PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 100 lir	Leto XXX, Št. 109 (8815)	TRST, četrtek, 9. maja 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRELIMINARNA FAZA SODNE OBRAVNAVE JE ŽE V TEKU
PRED NOVIM SREČANJEM 16. MAJA
Corvalan in druge čilske osebnosti Zaostrovanje odnosov v kratkem pred fašističnim sodiščem med vlado in sindikati
Med obtoženci je vrsta ministrov in visokih funkcionarjev napredne in demokratične vlade umorjenega predsednika Allendeja - Večina tvega smrtno kazen
Luis Corvalan, tajnik čilske komunistične partije, ki so ga Pinochetovi fašisti aretirali po padcu Allendejeve vlade, se bo kmalu moral zagovarjati pred vojaških sodiščem
SANTIAGO DE CHILE, 8. — V Čilu so sprožili pravosodni mehanizem, ki bo določil usodo nekaj desetin političnih osebnosti koalicije ljudske enotnosti, ki hirajo v zaporih čilske fašistične vlade po državnem udaru 11. septembra 1973.
Režim generala Pinocheta je namreč sporočil, da se je začela preiskovalna faza sodne obravnave, ki zadeva 29 oseb, med katerimi je več bivših ministrov, podtajnikov, visokih funkcionarjev, parlamentarcev in političnih voditeljev strank, ki so podpirale napredno in demokratično vlado umorjenega
predsednika Allendeja. V tej fazi bodo določili, katere obtožence bodo sodili pred vojaškim sodiščem, kateri pa se bodo morali zagovarjati pred civilnimi sodniki.
Obtoženci, ki so bili do pred nekaj dnevi na otoku Dawson, na skrajnem jugu dežele, so trenutno v Santiago, kjer je v teku preliminarna faza. Uradno niso sporočili, v katerih zaporih so zaprti, prevladuje pa mnenje, da so jih zaprli v razne vojašnice na področju čilskega glavnega mesta.
Med osebnostmi, ki jih fašistične oblasti obtožujejo «veleizdaje», «grožnje proti varnosti države», «prevrat-ništva», «terorizma», «izrabljanja javnega položaja» so nekdanji ministri Anibal Palma, Orlando Letelier, Clo. domiro Aimeyda, Orlando Canturias, Fernando Flores, Jose Cademartori, Luis Matte, Sergio Bitar, Jorge Ta-pia, Jaime Toha in Edgardo Enri-que. V isti skupini sta tudi nekdanji
liKiimiiiiuiuiiiimiiiiuiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiimuiiitiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiHiuiiniiiniiiiiiiiiiiiii
PO MNENJU ZUNANJEGA MINISTRA KISSINGERJA
Napredek v pogajanjih med Sirijo in Izraelom
Damask zahteval sklicanje arabskega srečanja na vrhu za proučitev položaja na Bližnjem vzhodu
TEL AVIV, 8. — Ob svojem po-1 stališči gibanja za osvoboditev Pa-
• J
nik Kissinger dai nobene uradne izjave o načinu, kako so sirski voditelji sprejeli nov izraelski predlog za ločitev sil na področju Golanskih višav. Eden funkcionarjev ameriške delegacije, ki je bil s Kissingerjem v Damasku je izjavil, da je ameriški državni tajnik nekoliko optimistično razpoložen, saj naj bi bil mnenja, da so premostili sedanjo fazo zastoja v pogajanjih. Kaže, da sta stališči obeh držav še zelo oddaljeni drugo od drugega in da Kissinger še ne ve ali bo njegova sedanja misija obrodila zaželen uspeh.
Ameriški zunanji minister bo še nekajkrat izmenično obiskal Damask in Jeruzalem, prve dni prihodnjega tedna pa se bo po vsej verjetnosti vrnil v Združene države. če ne bodo njegova prizadevanja dosegla uspeh, bodo posredovalno vlogo v sedanjem pogajanju poverili nekaterim nižjim funkcionarjem, ki bodo morali pripraviti pot do zaključne fase. Iz krogov ameriške delegacije ugotavljajo, da so pogajanja med Sirijo in Izraelom mnogo bolj zapletena, kot so bila tista med Izraelom in E-giptom.
Medtem so v Izraelu objavili načrt za ločitev sil, ki so ga predložili Sircem. Načrt v glavnem vsebuje že znane izraelske predloge, ki s0 jih Sirci že pred časom zavrnili. V glavnem zadeva načrt izraelski umik z zasedenega sirskega ozemlja do črte premirja od junija 1967. Izraelci naj bi se tudi umaknili z nekaterih področij, ki so jih zasedli med šestdnevno vojno 1967, se pravi mesto Kunejtra in cestno vozlišče pri Rafidu. Razmejitvena črta naj bi torej potekala nekako tako, kot je bila začrtana pred zadnjo oktobrsko vojno.
Menijo, da je sedanji izraelski načrt, čeprav je za Sirce nesprejemljiv, prispeval k premostitvi zastoja. Njegov namen je bil vsaj dokazati zunanjemu ministru Kis-singerju izraelsko dobro voljo.
V Damasku pa so uradno sporočili, da je Sirija zahtevala sklicanje konference na vrhu arabskih držav, da bi preučili položaj na Bližnjem vzhodu. Sestanek naj bi bil čimprej. Vladni glasnik je izjavil, da bo tajništvo arabske zveze začelo takojšnja posvetovanja, da bi določili datum in sedež konference. Zadnje arabsko srečanje na vrhu je bilo v Alžiru novembra.
Na Golanu so se tudi danes, že deveti teden zaporedoma, nadaljevali sirsko - izraelski spopadi.
KAIRO, 8. — Palestinski nacionalni svet se bo sestal 1. junija v Kairu pod predsedstvom Jasera A-rafata. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov bo palestinski svet preučil zedinjenje osvobodilnih gibanj ter skupno stališče v okviru ženevske konference za trajno rešitev bližnjevzhodnega problema.
Egiptovski zunanji minister Fah-mi pa naj bi izjavil, da je namen Egipta koordinirati svoja stališča s
Štiri leta in pol ječe fašističnemu «kurirju eksploziva»
MILAN, 8. — Milansko kazensko sodišče je prisodili štiri leta in pol zapora in 400 tisoč lir globe 48-letnemu fašistu Pietru Negriju, obtoženemu nedovoljene posesti razstreliva. Negrija so agenti zasačili 24. aprila, dan potem ko so v Milanu počili trije eksplozivni naboji, medtem ko je natovarjal na svoj avto deset kg razstreliva.
Fašist, ki je že star znanec sodnikov, se je izgovarjal, da je našel razstrelivo na polju in da se ga je hotel znebiti. Čeprav je bilo očitno, da laže in so ga sodniki večkrat pozvali k sodelovanju, je Negri vztrajal v svoji zgodbici. Dobro se zaveda namreč, da bi mu trda predla, če bi izdal svoje pajdaše, ki so mu omogočali visoko raven življenja za tovrstne usluge. Tožilec je za Negrija zahteval
generalni tajnik čilske komunistične partije Luis Corvalan in nekdanji predsednik radikalne stranke Anseimo Siile.
Interes, ki ga bo povzročil velik proces, ki ga bodo uprizorile fašistične oblasti proti tem vidnim predstavnikom čilske demokratične javnosti, bo nekoliko potisnil v ozadje dejavnost neštetih vojaških sodišč, ki delujejo že dalj časa tako v Santiagu kot v drugih čilskih mestih in ki sodijo številne osebe, ki jih fašistične oblasti dolžijo neobstoječih prekrškov ki pa naj bi spadali v pristojnost-vojaških sodišč.
Predstavniki čilske prevratniške vojske so v nekaterih primerih zahtevali tudi smrtne kazni za številne obtožence. S tem v zvezi je notranji minister general Oscar Bonilla izjavil, da bodo o izvedbi smrtne kazni odločali v zadnji instanci poveljniki vojaškega rodu, katerega predstavniki so sestavljali vojaško sodišče. Bonilla je dodal, da je poveljnik vojaškega področja San Femando, kakih 150 km južno od Santiaga, že sklenil spremeniti pet smrtnih obsodb v ravno toliko obsodb na dosmrtno ječo.
Medtem se v Rancagui nadaljuje sedna obravnava, ki zadeva 22 oseb, po večini sindikalnih voditeljev v rudniku bakra «El Temente», ki jih dolžijo, da so uporabili orožje proti demonstrantom, ki so protestirali proti Allendejevi vladi. Med obtožbami zaradi katerih jih sodijo, naj omenimo «apologijo nasilja» in «udeležbo v gverilskih skupinah».
V	Santiagu še vedno zaseda vojaško sodišče, ki ga sestavljajo predstavniki letalstva in ki sodi 54 vojakov in 10 civilistov, ki jih obtožujejo prevratniške dejavnosti.
V	zvezi z obsodbo na smrt dveh članov socialistične stranke, deželnega tajnika Figueroe in šefa oddelka za propagando Hormazabala, se nadaljujejo posegi, med katerimi naj o-menimo poseg škofa iz Valdivie msgr. Santosa, da bi spremenili smrtno obsodbo v dosmrtni zapor. V teku sod ne obravnave proti obema predstavnikoma socialistične stranke so ju obtožili, da sta pozvala delavce po padcu Allendejeve demokratične vlade, naj bodo pripravljeni braniti ljudsko enotnost in da sta vodila polvojaške tečaje.
Sindikalna baza za večjo odločnost v pogajanjih z vlado - Na obzorju splošna stavka, če prihodnje srečanje ne bo dalo zadovoljivih rezultatov
IZREDNA SEJA DEŽELNEGA SVETA
ZARADI POMANJKANJA PAPIRJA
V Romuniji zmanjšana naklada časopisov
BUKAREŠTA, 8. — Romunska vlada je sporočila, da bodo znižali naklado vseh romunskih časopisov in število strani zaradi pomanjkanja papirja. Organ komunistične partije Romunije «Scinteia» bo iz-
RIM, 8. — Sindikalna baza pritiska za večjo odločnost in nepopustljivost . sindikalnih vodstev v težavnem dialogu, ki ga vodijo z vlado. To je prišio še posebno do izraza na današnjem srečanju, ki ga je skbeala federacija CGIL, CISL in UIL s predstavniki posameznih delavskih kategorij in z deželnimi sindikalnimi strukturami in na katerem so razpravljali o zadržanju federacije na bodočem sestanku z vlado, ki bo prihodnji teden, in sicer 16. maja. Številni govorniki na sestanku so očitab sindikalistom, ki so se udeležili srečanj z vlado, da so pokazali premalo odločnosti, tako da je bilo primerjanje z vlado bolj podob: no okrogli mizi kot pa pravi konfrontaciji. Nekateri so dejali, da je prihodnje srečanje z vlado povsem odveč spričo protidelavske pob tike vlade, skoraj vsi pa so se strinjab, da je treba odločno zaostriti sindikalno akcijo, če vlada na srečanju 16. maja ne bo sprejela konkretnih obvez za vsaj delno uresničitev zahtev in predlogov, ki jih postavlja federacija. Sam zvezni tajnik CGIL Didò pa je izrecno omenil možnost, da bi prišlo do splošne stavke, ko bi tudi prihodnje srečanje ne prineslo zadovoljivih rezultatov.
V svojih zaključnih posegih sta generalna tajnika CISL in CGIL,
Storti in Lama, priznala, da je bil dosedanji potek dialoga z vlado vse prej kot zadovoljiv. Storti je med drugim poudaril, da bo morala vlada dati 16. maja jasne in točne odgovore, da pa je treba po drugi strani utrditi sindikalno enotnost, da bo akcija federacije čimbolj učinkovita.
PO URADNIH PODATKIH ISTAT
Velik porast življenjskih stroškov
RIM, 8. — Splošni indeks cen na drobno za družine delavcev in u-radnikov (tako imenovani indeks življenjskih stroškov) se je marca 1974 zvišal za 2,9 odstotka v primerjavi s prejšnjim mesecem in za celih 15,5 odst. v primerjavi z marcem 1973. Podatke je objavil danes osrednji urad za statistiko.
Glede posameznih postavk družinskih proračunov ISTAT navaja, da so se na primer obleke od februarja do marca letošnjega leta podražile za 1,75 odst., elektrika in gorivo za 12,6 odst., živila pa za 2 odstotka. V enem letu pa so se živila podražila za 14,6 odst., oblačila za 15,4 odst., elektrika in gorivo za 35,1 odst., stroški za stanovanje pa so se zvišali za 1,4 odstotka.
Globalna zaščita Slovencev edini odgovor na provokacije
Resolucija strank ustavnega loka ■ Izjava predsednika Comellija - Na seji so govorili: Lavriha in Cuffaro (KPI)r Štoka (SS), Lonza (PSDI), Pittoni (PSI) in Masutto (KD)
m •
Predstavniki krajev nih ustanov pri predsedniku deželnega sveta Bcrzantiju
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiv
INTENZIVNA POGAJANJA O PROGRAMU NOVE VLADE
Premik na desno v Zah. Nemčiji po odstopu kanclerja Brandta?
Zaskrbljenost v vzhodni in zahodni Evropi zaradi konservativnih in proameriških teženj bodočega kanclerja Schmidta
BONN, 8. — Pogajanja med so- i večkrat očital, da preveč popušča ve civilne vlade. Istočasno naj bi
I O l	W-\ /NlT VI O 4 I-. Ì sv , W 1 V t-> SV M SV 1 W SV SV J- — SV 1 is sv	SS W"V SV wl r Sv « SV Z- SV WSV ..	__ sv Z- « sv Z C' 7 17 N	\ T - -__ I SV W SV M SV SV V 1 SV V V SV Z sv 1 vw sv__. _ _ __1 _ _ _	___ _
cialdemokratsko in liberalno stranko za rešitev vladne krize v Zahodni Nemčiji po nepričakovanem odstopu kanclerja Brandta potekajo s pospešenim tempom. Ne glede na to, kakšen bo program nove vlade, prevladuje med opazovalci mnenje, da bo sestava nove vlade pomenila objektiven premik na desno v za-hodnonemški notranji in zunanji po-htiki. Dejstvo, da bo Brandt vsaj za sedaj ohranil funkcijo predsednika socialdemokratske stranke tolmačijo na splošno kot nekakšno kritje za to operacijo oziroma kot jamstvo zahodnoevropskim zaveznikom in vzhodnoevropskim sosedom, da se politika bonske vlade ne bo spremenila v njihovo škodo.
Dejansko pa je nemogoče reči, če bo Brandtova prisotnost na čelu vladne stranke zadostno jamstvo proti premiku na desno. Brandtov naslednik, dosedanji finančni minister Hebnut Schmidt, velja za najbolj desničarskega predstavnika socialdemokratske stranke: v notranji politiki je venomer bil proti reformam in je z izredno ostrino polemiziral s strankino levico, medtem ko je celo Brandtu v preteklosti
bajal šestkrat na teden z manjšim osem let zapora in nad milijon lir i številom strani, medtem ko bodo globe, sodniki pa so se odločili za 1 nekateri drugi dnevniki postali ted-milejšo kazen.	‘ niki.
..llilllllllllilllln.■lllilll.................................
SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA V BEOGRADU
SFRJ ugodno ocenjuje sklepe konference OZN o surovinah
Zasedanje pomeni važen korak k vzpostavitvi novega sistema mednarodnih gospodarskih odnosov
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji proučil poročilo jugoslovanske delegacije o delu šestega posebnega zasedanja svetovne organizacije in ocenil, da so rezultati tega zasedanja pomemben korak v borbi za vzpostavitev novega sistema mednarodnih gospodarskih odnosov, ki bodo temeljili na enakopravnosti in spoštovanju interesov med državami. Na seji so poudarili, da je posebno pomembno, da je zasedanje notrdilo načela, na katerih mora temeljiti nov sistem gospodarskih odnosov, in pozdravili program akcije svetovne organizacije za izvajanje deklaracije posebnega zasedanja. Ta program vsebuje cilje in ukrepe za uresničenje enakopravnih mednarodnih odnosov in, kar je posebnega pomena, poseben program za ureditev pomoči najtežje prizadetim državam v razvoju. Zvezni izvršni svet je izrazil zaupanje, da pridržki, ki so jih nekatere zahodnoevropske razvite države izrazile ob sprejemu dokumentov, ne bodo vplivali na konstruktivno udeležbo teh držav v paporih za uresničenje ciljev, ki
jih je postavilo posebno zasedanje OZN.
Jugoslovanska vlada sodi, da so sklepi posebnega zasedanja ustvarili ugodne pogoje za razvoj mednarodnega gospodarskega sodelovanja, istočasno pa opozarja, da bo vzpostavitev novih mednarodnih gospodarskih odnosov še naprej naletela na odpor tistih sil, ki skušajo ohraniti odnose neenakopravnosti in izkoriščanja. To bo zahtevalo od neuvrščenih držav v razvoju nezmanjšano vlaganje naporov v njihovi skupni dejavnosti.
Zvezni izvršni svet je proučil tudi informacijo o najnovejšem razvoju dogodkov na Portugalskem in o zadnjih ukrepih, ki jih je sprožilo zvezno tajništvo za zunanje zadeve. Ob 30-letnici ustanovitve organov in službe varnosti je ZIS sprejel sklep o ustanovitvi posebne plakete varnosti, ki se bo kot družbeno priznanje podeljevala delavcem, zaposlenim v službi varnosti, uglednim družbeno političnim in drugim delavcem in organizacijam združenega dela in državnim organom za zasluge in prispevek h krepitvi varnosti Jugoslavije .	B. B.
Fanfani in Ofis kupila rimski dnevnik «Messaggero»
RIM, 8. — Krščanska demokracija je odkupila od Alessandra Perrone-ja 50 odstotkov delnic rimskega časopisa «Messaggero», ki na ta način preneha biti neodvisen dnevnik, saj je druga polovica delnic že leto dni v rokah desničarskega založnika Rusconija. Sporočilo o operaciji so objavili uredniki dnevnika, po katerih je Fanfani odkupil delnice preko predsednika Montedisona Eugenia Cefisa. Uredniki «Messaggera» so že okhcali stavko in sporočili, da nihče ne bo imel vstopa v uredništvo brez privoljenja časnikarjev in tiskarjev. Vsedržavna časnikarska zveza je že izrazila svojo zaskrbljenost zaradi tega novega udarca svobodi tiska in izrekla solidarnost urednikom dnevnika. Iz- LIZBONA, 8. — Po nekaterih gla vršni svet časnikarskega sindikata sovih naj bi predsednik vojaške se bo sestal v petek na izredni I junte general De Spinola konec pri-seji, da bi proučil nastab položaj. hodnjega tedna sporočil sestavo no-
Prihodnji ted«n sestava nove portugalske vlade
sednika republike. Novi predsednik vlade naj bi bil univerzitetni profesor De Palma Carlos, zunanje ministrstvo naj bi poverib tajniku portugalske socialistične stranke Mariu Soaresu, ki se je pravkar vrnil s potovanja po evropskih glavnih mestih. Med drugim je bil tudi v Bonnu, kjer se je srečal z veleposlaniki Sovjetske zveze, Združenih držav, Jugoslavije in Alžirije.
V zvezi s sestavo nove vlade govorijo tudi o prisotnosti komunističnega voditelja Cunhala, ki naj bi prevzel ministrstvo za delo.
MOSKVA, 8. — Tajnik bolgarske partije Todor Živkov je prispel v Moskvo na kratek prijateljski obisk.
«marksistom» znotraj SPD. V prò- I sporočil svoje imenovanje za pred
cesu zbliževanja z Vzhodom ni i- 1	-----XT—: —j—j—i
mel Schmidt kot finančni minister in še prej kot obrambni minister praktično nobene vloge, pač pa je imel važno vlogo v težavah, s ka terimi se v zadnjih časih ubada Evropska gospodarska skupnost. Ev ropski partnerji se še posebno spominjajo izjave, ki jo je Schmidt dal na februarski washingtonski konferenci o energetski krizi: «Ku bi bila prisiljena izbirati med EGS in ZDA — je takrat dejal Schmidt — bi Zahodna Nemčija brez pomišljanja izbrala Washington.» To pa je bila samo ena izmed priložnosti, v katerih je bodoči kancler pokazal svojo «atlantsko zvestobo» v brk evropskim interesom. Tudi zadnje monetarne ukrepe bonske vlade, ki jih je pripravil sam Schmidt, so mnogi talmačili kot odločilno uod-poro majavim ameriškim financam.
Pa tudi v že sicer desničarski liberalni stranki prihajajo na površje bolj konservativne sile. Po že gotovi izvolitvi sedanjega predsed-nika FDP Walterja Scheela za predsednika republike vodi liberalno delegacijo na pogajanjih o programu nove vlade dosedanji notranji minister Genscher, prav tako zvest privrženec NATO in prav tako oster nasprotnik še tako omejenih naprednih teženj, ki se pojavljajo v liberalni stranki.
Postavlja pa se vprašanje, ali je premik na desno posledica Brand-tovega odstopa, ah pa je nasprotno Brandt odstopil prav zaradi prevla-danja konservativnih teženj v vladni koaliciji. Bolj verjetna je druga alternativa, kot se da sklepati tudi iz današnjih izjav samega Brandta.
Ta je namreč zanikal, da bi bil odstopil, ker naj bi ga Guillaume, protagonist vohunske afere, izsiljeval. S tem pa jp Brandt v bistvu potrdil, da so bib razlogi njegovega odstopa političnega značaja in da je bila «afera Guillaume» samo priložnostni povod.
To tezo osvaja tudi vzhodnoevropski in predvsem poljski tisk, ki ■» velikim zaskrbljenjem komentira položaj v Zahodni Nemčiji. Po pisanju glasila poljske KP «Trybuna Ludu» je bil Brandt žrtev nekakšne zarote desničarjev in nacionalistov, ki so hoteli bojkotirati njegovo odprtje proti Vzhodu. List pa poudarja, da so pogodbe, ki jih je Brandt podpisal z vzhodnimi državami, nespremenljive, in izraža u-panje, da bo bonska vlada nadaljevala svojo politiko koristnega sodelovanja s socialističnimi državami.
Čilske fašistične oblasti bodo kmalu sprožile sodni postopek proti vrsti političnih mož, ki so jih aretirali po državnem u-daru, ki je strmoglavil demokratično vlado predsednika Allendeja. Med osebnostmi, ki jim bodo sodila fašistična sodišča, naj omenimo tajnika čilske partije Corvalana, Clodomira Almeydo in Jaimeja Toho, ki se bodo morali zagovarjati zaradi «veleizdaje», «prevratniške dejavnosti» in drugih izmišljenih obtožb, zaradi katerih jih Pinochetovi fašisti utegnejo obsoditi na smrt.
Po prihodu v Izrael iz Damaska so člani ameriške delegacije, ki jo vodi zunanji minister Kissinger izjavili, da je slednji nekoliko bolj optimistično razpoložen in da je mnenja, da so premostili zastoj, v katerem so bila pogajanja med Sirijo in I-zraelom za ločitev sil na področju Golanskega višavja. Kissinger se zaveda, da so stališča obeh držav še zelo narazen, u-pa pa, da mu bo uspelo zbližati jih še pred svojim odhodom z Bližnjega vzhoda.
Deželni svet je včeraj na izredni seji sprejel resolucijo, ki so jo podpisale vse stranke u-stavnega loka in v kateri ostro obsoja fašistični napad na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. V primerjavi z resolucijo, ki so jo odobrili v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu se je deželni svet izrecno izjasnil za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti, v kateri vidi dejanski odgovor na fašistično izzivanje. Pred izredno sejo deželnega sveta je predsednik Ber-zanti skupaj s podpredsednikoma Pittonijem in Moschionom sprejel predstavnike kraievrlb ustanov z župani šestih občin tržaške pokrajine na čelu, tako da je imela seja deželneaa sveta še posebno svečano obeležje.
Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je včeraj na izredni seji v posebno svečanem okolju, saj je predsednik Berzanti prej sprejel izvoljene predstavnike krajevnih ustanov, odobril resolucijo v zvezi z bombnim napadom na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Deželni svet v svoji resoluciji odločno obsoja ta kriminalni napad in z zadovoljstvom ugotavlja, da so gle-
krajevne uprave, V resoluciji je na dalje omenjeno, da je bombni napad povezan s šovinističnimi izjavami in ščuvanjem poslanca Almiranteja proti slovenski mrnjšini ter z delikatnim razvojem odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Resolucija podčrtuje zahtevo, da je treba odkriti in odločno kaznovati izvrševalce, mandante in nadvihoval-ce terorističnega dejanja ter da je treba braniti obstoječi demokratični družbeni red, zaradi česar se je treba tudi upreti pojavom obnavljajočega se fašizma.
Resolucija pravi nadalje:	«Potr-
juje se volja, da se zagotovi državljanom slovenskega jezika, ki žive na področju Furlanije-Julijske krajine polno izvajanje pravic, ki izhajajo iz členov 3 in 6 ustave in člena 3 posebnega statuta.
Deželni svet poziva parlament, da sprejme ustrezne ukrepe v vidiku globalne zaščite slovenske manjšine.
Deželni svet pooblašča predsednika deželnega odbora, da obrazloži predsedniku vlade občutke ogorčenja m zaskrbljenost prebivalstva ter da ponovi zahtevo, da državne institucije zagotovijo pravico in da kaznujejo izvrševalce sramotnega atentata in njih mandante, ki so odgovorni za prevratniška teroristična dejanja, s katerimi rušijo suverenost demokratične države.»
Resolucijo so podpisali načelniki skupin: Del Gobbo za KD, Pittoni za PSI, Lonza za PSDI, Colli za KPI, Štoka za Slovensko skupnost, Pup-pini za Furlansko gibanje in Trau-ner za PLI
Razpravo v deželnem svetu je pričel predsednik deželnega odbora Co-melli, ki je odločno obsodil zločinski atentat in ugotovil, da spada tudi ta atentat v zarotniško in prevratniško dejavnost, saj so postavili bombo že oktobra 1969 leta na isto šolo, ko je bil napovedan obisk predsednika italijanske republike v Jugoslaviji, ter da je atentat, nedvomno v zvezi z izjavami najvišjega predstavnika MSI na zborovanju v Trstu. Po mnenju odbora gre za kriminalne poskuse škva-drizma in političnega nasilja, ki spada v okvir dejavnosti neofašističnih skupin.
Predsednik Comelli je nadaljeval, da se zavedajo, da kadar branijo svobodo in pravice slovenske manjšine, branijo tudi lastno svobodo in branijo ustavo ter pravice, ki jih ustava jamči vsem državljanom. Citiral je izjavo obrambnega ministra Andreottija na zasedanju alpincev v Vidmu, ki je obsodil atentat kot ga je že prej obsodila vlada. ComeSii je zaključil, da se odbor obvezuje, da bo deloval, da se zagotovi državljanom slovenskega jezika izvajanje ustavnih pravic s ciljem globalne zaščite. Comelli je tudi dejal, da se zavzemajo za koristno sodelovanje z vsemi sosednjimi državami in da v tem okviru tudi izražajo ponovno željo, da bi se čimprej v celoti uredili odnosi med Italijo in Jugoslavijo in da bi se premostil spor. ki ne more esibiti razlogov za sodelovanje in za prijateljstvo, kar pa je za prebivalstvo naše dežele življenjskega pomena.
Za njim je posegel v razpravo deželni svetovalec slovenske narodnosti Lovriha (KPI), ki je citiral izjavo tržaškega župana Spaccinija, da ga je sedaj že sram besed, ker besede ne zadoščajo več. Velika večina prebivalstva je solidarna s Slovenci, prav to pa pomeni, da je treba od-
govoriti z dejanji. Treba je delovati na vseh ravneh: v odnosu do vlade, do državnih organov in na krajevni ravni, da se odkrije zločince. Zato morata policija in sodstvo napraviti svojo dolžnost.
Najboljši odgovor na provokacije pa je v izvajanju zaščite, v odnosu do slovenske manjšine, kot ga predvideva ustava. Demokratične
de tega že sprejeli stališča vlada ter sile dežele naj zahtevajo in naj
dosežejo od vlade in od parlamenta, da razpravlja in odobri brez vsakega zavlačevanja zakon o organski zaščiti osnovnih pravic slovenske manjšine. Avtonomna dežela naj odločno in resno sproži e-notno intervencijo pri vladi za zaščito slovenske manjšine.
Slovenski svetovalec dr. Drago Štoka se je tudi v imenu Furlanskega gibanja zahvalil za odločne izjave predsednika Comellija in nadaljeval, da je bila reakcija vseh Slovencev enotna, saj se zavedajo nevarnosti povratka škvadrističnega nasilja. Štoka je podčrtal akcijo mladincev, ki so se združili z italijanskimi študenti. Slovenska manjšina prav gotovo ni preplašena in še bolj odločno ter enotno zahteva, da se konča s fašizmom in da se razpusti fašistične organizacije. Demokratična država mora tudi Slovencem jamčiti normalno in mirno življenje. Zato pa je treba napraviti nekaj več in je treba predvsem odobriti zakon o globalni zaščiti, ki naj 30 let po končani vojni zagotovi Slovencem pravice, ki so predvidene v ustavi, posebnem statutu in mednarodnih sporazumih. Slovenska skupnost izraža svojo o-dločno antifašistično voljo in trdi, da je treba fašizmu tudi sedaj odgovoriti «NE», kot smo to napravili včeraj.
Za liberalce je povedal svetovalec Bertoli samo en stavek, v katerem je dejal, da se strinjajo z izvajanji predsednika Comellija.
Ko je spregovoril neofašistični svetovalec Morelli, so komunisti, socialisti, socialdemokrati, Štoka in svetovalci Furlanskega gibanja zapustili dvorano deželnega sveta, v kateri so ostali samo svetovalci KD in PLI. Morelli je ponovil že oguljeno tezo, da Almirante ni nikomur grozil, s katero ni nikogar prepričal. Morelli je tudi govoril «o elementih stalne provokacije na tem področju», kar bi se lahko razumelo tudi kot napad na slovensko manjšino, nato pa je citiral pismo demokristjanskega poslanca Bologne uredništvu Piccola v zvezi z mazanjem spomenika na Fojbi v Bazovici.
Prof. Lonza (PSDI) je govoril o širšem prevratniškem načrtu in nadaljeval, da je treba odgovoriti na primeren način, tako da «bomo pretvorili načela o globalni zaščiti Slovencev ne samo v Trstu in v Gorici, temveč tudi v Nadiških dolinah v stvarnost.» Lonza je podčrtal, da je treba končati s prevratniškimi načrti, poklonil se je vsem žrtvam in nadaljeval, da so skrunitelji spomenikov na našem področju vedno isti in spadajo v okvir črnih prevratniških mrež, tudi kadar gre za spomenik na fojbi v Bazovici.
Pittoni (PSI) je ugotovil, da med govorom Aimiranteje, med bombo in med napadom na Slovence ni nič slučajnega in da vse spada v logiko fašizma, ki je vedno napadal demokratične stranke in slovensko manjšino. S tem so hoteli zaostriti odnose med Italijo in Jugoslavijo, ker kaže, da obstajajo možnosti, da se s pogajanji rešijo odprta vprašanja. Pittoni je nadaljeval, da je že predolga veriga kriminalnih fašističnih atentatov in da je treba končati s spiralo nasilja. Pittoni je nato dejal: «Najbolj primeren način odgovora na protislovensko a-
(Nadaljevanje na 2. strani)
PREDSTAVNIKI VSEH KRAJEVNIH USTANOV PRI PREDSEDSTVU DEŽELE
Slovenski narodnostni skupnosti je treba zagotoviti varnost
V imenu izvoljenih predstavnikov je spregovoril tržaški župan Spaccini
Predsednik deželnega sveta Ber-zanti je včeraj skupaj s podpredsednikoma Pittonijem in Moschioni-jem sprejel pred pričetkom deželnega sveta predstavnike krajevnih ustanov: župane Spaccinija, Milla, Lovriho, Legišo, Josipa in Mihaela Guština, občinske in pokrajinske odbornike ter načelnike vseh skupil, z izjemo MSI in PLI.
V imenu vseh izvoljenih krajevnih predstavnikov je spregovoril župan Spaccini, ki je dejal, da se s tem zasenanjem zaključuje krog protestov demokratičnih sil proti bombnemu napadu in da ti enotni protesti tudi pomenijo absolutno nu.inost, da se zagotovi celotni slovenski narodnostni skupnosti varnost.
Spaccini je nadaljeval, de je treba zagotoviti Slovencem popolno zaščito, kot je predvidena v ustavi in kot je odobril občinski svet v resoluciji o globalni zaščiti. Fašistični atentat na slovensko šolo je sestavni del ozračja nasilja in negotovosti. ki se jo hoče ustvariti na našem področju. Te provokacije je treba odločno zavrniti.
Spaccini je dejal, da so krajevne ustanove zaskrbljene zaradi kočljivih mednarodnih odnosov in da se tudi zaradi tega ne sme dovoliti, da bi prevratniške skupine motile mimo sodelovanje s sosednimi državami in še zlasti z Jugoslavijo.
Predsednik deželnega sveta Ber-zanti je zagotovil, da bo dežela obsodila napad na slovensko šolo in nadaljeval da se dežela strinja s stališči, ki so jih že izrekle krajevne ustanove. Berzanti je dejal, da je v desetih letih obstoja dežele uspelo ustvariti ozračje prijateljstva in sodelovanja ter da je dežela prispevala k ustvarjanju sožitja z manjšino, katero jo treba braniti in zaščititi. Prav zaradi tega je tudi nujen odločen odgovor prevratniškim silam.
Ofilna prevara: zaplenjeni lepaki
Zastopniki KPI in stranke PdUP so prijavili sodišču skupino za od pravo razporoke, ki je nalepila na oglasnih deskah lepak, ki zvablja v prevaro. Na lepake so natisnili rdečo zastavo s srpom in kladivom ter portret Togliattija in z navidezno naprednimi frazami vabijo, naj se glasuje za odpravo razporoke. To je očitna prevara in na-
pino, se nezakonito poslužujejo simbola strank, ki so proti odpravi razporoke. To še enkrat dokazuje, kakšnih metod se poslužujejo tisti, katerim manjkajo prepričljive razlage.
Nemestnik državnega pravdnika dr. Coassin je, podobno kot v drugih mestih, odredil zaplembo lepakov. Kjer so jih že nalepili na deske, so jih občinski uslužbenci prekrili, ostale pa so agenti političnega urada kvesture zaplenili.
Pobud'* Pilotnega odbora in tajništva PSI za miljsko ladjedelnico
sestanku bodo razpravljali o položaju, v katerem se nahaja ladjedelnica ter o možnih pobudah za izhod iz krize. Obenem bo župan poročal o posegih, ki jih je imel na deželni ravni predvsem z odbornikom za industrijo in trgovino Stopperjem ter o srečanju, ki ga je Enotni odbor imel z krajevnimi parlamentarci. Slednji so se namreč obvezali, da bodo že v prihodnjem tednu posredovali pri pristojnih ministrstvih, da bi se problem ladjedelnice Alto Adriatico čimprej rešil.
Na petkovi seji bodo določili tudi enotno predstavništvo, ki bo odpotovalo v Rim na razgovore z Gullottijem in Bertoldijem.
Za usodo ladjedelnice se je odločno zavzelo tudi pokrajinsko tajništvo PSI, ki se je sestalo s predsednikom Friulie odv. Gioffrejem. Na sestanku so razpravljali o načinu za preprečitev propada ladjedelnice.
V zvezi z odprtim vprašanjem ladjedelnice Alto Adriatico je milj-ski župan sklical za petek, 17. maja, sestanek Enotnega odbora za obrambo miljskega gospodarstva. Na
......................m iiiMii m iiiimi m n limili i nun n ...
JUTRI NA POBUDO STRANK ZAGOVORNIC ZAKONA FORTUNA-BASLINI
DANES POPOLDNE OB 18. URI
Izredna dijaška predstava v Slov. amaterskem gledališču
Uprizorili bodo igro v dveh delih sloven. skega dramatika Igorja Torkarja «Požar»
Slovensko amatersko gledališče v Trstu prireja danes, maja ob 18. uri v dvorani prosvetnega društva «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6 -IV. nadst. izredno dijaško predstavo igre v dveh delih uglednega slovenskega dramatika Igorja Torkarja «Požar». Predstava je izrecno namenjena dijakom vseh razredov naših višjih srednjih šol v Trstu (realna in klasična gimnazija, učiteljišče in trgovska akademija), cena vstopnice pa je taka, da je dostopna vsakemu dijaku.
S to predstavo, namenjeno dijakom, Slovensko amatersko gledališče skuša prvič vzpostaviti tesnejše stike z našo študirajočo mladino. Predstavilo bo delo, v katerem je avtor dal zaslutiti širšo dimenzijo življenjske problematike oziroma življenja samega, slovenskega nasploh pa tudi specifično tukajšnjega, ki se skozi alegorijo cirkuškega klovna oziroma njegovega življenja in sveta riše v dilemah nemoči, da bi se s tem, čemur pra-
vimo človeške vrednote, izvile iz danosti, ki ni in najbrž nikoli ne bo taka, da bi lahko zadovoljila najbolj čiste prvine in najbolj čista, poštena stremljenja.
Spričo izredne aktualnosti in sporočilnosti besedila, uprava SAG vabi vse našo študirajočo mladino, da se polnoštevilno udeleži današnje popoldanske predstave, kateri bo, če bo dovolj zanimanja, sledila debata.
Z enotno manifestacijo zaključek kampanje za referendum o razporoki
Danes bosta za PSI govorila na Trgu sv. Antona sen. Codignola in arh.
Darij Jagodic • Včeraj je v Trstu govoril član vodstva PRI Oronzo Reale
Kampanja za referendum prehaja v teh dneh v najbolj vročo fazo. Po številnih javnih shodih in zborovanjih zadnjih dni se bo kampanja zaključila jutri z večjo manifestacijo v kinodvorani Ritz, ki jo prirejajo pokrajinska tajništva vseh petih strank - zagovornic zakona o razporoki. Manifestacija bo ob 19.30 in bodo na njej govorili pokrajinski tajniki Giorgio Rossetti (KPI), Lucio Ghersi (PSI), Arturo Gargano (PRI), Oberdan Pierandrei (PSDI) ter Sergio Trauner (PLI). Predsedoval bo univerzitetni docent prof. Filippo Cassolla. Manifestacija, ki se je bodo udeležile razne politične sile, predstavlja odločen demokratičen odgovor na načrte reakcionarnih sil, ki bi rade zaustavile demokratičen družbeni razvoj.
Pomembno zborovanje za referendum o razporoki bo danes ob 19.
zadnjaške sile, ki stoje za to sku-1 uri na Trgu sv. Antona na pobudo
...........Mlin..........................»
TISKOVNA KONFERENCA V MILANU
IZREDNA AKTUALNOST MANJŠINSKIH VPRAŠANJ
Na vprašanja časnikarja Betizze sta odgovarjala predsednik lombardske dežele Bassetti in predsednik tržaške pokrajine Zanetti
Še vedno odprta vprašanja zaščite manjšin in razlogi, zaradi katerih bo tržaška pokrajina priredila v Trstu mednarodno konferenco o manjšinah, so bili v središču razprave, ki jo je v Milanu organiziralo Združenje Furlanija - Julijska krajina in katerega sta se udeležila predsednik lombardske dežele Piero Bassetti ter predsednik tržaške pokrajine Michele Zanetti.
Razprava je potekala v originalni obliki, tako da je časnikar Be-tizza zastavljal vprašanja obema političnima predstavnikoma. Bassetti je tako povedal, da se lombardska dežela trudi ustvariti širšo alpsko skupnost, ki naj združuje številne države in kjer naj pridejo do izraza tudi nacionalne manjšine. V združeni Evropi bodo vedno večjo vlogo imele krajevne avtonomije in v tem okviru bo tudi vedno večji pomen manjšinskih skuonosti.
Predsednik Zanetti pa je dejal, da je že vse kazalo, da je vprašanje manjšin ostanek 18. stoletja, v resnici pa je to vprašanje prišlo danes v Evropi na površje z izredno silo. Tržaška konfenca bo podčrtala vlogo manjšin v okviru držav in odnose med državami ter manjšinami. V Evropi obstajajo številne nacionalne manjšine, ki še niso rešile vprašanja svoje zaščite in razvoja, katerim pa se pridružujejo nove manjšinske skupnosti zaradi izseljevanja in zapuščanja zemlje.
Uvodno poročilo je imel predsed nik Združenja Aldo Maria Maggio, prisotni pa so bili med drugimi .član znanstvene komisije manjšinske konference prof. Tramarollo in predstavnik Združenja za zaščito o-groženih kultur in jezikov prof. Buratti.	—
(Maina zaščita , Slovencev
(Nadaljevanje s 1. strani)
Slovencev v videmski pokrajini. V interesu Italije je, da se obnovijo dobri odnosi z Jugoslavijo, saj je «v našem interesu, da obstaja e-notna, močna, neodvisna in nevezana Jugoslavija.»
Zadnji je spregovoril v imenu KD svetovalec Masutto, ki je dejal, da slovenski in italijanski antifašisti bili 45. leta skupaj v boju pro-.. nacifašizmu, kot so tudi sedaj združeni, pa čeprav obstajajo mejna vprašanja. Masutto je podčrtal politiko dobrih sosedskih odnosov in obvezo dežele, da bo ohranila omikano sožitje, kar pa pomeni tudi obvezo za globalno reševanje vprašanj slovenske manjšine, kot to tudi izhaja iz resolucij vseh izvoljenih predstavnikov krajevnih ustanov. Masutto je dejal, da fašizem ne bo zmagal, ker so združeni vsi delovni ljudje, kot je to še zlasti jasno prišlo do izraza na veličastni proslavi 1. maja.
Deželni svet je glasoval o dveh resolucijah in najprej o resoluciji, ki so jo podpisali misovski svetovalci, glede katere je za PLI Trau ner zahteval glasovanje po odstavkih in nato tudi glasoval za drugi odstavek, ki se glasi: «Deželni svet poleg tega obsoja oskrumbo s strani neznancev in mazanje cerkvice Sv. Nazarija na Proseku ter spomenika infojbiranim v Bazovici.» Do ločenega glasovanja je prišlo tudi glede resolucije vseh skupin ustavnega loka in so tokrat za drugi odstavek, ki obsoja kriminalni atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, glasovali tudi svetovalci MSI.
V zvezi s tem čudnim glasovanjem so podpisniki enotne resolucije kasneje izdali skupno izjavo, v kateri pravijo, da niso sicer glasovali glede skrunitve cerkvice in spomenika, da pa obsojajo te dogodke. ki spadajo «v okvir zarote in strategije nasilja, o katerem je jasen govor v skupni resoluciji» in da nimajo ničesar skupnega z neofašistično desnico.
PSI. Govorila bosta član vsedržavnega vodstva stranke senator Tristano Codignola ter v slovenščini arh. Darij Jagodic, predsedoval pa bo pokrajinski tajnik Lucio Ghersi.
Na pobudo sekcije PSI za vzhodni Kras ter Krožka za družbena vprašanja «Henrik Tuma» bo danes ob
20.30	v «Bazoviškem domu» v Bazovici javna debata na temo «Slovenci in referendum». Govorila bosta podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni ter tajnik krožka Vojko Kocman. Na sporedu je tudi predvajanje filma o razporoki.
Tudi KPI je najavil številne shode. Ob 18. uri bo na Trgu Garibaldi govoril Vittorio Vidali na temo: «Glasovati NE pomeni preprečiti nakane tistih, ki hočejo uničiti svobodo in demokracijo.» Shodi KPI bodo tudi v mestu in okoliških vaseh in sicer: ob 10. uri v Miljah (trg) — Jole Burlo; ob 11. uri na Ponterošu — J. Burlo; ob 11. uri na Trgu Stare mitnice (Upim) — G.' Rossetti ; ob 12. uri na Trgu sv. Antona — G. Rossetti; ob 12. uri CAA Milje — G. Donadel; ob 12.15 Stabilimenti meccanici — A. Cuffa-ro; ob 18. uri v Skednju (trg) — E. Martone; ob 18. uri v Ul. Mo-cenigo (Milje) — G. Donadel; ob
18.30	pri Sv. Alojziju — C. Tonel; ob 18.30 Ribiško naselje — sen. P. Sema; ob ir. uri Medja vas — S. Spetič; ob 19.30 Devin —- sen. P. Sema in S. Spetič; ob 19.30 Ric-manje — D. Lovriha in M. Colli; ob 20. uri Cerovi je — S. Spetič; ob
20.30	Mavhinje — M. Budin in G. Depangher; ob 20.30 Dolina — D. Lovriha in M. Colli.
Drevi ob 19.30 bo na pobudo sekcije KPI «P. Tomažič» na sedežu
grešijo pa je, če dežela okrepi svoje napore in da zahteva od vlade dokončno rešitev globalnih vprašanj slovenske manjšine, ki živi na področju naže dežele».
Cuffaro (KPI) je zelo ostro polemiziral s fašisti ter podčrtal ne katera osnovna vprašanja, kot je prijateljstvo z Jugoslavijo in zaklju čil, da je treba dokončno uničiti črno mrežo. Treba je delovati za zaščito pravic slovenske manjšine in pri tem preiti od besed k de janjem ter še zlasti priznati obstoj
Občinski odbor o
Včeraj se je sestal tržaški občin ski odbor, ki je razpravljal o dločnem odgovoru našega mesta na bombni atentat na slovensko šolo. Župan je ugotovil, da so napadli šolsko poslopje, v katerem so troci in mladina. Nato je občinski odbor odobril nekatere sklepe pravnega značaja in je med drugim odobril izdatek za nakup o-preme za občinske otroške vrtce.
vanega reda in močne roke. Kritiziral je tudi propagandne sisteme, ki jih uporabljajo nasprotniki zakona Fortuna - Basiini. Razporoka ne zadeva idealne družine, je poudaril Reale, temveč vsj tiste, ki živijo v nevzdržnem položaju ali pa sploh ne obstajajo več. Svoje izvajanje je dopolnil s številnimi primeri ter zaključil z orisom izpovedi dveh sodnikov za mladoletne, ki sta kot katoličana sicer načelno proti razporoki, a sta na podlagi dolgoletnih izkušenj prišla do pre pričanja, da je za mladoletne, ki so zašli zaradi nevzdržnih družinskih razmer na kriva pota, zakon o razporoki nedvomno velika pridobitev.
• Uprava bolnišnic sporoča, da bodo v nedeljo, 12. maja, zaradi ljudskega glasovanja, ukinjeni običajni nedeljski obiski pri bolnikih, da bi tem ne motili poteka glasovanja. Obiski bodo zato v soboto, 11. maja, od 14. do 15. ure.
Lansko poslovanje pomorskih družb
Prejšnje dni je bil v Trstu občni zbor delničarjev pomorske družbe Trip-covich & C. Delničarji so med drugim odobrili obračun za poslovno leto 1973. Družba bo od 6. maja dalje izplačevala dividendo po 1000 lir za vsako izmed 99.500 delnic (po 10.000 lir nominale), ki predstavljajo njeno glavnico. Tripcovich & C., ki deluje v glavnem v trža škem in tržiškem pristanišču, je v zadnji poslovni dobi nabavila dva nova vlačilca, in sicer enoti «Neptun» in «Fulgor», tri vlačilce pa je prodala za staro železo: gre za e-note «Hercules», «Velox» in «Ferex».
Na občnem zboru so se zbrali tudi delničarji pomorske družbe Ge-rolimich & C. Družba, katere večina glavnice je pred časom prešla v roke genovskih ladjarjev Cameli, upravlja eno samo ladjo («Urania») in je zaključila lansko poslovanje z dobičkom nekaj nad 4,2 milijona lir. Delničarji ne bodo prejeli nobene dividende, ker je upravni svet sklenil odvesti ves dobiček v redne in izredne sklade. Gerolimich je nameravala povečati glavnico s sedanjih 262,5 na 735 milijonov lir, vendar ji pristojne oblasti še niso izdale ustreznega dovoljenja. Po povečanju glavnice nameravajo genovski ladjarji občutno okrepiti dejavnost te stare tržaške družbe.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 9. maja
GREGORIJ Sonce vzide ob 4.42 in zatone ob 19.21 — Dolžina dneva 14.39 — Luna vzide ob 22.35 in zatone ob 6.38.
Jutri, PETEK, 10. maja IZIDOR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,7 stopinje, najnižja 12,1, ob 19. uri 14,3 stopinje, zračni tlak 1016,2 mb, rahlo pada, veter 4 km na uro severovzhodnik, vlaga 75-odstotna, dežja je padlo 3,1 mm, nebo 5 desetink pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 8. maja 1974 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI O: 67-letna Angela Starc por. Kapun, 73-letni Enrico Zonfrillo, 69-letna Giovanna Cristofoli vd. Corsi, 52-letni Giovanni Battistella, 70-letni Manfredo Siligoi, 66-letni Mario Cassanego, 48-letna Uda Vallon, 53-letni Giuseppe Calcich, 40-letni Pasquale Devescovi, 79-letna Antonia Na-cinovich por. Mersich, 65-letna Antonia Vondruska roj. lercek.
uri — Hen-abonma
KULTURNI DOM
Jutri, 10. maja, ob 20. rik Ibsen «Strahovi» za red G
Ponovitve: v nedeljo, 12. maja, ob 16. uri — abonma red F.
SAG
Danes, 9. maja 1974, ob 18. uri v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadstr. izredna predstava za dijake slovenskih višjih šol v Trstu.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Piasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, tl. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Coslalunga, 1 ta S. Anna 10 (Kolonkovec).
Mali oglasi
• Ministrstvo za turizem in prireditve je izdalo navodila o ukrepih v korist poletnih gledaliških predstav za leto 1974. Zainteresiram lahko prejmejo vse potrebne informacije na u-radu za tisk in informacije pri tržaški prefekturi — Urad za prireditve. Ul. Ghirlandaio 22, tel 817310.
AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do SO-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berhna 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giulia 1.3 1974, 1300 TI 1970. GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972: fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971-1972; 124 special T 1400 1972; fiat 125 special 1971; autobianchi primula 65C 1969; autobian-ehi A 112 elegant 1974; BMW 1600 1968; NSU prinz 1000 1970.
TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69 : 850 special 68, 70; 500 L 68 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste.
KUPIM ali zamenjam s stanovanjem hišo tudi v popravilu v mirnem o-kolju ali na Krasu. Telefon 772609 od 15. do 17. ure.
• Deželni odbornik za krajevne upra ve Varisco se je včeraj sestal s predstavniki vseh štirih pokrajinskih uprav naše dežele.
umu.n..............................................nun..
VERJETNO ZARADI BOLESTNE LJUBEZENSKE STRASTI
Z nožem do smrti zabodel 20-letno hčer svoje sestrične in poskusil samomor
Po umoru je z nožem napadel očeta žrtve in si zaril nož v trebuh ■ Kljub takojšnjemu kirurškemu posegu je morilec v smrtni nevarnosti
na Trgu Stare mitnice razprava o referendumu, ki jo bo vodil prof. F. Monfalcon.
Med včerajšnjimi zborovanji je imelo največji odmev zborovanje v kinodvorani Grattacielo, kjer je govoril član vsedržavnega vodstva republikanske stranke senator Oronzo Reale. Govornika je predstavil pokrajinski tajnik stranke Gargano, ki je potrdil, da zakon o razporoki ne krati pravic nikomur, medtem ko bi jih odprava zakona kratila. Reale je njegovo izvajanje še razširil ter naglasil škodo, ki jo uvedba ljudskega glasovanja o zakonu, ki od zdavnaj obstaja v vseh naprednih in civiliziranih državah, povzroča državi v tem kritičnem trenutku, ko se soočamo s hudimi gospodarskimi problemi. Pri tem je ostro polemiziral s Fanfanijem in njegovo stranko, ki je ravno ob primeru referenduma pokazala vso svojo nedoslednost. Posebej ji je očital zavezništvo s fašisti, ki jim sploh ni do vprašanja razporoke, temveč bi radi izrabili ugoden trenutek za vzpostavitev tako imeno-
Vrsti strahovitih umorov, ki je v zadnjih mesecih prizadela naše mesto («novoletni» umor, umor barmana Jelicha, umor «Švicarke» v Sesljanu, umor v Ul. Muragliene in umor priletne ženske v Ul. S. Lazzaro) se je včeraj pridružil še en izredno ogaben in srhljiv zločin. Dijakinjo Argelio Marchesi, ki bi čez deset dni praznovala 20. rojstni dan, je do smrti zabodel bratranec njene matere, 49-letni zidar Pietro Stancich iz Ul. Felluga 36 v Miljah. Po umoru je napadel očeta svoje žrtve, 45-letnega pleskarja Antonia Marchesija in končno še poskusil samomor tako, da si je prerezal žile v zapestju in v vratu ter si večkrat globoko zaril nož v trebuh in nato še odprl plin. Rešili so ga v zadnjem trenutku in sedaj leži med življenjem in smrtjo v glavni bolnišnici.
Tragedija, katere vzroke je treba iskati verjetno v spolnih strasteh morilca, se je odvila v stanovanju družine Marchesi, v enonadstropni hišici, ki so si jo pred kratkim dogradili v Ul. Sillani 5 med naseljem S. Sergio in Ul. Bri-
i
Mati la oče mlade irtve
gata Casale. Argelia Marchesi, ki je obiskovala 5./b razred znanstvenega liceja «Oberdan» pri Sv. Jakobu In ki bi letos morala položiti maturo, se je vrnila domov iz šole malo pred 13. uro. Opravila je običajne domače posle — mati, 43-letna Maria, je namreč zaposlena kot delavka v farmacevtskem pod-,etju Baxter, medtem ko je oče uslužbenec pokrajinske uprave in dela kot pleskar v umobolnici — in si pripravila kosilo. Bilo je kmalu po 14. uri, ko je pri vratih pozvonilo.
Bil je Pietro Stancich, ki je večkrat prihajal na obisk k sestrični. Zato ga je Argelia spustila v hišo, čeprav je bila sama. Kaj se je zgodilo v stanovanju, dokler ni vstopil oče, bo lahko pojasnilo samo pričevanje morilca, seveda, če bo preživel ranam, ki si jih je sam zadal.
Ob 14.30 se je vrnil domov Antonio Marchesi. S težavo je odprl vhodna vrata, ker je bila na notranji strani prislonjena pražna preproga, in se znašel pred tako srhljivim prizorom, da mu je zastal dih: sredi mlake krvi je negibno ležala hči, ki jo je morilec zavlekel do praga kopalnice na koncu veže. Nesrečni oče je stekel k svoji hčerki, ko pa je uvidel, da je mrtva je začel na ves glas klicati na pomoč. Tedaj ga je zahrbtno napadel morilec. Marchesi se je na srečo izognil nožu in Stancicha porinil v jedilnico, vrata zaklenil in stekel na cesto po pomoč.
Prihiteli so agenti letečega oddelka pod vodstvom podčastnika Dal Praja, major Morandini, namestnik državnega pravdnika dr. Tavella ter rešilni avto Rdečega križa z zdravnikom dr. Musaicom. Za dekle ni bilo več pomoči, ko pa so previdno odprli vrata jedilnice, morilca niso našli. Našli pa so ga v kuhinji:	ležal je pod
mizo v mlaki lastne krvi in krvi mlade žrtve (ugotovili so, da jo je prvič zabodel v kuhinji, nato pa jo je zavlekel do kopalnice, kjer jo je ubil). Krvavel je iz vratu in rok, iz trebuha pa mu je molelo drobovje. Naložili so ga na rešilni avto in nemudoma odpeljali v bolnišnico. Tu so ga v kirurškem oddelku operirali, vendar je njegovo stanje skrajno kritično: v trebušno votlino so mu namestili tri cevi, s številnimi transfuzijami pa so nadomestili izgubljeno kri.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Henrik Ibsen
STRAHOVI
i!::::::!
drama v treh dejanjih
SVETA JOVANOVIČ MARIJA VIDAU
ANDREJ HIENG
Scena:
Kostumi:
Režija
Jutri, 10. maja, ob 20. ABONMA RED G
Gledališča
Kino
Koncerti
VERDI
Jutri, ob 21. uri (za red A) bo okviru spomladanske simfonične sezone nastopil gledališki zbor, ki ga vodi G. Riccitelli. Nastopili bodo solisti G. Amato (sopran), G. Betta in G. Manganotti (tenorja) in S. Ben-(bariton). Na sporedu sta Mali-pierova «Passione» za zbor in orkester ter Dvoržakova simfonija «Iz novega sveta». Koncert bo dirigiral N. Sanzogno. Ponovitev v soboto, ob 18. uri (red B). Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni (tel. 31948).
Glasbeni kritik M. Messinis se bo danes ob 17.30 v dvorani časnikarskega krožka v Trstu (Korzo Italia 12) s posebnim predavanjem spomnil lani preminulega skladatelja G. F. Malipiera, ki mu je bil dober prijatelj.
Zaradi nenadne obolelosti pianista Geze Ande bo na ponedeljkovem koncertu simfonične sezone nastopil znani španski pianist Edoardo Del Pueyo.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Igor Torkar
POŽAR
Igra v dveh delih
IVAN VERČ MARIJA VIDAU
Scena:
Kostumi:
Koreografije:
SELMA MICHELUZZI Maske:	DEMETRIJ CEJ
Jezikovno vodstvo:
MIRA SARDOČ
Režija:	SERGEJ VERČ
Danes, 9. maja, ob 18. uri v dvorani PD «I Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadstr. izredna predstava za dijake slovenskih višjih srednjih šol v Trstu.
La Cappella Underground predvaja danes ob 19.00—21.15 «La ragazza più bella del mondo» (Billy Ro-se's Jumbo, 1962). Režija Charles Walters. V filmu igrata Doris Day in Stephen Boyd.
Ariston — I.N.C. 16.00—18.00—20.00 —22.00 «Family Life». Barvni film. Nazionale 16.00 «Trader Hom, il cac ciatore birnco». Barvni film. Igrajo Rod Taylor, Anne Heywood in Jean Sorel.
Excelsior 16.00-18.00-20.00—22.20 «Il dio sotto la pelle». Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00—18.00—20.00—22.00 «La tana della volpe rossa» in dokumentarni film v barvah «Dove volano ancora i gabbiani».
Fenice 16.00 «Il ritorno di Chen, la furia scatenata». Barvni kitajski film.
Eden 16.00—18.20—22.15 «Sesso in con. fessionale». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.
Aurora 16.30—19.00—22.00 «Serpico».
Barvna kriminalka.
Capitol 15.30-17.40—19.50-22.00 «Una 44 magnum per l’ispettore Calla-ghan». C. Eastwood. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Il viaggio». Sophia Loren in R. Burton. Barvni film. Impero 16.30—21.45 «La spada nella roccia».
Filodrammatico 16.30 «Africa nuda, Africa violenta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «L'arbitro». Joan Collins in Landò Buzzanca. Barvni film.
Ideale 16.00 «Il corsaro dell'isola verde». Barvni pustolovski film. Igrata Buri Lancaster in Nick Gravai.
Vittorio Veneto 16.30 «Il conte Dra-cula». Barvni film, v katerem igra Christopher Lee. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «La colonna di Traiano». Barvni film, v katerem nastopata Richard Johnson in Amedeo Nazzari.
Astra 16.30 «... e dopo le uccido». Barvni film. Igrata Rock Hudson in Angie Dickinson. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «L’implacabile omicida». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Kino škedenj 17.00-19.00-21.00 «Male-čez les» (Sesso e pazzia). Barvni jugoslovanski film, ki ga režira Miša Radivojevič.
GLASBENA MATICA - TRST Mala dvorana Kulturnega doma
sobota, 11. maja 1974, ob 20.00
I. zaključna AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE
s sodelovanjem ORKESTRA GLASBENE MATICE
Solisti — gojenci Glasbene šole: Nives Košuta, Erika Slama, Marija Moreale, Riccardo Pergolis — blokflavte Tea Košuta — klavir Silvio Pibrovec — klarinet Črtomir šiškovič — violina Dirigenta: Janko Ban
Oskar Kjuder
Vljudno vabljeni
Vstop prost.
Razstave
Pietro Stancich
Na kraj zločina so spremili še nesrečno mater. Razumljivo je. da so nesrečni ženski popustili živci in ker je hotela skočiti skozi okno, so jo morali odpeljati v bolnišnico. Agenti znanstvenega oddelka so u-gotovili, da je morilec devetkrat zabodel žrtev, sam pa si je zadejal sedem globokih ran.
Pietro Stancich je že imel opravka s policijo zaradi poskusa samomora, ko je skočil v morje in ga je rešil neki financar, nato pa so ga aretirali zaradi opolzkih dejanj. Mož, ki je bil poročen in je imel pet sinov in hčera (od teh so štirje že poročeni, tako da je imel tudi 6 vnukov), je bil bo vsej verjetnosti bolestno zaljubljen v mlado Argelio, katero je spoznal, ko
(Nadaljevanje na 6. strani).
PD Kraški dom — Repentabor
priredi danes, 9. t.m., ob 21. uri v prostorih občinske kopalnice v Repnu javni razgovor o referendumu.
Govoril bo dr. Vladimir Vremec.
Prosveta
SPD «Tabor» na Opčinah prireja do 12. maja v Prosvetnem domu razstavo domačih umetnikov — amaterjev. Razstava je odprta od 18. do 20. ure. ob nedeljah pa od 10 do 13. in od 17. do 20. ure.
Mladinski odsek prosvetnega društva «Vesna» — Križ priredi danes, v četrtek, 9. t.m., ob 20.30 v domu «A. Sirk» okroglo mizo o temi «Zakon o razporoki in referendum». Govorili bodo Stojan Spetič, Lucijan Volk in Igor Tuta.
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju vabi na predavanje dr. Karla šiškoviča:	«Mednarodna konferenca
o manjšinah v Trstu», ki bo v torek, 14. maja, ob 20. uri v društvenih prostorih. Mednarodna konferenca, ki bo od 3. do 7. junija, mora še posebno zanimati našo manjšino.
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE , TR2ASKA KREDITNA BANKA THSf - UL. F FILZI 10	38-101. 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
V	Tržaški knjigarni razstavlja Atilij Kralj najnovejše akvarele, tempere in risbe na tematiko kraških borov in smrek. Razstava traja do konca majav ■ ’
V	soboto, 11. t.m., ob 17.30 bo v
galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 odprl razstavo svojih del slovenski likovnik Jože Spacal, ki se bo predstavil z mozaiki in grafikami iz najnovejših časov.
Dr. Robert Hlavaty razstavlja v
piranski Mestni galeriji svoje najnovejše akvarele. Razstava, ki bo trajala do 21. maja, bo odprta vsak dan od. 10. do 12. in do 17. do 20. ure. Vstop je prost. .
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča upokojence, da so odborniki društva na razpolago za vsa informacije glede pokojninskih zadev vsak četrtek, od 16. do 17. ure na sedežu društva v U). Cicerone 8/b pritličje. Tedaj bodo tudi sprejemali nove člane in pobirali članarino.
V Vremah bo jutri, 10. maja, srečanje vseh partizanskih kurirjev. Proslave se bo udeležil tudi Tržaški partizanski pevski zbor, ki bo imel ob 19. uri koncert. Vodstvo zbora ooziva vse pevce, naj bodo ob omenjem uri zanesljivo na odru.
Jutri, 10. maja, ob 20.30 bo v prostorih športnega krožka «Kras» v Zgoniku srečanje na temo «Rerefen-dum in Slovenci». Sodelovali bodo Stojan Spetič, Vladimir Rebula in dr. Stane Budin.
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vinogradnike s Tržaškega, da prijavijo svojo udeležbo na letošnji vinski razstavi. Poimenske prijave sprejema do 15. t.m. Kmečka zveza ter konzorcij na svojem sedežu v Križu št. 61,
Ameriški dolar		625,—
Funt iterling		1520,—
Švicarski frank		216,—
Francoski frank		128,75
Nemška marka	‘f	257,50
Avstrijski šiling	fr	34,55
Dinar: debeli		dO-
drobni		dO,—
Izleti
V četrtek, 23. maja organizira zveza borcev iz Boljunca izlet na Bazo 20. Vpisovanja pri Lavri Kofol v mlekarni v Boljuncu.
Slovensko planinsko društvo priredi 19. maja izlet na Blegoš za planince in obisk bolnice «Franja» za turiste. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9/1 do 13. t.m. od 8.30 do 12.30.
Prispevki
V počastitev spomina Katerine Žu-Ijan daruje družina Mirka Hrvatiča (Boršt št. 27) 2.000 lir za PD Slovenec.
Ob 6. obletnici smrti Ide Bolčič s« je spominjajo starši, sestra in brat ter darujejo 10.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
Namesto cvetja na grob Angele Kapun daruje Angela Cijak s Konto-vela 5.000 lir za Dijaško matico.
SOŽALJA
MENJALNICA
vse/i tujih valut
Združenje staršev iz Križa Izreka svoji članici Zorki Sterni ob izgubi drage mame iskreno sožalje.
Družina Palčič izreka globoko sožalje Marti in Miru Košuti ob izgubi drage mame in tašče.
GORIŠKI DNEVNIK «

9. maja 1974
PROTEST IN SOLIDARNOST
Delegati dvanajstih primorskih občin Slovenski kulturno-gospodarski zvezi
Podpora zamejskim Slovencem v borbi za zagotovitev narodnostnih in državljanskih pravic
Delegati primorskih občin, ki so se te dni zbrali v Lipici, so poslali Slovenski kulturno-gospodarski zvezi naslednjo solidarnostno izjavo: Delegati za zbor združenega dela slovenske skupščine iz primorskih občin: Ajdovščina, Cerknica, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Sežana, Postojna in Tolmin, zbrani na prvem zasedanju
Ijajo in vržejo dol Maj in najmlajši poberejo pomaranče z Maja,
Resnici na ljubo so bili na lepakih vidni in čitljivi celo trije žigi, na katerih je napisano: BOLJUNSKA FANTOVSKA, ŽUPAN BOLJUNSKE FANTOVSKE, na večjem žigu pa MLADINA IZ BOLJUNCA MAJ SAGRA BITI MLAD IN POLN NAD! Hvalevredno je, da ima naša mla-
v Lipici, protestiramo proti fašistič- dina resen namen, da ohrani star
nemil nasilju nad slovensko manj-iino v Itahji.
Še posebno smo prizadeti in ogorčeni ob najnovejšem zločinskem dejanju fašistov nad slovensko šolo pri Sv. Ivanu pri Trstu, ki nas spominja na najbolj mračne dogodke iz časov, ko je fašizem grobo zatiral in kršil osnovne pravice Slovencev.
Soglasno podpiramo prizadevanje slovenske manjšine in vseh naprednih protifašističnih sil v Italiji, da se prepreči vsako nasilje nad zamejskimi Slovenci. Našim bratom v Italiji izražamo popolno solidarnost in podporo v njihovi borbi za zagotovitev vseh narodnostnih in državljanskih pravic, ki jim jih zagotavljajo italijanski zakoni in mednarodni dogovori. Od naših oblasti bomo zahtevali, da od pristojnih organov italijanske države izposlujejo, da ukrenejo vse potrebno za zaščito nacionalnih interesov slovenske manjšine v Italiji, njihove telesne nedotakljivosti in varnost njihovega premoženja.
Smrt fašizmu - Svobodo narodu!
Delegati primorskih občin
Predavanji o jugoslovanski ustavi na univerzi
Včeraj in danes je stolica za deželno pravo pri pravni fakulteti tržaške univerze, ki jo vodi prof. Sergio Bartole, priredila dve predavanji o jugoslovanski javnopravni u-reditvi in o novi jugoslovanski zvezni ustavi ter o novih republiških ustavah. Na predavanjih so bili prisotni študentje zadnjih letnikov pravne fakultete in nekaj asistentov. Predaval je dr. Karel šiškovič, ki je zgodovinsko in pravno orisal pot, ki jo je prehodila jugoslovanska zvezna država od I. zasedanja AVNOJ v Bihaču do sedanjih ustavnih določb. Predavatelj se je predvsem zadržal na bistveno novih javnopravnih prijemih, ki so prišli do izraza v dobi med prvo jugoslovansko ustavo iz leta 1946 in sedanjimi korenitimi spremembami v pojmovanju federacije, republike in občine.
Amaterski oder Prosek . Kontovel
V soboto, 11. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah
Thomas Brandon «CHARLYJEVA TETKA» Veseloigra v treh dejanjih
UlecUUdtlM
V nedeljskem Primorskem dnevniku smo si ogledali več zloženih slik in čitali članek «S proslave 1. maja v Boljuncu», ki ju je pripravil M. M,
Toplo se zahvaljujemo neutrudnemu fotoreporterju za njegovo prizadevnost, da se ohranijo naši stari običaji. «Zato je prav, nam piše prijatelj M. M., da se naši ljudje tako trdno in zvesto drže izročil, ki so jim jih v tem pogledu zapustili predniki».
Toda naši predniki so nam zapustili tudi našo staro govorico, ki jo bi domačini prav radi ohranili. V ta namen so tudi boljunski in ne boljunski fantje letos nalepili lepake, na katerih je bil jasno napisan spored za Maj in ne mlaj. Torej boljunski fantje cepijo Maj, postav-
običaj; vztraja pa tudi na tem, da svoj mlaj imenuje še naprej Maj.
Slava Slavec Boljunec, 8. maja 1974
V KOPRU
Danes srečanje z dr. Čermeljem
Jutri odprtje razstave o njegovem delu
Jutri ob enajstih bodo odprli v prostorih Študijske knjižnice v Kopru razstavo, posvečeno 85 letnici tržaškega rojaka Lava Čermelja. Gre za izjemno osebnost znanstvenika in borca za pravice Slovencev v Italiji. Čermelj se je v svojem plodovitem življenju ukvarjal s fi-ziko, matematiko, astronomijo, geografijo, zelo pomemben pa je tudi njegov delež v boju Slovencev pod Italijo za njihove narodnostne pravice. Pod fašizmom je bil tudi obsojen na smrt in pozneje pomilo-ščen. Lavo Čermelj je napisal na desetine znanstvenih knjig ter člankov in študijskih razprav. Pred o-tvoritvijo razstave bo danes ob 19. uri v čitalnici knjižnice srečanje in razgovor s človekom, ki je vse svoje življenje in delo posveti! sv'1 'e-mu narodu.	L. O.
Oddaja
o Primorskem dnevniku na koprski televiziji
Koprska televizijska postaja, oddaja v italijanščini, je sinoči prikazala reportažni zapis časnikarja Iva Vajgla o Primorskem dnevniku. V tej oddaji je Jože Koren govoril o Partizanskem dnevniku, Gorazd Vesel pa o njegovem nasledniku Primorskem dnevniku.
Jože Koren je dejal, da je bil Partizanski dnevnik edini dnevnik v okupirani Evropi, ki je s svojim vsakodnevnim izhajanjem mobilizi ral slovenske množice v vsakdanjem oboroženem boju ter je bil hkrati nenadomestljiv pomočnik pri izgradnji ljudske oblasti že v teku osvobodilnega gibanja. Omenil je ogromne žrtve, ki so doprinašali ljudje pri tiskanju in raznašanju Partizanskega dnevnika, da so ga vsak dan prebirali v Trstu in Gorici.
Gorazd Vesel pa je govoril predvsem o vlogi Primorskega dnevnika v boju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za zakonsko za ščito in enakopravnost ter o njego-pomoči pri delovanju manjšin-
mmi
GORIŠKO GOSPODARSTVO V MARCU
skih organizacij. Omenil je njegov boj proti jašizmu, da Slovenci ne bi bili spet njegova prva žrtev kot že enkrat v preteklosti. Svoje besede je sklenil s pozivom na izvajanje sprejetih mednarodnih obveznosti, ker je samo tako mogoče zagotoviti mir in sodelovanje na tem prostoru.
Govorni del je bil mestoma ilustriran s slikami izvodov Partizanskega in Primorskega dnevnika, tiskarne, kjer se danes naš dnevnik tiska ter z nekaterimi panordmič-nimi slikami Trsta.
MLADINSKI KROŽEK Trst
Ul. Ginnastica št. 72 priredi danes, 9. maja, ob 20.00 FILMSKI VEČER Z ALJOŠO ŽERJALOM Gost bo prikazal in komentiral filme, ki jih je posnel na Krasu, v Čilu in Vietnamu.
IIIIIHIlllllUalllllllllllllllllllMIIIIIIIlIlIllilll 11111111 liirillllllllillllllllltllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItlllllll
DR. LUIGI RAIMONDI
NE
DA
SMEMO DOPUSTITI BI ZAČELI ZNOVA!
Videmski pokrajinski odbor ANPI nam je poslal sledeči dopis dr. Luigija Raimondija, ki ga objavljamo v celoti.
«Telegrafist piše prijatelju iz Jugoslavije (obdobje 1941-43) — Tu se zares vojskujemo proti temu ljudstvu, ki je eno najmanj civiliziranih ter proti komunistični drhali...
S še večjim ideološkim besom piše črnosrajčnik G. R. (?), pripadnik nekega toskanskega škva-drističnega bataljona, svojemu prijatelju:
— Kot najbrž ne veste, se nahajam v Dalmaciji, prav v mestu Splitu... kadar koga ujamemo, ga pošteno zrahljamo; ravno pred nekaj dnevi smo bili v Šibeniku, kjer smo se postrojih ter jih postrelili šestindvajset in z velikim zadoščenjem je bil ravno meni dodeljen poveljnik vseh hrvaških komunistov. Ko bi bil videl, Fasolino, kakšen prizor! Tako dobro smo merili, da ni bilo treba milostnega strela. Deležni smo bili številnih pohval in med njimi tudi pohvale guvernerja S. E. Bastia-nini ja.»
To navajam, da bi vsi vedeli, kaj je fašizem počenjal v Jugoslaviji, v državi «... kjer je v partizanskem boju padlo 305 tisoč borcev in kjer je bilo 400 tisoč ranjenih; če prištejemo obsojene na smrt, postreljene, umrle v taboriščih ter v letalskih bombnih napadih, dosežemo število enega milijona 700.000, kar predstavlja nad 10 odstotkov vsega prebivalstva. V absolutnih številkah sta imeli le Sovjetska zveza ter Poljska več žrtev. Če primerjamo s številom prebivalstva, pa odstotek mrtvih presega celo odstotek za Sovjetsko zvezo in ga prekaša le
Poljska.
Mi smo prijatelji tega naroda: marsikdo od naših vojakov je spoznal in vzljubil pravico ravno v Jugoslaviji. «Odkril sem, da imajo (Jugoslovani) prav», pravi Piero Tornei. «Z grozo sem spoznal, da se borim na zgrešeni strani» pa je izjavil Giuseppe Maraš, potem ko je prisostvoval mučenju neke partizanke.
No, po tridesetih letih proslavljamo to prijateljstvo, k" sloni na osvoboditvi italijanskega naroda izpod fašističnega jarma ter nacistične okupacije.
Dovolj je z grožnjami v naši deželi !
Dovolj je ustrahovanja slovenske manjšine, stran s pobudniki podlih atentatov in nasilja!
Bratje, ki so padli za svobodo, partizani in narodnjaki naše dežele naj odločno zahtevajo, da preneha fašistično nasilje in pro-tizgodovinski revanšizem tistih, ki predpostavljajo miru in bratstvu med narodi politično zaporo hladne vojne!
Spomnimo se tega, kar so fašisti pisali pred tolikimi leti, in pomislimo obenem na nedavne grožnje Almiranteja v Trstu. Raz-misliti moramo ob bombnem atentatu na slovensko šolo in ob tem, kar je atentatu sledilo z grožnjami fašistične organizacije «Ordine nero» pravdniku Coassinu.
Kot demokratični državljani smo zmožni preprečiti tem ljudem, da bi začeli znova. Ne sme se ponoviti nikoli več!
Luigi Raimondi
(Odlomki med navednicami so iz knjige: «Italia e Balcani, dal Risorgimento alla Resistenza*, ki jo je napisal Mario Pacar, založba Feltrinelli, Milan 1968).
......................................................
JUTRI V VREMAH PR! DIVAČI
Zbor partizanskih kurirjev Slovenije
Pohod po nekdanjih zvezah v Brkinih ■ Poseben enodnevni poštni žig in znamke
Jutri, v petek, 10. maja, ob 17. uri, ob Dnevu osvoboditve slovenskega naroda se bo v Vremah ori Divači zbralo več kot dvesto nekdanjih partizanskih kurirjev iz vse Slovenije. Ob spremstvu mladinskih patrol in tabornikov ter predstavnikov borčevskih organizacij vseh primorskih občin, bodo nekdanji kurirji obiskali večino brkinskih vasi po zvezah, kot so jih imeli nekoč med bo.”bo, preko karavl o-ziroma postaj P-l, P-2, P-2A in P-3. Osrednja proslava bo na Go-rični v Vremah in njeni organizatorji pričakujejo, da se je bo udeležilo več tisoč ljudi ter najvišji predstavniki javnega in političnega življenja SR Slovenije.
Ob tej priložnosti je poštna u-prava Jugoslavije izdala posebno serijo znamk z likom narodnega heroja Rudolfa Mahniča - Brkinca, Poštne pošiljke iz Vrem bodo samo tega dne žigosane s posebnim žigom zbora paHizanskih kurirjev Slovenije. V kulturnem delu proslave bodo sodelovali: Tržaški partizanski pevski zbor, recitatorji Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, dalje pevski zbor iz Divače in divaška godba na pihala.
Pripravljalni odbor za to srečanje partizanskih kurirjev v Brkinih je p'av tako predlagal, da bi ob tej priložnosti poimenovali Radio
klub v Sežani po nekdanjem organizatorju partizanskih zvez na Primorskem Niku Sturmu - Tarzanu. To bo vsekakor ena zelo hvaležnih gest te proslave, saj je bil Niko Sturm, domačin iz Senožeč, že v začetku leta 1942 hkrati tudi organizator vstaje na Pivškem. Vzpostavil je zvezo z notranjskimi partizani. Najdlje je deloval na postaji v Loži pri Sajevčah, kjer so ga junija leta 1943 sovražniki nepričakovano obkolili. Ni se vdal in se je raje sam ustrelil. Preživeli kurirji, s katerimi je deloval skupaj, kot denimo Jože Jelerčič - Vojko in drugi, menijo, da je bil Niko Šturm zgleden borec in organizator narodnoosvobodilnega gibanja. Vsekakor je pohvalno, da se mladi ra-dio-amaterji s to gesto vsaj oddolžijo njegovemu spominu.
Končno naj še zapišemo, da se hočejo preživeli partizanski kurirji s to proslavo v Vremah in pohodom po Brkinih oddolžiti prebivalcem teh krajev, ki so med narodnoosvobodilnim bojem dali vse od sebe za dokončno zmago nad fašističnimi okupatorji. V Brkinih so namreč že leta 1942 požgali sovražniki našega ljudstva sedem vasi, pozneje pa še 22. Takrat je padlo 28 borcev in 42 talcev; kasneje je v brkinskih domačijah z vsem vred zgorelo se 263 ljudi, medtem ko je bilo od-
vedeno v internacijo 462 somišljenikov antifašističnega gibanja. Tod so najčešče našli toplo zavetišče borci Istrskega odreda, V. bataljona VDV in Komande mesta Materija ter druge enote 7. in 9. korpusa. Med bitkami za osvoboditev Trsta je bila prav Vijemska dolina najbližje zaledje, kjer so ljudje sprejemali na svoje domove ranjene borce IV. armade, jih zdravili in jim nudili vse, da bi dočakali svobodo. Tik pred koncem vojne so ljudje teh krajev imeli pred očmi strašne prizore. Borci iz raznih krajev Jugoslavije, ki so bili na svojem dolgem zmagovitem pohodu, prekomorci, Dalmatinci, Hercegovci in Bosanci ter Črnogorci, so na pragu svobode junaško umirali pred očmi tukajšnjih ljudi. Na pokopališče v Vremskem Britofu je kar 45 grobov padlih domačinov in 25 borcev TV. armade iz raznih krajev domovine. Vse to je dovolj zgovorno dokazilo, da so ti kraji žrtvovali vse za dokončni udarec in poraz fašizma.
Prav je torej, da se tudi tukaj, na tem pragu domovine v Vremski dolini, zberejo enkrat tudi partizanski kurirji Slovenije in s svojo proslavo počastijo napore teh ljudi v skupnem boju in delu za uresničitev svetlih idealov NOB.
Dj. PLANJAVEC
Občutno pomanjkanje specializirane in delovne sile za nočne izmene
Manjši dotok kupcev iz Jugoslavije povzročil zaskrbljenost pri trgovcih v Gorici in Tržiču
Po podatkih goriške trgovinske zbornice se je tudi na Goriškem, po zmanjšanju težav pri dobavi petroleja in derivatov, nekoliko izboljšala preskrba potrebnih surovin za krajevno industrijo, kar je omogočilo, da je industrija zopet laže zadihala. Vendar pa so v preteklem marcu še vedno obstajale težave pri preskrbi nekaterih surovin. O-menimo naj pri tem težave v tekstilni tovarni «fiocco» v Podgori, kjer primanjkuje sode zaradi težav pri glavnem dobavitelju Sol-vay soda iz Rossignana. Da bi ne popolnoma prekinili s proizvodnjo, so morali sprejeti nekatere zasilne ukrepe, v pričakovanju, da se bo dobava sode v bližnjih mesecih povečala.
V	težave je zašla tudi ribja predelovalna industrija v Gradežu. Ker veljajo za živilsko industrijo še vedno blokirane cene od lanskega julija, medtem pa se je močno dvignila cena tunine in drugih rib ter materiala za pakiranje, ta industrija ne more več prodajati po blokiranih cenah svojih proizvodov.
Marca meseca so v nekaterih večjih mehaničnih in elektromeha-ničnih podjetjih na Goriškem srečno zaključili sindikalna pogajanja s sklenitvijo novih delovnih pogodb, ki so jih predložili prizadetim delavcem v odobritev.
Pač pa je v krajevni industriji in obrti zaznati občutno pomanjkanje specializirane delovne sile. O-benem pa primanjkuje pri nekaterih podjetjih moške delovne sile za nočno izmeno.
V	trgovini so zabeležili v preteklem marcu določen zastoj, kar trgovci pripisujejo predvsem zmanjšanemu dotoku kupcev iz Slovenije v zvezi z zaostritvijo političnega položaja na tem področju. Zmanjšan dotok kupcev iz Jugoslavije je bil najbolj občuten v Gorici in Tržiču v trgovini z orodjem in železnino, pa pri tehničnih predmetih in gospodinjskih strojih. Manj je bilo občutiti krize v oblačilni in čevljarski industriji.
Draginja je v tem mesecu ponovno narasla, saj so šle cene močno navzgor in povzročale težave trgovcem pri obnovi njihovih zalog. Pri tem so nekateri špekulanti ponovno poskušali z navijanjem cen na škodo potrošnika, predvsem delavca in kmeta.
Trgovci na debelo in maloproda-jalci so se pritoževali zlasti spričo velike podražitve navadnega in oljčnega olja, pa paradižnikov in paradižnik konzerv in sladkorja. Trgovcem so dobavili to blago v manjši količini kot pa so bile potrebe in z zamudo, kar je povzročilo tudi pomanjkanje sladkorja, ki ga v Gorici že nekaj mesecev niso raz deljevali na nakaznice proste cone. Nekateri trgovci na drobno so tudi prijavili špekulacije določenih grosistov, ki hočejo izkoristite trenutno pomanjkanje nekaterih artiklov vsiljevanjem drugih, ki potrošnikom niso nujno potrebni, ter jih ne marajo kot nadomestek. Nadzorni odbor za cene bi si moral ogledati tudi to stran kolajne, da se preprečijo špekulantske mahinacije.
I. M.
kateremu se je v zadnjem času posvetil in v katerem je pokazal prav tako kreativno moč kot nekdaj v akvarelu. Njegove domače pokrajine so polne svežine in tiste domačnosti, ki pritegnejo tudi najbolj preprostega človeka ter mu imajo vedno povedati kaj novega in domačega. Zato pa imajo njegove razstave vedno dovolj domačih občudovalcev, tudi kupcev, saj je to tudi umetniku merilo, ki ga je treba upoštevati.
I. M.
Drugo predavanje PD «Naš prapor»
Veliko vaščanov z Oslavja, iz Pevme in štmavra se je v torek zvečer udeležilo drugega predavanja, ki ga je imelo novoobnovlje-no prosvetno društvo «Naš prapor». V zgornji dvorani Pepijeve gostilne je član vodstva Slovenske prosvetne zveze Zdenko Vogrič prikazal tri kratkometražne filme.
V prvem je prikazal mladinsko štafeto leta 1970 po naših vaseh ter njen zaključni del v števerja-nu, kjer so imeli osrednje slavje. Moramo reči, da je bil prikazan film zanimiv dokument, saj redkokdaj smo imeli tako veličastno manifestacijo ob sodelovanju vseh športnih, kulturno - političnih organizacij na Goriškem.
Drugi film je prikazal izlet goriške mladine na Koroško. V zadnjem delu večera so prisotni lahko videli na platnu vsakdanje življenje naših otrok v počitniških kolonijah v Savudriji in v Zgornjih Gorjah.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
Henrik Ibsen
STRAHOVI
drama v treh dejanjih
Scena' SVETA JOVANOVIČ Kostumi:	MARIJA VIDAU
Rezija:	ANDREJ HIENG
Danes, 9. t. m., ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici. Abonma RED A (mesto, okoliški in mladinjki).
Avtobus za okoliški abonma. Odhod z Vrha ob 19.30 — gostilni Devetak . Grilj; Poljane ob 19.30 — gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 — pred občino; Jamlje ob 19.40 — gostilna Pahor; Dol ob 20.00 — Boneti, Pal-kišče in Rupa.
Predavanja
Prosvetno društvo «Briški grič* iz števerjana priredi drevi, 9. maja, ob 20.30 na sedežu na Valerišču predavanje o razporoki. Predaval bo odvetnik dr. Karel Primožič.
URESNIČENA LANSKA POLITIČNA ODLOČITEV
Pokrajinska federacija PSI ima odslej enotno vodstvo
Tajnik Mario Del Ben pripada avtonomistični struji - Ugotovljene odgovornosti KD, PSDI in SDZ za poslabšanje političnega položaja
Novi pokrajinski tajnik PSI je Mario Del Ben, pripadnik avtonomistične struje, ki je na nedavnem pokrajinskem kongresu stranke dobila relativno večino. Del Ben je predsednik pokrajinske turistične ustanove. Za novega tajnika so se — kakor smo poročali v nedeljski številki — vse struje dogovorile že lansko jesen. Ob tisti priložnosti so se opredelile za enotno vodstvo stranke, v kateri bi vsaka izmed štirih struj imela svojega zastopnika. Tako so v soboto zvečer po dolgi razpravi izvolili novega tajnika in tri podtajnike: občinski svetovalec iz Gorice Dellago, predstavnik De Martinove struje, podžupan iz Gradišča Di Bert, predstavnik Lombardijeve struje: predsednik IACP Cellie, predstavnik Mancinijeve struje. V izvršnem odboru so še Trombeta, Sanzin in Massi.
Novi tajnik Del Ben je v svojem nastopnem govoru pohvalil delo prejšnjega tajnika prof. Semole, o-menil je naporna pogajanja na pokrajini za sklenitev novega političnega sporazuma ter dejal, da je stranka po tolikih letih dobila na pokrajinskih volitvah 10.000 glasov. Novi tajnik je nadalje rekel, da na sestanku niso razpravljali o vprašanju notranjih odnosov, ker se hoče stranka v celoti posvetiti re ferendumu i(f prihodnjim upravnim volitvam leta 1975, da bi izvolila čimveč socialističnih predstavnikov v krajevne organe in da bi bila čimbolj učinkovita v svoji politični akciji do revnejših in srednjih slojev, ki plačujejo napake drugih in tudi napake, ki jih je povročila prevelika previdnost.
Novi odbor se je že sestal ter si porazdeli odgovornosti. Za tisk
Seja pokrajinskega vodstva PSDI
Pokrajinska federacija PSDI, ki jo vodi poslanec Zucalli, je preučila krajevni politični položaj, stališča posameznih strank glede refe renduma in posledice, ki bodo nastale po referendumu na pokrajinski in deželni ravni. Dogovorili so se za enotno vodstvo federacije. Govorili so tudi o težavnem gospodarskem položaju v manjših industrijskih obratih.
Zdravniško potrdilo za bolne volivce
Županstvo opozarja vse volivce, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri glasovanju za referendum, da lahko dvignejo zdravniška potrdila na zdravstvenem uradu. Ul. Mazzini 7. Urad bo odprt v soboto od 16. do 19. ure, v nedeljo od 6. do 22. ure ter v ponedeljek od 7. do 14. ure. Za vse informacije je treba zavrteti telefonsko številko 52-51.
Andrej Košič razstavlja v Gorici
Goriški trgovec in slikar Andrej Košič se udejstvuje kot slikar «samorastnik» že iz rane mladosti, saj je prvič prikazal svoje kreacije na skupinski razstavi leta 1954 v Gorici, ko mu je bilo komaj 21 let. Pozneje je prikazal svoja dela in svojo umetniško rast na celi vrsti skupinskih ali osebnih razstav v Gorici, Trstu in drugih krajih Italije in v inozemstvu.
Od 4. pa do 23. maja zopet razstavlja v Gorici; tokrat v atriju Katoliškega doma v Drevoreda XX. septembra na pobudo Slovenskega katoliškega akademskega društva. Razstava je odprta ob četrtkih in sobotah od 16. do 19. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Našim čitateljem in obiskovalcem slikarskih razstav je Andrej Košič že znan po svojih drugih razstavah, saj je to njegova letošnja četrta razstava. Letos je že razstavil Goriški pasaži na Verdijevem korzu.
Andrej Košič razstavlja tokrat poleg nekaterih prejšnjih tudi vrsto novih ustvaritev, ki prikazuje-njegovo rast in razvoj v olju,
.........
ENAINDVAJSETI DAN SODNE RAZPRAVE 0 ATENTATU PRI PETOVLJAH
Novo presenečenje: polkovnik Mingarelli prijavil vse branilce zaradi obrekovanja
Javni tožilec dr. Bruno Pascoli branilcem: «Z napadom na polk. Mingarellija hočejo napasti oborožene sile, z napadom na mojo osebo pa sodstvo!» • Razprava prekinjena zaradi medklicev
Sodne prijave so na procesu, kjer skušajo ugotoviti resnico o atentatu na karabinjerje pri Petovljah, na vrsti vsak dan. Včeraj se je na sodišču čisto nepričakovano pojavil polkovnik karabinjerjev Dino Min-garelli in povedal, da je iz včerajšnjih jutranjikov izvedel, da so ga štirje odvetniki branilci ponovno prijavili sodišču, češ, da je grozil priči Tuntarju ter dejal, da zavrača obtožbe in da bo tožil odvetnike zaradi cbrekovanja.
Včerajšnja razprava se je, vzroka ne vemo, pričela s polurno zamudo. To se je pripetilo prvič, odkar se je proces pričel L aprila. Ko so sodniki zavzeli svoja mesta, je javni tožilec dr. Bruno Pascoli zaprosil predsednika dr. Corsija, naj dovoli priti polkovniku Minga-relliju v sodno dvorano. Ker se ni nihče protivil je poveljnik deželne legije karabinjerjev, ki je že pričal, prišel v dvorano in napovedal tožbo :aradi obrekovanja.
Odvetnik Bernot je brez odlašanja pripomnil, da Mingarellijeve izjave nimajo opravka s sedanjim procesom. Branilci (De Luca, Battello, Bernot in Man acco) so polkov nika Mingarellija in državnega pravdnika dr. Pascolija prijavili torek, češ da so grozili priči Tuntarju in da so prikrili vrsto aktov, ki bi bili zanimivi za preiskavo in proces. Odvetnik Pelrom j«, še ivhieval, da se i/j&vs pu-k M:n-garellija ne vnesejo v zapisnik, ker nimajo nikakega opravka s procesom.
Še prej, med posegom odv. Ber-nota, je javni tožilec dr. Bruno Pascoli zakričal branilcem, da so njega in karabinjerskega polkovnika javno napadali. Hoteli so z osebo polkovnika Mingarellija napasti vojaške oborožene sile, z njegovo (tožilčevo) osebo pa sodstvo. Dr. Pascoli je tudi napadel branilce, češ, da so kopije prijave porazdelili med prisotne časnikarje in tako dali še večjo publiciteto svojemu torkovemu nastopu. (Resnici na ljubo moramo povedati, da smo novinarji Gior-na, Stampe, Gazzettina, Unità, a-gencije Italia, tržaškega radia in Primorskega dnevnika dobili od branilcev en izvod prijave, ki smo jo nato razmnožili na lastne stroške. Časnikarji Piccola, Messaggera Veneta in Anse pa so original dobili na posodo od odvetnika zasebne stranke).
Dr. Pascoli je še obtožil branilce, da so hoteli s svojim torkovim nastopom izvajati pritiske na sodnike, časnikarje in občinstvo. Odv. Ma-niacco je v odgovor tožilcu dejal, da nočejo branilci napasti ne vojske ne sodstva, marveč ožigosati ravnanje posameznikov.
Uvodni incident ni bil edini. Malo pred koncem razprave, ko jo je hotel predsednik dr. Corsi prekiniti in jo odložiti na danes, je javni tožilec dr. Pascoli čisto nepričakovano vprašal, če je obtožencem kaj znano o dveh dogodkih, ki naj bi se bili pripetili v Gorici pred nekaj leti. Baje so se nekateri v goriški kavarni bahali, da sta dve osebi šli v mrtvaško kapelo goriške bolnišnice, vrgli na tla vence, dah cigareto v usta mrtvecu in se igrali s truplom otroka. Drugi dogodek pa naj bi bil ta: trije mladeniči so sežgali voziček invalida. Javni tožilec je, nanašajoč se na člen 133 kazenskega zakonika, dejal,
da je treba osvetliti osebnost obtožencev tudi glede njihovih prejšnjih dejanj. Dr. Pascoli je vprašal, če kdo med obtoženci' ve kaj o obeh dogodkih. Jokajoče mu je odgovarjala Maria Mezzorana, da ima hčer in da je kaj takega ostudno. Romano Resen je kričal, da ima tri majhne otroke in da ga ne smejo obtoževati za igračkanje s truplom otroka. Karabinjerji so ga odnesli v štirih iz dvorane. Badin je kričal, da ima očeta invalida in da ni moč misliti, da bi on kaj takega napravil staremu invalidu. Proti dr. Pascoliju so protestirali tudi branilci, nakar je dr. Corsi, zaradi splošnega kričanja in zmede, ki je nastala v dvorani, prekinil sejo in jo odložil na danes.
Še prej sta prišla pričat enolog Cesario Grasso iz Gorice in trgovec Jožef Peric s Peči. Grasso je videl fiat 500 na stezi pri Petovljah že v petek (26. maja) zvečer. Dobro se spominja tega dneva; avto je videl tudi naslednje dni. Periču pa se zdi, da je avto videl na tistem mestu v petek, 26. maja, po 22. uri, prav gotovo pa je avto videl tudi naslednje dni in je sopotniku v avtu dejal, da je avto tam že več dni.
V drugo je včeraj pričal tudi paznik Antonio Padula. Povedal je, da je Mezzoranova v zaporu dejala, da je šla dvakrat, trikrat po atentatu po petoveljski cesti. Stvari ni prijavil, ker je Mezzoranove besede čul njegov nadrejeni poveljnik zapora marešalo De Pasquale. Čisto nepričakovano je na-
to dr. Pascoli vprašal obtoženega Resena, če je imel 8. maja 1972 avto fiat z registracijo GO 24118. Resen je to potrdil, povedal pa je tudi, da je bil motor avta pokvarjen, da je zato dobil kazen in da je avto vrnil preprodajalcu Fer-rucciu Anzehnu iz Morara. Avto so nato zaradi «starosti» vzeli iz prometa 15. junija 1972. Zakaj je dr. Pascoli čisto nepričakovano postavil to vprašanje nismo razumeli. Morda ima še kako presenečenje za bregom.
Na včerajšnji razpravi se je zaključilo tudi pričanje uradnega izvedenca za ugotavljanje glasov prof. Rosaria Grassa iz Genove. Vprašanja mu je postavljal odv. Maniacco. Prof. Grasso je med razpravo priznal, da se je zmotil, ko je pokazal fotografije dveh glasov «pronto» (neznane osebe, ki je telefonirala karabinjerjem in obtoženega Badina). Ni ugotovil podobnosti med glasovi, ki so navedeni pod številkama 6 in 7 (to sta glasova nekega paznika in obtoženega Gianni ja Mezzorane). Povedal je še, da je prišel do zaključka, da gre za skoro 80-90 - odstotno podobnost med glasovoma neznanca in obtoženega Badina iz čisto subjektivnih razlogov. Povedal je še, da se je posluževal čisto novega sistema ugotavljanja, ki ga je prvi preskusil njegov znanec prof. Avallone, o katerem pa ne obstaja dokumentacija.
Danes bo na vrsti, če ne bo pre-
in propagando sta bila izbrana Mario Dal Ben in Gianfranco Trombetta, skrb za krajevne ustanove je sprejel Giorgio Dellago, upravo bo pa vodil Paolo Massi. Enotni izvršni odbor so izvolili soglasno. Ob sklepu seje so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da referendum mobilizira vso levico v boju za družbene svoboščine. Odbor se obvezuje, da bo na primeren način skušal popraviti slab politični položaj v goriški pokrajini, za katerega je krivo konservativno pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije ter pomoč, ki mu jo nudijo socialni demokrati in voditelji SDZ.
Tri osebe ranjene
v prometni nesreči
V goriško bolnišnico so včeraj zjutraj sprejeli tri osebe, zapletene v prometni nesreči v Ul. Duca D’Aosta. Gre za 43-letnega uradnika Alda Podovana iz Ul. Garza-rolli 63 (v bolnišnici bo ostal 10 dni zaradi možganskega pretresa), za 57-letnega delavca Giovannija Bergomasa s Peči ter za 36-letne-ga delavca Davida Verbiča iz Ul. Lunga 20 (oba so v bolnišnici le obvezali).
Ko se je Verbič vozil z motorjem proti železniški postaji je na križišču z Ul. Ariosto povozil Bergomasa. Zaradi sunka je Verbič s prednjim delom vozila trčil še v mimovozečega kolesarja, Alda Padovana.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
priredi v nedeljo, 19. maja, prvi letošnji spomladanski izlet na Polda-novec. Izlet bo veljal za eno prisotnost «planinstvo in šport za vsakogar».
Kino
Corica
VERDI 20.30 nastop Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta z Ibsenovim delom «Strahovi».
CORSC 17.00—21.30 «La stangata». P. Newman in R. Redford. Ban-ni film.
MODERNISSIMO 17.00—21.30 «Tre passi nel delirio». B. Bardot in A. Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.30-21.Jf «De Sade 2000». P. Miller in S. Nordal. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom .
CENTRALE 17.00-21.30 «L’odore delle belve». M. Rcnet in J. Capita. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «U ragazzina». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «UFO». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Wangyu 1’im-battibile». Barvni film.
Nora Corica
SOCA «Jagode in kri», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Bele rože za črno sestro»,
mehiški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Prosto.
RENČE Prosto
Pii V AC INA Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Cristiano Tasca, Erika Tozzato, Simonetta Menossi.
SMRTI:	64-letni mehanik Cesar*
Fogar, 52-letni zidar Ludvik Marušič.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan ta ponoči je de-senečenj, kapetan karabinjerjev An- I žuma lekarna Alesani, Ulica Cartonino Chirico.	[ducei, tel. 2268.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iniiii||||||||||||||||||||||||||,l|,1l||lll|ll,|,l|,||,,mil||,|||||||||||||||1||||||||||||||||||||
OBISK URHA IN BEGUNJ

Sekcija ANPI za vasi Peč, Rupa, Gabrje je priredila enodnevni avtobusni izlet v Slovenijo ter je o-biskala dva kraja, ki sta sveta za slovenski narod. Urh in Begunje. Od doma so se odpeljali že navsezgodaj. Na izlet niso mogli vsi prijavljenci, ker jih je bilo preveč. Že ob 9.30 so bili pri Urhu. Ogledali so si cerkev, kjer so mučili partizane, in grobišča pobitih ter položili venec k spomeniku.
Marsikdo si je nabavil knjigo, v kateri so opisane grozote, ki so jih počenjali slovenski izdajalci, in hrabrost ter predanost slovenskega naroda idejam svobode in neodvisnosti.
Po kosilu pri Avsenikih so odšli v Begunje, nič manj zloglasni kraj, kjer se je okupator razdivjal nad našimi ljudmi. Kraj jim je razka zal predsednik Zveze borcev iz Radovljice Dežman, ki jih je vodil
skozi jetnišnico in park, kjer so grobovi talcev in mučencev, h katerim so položili venec sekcij* ANPI.
Za kratek čas so se ustavili še na Bledu in v Ljubljani. Na poti je Franček Petejan izvabljal iz svoje harmonike živahne ritme, da je bilo potovanje prijetnejše. (Na fotografiji Dominika Kovica je videti en del izletnikov, ki si ogleduje grobišče v Begunjah.)
ZAKON O RAZPOROKI IN ITALIJANSKI KATOLIČANI
Dom Franzonijeve misli v dokumentu «Moje kraljestvo ni od tega sveta»
Zakaj znani rimski opat ni govoril v Trstu - Neizpodbiten poseg katoliških verskih vrhov v politični boj
Razstava domačih umetnikov - amaterjev
Prejšnjo soboto je bila v dvorani PD «Tabor» odprta razstava domačih umetnikov amaterjev. Na njej sodelujejo s svojimi deli tudi otroci, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec, osnovno in srednjo šolo. Razstava bo
odprta do nedelje, 12. t. m.
mn....
OB 200-LETNICI ROJSTVA
Proslava Valentina Staniča v Kanalu - Bodrezu v nedeljo, 12. maja 1974)
ČETRTEK, 9. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
10.10 - 11.30 Sola
Včeraj bi moral govoriti v Trstu, kot je bilo napovedano, znani opat Giovanni Battista Franzoni, o katerem so časopisi pred kratkim poročali v zvezi z njegovo suspenzijo «a divinis». Po pravilih kanonskega prava se je rimski opat pritožil proti težki sankciji redovnih predstojnikov in vatikanske kurije. Verjetno bo cerkveno sodišče razpravljalo o njegovem primeru šele septembra, medtem pa Franzoni ne želi obteževati svojega položaja in je zato odpovedal vse konference o razporoki, ki jih je imel v načrtu. Ker zaradi nedemokratičnih cerkvenih krogov, ki ne pomišljajo še vedno segati po izvajanju sile, don Franzonija včeraj ni bilo med nami, je prav, da predstavimo širši javnosti vsaj izvleček njegovega odgovora škofovski konferenci v zvezi z razporoko. Dokument nosi naslov «Moje kraljestvo ni od tega sveta.»
V	prvem od sedmih poglavij don Franzoni zagovarja potrebo, zakaj je treba spregovoriti in zakaj morajo spregovoriti javno prav katoličani, saj ni dvoma, da glavna pobuda za to ljudsko glasovanje prihaja iz verskega sveta. Ta zahteva pa ne prihaja od neke «nove» miselnosti, ki je odprta procesu osvobojevanja. Prihaja prej iz nezaupanja do svobode in do tistih naprednih izbir, ki jih uresničuje naša sedanja demokratična družba.
Četudi kristjani nimajo posebne karizme za politiko, se morajo kot ljudje med ljudmi v luči zvestobe do Kristusa in v službi človeka politično odločati pri vseh političnih dogodkih. Bližnji referendum je prav eden izmed teh političnih terminov, ki se celo vključuje v širši politični načrt. Samo znotraj tega načrta se nam bližnje ljudsko glasovanje predstavi v svoji pravi luči. Že od leta 1969 dalje iščejo reakcionarne sile možnost, da bi preprečile ljudskim in delavskim slojem njihove politične in socialne dosežke. Tudi ni slučaj, da so se tako znašli na istem bregu proti zakonu o razporoki reakcionarji, fašisti in klerikalci. S svojim dokumentom in pozivom k cerkveni ne-razvezljivosti zakona so se italijanski škofje neposredno vključili v politično diskusijo in jo močno kon-dicionirali.
V	naslednjem poglavju si Franzoni skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj so se italijanski škofje odločili za ta in tak korak. V nji-
Avstrijski zunanji minister Kirchschlaeger je pred nedavnim izjavil, da,na področju avstrijskih zveznih dežel Koroške in Štajerske tik konec vojne, posebno leta 1944, ni bilo nikakršne partizanske dejavnosti. Ker izjave ministra Kirchschlaegerja ne moremo šteti za nepoučenost in nepoznavanje bližnje avstrijske in slovenske zgodovine, smo prepričani, da gre tu za zanikanje zgodovinskih dejstev. Nadalje u-gotavljamo, da ni prvič, da avstrijski uradni organi izkrivljajo stvarna dejstva z namenom neizpolnjevanja mednarodnih obveznosti, ki jih je Avstrija sprejela z državno pogodbo.
Neizpodbitno zgodovinsko dejstvo je, da se je organiziran in oborožen partizanski antifašistični boj razvil na ozemlju takratnega nemškega rajha edino na področju avstrijskih dežel južne Koroške in Štajerske, Na Koroškem, v Rožu in v Podjuni na Zilji, na Gurah na Svinški planini in na ozemlju med Vrbskim in O-sojskim jezerom se je v letih 1942 45 razvilo dobro organizirano partizansko gibanje z zelo uspešno dejavnostjo Znanstveno je dognano in splošno Je znano, da se je partizanstvo lahko razvilo samo tam, kjer je imelo oporo in pomoč v domačem prebivalstvu. Na južnem Koroškem so Slovenci, pa tudi nemško govoreči Avstrijci s svojimi terenskimi odporniškimi organizacijami tvorili nerazdružljivo vez z oboroženimi partizanskimi enotami.
Znano je, da so Nemci izselili številne družine s Koroške; da so usmrtili 13 borcev, ki so delovali na področju Sel in Železne Kaple; da je na Koroškem veliko partizanskih spomenikov; da se je Avstrija ob podpisu avstrijske državne pogodbe sklicevala na partizansko dejavnost avstrijskih državljanov na južnem Koroškem; da so pred kratkim razstrelili partizanski spomenik na Robežu, ki še vedno ni popravljen. In še bi lahko naštevali.
Iz vseh navedenih dejstev sleda, da je avstrijski zunanji minister namerno in premišljeno dal to neresnično m nesramno izjavo.
«Slovenski Vestnik» je 19.4.1974
hovi izbiri so jih verjetno pogojevali naslednji razlogi: a) katoliški integrizem, b) vloga podpore sistemu, c) prisiljeno tolmačenje vatikanskega koncila in d) konkordat iz leta 1929.
Integrizem je značilen za tisto mentaliteto, ki se je zavzemala za katoliško ideologijo, za katoliško politiko, za katoliške stranke, za katoliške sindikate. Zato v dokumentu škofje pravijo, da «mora katoličan kot državljan predlagati in braniti svoj model družine.» Toda ne obstaje socialni tip krščanske družine, ampak so kristjani, ki znotraj svoje naravne družinske skupnosti živijo svoje krščanstvo. Kako more tedaj kristjan z državnim zakonom vsiljevati drugim svoje krščansko prepričanje in vse kar je z njim povezano (recimo nerazvez-Ijivnsti
Ker je zlasti italijanska Cerkev skozi stoletja bila zaveznica močnih ekonomskih sil in predvsem političnih oblasti, se je tudi v tem primeru čutila moralno vezana podpreti svoje tradicionalne zaveznike in s tem podpreti isti družbeni sistem, ki ga je sama skozi stoletja pomagala graditi.
Tudi nanašanje na koncilske dokumente je vsaj netočno, če že ne povsem zgrešeno. Ko pastoralna konstitucija govori o «rakavi rani raz-poroke» jo postavi v isto vrsto s poligamijo, svobodno ljubeznijo, e-goizmorn, hedonizmom in drugimi slabostmi, ki slabo vplivajo na zdrav razvoj družine. Toda bilo bi neodgovorno s strani škofov, če bi obsojali samo dejstvo razporoke, ali še slabše, civilne zakone, ki jih skusajo popraviti, ne bi pa obsodili vzroke (socialne razloge), zaradi karo ih je do teh mučnih situacij i ri šlo Dokument škofovske konference zgreši tudi v tem, da ne navaja koncilskih dokumentov, zato da bi imeli verniki na razpolago vse informacije za svobodno izbiro, ampak zato, da bi vse katoličane s podtalno grožnjo herezije prisilil glasovati proti zakonu o raz; oroki. Italijanski škofje so se zato zelo pazili, da ne bi omenili niti vrste iz drugega koncilskega dol umenta (Dignitatis hu-manae), ki govori o verski svobodi. S svojim dokumentom o razporoki in z napačno razlago koncilskih misli so italijanski škofje zatajili prav črko in duna tega prav tako in še bolj pomembnega koncilskega dokumenta.
Zakaj naj bi se bil torej naj-
popolnoma pravilno z t pisal: «Zanikati partizansko borbo na Koroškem in Štajerskem torej pomeni zanikati prispevek Avstrije za svojo osvoboditev».
Člani KZS, ki v veliki meri izhajajo prav iz bivših partizanskih oiružin. so nad takim potvarjanjem dejstev nadvse ogorčeni. 'Tudi poziv fašističnega voditelja Almiranteja, da je treba uničiti «nosilce slovenskih bacilov», so člani KZS sprejeli z velikim ogorčenjem. To je poziv k fašističnemu obračunavanju s Slovenci, ki je naslovljen fašističnim tolpam in pripadnikom črne podtalne mreže.
KZS v Ljubljani ugotavlja, da je v zadnjem času čutiti povečan politični pritisk na Slovence v zamejstvu kot tudi na Jugoslavijo. Ta pritisk prihaja predvsem iz tistih vrst, ki so jih jugoslovanski narodi in vsi napredni ljudje v Evropi in po celem svetu že premagali. Te sile, ki same še niso tako močne, da bi lahko politično odločale, podpira buržoa-zija in njeni zastopniki s svojimi konkretnimi interesi. Tistim, ki trdijo, da temu ni tako, zastavljamo vprašanje: «Zakaj države, konkretno Avstrija ali Italija, ki imata na razpolago ogromen policijski in vojaški aparat, ne razpustila in prepovesta takih organizacij?»
Pritiskom, ki se v zadnjem času v poostreni obliki izvajajo na Slovence in tudi na vse napredne ljudi v Italiji in Avstriji, se je treba odločno upreti. Upreti pa se moramo ne samo pritisku samemu, pač pa tudi tistim, ki tak pritisk omogočajo. Zgled naj nam bodo jugoslovanski narodi, ki so na dokaj odločen način odgovorih iredentističnim težnjam italijanske vlade, ko je le ta postavila ozemeljske zahteve po nekdanji coni B.
Zato KZŠ v Ljubljani najostreje protestira proti iredentističnim težnjam italijanske vlade, proti izjavam Almiranteja v Trstu in pmti potvarjanju zgodovinskih dejstev s strani avstrijskega zuna njega ministra Kirchschlaegerja.
Klub zamejskih Študentov v Ljubljani
višji italijanski škofovski organ spustil v tako nevarno in dvomljivo igro besed? Gre predvsem pojasniti, da se je nekaj škofov, vrsta duhovnikov in redovnikov ter več stotisoč bolj ali manj znanih katoliških intelektualcev in delavcev izjasnilo v drugačni in bolj koncilski luči. Uradno pa se italijanska C-erkev verjetno boji, da bi večje število razporek v Italiji pokazalo, da država ni več tako katoliška kot sami trdijo.
In končno gre upoštevati obremenjujočo prisotnost lateranskega konkordata, ki v prvem členu pravi, da je sveta, katoliška, apostolske in rimska vera edina državna vera (v Italiji). Potemtakem naj bi bila med italijanskimi državljani večina katoličanov, ki državi vsiljujejo svojo vero in njeno prakso. Če hočemo ločiti Cerkev od države, se je treba upreti taki miselnosti ir zahtevati odpravo ali radikalno spremembo konkordata.
V	tretjem poglavju nato don Franzoni podrobno analizira posamezna papeška obdobja od Bonifacija Vili, do Pija XII. in njegovega izobčenja komunistov ter Pavla VI. in njegove enciklike proti urejevanju rojstev. Vsem je v bistvu skupna ista katoliška samozavest in težnja po nadvladi,
Zato v naslednjih poglavjih avtor poseže v svete knjige stare in nove zaveze, da pojasni nekatere bistvene odlomke, ki so podlaga katoliške vere. Ustavi se zlasti ob primerih, v katerih Kristus pokaže svojo vizijo svobode, spoštovanja človekove osebnosti in njegovo odprtost do vseh revežev in zatiranih in obsojenih od družbe. In na ta Kristusov socialni in do neke mere revolucionarni in tvegani nauk je uradna Cerkev v teku stoletij vse prevečkrat pozabila in še vedno, kot je primer tega škofovskega dokumenta, pozablja nanj.
V	zadnjih dveh poglavjih pa don Franzoni ugotavlja, da rimska Cerkev priznava razvezo naravnega zakona, in se pri tem nanaša na znani «pavlinski privilegij» ter na odlomke iz sv. Mateja. To ji tudi ni težko, saj ne daje nobene veljave civilnim porokam, kar pomeni, da zanjo veliko več pomenijo formalni obredi, kot pa resnična duhovna zveza in ljubezen med zakoncema. Tudi celotno poglavje o cerkvenem sodišču ««Sacra rota» je zato v tem kontekstu cerkvenih naukov v nekakšni kontradikciji s samim seboj. Tudi tu stojimo namreč pred neko formalnostjo.
Ob koncu pa don Franzoni sklepa svoje misli z izjafvo, da bo kot italijanski državljan ^glasoval NE, proti odpravi razporoke, ker bo s tem, ne formalno, ampak dejansko pokazal, kako hoče žfveti svojo vero prosto, odgovorno in demokratično v sklopu celotnega družbenega dogajanja.
S temi mislimi, ki jih je izdal letos za veliko noč, pa je don Franzoni močno razburil vatikanske kroge, ki so ga prejšnji teden kaznovali s suspenzijo «a divinis». Istočasno so ti prelati hoteli opozoriti vse ostale podrejene duhovnike, naj bodo v svojih javnih izjavah previdni. Na katoličane pa naj bi ta kazen vplivala kot ustrahovanje pri ljudskem glasovanju.
V	obrambo don Franzonija se je oglasilo izredno veliko katoličanov in tudi posamezniki iz laičnih vrst. Tajnik rimske zveze proti razporoki je dal izjavo, da ga je kazen tako prizadela, da bo pri referendumu glasoval «Ne». V svojem solidarnostnem pismu je nekdo zapisal, da se don Franzoni pred 12. majem zato bori proti odpravi zakona o razporoki, da se bo po 12. maju svobodno lahko boril proti uporabi tega zakona. In končno gre omeniti zanimiv članek senatorja Bassa v nedavni številki «Corriere della sera», kjer pravi, da kazen proti Franzoniju ni samo notranji cerkveni problem, ampak se tiče tudi vseh laičnih sil, saj si je Cerkev dovolila prizadeti državljana Franzonija zaradi njegovega odnosa do političnega problema ob državnem zakonu. Te preživele cerkvene ingerence v notranjepolitične zadeve neke države je treba obsojati kakor bi morala država poseči v primeru, da bi vojaški poveljnik zahteval od svojih vojakov, da glasujejo na neki določen način. To pa je v bistvu v popolnem nasprotju z italijansko ustavo in z dosežki vedno večje civilne svobode v italijanski družbi.
IGOR TUTA
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne boste najbolj pripravljeni, da bi se spoprijeli z vsakodnevnimi vprašanji- Ne nasedajte laskanju.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Napaka vašega sodelavca bi znala pokvariti vse vaše delo. Nekoliko napetosti v družinskem krogu.
DVOJČKA (od 21.5. d0 21.6.) Rešite čimprej neko nujno vprašanje. Pazite, da bi se neki nesporazum ne spremenil v sovraštvo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Krotite vašo nervoznost, posebno v odnosih s strankami. Ne bodite preveč nepopustljivi do ljubljene osebe, imeli boste boljši uspeh.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne dovolite, da bi napačni predsodki vplivali na vas. Razumevanje v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne precenjujte svojih sposobnosti, u-tegnili bi se kesati. Imeli boste precejšnje zadoščenje z otroki.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne odlašajte, odpravite čimprej
Pred dvesto leti, 12. februarja 1774, se je v Bodrežu pri Kanalu rodil naš veliki rojak Balant Stanič, narodni preporoditelj, kulturni prosvetar na Goriškem, pesnik, šolnik, vsestranski človekoljub, dobrotnik ljudstva in še prvi slovenski alpinist evropskega merila, svetovnega slovesa.
Za tistih jožefinskih časov, ko je prevladovala nemščina, je tudi Cerovškov Balant moral prehoditi pot učenosti skozi nemške šole: osnovne v Trbižu in Celovcu (o-krog 1789), gimnazijo, bogoslovje, zraven filozofijo, matematiko, prirodoslovje v Salzburgu (od leta 1793 dalje), nakar se je po daljšem odmoru vrnil v domovino, ka-planoval na Banjšicah (1802-1809), potem v Ročinju (1809-1819), nakar je postal kanonik v goriški stolnici in pa višji šolski nadzornik za Goriško. Umrl je v Gorici
iiiiiiiiiiiftniittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitimiiiiiiiiiiiiiiiiia
NA FILMSKIH PLATNIH
Samuel Fuller:
«SHARK»
«Shark» ali «Coinè» (1967-69) je predzadnji jilm ameriškega režiserja Samuela Fidlerja, ki so mu v Italiji nadeli prej naslov «ili corsaro dell’isola degli squali» in potem «4 bastardi per un posto all’inferno»: eden je slabši od drugega. Film so doslej predvajali le v Miljah.
Film, ki ga je sicer dokončal proti režiserjevi volji Herbert Strock. je vsekakor zelo zanimivo delo. V njem najdemo tipične Fullerjeve tone, ki jih mnogi imajo za izraz reakcionarnega pogleda na realnost, zdijo se nam pa dosti kompleksnejši. Protagonisti filma so Buri Raynolds, Bunuelova igralka Silvia Pinal, Barry Sullivan, Arthur Kennedy.
James William Guercio:
«Electra Glide in Blue»
Prvenec Američana Jamesa Wil-liama Guercia «Electra Glide in Blue» (Electra Glide, 1973) je primer zelo zmedenega filma, bodisi v izrazu kot v koncepciji. Fotografija Conrada Halla je nedvomno lepa, a ne gradi nobene dosledne ekspresivne realnosti. Ta se odkriva le ponekod: po našem je n. pr. zanimiv prizor, ko se protagonist zaveda pogojenosti samote.
A že naslednji, zaključni prizor, kaže, da je Guercii bolj do efekta kot drugo. K<» naj drugače pomeni konec, v katerem hipija ubijeta policista in ki nekako reakcionarno preobrne konec filma «Easy Rider».	S. G.
neko delo, ki ga smatrate za važno. Ne spustite se v diskusijo, ki bi bila za vas poniževalna.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20. 11.) Vaše navdušenje se je zmanjšalo, vendarle nadaljujte po začrtani poti. Prišla bodo do izraza notranja protislovja.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Pomagali boste prijatelju, ki se bo znašel v poslovnih težavah. Na vsak način rešite neko važno družinsko vprašanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z uporabo vseh vaših sposobnosti vam bo uspelo dokazati, da ste dorasli vašim nalogam. Prijetna družba prijateljev.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Reševati boste morali neko finančno vprašanje. Preživeli boste lep večer.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dokajšnje omahovanje glede odločitve, kako rešiti važno poslovno vpra šanje. Ne izzivajte ljubosumnosti osebe, ki vas ljubi.
24. aprila 1847 in bil pokopan na starem pokopališču, ki ga danes ni več.
Po svojem umu, znanju, socialnem čutu, humanosti se je predstavljal kot pravi fenomen v svoji vsestranski dejavnosti, ko je v eni osebi združeval strokovno in prosvetno poslanstvo, to zadnje menda bolj kot prvo, ko je zlagal pesmi za kmete in mlade ljudi, za ljube šolarje, jim zidal šole, tiskal in vezal knjige, pomagal ljudstvu pri kmetijstvu,
Valentin Stanič
sadjarstvu, pri gradnji mostov, cepil koze, pomagal v boleznih ipd.
Ni čudno, da je letošnji 12. februar odmeval skozi vso deželo, skozi ves slovenski kulturni in planinski svet od imena Balanta Staniča, Corovškega gospoda v Bodrežu pri Kanalu. Zato sta Planinska zveza Slovenije v Ljubljani in pripravljalni odbor za proslavo v Kanalu prevzela hvalevredno nalogo, da se ta častita dvestoletnica rojstva proslavi v metropoli srednjega Posočja in Staničevem rojstnem kraju.
Navajamo pestri spored proslave:
—	V nedeljo, 12. maja 1974 ob 11. uri bo na trgu v Kanalu pred Staničevim spomenikom kratka počastitev (govoril bo prof. Rado Bednarik iz Gorice, pel mešani pevski zbor iz Kanala); ob 12. uri slovesno odkritje spominske plošče Valentinu Staniču.
—	V Bodrežu pri Kanalu (ploščo bo odkril predstavnik Planinske zveze Slovenije, slavnostni govor pa bo imel prof. Hinko Uršič iz Tolmina,"šolarji bodo recitirali Staničeve pesmi, pel bo mešani pevski zbor iz Kanala).
—	Na predvečer, v soboto, ob 20. uri, bo v kinodvorani v Kanalu predavanje domačina iz Bo-dreža, alpinista Jožeta Medveščka «Po poteh Valentina Staniča», z barvnimi diapozitivi, ki jih je sam posnel.
Prvotno je bilo mišljeno, da bi se spominska plošča postavila na 'hiši, nekdanjem Staničevem domu, ni pa to rojstna hiša, bila je že večkrat obnovljena, zlasti po prvi svetovni vojni. Pa še to, nahaja se v zaprtem dvorišču, precej odmaknjena od ceste. Zato so sami domačini - Bodrežani želeli in izbrali vidnejše mesto sredi vasi in na naravni živi skali vzidali spominsko ploščo svojemu velikemu sovaščanu.
Upajmo, da bo majsko soncé vendar predrlo oblake in posijalo na lepo slavje. Da se bomo ob tem kulturnem prazniku naužili Staničevega kulturnega duha, planinci še posebej alpinističnega, visokogorskega. Da si bomo s spoštovanjem ogledali Staničevo domačijo in spoznali njene še pristne kmečke ljudi, vse to zeleno okolje ob Soči, pa da ponesemo Staničevo ime in duha v vse naše domove, alpinisti, njegovi nasledniki, pa še čez vse slovenske vrhove.
LUDVIK ZORZUT
12.30	Poljudna znanost Biologija morja
12.55 Sever kliče Jug
13.30	DNEVNIK
14.00	Italijanske kronike
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino
18.45	Poljudna znanost Prva pomoč
19.15	Italijanske kronike Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Slov. ljudsko glasbeno izročilo; 18.50 Glasbeni utrinki; 19.10 Ob 500-letnici rojstva L. Ariosta; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 «Lažnivec», 4. dej.; 21.15 Zabavna glasba; 21.45 Skladbe davnih dob; 22.00 Južnoameriški ritmi.
TRST
7.30 Deželne kronike; 15.10 Operetne skladbe; 16.10 Koncert.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbena galerija; 9.30 Minghettijev show; 10.10 Šolska oddaja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 15.10 Operni samospevi; 16.15 Poskočnice; 16.40 Polke in valčki; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Portreti; 18.00 Popevke; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.00 Prijeten večer ob glasbi; 21.00 Radijska igra; 22.35 Slovenski solisti in ansambli.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Plošče: 9.00 Vj in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Četrti spored; 14.07 Ponovno na sporedu; 14.40 Radijska priredba, 9. nad.; 15.10 Za vas mlade; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Plošče za poletje; 18.00 Glasbeni program; 20.20 Segovia in njegova glasba; 20.40
KPI in KD s tiskom
Tribuna referenduma; 22.00 Po novn0 na sporedu.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 Po ročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 9.05 Pred naku pi; 9.35 Radijska priredba; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Glasbeno-govoroi spo"ed; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glas-beno-govorni spored; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Plošče.
III.	PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Strani iz albuma; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Radio za šole; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 15.10 Portret avtorja:	Mercadante;
16.15	Plošče; 17.25 Enotni razred;
19.15	Večerni koncert; 19.45 Bellini: Capuleti in Montecchi, o-pera.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena ma tineja; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.20 Z na mi doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam... ; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Sopranistka An neliese Rothenberger; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 S Plesnim orkestrom; 18.45 Naši znanstveniki; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno: 22.15 Popevke; 23.15 Nočni koncert.
itiiiiiiiiiiiniiiiiiimiimiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiimiimiiinmmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
C. GALE	V. HERCEG
PROTI SOVRAŽNI POLITIKI 00 SLOVENCEV V AVSTRIJI IN ITALIJI
Odločen protest zamejskih študentov
Resolucija kluba zamejskih študentov v Ljubljani
CELOVEC, 8. — Prihodnjo nedeljo, 12. t.m. bo v Delavski zbor niči v Celovcu občni zbor Zveze koroških partizanov. Ta dogodek postavlja na laž trditve avstrijskega zunanjega ministra o neobsta-janju partizanske dejavnosti na Koroškem in Štajerskem pred koncem druge svetovne vojne. V zvezi s temi trditvami ter napadi na Slovence na Tržaškem in Klub zamejskih študentov v Ljubimi sprejel resolucijo, ki jo v nadaljnjih odstavkih objavljamo v celoti:
nmiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiKiimiHiiiMHiMiniiiHniiiiniMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimin
Horoskop
20.40	Tribuna referenduma Srečanje med predstavniki
21.50 Preiskovalna policija Ponarejeni Tiziano Za Tizianovo sliko, ki jo je neka cerkev v Venetu poslala v Rim, da bi jo tu restavrirali, ugotove, da je ponaredek. Za primer se zanima financa, zlasti še zaradi tega, ker se zdi, da bi vsa zadeva utegnila biti povezana z neko drugo, namreč s prekupčevanjem slik, ki so ga odkrili na italijansko-švicarski meji. Gre za dokaj zapleten primer, ki je, kot kaže, v povezavi z umorom, do katerega je prišlo dve leti prej, ko je prišel ob življenje neki finančni poročnik. Po prvih poizvedovanjih je v zadevo vpleten neki diplomat. Sledeč tej sledi se kapetan Puma začne zanimati še za skupino v Castelgandolfu. V vso to nečedno zadevo so, kot vse kaže, vpleteni tudi nekateri ameriški državljani. Nenadoma že omenjeni diplomat izgine, najdejo ga mrtvega, umorjenega v jezeru v Castelgandolfu.
Poizvedovanja tečejo naprej, vendar financi ne uspe odkriti centrale ponarejevalcev in razpečevalcev. Docela naivno pa bo vso stvar končno razkrila Pumova zaročenka Silvia.
22.45	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem
18.45	Športni dnevnik
19.00	Dežela moja
20.00	Ob 20. uri
20.30 DNEVNIK
21.00	Simfonični koncert
Simfonija št. 6 v h-molu op. 74, imenovana «Patetična» je zadnje delo Pjotra Iljiča Čajkovskega. Ruski skladatelj, ki se je rodil 1. 1840, je namreč umrl kmalu potem, ko so oktobra 1. 1893 v takratnem Petrogradu prvič izvajali njegovo Šesto. Umrl je za kolero. «Patetična» je nedvomno mojstrska stvaritev velikega skladatelja. V njej so vsebovani, izraženi v najvišji obliki, vsi najznačilnejši elementi njegovega u-stvarjanja: toplina inspiracije, bogastvo odtenkov, iskriva barvitost orkestra. V tej simfoniji izraža Čajkovski, domala kot v nekakšni svoji duhovni oporoki, neutešljiv pesimizem in najgloblje razočaranje nad življenje: bitka, ki jo človek vodi proti usodi ne bo nikoli privedla do zmage. Celotno delo je kot prežeto od te žalosti, a še zlasti prvi del «Adagio - Allegro non troppo» in pa četrti «Adagio lamentoso», ki že v naslovu jasno določa patos, ki se v njem skladba zaključuje. Delo bo izvajal orkester «Haydn» iz Bočna in Trenta, pod vodstvom Fritza Riegerja.
21.55 Srečanje z Manitasom de Plato
Posebna oddaja folk-glasbe: nastopa ciganski kitarist Ma-nitas de Plata. To je prvič, da ta umetnik, ki je dobesedno očaral svoje poslušalce v dvoranah Londona in New Yorka ter navdušil Picassa, Dalija, Steinbecka in Cocteauja, nastopa pred italijanskim televizijskim občinstvom. Instrumentalna tehnika, ki jo ta ciganski kitarist obvladuje, človeku kar sapo vzame, da se mu zdi, kot da bi na svetu sploh ne bilo boljšega od njega. Glasba Manitasa de Plata ni lahka in je celo daleč od današnjega splošnega okusa, na vsak način pa publiko prevzame. Recital je bil posnet v Rimu v teku predstave, ki so v njej sodelovali Otello Profazio, Anna Casalino, Roberto Murolo in Sergio Centi.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.15	- 15.35 Šola
Morje, Ustno in pismeno izražanje, Meteorološka organizacija, TV seminar, Francoščina
16.40	Kmečki upori na Slovenskem
17.00	POROČILA
17.05 Po poteh partizanske Ljubljane:
Sprejem Titove štafete, Partizanski marš in štafeta zmage, Tek prijateljstva.
19.15	Naš ekran
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK	1
20.25 Kam in kako na oddih
20.40	Dve glasni priči — TV nadaljevanka
21.15	Četrtkovi razgledi: Spomini na 1. 6. 1924
21.45	Glasbeni nokturno
22.00	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
17.00	športno popoldne Atletika, kolesarstvo
20.00	Risanke za otroke
20.15	DNEVNIK
20.30 «Totò, Fabrizi in današnja mladina» — film
22.00	Klesarji — dokumentarni film
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
9. maja 1974
NOGOMET	:
V FINALU POKALA POKALOV
Magdeburg presenetil enajsterico Milana
Nemci so zmagali z 2:0, z goloma Latizija (avtogol) in Seguina
ROTTERDAM, 8. — V finalu mednarodnega nogometnega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je vzhodnonemško moštvo Magdeburg danes premagalo Milan z 2:0 (1:0). Ekipi sta nastopih v naslednjih postavah:
MILAN: Pizzaballa, Anquilletti, Sabadini, Lanzi, Schnellinger, Mal-dera, Tresoldi, Benetti, Bigon, Ri-vera, Bergamaschi.
MAGDEBURG: Schulze, Heinge, Zapi, Gaube, Abraham, Pommeren ke, Seguin, Tyll, Raugust, Sparvvas *er, Hoffmann.
SODNIK: Van Gemert (Niz.).
STRELCA: Lanzi (avtogol) v <2. min. in Seguin v 75. min.
Srečanje se je pred 6.000 gledalci končalo z nekoliko nepričakovanim izidom, saj Magdeburg ni bil ekipa, ki bi vlivala posebno spoštovanje. Toda vzhodni Nemci so po podrejenosti v prvem polčasu, v drugem delu igre jasno pokazali, da bo treba z njimi V bodoče resno radunati.
Na igrišče so stopili telesno izredno dobro pripravljeni, zato so skušali v prvem polčasu predvsem le nevtralizirati Milanove napade, nato pa v drugem polčasu (ob boljši kondiciji) izkoristiti utrujenost nasprotnikov in preiti v protinapad. Ta taktična zamisel se jim je povsem posrečila, to pa tem bolj, ker je Lanzi v prvem polčasu dosegel avtogol in so vzhodni Nemci dosegli vodstvo že v tem delu srečanja.
V drugem polčasu so pokazali igralci Magdeburga tudi zelo donro tehnično pripravljenost, zrelo so igrali v obrambi, v napadu pa so bili nevarni in so (zlasti v zadnjih minutah) prikazali tudi izvrstno obvladanje žoge, saj so z lahkoto zavlačevali igro ter niso pustih Milanu nobene možnosti, da bi prišel do zadetka.
ŠPORT NA TV
RIM, 8. — Vodstvo italijanske televizije je objavilo urnik prenosov raznih športnih dogodkov v tednu od 12. do 18. maja. V središču pozornosti bo vsekakor obširen posnetek finalnega nogometnega srečanja med Atleticom iz Madrida in Ba-yernom iz Munchna za pokal prvakov. Tekma bo 15. maja v Bruslju, televizija pa jo bo oddajala v rubriki «Športna sreda».
Od 16. maja dalje bo vsak dan ob 18.45 na drugem sporedu regi-
lliiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuBitiiiiiii
V	nadaljevanju polfinala za svetovno šahovsko prvenstvo sta Spassi in Karpov sinoči prekinila partijo pri 45. potezi. Trenutno vodi Karpov s 3:1.
• • •
V	petem kolu dvoboja, ko je dosegel svojo tretjo zmago, je Korčnoj z belimi figurami prikazal sijajno igro. V 14. potezi je ponudil Petro-sjanu žrtev kmeta. Petrosjan ni sprejel žrtvovanega kmeta, toda kljub temu se je znašel v zgubljenem položaju in se je predal. Tako je potekala ta zelo zanimiva partija.
KORCNOJ—PBTROSJAlf
Angleška otv«
1.	o4 «5 2. Sf3 «6 3. d« od« 4. Sd4: Lg7 5. «4 Sf6 6. Sc3 SeS 7. Le3 Sg4 I. Dg4i Sd4: ». Ddl Se6 10. Ddt d» 11. Le2 D»5 12. Tel Ld7- 13. 0—0 Se5 14. LhS O—O IS. Lg7: Kg7: 16. bi Lc6 17. Tfel Se6 18. Lg4 Tad8 10. Tel Sf4 20. g3 fc5 21. Db2 hg4 22. Sd5+ eS 23. sf4 Tde8 24. Tg3 Ld7 25. Tdl K 26. fe5 Te5: 27. Sc3 Do5 28. Dd2 K 29. Dd6: DdS: 30. TdO: LcO 31. f3 KhO 32. <4 Tee8 33. e(5 Lf3 34. Tg6:+ Kh7 35. Tg5 Tel 4- 36. KK Thl 37. Th5+ Kg7 38. Sd5 Tal 89. 26+ Kg6 40. Tg$+ K17 «I. Tg7+ Ke6 42. Te7+ Kf5
Petrosjan je po prekinitvi partijo predal brez nadaljevanja.
striran prenos etap kolesarske dirke po Italiji.
Športni popoldan bo v nedeljo, 12. maja, obsegal prenos avtomobilskih dirk za veliko nagrado Belgije, kateremu bo sledil posnetek konjskih dirk v Rimu. Prenos se bo pričel ob 15.25 na drugem sporedu.
V soboto 18. maja bo od 14. do
18.	ure na drugem sporedu najprej prenos mednarodnega teniškega turnirja za italijansko prvenstvo, nato prenos etape dirke po Italiji, ob
19.	uri pa bo na vrsti rubrika «Dribbling».
SABLJANJE
TRST, 8. — V Trstu bo 16. maja mednarodno sabljaško tekmovanje za «Trofejo G. Marzi». Tekmovanje bo ekipno, nastopile pa bodo državne reprezentance Madžarske, Sovjetske zveze, Romunije in Italije.
Kolesarska dirka Alpe
— Adria se je zaključila včeraj v Ljubljani z zmago Italijana Zanchette
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Konto vel v prvenstvu dečkov še vedno na drugem mestu
Prva zmaga Dora nad Lloydom v članski kategoriji
PRVA DIVIZIJA
Bor je prvič v svoji kratki košarkarski zgodovini premagal v članski kategoriji Uoyd Adriatico. «Plavi» so igrah res zaneshjvo. Med vsemi je izstopal Robi Klobas, ki je dosegel kar 47 točk. Da je klobas uspešno igral, o tem ni dvoma, vseeno pa smo prepričani, da bo moral še precej trenirati (predvsem piliti osebno tehniko), če se bo hotel razviti v dobrega košarkarja.
V ostalih srečanjih preseneča poraz ekipe Grandi Motori proti Ferroviariu.
IZIDI 5. KOLA:
Bor - Lloyd Adriatico 101:93, Ferroviario - Grandi Motori 73:62, San Sergio PIT - Edera 51:43, Don Bosco - Servolana 56:60.
PRIHODNJE KOLO (12.5.)
Grandi Motori - Bor (15.30), Lloyd Adriatico - Servolana, Edera
Servolana	4	3	1	242:200	6
Don Bosco	5	3	2	303:261	6
Ferroviario	4	3	1	273:264	6
Lloyd Adr.	3	2	1	267:211	4
GMT	4	2	2	224:231	4
Bor	5	2	3	329:354	4
San Sergio	4	1	3	205:277	2
Edera	3	0	3	134:179	0
- Don Bosco, San Sergio FET Ferroviario.
LESTVICA
KADETI
Čeprav se je to prvenstvo končalo že pred dvema tednoma, košarkarska zveza še ni sporočila datuma odložene tekme SABA - Bor.
V soboto je bilo na sporedu finalno srečanje tega prvenstva med Lloydom Adriaticom in Interjem 1904. Obe ekipi sta namreč ob koncu prvenstva imeli enako število točk. V odločilnem srečanju je zmagal Uoyd Adriatico s 70:65 in
niniriuiiiimii!iiimiiiiiiii!ii!iiimiimiiimmmiiiiiiiiiiimiiimiimmiiiiwii|iml|imi|imi|lml|,|,m,mm,,
KOLESARSTVO
ALPE-ADRIA
Frelih prvi v Ljubljani Končna zmaga Zanchette
Danes bodo dirkači opravili kriterij po ljubljanskih ulicah
LJUBLJANA, 8. — Z zmago Fre-1 Na skupni lestvici vodi še vedno liha se je zaključila danes v Ljub- ' Fuente (Šp.), z naskokom 2’08'’
Ijani letošnja izvedba mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe -Adria, ki je bila nekoliko okraje na, saj je niso prireditelji mogli speljati tako kot druga leta, tudi po cestah Avstrije. Končno zmago si je zagotovil mladi kolesar iz Veneta, Zanchetta. Ta se je prebil na prvo mesto v včerajšnji naporni etapi do Ravascletta, ki je popolnoma spremenila položaj na lestvici, istočasno pa je pomenila vehk udarec za jugoslovanske predstavnike, ki so, z izjemo starega Biliča, popolnoma odpovedali. Z osvojitvijo vseh treh prvih mest so italijanski vozači dosegli izreden uspeh, saj so se morali boriti proti odlično pripravljenim slovenskim, avstrijskim, madžarskim in poljskim kolesarjem.. Ž|al, ,.so, ; pray, .^Jugoslovanskih vrstah manjkali nekateri najboljši, ki so se podali na mednarodno etapno dirko Praga - Varšava. - ^Berlin. .... ...
Današnja etapa je bila precej mirna, čeprav so posamezniki večkrat skušah uiti in si priboriti nekaj prednosti. Vendar pa ni profil proge dovoljeval večjih uspehov in kolesarji so se tako predstavili v Ljubljani kompaktno. Frelihu je sicer uspelo, da si je priboril nekaj metrov prednosti, kar mu je zadostovalo, da je zmagal v zadnji etapi.
V štirih etapah sta tako dve zmagi pripadli Jugoslovanom, dve pa Italijanom (Leček in Frelih ter Poloni in Zanchetta). V sprintu glavnine je zmagal Italijan Zanutti. Lestvica zadnje etape:
1.	Frelih (Jugoslavija)
2.	Conutti (Italija)
3.	Hvasti (Jugoslavija)
Končna skupna lestvica
1.	Zanchetta (Italija)
2.	Bonan (Italija)
4.	Bilič (Jugoslavija)
* * *
Danes bo s pričetkom ob 16.30 v Ljubljani epilog dirke. Kolesarji se bodo namreč pomerili med seboj v kriteriju po mestnih ulicah.
EVOLENE, 8. — Italijan V. Pa-nizza je osvojil 1. etapo mednarodne kolesarske dirke po Romandiji. 2. je bil Italijan Battaglin, 3. pa Nizozemec Den Hertog.
LAREDO, 8. — Španec Santiste-ban je osvojil 15. etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji. Na cilj je prispel s prednostjo več kot pet minut in pol pred Portugalcem Fernandesom.
pred svojim rojakom Laso.
TURNIR CDL
Bor za dva koša prekratek v tekmi s Servolano
Turnir «Casa della Lampada» Servolana — Bor 72:68 (29:31)
SERVOLANA: Barbotti 22, Bocchini 4, Sancin 10, Depase 2, Friedrich 2, Giuni 6, Dazzara 5, Ritossa 13, Fabris 8, Bartolomei.
BOR: Klobas 21, Francia 4, Ka-pič 3, Vatovec 4, Ražem, Pertot, Kralj 4, Barazzutti 2, Kraus 14, Sosič 16.
SODNIKA: Jurman in Popazzi iz Trsta. . m in: >
PROSTI METI: Servolana 16‘24, Bor 2:4.
PET OSEBNIH NAPAK: Kralj (45:49), Sosič (67:68), Depase-(70:68).
V otvoritvenem srečanju turnirja za pokal «Casa della Lampada», ki ga prireja Don Bosco je Bor igral proti Servolani, ki nastopa kategorijo višje od borovcev. «Plavi» so proti močnejšim nasprotnikom igrali povsem zadovoljivo in bi lahko z malo več športne sreče tudi zmagali. Sicer pa tudi sodnika nista bila ravno naklonjena našim košarkarjem. O tem priča dejstvo, da je Bor izvedel le štiri proste mete, Servolana pa kar 24.
Ne glede na sojenje, pa je bilo srečanje dopadljivo in borovci so zapustili povsem zadovoljiv vtis, saj so «plavim» po koncu tekme čestitali vsi trenerji, ki so bili prisotni. •
Kot kaže izid, je bila tekma dokaj izenačena. Adrijan Sosič je dobro vodil igro svojega moštva, za koše pa je poskrbel Klobas, a tudi Kraus je bil pod košem dokaj uspešen. V zadnjih 24 sekundah, ko je moral Sosič zaradi petih osebnih napak z igrišča, je Servolana zaradi večje izkušenosti dosegla prednost štirih točk in tako (sicer ne brez težav) zmagala.
Izid drugega srečanja:
Italsider - Libertas Trst 67:63.
Drevi bodo borovci ob 20. uri igrah proti močnemu Italsidru.
b. I.
ODBOJKA
V ženski odbojkarski C ligi je sinoči v Padovi CUS Padova premagal Breg s 3:0 (15:8, 15:13 in 15 proti 12).	I
ODBOJKA
V 2. MOŠKI DIVIZIJI
Tudi dve naši šesterki v pokrajinskem polfinalu
Poleg Libertasa A in AGI bosta v tem delu tekmovanja 2. MD nastopila tudi Dom B in Olimpija B
Prvenstvo 2. moške divizije v goriški pokrajini je dospelo do poslednjega zavrtljaja, v katerem se bo odločilo katera ekipa bo predstavljala Goriško na deželnem finalu. Zaključni del turnirja 2. divizije se bo pričel v soboto, 11. maja, zaključil pa se bo v nedeljo, 26. maja.
Ekipe, ki so se uvrstile v polfinale so za A skupino Olympia B in AGI; za B skupino pa Libertas A in Dom B. Vse štiri so iz Gorice.
Uvrščene ekipe se bodo v tem delu prvenstva srečale vsaka proti vsaki in to le enkrat, brez povratnega kola.
Kot je zgoraj razvidno sta se v polfinale uvrstili tudi obe slovenski šesterki, ki sta se udeležili tega prvenstva, Dom B in Olympia B, ki je zasluženo zasedla prvo mesto v A skupini ; Dom B pa drugo onesto v B skupini.
Toda obepia našima ekipama je pot na deželne kvalifikacije za vstop v 1. divizijo zaprta, ker imata društvi že svoji moštvi v 1. diviziji, če bi ena izmed dveh naših ekip osvojila to pokrajinsko prvenstvo, bi osvojila le naslov pokrajinskega prvaka 2. moške divizije, na kvalifikacije za 1. divizijo pa bi se uvrstila druga na lestvici, Libertas A ali AGI.
Favorit za končno zmago je Libertas A, ki je že premočno zmagal v svoji skupini, s polnim izkupičkom. Libertasu bi lahko delala preglavice ekipa Olympie B, zlasti če pomislimo, da Libertas A ne igra več tako borbeno, kot v prejšnjih mesecih. Toda tudi AGI in Dom B bi ne smela igrati podrejene vloge. Turnir bo tako predvidoma precej izenačen in zanimiv.
Koledar polfinala 2. moške divizije (Goriška):
1.	kolo:
Sobota, 11. maja
Libertas A - Dom B (17.00 telovadnica Stella Matutina)
AGI - Olympia B (20.30 v telovadnici AGI)
2.	kolo:
Sobota, 18. maja
Dom B - AGI (20.30 v telovadnici AGI)
Torek, 14. maja
Olympia B - Libertas A (20.30 telovadnica ITI)
3.	kolo:
Torek, 21. maja
Dom B - Olympia B (telovadnica ITI)
Nedelja, 26. maja Libertas A - AGI (10.00 telovadnica Steha Matutina)	I. K. ,
1. ŽENSKA DIVIZIJA Porzio — Bor	1:3
(12:15, 15:12, 9:15, 13:15)
BOR:	Purič,	Nibrandt, Batič,
Kostnapfel, Glavina, Mesesnel, Vitez, Rogelja.
PORZIO:	Baldissera, Canciani,
Della Longa, Depieri, Liberale, C. in P. Meneghel, Paoluzzi, Zabai.
Tudi predzadnje kolo tega prvenstva se je za Bor končalo z zmago. «Žrtev» Tržačank je bila tokrat videmska ekipa Porzio, ki zaseda na lestvici eno zadnjih mest. Bo-rovke bi lahko svoje nasprotnice premagale z dosti večjo lahkoto, če bi se pred tekmo ogrevale. Vendar so zaradi sprevoda alpincev dekleta prišla na igrišče z zamudo in takoj jg,.bilo treba igrati. Čeprav je bila naloga borovk nekoliko težja, jim domačinke niso bile enakovreden nsisprotnik. «Plave» so zaigrale konstantno in zadovoljivo. Dobro so krile igrišče in bile uspešne tudi ob mreži, tako da jim zmaga res ni mogla uiti.
Ko manjka do konca prvenstva samo še eno kolo, zasedajo borovke po tej ponovni zmagi odlično drugo mesto na lestvici, skupaj s tržaško Juho, ki se je vse do nrejšnjega kola borila za končno zmago in s tem za pravico do kvalifikacij za višjo Ugo. To mesto, ki ga bodo borovke verjetno ohranile do konca prvenstva, predstavlja uspeh, ki ga pri društvu niso pričakovali.
INKA
Kontovel — PARIT B 3:0 (15:1, 15:1, 15:1)
KONTOVEL: Ban, Rupel, Kapun, Štoka, Majevski, D., K. in M. Danieli, Černjava.
Tudi v povratnem srečanju so Kontovelke premagale drugo ekipo FARIT. Že sam izid kaže, da o tekmi ni kaj dosti povedati; za domačinke je predstavljala le lažji trening. Prisostvovali smo zelo nezanimivi odbojki, saj je bil FARIT dejansko premagan le s servisi in to v samih tridesetih minutah. To je bila kot nalašč priložnost za mlajše igralke Kontovela, da so preskusile svoje moči in znanje.
Lahkih srečanj je zdaj za Kontovel konec. V naslednjih dveh kolih ga čakat odločilni spopad s solidno ekipo UGSS in z (v prvem delu prvenstva precej šibko) DMA. Te ekipe sodijo med tiste, izmed katerih bo izšel zmagovalec tekmovanja.
J.	B.
NOGOMET
NA PRVOMAJSKEM TURNIRJU
Kop«r zmajal v Novi Gorici
1. in 2. maja so se na nogometnih igriščih v Novi Gorici in v Mirnu odvijala zanimiva nogometna srečanja osmih mladinskih reprezentanc temeljnih nogometnih zvez Slovenije. Vseh tekem je bilo 10 ter so bili doseženi sledeči rezultati: Koper - TNZ Celje	2:1
Nova Gorica - Kranj	1:0
Celje - Kranj	6:5
Ljubljana - Nova Gorica H 5:0 M, Sobota - TNZ Ljubljana 1:0 Maribor - Nova Gorica II	8:1
Koper - Nova Gorica I	2:1
Maribor - M. Sobota	1:0
Finalne tekme:
Za 3. in 4. mesto Murska Sobota • Nova Gorica I 4:2.
Za 1. in 2. mesto Koper - Maribor 2:1.
Celotna prireditev je dobro uspela. Primorska je gostoljubno sprejela številne mlade nogometaše iz vseh predelov Slovenije. Občinstvo je bilo posebno navdušeno nad finalnimi igrami, ki so bile na višji tehnični ravni kot marsikdaj članske tekme.
Ta uspeh turnir je bil tudi sicer osrednja športna prireditev na Primorskem.	Varl R.
KOLESARSTVO
MANFREDONIA, 8. — Belgijec Roger de Vlaeminck je zmagal Vi sprintu v drugi etapi kolesarske dirke po Apuliji. 193 km dolgo etapo od Ostunija do Manfredonije je prevozil v 4.12’22” s poprečno hitrostjo 45,741 km na uro. V sprintu je premagal Bitossija, Francio-nija, Bassa, Sercuja in drugih 45 kolesarjev, med katerimi so bili tudi Gimondi, Petterson, Motta, Bitter in Boifava.
se je tako uvrstil v deželni finale kadetov.
DEČKI
V A skupini je Bor po predvidevanju zgubil proti favoritu In-terju 1904. Komentar trenerja Štok-Ija: «čeprav smo v tem srečanju igrali nekoliko bolje kot v prejšnjih dveh, pa to ni zadostovalo za uspeh proti močnemu Interju 1904. V prihodnjem kolu bomo igrali proti Lloydu B in zato upamo, da bomo osvojih nov par točk ter popravih svoj položaj v lestvici.» IZIDI 11. KOLA:
Bor _ Inter 1904 53:78, Centro Giovanile Studenti . Servolana 43:39, Lloyd Adriatico B - Centro Giovanile Italiano Milje 45:28 Počitek : Don Bosco.
LESTVICA 9 9	0
Inter 1904 Don Bosco CGS Bor
Servolana Lloyd B CGI Milje
10
10
10
11
9
11
805:333
618:429
578:493
594:515
643:589
317:579
272:801
(11.5.)
PRIHODNJE KOLO
Bor - Lloyd Adriatico B (15,30), Inter 1904 - CGS, Don Bosco - CGI Milje. Počitek: Servolana.
V	B skupini je Kontovel počival. Poletovci pa so se spoprijeli z vodečim Lloydom Adriaticom in so visoko zgubili. Trener Poleta Sergij Tavčar je nastop svojih fantov takole ocenil: «Nedvomno je bil Lloyd Adriatico boljši tekmec na igrišču. Naši fantje so se požrtvovalno borih in že zato bi jih lahko pohvalil.»
V	borbi za prvo mesto ostajata Lloyd Adriatico in Kontovel. Veliki derbi bo prav v zadnjem kolu, kc se bosta kandidata za prvo me-sto spoprijela na Kontovelu. Kon-tcvel bo namreč v predzadnjem kolu igral proti šibkemu Libertasu iz Trsta, poleg tega pa bodo morah naši košarkarji odigrati še dve zaostali tekmi proti Flaminiu.
IZIDI 5. KOLA:
Lloyd Adriatico A - Polet 93:28, Italsider - Ferroviario 51:42, Eia-minio - Libertas 52:28. Počitek: Kontovel.
LESTVICA
Lloyd A	10	10	0	1067:396
Kontovel	9	8	1	619:391
Italsider	9	5	4	425:470
Flaminio	9	5	4	395:467
Ferroviario	10	3	7	415:554
Polet	9	2	7	409:517
Libertas TS	10	0	10	224:887
PRIHODNJE KOLO (12.5.)
Lloyd Adriatico A . Flaminio, Polet - Flaminio (11.00), Kontovel -, Libertas Trst (11.00).
Ocene P.d.: Sosič (P) 2, Leniša (P), Furlan (B), Udovič (B) in Mazzucca (B) po eno točko.
SKUPNO: Sosič (P) 14, Furlan (B) 13, Udovič (B) 10, čuk (K) in Danev (P) 8, Ban (K) 7, I, Starc (K) 6, Perini (K) 5. K. Starc (K) 4, Race (B) 3, Leniša (P) in F. Mazzucca (B) 2, Rauber (P) in Dovgan (B) po eno točko.
b. 1.
NOGOMET
V NARAŠČAJNIŠKI LIGI
Mladost še vedno na drujem mestu
Ronchi — Mladost 1:0 (0:0)
RONCHI:	Zuppicchini, Cocolet,
Pizzo, Binuti, Novelh, Moimas, Furlani, Longo, Trevisan, Spessot, Rosin.
MLADOST: Boscarol, F. Gergolet, Šuc, A. Jarc, L. Gergolet, K. Fer-fclja (Uljan), Ferletič, R. Ferfolja, Grilj, M. Jarc, Semolič.
STRELEC: v 15. min. d.p. Novehi (enajstmetrovka).
SODNIK: Cargnel iz Tržiča.
Po vrsti pozitivnih rezultatov je naraščajniška ekipa Mladosti iz Doberdoba klonila proti domačinom iz Ronk. Tekmo je odločil sodnik v 15. minuti drugega polčasa, ko je nepravično dosodil proti gostom enajstmetrovko.
Igra je bila drugače precej enakovredna in obe ekipi sta imeli ugodne priložnosti za gol. Kljub porazu so Doberdobci še vedno na drugem mestu lestvice, skupno s Foglianom. Nevarno pa se jima je približala ekipa iz Ronk, ki ima sedaj le točko manj od Mladosti. Do konca prvenstva manjkata še dve tekmi, ki bosta odločili komu bo pripadlo drugo mesto. Prva in druga ekipa se bosta udeležili finalnega dela tega prvenstva na tržiškem področju.
K.	F.
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA Vozila — Jadran	2:0
VOZILA - Gorica: Velišček, Kogoj, Žižmond, Mavrič, Bučan. Pini, Marušič, Korpar, Leban (Pribič), Gulin, Klanjšček.
JADRAN - Dekani: Ražman. Fur-lanič Z., Kodarin Bertok, Furlanič V., Primožič, Prodan, Bertok. Purgar, Piciga, Černigoj.
STRELCA: Klanjšček v 56. min iz enajstmetrovke in Korpar v 80. minuti.
Kljub slabemu vremenu je tekma privabila na stadion več gledalcev, ki so videli lepo in borbeno igro obeh moštev. Zlasti pa so lepo zaigrali domačini.
V	drugem delu so domačini zaigrali še lepše in učinkovito. Odlični Marušič je velikokrat resno ogrozil vrata gostov, toda prisebni vratar je vedno učinkovito posredov.il.
S to zmago so Vozila še vedno na čelu lestvice in se tako počasi pomikajo v SNL.
V	nedeljo gostuje moštvo Vozil v Tolminu pri istoimenskem klubu.
Rajmund Kolenc
NAIROBI, 8. - Kenija in Velika Britanija sta prekinili medsebojne športne stike. Predsednik kenijske športne zveze Isaac Lugonzo je izjavil, da je prišlo do tega ukrepa zato, ker se je angleška ekipa ragbija Lyons udeležila turnirja v rasistični Južni Afriki. Dejal je tudi, da bo Kenija prekinila vse športne stike z Veliko Britanijo vse dotlej, dokler bo ta nastopala proti južnoafriškim športnikom ali pa se bo sploh udeleževala tekmovani, na katerih bi nastopali južnoafriški tekmovalci.
Na šahovskem dvoboju štiričlanskih ekip Kluba idrijskih študentov in gimnazije Idrije so zmagah gimnazijci z rezultatom 8,5:7,5.
ženske odbojkarske Sesterke Bora, Rijeke in Brega so nam v okviru «Turnirja prijateljstva» prikazale v nedeljo
nekaj lepih tekem
TONE
SVETINA
Vrgli so karte. Karmen se je nagnila k Jožu. Na komolcih je začutil topel utrip njene mehke kože in prešinilo ga je kot elektrika. In kot bi mu prinašala srečo — nekajkrat zapored je dobil, Sloki pa je začel izgubljati. Le - ta ni še uganil, zakaj ga je odklonila kot vodnika in kakšen je pravi vzrok, da se zanima za čopa. Skušal se je pošaliti kot ponavadi, da bi odkril, kaj v resnici čuti do Joža.
«Karmen, zakaj pa se tako radi smukate okoli Capo?»
Ni je presenetil. Smehljaje se, je odvrnila:
«To vprašanje je odveč. Če vas zanima — všeč mi je. Je to dovolj ali potrebujete še kakšno posebno pojasnilo?»
«Mar hočete zato samo njega za vodnika?»
«Ne bodite nesramni, profesor. O tem žensk ne sprašujte. Sicer pa vam tudi to lahko povem, da ne boste delali napačnih sklepov: zanimajo me izredni ljudje, ker je v njih nekaj, kar me privlači. Ste sedaj zadovoljni z odgovorom?»
«Saj moram biti...
«No, ta te je useknila, profesor,» je rekel Miha in pomedel karte.
Vznemirljiva ženska je prinesla mednje nekaj življenja Bila je pravo nasprotje steni, ki jih je čakala naslednji dan. Obetala je življenje, radost, užitek. V njeni družbi so nekoliko iaž> čakali, kdaj se bo nebo pomirilo...
3
Na polici v zgornjem delu triglavskega stebra sta se v skalni votlini tiščala k steni prvopristopnika Pavla in soplezalec Gostiša. V steni sta preživljala četrto noč. Oblaki vodonosci z jugozahodne strani neba so butali v vrh Triglava kot valovje razbesnelega oceana. Gora jim je parala vodene trebuhe, da so se razblinjali in se podili po skalah, kakor podivjana žival.
Nevihta ju je zatekla v steni, vendar sta izplezala iz naj hujšega, zato sta imela Se toliko časa, da sta, čeprav do kože premočena, priplezala v zavetje, sicer bi ju bili slapovi vode odplaknili. V vesolju so se sproščali skladi teme, zrak je bil nabit z elektriko in vlago. Po skalah je reskalo. Od vrha do dna stene so švigale strele in ju slepile.
«Pavla, če bova preživela to noč, bova še marsikatero,» je dejel fant, si brisal vodo s čela in ožemal šope las.
Dekle ni odgovorilo, samo strmelo je v noč. Njen duh je bil napet da skrajnosti. Vendar je bila še tako močna, da je obvladala strah in doživljala besnenje naravnih sil z upanjem v srcu. V njeni naravi je bilo, da je bežala od ljudi, samo sebe je iskala v spopadu s temi silami. Na videz groba, je za svojo odločnostjo, v kateri se je lahko kosala z vsakim moškim, skrivala občutljivo jedro. Rohnenje neba je bila zanjo nenadkriljiva glasba. Nekaj, po, čemer je hrepenela in česar ni našla med ljudmi. Žal ji je bilo samo to, da tega, kar je preživela v teh treh dneh, ne zna preliti v besede. Vedno je verovala v svojo srečo. Prepričana je bila, da se ju ho kaos, ki preti ubiti vse živo, usmilil, že zato, ker se je usmilila stena in ji naklonila novo smer. Pravzaprav se je že čutila zmagovalko, čeprav ni vedela, ali bosta ponoči otrpla omahnila v smrt ali naslednji dan v lepem vremenu izplezala...
Nevarnost je bila za njeno dušo zdravilo. Gora jo je
osvobajala razočaranja nad ljudmi, od katerih je pričakovala mnogo več, kot je dobivala. Iz sveta trgovcev, bankirjev, mesarjev, uradnikov, ki so se v dolini pred njenimi očmi pehali in pulili za dobiček, je bežala, ker jo je utrujal in peklil. Na meji med življenjem in smrtjo je doživljala svoj preporod, svoje novo rojstvo. Kaos se je spreminjal v red, nesmisel, trenutnost se je tu srečavala z večnostjo in laž z resnico.
Skale so bruhale v tokave slapove hudournih voda in kamenje je bobnelo v brezna. Zrak je bil vlažen. Pavla je vzela iz nahrbtnika nekaj suhih kosov obleke in jih potlačila tja, kamor je mokrota primezela že pregloboko in mrtvila oteplo telo. Lotil se je je rahel obup. Vendar ni izrekla besede, ki bi njuno zmago spravljala na kocko in jo napravila nesmiselno. Mislila je na Joža in Miha. Z njima je veliko plezala in postali so dobri prijatelji. Vedela je, da sta v Vratih in prepričana je bila, da bosta zjutraj prišla na vrh Ladje pogledat, kaj je z njima. T oji vliva moči, prav tako Gostiši. Samo zdržati noč, ne zaspati... Ne zdrsniti v sanje, iz katerih se ne zbudiš nikoli več... Kako dobro je imeti prijatelje in jim zaupati... Rahlo se je pokesala, da ni šla plezat s Čopom, že zdavnaj bi bila izstopila. Precenjevala je sposobnosti svojega tovariša... Pa kaj hoče, zdaj je, kar je... Človek se ozira na ljudi, vendar se mora tudi nase... Hotela je v glavnem plezati prva in imeti svojo smer. če bi plezala z Jožem, bi vsakdo dejal: «Seveda, on je zdelal najtežavnejša mesta. . » Tako pa se bo smer imenovala skalaška, pisalo pa bo: Jesihova in Gostiša...
Toda v teh okoliščinah se ji je to zdelo nepomembno. Če jo neurje v steni ubije, bodo kmalu pozabili nanjo...
Grmelo je premočno, da bi se lahko pogovarjala. Ni ji preostalo drugo, ko da je svoje življenje v duhu razstavljala na dele in jih sestavljala v novo celoto...
Pred tem plezanjem sta s čopom nočila v seniku in se
pogovarjala. Vprašal jo je. kako kaj s fanti in ljubeznijo. Ni vedela, kam meri. Gledala ga je samo kot plezalca. Priznal je, da tudi on ni našel ženske, odkar sta se razšla s Korošico. Ni ga pravzaprav razumela, kaj hoče, in tudi marsikaterega drugega od plezalcev ne. Vsak je potegnjen nekam vase in živi sam s seboj, neko svoje življenje.
Pomislila je na Gostišo. Kadar se je zabliskalo, ga je videla, kako strmi mimo nje z dežne curke, apatičen, zvit v klobčič kot žival. Kakšni so ti moški?! V nekih stvareh so si enaki, v drugih pa tako različni... Vsekakor dolgočasni. Sama ni vedela, zakaj tako rada menjava plezalce. Zvesta je bila samo steni. Mogoče jih ne menjava zato, da se jih ne bi naveličala... Vsakomur je preprečila, da bi jo seznanil z neprijetno resnico, kako se je je naveličal ..
V	teh treh nočeh se je svet odpiral v novih razsežnostih. Vsakokrat, ko se je srečala s smrtjo, se ji je zdelo, da gleda globlje in dlje in da ve povedati manj... Trenutno si je želela samo to, da bi se nebo uneslo, da tri se zdanilo in da bi jo obsijalo sonce.
Nebo pa je hrumelo naprej, ko da se približuje konec sveta. Nevihta se je šele razbesnela.
V	svetem pismu je brala, da je bila zemlja v prvih dneh stvarjenja pusta in prazna... V svojem začetku je spominjala na svoj konec... Kaj je porodilo njnem začetek, nam je prav tako malo znano, kakor to, kaj bo povzročilo njen konec... V strahu, da bosta naslednji dan morda mrtva, je razvijala svoje misli o planetih in jih je primerjala z življenjem ljudi.
Danes vemo, da je človek minljivo bitje, da je življenje le trenutek. Civilizacije so umrljive, umrljivo je človeštvo, celo zvezde in cele galaksije bodo doživele konec. . Da, zemlja bo nekoč umrla, čez pusto in prazno, čez razpokano skorjo planeta bodo rjoveli viharji, ki se jih ne bo bal nihče in ne slišal...
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6	PP 559	— Tel. 79 38	08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	GORICA,	Ul. 24 Maggio	1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna	Številka	1.— dinar,	za zasebnike	mesečno 18,—
letno 180.— din za organizacije in podjetja	mesečno 22.—	letno 220.— din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	9. maja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

Trst
DANES ZAČETEK RAZPRAVE 0 ODSTAVITVI NIX0NA
Dovolj dokazov za «impeachment»
Tako trdi šest znanih ameriških univerzitetnih profesorjev
NEW YORK, 8. — Provosodna komisija predsedniškega doma bo jutri začela s predhodno razpravo za «impeachment» predsednika Nixona. Tako je uraono sporočil predsednik komisije Peter Rodino. Komisija bo prdvidoma zaključila svoje delo konec junija, ko bo z glasovanjem sklenila, če naj priporoči predstavniškemu domu, da obtoži šefa Bele hiše, ali pa. če zbrano gradivo takega sklepa ne opravičuje.
Obtožbe, poleg na pričevanju številnih ljudi vpletenih v vohunsko a-fero, temeljijo predvsm na prepisih magnetofonskih posnetkov predsednikovih pogovorov s sodelavci, ki jih je Bela hiša objavila prejšnji teden. Kot je znano vsebuje zajeten dosje le prepise 31 magnetofonskih trakov, medtem ko jc komisija zahtevala 42 posnetkov. Komentarji in ugocovit-
SAB0TERJI
Štiri velike miši, ki so se snodi vrinile v električno kabino žičnice na hribu Bignone pri Sanremu, so povzročile kratek stik, zaradi česar je bila žičnica tri ure ustavljena.
Svojski saboterji pa so v drzni akciji izgubili življenje. Električni tok iice visoke napetosti, ki so se jo namreč dotaknili z golimi tacami — jih je pri priči ugonobil.
TATVINA
Železniški vozi, ki povezujejo Neapelj z vasmi pod Vezuvom, so morali danes zjutraj nekaj ur stati zaradi svojevrstne tatvine: nepridipravi so ponoči odnesli deset stotov bakrene žice električnega voda proge. Tehniki železnice so morali delati nekaj ur, da so spet vzpostavili električno napeljavo
njegovi volilni kampanji.
Nixon, ki je v zadnjih mesecih ubral bolj elastično obrambno taktiko in večkrat delno popustil zahtevam kc-r.gresa in posebnega tožilca za zadevo Watergate Jaworskega, se je spet povrnil k stari taktiki nepopustljivosti in čelnega spopada s kon-giesom. Njegov odvetnik St. Clair je včeraj sporočil, da predsednik ne bo izročil nobenega dokumenta več. Poudaril je nadalje, da se bo Bela hiša obrnila na vrhovno sodišče, če bodo preiskovalci vztrajali v svojih zahtevah po sodni poti, ni pa povedal, če se bo predsednik pokoril razsodbi tega sodišča v primeru, da bi sodniki ne soglašali z njim.
Vprašanje je tudi, koliko predsedniku lahko koristi tako stališče, saj ga spričo njegove nepopustljivosti zapuščajo tudi ljudje, ki so ga do včeraj podpirali. Ni naključje, če je ravno včeraj, dva dni pred začetkom razprave pravosodne komisije, podpredsednik Ford javno izjavil, da je pripravljen prevzeti v katerem koli trenutku Nixonovo mesto.
Protestno zborovanje v Eboliju
TRŽAŠKI DNEVNIK
^ kličejo na odgovor odbornika
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
V ODGOVOR NA PROŠNJO SOSSIJEVE ŽENE GRAZIE
Poziv papeža Pavla VI. ugrabiteljem naj osvobodijo genovskega sodnika
Paviani še enkrat poudaril, da država ne sme kloniti izsiljevalcem - Torinski generalni pravdnik si je prilastil preiskavo
ve gradiva, ki ga vsebujejo prepisi se množijo m so včasih protislovni, poudariti pa gre, da so tisti, ki i-majo Nixona za krivega, v večini. Po mnenju teh je zajetni dosje eden od najtrdnejših temeljev obtožnice.
Zlasti pomembno je mnenje načelnika republikanskih senatorjev Hu-gha Scotta, ki je doslej brezpogojno podpiral predsednika. Ko je prebral prvih 890 strani prepisov, je v pogovoru s časnikarji izjavil, da iz dosjeja izhaja neodgovorno, nemoralno in ogabno ravnanje. Ko so ga vprašali, na koga cika, je poudaril, da na vse ljudi, ki so se u-deležili pogovorov.
Čeprav je gradivo, ki ga je Nixon izročil preiskovalcem, zelo pomanjkljivo in manjkajo prepisi najbolj kompromitentnih pogovorov, je član pravosodne komisije John Conyers izjavil, da je v dosjeju vsaj en element, ki opravičuje začetek postopka za odstavitev predsednika in sicer pogovor Nixon - Dean .z dne 21. marca 1973 o podkupitvi vohuna Ho-warda Hunta. Istega mnenja je šest uglednih docentov prava, drugih šest pa sodi. da prepisi opravičujejo vsaj poglobitev preiskave.
Bolj pomembne kot zajetni dosje, ki ga je dal Nixon v javnost, pa so za sodno preiskavo izjave bivšega odvetnika šefa Bele hiše Herberta Kalm-bacha. Med zasliševanjem za zaprtimi vrati je le ta po pisanju ameriških listov izjavil, da se je 24. marca 1971 udeležil v nekem washington-skem hotelu sestanka s predstavniki zveze proizvajalcev mleka. Slednji so zagotovili, da bodo podprli z dvema milijonoma dolarjev (milijardo in tristo milijonov lir) Nixonovo volilno kampanjo, če bo predsednik povišal ceno mleka. Že dan pozneje je vlada odobrila poviške in dekret je priporočil Nixon.
Značilno je, da šef Bele hiše ni izročil preiskovalcem prav posnetkov, ki zadevajo to afero in pogajanja z mogočno telefonsko družbo ifT. Proti tej, ki je ena od največjih ameriških večnacionalnih družb, je pravosodno ministrstvo začelo sodni postopek, ker je kršila zakon o trustih. Postopek so prekinili na Nixonovo zahtevo, potem ko je ITT prispevala z nekaj stotisoč dolarji k
GENOVA, 8. _ Tri tedne po u-grabitvi namestnika genovskega državnega pravdnika cr. Sossija, policija še ni odkrila nobene sledi, ki bi jo vodila do ugrabiteljev. E-dina majhna novost je odkritje, da je sodnik verjetno zaprt v nekem stanovanju. Do tega zaključka so preiskovalci prišli, ko so preučili povečave Sossijevih slik, ki so jih ugrabitelji poslali tisku. Sedaj primerjajo te slike s fotografskimi posnetki inž. Ameria v ujetništvu, da bi ugotovili, če je «ljudski zapor» isti.
Za življenje genovskega državnega pravdnika se je danes zavzel tudi papež Pavel VI.. ki je pozval ugrabitelje, naj osvobodijo ugrabljenca in obljubil, da bo osebno posegel pri pristojnih ministrih, da bi jim izposloval pomilostitev, če se bodo odločili za humano dejanje. Papež je poslal brzojavko tudi Sossijevi ženi Grazii in ji izrazil svojo solidarnost v tem hudem trenutku.
Tudi v vrstah genovskih sodni-
MRTVEC JE BIL ZIV,
ŽIV PA JE BIL MRTEV
Zaradi tragične pomote so starši 19-letnega pariškega študenta Thierry ja Cassegraina, žrtve prometne nesreče, zvedeli z enim tednom zamude za sinovo smrt, starši Thicrryje-vega prijatelja, 20-letnega Phi-lippa Esmenarda pa so zvedeli, da je še živ sin; o njem so mislili, da so ga pred tednom dni pospremiti k večnemu počitku.
Avtomobil, s katerim sla se prijatelja peljala, je 25. aprila pri Ablisu nedaleč od Pariza čelno trčil v tovornjak. Eden od fantov je bil pri priči mrtev, drugega pa so nezavestnega prepeljali v bolnišnico. V truplu nesrečnega Cassegraina, razmesarjenega in obglavljenega, sta zakonca Esmenard spoznala posmrtne ostanke svojega sina, zakoncema Casse-graine pa zdravniki niso dovolili obiskati ranjenca, spričo njegovega zelo resnega zdravstvenega stanja. Šele ko se je Philippe davi po tednu dni o-svestil, in vprašal po starsih, so zdravniki spoznali tragično zmoto.
ki pozivajo ne prepreči-
kov se množijo tisti, pristojne organe naj jo dialoga z BR in naj storijo vse kar je v njihovih močeh, da rešijo sodniku življenje. Značilno je, da so med podpisniki dokumenta imena sodnikov, ki so člani naprednih st~uj združenja sodnikov, ni pa imen pripadnikov desničarske struje, v katero je bil včlanjen Sossi.
Notranji minister Taviani se je danes sestal v Genovi z ligurskimi parlamentarci, ki šo včeraj obiskali Grazio Sossi. Minister je tudi ob tej priliki poudaril, da država ne sme kloniti izsiljevalcem, na te izjave pa je odvetnik Marcellini, ki zastopa družino Sossi, odgovoril, da nihče ni zahteval popuščanja izsiljevalcem, pač pa možnost pogajanja s sodnikovimi ugrabitelji.
Preiskavo, ki jo je sodišče zaupalo turinskemu državnemu pravd-ništvu, bo odslej vodilo generalno pravdništvo piemontskega glavnega mesta. Generalni pravdnik je izjavil, da se je odločil za poseg, da bi preiskava hitreje napredovala. Poudaril je. da je državno pravd-ništvo preobremenjeno z delom, generalno pravdništvo pa bo lahko učinkoviteje ukrepalo, ker nima tolikih obveznosti.
Drzen rop na vlaku: 170 milijonov lir plena
CATANZARO, 8. — Drzna akcija treh roparjev je prinesla mladim zlikovcem velik plen: 170 milijonov lir. Roparji so vstopili na vlak Catanzaro — Sant’Enlemia v Catanzaru. Na postaji Marcellinara so izstopili in vstopili v pošlih voz. Z naperjenim orožjem so prisilili poštnega uslužbenca, da jim je izročil sedem vreč z denarjem, nato pa so med vožnjo potegnili za zasilno zavoro, izstopili in se z nekim avtomobilom, ki je bil parkiran ob progi, nemoteno oddaljili. V vrečah je bilo približno 170 milijonov lir v gotovini; denar je bil namenjen dvem bankam v krajih Lamezia Terme in Nocera Torinese. Policija je vzpostavila cestne bloke, roparjev pa ni izsledila.
WASHINGTON, 8. — Ameriška poslanska zbornica je z 240 glasovi proti 153 zavrnila prehod k deci-
malnemu
ZDA.
metričnemu sistemu v
Eksplozija v jdrskih laboratorijih «Casaccia»
RIM, 8. — Okoli 15. ure je prišlo do eksplozije v jedrskih laboratorijih «Casaccia» pri Rimu. Kaže, da je prišlo do okvare na laboratoriju plutonija, vendar pa oblasti niso posredovale javnosti nobenih podatkov o eksploziji. Kot kaže, je nezgoda terjala le enega lažjega ranjenca, tehnika Angela Ferraronija, ki ga je zadel kovinski drobec. Na njegovih laseh so zaznali znake lahke radioaktivnosti in zato so ga ostrigli.
EBOLI, 8. — Danes dopoldne se je zbralo na Trgu Republike v mestnem središču 100.000 delavcev na protestnem zborovanju. V vsej pokrajini so proglasili splošno stavko v znak solidarnosti s prebivalci Ebolija. Tako so se lahko zborovanja udeležili tudi prebivalci okolice.
Po manifestaciji so predstavniki krajevnih oblasti, med katerimi tudi župan in predsednik deželnega odbora, pozvali delavce, naj umaknejo barikade. Občinska uprava je izdala poročilo, v katerem izraža solidarnost s prebivalstvom in zagotavlja, tudi v imenu dežele, sindikatov, političnih sil in enotnega odbora za igradnjo Fiatove tovarne, da bo posredovala pri vladi, da izpolni dane obljube, ki jih je javno potrdil tudi predsednik vlade. Demonstranti so se temu pozivu odzvali in v zgodnjih popoldanskih urah so začeli odstranjevati barikade. Okoli 17. ure je stekel promet tako po cestah kot tudi po železniških progah.
Na sliki: Barikada na eni izmed glavnih cest v Eboliju.
RIM, 8. — Finalno kolo televizijske oddaje Rischiatutto bo na sporedu ob sobotah, 18. in 25. t.m. na prvem kanalu. Udeležili se ga bodo Maria Luisa Migliari, Domenica Giacomino Piovano, Angelo Gillo, Enzo Bottesini, Antonio d’Urso, Gabriella Mondello, Giuseppe Puzzo, Roberta Sestetti in Lidia Bacca-glini.
PRED POROTNIM SODIŠČEM V CATANZARU
Zasliševanje agenta Ippolita dokazalo krhkost dokazov proti Valpredi
CATANZARO, 8. —- S pričevanjem agenta Salvatoreja Ippolita, ki je vohunil v anarhističnem krožku «22. marec», se je danes nadaljeval pred porotnim sodiščem v Catanzaru proces proti Pietru Valpredi in ostalim anarhistom obtoženim pokola v kmečki banki na Trgu Fontana. Salvatore Ippolito je bil skupaj s taksistom Rolandijem eden od glavnih temeljev obtožnice proti anarhistom, in danes v sodni dvorani v Catanzaru se je izkazalo kako krhki so ti temelji.
Agent, visok, bradat, ki s težavo govori pravilno italijanščino in ki se je med zasliševanjem živčno zibal pa stolici, je s svojimi izjavami pokazal, na kakšni osnovi so zgradili obtožnico proti Valpredi in tovarišem. Ko ga je na primer sodnik vprašal, če je kdaj videl v krožku «22. marec» razstrelivo, je odgovoril, da so enkrat imeli v krožku
..........................
POMEMBNA RAZSODBA PORTUGALSKEGA SODIŠČA
«Tri Marije» oproščene obtožbe opolzkega pisanja
Knjigo, ki jo je dal Caetanov režim zapleniti, je sodnik ocenil za umetniško delo
LIZBONA, 8. — Sodišče v portugalskem glavnem mestu je popolnoma oprostilo «tri Marije», ki so jih postavili na zatožno klop med Caetanovim režimom, češ da so napisale knjigo spolzke vsebine. Ta razsodba predstavlja prvo zmago feminističnega gibanja na Portugalskem, to je v državi, kjer je bilo doslej besedo feminizem težko najti celo v slovarjih.
Afera «treh Marij», ki nosi ime po dejstvu, da so vanjo vpletene tri pisateljice z imenom Marija (Maria Velho da Costa, Maria Barreno in Maria Teresa Horta), se je prvič pojavila na straneh portugalskega in tujega tiska pred letom dni, ko so omenjene pisateljice izdale antologijo z naslovom «Nova portugalska pisma». Natisni-
li so 3.050 izvodov knjige in prodali so jih 1.215, ko so jo oblasti Caetanovega režima dale zapleniti, češ da je «opolzke in žaljive vsebine» ter so prijavili sodišču pisateljice in izdajatelja knjige. Ta obtožba pa verjetno ni bila dovolj u-temeljena, saj je po osmih mesecih preiskave pred dobrim mesecem dni sam tožilec izjavil, da bo zahteval oprostitev za vse tri obtoženke.
Na današnji zaključni razpravi je bila sodna dvorana polna občinstva in časnikarjev, med katerimi jih je bilo mnogo iz tujine, kjer je vest o sodni obravnavi naletela na izredno zanimanje. Že v obdobju, ko je bila v teku preiskava proti «trem Marijam», so razna osvobodilna gibanja uprizarjala protestne
manifestacije pred portugalskimi veleposlaništvi v tujini, na katerih so zahtevala takojšnjo oprostitev treh pisateljic.
Danes je občinstvo sprejelo pisateljice s hrupnim navdušenjem in sodnik je potreboval nekaj minut, preden je vzpostavil red v sodni dvorani. Obravnava ni potekala po običajnem protokolu. Nekaj časa je govoril sodnik, nekaj časa obtoženke in branilci, tožilec pa je le dejal, da zahteva oprostitev za vse obtoženke.
Med pričami je bila tudi igralka Maria Emiliana Correira, ki je povedala, da so bile doslej mlada portugalska dekleta prisiljena h gnusnemu dejanju: Zelo mlade so jih posilili «senhores», kot imenujejo na Portugalskem starejše bo-
gate moške, in ona je sama preizkusila to žalitev, ko ji je bilo komaj 15 let.
Po koncu obravnave je sodnik Acacie Lopes Cordoso oprostil vse tri pisateljice in jim čestital za knjigo, ki ni opolzka, temveč u-metniško delo, ki je mnogo doprineslo k razvoju portugalske kulture. Po objavi razsodbe se je v dvorani razleglo burno ploskanje in občinstvo se je strnilo okoli treh pisateljic ter jim navdušeno čestitalo. Vse tri pisateljice so se nato javno zavzele za boj za osvoboditev portugalske žene, ki še vedno živi v težkih okoliščinah, k čemur jo silijo nenapisani zakoni, po katerih so se vedno ravnali portugalski možje, tako na delu kot doma.
steklenice, s katerimi so nameravali pripraviti dve molotovki. «Bencin pa ste jim ponujali vi,» je k temu pribil Valpredov odvetnik Calvi.
Na vprašanje, če je bil obveščen p kakšnem nasilnem dejanju, ki se ga sam ni udeležil ali če ga je skušal preprečiti (13. septembra je ponudil anarhistom posodo bencina za atentate, 7. oktobra je sodeloval pri atentatu proti misovskemu sedežu, 13. novembra je bil prisoten, ko je Borghese s steklenico razbil izložbo družbe «Minnesota») je odgovoril s skopim: «V prejšnjih izjavah sem povedal že vse kar sem znal.»
Za Ippolitom je prišla vrsta na komisarja Spinello, vohunovega neposrednega predstojnika. Tudi ta je s svojimi odgovori pokazal kako so bili jalovi dokazi, ki so jih zbrali proti Valpredi. Poudaril je nadalje, da je policija za nekaj časa prikrila sodnikom, da ima med anarhisti obveščevalca, v upanju, da bi lahko ta prišel do pomembnih informacij za preiskavo.
Predstavnik zasebne stranke odv. Azzariti Bova, ki je na zadnjih političnih volitvah kandidiral na listi MSI, je skušal danes ponovno doseči odgoditev razprave. S svojimi obstrukcionističnimi posegi je izzval jezo odvetnika Gargiulla, ki tudi predstavlja zasebne stranke in ki se je odločno zavzel za nadaljevanje obravnave, dokler ne bo kasa-cijsko sodišče odločilo o prizivu, ki ga je vložil generalni pravdnik.
Proces se bo nadaljeval 24. maja. Medtem ko so v ostalih sodiščih prekinili delo za pet dni spričo referenduma, so v Catanzaru prekinili delo sodišča kar za dva tedna.
ZA UREDITEV SPISKIH PROBLEMOV M VZHODNEM KRASU
Konzulta in združenja staršev
V kratkem bo skupen sestanek med predstavniki konzulte, združenj staršev in profesorjev ter odbornico za šolstvo Bennijevo
Še približno mesec dni in šolska medtem sestala z ravnatelji sloven-vrata se bodo tudi za letošnje šol- skih in italijanskih osnovnih in niž-
so leto zaprla. Spet bomo polagali obračune in na žalost ugotavljali i-ste pomanjkljivosti, ki smo jih naštevali v septembru ali oktobru. Le malokje se je položaj na šolskem področju spremenil na boljše in veliko truda bo treba še vložiti, da se bodo stvari korenito premaknile.
Kar zadeva predel vzhodnega Krasa, postaja položaj slovenskega šolstva iz dneva v dan bolj zaskrbljujoč. V nekaterih vaseh (Gro-pada - Padriče, Bazovica) manjkajo ustrezni prostori za otroški vrtec ali pa so pretesni, na vseh osnovnih šolah (razen na Opčinah) se še vedno spoprijemamo z vprašanjem enorazrednic. Vzrok: pomanjkanje ustreznih prostorov. Podoben problem tare tudi nižjo srednjo šolo, kjer so morali prostore zasilno urediti. če temu prištejemo popolno pomanjkanje telovadnic, nadvse pomanjkljivo zdravstveno oskrbo ter nezadovoljiv sistem šolskih prevozov, je slika skoraj popolna.
Prebivalstvo vzhodnega Krasa se tega nevzdržnega položaja popolnoma zaveda. Sé posebej pa se ga zavedajo odbori združenj staršev, ki so začeli s korenito akcijo. Tega se obenem zaveda tudi rajonska konzulta za vzhodni Kras, ki je že ob koncu leta skrbno zbirala podatke o šolskem stanju na Opčinah in v vseh ostalih vaseh tega področja. Na podlagi zbranega gradiva je pripravila podroben seznam predlogov ter ga posredovala kot prispevek za pripravo petletnega načrta občinski upravi. Odgovor, ki ga je s tem v zvezi prejela, pa še zdaleč ne more zadovoljiti dejanskih potreb in zahtev prebivalstva.
Da bi, do tedaj ločena, prizadevanja odborov združenj staršev in rajonske konzulte obrodila vsaj delne sadove, je prišlo do skupnih sej, kjer se je pereče vprašanje šolstva še poglobilo. Predstavniki staršev (in pri tem je tjebft. poudariti, da potekajo prizadevanja složno med slovenskimi in italijanskimi starši)-so iznesli svoje probleme, komisija za šolstvo pri konzulti pa se je
jih srednjih šol, ki so posredovali svoje težave. Iz teh skupnih naporov se je tako izoblikovala jasna slika o dejanskem položaju šole na vzhodnem Krasu ter obenem želja, da bi pozvali občinske upravitelje na odgovor.
Zadnja taka skupna seja med predstavniki staršev in komisijo za šolstvo pri konzulti je bila pred-
sinočnjim v občinski izpostavi na h« .«.j	** u»«»un,c»«»,>-
Opčinah. Predsednik konzulte Zan- • dolgoročnega načrta, to so gradnje marchi je najprej prebral doku- novih šolskih poslopij, telovad-
in član združenja Wilhelm, ki je predlagal, da bi na srečanju z občinsko odbornico za šolstvo Bennijevo zahtevali od občinske uprave naj se reševanja šolskih problemov loti v dveh fazah V prvi fazi (in to že med bližnjimi počitnicami) naj poskrbi za razna popravila, u-rejevanje prostorov, ureditev zdravstvenega skrbstva in prevozov ter druga manjša dela, ki ne zahtevajo veliko sredstev, v drugi fazi pa naj poskrbi za uresničevanie
ment, ki ga je komisija pripravila na podlagi zaključkov prejšnjih srečanj z odbori staršev ter razgovorov z ravnatelji. V dokumentu so nanizani vsi glavni problemi in predlogi, ki naj bi jih občinska u-prava upoštevala za popolnejšo u-reditev šolstva v teh krajih. Glede slovenskih šol predlagajo predvsem razširitev poslopja osnovne šole na Opčinah ter zgraditev telovadnice. Nujna je zgraditev novega otroškega vrtca za Gropado ter telovadnice tudi za te vasi (najprimernejši prostor je na razpolago v Trebčah). Poleg tega številna šolska poslopja potrebujejo korenita popravila (predvsem Trebče). Razširitev poslopja, poleg raznih popravil, zahtevajo tudi za nižjo srednjo šolo na Opčinah.
Na predsinočnjem sestanku se je nato razvila živahna razprava. Od številnih prisotnih (predvsem slovenskih staršev), so spregovorili predstavniki vseh odborov staršev ter dopolnili predsednika konzulte s še nekaterimi problemi in predlogi. Predvsem so se zavzeli za ureditev vprašanja šolske zdravstvene oskrbe, ki je na vseh šolah skrajno pomanjkljiva in površna. Precej občuteno je vprašanje korektivne telovadbe, starši otrok slovenske nižje srednje šole pa so predvsem zahtevali ureditev avtobusnih prevozov, za katere se zaman zavzemajo že nekaj let.
Za predstavnikom italijanskega združenja staršev Bragata ter slovenskim predstavnikom Košuto je spregovoril tudi občinski svetovalec
nic itd.
Srečanje med predstavniki konzulte, združenj staršev, profesorjev in ravnateljev z občinsko odbornico za šolstvo še ni določeno, vsekakor pa je zagotovljeno, da bo pred zaključkom letošnjega šolskega leta. Na predsinočnjem sestanku je izšla tudi zahteva, da bi pred zaključkom šolskega leta obiskala vse šole' tega področja posebna kn.-misija občinskih izvedencev za šolske- probleme in javna dela.
Z nožem zabodel
(Nadaljevanje 'Z 2. strani)
se je leta 1961 družina Marchesi priselila iz Buj v Trst in je stanovala pri njem v Miljah. Stalno je hodil na dom svoje sestrične in to ob urah, ko staršev ni bilo doma. V žepu so mu našli sliko žrtve z ljubezenskim pripisom.
Družino Marchesi je že pred leti prizadela tragedija, ko ji je u-mrla 12-letna hčer Nevia. Zato so vzljubili Argelio: v šoli je bila med najboljšimi in je tudi dobila študijsko štipendijo, in tudi doma je pridno delala in pomagala staršem. Bila je visoke postave, rja vib las in oči, precej boječa in ni imela fanta, čeprav je rada zahajala v družbo svojih vrstnikov. Zločin je zelo pretresel prebivalce področja, saj je mlada Argelia večkrat ustregla sosedom in tudi njihovim otrokom je rade volje pomagala pri učenju.
LJUBLJANA, 8. — štafeta mladosti s pozdravi in česCTtkami predsedniku Titu za njegov rojstni dan je danes iz Kumrovca prispela v Slovenijo. Ob tej priložnosti je bilo v Šmarju pri Jelšah, kjer so štafeto sprejeli slovenski mladinci tudi zborovanje, na katerem je govoril sekretar republiške konference Zveze mladine Slovenije Zdenko Mali. štafeta mladosti je zatem nadaljevala pot proti Kozju,
Banka s socialno"’ odprtoitjp ki razum. ^
»««ÌHranIu^,
in ZASTAVUALNICE V»- v
ita