»V 263. T MnbHanl, v četrtek, n. novemSra isif. Leto XXXIX. s . we je spolnjeval svo o dolžnost kar nnjs rož e, med drugim ni Napoleona tituliral drugače kot z generalom, kar je Napoleona tako jezilo, da ga ni niti pogledal. Pet let je bolehal Napoleon vsled želodčnega raka — Napoleon, ki je jako zmerno jedel in katerega nihče ni videl pijanega. Huclson Lovve guverner °toka je smatral Napoleonovo bole-• " -n '"-evaro za sfvar ki je državi nj.i Naj con v i/grmns vu »it povrh še bolan, bi mogel vzbudili simpatije v Evropi in pri ostankih svo- se vidi v ptujski okolici vesele, rdeče-lične otročiče. Vsa deca ima nekak žalosten izraz, tako mrtve oči; nimajo pravega življenja v sebi; človeku se trga srce, ko vidi, kako kaznuje Bog g e-he starišev na njihovih lastnih otrocih! A ne samo to! Ljudje so že videli šolarje, ki so domov grede kupili žganje in se naslajali na njem! In kdo ima od vsega tega dobiček? — Nekaj ptujskih posestnikov šnopsarij. Blagajničarka največje, tukajšnje šnopsarije trdi, da izkupi s ednji dan do 2000 kron. Ob tržnih dnevih včasih celo do 4000 kroni! Pomislite dragi čitatelji tako množno strupa! In če pride na en polovnjak žganja poldrug liter prave slivovke, veste dovolj. Ni čuda, da raste tem fab i-kantom premoženje tako, da se njim ne ljubi oziroma nočejo več napovedati svo'e dohodnine. Posledice Icja žganje-pitja pa so poboji in umori. Nemški listi pa zopet upijejo o Slovencih kakor o razbojnikih. Tem potom bi opozoril naše ljudi, da vsak slučaj pretepa itd. obelodanijo, da bomo o priložnosti lahko pokazali s š evilkami. kam jadramo, če se ne bjdo ljudje o pravem času spametovati. Ker pa teh, ker so že preveč vdani žganju, nc bo mogoče ali pa prav tež' o odvaditi, treba bo začeti pri mladini, da se nam še ta ne izneveri. Lotiti se bo Ireba ene gično mladinske organizacije. Izpolnimo svoje »Krčevinsko bralno društvo« in s cer po vzorcu graške-ga »Kresa«! Od adimo mladino al o-hola. plesa in ponočevanja! Učimo jo štediti. vzbudimo v njej verski in narodni čut! Dela nas čaka veliko, a če se bomo popri;eli, bomo imeli zaželjene uspehe! Zatorej ne odbijajmo 'o ali ono osebo od celokupnega dela, če temu ali onemu n1 všeč! Pokažimo re no voljo, in čez nekaj let bomo lrhko tucli v našem okraju pokazali na povoljon uspeh. V to nam nomozi Bog! Kadar bode po em mlajša generacija na topila gospodarstvo, ki si jo b mo sedaj izobrazili, tedaj se bo lažje govorilo o kaki izdatni pomoči. T eba bo tudi še vel'k o agitira i za naše časopisje. Gledati bode treba, da se bodo priljubili naši mladini naši listi da tako izpodrinemo iz marsikatere hiše »Štajerca«. Če bi naš ljudje o r g Ptu a bolj čitali našo liste bi jim bi o prej kaj nomagati. Tako pa vri jejo samo v »Štajerca«, kateiepa dobijo zastonj, kolikor hočejo. K. B. K. Kočevska posojilnica. Kočevje, 14. novembra 1911. Zveza slovenskih zadrug, oziroma nje zastopnik in odbornik dr. Tavčar sc v številki 259. »Slovenskega Naro-da« zagovarja glede tožbe s »Kočevsko posojilnico« na jako smešen način. Pravi, da tirja vsled tega ves kredit, ker izstopajo člani iz posojilnice. Res je, da izstopi z novim letom 25 članov, a ostane jih še po novem letu 1-14, ki imajo, da č.sto nič ne pretiravamo, čez dva milijona kron premoženja, kar služi posojilnici v kreditno podlago. Pasivna je posojilnica le za okroglo 30 tisoč kron, kreditne podlage pa ima čez 2 milijona kron, torej je vendar dovolj zasigurana Zvezina terjatev. Gonja proti posojilnici leži čisto na drugi podlagi in bomo isto tucli odkrili, če »Narod« in dr. Tavčar ne nehata napadati posojiln.ee in pa dr. Žerjava. Dvomimo, da bi bili pri Zvezi tako trdih src, ampak cela stvar izvira najbrž ocl dr. Tavčarja. Dr. Žerjav v tem slučaju ni posojilnične zgube nič kriv, ker ga takrat niti na Kranjskem ni bilo, ko je posojilnica Pevcem prevelike vsoto, kreditirala. Nesrečo jc zak ivil največ tedan i tajnik Novak, ki je trgovce Pevce na vse pi-et.ege hvalil in za nje kredit predlagal. Kljub temu je pa dr. Žerjav obljubil darovati posojilnici naravnost veliko vsoto v asanacijo namreč 20C00 kron. Dvomimo, da bi to storil dr. Tavčar, če pride Zveza v enak položaj. Zvezi pa bodi resnici na ljubo povedano, da drugi zavodi posojilnico podpirajo, ona pa nje delo še razdira. Njen konkurenčni zavod Zadružna zve-za v Celju je posojilnici obljubila precejšnjo vsoto v asanacio, a Zveza pa ne da niti vinarja. Tudi je imenovana sokriva, cla bo z novim letom res izstopilo nekaj članov, ker je posojilnici obresti zvišala kar na 6 odstotkov in slednja jih je morala na 6 in pol ods otka. Vendar pa ostali člani ne bodo in ne morejo izstopiti, ker so večinoma dolžniki posojilnice, a nekaj jih Je pa jako požrtvovalnih. Končno svetujemo Tavčarju, cla naj bo popolnoma miren, sicer pridemo še z lepšimi slvarmi na dan. Če misli, da ima pravico st eljati samo na eno stran, se moti. Streljalo se bo tudi nazaj. Čudna njego a strast, ki se vidi iz njegovega postopanja, bo kaznovana. Iz HrvaŠke. Zagreb, 10. novembra 1911. Kompromis opozicionalnih strank. Hrvaško - srbska koalicija je pred pat dnevi po grofu Kulmerju jx»zvala načelnike vseh strank, da se dogovore o volivnem kompromisu — naperjenem proti vladnim kandidatom. Odzvale so se vse stranke, nazadnje tudi radikalni Srbi. Kompromis je torej med strankami gotov in brez klavzul: edino-le stranka prava se je ustavila na pol poi ta. Po svojem načelniku dr. Prebegu se je stranka prava zavezala, da bo ol ožjih volitvah med vladnim in onozi-cionalnim kandidatom vsem svojim pristašem naložila, da volijo opozicio-nalca. Pravaši so s tem storili več, nego so smeli, kljub temu so pa nasprot-niki tako predrzni, da pravašem pred-bacivajo zveze s Tomašičom. Pravijo-»Nočejo totalno z nami, ker jim je ljubša Tomašičeva zmaga nega naša«. To-da vprašal bi to gospodo: Kakšna razlika pa je med mažaronskim in koalicio-naškim nagodbenjaštvom? V čem se je doslej razlikovalo koalicijino politiziranje ocl onega vseh mogočih drugih unionističnih strank? Zakaj koalicija kljub vsemu zlu, ki nam prihaja iz na-godbe, še vedno stoji na nagodbenem stališču? Iz katerega vzroka se koali-cionaši niso hoteli odzvati privatnim političnim pozivom gospoda Zagorca, naj zapuste nagoclbenjaštvo, pa ]>ojde stranka prava prva zanje v ogenj? Za nas ni razlike med Tomašičem in Kul-merjem — mažaron. in koalic.ionašem< To je ena baža. Stranka prava jim je še preveč šla na roko. Koaliciji se ne sme dati nikakega spričevala poštenja, kakor smo ji ga tudi doslej z vso pravico odrekali. Naš strankarski ponos., poštenje in doslednost morajo visoko stati nad vsemi njimi. S tem se samo kompromitiramo precl narodom —. brez ozira na to, da se pregrešimo proti svojemu načelu. Z ozirom na vse to se mi zdi, da bi bil mnogo doslednejši na primer tak-le pravaški sklep: Stranka prava ne stopa v sporazum z nagodbenjaki proti nagodbenjakom, pač pa zabranjuje svojim pristašem pri ožjih volitvah voliti vladnega kandidata; kar se pa kandidatov drugih strank tiče, pušča svojim volilcem svobodne roke. S takim sklepom bi bilo obvarovano načelo in ne nasedli bi koaliciji, katero je leta 1906. pravaštvo na noge postavilo, zato cla ga ista »iz hvaležnosti« je stare velike armade — in io bi bilo nevarno. Leta 1818. je preiskoval Napoleona ang!ešk. pomorski kirurg O' Meara in je dognal vnetje jeter, »ki povzroči gotovo smrt«. — Iludson Lowe ni verjel in je O' Meara kaznoval; vzel mu je službo in ga poslal nazaj v Evropo. NaTvoleona je preiskal O' Mearov naslednik, dr. Siokoe, ki je dejal guvernerju otoka: »Prav žal mi je, da bo to ravno smrt, ki bo dokazala cla je. bil Nrr o1 con na smrt bolan.« Za to pravilno diagnozo jo dobil dr. Stokoe slabo plačilo; postavili so ga pred vojaško sodišče, vzeli so mu vojaško dostojan-s'.vo in so ga zbrisali iz zapiska britske ir.crnarice, ker »je skušal vzbudili sum r'a je general Napoleon resnično bo'an«. Napoleonu, ka eremu se je bolezen vedno slabšala so no' lica H zdravnika Korsičana Antommarch;ja, ki jc prišel koncem lc a 1819 na sv. Heleno. Slav je b 1 39 let toda bil je zelo lahko-mišljen in površen. Antomma chi Napoleonu ni mogel pomagati to ni čudno sa: more celo moderna kirurgija želodčni rak redi<"okrat ozdraviti. Ker pa ni hotel Antommarchi sam nositi odgovornosti, mu je na njegove vedne prošnje Iludson Lo\ve pridclil angle- '"fvn ^n d'- Arnofa a ' vsled vednega bluvanja ako slab. da se je moral vleči v posteljo. Lice jo bilo nr 'vaško in dolga brada, jo delala obraz še bledejši. Dr. Arnott, ki je vedel, kaj se je zgodilo njegovima prednikoma O' Mearju in Stokoeju, je pa slikal Napoleonovo bolezen le kot oslabelost, ki bo kmalu minila, kot bo-lehnost, ki ni nevarna, češ, da trpi general samo radi slabega prebavljanja. Tludson Lovve, ki jc sumil v Napoleonovi bolezni zvijačo, je ukazal straže podvojiti, dasi je Napoleon clne 17. aprila sam o sebi z ozirom na stražo dejal: »Če bi tekla mirno mene, bi me njena sapfi prevrnila.« Napoleona so moči hitro zapuščale; kot je pozneje sekciranje dokazalo, je imel Napoleon že ves želodec raz-jeden od raka. Dr. Arnott, je pa vedno samo referiral cla je general slaboten, in nič ne uživa; dne 27. aprila pa ni mogel več drugače, kot. da je napisal: »Slabo se mu god'.« Sklical se je nato zdravniški posvet. Dne 29. aprila je začel Napoleon blesti, dne 1. majnika mu je bilo zelo slabo, 2. majnika je bil na smrt bolan, 3. majnika je nastala pri »simu-lantu« smrtna borba. Dne 4. majnika je Napoleonu malo odjenjalo. Dal se jc od duhovnika previdctl, napravil je oporoko, ljudi krog sebe je obdaril in Arnottu je dal "la o 'obiičruco na kamero e vrezal s v o ' >p - im nožem velik »N«. »Po-kiičimo še druge zdravnike,« sta svetovala Arnott in Antommarchi, Napo- leon pa je odvrnil: »Nikakor! Čutim, cla bom umrl in smrti se ne bojim.« In ohranil je svoj mir, on, ki je tako često stal v dežju svinčenk, in katerega so vojaki smatrali za neranljivega. Dne 5. majnika 1821. so nastopili za Napoleona zadnji trenotki. Lice mu je porumenelo, oči so upadle, zgubil je zavest, njegova zadnja beseda, ki so jo ljudje krog njega slišali, je bila: »armada«. Popoldne par minut pred šesto uro, ko se je solnce bližalo k zatonu, je Napoleon preminul. Viharja, o katerem govori napoleonska legenda, ni bilo. Iludson Lowc ni hotel niti verjeti, cla bi bil »simulant« in »zvijačnež«, general Napoleon, resnično umrl, šele mrlič sam ga je prepričal. Sekcija je dokazala, da je trpel Napoleon pet let na želodčnem raku in da bolezni ni simuliral. Iludson se mrtvega Napoleona seveda ni bal. Živemu Napoleonu ni hotel za nič na svetu dovoliti kratke vožnje po morju, mrtvega Napoleona pa je dal z vojaškimi častmi prenesti na ladjo in odpeljati v Evropo; pripoveduješ. da so s potoma narastli mrliču nohtje na nogah in na rokah, da je celo brada pognala. V Parizu so pokopali Napoleona v mramomat grob pod kupolo svetišča; na IJudson Lovveju bo pa ostalo očitanje,da je bil velikemu cesarju krut in malenkosten jetničar, dasi ga opravičuje dejstvo, da jc imel od svoje vlade stroge ukaze. ■ vse doslej bije, a ko jej je pa voz zopet obtičal v blatu, pa zopet kliče na pomoč pravaštvo. Zakaj bi se v raznih krizah vedno ravno le mi klanjali koaliciji — zakaj se ne bi enkrat ona nam? Ali se ukloni —ali pa pokloni! Strah pred Tomaštčem. Tomašiče-va Stranka narodnega napredka je sklenila na svoji konferenci, da more v njo pristopiti in na njenem programu kandidirati — vsak kdorkoli hoče, brez vsakega ozira na politično prošlost. Silno agitačno sredstvo! S tem se odpirajo vrata izvržkom hrvaške domovine, ambicioznim mogočnikom, katerim rastejo skomine za mandati. In tega sc naravno vsi boje. Značilno je, da stojita na čelu volivnega odbora Stranke narodnega napredka dva hrvaška katoliška škofa: Krapac in Švinderman. Božanstveno premišljena Tomašičeva agitacija — kajti s tema dvema agita-cijskima sredstvoma bi se znal dokopati do 20 mandatov. Politična preganjanja. Bivše sa-borske narodne poslance, ki jih seclaj več ne brani imuniteta, prijemajo sodišča drugega za drugim. Lorkovič, Radič, Magdič itd. Živa resnica je, da so vsi ti grdo delali in da so zlasti kot odgovorni uredniki svojih glasil, skrivajoči se za imuniteto, vsakogar oblatili, toda kljub vsemu temu je tenden- ] ca teh sodnih preganjanj očividno politična. Zato jih tudi mi obsojamo, čeprav vsled njih v prvi vrsti trpe lc naši politični nasprotniki. Postavljanje kandidatov. Ker se vsak čas pričakuje razpis volitev, so posamezne stranko že izbrale svoje kandidate, Stranka prava jih postavi 56. Radičevci so zasedli s kandidati 36 volivnih okrajev z 28 osebami. Koalicija svoje še skriva, ravno tako stranka narodnega napredka. Resno se govori, da bo Tomašič kandidiral v treh okrajih: v zagrebškem I. mestnem okraju, potem proti bivšemu podbanu Nikoli-ču pa še v nekem drugem sigurnem okraju. Čujem, da namerava Stranka prava kandidirati veliko število duhovnikov, kar zopet ne bi bilo dobro. Odmevi med dljaštvom. Izpremem-be v javnem življenju in poslednji dogodki so jako tangirali tudi vseučiliško mladino. V podpornem društvu naprednjaki gotovo padejo. (Se je tudi zgodilo! Op. ured.) Kakor čujem, se di-jaštvo pripravi;a tudi na neusmiljeno agitacijo za bodoče saborsko volitve. Ravno ta bojevit ost v mlajših vrstah bi znala silno poostriti volilno borbo, da bo še strastnejša, nego je bila ona ob zadnjih političnih volitvah v Dalmaciji. Zveza slovenskih zadrug pred soncem. Včeraj popoldne se jc nadaljevala pred deželnim kol, trgovskim sodiščem razprava o tožbi Rožmana proti Zvezi slovenskih zadrug. Zasliševale so se priče. Priča dr. VI. Pegan, odvetnik v Ljubljani, priseže in izpove, cla je bil Rozman pil Zadružni zvezi pis. ravnatelj, predno je vstopil v službo Zveze slovenskih zadrug. Priča je bil takrat Zaupnik načelstva, to je načelstveni ravnatelj. Kot tak je nekoč revidiral knjigo o ročni blagajni, ki jo je vodil Rožman. Iz ročne blagajne so se plačevale pisarniške potrebščine in uradniške plače. Ko je na podlagi knjige skontriral blagajno, je našel primanjkljaj okroglo 3000 K. Rožman je na vprašanje, kje je denar, rekel, da še ni vseh izdatkov vpisal. Potem je res nekatere stvari še vpisal in se jc primanjkljaj nekoliko skrčil. Ostalega primanjkljaja Rožman ni mogel pojasniti. Razven tee-a primanjkljaja jc našel priča še sledeče stvari. Kvartalna na-jemščina za pisarno, menda 800 kron, je bila med izdatki dvakrat napisana. (Dr. Tavčar: Enak slučaj kot pri nas! Zato sem dal dr. Pogona kot pričo!) Fnkrat na listu spodaj, in drugič na listu na drugi strani. Nadalje je revizor Pele dobil po naročilu pisarne zadružne zveze pri ljudski posojilnici, kjer je imela Zveza tekoči račun, predujem na potne stroške v znesku 1000 kron. Čeravno Rožman toga zneska ni imel v rokah in ga Pelcu ni izročil, ga je vpisal kot izdatki v knjigo ročne blagajne. Pri natančnem pregledu knjige je priča našel postavko 2500 K za^ potne stroške in nagrado Rožmanu. Iver nagrada ni bila sklenjena in ker je s po-večalnim steklom dognal, da jc bila številka za tisočake drugače zapisana kot 500 kron, je tožnika stavil na odgovor, kaj je s tem. Rekel je, da je pok. gospod Jeglič, ki je bil pred pričo ravnatelj Zadružne zveze, dovolil, da si teh 2500 K iz blagajne vzame. To mu je baje dovolil pokojni Jeglič, zato, da pokrijeta tožnik in Jeglič neki primanjkljaj, ki se jima je na neznan način v ročno blagajno vrinil. Dr. Krek kot načelnik Zveze je pa tožniku in priči zatrdil, da je to popolnoma izključeno, ker mu je pok. Jeglič v svoji znani vestnosti o vsem natančno poročal in bi mu tudi o tem primanjkljaju poročal, ako bi obstojal za časa njegovega življenja. Še bolj gotovo pa bi tudi o tem, da je dovolil tožniku, da si izplača 2500 K. V seji to ni bilo nikdar sklenjeno. Priča je zato zasledoval šc naprej in sta mu uradnica gdč. Bohinče-va ter knjigovodja Kilar na zapisnik izjavila, da sta pripravljena priseči na to, da sta po Jegličevi smrti prenašala postavke iz knjige ročne blagajne v razdelnik in da sta pa imela tam samo postavko 500 K. Iz gorenjega primanjkljaja in teh postavk je nastal tožnikov dolg v okroglem znesku 7000 kron, za katerega jc dal menico. O vsem tem je napravil s tožnikom zapisnik. Priznal je tožnik, da je najemnino dvakrat vpisal in istotako predujem za Pelca 1000 kron. Mogoče, da je bil najden šc kak drug pogrešek, a priča se več ne spominja. Pri njegovi iz-povedbi pravi priča, je vsaka zmota izključena. Po Jegličevi smrti pa se ni našla nobena opora, ki bi količkaj potrdila kak primanjkljaj za časa njegovega življenja. Priča Miško Reicher, vodja Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, priseže in izpove, da je bil lansko leto revizor Zveze slovenskih zadrug in je kot tak imel svojo mizo v pisarni Zveze. Lani nekoč poleti je prišel Rožman k njemu s knjigo v obliki tekočih računov ter ga vprašal, če ima prostor, da to knjigo zaklene. Priča je nato knjigo dal v miznico, jo zaklenil in vzel ključ s seboj. Odšel je potem 14 dni na revizijo. Rožman mu ni povedal, kaka knjiga je to, in zakaj mu jo jc dal spraviti. Ko je prišel nazaj, je našel miznico s silo odprto. Knjigovodja Pečar mu je stvar pojasnil in povedal, cla jc on pustil odpreti miznico, da je dobil omenjeno, takozvano tajno knjigo. Priča dr. Alojzij fLavš, 31 let star, revizor Ljubljanske kreditne banke, izpove, da je službo pri Zvezi slovenskih zadrug nastopil dne 2. septembra 1910. pod izrecnim pogojem, da se da % priči vrhovno vodstvo in popolno oblast. To se mu jc tudi dalo. Ivo je vstopil v službo, jo pozval Rožmana in vse uradništvo ter jim naznanil sklep načelstva, da prevzame on vodstvo Zveze slovenskih zadrug. Da bi se prepričal v kakem stanju je Zveza, pričel jc poleg tekočih poslov sestavljati poizkušno bilanco. Dne 9. septembra pokazal se mu jo primanjkljaj okoli 100.000 kron. Opozoril jo nato Rožmana ter ga ^rosil, naj tudi on pojasni, če je mogoče izpustil oziroma oko ni prezrl kake knjige. Rožman je odgovoril, da sc gotovo moti ter da naj išče, češ, bo že našel. Pregledni je knjige: tekoči račun s članicami, z bankami, knjigo dolžnikov in upnikov. V tej zadevi je bil tudi pri dr. Žerjavu, a tudi ta mu ni dal nikakega pojasnila. Isti dan je sklical priča sejo načelstva ter predložil omenjeno bilanco. Poklicalo se je k seji Rožmana in ga je podpredsednik, g. Knez, vprašal, naj pove, koliko dolguje Agro-Merkur Zvezi slovenskih zadrug. Rožman pa je odgovoril: »Nič več kot 71 tisoč kron«. Da bi se dognala T ravil-nost, sklenilo se je pritegniti k temu g. Peruzzija kot člana nadzorstva, da s pričo pregleda še enkrat vse knjige. Priča je s Peruzzijem pregledaval od 9. do i3. septembra 1910. Priča je bil večkrat v knjigovodstvu in zahteval, da se mu predlože vse knjige. Z Rož-manom jo govoril opetovano in v nedeljo popoldne, ko je bil v pisarni dr. Novak, je priča rekel, da se mu dozdeva, da se mu nalašč kaka knjiga prikriva. Rožman pa je nato rekel: »Saj mora biti vse v knjigah; naj se pregleda še veliki dnevnik.« Tisti čas se je sestavljala tudi pri Agro-Merkurju bilanca in dopoldne dne 12. septembra je prišel k njemu Rožman ter mu povedal, da mora biti dolžan Agro-Merkur več kot 71.000 kron. Šel je nato v pisarno Agro-Merkurja, kjer mu je gdč. Bohinčeva povedala, da ima Zveza v dobro kakih 400.000 kron pri Agro-Merkurju. Poklical je nato knjigovodjo pri Zvezi Pečarja ter ga še enkrat vprašal, kje ima knjige. Nato mu je rekel: »Imam še eno knjigo, ki je pa ne smem pokazati nikomur, ker mi je dr. Žerjav naročil, da ta knjiga nikogar nič ne briga.« Pečar mu je to knjigo izročil. V tej knjigi sta bila dva lista iztrgana in na teh dveh listih je bil saldo 342.000 K v prid Zvezi. Stvar je sporočil podpr. Knezu, dr. Novaku in dr. Majaronu ter se jc takrat sklenilo, da se skl če za drugi dan seja načelstva. Da pa bi bil predsednik Lenarčič o tem in o seji prihod- njega dne obveščen, peljala sta se s | Peruzzijem na Vrhniko. K tej seji načelstva ni vabil dr. Žerjava, ker se mu je prejšnji dan reklo, cla je dr. Žerjav prehudo bolan. Kar se tiče zneska 100 kron, ki ga je prejel Rožman od Konsumnega društva v Ricmanjih, je stvar sledeča: Član načelstva konsuma v Ricmanjih gospod Bobek, je prišel k priči v pisarno ter pokazal potrdilo, da je Rožman prejel od Konsumnega društva 100 K na račun Zveze. Konsumno društvo ga je večkrat tirjalo, naj ta znesek povrne, česar pa Rozman ni storil. Društvo je obstojalo na tem, cla bo ono obremenilo za to Zvezo. Lavš je poklical Rožmana ter mu celo zadevo razložil, nakar je Rožman trdil, da je teh 100 K poslal osebno v Ricmanje ter da bo prinesel recepis nakaznice. Ker tega bržkone ni našel, trdil je, cla je ta znesek nakazala v Ricmanje Kmetska posojilnica. Vse poizvedovanje pri Kmetski posojilnici je pa bilo o tem brezuspešno, na kar je trdil Rožman, cla je omenjeni znesek zaračunan v potnih stroških. Pregledala sta skupno tozadevni račun ter mu je Lavš pokazal, cla ta znesek ni odtegnjen in mu povedal, da jo za ta znesek obremenjen. Glede drugega slučaja je stvar naslednja: Društvo komisijonarjev je bilo včlanjeno pri Zvezi. V začetku leta 1911. je oriča poslal temu društvu računski izvleček. Čez nekaj dni sta prišla dva člana tega društva v Zvezo ter sta trdila, da sta zneske za vpisnino in dva deleža, skupno 30 Iv, izročila tistemu gospodu, ki je bil svoječasno v isti sobi. Pripeljala sta čez nekaj ur še tri Člane kot priče, da sta omenjeni znesek res izročila. Ko je o tem omenil Rožmanu, je rekel, da je že mogoče, da je ta znesek sprejel, pa če ga ni vpisal, ga je bržkone porabil za znamko. Tudi za ta znesek mu je rekel priča, da ga obremeni, dokler ne dokaže, kje je vknjižen. Slučaj Uradniškega gospodarskega društva pa je sledeči: Po sprejemu izvlečka je prišel v Zvezo takratni načelnik tega društva Reisner, ki je prinesel izvleček in dopisnico Zveze na to društvo. Reisner je vprašal, kako to, da se mu je vpisalo v dobro samo znesek 300 kron in ne 350 kron, kakor izkazuje blagajniška knjiga Uradniškega. društva in potrdilo Zveze na dopisnici. Preiskal je priča knjige in videl, da je v dnevniku vknjiženo samo 300 kron. Tudi o tem slučaju je obvestil Rožmana, ki se je izgovarjal, da je gotovo prejel samo 300 Iv ter da se je tozadevna dopisnica pisala pomotoma in cla je v knjigah Uradniškega društva gotovo pomota. Priča mu je povedal, da ie tudi za teh 50 kron odgovoren. — Kar se tiče dolga pri Zadružni zvezi je stvar sledeča: Ko je vstopil Rožman pri Zvezi slovenskih zadrug v službo, podpisala je ista Zadružni zvezi izjavo, da bo na račun Rožmailovega dolga odtegovala temu od mesečne plače 55 Iv ter plačevala Zadružni zvezi. Ko je Rožman v septembru 1910 bil odpuščen iz službe Zveze slovenskih zadrug, zahtevala je Zadružna zveza, naj se ji poravnajo ostali obroki v zadevi Rožmana. Zveza je nato pismeno odgovorila, da Rožman ni več uslužben pri njej, naj torej tir j a od njega.. Obenem je priča prosil za prepis izjave in seznam že plačanih obrokov. Na podlagi tega izpisa se je dognalo v Zvezinih knjigah, da je bil znesek 385 kron za ta dolg plačan na račun upravnih stroškov Zveze slovenskih zadrug. Tudi o tem je obvestil Rožmana, ki mu je rekel, cla jc ta. vsota vračunjena v potnih stroških. Iskal je z njim tozadevnih podatkov, a jih ni našel. Kar se glede tožiteljcvega delovanja tiče, izjavlja priča sledefee: Blagajniški dnevnik, v katerega je vpisaval z malimi izjemami Rožman sam, ni bil v redu. Znesek 643 K 20 h je dvakrat kot izdatek vpisan. Vrhutega je adi-cijska pomola za 500 K v škodo Zveze. Ta pomota je nastala na ta način, da se je prejšnja pravilna adicija popravila in sc je na ta način saldo blagajne za 500 K zmanjšal. Nadalje je vštet znesek 3000 K kot izdatek, ki pa ni bil nikdar nakazan. Saldo nekega dne je bil 4079 K 53 v, ki je v celoti bil vpisan kot izdatek. K temu pripominja priča, cla pisava ni bila Rožmanova, vendar pa bi se morala ta pomota pri skontra-ciji blagajne takoj najti. Ker se je pa dnevnik neredno zaključeval, Rožman na to pomoto sploh ni prišel. Nasprotno pa je v dnevniku med izdatki vknjiže-nih 6000 K za nekakšno menico, kateri znesek pa ni bil prištet, dasiravno je bil faktično izplačan. Teh 6000 K pride v dobro Rožmanu ker jih je izplačal, pa ne zaračunal, tako da ostane nepo-jasnjeni izdatek 2223 K 32 v. Dne 2. oktobra 1910 je bila seja od« bora Zveze slovenskih zadrug. Ta seja je bila sklicana pismeno ter je bila sklepčna. Priča je bil zapisnikar. Pri tej seji se je poročalo o stanju Zveze in o nerodnostih, ki jih je priča našel, zlasti tudi o tem, cla sc jc Rozman odpustil iz Z vezi ne službe. Odbor je ta ukrep odobril, mencla soglasno. O tem Rožmana. niso obvestili, ker sc jim ni zdelo vredno. Pri sejah načelstva je opetovano kak član poročal, da je dobil pismo od Rožmana, naj se ga sprejme v službo, na kar se pa ni oziralo. Dozdevno februarja 1911. je dobila Zveza od Fr. Zelenika v Trstu pismo, da leži v Trstu še en vagon modre gali-ce in poldrug vagon Tomaževe žlindre in da se ne ve, čegava last da je blago. Po naročilu načelstva se je peljal v Trst, da poizve podrobnosti. Na podlagi podatkov pri spedicijskih tvrdkah, pri katerih je ležalo blago, dognal je iz knjig Zvezo, da je modra galica last Zveze, Tomaževa žlindra pa. last kon-kurzne mase Agro Merkurja. V knjigah Zveze je našel samo, da je bila modra galica plačana, nikjer pa, da bi bilo zabilježeno, ali se jc to blago prodalo, oziroma kje da galica leži. Prodala se jc potem galica za. okoli 5000 K. Dne 16. septembra jc dobil Rožman odslovilno pismo od Zveze. Tega dne je zapustil zvezine prostore in se preselil v prostore Agro Merkurja, ki so bili tudi v isti hiši. Semtertja ga je priča prosil, naj pride k njemu v zvezino pisarno, ako je potreboval kako pojasnilo. 30. septembra pa je pisal Zvezi pismo, naj se ga zopet sprejme v službo, a clo tega časa ni nikdar trdil, da bi smatral odpust za neveljaven. Res je, da mu je Rožman pokazal glavno knjigo, v kateri je bil konto Agro Merkur s približnim saldom 5000 kron in drug konto Moravče — Agro Merkur z zneskom okoli 70.000 K. Kakega drugega računa ocl Agro Merkurja mu ni nikdar pokazal. Priča Albin Pečar, knjigovodja Zveze slovenskih zadrug, izpove približno isto kot pri razpravi Agro Merkur oontra Zveza slovenskih zadrug, o čemur smo že poročali. Dodatno le poročamo: Omenjeno knjigo Agro-Merkur, takozvano tajno knjigo, je nadaljeval do 1. juUja, potem pa je prenesel takratni konto, ker ni bilo v tisti knjigi več prostora za vpisovanje v drugo knjigo z naslovom Moravče na list 11, ker je mislil, da za konto Moravče zadostuje prvih deset, listov. V tej knjigi je nadaljeval vpise, tičoče so tega konta. Par dni po nastopu dr. Lavša, je prišel^ k priči Rozman in mu ukazal, na j iz* knjige Moravče iztrga dva lista, tičoča se Kočevja in mu rekel, naj vpiše ta dva lista v novo knjigo. — Rožman mu je naročil naj te knjiere ne kaže, ker bo menda Lavš samo par dni pri Zvezi in bi znalo zvezinemu kreditu škodovati, ako bi se zvedelo, koliko je Apto Merkur dolžan. Dr. T a v č a r predloži sejni zapisnik Zveze slovenskih zadrug, o odboro- vi seji 2. oktobra 1910., v kateri je odbor odobril odpust Rožmana in dr. Žrjava. Dr. Stare, ugovarja, da seja 2. oktobra 1910. ni bila pravilno sklicana v smislu § 13. zadr. pravil odst. 4., ker odborniki niso bili vabljeni pismeno ocl predsednika, ni bil vabljen član odbora dr. Žerjav, kar moreta dokazati Jos. Lenarčič in dr. Žrjav. Predlaga nadalje šc več dokazov proti trditvam dr. Lavša. Senat je nato sklenil da se vsi na-daljni dokazi zavrnejo in se sodba proglasi pismeno. liolljensKo-iurSKa vojska. Kje se nahaja laško brodovje? Nihče ne ve, kje se nahaja laško vojno brodovje, ker si poročila nasprotujejo. Carigrajski »Ikdam« poroča, da je izvedel, cla je priplulo laško brodovje, 18 vojnih ladij, pred Dardanele in da se je razvrstilo pred Sadebahrom in Kunkalehem. Ta vest uradno ni potrjena. Berolinska poročila pa naglašajo, da o manevrih laškega vojnega brodovja ni uradnih enotnih in zanesljivih poročil. Samo to se od več strani poroča, da se je pojavilo laško brodovje pred Dardanelami. »Frankfurter Zeitung« pa poroča iz Rima: Avstrl;« je izrazila, da Ima pomisleke pro i akciji laškega brodovja v Egejskem mor* ju in da je razmerje med Avstrijo in Italijo jako napeto, dasi laškemu prebivalstvu še ni znano stal šče, ki ga zavzema Avstrija. Pred Tripolisom. — Lahi zelo trpe vsled deževja. Iz Tripolisa dohajajo zdaj zgolj poročila o malih bojih brez velikih uspehov. Lahi z največjo težavo vzdržujejo svoje postojanke. Prodirati ne morejo. »Agenzia Štefani« poroča, da so pre* j gnali Lahi 13. t. m. dve turški stottiij' I iz skrivališča. Zvečer 13. t. m- ie pa na' pnriet sovražnik Lahe iz oaze, a napad | o Lahi odb li. Ltrdbe pri Sidi Meonju j so Lahi ojačili in pres rbeli z me alci svetlobe Sovražn k je 14. t. m. brezuspešno s reljal na sidi Meori. Zd av-h veno stanje voja ov je izvrstno. Od so ražnika ni nikakih poročil, ker so radi slabega vremena onemogočena poizvedovanja z aeroplani ali zrakoplovi. »Corriere della Sera« pa po oča, tla v Tripolisu tako dežuje, da so vsi oi• uri iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 20 na pokopališče k sv. Križu. LJubljana, dne 16. novembra 1911. 3430 Žalujoči ostali. Slovenski pogrebni zavod Josip Turk. Slovenca".- M« Zahvala. Za vsestransko nain dokazano to-lažilno sočutje povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga ozir. brata, strica, tasta in svaka, gospoda Ruperta Mtiller trgovca kakor tudi za Častno spremstvo na zadnjem potu in krasne darovane vence se tem potom najtopleje in najiskre-neje zahvaljujejo 3127 žalujoči ostali. Ljubljana, 15, november 1911. Za ueEJe tooarnlSko podjetje se IKe cesten in zanesljlo poslovodja Ponudbe pod „PoslooodJa" na uprao-niStoo „Slouenca". :u28 ... Ponudbe pod Jnlorislinia" na upravo m M. 3429 leteorologično poročilo. Višina n. morjem 300'2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm V ZELEZNE PECI vsake vrste, posebno prave Musgrave-jeve izvirne irske trajno grelne peči, štedilnike, ognjišča za velike kuhinje za vzidavanje kakor tudi njih posamne dele dobavlja po najnižjih cenah trgovina z železnino ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433 o S Caa opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura „ po Celziju Vetrovi Nebo « •ili 15 9. zveč. 737-1 73 sr. svzh. megla 16 7. zjutr. 2. pop, 352 34 8 1-2 brezvetr. 9'5 J sl. svzh. jasno ■ » 0'0 Srednja včerajšnja temp, 8-7'1 norm. 3-7" najboljše kakovosti zdrav in brezhiben, debeli ter srednje debelosti, vedna zaloga, oddaja v vsaki množini 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni. Točna postrežba. 3087 Tomažič v Ljubljani, Marije Terezije cesta. Št. 19.439. Razpis 3431 O Deželni odbor kranjski bo najel več dacarjev za pobiranje užitnine, Prosilci, ki žele dobiti kako dacarsko službo, predlože naj svoje prošnje do 30. novembra 1911 nadzorništvu deželnih naklad v Ljubljani. Prošnje morajo biti opremljene s krstnim in domovinskim listom, s spričevali o šolski izobrazbi in o dosedanjem delovanju, s spričevalom o neomadeževanem vedenju ter z dokazili o telesni sposobnosti in znanju jezikov. V prošnji mora biti tudi navedeno, kako je prosilec zadostil vojaški dolžnosti, če je sploh še v vojaški zvezi. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 15. novembra 1911. t i * Pet božičnih pesmi za mešan zbor, samospeve In orgle, uglasbil Anton Grum; založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 60 vin. Omenjene, pravkar izišle pesmice, ki so zložene na znano besedilo kakor: Angeljsko petje se sliši v višavi (2 na-peva), O Jezus vsem Odrešenik, Zvonovi zvonijo in O svetli dan o polnoči, so namenjene v prvi vrsti pevskim zborom po deželi, zlasti manjšim, ker se je skladatelj posebno oziral na razme e istih. Prirejene so zatorej v lahkem, melodijoznem in vseskozi v prav dostojnem cerkvenem slogu. Priporočamo jih vsem našim cerkvenim ne samo manjšim ampak tudi večjim zborom prav toplo. Pevci se jih bodo radi učili in ljudstvo rado poslušalo. Ker je cena izvodu-partituri prav nizka, niso izšli posamezni glasovi. Obširnejšo, ozi oma strokovnjaško oceno prinese »Cerkveni Glasbenik«. * šolskim vodstvom in krajnlm šolskim svetom priporočamo, da porabijo redko priliko in si nabavijo »Hol-zel-nov globus« s slovenskim besedilom, ki stane mesto 16 K, samo 12 K. Ker namerava namreč imenovana tvrdka izdelovanje globusov sploh opustiti, jih oddaja po tej znižani ceni, vendar ima pa le še zelo malo število globusov s slovenskim besedilom v zalogi. Globus je najboljše vrste, natančno izvršen in res vreden priporočila. — Naroča se potom »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. * Urbanus, Knjiga o lepem vedenju. Cena broš. 3 K, vez. 4 K. — Naš »Urbanus« je pač ena izmed naših najbolj srečnih knjig, ker si jo omisli, kdor le more. Ni čuda! Saj je družabna vzgoja, omika, ki se od nas v javnosti zahteva in lepota vedenja eden najglavnejših pogojev za napredek. Naš »Urbanus« nuja vsa pravila za omikano vedenje kolikormogoče popolno, jih tudi utemeljuje in sploh polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Naš »Urbanus« je tudi zategadelj neprekosljiv, ker najde v njem sveta tako inteligent, ki časih tudi pride v zadrego, kako naj se ob kaki bolj redki priliki vede, kakor preprost človek, tako meščan kakor kmet, tako odraščeni kakor otrok. Naj bi ne bilo nobene boljše hiše na Slovenskem, ki bi ne imela »Knjige o lepem vedenju«. Knjigo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Ueenea za slikarstvo in pleskarstvo ~ 3247 sprejme takoj k Friderik Gimi v Celovcu Ne zamudite ugodne prilike! Iz proste roke se proda na mirnem kraju ležeča, le ',4 ure od središča Ljubljane nahajajoča novozidana visoko pritlična hiša i. velikim vrtom in obsežnim dvoriščem na lepem solnčnem prostoru tik postaje elektr. cestne žel z-nice. Pripravna tudi za kakega vpokojcnca. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov pove uprava lista. 3374 B »ar Orgemi$t -sa in obein$l{i tajnj^ oženjen z dobrimi izpričevali išče službe. Prevzame lahko pouk v orkestru in godbi. Nastop takoj. Ponudbe sprejmeuprava lista pod šifro Marljivost 60. 3296 5-1 3*ri trganju in revmi poskusite, če ne najdete nikjer pomoči, moj čaj proti trganju. Olajšanje takoj. Zavoj K 5'—, polovični K 3 50. KAROL ILLEK, šternberg, Morava, 3419 Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko PUCH 1911 ii II pri Fr. Cudnu trgovca v VMm Prešernova ulica, samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi. Zaloga šivclnib strojev: Singer, RingscUiR. Pouk za strojno vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko! Ceniki zastonj, poStnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto. 913 Št. 14.560 Prodajalna v najem, 3376 V poslopju meščanske imovine v Ljubljani oddati je za rok 1. avgusta 1912 eno v pritličju hišnega trakta na Pogačarjevem trgu ležečo prodajalno s kletjo vred v najem. Pismene ponudbe sprejema do vštetega 30. novembra 1911 mestni gospodarski urad, kjer se v uradnih urah dobivajo eventuelna pojasnila. Mestni magistrat Ifublfans!d dne 3. novembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. Velecenjene trgovce in obrtnike uljudno opozarjam na svoj reklamni 1 u.' I pred deželnim gledališčem v Ljubljani, na katerem oddam oddelke za reklamo. 34^0 Ker imam več ponudb od tujih S zun injin tvrdk, prosim gg. intere- ' sente, da se v najkrajšem času zglase pri meni, ker se bodem v prvi vrsti oziral na domače tvrdke, ako primanjka teh, na tuje. Cene po dogovoru I ETEU MATE LIC, nvoil a p.a^uiiran.B snaien.e in reklamo »bistven po-tr.eni p srejovalec. Telefon 1:5. Ljubljana, skofja ulica štev. 10. sssesBsiaPi r4 Dobro ido5a, več let obstoječa trgovina se odda v najem takoj ali maja even-tuelno se proda tudi hiša iz proste roke Poizve se pri lastniku Kapiteljska ulica štev. 7 I nadstropje. 3426 Pošten miotfenlt išče službe, najraje za kakega stre-žaja ali slufjo; pisma naj se pošiljajo pod šifro »MLADENIČ, 100« Grosuplje, poštno ležeče. 3425 Pošten mladenič = v starosti 28—29 let s primerno šolsko izobrazbo, ter slov. trgov, zadružno šol« v Ljubljani želi stopili v službo pri kakem zavodu ali podjetju kot tajnik ali pra tikant pod ugodnimi pogoji Naslov pove uprava .Slovenca" pod »TAJNIK«. 33', J ■ a da odsti an ti brez Joda s sredstvom, ki je je izumil oz d avljenec, četudi so bila brez vspeba vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vpo-slatvi -0 vin. v znnirkah naš prospekt 3377 Kemični laboratorij Parace!sus šterotierj, Morai Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj, Vč voditeljica Gospodinjske šole v Ljubljani. - Cena za vezano i=i Ravnokar izšlo: Gospodinjstvo Leposlovje. Sienkiewicz, Qno vadiš ? Roman iz Neronove dobe, vez. K 5 50. Sienkiewicz, Mali vitez. Zgodovinski roman, K 7-—, vez. K 8-40. Sif nkien-iez, Rodbina Polanešldh. Roman K 10 —, vez. K 12-— Sienkievricz, Potop. Zgodovinski roman v dveh delih, K 6-40, vez. K 8 40. Sienkiewicz, Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman, K 4-50 vez. K 6 50. Sienkiewicz, Brez dogme. Roman K 3 — vez. K 4-50. Wallace, Ben-Hur. Roman iz Kristusovih časov, vez. K 4-50. Beneš-Trebižskv, Kraljica Dagmai. Zgodovinski roman, K 3 20, vez. K 4-30. Verne. Kapitan Hatteras, ali Angleži na severnem tečaju, K 4 40. Dostojevski. Zločin in kazen. Roman. K 10-50, vez. K 13-. Leposlovna knjižnica: Bourget, Razporoka. Roman. K 2'—, vez. K 3-—, Turgcnjev, Stepal kralj Lear. Povest. Stepnjak. Hiša ob Volgi. K l'J0, vez. K 2 20. Prus, Straža. Pov st. K 2 40, vez K 3 -10. Dostojevski, Ponižani ln razžaljeni. Roman. E 3 —, vez. K 4- 0. Sevčenko, Kobzar. K 2-40, vez. K 3 —. Champol, Mož Simone. K 190, vez. K 3-—. Sevčenko, HajdamakL K 1--.0. Seehan, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja, K 4-20, vez. K 5 80. Dickens, Povest o dveh mestih. K 5-50, vez. E 6 50. Lfudska knjižnica. Doyie, Znamenje šUrih. Londonska povest K —'60. Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. E — 60. Sienkien-icz, Jernač-Zmagovač. Povest. Achleitner, Med plazovi. Povest tirolskega župnika K —-60. Finžgar, Gozdarjev sin. Povest E —-20. Detel a, Malo živl.enje. Povest E 1—, vez, E 1 90. Šenova, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573, E 1 60, vez. K 2 60. Detela, Prihajač. Povest. E —-90, vez. E 1 70 Jirovšek, PasJeglavcL Zgodovinska povest. — Lsgerlflf, Kristusove legende. E 2-20, vez. E 3-20. knjigo K 2 80, Nadalje priporočamo še naslednje knjige: Več v posebnem oglasu. Pesnitve. Medved, Poezije, I. zvezek. E 3 SO, vez. E 5 —, „ „ II. zvezek, E 4- -, vez E 5 40. Sardenko, Roma, Poeziie. E 2-—, vez. K 3-20. Prešeren Poezije. Uredil Pintar. K 1—, vez E 140 Gregorčič, Poezije. (Ludska izdaja). K 1-60, vez. E 3 —. „ Job in psalom 118, vez E 2 30. Pregelj Romantika, E 1-50. Vesel, Psalmt, E 2' . Zupančič, Pisanlce. Pesm' za mladino, vez E —-80. Dramatični spisi: Za mešane vloge: Jurčič Cesnik, Domen. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih, E —-8X Anzengruber, Krivoprlsežnlk. Narodna igra v 3 defanjh in 7 slikah. E — 80 Medved: Kacijanar Tragedija v 5 dejanjih, E 140, vez. E 2-40. Rihar, Andrej Hoier, Ljudska igra v 5 dejanjih, E —'80, 10 izvodov E 5 —. Erek, Turški križ. — Tri sestre. E 1-—. 10 izvodov ali več po E —-80. Meško, Na smrt obsojeni. E 1-—. Jurčič-Govekar. Rokovnjači. E — 80. Štoka, Ne kliči vraga I Burka. E 60 Mntas.i mnzikant. Burka. E — v0. „ Trije ttčki. Burf.a. E --70. „ Moč unUorme. Burka. E —'80. Finžgar, Divji lovec. E 1 40. Igrokazi po K —-30: Berite novice. — Dehorah. — Donna Diaona. Drag cena ovratnica. — Dva zeta Ena f e joče, druga se smeje. — Ena se mora omo-žiti — Gospa, ki je bila v Parizu. — Igralka. - Izbi-ralka. Edor so poslednji smeje. — Kovarstvo in ljubezen. — Kozarec \ode. — Na kosilu bom pri svoji materi. — Na Osujah — Nič otrok. Ogenj ni igrača. — Pesek v oči — Precijoza — Prijetno iznenadenje. — Revizor. — Same zapreke. — Stara mesto mlade. — Tri vile. — Umetn st in narava. — Uril, cel ski groi (Teharski plemiči). — Uskok. — V spanji — Vdova in vdovec. — Veronika Desen ška. — Zabavljica. — Zajtrajte vrataN — Zapravljivec. — Ženska borba. — Ženski jok. — Žila. Razne povesti za ljudstvo: Vsak zvezek po K —-30: V gorskem zakotju. — Ervna osveta. — Za kruhom. — Berač. — Elizabeta. — Boj s prirodo. — Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitos'av. — Zaroka o polnoči. — V znamen u miru. — Mladi samotar. Vsak zvezek po E — 40: Lažn ivi kl;ukec. — Pri Vr čevem Grogi. — Eri — šopek lepih pravljic. — Maksimilijan I. — Nezgoda na Pa avanu. — Najdenček. — Repoštev — M rko Po-štenjakovič. — Prst božji I/II. — Avstri sha ekspedicija. Vrtoniirjev prstan. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — S prestol« na morišče. — Eno leto med Indijanci — Nar. pripovedke 11. zvezek. — Nasclnikova hči. — Jzdaalca domo.ine. — Eri tof Eolumb. — Hubad, Pripovedke I. — Srce, 4 zvezki. — Zlata vas — Pi to-vanje v Liliput. — Nedolžnost preganjana in poveli-čana. — T motej in Kilemon. — Genovefa. — Tiun Ling. — Nikol j Zrinski. Močni baron Ravbar. — Zbirka nar. pripovedk L - II. — Pod turškim jarmom. — Fran baron Trenk. — Car in tesar. — Orni bratje. — Hiliiegarda. — Enez črni Jurij. Vsnk zvezek po K —-48: Naseljenci. Narodne pripovedke za ml dino L, III. — Poslednji Mehikanec. — Na preriji. — S;releo. — Stezosledec. Vsak zvezek po K — 60: Andrei Hofer. — V del je reSitev. — Narodne pripovedke IV. — Bitka pri Visu. - Devica Orleanska. — Elizabeta — Baron Tegetthof. — Princ Engen fcavoj-ski. — Mali vseznalec. Marjetice. — Detelj.ca — Pripovedke iz avstrijske zgodovine — Kartonica. — Ogljenica. — Nesrečnica. — General Lavdon. Vsak zvezek po E -80: Fabijola. — M.klova Zala. — P"rpetna. — Robinzon. — Mlinarjev Janez. Šrnid 100 malih pripovedk. — Peter Prostak. — Kar Bog stori, vse i rav sto l. — Bog po i nga. — E ko vzgaja usoda. Na rakovo nogo. Medvedji lov in čukova gostija. Vsak zvezek po E 1- : Andersenove pravljice. — Saljlvec iz Podravja. — Zmaj iz Bosne. Vsak zvezek po E 1'20: arjetica. — Odiseja. — Dež in solnce. — Kapitan Žar. — Povesti s potovanja. — Korotair ke povesti. — Babica. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Izdaja konzorcii »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: MIha Moškerc.