»V 263.
T MnbHanl, v četrtek, n. novemSra isif.
Leto XXXIX.
s . <j,ja po podti: ss
.1 uelo leto upr«| K iS*— i pol leta „ . „ 13-—
ta četrt leta
6-50 « 2-20
za eo meseo „ ■ a Numč.jo oeloletao „ 29 — » ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo le.o naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 13*— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 3'—
T ipnvi pre|«oiH neteim K KO
SLOV
Inserati:
ikar Uredništvo |e v Kopitarjevi ollot štev. B/HL Fokonlsl se ne vračajo; nefranklrana pisma a* ne as sprejemalo. - Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Eaostolpna peti t Trsta (73 mm): ta enkrat . . . . po 16 v sa dvakrat ..... 13 a
ia trikrat.....10 „
ia večkrat prlmem popust
Poslano lnrekL notice:
esostolpna petltvrsta (73 ni) 30 vlnariev.
vsak dan. Isviomil aedelfe ia praznike, ob ». ari popoldne.
Opravnlštvo |e v Kopitarjevi nllol itev. I. x» ivstr poštne hran račnn Št 24.797. Ogrske poitaa bran. račnn št 2B.5U. - Opravnlškega telelona št 188.
Današnja Številka obsega 6 stranL
Kje tiči zlo?
Ptuj, 12. listopada 1911.
Veliko se je žc razmišljalo, kako pomoči našemu ljudstvu okrog Ptuja. To nesrečno žganje nam je namreč že toliko ljudi izpridilo, pokvarilo in po-gubilo, da si ne bi nikdo tega mislil. Česar pa ne doseže alkohol, to skuša doseči »Šlajerc«. katerega predali so vedno polni hujskarij in napadov na vse, kar še količkaj katoliško, slovensko ali sploh pošteno misli ali čuti. Ta list sicer vedno trdi, da mu je le na tem, da bi se kmet gospodarsko povzdignil in osamosvojil; toda učinek se kaže ravno nasproten.
V srcu je naše. ljudstvo še dobro, toda že je preveč udano žganju. Kako žalostno je gledati kmete, ki pridejo v mesto, da prodajo nekaj svo. ih pridelkov, da plačajo davek in si še kaj potrebnega nakupijo. Morda bi cel dan ne privoščijo nič toplega, samo da imajo kaj za žganje. Ravno tako si kupijo žene za borni izkupiček, ki ga dobijo na trgu, zopet žganje. V p;ujs:se žganjarije roma navadno zadnji vinar. Mnogokrat sem gledal, kako je taka žrtev alkohola iskala po vseh žepih, če bo še za šnors. Ti lokali pa so vedno polni. A če pogledaš noter, te bodeta spreletela s rah in groza, ko vidiš same razmršene brade in lase, divje oči, ko ti pridejo na ušesa kletvina za kletvino! A kar pijejo, ni žganje, ampak špirit. Pije se tega strupa ne po »f akeljnih«, ampak kar četrt pa tudi pol lftral lron ja vsega pa je, če prodajajo kmetje češplje in slive pod vsako ceno, namesto cla bi si kuhali žganje doma, za katero veelo, cla je naravno in zdaleko ne tako drago. Koliko viničarjev poznam, ki prod;'jo sleherno kapljico vina, da ga nimajo doma niti za potrebo! Kadar pa je v i-nogradu delo, pijejo žganje in ga pijejo celo v trgatvi! Dalje vem za slučaj v najbližnji občini, da gospodinja skoro nikdar ne skuha zajutroka. Mes o tej-a zagrebe v malo v ečico žita. ga nese v me:to židu, ki ga zopet kupi napol zastonj. in po em hajdi po žganje ! at.e-rega imajo za zajutrek vsi: stariši in otroci. Dogodijo e je tudi, da so ljuci e zapili ves denar, ka erega so dobili na j glavarstvu kot podporo, ko jim je toča [ prejšnje leto vse pobila.
Tn učinek prevelikega uživanja a% [ kohola se že vidi na otrocih. Redkokje i
f Tj T M
Smrl levo.
Napoleon Ronapar e je začel bolehati že prvo leto po svojem izgonu na otok sv. Helene. Po otoku se vlačijo goste megle, dež je nekaj vsakdanjega, pogosto buče viharni vetrovi, a naenkrat. napoči spet tropična vročina. Prostor, kjer se je cesar Napoleon sprehajal. je bil odmerjen in obdan s stražami: na otoku ga je stražilo 1500 mož in v pristanišču samem je bilo zasidranih šesi bojnih ladij. Na Angleškem so sc vedno tresli od s rahu, da nc pobegno Napoleon tud* z one samotne skale sv. Helene in se ne vrne v Evropo. Zato je dobil poveljnik otoka Huclson Lowe ukaz, da naj Napoleona kar najstrožje Čuva. In Iludson Ix>we je spolnjeval svo o dolžnost kar nnjs rož e, med drugim ni Napoleona tituliral drugače kot z generalom, kar je Napoleona tako jezilo, da ga ni niti pogledal.
Pet let je bolehal Napoleon vsled želodčnega raka — Napoleon, ki je jako zmerno jedel in katerega nihče ni videl pijanega. Huclson Lovve guverner °toka je smatral Napoleonovo bole-• " -n '"-evaro za sfvar ki je državi nj.i Naj con v i/grmns vu »it povrh še bolan, bi mogel vzbudili simpatije v Evropi in pri ostankih svo-
se vidi v ptujski okolici vesele, rdeče-lične otročiče. Vsa deca ima nekak žalosten izraz, tako mrtve oči; nimajo pravega življenja v sebi; človeku se trga srce, ko vidi, kako kaznuje Bog g e-he starišev na njihovih lastnih otrocih! A ne samo to! Ljudje so že videli šolarje, ki so domov grede kupili žganje in se naslajali na njem! In kdo ima od vsega tega dobiček? — Nekaj ptujskih posestnikov šnopsarij. Blagajničarka največje, tukajšnje šnopsarije trdi, da izkupi s ednji dan do 2000 kron. Ob tržnih dnevih včasih celo do 4000 kroni! Pomislite dragi čitatelji tako množno strupa! In če pride na en polovnjak žganja poldrug liter prave slivovke, veste dovolj. Ni čuda, da raste tem fab i-kantom premoženje tako, da se njim ne ljubi oziroma nočejo več napovedati svo'e dohodnine. Posledice Icja žganje-pitja pa so poboji in umori. Nemški listi pa zopet upijejo o Slovencih kakor o razbojnikih.
Tem potom bi opozoril naše ljudi, da vsak slučaj pretepa itd. obelodanijo, da bomo o priložnosti lahko pokazali s š evilkami. kam jadramo, če se ne bjdo ljudje o pravem času spametovati.
Ker pa teh, ker so že preveč vdani žganju, nc bo mogoče ali pa prav tež' o odvaditi, treba bo začeti pri mladini, da se nam še ta ne izneveri. Lotiti se bo Ireba ene gično mladinske organizacije. Izpolnimo svoje »Krčevinsko bralno društvo« in s cer po vzorcu graške-ga »Kresa«! Od adimo mladino al o-hola. plesa in ponočevanja! Učimo jo štediti. vzbudimo v njej verski in narodni čut! Dela nas čaka veliko, a če se bomo popri;eli, bomo imeli zaželjene uspehe! Zatorej ne odbijajmo 'o ali ono osebo od celokupnega dela, če temu ali onemu n1 všeč! Pokažimo re no voljo, in čez nekaj let bomo lrhko tucli v našem okraju pokazali na povoljon uspeh. V to nam nomozi Bog! Kadar bode po em mlajša generacija na topila gospodarstvo, ki si jo b mo sedaj izobrazili, tedaj se bo lažje govorilo o kaki izdatni pomoči.
T eba bo tudi še vel'k o agitira i za naše časopisje. Gledati bode treba, da se bodo priljubili naši mladini naši listi da tako izpodrinemo iz marsikatere hiše »Štajerca«. Če bi naš ljudje o r g Ptu a bolj čitali našo liste bi jim bi o prej kaj nomagati. Tako pa vri jejo samo v »Štajerca«, kateiepa dobijo zastonj, kolikor hočejo.	K. B. K.
Kočevska posojilnica.
Kočevje, 14. novembra 1911.
Zveza slovenskih zadrug, oziroma nje zastopnik in odbornik dr. Tavčar sc v številki 259. »Slovenskega Naro-da« zagovarja glede tožbe s »Kočevsko posojilnico« na jako smešen način. Pravi, da tirja vsled tega ves kredit, ker izstopajo člani iz posojilnice. Res je, da izstopi z novim letom 25 članov, a ostane jih še po novem letu 1-14, ki imajo, da č.sto nič ne pretiravamo, čez dva milijona kron premoženja, kar služi posojilnici v kreditno podlago. Pasivna je posojilnica le za okroglo 30 tisoč kron, kreditne podlage pa ima čez 2 milijona kron, torej je vendar dovolj zasigurana Zvezina terjatev. Gonja proti posojilnici leži čisto na drugi podlagi in bomo isto tucli odkrili, če »Narod« in dr. Tavčar ne nehata napadati posojiln.ee in pa dr. Žerjava. Dvomimo, da bi bili pri Zvezi tako trdih src, ampak cela stvar izvira najbrž ocl dr. Tavčarja. Dr. Žerjav v tem slučaju ni posojilnične zgube nič kriv, ker ga takrat niti na Kranjskem ni bilo, ko je posojilnica Pevcem prevelike vsoto, kreditirala. Nesrečo jc zak ivil največ tedan i tajnik Novak, ki je trgovce Pevce na vse pi-et.ege hvalil in za nje kredit predlagal. Kljub temu je pa dr. Žerjav obljubil darovati posojilnici naravnost veliko vsoto v asanacijo namreč 20C00 kron. Dvomimo, da bi to storil dr. Tavčar, če pride Zveza v enak položaj.
Zvezi pa bodi resnici na ljubo povedano, da drugi zavodi posojilnico podpirajo, ona pa nje delo še razdira. Njen konkurenčni zavod Zadružna zve-za v Celju je posojilnici obljubila precejšnjo vsoto v asanacio, a Zveza pa ne da niti vinarja. Tudi je imenovana sokriva, cla bo z novim letom res izstopilo nekaj članov, ker je posojilnici obresti zvišala kar na 6 odstotkov in slednja jih je morala na 6 in pol ods otka. Vendar pa ostali člani ne bodo in ne morejo izstopiti, ker so večinoma dolžniki posojilnice, a nekaj jih Je pa jako požrtvovalnih. Končno svetujemo Tavčarju, cla naj bo popolnoma miren, sicer pridemo še z lepšimi slvarmi na dan. Če misli, da ima pravico st eljati samo na eno stran, se moti. Streljalo se bo tudi nazaj. Čudna njego a strast, ki se vidi iz njegovega postopanja, bo kaznovana.
Iz HrvaŠke.
Zagreb, 10. novembra 1911.
Kompromis opozicionalnih strank.
Hrvaško - srbska koalicija je pred pat dnevi po grofu Kulmerju jx»zvala načelnike vseh strank, da se dogovore o volivnem kompromisu — naperjenem proti vladnim kandidatom. Odzvale so se vse stranke, nazadnje tudi radikalni Srbi. Kompromis je torej med strankami gotov in brez klavzul: edino-le stranka prava se je ustavila na pol poi ta. Po svojem načelniku dr. Prebegu se je stranka prava zavezala, da bo ol ožjih volitvah med vladnim in onozi-cionalnim kandidatom vsem svojim pristašem naložila, da volijo opozicio-nalca. Pravaši so s tem storili več, nego so smeli, kljub temu so pa nasprot-niki tako predrzni, da pravašem pred-bacivajo zveze s Tomašičom. Pravijo-»Nočejo totalno z nami, ker jim je ljubša Tomašičeva zmaga nega naša«. To-da vprašal bi to gospodo: Kakšna razlika pa je med mažaronskim in koalicio-naškim nagodbenjaštvom? V čem se je doslej razlikovalo koalicijino politiziranje ocl onega vseh mogočih drugih unionističnih strank? Zakaj koalicija kljub vsemu zlu, ki nam prihaja iz na-godbe, še vedno stoji na nagodbenem stališču? Iz katerega vzroka se koali-cionaši niso hoteli odzvati privatnim političnim pozivom gospoda Zagorca, naj zapuste nagoclbenjaštvo, pa ]>ojde stranka prava prva zanje v ogenj? Za nas ni razlike med Tomašičem in Kul-merjem — mažaron. in koalic.ionašem< To je ena baža. Stranka prava jim je še preveč šla na roko. Koaliciji se ne sme dati nikakega spričevala poštenja, kakor smo ji ga tudi doslej z vso pravico odrekali. Naš strankarski ponos., poštenje in doslednost morajo visoko stati nad vsemi njimi. S tem se samo kompromitiramo precl narodom —. brez ozira na to, da se pregrešimo proti svojemu načelu.
Z ozirom na vse to se mi zdi, da bi bil mnogo doslednejši na primer tak-le pravaški sklep: Stranka prava ne stopa v sporazum z nagodbenjaki proti nagodbenjakom, pač pa zabranjuje svojim pristašem pri ožjih volitvah voliti vladnega kandidata; kar se pa kandidatov drugih strank tiče, pušča svojim volilcem svobodne roke.
S takim sklepom bi bilo obvarovano načelo in ne nasedli bi koaliciji, katero je leta 1906. pravaštvo na noge postavilo, zato cla ga ista »iz hvaležnosti«
je stare velike armade — in io bi bilo nevarno.
Leta 1818. je preiskoval Napoleona ang!ešk. pomorski kirurg O' Meara in je dognal vnetje jeter, »ki povzroči gotovo smrt«. — Iludson Lowe ni verjel in je O' Meara kaznoval; vzel mu je službo in ga poslal nazaj v Evropo. NaTvoleona je preiskal O' Mearov naslednik, dr. Siokoe, ki je dejal guvernerju otoka: »Prav žal mi je, da bo to ravno smrt, ki bo dokazala cla je. bil Nrr o1 con na smrt bolan.« Za to pravilno diagnozo jo dobil dr. Stokoe slabo plačilo; postavili so ga pred vojaško sodišče, vzeli so mu vojaško dostojan-s'.vo in so ga zbrisali iz zapiska britske ir.crnarice, ker »je skušal vzbudili sum r'a je general Napoleon resnično bo'an«.
Napoleonu, ka eremu se je bolezen vedno slabšala so no' lica H zdravnika Korsičana Antommarch;ja, ki jc prišel koncem lc a 1819 na sv. Heleno. Slav je b 1 39 let toda bil je zelo lahko-mišljen in površen. Antomma chi Napoleonu ni mogel pomagati to ni čudno sa: more celo moderna kirurgija želodčni rak redi<"okrat ozdraviti. Ker pa ni hotel Antommarchi sam nositi odgovornosti, mu je na njegove vedne prošnje Iludson Lo\ve pridclil angle-
'"fvn ^n d'- Arnofa
a '
vsled vednega bluvanja ako slab. da se je moral vleči v posteljo. Lice jo bilo
nr 'vaško in dolga brada, jo delala obraz še bledejši. Dr. Arnott, ki je vedel, kaj se je zgodilo njegovima prednikoma O' Mearju in Stokoeju, je pa slikal Napoleonovo bolezen le kot oslabelost, ki bo kmalu minila, kot bo-lehnost, ki ni nevarna, češ, da trpi general samo radi slabega prebavljanja. Tludson Lovve, ki jc sumil v Napoleonovi bolezni zvijačo, je ukazal straže podvojiti, dasi je Napoleon clne 17. aprila sam o sebi z ozirom na stražo dejal: »Če bi tekla mirno mene, bi me njena sapfi prevrnila.«
Napoleona so moči hitro zapuščale; kot je pozneje sekciranje dokazalo, je imel Napoleon že ves želodec raz-jeden od raka. Dr. Arnott, je pa vedno samo referiral cla je general slaboten, in nič ne uživa; dne 27. aprila pa ni mogel več drugače, kot. da je napisal: »Slabo se mu god'.« Sklical se je nato zdravniški posvet.
Dne 29. aprila je začel Napoleon blesti, dne 1. majnika mu je bilo zelo slabo, 2. majnika je bil na smrt bolan, 3. majnika je nastala pri »simu-lantu« smrtna borba.
Dne 4. majnika je Napoleonu malo odjenjalo. Dal se jc od duhovnika previdctl, napravil je oporoko, ljudi krog sebe je obdaril in Arnottu je dal "la o 'obiičruco na kamero e vrezal s v o ' >p - im nožem velik »N«. »Po-kiičimo še druge zdravnike,« sta svetovala Arnott in Antommarchi, Napo-
leon pa je odvrnil: »Nikakor! Čutim, cla bom umrl in smrti se ne bojim.« In ohranil je svoj mir, on, ki je tako često stal v dežju svinčenk, in katerega so vojaki smatrali za neranljivega.
Dne 5. majnika 1821. so nastopili za Napoleona zadnji trenotki. Lice mu je porumenelo, oči so upadle, zgubil je zavest, njegova zadnja beseda, ki so jo ljudje krog njega slišali, je bila: »armada«. Popoldne par minut pred šesto uro, ko se je solnce bližalo k zatonu, je Napoleon preminul. Viharja, o katerem govori napoleonska legenda, ni bilo.
Iludson Lowc ni hotel niti verjeti, cla bi bil »simulant« in »zvijačnež«, general Napoleon, resnično umrl, šele mrlič sam ga je prepričal. Sekcija je dokazala, da je trpel Napoleon pet let na želodčnem raku in da bolezni ni simuliral. Iludson se mrtvega Napoleona seveda ni bal. Živemu Napoleonu ni hotel za nič na svetu dovoliti kratke vožnje po morju, mrtvega Napoleona pa je dal z vojaškimi častmi prenesti na ladjo in odpeljati v Evropo; pripoveduješ. da so s potoma narastli mrliču nohtje na nogah in na rokah, da je celo brada pognala.
V Parizu so pokopali Napoleona v mramomat grob pod kupolo svetišča; na IJudson Lovveju bo pa ostalo očitanje,da je bil velikemu cesarju krut in malenkosten jetničar, dasi ga opravičuje dejstvo, da jc imel od svoje vlade stroge ukaze.
■
vse doslej bije, a ko jej je pa voz zopet obtičal v blatu, pa zopet kliče na pomoč pravaštvo. Zakaj bi se v raznih krizah vedno ravno le mi klanjali koaliciji — zakaj se ne bi enkrat ona nam? Ali se ukloni —ali pa pokloni!
Strah pred Tomaštčem. Tomašiče-va Stranka narodnega napredka je sklenila na svoji konferenci, da more v njo pristopiti in na njenem programu kandidirati — vsak kdorkoli hoče, brez vsakega ozira na politično prošlost. Silno agitačno sredstvo! S tem se odpirajo vrata izvržkom hrvaške domovine, ambicioznim mogočnikom, katerim rastejo skomine za mandati. In tega sc naravno vsi boje. Značilno je, da stojita na čelu volivnega odbora Stranke narodnega napredka dva hrvaška katoliška škofa: Krapac in Švinderman. Božanstveno premišljena Tomašičeva agitacija — kajti s tema dvema agita-cijskima sredstvoma bi se znal dokopati do 20 mandatov.
Politična preganjanja. Bivše sa-borske narodne poslance, ki jih seclaj več ne brani imuniteta, prijemajo sodišča drugega za drugim. Lorkovič, Radič, Magdič itd. Živa resnica je, da so vsi ti grdo delali in da so zlasti kot odgovorni uredniki svojih glasil, skrivajoči se za imuniteto, vsakogar oblatili, toda kljub vsemu temu je tenden- ]
ca teh sodnih preganjanj očividno politična. Zato jih tudi mi obsojamo, čeprav vsled njih v prvi vrsti trpe lc naši politični nasprotniki.
Postavljanje kandidatov. Ker se vsak čas pričakuje razpis volitev, so posamezne stranko že izbrale svoje kandidate, Stranka prava jih postavi 56. Radičevci so zasedli s kandidati 36 volivnih okrajev z 28 osebami. Koalicija svoje še skriva, ravno tako stranka narodnega napredka. Resno se govori, da bo Tomašič kandidiral v treh okrajih: v zagrebškem I. mestnem okraju, potem proti bivšemu podbanu Nikoli-ču pa še v nekem drugem sigurnem okraju. Čujem, da namerava Stranka prava kandidirati veliko število duhovnikov, kar zopet ne bi bilo dobro.
Odmevi med dljaštvom. Izpremem-be v javnem življenju in poslednji dogodki so jako tangirali tudi vseučiliško mladino. V podpornem društvu naprednjaki gotovo padejo. (Se je tudi zgodilo! Op. ured.) Kakor čujem, se di-jaštvo pripravi;a tudi na neusmiljeno agitacijo za bodoče saborsko volitve. Ravno ta bojevit ost v mlajših vrstah bi znala silno poostriti volilno borbo, da bo še strastnejša, nego je bila ona ob zadnjih političnih volitvah v Dalmaciji.
Zveza slovenskih zadrug pred soncem.
Včeraj popoldne se jc nadaljevala pred deželnim kol, trgovskim sodiščem razprava o tožbi Rožmana proti Zvezi slovenskih zadrug. Zasliševale so se priče.
Priča dr. VI. Pegan, odvetnik v Ljubljani, priseže in izpove, cla je bil Rozman pil Zadružni zvezi pis. ravnatelj, predno je vstopil v službo Zveze slovenskih zadrug. Priča je bil takrat Zaupnik načelstva, to je načelstveni ravnatelj. Kot tak je nekoč revidiral knjigo o ročni blagajni, ki jo je vodil Rožman. Iz ročne blagajne so se plačevale pisarniške potrebščine in uradniške plače. Ko je na podlagi knjige skontriral blagajno, je našel primanjkljaj okroglo 3000 K. Rožman je na vprašanje, kje je denar, rekel, da še ni vseh izdatkov vpisal. Potem je res nekatere stvari še vpisal in se jc primanjkljaj nekoliko skrčil. Ostalega primanjkljaja Rožman ni mogel pojasniti. Razven tee-a primanjkljaja jc našel priča še sledeče stvari. Kvartalna na-jemščina za pisarno, menda 800 kron, je bila med izdatki dvakrat napisana. (Dr. Tavčar: Enak slučaj kot pri nas! Zato sem dal dr. Pogona kot pričo!) Fnkrat na listu spodaj, in drugič na listu na drugi strani. Nadalje je revizor Pele dobil po naročilu pisarne zadružne zveze pri ljudski posojilnici, kjer je imela Zveza tekoči račun, predujem na potne stroške v znesku 1000 kron. Čeravno Rožman toga zneska ni imel v rokah in ga Pelcu ni izročil, ga je vpisal kot izdatki v knjigo ročne blagajne. Pri natančnem pregledu knjige je priča našel postavko 2500 K za^ potne stroške in nagrado Rožmanu. Iver nagrada ni bila sklenjena in ker je s po-večalnim steklom dognal, da jc bila številka za tisočake drugače zapisana kot 500 kron, je tožnika stavil na odgovor, kaj je s tem. Rekel je, da je pok. gospod Jeglič, ki je bil pred pričo ravnatelj Zadružne zveze, dovolil, da si teh 2500 K iz blagajne vzame. To mu je baje dovolil pokojni Jeglič, zato, da pokrijeta tožnik in Jeglič neki primanjkljaj, ki se jima je na neznan način v ročno blagajno vrinil. Dr. Krek kot načelnik Zveze je pa tožniku in priči zatrdil, da je to popolnoma izključeno, ker mu je pok. Jeglič v svoji znani vestnosti o vsem natančno poročal in bi mu tudi o tem primanjkljaju poročal, ako bi obstojal za časa njegovega življenja. Še bolj gotovo pa bi tudi o tem, da je dovolil tožniku, da si izplača 2500 K. V seji to ni bilo nikdar sklenjeno. Priča je zato zasledoval šc naprej in sta mu uradnica gdč. Bohinče-va ter knjigovodja Kilar na zapisnik izjavila, da sta pripravljena priseči na to, da sta po Jegličevi smrti prenašala postavke iz knjige ročne blagajne v razdelnik in da sta pa imela tam samo postavko 500 K. Iz gorenjega primanjkljaja in teh postavk je nastal tožnikov dolg v okroglem znesku 7000 kron, za katerega jc dal menico. O vsem tem je napravil s tožnikom zapisnik. Priznal je tožnik, da je najemnino dvakrat vpisal in istotako predujem za Pelca 1000 kron. Mogoče, da je bil najden šc kak drug pogrešek, a priča se več ne spominja. Pri njegovi iz-povedbi pravi priča, je vsaka zmota izključena. Po Jegličevi smrti pa se ni našla nobena opora, ki bi količkaj potrdila kak primanjkljaj za časa njegovega življenja.
Priča Miško Reicher, vodja Zveze
slovenskih zadrug v Ljubljani, priseže in izpove, da je bil lansko leto revizor Zveze slovenskih zadrug in je kot tak imel svojo mizo v pisarni Zveze. Lani nekoč poleti je prišel Rožman k njemu s knjigo v obliki tekočih računov ter ga vprašal, če ima prostor, da to knjigo zaklene. Priča je nato knjigo dal v miznico, jo zaklenil in vzel ključ s seboj. Odšel je potem 14 dni na revizijo. Rožman mu ni povedal, kaka knjiga je to, in zakaj mu jo jc dal spraviti. Ko je prišel nazaj, je našel miznico s silo odprto. Knjigovodja Pečar mu je stvar pojasnil in povedal, cla jc on pustil odpreti miznico, da je dobil omenjeno, takozvano tajno knjigo.
Priča dr. Alojzij fLavš, 31 let star, revizor Ljubljanske kreditne banke, izpove, da je službo pri Zvezi slovenskih zadrug nastopil dne 2. septembra 1910. pod izrecnim pogojem, da se da % priči vrhovno vodstvo in popolno oblast. To se mu jc tudi dalo. Ivo je vstopil v službo, jo pozval Rožmana in vse uradništvo ter jim naznanil sklep načelstva, da prevzame on vodstvo Zveze slovenskih zadrug. Da bi se prepričal v kakem stanju je Zveza, pričel jc poleg tekočih poslov sestavljati poizkušno bilanco. Dne 9. septembra pokazal se mu jo primanjkljaj okoli 100.000 kron. Opozoril jo nato Rožmana ter ga ^rosil, naj tudi on pojasni, če je mogoče izpustil oziroma oko ni prezrl kake knjige. Rožman je odgovoril, da sc gotovo moti ter da naj išče, češ, bo že našel. Pregledni je knjige: tekoči račun s članicami, z bankami, knjigo dolžnikov in upnikov. V tej zadevi je bil tudi pri dr. Žerjavu, a tudi ta mu ni dal nikakega pojasnila. Isti dan je sklical priča sejo načelstva ter predložil omenjeno bilanco. Poklicalo se je k seji Rožmana in ga je podpredsednik, g. Knez, vprašal, naj pove, koliko dolguje Agro-Merkur Zvezi slovenskih zadrug. Rožman pa je odgovoril: »Nič več kot 71 tisoč kron«. Da bi se dognala T ravil-nost, sklenilo se je pritegniti k temu g. Peruzzija kot člana nadzorstva, da s pričo pregleda še enkrat vse knjige. Priča je s Peruzzijem pregledaval od 9. do i3. septembra 1910. Priča je bil večkrat v knjigovodstvu in zahteval, da se mu predlože vse knjige. Z Rož-manom jo govoril opetovano in v nedeljo popoldne, ko je bil v pisarni dr. Novak, je priča rekel, da se mu dozdeva, da se mu nalašč kaka knjiga prikriva. Rožman pa je nato rekel: »Saj mora biti vse v knjigah; naj se pregleda še veliki dnevnik.« Tisti čas se je sestavljala tudi pri Agro-Merkurju bilanca in dopoldne dne 12. septembra je prišel k njemu Rožman ter mu povedal, da mora biti dolžan Agro-Merkur več kot 71.000 kron. Šel je nato v pisarno Agro-Merkurja, kjer mu je gdč. Bohinčeva povedala, da ima Zveza v dobro kakih 400.000 kron pri Agro-Merkurju. Poklical je nato knjigovodjo pri Zvezi Pečarja ter ga še enkrat vprašal, kje ima knjige. Nato mu je rekel: »Imam še eno knjigo, ki je pa ne smem pokazati nikomur, ker mi je dr. Žerjav naročil, da ta knjiga nikogar nič ne briga.« Pečar mu je to knjigo izročil. V tej knjigi sta bila dva lista iztrgana in na teh dveh listih je bil saldo 342.000 K v prid Zvezi. Stvar je sporočil podpr. Knezu, dr. Novaku in dr. Majaronu ter se jc takrat sklenilo, da se skl če za drugi dan seja načelstva. Da pa bi bil predsednik Lenarčič o tem in o seji prihod-
njega dne obveščen, peljala sta se s | Peruzzijem na Vrhniko. K tej seji načelstva ni vabil dr. Žerjava, ker se mu je prejšnji dan reklo, cla je dr. Žerjav prehudo bolan.
Kar se tiče zneska 100 kron, ki ga je prejel Rožman od Konsumnega društva v Ricmanjih, je stvar sledeča: Član načelstva konsuma v Ricmanjih gospod Bobek, je prišel k priči v pisarno ter pokazal potrdilo, da je Rožman prejel od Konsumnega društva 100 K na račun Zveze. Konsumno društvo ga je večkrat tirjalo, naj ta znesek povrne, česar pa Rozman ni storil. Društvo je obstojalo na tem, cla bo ono obremenilo za to Zvezo. Lavš je poklical Rožmana ter mu celo zadevo razložil, nakar je Rožman trdil, da je teh 100 K poslal osebno v Ricmanje ter da bo prinesel recepis nakaznice. Ker tega bržkone ni našel, trdil je, cla je ta znesek nakazala v Ricmanje Kmetska posojilnica. Vse poizvedovanje pri Kmetski posojilnici je pa bilo o tem brezuspešno, na kar je trdil Rožman, cla je omenjeni znesek zaračunan v potnih stroških. Pregledala sta skupno tozadevni račun ter mu je Lavš pokazal, cla ta znesek ni odtegnjen in mu povedal, da jo za ta znesek obremenjen.
Glede drugega slučaja je stvar naslednja: Društvo komisijonarjev je bilo včlanjeno pri Zvezi. V začetku leta 1911. je oriča poslal temu društvu računski izvleček. Čez nekaj dni sta prišla dva člana tega društva v Zvezo ter sta trdila, da sta zneske za vpisnino in dva deleža, skupno 30 Iv, izročila tistemu gospodu, ki je bil svoječasno v isti sobi. Pripeljala sta čez nekaj ur še tri Člane kot priče, da sta omenjeni znesek res izročila. Ko je o tem omenil Rožmanu, je rekel, da je že mogoče, da je ta znesek sprejel, pa če ga ni vpisal, ga je bržkone porabil za znamko. Tudi za ta znesek mu je rekel priča, da ga obremeni, dokler ne dokaže, kje je vknjižen.
Slučaj Uradniškega gospodarskega društva pa je sledeči: Po sprejemu izvlečka je prišel v Zvezo takratni načelnik tega društva Reisner, ki je prinesel izvleček in dopisnico Zveze na to društvo. Reisner je vprašal, kako to, da se mu je vpisalo v dobro samo znesek 300 kron in ne 350 kron, kakor izkazuje blagajniška knjiga Uradniškega. društva in potrdilo Zveze na dopisnici. Preiskal je priča knjige in videl, da je v dnevniku vknjiženo samo 300 kron. Tudi o tem slučaju je obvestil Rožmana, ki se je izgovarjal, da je gotovo prejel samo 300 Iv ter da se je tozadevna dopisnica pisala pomotoma in cla je v knjigah Uradniškega društva gotovo pomota. Priča mu je povedal, da ie tudi za teh 50 kron odgovoren. — Kar se tiče dolga pri Zadružni zvezi je stvar sledeča: Ko je vstopil Rožman pri Zvezi slovenskih zadrug v službo, podpisala je ista Zadružni zvezi izjavo, da bo na račun Rožmailovega dolga odtegovala temu od mesečne plače 55 Iv ter plačevala Zadružni zvezi. Ko je Rožman v septembru 1910 bil odpuščen iz službe Zveze slovenskih zadrug, zahtevala je Zadružna zveza, naj se ji poravnajo ostali obroki v zadevi Rožmana. Zveza je nato pismeno odgovorila, da Rožman ni več uslužben pri njej, naj torej tir j a od njega.. Obenem je priča prosil za prepis izjave in seznam že plačanih obrokov. Na podlagi tega izpisa se je dognalo v Zvezinih knjigah, da je bil znesek 385 kron za ta dolg plačan na račun upravnih stroškov Zveze slovenskih zadrug. Tudi o tem je obvestil Rožmana, ki mu je rekel, cla jc ta. vsota vračunjena v potnih stroških. Iskal je z njim tozadevnih podatkov, a jih ni našel.
Kar se glede tožiteljcvega delovanja tiče, izjavlja priča sledefee: Blagajniški dnevnik, v katerega je vpisaval z malimi izjemami Rožman sam, ni bil v redu. Znesek 643 K 20 h je dvakrat kot izdatek vpisan. Vrhutega je adi-cijska pomola za 500 K v škodo Zveze. Ta pomota je nastala na ta način, da se je prejšnja pravilna adicija popravila in sc je na ta način saldo blagajne za 500 K zmanjšal. Nadalje je vštet znesek 3000 K kot izdatek, ki pa ni bil
nikdar nakazan. Saldo nekega dne je bil 4079 K 53 v, ki je v celoti bil vpisan kot izdatek. K temu pripominja priča, cla pisava ni bila Rožmanova, vendar pa bi se morala ta pomota pri skontra-ciji blagajne takoj najti. Ker se je pa dnevnik neredno zaključeval, Rožman na to pomoto sploh ni prišel. Nasprotno pa je v dnevniku med izdatki vknjiže-nih 6000 K za nekakšno menico, kateri znesek pa ni bil prištet, dasiravno je bil faktično izplačan. Teh 6000 K pride v dobro Rožmanu ker jih je izplačal, pa ne zaračunal, tako da ostane nepo-jasnjeni izdatek 2223 K 32 v.
Dne 2. oktobra 1910 je bila seja od« bora Zveze slovenskih zadrug. Ta seja je bila sklicana pismeno ter je bila sklepčna. Priča je bil zapisnikar. Pri tej seji se je poročalo o stanju Zveze in o nerodnostih, ki jih je priča našel, zlasti tudi o tem, cla sc jc Rozman odpustil iz Z vezi ne službe. Odbor je ta ukrep odobril, mencla soglasno. O tem Rožmana. niso obvestili, ker sc jim ni zdelo vredno. Pri sejah načelstva je opetovano kak član poročal, da je dobil pismo od Rožmana, naj se ga sprejme v službo, na kar se pa ni oziralo.
Dozdevno februarja 1911. je dobila Zveza od Fr. Zelenika v Trstu pismo, da leži v Trstu še en vagon modre gali-ce in poldrug vagon Tomaževe žlindre in da se ne ve, čegava last da je blago. Po naročilu načelstva se je peljal v Trst, da poizve podrobnosti. Na podlagi podatkov pri spedicijskih tvrdkah, pri katerih je ležalo blago, dognal je iz knjig Zvezo, da je modra galica last Zveze, Tomaževa žlindra pa. last kon-kurzne mase Agro Merkurja. V knjigah Zveze je našel samo, da je bila modra galica plačana, nikjer pa, da bi bilo zabilježeno, ali se jc to blago prodalo, oziroma kje da galica leži. Prodala se jc potem galica za. okoli 5000 K.
Dne 16. septembra jc dobil Rožman odslovilno pismo od Zveze. Tega dne je zapustil zvezine prostore in se preselil
v	prostore Agro Merkurja, ki so bili tudi v isti hiši. Semtertja ga je priča prosil, naj pride k njemu v zvezino pisarno, ako je potreboval kako pojasnilo. 30. septembra pa je pisal Zvezi pismo, naj se ga zopet sprejme v službo, a clo tega časa ni nikdar trdil, da bi smatral odpust za neveljaven.
Res je, da mu je Rožman pokazal glavno knjigo, v kateri je bil konto Agro Merkur s približnim saldom 5000 kron in drug konto Moravče — Agro Merkur z zneskom okoli 70.000 K. Kakega drugega računa ocl Agro Merkurja mu ni nikdar pokazal.
Priča Albin Pečar, knjigovodja Zveze slovenskih zadrug, izpove približno isto kot pri razpravi Agro Merkur oontra Zveza slovenskih zadrug, o čemur smo že poročali. Dodatno le poročamo: Omenjeno knjigo Agro-Merkur, takozvano tajno knjigo, je nadaljeval do 1. juUja, potem pa je prenesel takratni konto, ker ni bilo v tisti knjigi več prostora za vpisovanje v drugo knjigo z naslovom Moravče na list 11, ker je mislil, da za konto Moravče zadostuje prvih deset, listov. V tej knjigi je nadaljeval vpise, tičoče so tega konta. Par dni po nastopu dr. Lavša, je prišel^ k priči Rozman in mu ukazal, na j iz* knjige Moravče iztrga dva lista, tičoča se Kočevja in mu rekel, naj vpiše ta dva lista v novo knjigo. — Rožman mu je naročil naj te knjiere ne kaže, ker bo menda Lavš samo par dni pri Zvezi in bi znalo zvezinemu kreditu škodovati, ako bi se zvedelo, koliko je Apto Merkur dolžan.
Dr. T a v č a r predloži sejni zapisnik Zveze slovenskih zadrug, o odboro-
vi	seji 2. oktobra 1910., v kateri je odbor odobril odpust Rožmana in dr. Žrjava.
Dr. Stare, ugovarja, da seja 2. oktobra 1910. ni bila pravilno sklicana v smislu § 13. zadr. pravil odst. 4., ker odborniki niso bili vabljeni pismeno ocl predsednika, ni bil vabljen član odbora dr. Žerjav, kar moreta dokazati Jos. Lenarčič in dr. Žrjav. Predlaga nadalje šc več dokazov proti trditvam dr. Lavša.
Senat je nato sklenil da se vsi na-daljni dokazi zavrnejo in se sodba proglasi pismeno.
liolljensKo-iurSKa vojska.
Kje se nahaja laško brodovje?
Nihče ne ve, kje se nahaja laško vojno brodovje, ker si poročila nasprotujejo. Carigrajski »Ikdam« poroča, da je izvedel, cla je priplulo laško brodovje, 18 vojnih ladij, pred Dardanele in da se je razvrstilo pred Sadebahrom in Kunkalehem. Ta vest uradno ni potrjena. Berolinska poročila pa naglašajo, da o manevrih laškega vojnega brodovja ni uradnih enotnih in zanesljivih poročil. Samo to se od več strani poroča, da se je pojavilo laško brodovje pred Dardanelami. »Frankfurter
Zeitung« pa poroča iz Rima: Avstrl;« je izrazila, da Ima pomisleke pro i akciji laškega brodovja v Egejskem mor* ju in da je razmerje med Avstrijo in Italijo jako napeto, dasi laškemu prebivalstvu še ni znano stal šče, ki ga zavzema Avstrija.
Pred Tripolisom. — Lahi zelo trpe vsled deževja.
Iz Tripolisa dohajajo zdaj zgolj poročila o malih bojih brez velikih uspehov. Lahi z največjo težavo vzdržujejo svoje postojanke. Prodirati ne morejo. »Agenzia Štefani« poroča, da so pre* j gnali Lahi 13. t. m. dve turški stottiij' I iz skrivališča. Zvečer 13. t. m- ie pa na'
pnriet sovražnik Lahe iz oaze, a napad | o Lahi odb li. Ltrdbe pri Sidi Meonju j so Lahi ojačili in pres rbeli z me alci svetlobe Sovražn k je 14. t. m. brezuspešno s reljal na sidi Meori. Zd av-h veno stanje voja ov je izvrstno. Od so ražnika ni nikakih poročil, ker so radi slabega vremena onemogočena poizvedovanja z aeroplani ali zrakoplovi. »Corriere della Sera« pa po oča, tla v Tripolisu tako dežuje, da so vsi oi<opi in jarki, v katerih se. nahajajo laški vojaki, polni vode. Laški vojaki vsled tega silno trpe in so slabe volje.
P-ed Hoinsem, Derno in Tobrukom.
»Agenzia Štefani« poroča: V Ilomsu ni nič novega. Ponoči med 13. in 14 je napadel sovražnik Demo a napad so Lahi odbili. Ranjena sta b<la dva Laha. Isto noč se je bila mala pras a med prednjimi stražami. Rane laških vojakov so večkrat zelo resne, ker strelja sovražnik s krogljami, ki jih umetno zavije.
Laška nasil:,tva.
Iz Tripolisa se poroča: Lahi nastopajo z drakonično strogostjo. Vsak dan zapirajo Arabce in jih vlačijo pred sodišče. Guverner je izdal razglas, ki grozi, da bo vsak, pri katerem dobe strelno ali bodalno orožje, kaznovan z zaporom od 3 do 30 let. Resnejše slučaje bo kaznovalo vojno sodišče s smrtjo. Napadi na varnost ekspedicij in vojakov se bodo kaznovali z ječo od 10 do 30 let, eventuelno s smrtno kaznijo.
Razna poročila.
Iz Rima se poroča: V diplomatičnih krogih se trdi, da je sklenila Italija osvojiti Tripolitanijo, predno poseže po skrajnih sredstvih, da prisili Turčijo, da se uda. To je sklenila na pritisk centralnih evropskih oblasti. V Rimu se tudi govori, da je Turčija prosila za posredovanje velevlasti in da najbrže prično kmalu konkretna pogajanja. »Sabat« pa poroča, da namerava Turčija protestirati, ker mečejo Lahi iz aeroplanov bombe na mirno prebivalstvo.
Protilaški bojkot bosensko-her/cegov-skih mohamedancev.
Glasilo bosensko-hercegovskih mohamedancev objavlja pismo turškega podpolkovnika Izmail Haki beja, ki poziva mohamedance, da naj bojkotirajo Lahe.
Protilaški izgredi
»Osmanski Lloyd« poroča, da so se Vršili izgredi proti Lahom v vilajetu Ajdin, v Jaffi in pri francoskem samostanu Ramle pri Jeruzalemu.
Lahi proti časnikarjem.
General Caneva je vzel poročevalsko izkaznico poročevalcu lista »Daily Nyro«, ker je objavil »nepravilne« fotografije o laških groaovitostih in »napačna« poročila.
LMansks okolico.
— Občinske volitve na Igu. Z I g a.
Priprave za občinske volitve so se že pričele. Nasprotniki so do zadnjega časa bolj na tihem delali. V zadnjih dneh so pa pričeli hud boj. Čudno, skoro sami gostilničarji se trudijo, da bi stari odbor vrgli. Razumljivo je to, ker hočejo odpraviti naklado na žganje, kmetu pa nove davke naložiti. Nekaj posebnega je pri tem, da so vsi gostilničarji sedaj, pa samo do volitve največji prijatelji. Nekaj dobrega imajo pa volitve le na sebi. Noben misijon bi jih ne spravil skupaj, volitve jih pa. Samo Skoda, da bo to prijateljstvo malo časa trpelo, kajti precej po volitvah bodo zopet drug druzega pisano gledali. Skoro vsak večer imajo sedaj pred volitvami skupne sestanke, enkrat v tej gostilni, drugič v drugi, da nobeden ni na škodi. Preteklo soboto so imeli v gostilni Janeza Štrumbeljna. neko tako zaupno posvetovanje. Ali nekateri ljudje so tako dobri, da vsako reč hitro naprej razbobnajo, kar pri takem posvetovanju zvedo. Pri tej konferenci so namreč po dolgem pričkanju prišli do zaključka, da bodo pri volitvah propadli, če ne bodo priskočili na pomoč s svojimi mošnjami. Napravili so sledeči načrt: Na dan volitve vse zunanje volilce zajeti, jih dobro napojiti in potem bodo gotovo z njimi volili. Dobro so jo pogruntali, ali ta »špas« veliko stane. Kdo bo pa vse to plačal? Nobeden ni hotel tega obljubiti in prevzeti nase računa za tako negotovo stvar. In tako je po dolgem pričkanju ostalo sa-oio pri načrtu. Največje skrbi pa delajo letošnje občinske volitve Janezu Strumbelju, ki je bil dosedaj skoro z vsemi gostilničarji skregan in ki se, pri vsaki volitvi prelevi. On goji samo eno Seljo, da bi bil namreč rad župan in da hi potem ljudje pri njem kaj več zapili. Zato leta okoli, obljubuje, da bo popravil ceste in kanale itd. Nasprotniki so ga. dobili zase in mu no tihem obljubili županski stolec. Rekli su mu, naj
se na zunaj kaže, kakor da bi bil naš, da bi nas tako nekoliko za nos \odil. Pa dobri ljudje so to stvar pretuhtali in sedaj je on nafarban. Neki liberalec je v nedeljo rekel: oni ne ma ajo zanj, mi pa tudi ne! Tako se je s svojo politiko pošteno opekel, da ga ne bodo volili ne nasprotniki, ne naši. Naši kmetje so pa že spoznali, kaj nameravajo ti »novi« možje, namreč: sebi davke zmanjšati, kmetom pa nove naložiti. Zato pa vedo dobro, kako in katerega bodo volili.
— Z Viča. ,Jutro" je v pretečonptn mescu prmedo članek, ki hvali ceste v Rožni do,'ni. Seveda je ob koncu članka hvalilo ondotno ol preval.io dm^tvo oziroma njega oribor Ogledali smo si naselbino in pri ti priliki se nudi čl veku m ceMi lil. čuden prtzor. OH cesti lil namreč zidajo n ko stavbo; ker pa cesta ni na-uta, živina trpi, pri lušanje kletev in pretep uboge živine je od ranega jutra do pozne noči na dnevnem redu. In novo izvoljeni župan viške občme kje ste Vi? Ali se Vam nič ne smili uboga živina pred težko naloženimi vozovi? Vi varuh občine ali tako skrbiie za red v občini? — Izgovor, da je Vam to neznano, je ničev; saj ste Vi dali stavbeno dovoljenje in v i d t-1 i ste, da ni nobene utrjene ceste do stavbišča. Vaša sveta dolžnost bi b la, kaicor veleva obč. red po svojem toza levnein § skrbet da se najpreje posuje cesta in šele potem da dovoljenje za zidaiije. Vi ste toraj v prvi vrsti p^kicani, da preprečite grozno trpinčenje živine na tej cesti. Ali ste pa vsled svojega naprednega mišljenja domnevali da se bo dovažal materija! za stavbo z aeroplani na stavbišče ? Uoamo, da bodo zadostovale te vrstice in da viško županstvo stori svojo dolžnost. Društvu za varstvo živali priporočamo, da po svoji moči pr pomore da se takoi ustali grozno trpinčenje živine na cesti III, v Rožni dolini Odbor olepševalnega društva pa si naj ogleda pot za progo južne žtlezn ce ce-to lil., da ne bodo pasantje v nevarnosti da si polomijo noge na teh razloženih jamast h poth, dela. Dela gospoda je treba, ne pa kričanja!
Koroške novice.
k DuT ovniške vesti. č. gosp. Josip Rucll, kaplan v Dvoru nad Vrbo, je imenovan za provizorja v Mohliče v Podjunski dolini; na njegovo mesto v Dvor je imenovan č. g. Ivan Žel, dosedaj kaplan v Tinjah.
k Celovška rokodelska razstava še vedno straši po nemških listih. Neki gospod, ki je razstavil stroje, je dobil priznanje druge vrste, med tem, ko so bili stroji na svetovnih razstavah s prvim darilom odlikovani. Vrnil je komiteju darilo in izjavil v »Freie Stim-men«, da odklanja tako odlikovanje, ker so bili odlikovani ljudje, ki sploh niso nič razstavili.
Dnevne novice.
+ Zma™a S. L. S. v Kostanjev"cl.
P- i občinskih \olit,vah v iuc^tu Kostanjevici je kljub silni protiagitaciji. pritisku in različnim nasilnostim dozdaj gospodujoče liberalno stranke zmagala lista S. L. S. z veliko večino v vseh treh razredih. Če bi bili malenkostni, bi imeli zdaj zopet priliko, da bi se iz liberalcev krvavo ponorčevali. Ti otro-čaji so zagnali velik krik, ko je v par občinah zmagala kakšna malkontentna stranka ali pa, če so pristaši žganjo-pitja šli v boj z geslom, da. se na jeruš ne sme naložiti naklade in slučajno zmagali. To je bil zadosten povod, da so ljubeznjivi liberalni butlčki v Ljubljani vzkipeli nedolžnega veselja in po »Narodu«, »Slovenskem Domu« in »Jutru« prevračali zmagoslavne kozolce, češ, v kranjski deželi se zopet »svita«. Medtem pa je občina za občino padala v našo, roke in kar je za liberalce najbolj žalostno, so prestopila v tabor S. L. S. trgi in mesta drugo za drugim: Litija, Kamnik, zdaj pa Kostanjevica in morebiti preide še katero v naš tabor. Meščanstvo pač uvideva, kod je resnični napredek, in dočim leži nad Ljubljano še gosta mogla politične nezavednosti, se podeželska mesta in trgi otre-sajo gospodstva liberalne fraze, pustega zabavljaštva in politične lenobe na »narodni« podlagi. Kar se Kostanjevice tiče, jo, k naši zmagi vrhtega gotovo znatno pripomoglo dejstvo, da se je bil sam Dolfe Ribnikar podal v ta kraj, da liberalizmu pripomore k sijajni zmagi. Kdor pa Dolfeta vidi ali celo sliši, ta se pa gotovo na nasprotno stran odloči. Dolfetovi nazori vplivajo namreč v svoji duhovitosti ravno narobe, ka kolon namerava iu zato ni čudno, da se je Kostanjevica iz liberalizma izpreobrni-la h »klerikalizmu«. Lo še v Ljubljani pomeni Ribnikar spričo naravnost egiptovske politično, teme ne,-e vrste »luč«, ki pa najbržeje tudi tu no bo dolgo svetila . . . živela koslan]e»iška občina!
•f Peter na Krasu za S. L. S.
Pri občinskih volitvah v Št. Petru na Krasu je zmagala S. L. S. Trideset naših odbornikov ima še enk at več glasov kol kandidatje združenih nasprotnikov. Živela zavedna Notranjska!
+ Volilve v postojinski cesini odbor. Somišljeniki S. L. S. v občinskih odborih Št. Peter, šrnihol, Košana, Sla-vina, Bukovje, so 14. t. m. podrli zelo staro liberalno korito — cestni odbor postojinskega sodnega okraja, ki je od nekdaj veljal za last liberalno stranke sploh — posebno pa še gotovih Posto-jincev. Res hud udarec poslojinskim liberalnim mogočnežem! Pa so vsled pristranskega postopanja tudi pošteno zaslužili ta poraz in bodo v kratkem doživeli še nekaj tacih. Kot zastopniki občin je izvoljenih pet somišljenikov S. L. S., eden pa naprednega mišljenja. Novoizvoljeni zastopniki bodo znali porabiti zaupanje, ki so ga jim volilci izkazali, v korist celega okraja, ne pa samo nekaterim kakor se je dosedaj godilo, da so si pri vsem dobičku ki so ga imeli pri gradnjah cest, na okrajno stroške se spomenike postavljali!
—	Volitev načelnika in namestnika cestnemu odboru za litijski okraj se je vršila v torek 14. novembra dopoldne v občinski pisarni. Izvoljena sta bila za načelnika g. Lavoslav Kostni k, župan v Šmarinem; za namestnika pa g. Anton Zavrl iz Velike Gobe. Bivši načelnik g. Bukovec je dobil samo dva glasu in eksžupan Slane en glas. Ko je bil znan rezultat, sla gospoda Bukovec in Slane takoj podala izjavo, da izstopita iz cestnega odbora, kar je odbor molče na znanje vzel.
+ »Narod« pozivije »Slovenca«, naj priobči v njem dr. Lampe vse akte, ki se tičejo cestnega zakona. Mi smo o tem vender že dovolj pisali, da bi pa še uradne akte z dr. Tavčarjevimi podpisi ponatiskavali, je preveč zahtevano. Pozivljemo pa dr. Tavčarja, Ja on v »Narodu« dobesedno ponatisne vse ak e tičoče se cestnega zakona, »ker je osumljen in obdolžen, da je z zlobnim namenom nalagal« — sicer nc centralne vlade »kakor dr. Lampe« — ampak obžalovanja vredno občinstvo »Slovenskega Naroda«. Torej na dan z aktil
-f Kakšna doslednost je to? »Jutro« se v svoji današnji številki zelo vsaja proti liberalcem in proti naši stranki. Liberalcem očita, da po nepotrebnem obsojajo »Jutrov« iredenti-zem, češ, da »Jutro« zasleduje edinole »pošteno« in »narodno« slovensko politiko. V nas se pa zaganja mladinsko glasilo zato, ker smo baje preveč »di-nastični«. V isti številki pa imenuje Nemce zaradi Pollaufovega govora »veleizdajalce« in jih obsoja, ker se navdušujejo za »ravnokar poraženega nemškega cesarja Viljema«. Kakšna doslednost pa je? Če je »Jutro« ireden-tovsko, smejo tudi nemški nacionalci biti iredentarji.
-f Zaradi Maroka so, kakor znano, slovenski libe.alni listi svojčas dr. Šu-steršiča po svoji maniri grdo napadali, ker je v parlamentu vložil interpelacijo, v kateri je avstrijsko vlado spomnil na njeno dolžnost, da ima spričo nemško-francoskih pogajanj glede maroške države varovati svoje trgovske interese. Najeli so celo nekega zagrebškega vseučiliškega profesorja, da je v »Agramer Tagblattu« dokazoval, cla nima Avstrija v Maroku nobenih interesov. Te liberalne napade je pa zdaj (seveda neprostovoljno, v kolikor se naših liberalcev, ki jih itak noben spak ne upošteva, tiče) desavouirala avstrijska vlada sama. Liberalni listi so se takrat norčevali iz dr. šusteršiča, češ, saj se na njegovo interpelacijo avstrijska vlada sama nc bo ozirala. Včeraj pa je do-šla. iz Pariza sledeča vest: V parlamentarnem odseku za zunanje zadeve je francoski minister de Selves naznanil, cla je Avstro-Ogrska izjavila, da more francosko-nemško pogodbo glede Maroka odobriti le pod pogojem, da se priznajo Avstriji v traovinslrem oziru v Maroku iste koncesije kakor Nemčiji (takozvana. »svobodna vrata«), kar je tem lažje mogoče, ker francosko-nem-ška pogodba ne, določa, da ima le Nemčija trgovinsko svobodo v Maroku, ampak se je ta princip čisto splošno priznal. Svoje stališče utemeljuje avstro-ogrska vlada s tem, da ima v Maroku »znatne trgovinske in gospodarske interese«. V tej zadevi se že te dni začno med Avstrijo, Nemčijo in Francijo dogovori. — Liberalci so se pa zopet enkrat korenito blamirali. Avstrijska. vlacla je storila to, na kar so jo naši jugoslovanski poslanci opozorili v korist cele države in zlasti v korist južnih pokrajin.
—	Slovenščina na laški gimnaziji. Iz Gorice: Italijanski profesorji laških paralclk tukajšnje gimnazije so pričeli med stariši laških dijakov akcijo, naj bi se stariši izrekli za to, cla. se na gimnaziji uvede slovenščina za obvessen predmet. V ■-i laški profesorji, mccl nji-
mi tudi nacionalci, na primer Fitacco, Turus in drugi, so se odločno izrekli za slovenščino, ki pomeni za Italijane — kruh. V krščansko socialnem listu »L' Ecco del Litorale« je Oskar Ulm iz Tridenta, rodom Goričan, danes, dne 15. t. m., priobčil članek, da je za Lahe vitalna važnost, da se na gimnaziji poučuje slovenščina mesto grščino ter bere Prešeren mesto Homerja. — Na zborovanju sta.išcv se je edini dr. Pinaucig (ime kaže, da jo rojen (!) Lah) izrekel, da naj so nc poučuje slovenščina, ampa± francoščina. Ostal pa je osamljen. — Lahi se dobro zavedajo važnosti, da Lahi znajo tudi drugi deželni jezik. To jo tudi opomin za naš naraščaj, da se pridno uči laško. Lahe smo v Gorici nadkriljevali le raditega, ker Slovenci znajo večinoma oba deželna jezika, Lahi pa nc. Naš mlajši naraščaj je začel laščino zanemarjati. To naj bo drugače! Ne dajmo se prehiteti od Lahov!
—	Nepravi revizor občinskih računov. Deželni odbor je razposlal županstvom na Kranj, kem naslednjo okrožnico: Glasom poročila nekega županstva se jc pi'ipetil neverjeten slučaj, da je prišel k dotičnemu županstvu koncem junija ali začetkom julija 1911 nek gospod, ki je izjavil, da je poslan od deželnega odbora in da bo p ogledal občinske račune, kar je tudi storil, nc da bi se bil poprej legitimiral. Dognalo se jo, cla deželni odbor sploh ni odredil revizije dotičnega občinskega urada, torej tudi nikoga ■ v ta namen tja odposlal ni, da si je torej nekdo neopravičeno dovolil pregledovati občinske spise. Vsled sklopa deželnega odbora v seji dne 21. oktobra 1911 se opozarjajo županstva, da se mora o b či n s k i revizor sam od sebe brez o p o z o r i t v e takoj p o prihodu pravilno legitimirati županu, oziroma njegovemu namestniku. Če bi torej kdorkoli zahteval vpogled v blagajniške dnevnike ali občinske spise, ne cla bi se mogel izkazati z legitimacijo in dekretom deželnega odbo a, naj mu županstvo nikakor ne dovoli vpogleda v uradne knjige in spise. V vsakem takem slučaju naj županstvo tudi nemudoma poroča deželnemu odboru, predvsem pa, če je mogoče, dožene, kdo je tista oseba. Pri tej priliki se županstvo še posebej opozarja, da ima edinole deželni odbor kot nadzorstveno oblastvo v zadevah lastnega (samostojnega) delokroga občin pravico, nadzorovati poslovanje županstev v gospodarskem oziru in pregledovati blagajniške knjige.
—	Belgo - Croate sc imenuje nov denarni zavod v Zagrebu, pri katerem bo poleg domačega udeležen belgijski kapital. Zavod bo predvsem podpiral lesno industrijo pa tudi drugo ter se žc dogovarjajo radi nakupa nekega štajerskega premogokopa.
—	Stavka voznikov v Trstu. Včeraj je že tretji dan, ko so vozniki stavkali. Dasi so bili mali gospodarji pripravljeni dovoliii voznikom zahtevane priboljške, stavkajo iz solidarnosti vendar tudi vozniki, ki so uslužbeni pri malih podjetnikih. Vsled tega so prisiljeni praznovati tudi vozniki, ki imajo lastne konje. Vsa. stavka je naperjena v prvi vrsti proti »Adriatiki« in »Delniškemu društvu za prevažanje« (Ci-madori in dr.) »Delniško društvo za prevažanje« ima okoli 700 konj, in ta družba ima tudi prevažanje »Adriati-ce«. Vsi mali podjetniki skupaj pa imajo okoli 900 konj. Med obema tema silama se sedaj vrši boj, .takorekoč na življenje in smrt. V obeh svobodnih lu-kah je več sto vagonov polnih blaga, ki čakajo na razkladanje.
—	Novo šestilo je izumil višji gc-ometer v Zagrebu Filip Jurčič. Na eni strani ima šestilo (lun. klaftre, na drugi metre ter je izredno velike praktične vrednosti.
—	Hldroelektrlčna centrala na Savi. Hrvaški listi poročajo: Inž. Stel-ler je sestavil osnovo za zgradbo električne centrale na Savi pri Kerestincu; gradbene stroške jc proračunal s pet, miljoni kron. Zagrebški občinski svet je načrt prineipielno sprejel ter se radi izvršitve pričel pogajati z deželno vlado.
—	Pobegnil je iz Sp. Šiške pekovski mojster g. Mat. Omerza. Vzrok dolgovi.
—	Novice iz Amerike. V Chicagi jo umrla Marija Stalcer roj. Lustig v Semiču na Dolenjskem. — V JoLetu sta obhajala zlato poroko g. Marko Krakar in njegova soproga. Navzočih jo bilo 43 vnukov in vnukinj. — V mestu Hib-big so zaprli Rozalijo Apič, ker je baje zastrupila svojega moža. — 351etni rudar Alojz Terpič se je istotam v rudniku ponesrečil do smrti in Marko Ba-cič, ki je delal s ponesrečencem je dobil take poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
—	Gdborova seja »Matice S'o venske« bo v petek dne 17. novembra t. 1.
ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika zadnje seje. 3. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. a) o letošnjih dohodkih, b) o stroških za popravo hiše. 4. Poročilo iz Knjižnega odseka. 5. Matica ob svoji petdesetletnici. G. Tajnikovo poročilo. 7. Slučajnosti.	Dr. Fr. Ilešič.
—	Poročil se je na Livku v sredo dne 15. t. m. g. Frančišek Tičar, narednik c. kr. brambovskega polka št. 27 v Ljubljani z gdč. Marijo Hrast.
—	Ogenj. Včeraj je v Zg. Kašlju pogorel kozolec Janeza Grad. Zažgali so otroci posestnik ni bil zavarovan.
—	Na vseh voliščih se pri občinskih volitvah ob zmagi S. L. S. spominjajte »Slovenske Straže«!
GALIŠKI DEŽELNI ZBOR PRED RAZPUSTOM.
V Krakovu se trdi, da bodo zadnjič •poizkusili doseči spravo med Rusini in Poljaki. Če se poizkus izjalovi, se gali-ški deželni zbor razpusti.
MOBILIZACIJA SRBIJE.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Poročila konzulov na Koso-vem potrjujejo, da zbira Srbija vojake ob novibazarski meji, da lahko nastopi v slučaju kakega zapletljaja.
VSTAJA NA KITAJSKEM.
»Excelsior« poroča,, da prodira 1500 ruskih vojakov proti Pekinu. Iz Šangaja se poroča, da plenijo vstaši Čikjanfu. Skoda znaša že 10,000.000 dolarjev.
Hohnjec. — Morilca, ki jc blizo Lipni-ee na Srednjem štajerskem zavratno umoril svinjskega trgovca Cetza in ga oropal so že prijeli v osebi Josipa Kai-ser.
— Nezavestnega so našli v Trbovljah 24. oktobra na cesti delavca Jožefa Dolarja, Na glavi je imel globoko rano. Kdo mu je rano prizadel, ni znano. Včeraj je Dolar v ljubljanski deželni bolnišnici umrl.
Štajerske novice.
— Slovensko katoliško akad. tehn. društvo »Zarja« v Gradcu priredi v petek, dne 17. t. m. v društvenih prostorih II. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanjc zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanjc zapisnikov bratskih društev. 3. Poročilo odborovo. 4. Slučajnosti. Začetek ob 8. zvečer.
š Zborovanje podružnice »Slovenske Straže« v Konjicah pretočeno nedeljo se je lepo obneslo. S tem je naše ljudstvo pokazalo, da umeje vaKnost narodno obrambnega dela.
š Občinske volitve v celjski okoliški občini, ki se vrše 27. in 28. novembra, bodo silno burne. Celjski in okoliški renegati se pripravljajo z vso silo, cla bi dobili občino zase. Bati se je bilo
—	in tega so se Nemci tudi že veselili
—	da se obe slovenski stranki nc bi mogle zediniti za skupno postopanje. V nedeljo, clne 12. novembra, se je vršil v Celju skupen shod obeh strank, na katerem smo se zedinili za to-le kandidatno listo: Prvi razred: Fr. Ogradi, Pet. Maj-dič, J. Plevčak, Št. Strašek, J. Skrabar, .1. Knez, Iv. Belak, F. Čeček, G. Čater, dr. Jos. Sernec; namestniki: Golavšek, Rebon. Drobne, dr. Kukovec in J. Mir-nik. Drugi razred: Ferdo Gologranc, A. Mirnik. Janez Sernec, J. Kumer, Vinko Kukovec, dr. Iv. Benkovič, J. Grah, Teran, G. Confidenti, Jos. Imladič; namestniki: Levstik. Bobnič, Pušnik, Pilili, prof. Kosi. Tretji razred: Radej, Glinšek ml., dr. Božič, čečko, Trupej, Fr. Šribar, Fazarinc, Koštomaj, dr. j. Sernec, Sušnik; namestniki: Klinar, Kvas, Hribernik, Završek, Videmšek.— Najhujši boj bo v drugem in prvem razredu. Vendar zmaga bo gotovo, če bodo vsi Slovenci storili v polni meri svojo sveto dolžnost. Za skupni nastop obeh slovenskih strank se je zelo trudil poslanec dr. Benkovič, zakar mu gre hvala!
š Občinske volitve v Gradcu, Včeraj so se pričele v Gradcu občinske volitve. Šlo je za. pet mandatov, med katerimi so jih imeli dozdaj nemški svobodomiselci 3, soc. demokrati pa 2. Včeraj je bilo izvoljenih vseh 5 soc. demo-kraških kandidatov Soc. demokrati so dobili 1802 do 1907, nemški svobodomiselci pa 1386 do 1474 glasov.
š Iz sodne službe. Nad sodišče v Gradcu je imenovalo sodnijske kance-liste Franca Žigarta v Št. Lenartu v Slovenskih goricah, Ivana Perše v Šoštanju, Martina Lavrača v Šmarju pri Jelšah in Antona Maicrhofcrja v Gradcu za sodne oficijale.
š Grozen umor. V bližini Lipnice se Je izvršil 11. t. m. zjutraj grozen umor. Našli so trgovca s svinjami Sitza iz Za-gaja oropanega in umorjenega. Imel je prerezan vrat in več ran po telesu. Roparski morilec je izginil brez sledu. Ta zločin je zbudil med ljudstvom splošen strah.
š Drobne novice. Pri Sv. Miklavžu blizu IToč jc umrl nagloma nadučitelj Alojz Gobec. Rajni je bil pristaš Šta-jercijancev. — V Št. Juriu ob južni železnici se vrši v nedeljo dne 19. novembra političen shod. Govorita poslanca dr. Korošec in Pišek. — Na Tehnrjih pri Celju se ustanovi prihodnjo nedeljo telovadni odsek Orel. Govori dr.
Uufiljoiiske novice.
lj Glasben večer priredi pevski zbor glasbenega društva »Ljubljana« v nedeljo, 19. t. m. ob osmi uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Sodelujeta oba zbora, popolni orkester »Slov. Filharmon.« pocl vodstvom g. Talicha, in kot piece de resistance večera — naš izumitelj g. L. Bajde s svojim najno-vejšim izumom — klavijolino. Iz programa je razvidno, cla so pevske in orkestralne točke povsem serjozne, deloma v Ljubljani sploh prvič izvajane, da je vmes samo ena točka, ki je sicer humoiistiČna, pa vendar serjozna v Spored je torej tak, da odgovarja svojemu namenu — plemeniti zabavi. Že izum g. Bajdcta sam zasluži vse zanimanje, ker je kulturno pomemben. O tem prinesemo to dni poseben članek.
lj šentjanika premogokopna družba proti Agro Merkurju. Danes dopoldne se je pričela pred deželnim kot trgovskim sodiščem razprava o. tožbi šentjanške premogokopne družbe proti konkurzni masi Agro Merkurja. Stvar je namreč sledeča: Šentjanška premogokopna družba je pristopila s 5000 K deleži k Agro Merkurju ter sklenila ž njim pogodbo glede prodaje premoga. Agro Merkur je začel prodajati premog Šentjanške premogokopne družbe ko pogodba še ni bila pismeno uveljavljena. Od strani upravitelja konkurzne mase odvetnika dr. Sajovi-ca se navaja, da sicer pogodba ni bila pismeno sklenjena, pač pa že ustmeno uveljavljena, vsled česar je pogodba veljavna. Od strani Šentjanžke premogokopne družbe, ki jo zastopa dr. Am-brositseh, pa. se trdi, cla Šentjanška premogokopna družba ni pristopila k Agro Merkurju kot članica, da sc sploh ni sklenila nobena perfektna pogodba in da nima. vsled toga napram konkurzni masi Agro Merkurja nobenih obveznosti. Ravnatelj premogokopne družbe je po zatrdilu njenega zastopnika podpisal iz uljudnosti dr. Žrjavu in bianco pristopnico k Agro Merkurju, z naročilom, na j jo po občnem zboru Agro Merkurja, ali uniči ali pa spravi do tedaj, da bo nemško besedilo zadružnih pravil Agro Merkurja, krje bilo takrat v tisku, na razpolago in da bo medsebojna pogodba glede prodaje premoga pismeno uveljavljena. — Razpravo, ki se vrši v nemškem jeziku, se danes popoldne nadaljuje ter se bodo ob tej priliki zaslišavale priče.
lj »Babjl Narod«. »Slov. Narod« hoče biti resen list, pa posebno rad pograbi kak gostilniški, prizorček, kakor bi bili taki prizorčki odločilnega pomena za slovensko politiko. S tem ta politična babnica razkriva pri resnih ljudeh visoki svoj nivo. Že dvakrat je sedaj »Slovenski Narod« pograbil in zavil neko afero, v kateri je mizarski mojster g. Anton Rojina. na neumestna zbadanja, katera ni zaslužil, mimo reagiral s par klofutami, kar bi na njegovem mestu storil vsakdo. S tem je g. Rojina na najkrajši način z zbada-nji obračunal. Glasilu »slovenske inteligence« bi pa ob tej priliki priporočali, naj se raje briga za osebe, ki so v njenem taboru in ki vsak teden po Ljubljani povzročajo resnične pretepe in kravalo, kar se pa tiče pijače, pa en sam liberalec več popije, kot sto naših pristašev. Če bi mi priobčevali četrtino lakih stvari, bi se videla lepa slika »slovenskih i n t e 1 i g e n t o v «. Tudi oče Tavčar naj se v »Narodu« preveč ne razburja, saj ve, zakaj in kako je celo on v Kranju dobil klofuto in — kako, pri »Narodu« pa ludi mazilo Stojcin še ni pozabljeno. Če bodo dr. Tavčarjevi časnikarski ministrantje še kaj brskali v take osebne zadeve, tedaj sc bo marsikdo iz prvih krogov »slovenske inteligence« čudil, kako ga bomo fotografirali. Zahvali naj se za to — »Babjemu Narodu«. *Kar sc pa tiče »klerikalcev«, pa bi se že tudi pri »Narodu« lahko odvadili tako lažnjivega pridevka. Mi smo samo pristaši Slovenske Ljudske Stranke«, ki je in bo zmagala vse proti njej združene nasprotnike!
lj Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje sc vrši v petek, 17. novembra, ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Tratnik na, sv. Petra cesti. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Novi zdravniški red. Referent primarij dr Gregorič. — Ker se že 27. t. m. vrši v Badenu shod
avstrijskih zdravniških zbornic in se bo oziral na predloge poedinih zdravniških zbornic in društev, jc obravnava o predmetu važna in nujna. — Po zborovanju v istem lokalu prijateljski sestanek s člani proste organizacijo okr. zdravnikov, ki imajo ta dan svoj redni občni zbor.
lj Vinska pokušnja. Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani priredi danes ocl 5. ure popoldne do 9. ure zvečer v pokuševalni kleti pod kavarno »Evropa« javno pokušnjo priznano izbornih kranjskih vin. Vinskim kupcem, ki žele pristno domače vino direktno od zanesljivih producentov kupiti, so ugodne ponudbe in vsa potrebna pojasnila brezplačno na razpolago. P o k u š n j e so redno vsak četrtek.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. V soboto se uprizori izvirna opera »Ksenija« Viktorja Parme. Nato prvič operna noviteta »Suzanina tajnost« E. Wolfa-FeiTarija. Ta opera se je v 18 mesecih igrala na več kot 100 odrih. Glavno vlogo ima orkester; jako težki vlogi grofa in grofice pojeta gdčna. Ši-pankova in g. Novak; slugo igra gosp. I-Iorsky. — V nedeljo popoldne ob ti*eh izvirna narodna pravljica »Kralj Matjaž (za lože nepar) pri znižani vstopnini. Ta predstava je za mladino; zvečer se igra prvič Jul. Horstova burka »Nebesa na zemlji«. — Za mladino se pripravita igri »Slepa ljubezen« in »Mili-jonarček«.
lj Kolo ukradeno je bilo predvčerajšnjim iz veže hiše št. 8 v Wolfovi ulici polirju Jožefu Vehovcu. Kolo je Styria, prostega teka, ima lesene držaje, kolesi imate pa znotraj rdeče obroče. Policijska številka je 32, in sicer črna na belem polju. Vredno je 100 kron. Pred nakupom se svari.
ANGLIJA PRED VOJSKO Z NEMČIJO.
Zasebni tajnik prejšnjega angleškega premeirja Balfour Pousonbey je imel predavanje, v katerem je izjavil, cla je šele precl kratkim izvedel, da že obstaja, od meseca septembra vojna nevarnost med Nemčijo in Angleško. Angleške vojne ladjo so se obdale z mrežami v obrambo torpedovk, ker so se bali napada nemških torpedovk. Nekemu Balfourjevemu prijatelju, ki jc govoril z nemškim cesarjem Viljemom, je ta rekel: »Jaz sem edini prijatelj, ki ga ima Angleška v Nemčiji«.
VSTAJA MONARHISTOV NA PORTUGALSKEM.
Lizbonski listi objavljajo s severa brzojavke, ki poročajo, cla se pripravljajo monarhisti na nov napad. V Opor-tu je bila 14. t., m. konsignirana garni-zija, ker se je govorilo, da izbruhne protirevolucija. Aretirali so v Oportu baronico De Mafa, ki jc bila osumljena vohunstva v korist monarhistov. Aretacija vzbuja velikansko pozornost. Pri hišni preiskavi so našli važne spise.
Telefonsko m brzojavna poročila.
DRAGINJSKA DEBATA. — GOVOR DR. KREKA. — NATRKANI DR. HEI-LINGER.
Dunaj, 16. novembra. V današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala debata o draginjskih predlogih. Prvi je govoril poslanec B i a n k i n i, ki je pa imel pred seboj skoro popol-,noma prazno zbornico. — Za njim je poprijel besedo dr. Krek. Konstatiral je zelo žalostno dejstvo, da sta draginj-sko gibanje in draginjska debata pokazala, da velik del ljudstva in tucli precejšen del inteligence stoji na jako nizki stopnji narodno - gospodarske izobrazbe. Sicer noče reči, da se draginja strankarsko izrablja, ker vsaka stranka, ki ima sama vase zaupanje naravno misli, da so njena narodno-gospo-darska načela prava, vendar je brez dvoma, da so se v draginjski debati čule skoro same udrihnice in prazne ideologije. Tako se ocl gotove strani zavzamejo za prosto trgovino, ne v^do pa, cla je svobodna trgovina v času, ko so v cvetu monopolizujoči trusti in karteli, nezmiselna fraza. Industrializacija države in dežela je nemogoča, dokler se ne ukroti kartelov s pomočjo zakona. — Medtem ko jc dr. Krek govoril, je prišel, očividno natrkan znani dunajski »neodvisni« poslanec dr. Hei-linger, ki tudi sicer dela same neslane medklice. Ne cla bi bil vedel, kaj je dr. Krek govoril, ga je takoj začel zbadati s skrajno bedastimi vzkliki. Slovenski poslanci, ki so stali okolu dr. Kreka, so moža energično zavračali, ko pa vse ni nič pomagalo, mu je dr. Krek rekel: •j »Kaj naj naredim? Jaz vendar ne morem prinesti s seboj v zbornico pasjega biča!« Slovenski poslanci so Heilinger-ju končno dopovedali, cla če ne bo miroval. ga bodo lin jako enostaven način odstranili. To io pomagalo in dr.
lleilinger, katerega je tudi poslane* Wedra vlekel stran, se je pomiril. Ki koncu, ko so vsi dr. Kreku aplavdiralj je še Heilinger aplavdiral, nakar je dr Šusteršič rekel: »Zdaj smo pa zope enega mnenja«, kar je izzvalo splošni veselost. — Za dr. Krekom je govori začasni vodja poljedelskega ministrst va Z a 1 c s k i, ki je razlagal, kaj j( vlada storila v svrho olajšanja dragj, nje.
URADNIŠKE ZAHTEVE.
Dunaj, 16. novembra. Danes je d? putacija centralne zveze avstrijske^ uradništva nasproti poslancem izjavi la, da uradniki draginjslco doklacli odklanjajo in zahtevajo, cla se tako upelie časovno napredovanje. Bilinski je izjavil, cla bo zahteve uradništva za. stopal v konferenci načelnikov.
NESKLEPČNI FINANČNI ODSEK.
Dunaj, 16. novembra. Finančni od sek danes zaradi nesklepčnosti ni mo gel zborovati.
NEMŠKI CESAR.
Berolin, 16. novembra. Nemški ce. sar se je na dvornem lovu nekoliko prehladil.
BAVARSKI DEŽELNI ZBOR RAZ-PUŠČEN.
Monakovo, 15. novembra. Bavarski deželni zbor je bil danes razpuščen iu sc imajo v kratkem nove volitve raz. pisati. Deželni zbor je imel samo tri zasedanja; do razpusta je prišlo vsled konflikta med večino, ki jo tvori cen-trum, in pa prometnim ministrom, ki je večino briskiral. Deželni zbor je imel krščansko-konservativno večino.
ŠPANSKI KRALJ BOLAN.
London, 16. novembra. Zdravje španskega kralja je jako slabo. Bolan je na bolezni, vsled katere jc umrl njegov oče, španski kralj Alfonz XII., v starosti 28 let.
TURKI PRIPRAVLJAJO NAPAD NA BENGAZI.
Rim, 16. novembra. »Tribuna« no-roča: Pred Bengazi dohajajo vedno nove sovražne čete. Iz Egipta dohajajo tudi velike množine municije in nrovi anta, kakor tudi turških višjih častni kov. Častniki so rekrutirali v Egiptu tudi Arabce, razun tega se Turkon pridružujejo tudi Beduini. Zadnje dn Turki Bengazi neprestano obstreljuje jo, iz česar je sklepati, da imajo velik< municije na razpolago. Pripravljaj« očividno velik napad. Manjši napadi pa se vrste dan za dan, podnevi in po noči.
Tripolis, 16. novembra. »Giornal« d' Italia« poroča, cla se napadi ocl strani Turkov neprestano ponavljajo. 14. t m. so Turki napadli eno stotnijo 81 polka, ki je šla rekognoscirat oazo. Pii spopadu je bil ubit stotnik Selvatici, Nekaj turških šrapnelov ie 14. t. m. padlo v mesto in sicer na trg za kruh in na kavalerijsko vojašnico. Napravili niso baje nobene škode.
Derna ,16. novembra. Tukajšnji poglavar Senussov je na javnem trgu slovesno blagoslovil laške vojake. (In Lahi mu verjamejo!)
KOLIKO PREBIVALCEV IMA ITALIJA.
Rim, 16. novembra. Ljudsko štetje jo dognalo, cla ima Italija 34,686.653 prebivalcev. V inozemstvu živi 1.150.236 Lahov, ki niso všteti. Leta 1901 je štela Italija 32,475253 prebivalcev, torej znaša prirastek 2,211.400 ali 6 81%.
TATVINA DRAGOCENIH SLIK.
Monakovo, 16. novembra. Policijsko ravnateljstvo naznanja, da sc jc v gradu SchloBheim izrezalo iz okvirov 22 slik velike, umetniške in zgodovinske vrednosti, škodo trpi civilna lista in država. Slike so izginile.
Vsaka mati ve,
v koliki meri pospešuje dojenje uspešno rasi njenega otroka. Čutu upehanosti, ki se v tem napornem času pogosto pojavlja, odpomore lahko vsaka doječa mati z uporabo S c o t t-ove emulzije. '	^
SCOTT-ova jf EMULZIJA §
vsebuje celo vrsto kri in moč	m,,l1Jj}5j!
tvarjajočih sestavin, ki ugodno	^nS-vplivajo na kakovost materinega
mleka ter učinkujejo oživljajoče	sco t-ovos
v • » o • i.	' ' ,	riviianja
m osvežujoče. Scott-ova emulzija je zelo lahko prebavna, dobro dišeča i' se torej rada zavživa.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ov emulzijo. Znamka „Scott", ki je že nad 35 I« vpeljana, jamCl zn dobroto in učinek. Cona izvirni steklenici K 2-50. 2093 Dobi sc v vseh leknrnah.
Razpis „CERES -nagrad
KRON 30.000'
Končni rok za VpoSiljanje je na vsestransko željo do 1. grudna 1911
išart!
Samoobsebi je umevno, da imajo tucli tisti cenjeni odjemalci pravico vpoSiljati Sc nadaljne ovoje, ki so sc tega razpisa že udeležili. Za vsakih nadalje vposlanih 5 ovojev dobe Se po eno nadaljno Številko.
3421
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „ Slovenske Straže!" Naročajo se v pisarni „ Slovenske Straže" v Ljubljani. **********
Umelnosl.
lj Slovenska opera v soboto s »Prodano nevesto« celotno ni.»uspela, pač pa pokazala, da ima nekaj izbornih poedinih močij. Duša vsega je dirigent g. Talich, kateremu teče clomorodna glasba tako krasno iz taktirke, da bi ga bil Smetana sam vesel, njega samega. Orkester pod njim jc dober v posameznih inštrumentih, spominjam na krasni piano klarineta, celo izborcn, v celoti semtertje pomanjkljiv. O tem so gospodje pri rogovih brez dvoma prepričani. Na odru pa bi bilo lahko, poznam razmere, celo prav lahko boljše letos, »Prodana nevesta« relativno sijajna. Možki zbor je zadosti močan in skozi in skozi zaposlen v ritmično prijetnih zato pa dinamično veliko težjih točkah in jc v tem smislu tudi rešil svojo nalogo. Ženskega zbora je ravno pol premalo, glasovi, posebno sopran-ski v višini trivialni, neopiljeni, njih kretanje nič boljše. Ocl solistov gre prvenstvo tenoristu g. Kramperi. To je res Janko, da ga je človek vesel. Pred vsem glasovno zelo čeden, soliden, umerjen in razborit v igri. Odlikovanje z vencem je bilo zasluženo. Tudi Ma-renka, gca. Šipankova ni napačna, samo preveč masivna je cela reč in se težko razgiba, sicer pa vljudna. Vašeka, za ranjkim Pavškom nismo imeli tako dobrega kot je g. Horsky in tucli Ke-calu bi se spodobilo priznanje in hvala, če bi bil Smetana pisal pavze mesto
nizkih tonov, ter prepustil njih zakla-danje orkestru, seveda s forte. G. Novak je postavil kaj simpatično figuro na oder in lepo pel, in bi še lepše pel — za terco nižje. G. Bukšek ima svoj bariton ravno v kovačnici ter bo iz rok dobrega kovača prišedši brez dvoma uspel, čim stopi iz rezerve. Gca. Thalerjeva je uskočila za gospo pl. Foedransperg par ur pred predstavo in ni mogla speljati povoljno uloge, katero je nadomeščala, kljub pripomočku, katerega je imela seboj. Zameriti ji ni, pač pa nekomu drugemu, ki je v svoji navdušenosti za »Wagnergestalten« kriv, da imamo eno neporabno moč več v operi. Biserček opere, šesterospev, jc pal, ker je bil pred vsem premalo skrb-no naštudiran. Vrgla ga je gca. Thalerjeva, ki je tremulirala v znamenju njene- šole, ter tako omajala še to malo, kar se je s težavo držalo. Omenim še krasno overturo in povoljen obisk kljub temu, da je bila to že peta predstava.	A. S.
* Narodna igra »Dlmež«, ki se je
igrala na »Ljudskem odru«, je izšla kot 17. zvezek »Zbirke ljudskih iger«. Poleg »Dimeža« obsega ta zvezek tudi šc burko »Oh ta Polona« za ženske vloge, in pa veseloigro »Prisiljen stan jc zaničevan«, ki jc prirejena tudi za ženske vloge. Cena 80 h. Založila je zvezek kakor tudi prejšnje »Katoliška Bukvam a« v Ljubljani.
Razpis Ceres-Nagrad. Kakor nam ravnateljstvo tovarn za »Ceres« poroča, sc je končni rok za vpošiljanje odgovorov za »Ceres-nagrade« v znesku 30.000 Iv na mnogostransko željo podaljšal do 1. grudna. Tudi tistim odjemalcem, ki so se tekme že udeležili, je dovoljeno upošiljati še nadaljne ovoje do tega dneva, ter dobe za vsakih nadalje uposlanih pet, ovojev še po eno številko.
Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest., da je naša predraga teta, gospodična
Karolina VVindischer
danes zjutraj ob 1/28. uri, previdena s svetotajstvi za umirajoče, po dolgi mučni bolezni v 77. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v petek 17. novembra ob 1/2 £>• uri iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 20 na pokopališče k sv. Križu.
LJubljana, dne 16. novembra 1911.
3430
Žalujoči ostali.
Slovenski pogrebni zavod Josip Turk.
Slovenca".-
M«


Zahvala.
Za vsestransko nain dokazano to-lažilno sočutje povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga ozir. brata, strica, tasta in svaka, gospoda
Ruperta Mtiller
trgovca
kakor tudi za Častno spremstvo na zadnjem potu in krasne darovane vence se tem potom najtopleje in najiskre-neje zahvaljujejo	3127
žalujoči ostali.
Ljubljana, 15, november 1911.
Za ueEJe tooarnlSko podjetje se IKe cesten in zanesljlo
poslovodja
Ponudbe pod „PoslooodJa" na uprao-niStoo „Slouenca". :u28 ...
Ponudbe pod Jnlorislinia" na upravo m M.
3429
leteorologično poročilo.
Višina n. morjem 300'2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
V
ZELEZNE PECI
vsake vrste, posebno prave Musgrave-jeve izvirne irske trajno grelne peči, štedilnike, ognjišča za velike kuhinje za vzidavanje kakor tudi njih posamne dele dobavlja po najnižjih cenah trgovina z železnino
ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433
						
o S	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura „ po Celziju	Vetrovi	Nebo	« •ili
15	9. zveč.	737-1	73	sr. svzh.	megla	
16	7. zjutr. 2. pop,	352 34 8	1-2 brezvetr. 9'5 J sl. svzh.		jasno ■ »	0'0
Srednja včerajšnja temp, 8-7'1 norm. 3-7"
najboljše kakovosti zdrav in brezhiben, debeli ter srednje debelosti, vedna zaloga, oddaja v vsaki množini 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni. Točna postrežba.
3087
Tomažič v Ljubljani, Marije Terezije cesta.


Št. 19.439.
Razpis

3431
O
Deželni odbor kranjski bo najel
več dacarjev
za pobiranje užitnine,
Prosilci, ki žele dobiti kako dacarsko službo, predlože naj svoje prošnje do
30. novembra 1911
nadzorništvu deželnih naklad v Ljubljani.
Prošnje morajo biti opremljene s krstnim in domovinskim listom, s spričevali o šolski izobrazbi in o dosedanjem delovanju, s spričevalom o neomadeževanem vedenju ter z dokazili o telesni sposobnosti in znanju jezikov.
V prošnji mora biti tudi navedeno, kako je prosilec zadostil vojaški dolžnosti, če je sploh še v vojaški zvezi.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 15. novembra 1911.
t
i
*	Pet božičnih pesmi za mešan zbor, samospeve In orgle, uglasbil Anton Grum; založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 60 vin.
Omenjene, pravkar izišle pesmice, ki so zložene na znano besedilo kakor: Angeljsko petje se sliši v višavi (2 na-peva), O Jezus vsem Odrešenik, Zvonovi zvonijo in O svetli dan o polnoči, so namenjene v prvi vrsti pevskim zborom po deželi, zlasti manjšim, ker se je skladatelj posebno oziral na razme e istih. Prirejene so zatorej v lahkem, melodijoznem in vseskozi v prav dostojnem cerkvenem slogu. Priporočamo jih vsem našim cerkvenim ne samo manjšim ampak tudi večjim zborom prav toplo. Pevci se jih bodo radi učili in ljudstvo rado poslušalo. Ker je cena izvodu-partituri prav nizka, niso izšli posamezni glasovi. Obširnejšo, ozi oma strokovnjaško oceno prinese »Cerkveni Glasbenik«.
*	šolskim vodstvom in krajnlm šolskim svetom priporočamo, da porabijo redko priliko in si nabavijo »Hol-zel-nov globus« s slovenskim besedilom, ki stane mesto 16 K, samo 12 K. Ker namerava namreč imenovana tvrdka izdelovanje globusov sploh opustiti, jih oddaja po tej znižani ceni, vendar ima pa le še zelo malo število globusov s slovenskim besedilom v zalogi. Globus je najboljše vrste, natančno izvršen in res vreden priporočila. — Naroča se potom »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani.
*	Urbanus, Knjiga o lepem vedenju. Cena broš. 3 K, vez. 4 K. — Naš »Urbanus« je pač ena izmed naših najbolj srečnih knjig, ker si jo omisli, kdor le more. Ni čuda! Saj je družabna vzgoja, omika, ki se od nas v javnosti zahteva in lepota vedenja eden najglavnejših pogojev za napredek. Naš »Urbanus« nuja vsa pravila za omikano vedenje kolikormogoče popolno, jih tudi utemeljuje in sploh polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Naš »Urbanus« je tudi zategadelj neprekosljiv, ker najde v njem sveta tako inteligent, ki časih tudi pride v zadrego, kako naj se ob kaki bolj redki priliki vede, kakor preprost človek, tako meščan kakor kmet, tako odraščeni kakor otrok. Naj bi ne bilo nobene boljše hiše na Slovenskem, ki bi ne imela »Knjige o lepem vedenju«. Knjigo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Ueenea
za slikarstvo in pleskarstvo ~ 3247 sprejme takoj	k
Friderik Gimi v Celovcu Ne zamudite ugodne prilike!
Iz proste roke se proda na mirnem kraju ležeča, le ',4 ure od središča Ljubljane nahajajoča novozidana
visoko pritlična hiša
i. velikim vrtom in obsežnim dvoriščem na lepem solnčnem prostoru tik postaje elektr. cestne žel z-nice. Pripravna tudi za kakega vpokojcnca. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov pove uprava lista. 3374
B
»ar Orgemi$t -sa in obein$l{i tajnj^
oženjen z dobrimi izpričevali išče službe. Prevzame lahko pouk v orkestru in godbi. Nastop takoj. Ponudbe sprejmeuprava lista pod šifro Marljivost 60. 3296 5-1
3*ri trganju in revmi
poskusite, če ne najdete nikjer pomoči, moj čaj proti trganju. Olajšanje takoj. Zavoj K 5'—, polovični K 3 50. KAROL ILLEK, šternberg, Morava,	3419
Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko
PUCH 1911
ii
II
pri Fr. Cudnu trgovca v VMm
Prešernova ulica, samo nasproti frančiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivclnib strojev: Singer, RingscUiR. Pouk za strojno vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poStnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto.
913
Št. 14.560
Prodajalna v najem,
3376
V poslopju meščanske imovine v Ljubljani oddati je za rok 1. avgusta 1912 eno v pritličju hišnega trakta na Pogačarjevem trgu ležečo prodajalno s kletjo vred v najem.
Pismene ponudbe sprejema do vštetega
30. novembra 1911
mestni gospodarski urad, kjer se v uradnih urah dobivajo eventuelna pojasnila.
Mestni magistrat Ifublfans!d
dne 3. novembra 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Velecenjene trgovce in obrtnike uljudno opozarjam na svoj

reklamni
1 u.' I

pred deželnim gledališčem v Ljubljani, na katerem oddam oddelke za reklamo.	34^0
Ker imam več ponudb od tujih S zun injin tvrdk, prosim gg. intere- ' sente, da se v najkrajšem času zglase pri meni, ker se bodem v prvi vrsti oziral na domače tvrdke, ako primanjka teh, na tuje. Cene po dogovoru
I ETEU MATE LIC,
nvoil a p.a^uiiran.B snaien.e in reklamo »bistven po-tr.eni p srejovalec.	Telefon 1:5.
Ljubljana, skofja ulica štev. 10.

sssesBsiaPi
r4
Dobro ido5a, več let obstoječa
trgovina
se odda v najem takoj ali maja even-tuelno se proda tudi hiša iz proste roke Poizve se pri lastniku Kapiteljska ulica štev. 7 I nadstropje.	3426
Pošten miotfenlt
išče službe, najraje za kakega stre-žaja ali slufjo; pisma naj se pošiljajo pod šifro »MLADENIČ, 100« Grosuplje, poštno ležeče.	3425
Pošten mladenič =
v starosti 28—29 let s primerno šolsko izobrazbo, ter slov. trgov, zadružno šol« v Ljubljani želi stopili v službo pri kakem zavodu ali podjetju kot tajnik ali pra tikant pod ugodnimi pogoji Naslov pove uprava .Slovenca" pod »TAJNIK«. 33', J
■ a da odsti an ti brez Joda s sredstvom, ki je je izumil oz d avljenec, četudi so bila brez vspeba vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vpo-slatvi -0 vin. v znnirkah naš prospekt
3377 Kemični laboratorij Parace!sus šterotierj, Morai
Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj, Vč voditeljica Gospodinjske šole v Ljubljani. - Cena za vezano
i=i
Ravnokar izšlo:
Gospodinjstvo
Leposlovje.
Sienkiewicz, Qno vadiš ? Roman iz Neronove dobe, vez. K 5 50.
Sienkiewicz, Mali vitez. Zgodovinski roman, K 7-—, vez.
K 8-40.
Sif nkien-iez, Rodbina Polanešldh. Roman K 10 —, vez. K 12-—
Sienkievricz, Potop. Zgodovinski roman v dveh delih,
K 6-40, vez. K 8 40. Sienkiewicz, Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman,
K 4-50 vez. K 6 50. Sienkiewicz, Brez dogme. Roman K 3 — vez. K 4-50. Wallace, Ben-Hur. Roman iz Kristusovih časov, vez. K 4-50.
Beneš-Trebižskv, Kraljica Dagmai. Zgodovinski roman,
K 3 20, vez. K 4-30. Verne. Kapitan Hatteras, ali Angleži na severnem tečaju, K 4 40.
Dostojevski. Zločin in kazen. Roman. K 10-50, vez. K 13-.
Leposlovna knjižnica:
Bourget, Razporoka. Roman. K 2'—, vez. K 3-—, Turgcnjev, Stepal kralj Lear. Povest. Stepnjak.
Hiša ob Volgi. K l'J0, vez. K 2 20. Prus, Straža. Pov st. K 2 40, vez K 3 -10. Dostojevski, Ponižani ln razžaljeni. Roman. E 3 —,
vez. K 4- 0. Sevčenko, Kobzar. K 2-40, vez. K 3 —. Champol, Mož Simone. K 190, vez. K 3-—. Sevčenko, HajdamakL K 1--.0.
Seehan, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja, K 4-20, vez. K 5 80.
Dickens, Povest o dveh mestih. K 5-50, vez. E 6 50.
Lfudska knjižnica.
Doyie, Znamenje šUrih. Londonska povest K —'60. Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. E — 60. Sienkien-icz, Jernač-Zmagovač. Povest. Achleitner, Med
plazovi. Povest tirolskega župnika K —-60. Finžgar, Gozdarjev sin. Povest E —-20. Detel a, Malo živl.enje. Povest E 1—, vez, E 1 90. Šenova, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz
leta 1573, E 1 60, vez. K 2 60. Detela, Prihajač. Povest. E —-90, vez. E 1 70 Jirovšek, PasJeglavcL Zgodovinska povest. — Lsgerlflf, Kristusove legende. E 2-20, vez. E 3-20.
knjigo K 2 80, Nadalje priporočamo še naslednje knjige:
Več v posebnem oglasu.
Pesnitve.
Medved, Poezije, I. zvezek. E 3 SO, vez. E 5 —, „	„ II. zvezek, E 4- -, vez E 5 40.
Sardenko, Roma, Poeziie. E 2-—, vez. K 3-20. Prešeren Poezije. Uredil Pintar. K 1—, vez E 140 Gregorčič, Poezije. (Ludska izdaja). K 1-60, vez. E 3 —.
„ Job in psalom 118, vez E 2 30. Pregelj Romantika, E 1-50. Vesel, Psalmt, E 2' .
Zupančič, Pisanlce. Pesm' za mladino, vez E —-80.
Dramatični spisi:
Za mešane vloge:
Jurčič Cesnik, Domen. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih, E —-8X Anzengruber, Krivoprlsežnlk. Narodna igra v 3 defanjh
in 7 slikah. E — 80 Medved: Kacijanar Tragedija v 5 dejanjih, E 140, vez. E 2-40.
Rihar, Andrej Hoier, Ljudska igra v 5 dejanjih, E —'80,
10 izvodov E 5 —. Erek, Turški križ. — Tri sestre. E 1-—. 10 izvodov ali
več po E —-80. Meško, Na smrt obsojeni. E 1-—. Jurčič-Govekar. Rokovnjači. E — 80. Štoka, Ne kliči vraga I Burka. E 60
Mntas.i mnzikant. Burka. E — v0. „ Trije ttčki. Burf.a. E --70. „ Moč unUorme. Burka. E —'80. Finžgar, Divji lovec. E 1 40.
Igrokazi po K —-30: Berite novice. — Dehorah. — Donna Diaona. Drag cena ovratnica. — Dva zeta Ena f e joče, druga se smeje. — Ena se mora omo-žiti — Gospa, ki je bila v Parizu. — Igralka. - Izbi-ralka. Edor so poslednji smeje. — Kovarstvo in ljubezen. — Kozarec \ode. — Na kosilu bom pri svoji materi. — Na Osujah — Nič otrok. Ogenj ni igrača.
—	Pesek v oči — Precijoza — Prijetno iznenadenje.
—	Revizor. — Same zapreke. — Stara mesto mlade.
—	Tri vile. — Umetn st in narava. — Uril, cel ski groi (Teharski plemiči). — Uskok. — V spanji — Vdova in vdovec. — Veronika Desen ška. — Zabavljica. — Zajtrajte vrataN — Zapravljivec. — Ženska borba. — Ženski jok. — Žila.
Razne povesti za ljudstvo:
Vsak zvezek po K —-30: V gorskem zakotju. — Ervna osveta. — Za kruhom. — Berač. — Elizabeta. — Boj s prirodo. — Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitos'av. — Zaroka o polnoči. — V znamen u miru. — Mladi samotar. Vsak zvezek po E — 40: Lažn ivi kl;ukec. — Pri Vr čevem Grogi. — Eri — šopek lepih pravljic. — Maksimilijan I. — Nezgoda na Pa avanu. — Najdenček. — Repoštev — M rko Po-štenjakovič. — Prst božji I/II. — Avstri sha ekspedicija.
Vrtoniirjev prstan. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — S prestol« na morišče. — Eno leto med Indijanci — Nar. pripovedke 11. zvezek. — Nasclnikova hči. — Jzdaalca domo.ine. — Eri tof Eolumb. — Hubad, Pripovedke I. — Srce, 4 zvezki. — Zlata vas — Pi to-vanje v Liliput. — Nedolžnost preganjana in poveli-čana. — T motej in Kilemon. — Genovefa. — Tiun Ling. — Nikol j Zrinski. Močni baron Ravbar. — Zbirka nar. pripovedk L - II. — Pod turškim jarmom.
—	Fran baron Trenk. — Car in tesar. — Orni bratje.
—	Hiliiegarda. — Enez črni Jurij. Vsnk zvezek po K —-48:
Naseljenci. Narodne pripovedke za ml dino L, III.
—	Poslednji Mehikanec. — Na preriji. — S;releo. — Stezosledec.
Vsak zvezek po K — 60: Andrei Hofer. — V del je reSitev. — Narodne pripovedke IV. — Bitka pri Visu. - Devica Orleanska. — Elizabeta — Baron Tegetthof. — Princ Engen fcavoj-ski. — Mali vseznalec. Marjetice. — Detelj.ca — Pripovedke iz avstrijske zgodovine — Kartonica. — Ogljenica. — Nesrečnica. — General Lavdon. Vsak zvezek po E -80: Fabijola. — M.klova Zala. — P"rpetna. — Robinzon.
—	Mlinarjev Janez. Šrnid 100 malih pripovedk. — Peter Prostak. — Kar Bog stori, vse i rav sto l. — Bog po i nga. — E ko vzgaja usoda. Na rakovo nogo. Medvedji lov in čukova gostija.
Vsak zvezek po E 1- : Andersenove pravljice. — Saljlvec iz Podravja. — Zmaj iz Bosne. Vsak zvezek po E 1'20:
arjetica. — Odiseja. — Dež in solnce. — Kapitan Žar. — Povesti s potovanja. — Korotair ke povesti.
—	Babica.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha Moškerc.