prikaz ŠTEVILKA LETOXI-V, 73, AVGUST 2013 CENA 1.60 EUR naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Tekmovanje vrtnarjev in cvetličarjev za pokal Mozirskega gaja STRAN 16 Gorski požar na Velikem Rogatcu bo imel dolgotrajne posledice STRAN 21 BENCINSKI SERVIS jWm LETUŠ Oglasi Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod Savinskih novic plačate manj kot pri vaiem prodajatcu časopisov. Brezplačna dostava Savinjskih novic rta celotnefTiobmodJu Republike Slovenije, Dostava na drug naslov Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov, Popusti Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osrnrtnii, ¡ah val, malih oglasov in iestitk bralcev, Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) zn naročnike Savinjskih novic. slmplv clevčf! skoda Kombinirani! pnr.ihfl goriva :n fepuStl CQ 38-Sl1 1/10 Dkm in 99-141 g/km. 2 Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013 Iz vsebine: Tema tedna: Tudi zgornjesavinjske ambulante močno preobremenjene......................................4 Suša: Zaradi pomanjkanje vode v težavah male hidroelektrarne.........................5 Mozirje: Izboljšanje poplavne varnosti ob Trnavi.........6 Zgornja Savinjska dolina: Po jutru se dan pozna, tudi pri ločevanju odpadkov?............................6 Zgornja Savinjska dolina: Po jutru se dan pozna, tudi pri ločevanju odpadkov?............................6 Občina Ljubno: Podpisali pogodbo za težko pričakovano kanalizacijo....................................7 Občina Ljubno: Podpisali pogodbo za težko pričakovano kanalizacijo....................................7 Cerkev v Solčavi: Dela na prenovi freske sv. Krištofa bodo končana septembra.................................7 Intervju: Helena Trobentar, šivilja, kreatorka................8 POŠ Bočna: Z novo kritino bo okolica šole varna, igrišče bo zopet uporabno.................................9 Smučarka Mateja Robnik: Na prvo ameriško zmago še čaka................19 Tretja stran Koliko bo stalo zdravstvo, če bodo ljudje postali nesmrtni? Pred dnevi sem na internetu naletel na video posnetek pričevanja Arona Ralstona iz ameriške zvezne države Kolorado, ki je postal znan praktično po celem svetu zaradi izjemne poteze, s katero si je leta 2003 rešil življenje. Ko je med planinarjenjem v divjini padel v globoko razpoko, mu je skala vkleščila roko. Ker nihče ni vedel, kje se nahaja, je bila njegova edina možnost, da se reši sam. Skale kljub različnim poskusom ni mogel premakniti, zato mu je ostala le skrajna opcija - da si odreže roko. Toda tudi to ni bilo dovolj; da bi si odprl pot do preživetja, je moral najprej (pri živem tkivu!) prerezati kožo, mišice in kite, nato pa še zlomiti kost. Zgodba se je srečno končala, po njej so posneli tudi celovečerni film z naslovom 127 ur, danes pa Aron Ralston, brez ene roke, še vedno planinari in predava po vseh kontinentih sveta. V spomin se mi je vtisnila zlasti njegova misel: »Ni je močnejše sile na tem svetu, kot je volja do življenja.« Do podobnega zaključka lahko pride tudi bralec spominov Ivana Poličnika iz Gornjega Grada, kjer avtor opisuje nečloveške napore in preizkušnje, ki so jih morali med drugo svetovno vojno premagati borci brigade, v Rusiji sestavljene iz zajetih (prisilno mobiliziranih) vojakov nemške armade, ki je nato sodelovala pri osvobajanju Jugoslavije. Mimogrede: omenjeni spomi- ni naj bi v bližnji prihodnosti dočakali knjižno izdajo. Volja do življenja je vsekakor nujen, ne pa tudi edini pogoj za preživetje. Bolnik mora poleg močne volje, da bo ozdravel, dobiti še potrebno medicinsko oskrbo, prav okrog tega pa se v slovenskem zdravstvu v zadnjem času lomijo kopja stroke, organizacije in ekonomije. Gospodarstvo pri sedanjem obsegu dejavnosti ni več v stanju financirati obstoječega zdravstvenega sistema. Le-ta bi se moral racionalizirati, prvi koraki v to smer so narejeni, toda posledice čutijo le uporabniki storitev in neposredni izvajalci, na primer družinski zdravniki, zlasti na podeželju. Priča smo navideznemu paradoksu: še nikoli doslej v zgodovini ni bilo na voljo toliko informacij o zdravem načinu življenja, a hkrati ni bilo nikoli doslej toliko ljudi, ki bi potrebovali medicinsko pomoč, saj v povprečju starost ni bila še nikoli tako visoka. A medicina gre naprej: pred dnevi je ameriškim znanstvenikom uspelo iz matičnih celic iz človeške kože vzgojiti tkivo srca, kar nakazuje nove možnosti ustvarjanja nadomestnih organov za presaditve. Koliko bo šele potem stalo zdravstvo, če bodo ljudje postali nesmrtni ... ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 34, 23. avgust 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2013 3 Tema tedna DRUŽINSKI ZDRAVNIKI OPOZARJAJO NA NEVZDRZNE DELOVNE RAZMERE Tudi zgornjesavinjske ambulante močno preobremenjene Pogoji dela slovenskih zdravnikov, ki so zaposleni v primarnem zdravstvu, so že dolga leta težavni, vendar smo državljani njihov opaznejši protest doživeli šele letošnjega julija. Njihovem sodelovanju v protestnem shodu za transparentno in javno zdravstvo pred parlamentom je sledila akcija pogostejšega pošiljanja bolnikov na specialistične preglede. S temi akcijami želijo družinski in splošni zdravniki opozoriti na njihovo preobremenjenost z delom, saj do sedaj sploh še ni bilo dorečeno število bolnikov na posameznega zdravnika, ki je strokovno še sprejemljivo. Minister za zdravje Tomaž Gantar je Igorju Muževiču, predsedniku sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, obljubil konkretnejše dogovore še pred koncem poletja, vendar do sedaj večjega dogajanja na tem področju v javnosti še ni bilo zaznati. ŠTEVILO DRUŽINSKIH ZDRAVNIKOV MOČNO POD EVROPSKIM POVPREČJEM Statistični podatki kažejo, da so družinski in splošni zdravniki v Slo- veniji med najbolj obremenjenimi v Evropi, saj je njihova številčnost na prebivalca kar 40 odstotkov manjša, kot je povprečje v državah Evropske unije. Poleg obsežnega ambulantnega dela so obvezani opravljati še dežurno urgen-tno službo. Kot opozarjajo v sindikatu Praktik.um, takšnih obveznosti družinski zdravniki v tujini večinoma ne poznajo. V Sloveniji družinskega zdravnika v povprečju obiskuje okoli 1.750 pacientov, čeprav je za zdravniško stroko sprejemljivih okoli 1.200 bolnikov na zdravnika. To predstavlja glavarinski količnik 1.500, saj obravnava starejših bolnikov zahteva več časa kot obravnava mlajših. Zdravniki zahtevajo tudi, da se čim prej določi mreža družinskih zdravnikov, ki jih potrebujemo v Sloveniji. Tudi zdravniki, ki delujejo v ambulantah po Zgornji Savinjski dolini, se dnevno soočajo z veliko preobremenjenostjo. Kolikšno, povejo že same številke. KLJUČNI PROBLEM ZDRAVSTVA POMANJKANJE ZDRAVNIKOV NA PRIMARNI RAVNI V nazarski ambulanti družinske zdravnice Andreje Podbregar Marš, ki je bila v času nastajanja članka na voljo, da je podrobneje spregovorila o svojem delovniku, skrbijo za približno 1.900 opredeljenih oseb, zraven pa še za približno 360 tistih, ki so prej hodili v ambulanto zdravnice Podkrajško- ve in še vedno nimajo opredeljenega zdravnika. Kot je povedala Podbregarjeva, ima vsaka starostna skupina prebivalcev za zavarovalnico določeno težo, zato se število pacientov glede na starostno strukturo pomnoži z določenim faktorjem in tako dobimo korigirano število opredeljenih pacientov. »V naši ambulanti imamo tako opredeljenih 2.500 pacientov. Kot veste, se sindikat zdravnikov družinske medicine zavzema za 1.500 količnikov, ZZZS pa vztraja na 1.500 opredeljenih oseb, kar znaša 1.800 količnikov. To so nekako strokovne norme, po katerih bi se še dalo normalno in strokovno delati,« pove zdravnica. Delo v ambulanti Podbregar-Marševe torej nikakor ne more potekati normalno. Na dan obravnavajo približno 40 do 50 bolnikov in imajo povprečno 20 storitev brez pregleda, to zajema pisanje recep- Naša anketa Se zdravniki dovolj posvetijo pacientom? Danes so družinski in splošni zdravniki v Sloveniji med najbolj obremenjenimi v Evropi. Pogosto na škodo lastnega zdravja in družinskega življenja omogočajo nemoteno delovanje primarne zdravstvene ravni. Obravnavajo od najosnovnejših zdravstvenih problemov bolnikov do najtežjih situacij na terenu, brez možnosti za posvet s kolegi, kjer pogosto minute odločajo o življenju in smrti. Ali njihovo preobremenjenost čutijo tudi bolniki? Marta Orešnik, Solčava Sicer zelo redko rabim zdravnika, a naša zdravnica v Lučah je vedno prijazna in zna prisluhniti vsakomur. Zdi se mi, da si vedno vzame dovolj časa. Še nisem doživela, da bi mi zaradi prevelike količine dela odrekla čas ali pa da bi me zaradi tega površno pregledala. Anton Čopar, Rečica ob Savinji Zaradi ženine dolgotrajne bolezni imam slabe in dobre izkušnje s svojim zdravnikom. Kar nekaj nesoglasij sva imela tako glede zdravljenja kot transporta do bolnišnice, a sva jih z dogovorom rešila. Mislim, da si vzame premalo časa za človeka oziroma ne upošteva njegove prošnje. Irena Rak, Brezje Naš družinski zdravnik si za vse nas vedno vzame čas. Že vrsto let je to zdravnica v Mozirju, ki si vedno vzame čas za vsakega od nas v družini. Nikdar ni dala vedeti, da ima preveč dela in da se nam prav zaradi tega ne more posvetiti. Matej Planovšek, Dobletina K sreči sem relativno zdrav in poredko obiščem svojo zdravnico. A kadar rabim njeno pomoč, se mi maksimalno posveti, tako da nimam občutka, da je preobremenjena. Maja Mekiš, Gornji Grad Do sedaj sem imela zdravstvene težave le redko, a, ko rabim pomoč zdravnice, se mi ta posveti. Celo tako dobro, da poskuša tudi zapletene stvari rešiti sama, in šele, ko vidi, da ne bo zmogla, me pošlje k specialistu. Jože Brgles, Savina Na Ljubnem imamo vsesplošni problem s prisotnostjo zdravnika v ordinaciji. V naši občini dobro čutimo pomanjkanje podeželskih zdravnikov. Pogosto se namreč zgodi, da ga med tednom ni. A ko si pri njem v ordinaciji, si vzame dovolj časa in prisluhne tvojim težavam. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013 4 Tema tedna, Aktualno Andreja Podbregar Marš, dr.med., spec.spl.med., ambulanta splošne medicine Nazarje: »V ambulanti delam pet dni v tednu po sedem ur na dan. V naši ambulanti skrbimo za približno 1.900 opredeljenih oseb, zraven pa še približno 360 tistih, ki so prej hodili k dr. Podkrajškovi in še vedno nimajo opredeljenega zdravnika. Mislim, da bi si tudi pacienti zaslužili zdravnika, ki bi imel zanje dovolj časa. Poleg svojega dela v ambulanti večkrat na mesec opravljam še urgentno službo na terenu, kar pomeni, da moram v nujnem primeru zapustiti svojo ambulanto in čakalnico polno pacientov in odhite-ti na pomoč na teren. To lahko traja tudi več ur. Ravno na to opozarja tudi nov sindikat zdravnikov družinske medicine Praktik.um. Delo na več de-loviščih hkrati je strokovno nespre- jemljivo in nevarno. Izgovor, da hkrati ne moreš obvladovati dveh urgenc, pa na sodišču ne zadošča in tako bo morala naša kole- gica iz Brežic v zapor, ker tega ni zmogla. Skrbi nas tudi, da zavod za zdravstveno zavarovanje ves čas zmanjšuje ceno našega dela in zmanjšuje denar za laboratorijske storitve. Kljub temu rada opravljam svoje delo. Želim pa si, da bi de- _ lala v urejenih razmerah, z možnostjo hitro dostopne diagnostike, z ločenim delom ambulante in urgentne službe, v am- bulanti, ki je opremljena po strokovnih smernicah. Mislim, da bi to morale biti tudi zahteve in želje pacientov, konec koncev vsi plačujemo enako za zdravstvo in mislim, da bi morala biti tudi dostopnost do storitev enaka po vsej Sloveniji. Ko ob nedeljah delam v dežurni ambulanti in napišem recept za zdravilo, po katerega mora bolnik v Velenje, se večkrat vprašam, zakaj nihče v Zgornji Savinjski dolini ne zahteva od zavarovalnice, da je poleg dežurne ambulante tudi lekarna. Ali pa glede urgentne službe, ki je neustrezno organizirana, ter dežurne ambulante, ki ne zadošča strokovnim kriterijem. Čas je, da tudi prebivalci Savinjske doline povedo na glas, da si želijo in zaslužijo dobro zdravstvo in s svoje strani pritisnejo na ustrezne organe, da stvari uredijo.« tov, napotnic, raznih potrdil. »Pri svojem delu imam vedno občutek, da moram hiteti in ta občutek ni ravno dober, saj se hitro lahko zgodi napaka,« opozarja zdrqvnica. UKREPI VLADE NE BODO HITRO ZALEGLI Stroka in politika se sicer strinjata, da je eden ključnih problemov zdravstva pomanjkanje zdravnikov na primarni zdravstveni ravni. Manj enotni pa so si zdravniki in politiki pri iskanju načina reševanja problematike. Zdravniška stroka poudarja, da je rešitve treba najti na sistemski ravni in ne na lokalni. Pri tem za težave krivijo tudi sistem specializacij. Na ministrstvu za zdravje so že zagotovili, da bodo poskušali zagotoviti sredstva, s katerimi bi jeseni še enkrat razpisali paket specializacij za družinsko medicino. Ker pa na primarni ravni primanjkuje kar okoli 500 zdravnikov, ni za pričakovati, da bodo težave hitro odpravljene, opozarjajo na ministrstvu. Tudi zato že v letošnjem letu načrtujejo uvedbo t.i. ruralnih ambulant, v okviru katerih bodo za primarno zdravstveno raven namenili dodatne stimulacije. Poleg tega obljubljajo popravek pravilnika nujne medicinske pomoči. Po novem zdravnikom zaradi dela v nedopustnih razmerah, za katere niso sami odgovorni, naj ne bi avtomatsko grozila zaporna kazen. DRUŽINSKA MEDICINA MLADIM ZDRAVNIKOM NI PRIVLAČNA Razumljivo je, da v sedanjih razmerah mladim zdravnikom družinska medicina ni privlačna, večina jih namreč želi dobiti službo v bolnišnici. Žal mladih specializantov tudi plača družinskega zdravnika ne more privlačiti v primerjavi s plačilom drugih specializacij. V sindikatu Praktik.um opozarjajo, da je intenzivnost dela družinskega zdravnika tako visoka, da na posamezen kontakt z bolnikom povprečno zaslužijo le od 0,8 do 2,5 evra neto. Pri tem izpostavljajo podatek, da povprečen Slovenec v mesecu dni za zdravstvene izdatke odšteje 133 evrov, pri čemer so prispevki že vračunani. Od tega zneska se pregledom in preiskavam pri osebnem zdravniku nameni le šest evrov. Zato žal družinski zdravniki ugotavljajo, da njihovo delo ni cenjeno niti iz finančnega vidika, pri tem pa glede na to, da kar 90 odstotkov vseh kontaktov v zdravstvu poteka ravno pri družinskem zdravniku, na njih »pade« tudi največji delež pritoževanja. Tatiana Golob SUSA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Zaradi pomanjkanja vode v težavah male hidroelektrarne Izjemna suša, ki je ni omilil niti zadnji dež, poleg kmetijstva povzroča škodo tudi v gospodarstvu. Kar nekaj lastnikov malih hidroelekrarn je zaradi pomanjkanja vode moralo prenehati s pridobivanjem električne energije. Pri nekaterih izpad traja že več kot mesec dni. Predsednik Savinjskega društva za obnovljive vire energije in ekologijo Bojan Germelj pravi, da je njegova elektrarna v Strugah ustavljena že od 15. julija. Podobno se je zgodilo tudi lastnikom drugih takšnih naprav na Savinji in zlasti na manjših pritokih. Delujejo pa še nekatere na Grušoveljski strugi. Po Germeljevih besedah so hidroelektrarne vodene računalniško, vsaka pa ima določen tudi biološki minimum vode ali po novem ekološko sprejemljiv pretok. Ko se nivo vode zniža pod dovoljeno mejo, program to zazna in naprava se samodejno izklopi. Na Savinji s pritoki deluje okoli 60 malih hidroelektrarn. Članov zgoraj omenjenega društva je po Germeljevih besedah okoli 80, saj so med njimi tudi lastniki sončnih elektrarn, nekatere hidroelektrarne pa imajo po več lastnikov. Marija Lebar Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com 5 Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013 Gospodarstvo, Iz občin ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Po jutru se dan pozna, tudi pri ločevanju odpadkov? Ločevanje odpadkov je na velika vrata vstopilo v naša življenja in seveda med naše odpadke. Kako uspešni smo pri tem opravilu, se je pokazalo že zelo hitro. Medtem, ko nekatera gospodinjstva zgledno ločujejo in vedo, kdaj bo odvoz, je nekaterim to ušlo iz spomina. Na ekoloških otokih oziroma zbiralnicah, kjer se odslej odlaga le še papir in steklo, so se namreč pojavile razne vrečke z odpadki, med njimi tudi rumene, katere tja ne spadajo. Alenka Centrih s podjetja PUP Saubermacher, ki je koncesionar v petih zgornjesavinjskih občinah, je povedala, da v Šaleški dolini takšnih težav niso imeli, a verjame, da so to le začetne težave, katere bodo prebivalci hitro odpravili. »Ljudi smo na razne načine osve-ščali že dolgo pred uvedbo novega sistema. A odziv ni vedno takšen, kot bi si želeli. Rumene vreče za mešano embalažo smo začeli deliti že v maju, pa je nekateri še sedaj niso prevzeli. Takrat smo gospodinjstva obvestili, da se lete odlagajo na isto mesto kot črne posode, o tem smo jih informirali tudi v zloženki, a ljudje očitno WWW. rabijo več časa, da se navadijo na novi sistem.« ŠTEVILNA VPRAŠANJA Dodala je, da imajo veliko klicev iz Zgornje Savinjske doline. Ljudje sprašujejo glede ločevanja, urnikov Praksa bo pokazala, ali je posod za papir in steklo v posameznih zbiralnicah dovolj, je dodala Centri-hova. V kolikor bo potrebno, bodo število posod povečali ali spremenili frekvenco odvoza. Dejala je tudi, da, v kolikor jih kdo obvesti, da mešano embalažo stisnemo, tako v vreči ne bo zavzela veliko prostora.« ZBIRNI CENTER OBRATUJE Za pravne osebe obvezno ločevanje velja že od leta 2001, zato podjetniki rumenih vreč niso dobili. Le-ti morajo s koncesionarjem skleniti pogodbo in koncesionar jim dostavi zabojnike. »Z vsakim posebej se dogovorimo glede velikosti posod in frekvence odvoza. Zabojniki so lahko za steklo, papir ali mešano embalažo, odvisno od njihove dejavnosti, velikosti 240 ali 700 litrov, odvažamo pa jih enkrat ali dvakrat mesečno,« je razložila Centrihova. Tudi odvoz v zbirni center v Pod-homu je že možen. Vsak, ki želi oddati odpadke, potrebuje osebni dokument in položnico od PUP-a, da se ve, da plačuje odvoz odpadkov. »Zbirni center je moderen in veseli smo, da je pet zgornjesavinjskih občin uspešno sodelovalo v projektu izgradnje le-tega,« je dodala Centrihova in zaključila: »Koliko odpadkov bomo ustvarili, je odvisno od nas. Že ob nakupu je potrebno razmišljati o tem, da čim manj odpadkov prinesemo v hišo. S tem bomo pokazali, da imamo pravi odnos do odpadkov. Le-tega do sedaj nismo imeli.« Štefka Sem Rumene vreče v zbiralnice ne spadajo, ampak na mesto, kamor ob odvozu postavimo črno posodo za odpadke. (Foto: Štefka Sem) odvoza in na vse jim odgovorijo. »Ljudje rabimo čas za vsako spremembo in pričakujemo, da se bodo stvari izkristalizirale do novega leta, prav gotovo pa ne preko noči.« je določena zbiralnica polna ali da se to redno dogaja, bodo poskrbeli za večje število zabojnikov. Rumenih vreč za mešano embalažo ni mogoče dokupiti. Gospodinjstva so jih prejela za vse leto, a, v kolikor se kdaj zgodi, da bo vreča premajhna, naj gospodinjstva embalažo v prozorni vreči dodajo k rumeni, je dodala Cen-trihova. »Pomembno je tudi, da MOZIRJE Izboljšanje poplavne varnosti ob Trnavi Delavci podjetja Nivo d.d. Celje že ves mesec z delovnimi stroji urejujejo povodje hudourniškega vodotoka Trnava. V tem času poglabljajo vodotok in utrjujejo temelje. Pred dvema letoma se je na tem delu hudournika že delalo, vendar so takrat zgolj očistili strugo in malce dvignili betonske stene struge. Tokrat so se projekta lotili še resneje in pričeli s poglobitvijo struge. Pod zunanjimi stenami betonirajo nove temelje, ki bodo okrepili celotno strugo. S tem bodo vsaj za nekaj časa preprečili erozijo, ki jo voda med svojo potjo ves čas povzroča. Delavci podjetja Nivo d.d. Celje urejujejo vodotok Trnave in utrjujejo temelje. (Foto: Benjamin Kanjir) Trnava je že velikokrat poplavljala, kar domačini, živeč ob njenih bregovih, prav dobro vedo. Največjo škodo je povzročila novembra 1990, ko je prestopila bregova že nad Mozirjem, besna voda pa se je nato izlila najprej po »ciganskem firklcu«, nato pa po Tratah in Novih Tratah ter okoliških ulicah. Nastala materialna škoda na stanovanjskih in gospodarskih objektih je bila ogromna. Od takrat se je struga urejala le deloma ali skoraj nič, tokratni projekt pa naj bi dokončno bistveno zmanjšal, če že ne povsem preprečil, možnosti izlitja Trnave med domove. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013 6 Iz občin, Kultura OBČINA LJUBNO Podpisali pogodbo za kanalizacijo pričakovano Zupan Franjo Naraločnik in Jasna Žveplan, direktorica podjetja Gradnje Žveplan, sta na Ljubnem ob Savinji v ponedeljek, 12. avgusta, na priložnostni slovesnosti, ki so ji prisostvovali tudi občinski svetniki, podpisala pogodbo o izgradnji kanalizacije Radmirje-Juvanje. Projekt, ki je zapisan tudi v regionalnem razvojnem programu, bo v dobršni meri sofinanciran z evropskimi sredstvi. Kot je povedal župan, so se na izvedbo pripravljali več let. Naraločnik je dejal: »Izvedba kanalizacije, ki bo priključena na osrednjo občinsko čistilno napravo v Lokah, predstavlja osnovno komunalno infrastrukturo. Ta bo omogočila razvoj južnega dela občine Ljubno in možnost nadaljnje gradnje ter širitve naselij. Poleg višje kakovosti bivanja bomo na ta način prispevali k čistejšim vodam in varovanju našega okolja, ki je še zelo neokrnjeno in naj tako tudi ostane.« »Reference izvajalskega podje- CERKEV MARIJE SNEŽNE V SOLČAVI Zupan Franjo Naraločnik in Jasna Žveplan, direktorica podjetja Gradnje Žveplan, sta podpisala pogodbo o izgradnji kanalizacije Radmirje-Juvanje. (Foto: Marija Lebar) tja,« je dodal župan, »smo skrbno preverili, kar nam daje zagotovilo, da bodo dober partner, s katerim bo občina med izgradnjo nenehno sodelovala. Prve skupne korake smo naredili že pred podpisom pogodbe, ko smo si skupaj ogledali teren, pri tem smo določili tudi dinamiko izvedbe. Še pred tem je občina pripravila sestanek s tamkajšnjimi krajani, na katerem smo jih podrobneje seznanili s potekom investicije.« Janja Žveplan je predstavila svoje podjetje, ki ima sedež v Štorah. »Nenehno se trudimo, da obveznosti redno poravnavamo, da imamo poplačane tudi podizvajalce.« Izrazila je veselje, da je bilo njiho- vo podjetje izbrano na javnem razpisu, še posebej zato, ker ustanovitelj podjetja Marjan Žveplan prihaja prav z Ljubnega. »Delali bomo v skladu s projekti in z roko v roki,« je menila in pri tem izpostavila potrebo po stalnem stiku med izvajalcem, občino in krajani, saj se v času gradnje večkrat pojavljajo različne težave. »Tamkajšnje krajane že sedaj prosimo za strpnost, kar ni vedno lahko. Trudili se bomo, da bo njihov vsakdan čim manj oviran.« Župan je povedal še, da je kanalizacija sicer največji, ne pa edini veliki projekt, ki ga bodo v občini izvajali letos. Omenil je že izgradnjo Pažetovega mostu in nadaljevanje revitalizacije trškega jedra. Marija Lebar Vrednost izvedbe kanalizacije je ocenjena na okoli milijon evrov. Iz sredstev evropskega regionalnega sklada na Ljubnem pričakujejo približno 750.000 evrov, to je 80 odstotkov upravičenih stroškov. Rok za izvedbo je avgust 2014. Prva faza sicer 4 km dolgih vodov bo zajela 57 gospodinjstev oziroma okoli 200 občanov. Dela na prenovi freske sv. Krištofa bodo končana septembra V začetku prejšnjega meseca so se začela dela na prenovi freske sv. Krištofa na severni steni solčavske župnijske cerkve. Restavriranje naj bi bilo končano v začetku jeseni. Poleg freske bodo prenovili tudi kamnite dele na tej strani. Za izvedbo prenove se je župnija Solčava prijavila na državni razpis. Alojz Ternar, novoštiftni župnik, ki v solčavski župniji skrbi za gospodarsko področje, je povedal: »Najprej smo se odločili, da letos prenovimo stensko sliko sv. Krištofa na severni steni. Stena je obrnjena tako, da je vidna z regionalne ceste, torej je videz pomemben. Poleg tega se je za prenovo freske zbiral denar na nekaterih solčavskih prireditvah že lani. V začetku julija pa smo od ministrstva za kulturo dobili odobritev dvoletnega projekta prenove tega dela cerkve, tako smo dela lahko razširili.« Celoten dvoletni projekt je vreden nekaj manj kot 81.500 evrov. Letos bodo izvedli prvo fazo, to je prenovo freske in kamnitih de- stva 27.000 evrov. Ostalo bodo lastna sredstva, med katerimi je tudi okoli 1.500 evrov iz nabirk za prenovo freske. Restavratorska dela na freski sv. lov. To so portal nekdanjega glavnega vhoda, robni venec na fasadi in cokl ali podnožje. Dela so ocenjena na 41.000 evrov, od tega bo sofinancerskih sredstev z ministr- Krištofa (Foto: Marija Lebar) Restavratorska dela, ki trenutno potekajo, izvaja samostojna resta-vratorka in konservatorka Jasna Radšel iz Celja. Po okvirnem dogovoru naj bi bila dela zaključena še ta mesec, a so visoke temperature pri delu nagajale, saj se vročina lahko odraža na kakovosti in trajnosti novega barvnega nanosa. »Računamo, da bi bila posvetitev restavrirane freske sv. Krištofa nekje sredi jeseni. Z ministrstva dodeljena sredstva nam omogočajo še prenovo kamnitih delov, tako nam za prihodnje leto na tej strani cerkve ostajajo samo še zidarska in pleskarska dela,« je dejal Ternar. Po njegovih besedah tako solčavska gotska cerkev, zgrajena 1372. leta, ki je edinstvena pri nas, počasi dobiva podobo, ki gre takšni kulturni znamenitosti. Razen tega bo prenovljena stena s fresko, ki je vidna tudi s ceste, popestrila podobo vasi in s tem turistično ponudbo. Kot je še dodal Ternar, razmišljajo, da bi bila cerkev v poletni sezoni odprta oziroma dostopna vsak dan. Marija Lebar 7 Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013 Intervju, Zdravstvo HELENA TROBENTAR, ŠIVILJA, KREATORKA, KOSTUMOGRAFINJA STARIH OBLAČIL IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE »Najbolj pri srcu so mi najelitnejši zgornjesavinjski kmečki pražnji kostumi« - Svoj cas ste živeli v Zgornji Savinjski dolini? Rojena sem bila v Lučah. Po končani osnovni šoli pa sem odšla v Ljubljano, nato sem se poročila v Kamnik, kjer sem vseskozi opravljala tovrstno obrtno dejavnost. V Kamniku sem živela 33 - Koliko kostumov ste že seši-li? Kateri modeli vam največ pomenijo? Če govoriva o kmečkih pražnjih kostumih, potem jih je že čez 30, ne štejem več. Omenila pa bi še dve otroški folklorni skupini, ena je iz Kamnika in ena z Ljubnega. Pa Kostumi kreatorke in šivilje Helene Trobentar so že iskana dragocenost v naši dolini. (Foto: Jože Miklavc) let. Ukvarjala sem se z unikatnim izdelovanjem oblačil po meri, poleg tega pa tudi izobraževala, saj je pri meni pripravništvo opravilo šest deklet. Potem je prišla ločitev od partnerja, osebna življenjska zgodba pač. tisto zbirko iz letošnje igrice Ohcet bo. Če pa omenim kreacije po meri strank, pa že nekaj tisoč. Najbolj pri srcu so mi najelitnejši zgornje-savinjski kmečki pražnji kostumi, ki se po vaseh razlikujejo, kar mi omogoča, da opravljam raznoliko delo ter obenem dodam kanček sodobnosti. A je ohranjena izvirnost in pristnost modelov, saj je to moja zaveza. - Od trdega in strokovnega dela se da živeti, uspeti, če človek najde tržne niše? Tržne niše vedno so, če želiš, če odkriješ potrebe in najdeš kupce. Pa vendar, tukaj gre bolj za preživetje oziroma za delo, ki ga opravljam z veseljem in ga je še veliko, saj nameravam s pomočjo dr. Bojana Knifica nadgraditi raziskavo o oblačenju kmečkega prebivalstva naše doline. No, energije imam še dovolj, s hčerko sva že kar pravi tim. In ker ponovno poganjava korenine v tej prelepi deželi, bi prav želela, da se bo nekega dne zaljšala tudi ob uporabi kostumov in oblačil, ki so nastale v naši dolini ter ji vračajo pridih avtentičnosti, originalnosti in, a naj rečem, da vonjave po naftalinu?! Jože Miklavc VROČINA POVZROČA TUDI ZDRAVSTVENE ZAPLETE V zadnjem času vse več pikov nadležnih (in strupenih) žuželk Ob etnografskih prireditvah v Zgornji Savinjski dolini vse pogosteje srečamo ljudi, oblečene v obleke, ukrojene kot tiste pred sto in več leti, pa tudi takšne, ki so jih nosili domačini ob praznikih ter kot delovna oblačila na kmetih pred obema vojnama. V glavnem so to oblačila, izdelana v sedanjem času, po študijah in še redko ohranjenih vzorcih (modelih). Osnova za oživljanje te izjemno lepe »mode« je študija dr. Marije Makarovič, etnografinje iz Ljubljane, ki je svoje raziskave in narisane ali fotografirane ter podrobno opisane modele objavila v knjigi Oblačilna kultura v Zgornji Savinjski dolini. Od nje se je očitno učil tudi dr. Bogdan Knific, ki je svoja raziskovanja v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter bogate izkušnje širil v kraje, kjer so tako narodne noše kot kostumografi-ja našle svoje zbiralce oziroma ljubitelje. V Zgornji Savinjski dolini je to navezavo koristno zgrabila zdaj že znana modna šivilja in kreator-ka kostumov modelov »iz mamine skrinje«, Helena Trobentar, ki se je s Kranjskega priselila na Ljubno ob Savinji, kjer si s hčerko zdaj gradita lasten dom. Trobentarjevo smo poiskali na njenem stanovanju in v miniaturnem, a prijetnem ustvarjalnem ateljeju, nekakšni »prototipni delavnici«. V njej je prostora za krojilno mizo, šiviljski strojček, dve omari, na gosto obdani z že izdelanimi oblačili. »Tale je za Klemna Matka, tale oblekca za njegovo ženo, pa te hlače za Conka iz Solčavskih hribov ... Kar precej dela je bilo, da sem vse to ukrojila in sešila, ker gredo ti imenitni ljudje na neke javne prireditve, kjer jim bodo obleke »iz prejšnjega stoletja« zelo pristajale in vzbujale pozornost. Na osrednjem slovenskem kmetijskem sejmu še posebej,« je povedala Helena Trobentar. Ob tem in še o čem smo se pogovarjali z mojstrico izdelovanja unikatnih in izjemnih krojev. Zgodba o njenem življenju, trdem delu, izobraževanju, raziskovanju in ljubezni do te umetnosti je postala prav živahen pogovor. - Kaj o šolanju in zaposlitvi? Najprej sem se izučila za šiviljo, nato pa kreatorko. Pridobila sem tudi mojstrsko diplomo, kar mi omogoča, da na svojem področju lahko tudi poučujem. Zadnjih osem let se intenzivno ukvarjam z ohranjanjem in obujanjem oblačilne kulturne dediščine, predvsem tiste na področju Zgornje Savinjske doline in prav nazadnje iz Solčavskega. Vse kostume tudi sama izdelujem. Za takšno strokovno delo imam certifikat Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije, no, pa že kar nekaj javno izrečenih priznanj in medijskih zapisov. - Kreiranje in šivanje kostumov je vaša strast in visoka obrt. Tudi umetnost? Res je, pa vendar sama raje uporabim izraz, da sem »dober rokodelec«. Rekordne temperature, ki smo jim bili nedavno priča, močno vplivajo na naše počutje in tudi zdravje. Kot so povedali v Zgornjesavinj-skem zdravstvenem domu v Nazarjah, pa so v zadnjem času ljudje iskali pomoč tudi zaradi pikov različnih žuželk. Zdravnica Andreja Podbregar Marš je dejala, da zaradi vročinskega udara pri njih ni iskal pomoči noben bolnik. So se pa zaradi slabega počutja oglasili nekateri starejši ljudje. Slabo počutje je bilo posledica zadrževanja na prostem ob vročini in na soncu ter dehidra-cije. Starejši ljudje namreč marsikdaj preprosto pozabijo piti. V za- dnjih dneh se je pojavilo tudi nekaj prebavnih motenj z driskami, pri katerih prav tako lahko nastopi dehidracija. Še ena nadloga, zaradi katere je pomoč poiskalo kar nekaj ljudi, pa so piki žuželk, zlasti os in sršenov. »V nevarnosti so zlasti pacienti, ki so na pike alergični, zato priporočamo, da se, kolikor je mogoče, izogibajo žuželk in da imajo stalno pri sebi ustrezna antia-lergena zdravila,« je dejala Pod-bregar-Marševa. Sicer pa bolnikom, ki niso preobčutljivi, pri pikih priporočajo predvsem intenzivno hlajenje. Marija Lebar 8 Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 Šolstvo, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA BOČNA Z novo kritino bo okolica šole varna, igrišče bo zopet uporabno V mesecu juliju so se pričela izvajati dela na strehi podružnične šole in vrtca v Bočni, ki se bodo zaključila do konca počitnic. Močan veter je spomladi na strehi naredil kar nekaj škode, nekaj strešnikov je popadalo s strehe in okolica je bila nevarna za otroke. Pred vhodom v prostore so začasno naredili lesen tunel, ki naj bi ščitil vstopajoče v zgradbo, igrišča ob šoli pa zaradi nevarnosti niso uporabljali. Z novim šolskim letom teh težav ne bo več. Izvajalci del so najprej demontirali kritino in ostrešje. Potrebni deli ostrešja so se prenovili, izvedla se je toplotna izolacija, deskanje ostrešja in zamenjava kritine. Za potrebe učilnic so vgradili strešna okna. Na podstrešju stavbe bodo namreč izkoristili uporaben prostor in naredili bodo dve učilnici, sanitarije in pomožne prostore. Bočka šola je bila v letu 2002 deležna temelji- te prenove tako zunaj kot znotraj, ni pa bila zamenjana strešna kritina. Le-to je načel zob časa, veliko škode pa je naredil pogost močan veter. Gornje-grajska občina je imela v proračunu planiran odhodek za investicije v šolstvu. Čeprav je šola načrtovala zamenjavo kritine na telovadnici, je zaradi nujnosti prednost dobila streha bočke šole. V občini Gornji Grad je bila v zadnjem obdobju potreba po več prostorih za vrtec, saj je bilo število vpisanih otrok večje, kot je bilo prostora zanje. Tako so že lani v Bočni našli prostor za polovično skupino otrok v eni od učilnic. S prvim septembrom bodo sicer lahko sprejeli v vrtec vse vpisane otroke, ko bodo izdelane učilnice v Bočni, pa bodo prostori v pritličju in prvem nadstropju služili le vrtcu, podstrešje pa šoli. Projekt za izdelavo učilnic je že v pripravi. Štefka Sem Dela na strehi podružnične šole in vrtca v Bočni bodo zaključili do konca počitnic. (Foto: Štefka Sem) V Novi Štifti, kjer cesta zavije proti Zgornjem Dolu, domačine že nekaj časa moti luknja na ozkem delu cestišča. Fotografija je nastala ob dežju, ko se je v jami nabralo toliko vode, da nevedni vozniki niso opazili njene globine in prišlo je do nekaj primerov poškodb koles na vozilih. Navidez nedolžna luknja ob cesti je torej povzročila že veliko jeze. Kdorkoli se na tem delu umika nasproti prihajajočemu vozilu, namreč na lastni koži izkusi, da je luknja precej globoka. Vse skupaj je po pričevanju domačinov moteče in nevarno, še bolj pa jih moti to, da se po tej cesti velikokrat pelje pregledniška služba gornjegrajske Komunale, ki bi to luknjo zlahka zakrpala z vrečo asfalta. ŠS RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE Druga skupina kandidatov podjetno v svet podjetništva Sredi prejšnjega meseca je z usposabljanjem začela druga generacija mladih, ki so bili izbrani na razpisu projekta Podjetno v svet podjetništva, sofinanciranega z evropskimi sredstvi. Tega na našem območju izvaja Razvojna agencija Savinjske regije (RASR). V tem času so nekateri iz prve skupine že uspešno začeli z lastnimi podjetji, nekateri pa bodo to storili v kratkem. V drugi skupini je deset mladih, ki so bili izbrani med 90 kandidati. Pet mesecev bodo zaposleni na RASR. »Iz spoznanj prvega usposabljanja bomo mladim v tem času dali na razpolago znanje in izkušnje najboljših zunanjih mentorjev, s pomočjo katerih bodo pripravili podjetniški načrt in čim več vsega, kar je potrebno, da se bo- do usposobili za vstop na zahtevna in zanimiva pota podjetništva. Po treh mesecih se bo skupina mladih predstavila javnosti, prvi izmed njih pa bodo do takrat tudi že registrirali svoje podjetje,« so sporočili iz RASR. In katera področja so prepoznali kandidati kot tista, kjer se bodo lahko uveljavili kot podjetniki? Odprtje glasbeno-zvočnega centra, ustanovitev spletnega portala z vsebinami o življenjski resnici in spiritualni rasti ter spletna trgovina, pravna pomoč in svetovanje ter mediacija, studio za fotografijo in grafiko, poučevanje angleščine in plesa za najmlajše, poučevanje naravoslovnih predmetov ter izvajanje metode coachinga za osebno rast in razvoj dijakov, oddajanje apart- majev in prevajanje ter tolmačenje iz nemškega jezika, krajinsko arhitekturno oblikovanje, notranje oblikovanje in oblikovanje javnih interjerjev, pa še socialno podjetje, ki se ukvarja s turistično dejavnostjo in pridelavo ekološke zelenjave ter podjetje za razvoj in trženje inovativnih ekoloških proizvodov in storitev. Marija Lebar Prvih deset udeležencev je izobraževanje v projektu zaključilo konec junija. Nekateri od njih so že ustanovili svoja podjetja. Tako imamo v Savinjski regiji štiri nova podjetja, ostale udeležence usposabljanja ta naloga še čaka. Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 9 ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Enotne oznake kulturnih in naravnih znamenitosti TRAFIKA CESAR SPORT Na Ljubnem ob Savinji so pred kratkim postavili pet informativnih tabel, ki označujejo tamkajšnje kulturne in naravne znamenitosti. Ogrodja in postavitev je financirala občina, same table pa so bile izdelane in sofinancirane v sklopu projekta Dobimo se na tržnici - tržnica je cool, ki ga je preko LAS Zgornje Savinjske doline in programa Leader vodil Zavod Savinja. V pretežni meri je bil projekt namenjen dogajanju na nazarski tržnici, del pa že omenjeni označitvi, kjer so bile partnerke v projektu vse zgornjesavinj-ske občine. Predstavniki, ki se v posameznih občinah ukvarjajo s turizmom, so se na neformalnih srečanjih, na katerih se redno dobivajo, pogovarjali tudi o usklajeni označitvi kulturnih in ostalih znamenitosti Po dvajsetih letih v Mozirju zopet trafika v občinah. Priložnost za to je ponudil zgoraj omenjeni projekt, ki je potekal v lanskem letu in je že zaključen. Informativne table so bile izdelane v sklopu projekta, potrebno je bilo naročiti in izdelati še ogrodja ter jih postaviti ob izbrane objekte, kar pa je strošek občin. Občina Ljubno je to storila prva. Za izdelavo ogrodij in postavitev so plačali nekaj več kot 700 evrov. Tudi v Nazarjah nekatere označitve že stojijo, druge bodo namestili postopoma. To bodo naredile tudi ostale občine, tako bodo imele naše najpomembnejše kulturne in naravne znamenitosti po celotni dolini enotne označitve, kar bo prav gotovo pripomoglo k prepoznavnosti Zgornje Savinjske doline kot enotne turistične destinacije. Marija Lebar Tadej Cesar iz podjetja Cesar šport, Tadej Cesar s.p., je pred slabim mesecem v Mozirju, tik ob lekarni, odprl trafiko. Mozirjani, predvsem tisti malce starejši, se trafike, ki je bila v Mozirju do izpred dvajsetih let, še spomnijo, saj je bila takrat to edina trgovina s časopisi in podobnim. ponudnike turističnih storitev ter to ponudbo obiskovalcem in turistom ponuditi iz prve roke. Tako je obiskal turistične kmetije, kampe, gostinske lokale in ostale, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo širom Zgornje Savinjske doline, kar je marsikaterega izmed njih pozitivno presenetilo. Na enem mestu, že ob vstopu Trafiko, tik ob lekarni v Mozirju, je pred slabim mesecem odprl Tadej Cesar. (Foto: Benjamin Kanjir) Informativna tabla pred Šteknerjevo hišo na Ljubnem ob Savinji (Foto: Marija Lebar) Tadej po uspešno zaključenem študiju turizma želi z odprtjem trafike zapolniti tržno nišo, ki se kaže na tem področju. V majhnem, prijaznem in nevsiljivo umeščenem objektu ob parkirišču poleg lekarne je kupcem tako na voljo pester nabor domačih in tujih časopisov ter revij, različnih zbirateljskih predmetov, tobačnih izdelkov in pripomočkov. Tadej se zaveda, da to ni dovolj, zato svojo dejavnost razširja na ponudbo zgornjesavinjskih turističnih akterjev. Želi si povezati v dolino, tako namerava turistom omogočiti uvid v tovrstno ponudbo. Zaveda se, da je letos s pozno otvoritvijo trafike zamudil večji del turistične sezone, zato se namerava na naslednjo dobro pripraviti in jo izkoristiti. Konec koncev naj bi bil turizem tisti produkt, ki naj bi v prihodnosti nudil največji del gospodarske pogače krajem, kot je Mozirje. Predvsem pa posameznikom, ki bodo pripravljeni ugrizniti v to, že velikokrat utrgano, a nikoli pojedeno jabolko. Benjamin Kanjir PELINOLISTNA AMBROZIJA Zakonodaja predpisuje odgovornost za odstranitev Ob cestah, po bregovih, grobljah in gradbiščih v Zgornji Savinjski dolini je v teh dneh mogoče videti rastline pelinolistne ambrozije, ki se pripravlja na cvetenje. Ta tujerodna in invazivna vrsta povzroča hude alergijske reakcije. Strokovnjaki ocenjujejo, da je nanjo v Sloveniji alergičnih vsaj 50.000 ljudi, zato zakonodaja zahteva od lastnikov zemljišč dosledno zatiranje. Rastlina je trdoživa, listi so morda nekoliko podobni pelinu. So svetlo zeleni z bledimi žilami in z belimi prileglimi dlačicami na spodnji strani listov. Steblo je rdečkasto in dlakavo. Rastlina zacveti proti koncu julija. Podolgovate cvetne glavice (socvetja) na koncu vrhnjih vej skrivajo velike količine cvetnega prahu, ki je povzročitelj senenega nahoda in astme. Znano je, da pe-linolistna ambrozija povzroča več in hujše težave kot cvetni prah avtohtonih rastlin spomladi oziroma v začetku poletja. Seme ostane v zemlji kaljivo 20 let in več. Ker je pelinolistna ambrozija tako zelo alergena rastlina, jo je v skladu z Zakonom o spremem- bah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (UL RS 36/2010) obvezno zatirati. Lastniki zemljišč s(m)o torej dolžni poskrbeti za odstranjevanje ambrozije. Le z resnim pristopom je mogoče preprečiti nadaljnje širjenje te rastline, ki je k nam prišla iz Severne Amerike. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 Gospodarstvo, Čestitke 10 LET TURISTIČNE KMETIJE KOROŠEC V LJUBIJI Gostom poskušajo izpolniti vsako željo, tudi nemogočo Letos mineva desetletje od tedaj, ko sta Urška in Franc Reberčnik na svoji kmetiji postavila prvo leseno hišo z apartmajem in prvo savno. Danes lahko turisti in ostali obiskovalci v Ljubi-ji, na turistični kmetiji z nastanitvami Korošec izbirajo med štirimi apartmaji z 22 ležišči in štirimi prostori s savnami. Idej, pravi Franc, je še veliko, vendar jih je težko izvesti zaradi nesprejete-ga občinskega načrta. Sicer pa sta Reberčnikova v teh letih poskrbela za številne novosti in nadgradnjo svoje turistične dejavnosti, ki je ocenjena s štirimi jabolki. Teh seveda niso dobili kar tako. Njihova kmetija, kjer za delo poprimeta tudi študenta, hči Tajda in sin Matevž, je namreč po mnenju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije kmetija prijazna otrokom in družinam ter kmetija s ponudbo za zdravo življenje. V letošnjem letu pa se lahko pohvalijo tudi s četrtim mestom v akciji Naj slovenski wellnessi v kategoriji turizem - mali, kjer so se za prestižni naslov potegovali wellnessi Šmarješke toplice, Terme Ptuj in Banovci. NOVOSTI V NASTANITVENI IN SPROSTITVENI PONUDBI Naključne obiskovalce pritegne nevsakdanji smerokaz ob regionalni cesti, s katerim sta Re-berčnikova želela, da njihova ponudba posta- Urška Reberčnik poudarja, da so nastanitveni objekti narejeni iz naravnih materialov. (Foto: Marija Sukalo) prej. »Nudimo možnost sprostitve v štirih moderno opremljenih ambientih s saunami, jacuzzi-ji, kozmetičnim salonom in masažami. Vsi naši prostori s savnami so namenjeni za individualne obiske, kar pomeni, da ste v njej sami,« pove Urška, ki pravi, da se za sproščanje odločajo tako Zgornjesavinjčani in okoličani, kot tudi Koro- ne prepoznavna in vidna: »Prav moder kozolec, ki je narejen po vseh občinskih predpisih, sedaj pritegne več ljudi,« se smeji gospodar Franc in doda, da so svojo ponudbo letos obogatili z apartmajsko hiško Luna, ki je zgrajena iz lesenih hlodov in ima poleg moderno opremljene kuhinje s številnimi pripomočki še vodno posteljo in kamin. Da je zgrajena iz lesa, ni naključje, saj so vse njihove hiše lesene. Prav tako je tudi vsa oprema iz naravnih materialov. Tudi pri sprostitveni ponudbi so šli korak na- šci, ostali Štajerci in Gorenjci, za spanje v apartmajih pa turisti. Do sedaj so jih poleg Slovencev, ki jih je dobra polovica, obiskali Rusi, Italijani, Poljaki, Nemci, Čehi in številni drugi, ki se zadržijo po nekaj dni. Zadnjih nekaj let so v trendu krajše počitnice, vendar večkrat v letu, zato je 14-dnevnih rezervacij malo, se pa zamenja več gostov. Veliko imajo že stalnih gostov, ki se vračajo, tudi večkrat letno. BESEDICE »NE MOREMO IN NIMAMO« NE POZNAJO In kaj turista, ki si lahko v Ljubiji privošči raz-vajanje v wellnessu, kozmetične storitve, kopanje v jezeru, poleti vožnjo s kolesi, pozimi pa z motornimi sanmi in drsanje po jezeru, še pritegne? Zakonca Reberčnik zatrjujeta, da so to naravi prijazno opremljeni apartmaji, mir, narava in prijaznost ljudi. Prav tako poskušajo gostom izpolniti vsako željo, tudi tiste nemogoče. Besedic »nimam«, »ne morem« pri Koroščevih ne poznajo. Prisegajo na diskretnost, prijaznost in čistost. Njihovi apartmaji stanovalce vedno pričakajo čisti, z zadostnim številom brisač, kopalnih plaščev, copat in kozmetičnih pripomočkov. Vse to pa goste pogosto tako prevzame, da se v Ljubijo vračajo. Tudi za naslednjih deset let v Preseki, kjer sosedje živijo v sožitju s turistično dejavnostjo družine Reberčnik, ne manjka idej za popestritev dejavnosti. Takoj, ko bo sprejet prostorski načrt, bodo začeli z realizacijo zorbing proge (kotalje-nje v ogromni žogi), plezalne stene in bazena za apartmajske goste. Marija Šukalo Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 11 Ljudje in dogodki POLETNA RAZSTAVA V MOZIRSKEM GAJU Osrednji prostor zelenjavnemu vrtu in nageljnom V času med 14. in 18. avgustom je v Mozirskem gaju potekala tradicionalna poletna razstava cvetja in aranžmajev. Organizatorji, člani Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj, so kot osrednjo nit letos namenili tradicionalnemu ki še danes najdejo mesto na vrtovih ob stanovanjskih hišah, do nekaterih že dodobra pozabljenih. Na osrednjem travniku so bili postavljeni paviljoni z narodnimi nošami iz različnih slovenskih pokrajin. Seveda ob razstavnih prostorih Ustvarjalci so z nageljni ustvarjali najrazličnejše kreacije. slovenskemu zelenjavnemu vrtu in nageljnom kot priljubljenemu slovenskemu cvetu. Po vsej površini parka so bile razporejene najrazličnejše cvetlične kompozicije, katerih osrednja nit so bili nageljni. Ustvarjalci so z njimi in v sožitju z zelenjavo, ustvarjali najrazličnejše kreacije. Ob Savinji, tik ob kapeli sv. Valentina, je ob tej priložnosti nastal Junakov Disneyevih risanih filmov so se razveselili predvsem najmlajši. pravi slovenski zelenjavni vrt, ki se ga mnogi, predvsem starejši, še dobro spominjajo. Tako so se obiskovalci od vsepovsod z veseljem ustavljali in pasli radovednost preko lesene ograde, ki jih je ločila do obilno obloženih zelenjavnih gredic. Na njih je raslo brez števila zelenjavnih vrst, od najbolj običajnih, Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali pravi slovenski zelenjavni vrt. ni manjkalo brez števila nageljnov, ki spadajo k vsaki noši. Ob osrednji razstavi širom Gaja se je vrstilo še kar nekaj poslastic za obiskovalce. Tako je domačin Jernej Mazej pripravil razstavo paradižnikov, katerih semena dobiva iz celega sveta, nato pa jih goji na domači njivi. Preko šestdeset vrst teh plodov je bilo prava paša za oči. Članica društva Bioexo, ki je razstavljalo najrazličnejše plazilce, se je brezskrbno ulegla poleg pitona. Disneyevih risanih filmov, ki so se na vrsta rokodelcev, ki so izdelova-jih razveselili predvsem najmlajši. li najrazličnejše domače predmete. Po vsem parku pa je bila razporeje- Tekst in foto: Benjamin Kanjir ZANIMIVOSTI NARAVE Rezultati na vrtu ob suši Na vrtu našega zvestega bralca sta kljub suši na enem peclju zrasli dve kumarici. Očitno pridno zaliva. Kako ju je vložil, uredništvo do tega trenutka ni uspelo raziskati. Prav tako dobrodošla je bila razstava društva Bioexo, katerega člani so prinesli na ogled najrazličnejše plazilce, bolj ali manj strupene, pa tudi nekatere čisto nenevarne, s katerimi so se obiskovalci fotografirali ali se jih zgolj dotaknili in s tem morda premagali delček strahu. Po parku so se sprehajali junaki Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 12 Zgodovina in narodopisje Primorski begunci v naših krajih (4) Piše: Aleksander Videčnik KEMPERLETOV DNEVNIK (3) 1. februar »Smo v letu 1917, dan pred praznikom. Zopet je treba pripraviti poročilo o begunski podpori in oproščenih delavcih. Pripravili smo celo vrsto novih prošenj begunske podpore in vključili vse nastale spremembe. Odposlali smo to kramo na c.k. vojno poveljstvo v Gradec. Teh podatkov je toliko, da se človeku v glavi zavrti. Mora pa biti, ker pričakujemo komisijo, ki bo naše stanje pregledala in ponovno preverila podatke za tiste, ki so še oproščeni vojne službe.« 2. februar »Svečnica - praznik! Delo počiva. Pred par dnevi smo zopet odposlali en vagon vojaških čevljev. Sedaj skoraj ne delamo vojaških čevljev, ker ni surovin - zgornjega usnja. Edino v delavnici planinskih čevljev branimo z izdelovanjem težkih čevljev našo domovino.« 3. februar »Hvaležnost ni plačilo sveta! To mora čutiti tudi naša »zadruga«. Danes je bil poklican delovodja h komisarju, ki mu je naštel cele litanije grehov, katere smo baje zakrivili. Gre spet za delo »Oskrbovalnice« in »Posredovalnice«. Bojda je bila pri komisarju depu-tacija begunske kolonije. Komisar ne razume, da vršimo to delo iz usmiljenja do naših ljudi. To delo počenjamo iz dobrohotnosti in ne spada v delovanje »Zadruge«. Ljudem pomagamo, zato smo si naložili to delo! »Zadruga« pri tem nima nobenega dobička - ironija, da večja ne more biti. To je tako, kot bi ljudje, ki jim pomagamo, metali kamenje v nas in vpili »križaj ga!«. Bolje bo narediti kratek proces - delati izključno samo za »Zadrugo«, za vse drugo naj skrbi vsak sam!« (Gre za dejavnost, ki ni imela z zadrugo nič opraviti, delali so le v korist beguncev, op. A.V.) 4. februar »Spet bomo imeli nabore, to smo na tihem prerokovali. Vreme je zelo hladno in suho, kar vpliva na dobro razpoloženje. Dnevničar ima v svoji sobi tovarno ledu, če ne bi bilo dobrih duš, ki zjutraj prinesejo toplo vodo, bi se še umiti ne mogel.« 7. februar »Kriza, ki je nastala z Združenimi državami, zopet razburja duhove. Vendar se jasno opaža, da so široke ljudske mase že otopele od vsega. Hud boj, ki ga ima že vsak posameznik, da se preživi, je tako rekoč vsakemu zožil obzorje. Težki dnevi, ki jih preživljamo, silijo človeka, da misli samo še na to, kako se bo prebil skozi trpljenje. Človek si ne more začrtati nič dobrega in vsako tuhtanje je brezplodno. Bojim se, da se bo ta apatija tako ugnezdila, da bo nas še po vojski morila. Mogoče se najde sem in tja nekdo, ki bi obvladal ta kaos. Splošna apatija vse bolj prevladuje. Edina tolažba - človeško srce je spremenljivo! Če nas zvezde ne bodo prevarale, bomo še priklicali sonce.« 8. februar »Danes smo spet dobili precej zgornjega usnja ter se bo zopet začelo vojaško delo. V spomin na gosposko, ki vedno bolj šikanira, bodi zabeleženo: Imamo dva konja, ker nismo mogli nakupiti dovolj sena, smo se obrnili na c.k. glavarstvo v Celje, da nam nekaj sena nakaže. Malo smo le dobili! Toda človek obrača, berič obrne! Te dni se je na Rečici vršila zaplemba sena. In mislite si: Nam, katerim se je seno uradnim potom nakazalo, so zaplenili skoraj štiri stote, domala cel ostanek od nakupa.« 10. februar »Danes sem šel v Mozirje. Med potom sem srečal celo vrsto naših žensk z vrečami premoga, saj kaže toplomer minus 15 stopinje. Popisal sem letnike 1872-1891. Oglasilo jih je preko dvajset fantov in mož. Misli na usodo teh ljudi so mi otopele, da sem kar avtomatično, brez razmišljanja, pripravljal seznam.« 14. februar »Naša »Oskrbovalnica« ima velik promet -na kmetih se ne dobi več živeža, ljudje so tako še bolj navezani na pomoč naše organizacije. Kako bi dopovedali oblastem, da se moramo pač sami potruditi za preskrbo. Med tem se je v Gradcu osnoval urad za preskrbo beguncev, uvedle so se karte za živila.« 17. februar »Včeraj sta se zgodila še dva važna dogodka! Iz Gradca smo prejeli pet krav švicarske pasme. Tako bo lažje poskrbeti za nujne primere potreb po mleku. Hkrati se nam je nakazalo 50 merskih stotov sena. Dobili smo podporo za mesec februar. Je žal kar precej narobe s to stvarjo. Razdeljevali jo bomo šele, ko ugotovimo napake in jih skušamo popraviti, se pravi za to intervenirati pri oblasteh.« 20. februarja »Pustni torek. Nekateri pravijo, da je to največji praznik v letu. V mirnih časih smo ta dan slovesno praznovali. Seveda letos ni čutiti prazničnega razpoloženja.« 21. februar »Pepelnica. V glavo mi je prišla misel našega nepozabnega Gregorčiča. S svojo krasno odo o Soči je nam pesniško prerokoval sedanje krvave boje ob prelestno lepi naši reki. Kar je pesnik-prerok videl in gledal v viziji pred mnogimi desetletji, se sedaj grozno uresničuje. Želimo, da se čimprej uresniči prerokovanje našega goriškega slavca, ki ga je tako krasno izlil v drugo odo V pepelnični noči: Le vstani uborni narod moj, do zdaj v prah teptan! Pepelni dan ni dan več tvoj - tvoj je vstajenja dan!« 23. februar »Graditi smo začeli novo barako. Kako bo velika, še ne vem. Prvotni načrti so bili veliki - zgraditi smo hoteli veliko delavnico za cokle in dve sobi za tujce, eno sobo za zdravniške potrebe in hleve za krave. Dobili smo sporočilo, da pride teritorialna komisija, ki povzroča marsikomu mravljince. Bog pomagaj in sreča junaška!« Skupina zadružnikov v orlovskih krojih in z zastavo. V prvi vrsti, drugi z desne, je kronist Leopold Kemperle. 13 Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 Kultura ODPRTJE RAZSTAVE OB 60-LETNICI KULTURNEGA IN PLANINSKEGA DRUŠTVA LUCE Pregledna razstava pritegnila številne obiskovalce V avli Osnovne šole Blaža Arniča v Lučah so v četrtek, 8. avgusta, odprli razstavo, ki priča o dejavnosti Kulturno-umetniškega društva Raduha Luče in Planinskega društva Luče. Obe društvi letos praznujeta šestdeset let delovanja. Otvoritev je z glasbo na citre dopolnil domačin Tone Mlačnik. Začetki lučkega družabnega in kulturnega delovanja segajo daleč nazaj. Letos junija je svojo šestdesetletnico praznovalo tamkajšnje kulturno društvo, šest desetletij pa je preteklo tudi od ustanovitve Planinskega društva Luče. Obe društvi sta na tokratni občinski slovesnosti prejeli priznanje. Na razstavljenih fotografijah in dokumentih je zajet utrip kulturnega delovanja v mnogih sekcijah vse od folklore, pevcev, gledališčnikov do lutkarjev. Upodobljena je razvejana dejavnost luč-kih planincev, ki vestno skrbijo za več planinskih koč, v različnih izobraževanih tečajih in delavnicah skrbijo za planinski naraščaj in redno prirejajo izlete ter pohode za svoje člane. Razstava je delo treh avtoric, ki še posebej vestno zbirajo gradivo iz preteklosti lučkih društev in ostalega dogajanja v občini. Zbrano gradivo nato Jožica Podkrajnik, Marjana Šiljar Strgar in Andre- ja Urh lično uredijo na panojih ter opremijo z napisi. Priprava razstav v Lučah je njihova »stalna zadolžitev«, ki se je vselej lotijo z veseljem. Marija Lebar Razstava je delo Jožice Podkrajnik, Marjane Siljar Strgar in Andreje Urh, ki vestno zbirajo gradivo iz preteklosti lučkih društev in ostalega dogajanja v občini. (Foto: Marija Lebar) VEČER LJUDSKEGA PETJA V LUCAH Včasih podoknica za klicanje deklet, danes telefon Večer z ljudskimi pevci in godci je 10. avgusta v Luče privabil številne domačine in obiskovalce od drugod. Ti so prisluhnili tako ljud- Kmalu so obupali in se preselili v »krčmo«. Tu se je razvila pripoved o dogodivščinah v preteklosti. Nemalokrat se je zgodilo, da dekle vaso- Med obujanjem spominov so dekleta povedale številne prigode pri vasovanju in drugih običajih. (Foto: Marija Sukalo) skim pesmim kot vižam, ki so obogatile dogajanje v kraju. Prireditev so organizatorji, Kulturno-umetniško društvo Raduha, umestili v 44. tradicionalno turistično prireditev Lučki dan. V gostilno »na zgurnji vjesi« pri kmečki tržnici je tokrat vabila mlada krčmarica Andrijana Supin, ki jo je zmotila pesem v daljavi. Pod oknom ene od vaških deklet so namreč fantje peli po-doknice. Z njimi so v preteklosti »klicali« dekleta in vasovali. valcu ni odprlo okna ali pa ga je vasovalec zgrešil in prispel k mami ali imel opravka z razjarjenim očetom. Danes moderni fantje uporabijo telefon in niti ne pridejo na idejo, da bi svoji izvo-ljenki peli. Tudi ob drugih priložnostih se je zgodilo veliko šaljivih zgodb in prigod, so sporočali lučki pevci in pevke ter nekatere tudi predstavili. Vse skupaj so popestrili s prijetno ljudsko pesmijo. In ker se ob glasbi spodobi zaplesati, je krčmari-ca spodbudila svoje goste, da so se ob zaključku tudi zavrteli. Marija Sukalo Številni pevci so v Lučah zapeli tudi Prav lepa je ta lučka fara. (Foto: Marija Sukalo) 16 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2013 Organizacije, Informacije 15. VLCERSKO TEKMOVANJE ZA MEMORIAL VOLER MLACNIK Za varnost pri delu in zmanjšanje nesreč Nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, lučka občina in Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje so 10. avgusta pripravili tekmovanje v gozdarskih veščinah za memorial Voler Mlačnik. Slednje je bilo tudi drugo izbirno tekmovanje za uvrstitev na državno v Gornji Radgoni. Na Hočevarje-vih njivah se je tako med seboj merilo 28 lastnikov gozdov. Ti so tekmovali v kombiniranem in preciznem rezu, zaseku in pod-žagovanju, kleščenju, podiranju na balon. Pred komisijo pa so opravili tudi preizkus znanja s področja varnosti in znanja pri delu. Največ točk je v moški konkurenci zbral Janko Mazej iz ekipe Duseti Sekače tekmovalce je spremljalo budno oko komisije. (Foto: Marija Sukalo) Šoštanj, na drugo mesto se je uvr- ekipe Gros. Med ženskami je bila stil Slovenjgradčan Jože Šepulj, tre- najboljša Lučka Jelšnik, na tretjem tje pa je pripadlo Marku Jelšniku iz mestu je pristala Saša Podkrižnik, obe iz ekipe Vlcarke Menina. Drugo mesto si je »prižagala« Pavla Voler. Ekipno so se najbolje odrezali sekači Duseti Šoštanj pred ekipama Gros in Šoštanj 2. Barve nazar-ske enote Zavoda za gozdove Slovenije v Gornji Radgoni bodo letos branili Lučka Jelšnik, Saša Podkri-žnik in Pavla Voler ter Janko Maze, Stanko Goličnik in Marko Jelšnik. Po besedah vodje enote Tonija Breznika tovrstno tekmovanje prispeva k varnosti pri delu v gozdu in pravilni opremljenosti pri delu z motorno žago. Prav tako pripomore tudi k zmanjševanju delovnih nesreč, ki pa jih je v Sloveniji še vedno veliko. Marija Šukalo ČEBELARSKO DRUŠTVO SOLČAVA Šest desetletij delovanja obeležili na občinski slovesnosti V Solčavi so letošnje občinsko praznovanje popestrili z zgodbo o domači kulinariki. V pripovedih, ki so jih o nekdanji in sedanji prehrani pripovedovali nastopajoči domačini, so se predstavili tudi tukajšnji čebelarji. Med je bil od nekdaj neločljivo povezan s prazničnimi jedmi Solčavskega in Zgornje Sa- vinjske doline. Poleg tega pa solčavski čebelarji letos praznujejo šestdeset let svojega delovanja, je bilo rečeno na prireditvi. Čebelarske običaje in uporabo medu je predstavila dejavna članica tukajšnjega društva Vera Ošep. Strd, kot so med od nekdaj imenovali v teh krajih, je bila nekdaj cenjeno in skoraj edino sladilo, zato so imeli čebele domala na vsaki kmetiji. Prihajala je na mizo ob prazničnih priložnostih, predvsem kot pri-boljšek. Z medenimi pijačami pa so si ljudje gasili žejo. Tudi sedaj, je povedala Ošepova, bi bilo veli- ko boljše piti naravne pijače. Poleg medice, žganja in medenega vina ter penine je odličen, a premalo cenjen medeni kis. Predsednik Čebelarskega društva Solčava Klemen Matk nam je povedal, da posebne slovesno- sti ob visoki obletnici ne bodo pripravljali, zato so se obširneje predstavili na omenjenem dogodku. Po Matkovih besedah bodo kaj več o Tokratna družinska knjiga meseca vsem, ki se želijo pobližje spoznati z učnimi načeli italijanske zdravnice, pedagoginje in borke za pravice žensk, Marie Montessori, predstavlja na desetine vaj po metodi montessori. Vaje so namenjene otrokom med drugim in petim letom starosti, katere spodbujajo k igri z naravnimi materiali in z različnimi čutnimi pripomočki. Starši bodo s pomočjo knjige pomagali svojim otrokom, da bodo bolj aktivni, odgovorni in samostojni, s poudarkom na igrah, ki jih izvajajo sami oziroma ob blagem usmerjanju starša ali vzgojitelja. Knjiga bo najbolj prav prišla staršem in sta- šestih desetletjih svojega delovanja povedali na njihovem prihodnjem občnem zboru. Marija Lebar rim staršem, ki z otroki prebijejo veliko časa in iščejo nove načine, kako tvorno in otrokovemu razvoju primerno izkoristiti dragocene trenutke. O čebeljih pridelkih v domači prehrani je spregovorila Vera Ošep (levo). (Foto: Marija Lebar) DRUŽINSKA KNJIGA MESECA AVGUSTA V KNJIŽNICI MOZIRJE Maja Pitami«: Pokaži mi, kako se to naredi : Spoznavanje dejavnosti po metodi montessori 15 Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 TEKMOVANJE ZA POKAL MOZIRSKEGA GAJA MOZIRSKI TULIPAN Med najbolj prepričljivimi tudi domačinka Brigita Klinar Ob uvodnem dnevu letošnje poletne razstave cvetja v parku cvetja ob Savinji je potekalo tekmovanje vrtnarjev in cvetličarjev za pokal Mozirskega gaja. Strokovna komisija pod vodstvom Janeza Selišnika je za najboljšo ustvarjeno kompozicijo razglasila delo Mateja Erjavca. Tekmovalci, bilo jih je petnajst, so bili večino- ma dijaki ali študentje različnih vrtnarskih šol. Prijava na to tekmovanje jim je pomenila svojevrsten izziv, da se preizkusijo med sabo in s pomočjo strokovnih mnenj in nasvetov članov ocenjevalne komisije storijo korak naprej pri svojem izobraževanju. Tekmovalne kompozicije so ustvarjali iz zelenjave in nageljnov, ki so jim organizatorji tokra- Ocenjevalci so pohvalili ustvarjalno žilico sodelujočih. (Foto: Benjamin Kanjir) tne poletne razstave namenili osrednje mesto. Tekmovalci tik do začetka tekmovanja niso vedeli, iz katerih materialov bodo ustvarjali in kaj so jim pripravili organizatorji. Domišljiji so nato pustili prosto pot, zato so nastajale najrazličnejše, med sabo nič kaj podobne, tehnično dovršene in barvno usklajene kreacije. Na vsakem tekmovalnem prostoru se je v dveh urah, kolikor je tekmovanje trajalo, znanje prepletalo z novimi idejami, ki so se rojevale sproti. Tekmovalce so ves čas nadzirali ocenjevalci. Ob koncu so ocenili izdelane cvetlično zelenjavne kompozicije, predvsem pa pohvalili ustvarjalno žilico sodelujočih. Za najboljšega so razglasili Mateja Erjavca iz Biotehnične šole Ptuj, na drugo mesto je s svojo kreacijo prišla Brigita Klinar iz Dol-Suhe, učenka Šole za horti-kulturo in vizualne umetnosti Celje, tretja pa je bila Ivi Klemenčič iz cvetličarn Rožcar. Tekmovalce je pozdravil predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Zahvalil se je organizatorjem, ki se trudijo za promocijo vrtnarstva in cvetličarstva, z njuno pomočjo tudi Slovenije. Izpostavil je dobro delo z mladimi, katerim so to tekmovanje in podobna srečanja dobrodošla pomoč pri razvoju lastne ustvarjalnosti. Benjamin Kanjir ORATORIJ ZA OTROKE SMARTNEGA OB DRETI IN BOČNE Skozi igro in delavnice delovali kot usklajena celota Počitnice so se že prevesile v drugo polovico. Večina otrok jih preživlja na morju, toplicah, v hribih ..., za nekatere pa je bila udeležba na ora-toriju tisti del počitnic, ki so ga težko pričakovali. Oratorij za otroke Šmartnega ob Dreti in Bočne je potekal od 5. do 9. avgusta. Sodelovalo je 27 otrok. Za njihovo zaposlitev in zabavo je skrbelo pet animatorjev, da pa nihče ni odšel lačen, so poskrbele tri gospodinje. Čez teden so otroci »potovali na ladji«. Vživeli so se v igro junakov Jutranje zarje, iz knjige Zgodbe iz Narnije, avtorja Cliva Staplesa Lewisa. Skozi igro so spoznavali, da šele ob skupnem sodelovanju in medsebojni pomoči delujejo kot celota. Uvod v katehezo je doživeto pripravil župnik Ivan Šelih. Na delavnicah so jih animatorji vodili in usmerjali ter jim pomagali izdelovati razne izdelke. Vsakodnevne igre po končanih delavnicah pa so samo še popestrile in naredile sproščeno in prijetno vzdušje. Teden je kar prehitro minil. Zaključili so ga s slovesno mašo in petjem, na koncu pa je sledila še pogostitev. Obljubili so si, da se drugo leto zopet srečajo in medse povabijo nove prijatelje. Olga Obojnik Udeleženci oratorija se že veselijo ponovnega snidenja čez leto dni. (Foto: Marta Sporin) Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 16 Organizacije 37. OVČARSKI PRAZNIK V SMIHELU NAD MOZIRJEM Tradicionalen prikaz preteklosti pretkan z mladostno hudomušnostjo V organizaciji Društva podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem in Kulturnega društva Rov-tar je bil tudi letos v Šmihelu tretji vikend v avgustu namenjen 37. Ovčarskemu prazniku. Ta tradicionalna prireditev v vas privabi veliko obiskovalcev, namenjena pa je ohranjanju spomina na delo in dogajanje v vasi v preteklosti. poskusili. Prikazana je bila ročna predelava ovčje volne. Na prizorišču dogajanja se je kuhala smola, izdelovale so se previti, cepili so se šikl-ni, rezala se je slama in mojster v svojem poslu je izdeloval brezove metle. Šmihelski pevci so poskrbeli za glasbeno ozadje, zabaven di- Pozen možev prihod domov je bil povod za šaljiv prepir. (Foto: Mateja Goltnik) Lovro Gostečnik in Jože Mikek med pranjem ovce (Foto: Mateja Goltnik) Sobotno popoldne je bilo zaznamovano s prikazom življenja na podeželju nekoč. Po prostoru se je sprehajal pastir, v ograji so se oglašale ovce. Tem je sledilo pranje in nato prikaz striženja. Medtem sta pastirici pripravljali masovnik, žgance in druge jedi, ki so dišale po preteklosti in ki so jih lahko obiskovalci Velik interes obiskovalcev za domače izdelke V okviru Ovčarskega praznika v Šmihelu se je bilo tudi letos mogoče sprehoditi med stojnicami, kjer so v soboto in v nedeljo svoje izdelke ponujali izdelovalci lesenih izdelkov, nakita, pridelovalci medu, sirov, olj, likerjev, mesnin in še česa. Na stojnici domačega aktiva kmečkih žena je dišalo po sladkih dobrotah in kruhu, z namenom in pomenom Ovčarskega praznika pa je sovpadala tudi razstava Društva solčavskih fil-cark Bicka, ki je bila na ogled v dvorani podružnične šole. Filcarke, ki jih že devet let povezuje ustvarjanje izdelkov iz volne, so se z veseljem odzvale povabilu Kulturnega društva Rovtar iz Šmihela, ki je organiziralo kulturni utrip prireditve. Ogledati in kupiti je bilo mogoče filcana oblačila in copate, nakit iz filca ter druge edinstvene izdelke. Filcarke so bile na voljo tudi za vprašanja obiskovalcev, za lažjo predstavo o poteku ustvarjanja pa je bil del razstave namenjen tudi opisu postopka filcanja. Najmlajši obiskovalci prireditve so v nedeljo lahko ustvarjali v otroških delavnicah, kjer so sami iz- delovali izdelke iz papirja in razvijali svojo umetniško žilico, ki jo bodo čez nekaj let morda unovčili na sejmu domačih izdelkov. Mateja Goltnik Mojster Vinko Goltnik med cepljenjem šiklnov (Foto: Mateja Goltnik) alog med možem Lovrom Gostečnikom in ženo Katjo Pačnik pa je izvabljal smeh na obraze vseh prisotnih. Še več fotografij, tudi s šaljivih iger, si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: ov37sm). Mateja Goltnik Izdelke solčavskih filcark so si z zanimanjem ogledali tudi mlajši obiskovalci. (Foto: Mateja Goltnik) Mojster Anton Mikek je izdeloval brezove metle. (Foto: Mateja Goltnik) Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 17 Ljudje in dogodki, Oglasi ZLATA POROKA Petdeset skupnih let Vršnikovih iz Florjana pri Gornjem Gradu Pod okriljem mogočne gornje-grajske katedrale sta si 27. julija po petdesetih letih pred Bogom ponovno obljubila večno zvestobo Ivanka in Franc Zalesnik, po domače Vršnikova iz Florjana pri Gornjem Gradu. Tudi pred pol stoletja, točneje 30. junija 1963 sta v tej cerkvi začela skupno življenjsko pot, zakrament sv. zakona pa jima je takrat podelil Jakob Zalesnik, stric zlatoporočenca Franca. Tokratno bogoslužje je vodil prav tako domačin Janez Potočnik, na njem pa so bili poleg sorodnikov in prijateljev prisotni tudi njuni štirje otroci z družinami, ki so se prišli Bogu zahvalit za skupno življenjsko pot svojih staršev. Marica, Stanko, Fanika in Ivica so bili ob tej priložnosti še posebej ponosni na svoja starša, ki sta jim v ži- ' Gradite mnmhiia, obuavlnte staro, ali pa vam je ■e"-- š !z. ■ n - zde j L: s-trittc ■' liifajama tE^arska. k rovi h z. kleparska in suho montažna deta. Obiščite nas na wtfw.pl3mnka.nel m PLAN f N KA montažne gradnje Zlatoporočenca Ivanka in Franc Zalesnik s svojimi otroki (Foto: Franjo Atelšek) vljenju pokazala pravo pot, jih naučila skromnosti, delovne vneme in seveda ljubezni do zemlje in narave. Kar pa je najpomembnejše, pri njiju so imeli topel dom, vedno prijazne besede, bila sta jim za zgled in vodilo življenja. Delo, zaupanje v Boga in božjo previdnost ter krščanske vrednote so bile v življenju Vršnikove Ivanke in Franca vedno na prvem mestu. Za vse, kar sta skozi pol stole- tja storila za dobro Vršnikove družine, se jima je v imenu vseh zahvalila hčerka Ivica s pomenljivimi besedami: »Tukaj danes nismo zato, da bi se hvalili ali tarnali, ampak preprosto zato, da vama tudi pred Bogom v tej božji hiši povemo, da vaju imamo radi. Bog naj vaju živi še mnogo let! Naj vama povrne stotero, saj nam dajeta mnogotero.« Franjo Atelšek PRED POROKO BODOČE ZOBOZDRAVNICE IN ELEKTRICARJA Jasmina in Andrej spoznala težak jarem zakona Preteklo soboto sta bodoča mladoporočenca Jasmina Fužir in Andrej Grlica, oba iz Ljubi-je, spoznala težak jarem bremena, ki ga bosta od 24. avgusta nosila skupaj. Prijateljice in prijatelji so jima pripravili dekliščino in fantovščino, ki ju zlepa ne bosta pozabila. Jasmino kot bodočo zobozdravnico, čaka jo še zadnji letnik študija, so prijateljice sila primerno oblekle in jo napotile prodajati zobozdravstvene usluge pred trgovski objekt v Mozirju. Ljudje so se z zanimanjem obračali nanjo, saj je pojava takoj padla v oči in tam ostala. Poleg tega je morala Jasmina, bodoča stanovalka naselja, med domačini imenovanega zajčja dobrava, od hiše do hiše zbrati podpise pod dovoljenje za poroko. Nalogo je dobro izpolnila, saj je zbrala podpise vseh domačinov, ki se že veselijo nove, pridne in prijazne sosede. Veliko hujšo nalogo je imel bodoči ženin Andrej. Kot zapriseženemu motoristu in električar-ju, zaposlenemu v šoštanjskem TEŠ-u, so fantje zbili skupaj dva ogromna lesena koluta in ju povezali v priložnostno vozilo, nanj pa postavili znak jamaha. Seveda brez volana ali česa podobnega, zato je moral dvigovati težka koluta na vsakem ovinku. Teh pa ni bilo malo. Izpred Bodočega ženina (s čelado), motorista, električarja, športnika, predvsem pa zanesljivega prijatelja, so prijatelji z veseljem pospremili na pot v zakonski stan. (Foto: Benjamin Kanjir) domače hiše je moral vozilce kotaliti v Loke, pa skozi trško jedro in po Šmihelski cesti do lovskega doma. Napore so mu prijatelji pomagali lajšati z glasno glasbo in toplo vodo, katere teža je v žgočem sobotnem popoldnevu še dodatno bremenila njegovo telo. A se je dobro izteklo, saj Andrej ni klonil, kakor ne namerava kloniti pod težavami, ki jih bo predenj in njegovo izbranko prinesel zakonski vsakdan. Usodni da bosta to soboto dahnila v domači podružnični cerkvi sv. Nikolaja. Tudi tokrat bodo z njima vsi njuni prijatelji, ki ju bodo spremljali tudi na skupni poti. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 18 Šport SMUČARKA MATEJA ROBNIK h • w |v| Za njo uspesna sezona, a na prvo ameriško zmago še čaka Mateja Robnik iz Luč, nekdanja slovenska smučarska reprezentantka, sedaj študentka in smučarka na ameriški univerzi New Mexico, po uspešno opravljenem prvem semestru preživljala počitnice v Lučah. Tik pred povrat-kom na univerzo v Albaquerque, v ameriški zvezni državi Novi Mehiki, je strnila svoje misli o študiju, smučanju in življenju preko luže. PRISILNA REPREZENTANČNA UPOKOJITEV Robnikova je v januarju, potem ko zanjo ni bilo več mesta v slovenski A smučarski reprezentanci, sprejela ponujeno priložnost za študij in nadaljevanje smučarske poti v Ameriki. Odločitve ne obžaluje, ponujeno priložnost jemlje kot novo epizodo v njenem življenju, hkrati pa ne dvomi o vrnitvi domov po končanem študiju. Čas prilagajanja na drugačen način življenja ni bil lahek. Treba se je bilo privaditi jezika, drugačnega načina študija in drugačnemu poteku treningov. A se je vse uredilo kar hitro, je povedala Robnikova. »Navdušena sem nad načinom študija. Dela se veliko, a sproti. Začetne težave z jezikom so se hitro razblinile in prvi semester sem zaključila brez težav. Veliko opravljenih izpitov so mi na univerzi priznali. Vpisala sem namreč politologijo, mednarodne odnose, v Ljubljani pa sem prej uspešno zaključila dva letnika obramboslovja.« USKLAJENE AKTIVNOSTI Študij je po besedah Robnikove prilagojen treningom in tekmovanjem. »Vse je usklajeno in zaradi treningov ne zamujam predavanj, kar je bilo v Sloveniji nemogoče. Se pozna, da smo univerzitetna ekipa in imamo obveznosti usklajene, Mateja Robnik je zelo uspešno nastopila tudi na severnoameriškem pokalu, kjer je dosegla dve drugi in dve četrti mesti. (Foto: Štefka Sem) vse gre z roko v roki. Z rezultati v prvi sezoni sem zadovoljna. Na univerzitetnih tekmah sem se redno uvrščala med prvih pet, večkrat sem tekmovanje zaključila na stopničkah.« Kljub pomanjkanju treningov je zelo uspešno nastopila tudi na severnoameriškem pokalu, kjer je dosegla dve drugi in dve četrti mesti. Še vedno je veleslalom njena boljša disciplina, kakšna zmaga pa se zna zgoditi v novi sezoni. Kljub počitnicam je Robnikova doma opravljala suhe treninge, vzdrževala kondicijo in nekaj časa preživela na smučanju na avstrijskem ledeniku. Seveda je nekaj časa preostalo tudi za morske užitke, predvsem deskanje, katerega poleg jahanja obožuje. Naužila se je tudi dobrot iz domače kuhinje, katere je pogrešala. »Vse vrste juh, ribe, žgance, kislo mleko, pa tudi pečenko in savinjski želodec, vse to sem pogrešala, pa še kaj bi se našlo. Doma sem bila zadovoljna z vsem, samo da ni bila hitra hrana. Te je v Ameriki več kot preveč in ker nisem ljubitelj takšnega prehranjevanja, sem si poskušala čim več kuhati kar sama. Živim namreč v stanovanju, ne študentskem domu, kjer je življenje umirjeno in se najde čas tudi za kuho.« NAJLEPŠE JE DOMA Poleg domačih in prijateljev je Robnikova pogrešala kmetijo, konje, psa. Tempo življenja čez lužo je hiter, prehiter, da bi lahko posedel s prijatelji, v miru pojedel kosilo. Zato je čas doma, v Lučah, koristila počasi, z ljudmi, ki ji pomenijo veliko in katere bo ponovno videla šele ob božiču. »Čeprav so tam ljudje drugačni, bolj odprti, včasih že kar vsiljeni, mi način življenja tam ne odgovarja. Časa za druženje nimajo, delajo cele dneve, med potjo popijejo kavo ali pojedo obrok. Nimajo pa pristnih stikov, kot so pri nas,« je omenila Robnikova, ki očitno rada hitro smuča, živi pa počasi. Čeprav so njeni domači vajeni nenehnih odhodov in prihodov, so njeni odhodi sedaj za dlje. A v dobi sodobne tehnologije ni težko poklepetati in ostati v stiku, čeprav preko oceana. Za do-motožje pa Robnikova nima preveč časa, kombinacija študija in smučanja ji namreč zapolni dneve, da minejo hitreje, kot bi drugače. Štefka Sem KRNICA Zmagala ekipa Vrbice iz Vrbnega V Krnici so se ljubitelji balinanja pomerili na prvem turnirju. Tega je pripravilo Športno rekreativno društvo Log drugo soboto v avgustu in v ta konec lučke občine privabilo še ekipe iz Vrb-nega, Duplice pri Kamniku in Varpolj. Šestnajst igralcev je igralo po pravilih slovenske balinarske zveze. Po razburljivih bojih in veliko smeha je v skoraj sedmih urah igre zmagala ekipa Vrbice iz Vrbnega, ekipa organizatorja si je priigrala drugo mesto in tretje Varpolje. Udeleženci so nadaljevali srečanje v prijateljskem pomenkovanju in izmenjavi izkušenj. Marija Šukalo Na prvem balinarskem turnirju v Krnici se je pomerilo 16 tekmovalcev v štirih ekipah. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 19 Šport, Organizacije TURNIR V MALEM NOGOMETU V LUČAH Slavili nogometaši ekipe Vamos Struge Lučki športniki so v okviru občinskega praznika pripravili turnir v malem nogometu. Na igrišču se je 10. avgusta pomerilo osem ekip iz krajev naše doline. Tokrat je odlična igra do finala pripeljala nogometaše Vamos Struge in ŠD Raduha Luče. V izenačeni borbi s številnimi dobrimi akcijami Letošnjo občinsko prireditev 44. Lučki dan so na športnem igrišču zaznamovale tudi dekleta z nogometnim turnirjem. Drugi četrtek v avgustu so se med seboj pomerile ekipe Kempa team z Rečice ob Savinji, Športnega društva Solčava in Nalivanke iz Luč. Medtem ko so Rečičanke z dobro igro uspele premagati vratarko ŠD Raduha Luče kar štirikrat, Lučanke niso zdele niti enega gola. Smolo so Na- gledalci niso videli strelov, zato so o prvem mestu odločali penali. Tokrat so bili najbolj natančni sosedje iz Strug. Tudi o tretjem mestu so odločali streli z bele črte, ki so do tretjega mesta privedli ŠD Bočna. Ta je na četrtem mestu pustila Ljubence iz ekipe Picerija pri Kumru. Marija Sukalo livanke imele tudi v igri s sosedami iz Solčave, ki so jih pustile na ničli. Zaradi tega so se morale zadovoljiti s tretjim mestom. Veliko dobrih akcij pa so pripravile Rečičanke in Solčavanke, ki so po enkrat zatresle mrežo na vsaki strani. Tako so o zmagovalni ekipi odločali streli z bele črte, kjer so več natančnosti pokazale nogometašice Kempa Teama in osvojile prvo mesto. Marija Šukalo TURNIR V ULIČNI KOŠARKI V LUČAH Zmaga ostala doma Športno društvo Raduha Luče je za popestritev tradicionalne prireditve 44. Lučki dan pripravilo turnir v ulični košarki. Dobra organizacija in lepo vreme sta na igrišče privabila deset ekip iz naše doline. Te so se pod košem borile za zmago v dveh skupinah. Dobra igra in veliko število zadetkov je do finala pripeljala organizatorje in Nazarčane v ekipi Smrkci. Slednji so morali priznati premoč domačinom in jim prepustiti prvo mesto. Tretje mesto je pripadlo ekipi Peipers. Marija Šukalo Dobra organizacija tekme in lepo vreme sta na igrišče privabila deset ekip iz naše doline. (Foto: Marija Šukalo) Zmagovalci iz Strug so prejeli tudi prehodni pokal. (Foto: Marija Šukalo) TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA ŽENSKE V LUČAH Rečičanke premagale Solčavanke in Lučanke GORNJI GRAD Domačini se radi družijo s taborniki Taborniki iz roda XI. SNOUB iz Maribora pridejo vsako leto taborit v Gornji Grad. Med njimi in domačini se je razvilo pravo prijateljstvo, zato je Športni društvo Veterani v četrtek, 25. julija, organiziralo prijateljsko tekmo med taborniki in mladimi iz Gornjega Grada. Na travnatem igrišču rezultat tekme ni bil prioriteta, pomembno je bilo druženje in navezovanje stikov. Organizatorji so tabornike po tekmi še pogostili, hkrati pa so že delali načrte za druženje v prihodnjem poletju. Štefka Sem Mariborski taborniki že leta prihajajo v Gornji Grad in so z domačini pravi prijatelji. (Foto: Kaja Trogar) 20 Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 Organizacije VELIKI ROGATEC Gorski požar bo imel dolgotrajne posledice Požar na Velikem Rogatcu bo po dokončni pogasitvi požarišča in zahtevni operativni gasilski intervenciji, kakršne v naši dolini zlepa ne pomnimo, sedaj tematika strokovnih analiz, ocenjevanja škode ter izrekanja priznanj in zahval vsem požrtvovalnim gasilcem, nekaterim sodelujočim domačinom ter vodstvu intervencije na čelu z domačim poveljnikom PGD Luče Tomažem Funtkom ter njegovima pomočnikoma, poveljniku Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavku Bricu ter pomočniku poveljnika zveze in obenem poveljniku PGD Okonina Gregorju Križniku. V prejšnjih Savinjskih novicah smo povzeli informacije in izjave za javnost predsednika in poveljnika zveze, Janka Žuntarja ter Slavka Brica, tokrat pa podajamo informacije vodje gasilsko reševalne akcije Tomaža Funtka in njegovega pomočnika Gregorja Križnika. SODELOVANJE JE BILO ODLIČNO V intervenciji so bila vključena izključno prostovoljna gasilska društva znotraj Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, pri čemer je imelo vodstvo akcije skrb, da so bile aktivirane določene enote kot zagotavljanje pokritosti posameznih lokalnih skupnosti ter območij zveze. Iz tega vidika niso aktivirali vseh enot iz ene občine. Posebej so bili pozorni na PGD Nazarje, ki mora kot enota širšega pomena zagotavljati tudi pokritost v primeru intervencij v prometnih nesrečah ter nesrečah z nevarnimi snovmi. Skozi celotno posredovanje so se na požarišču ali za zagotavljanje logistike zvrstile vse enote iz zveze. Sodelovanje s posadkami helikopterjev, sodelujočimi gasilci ter njihovimi poveljniki je bilo odlično in si prav vsi za usklajenost in disciplinirano delo zaslužijo pohvalo, tudi javno priznanje. Lokalne skupnosti so brez izjeme lahko nanje ponosne! PREPREČILI ŠIRITEV OGNJA V GOSPODARSKI DEL GOZDA V času pred dežjem so zaradi širjenja požara izvajali aktivno gašenje s tremi helikopterji Slovenske vojske, zlasti v smislu gašenja roba po-žarišča oziroma prehitevanja ognja in omejevanja požara. Ob tem so izkoristili tudi pomoč reliefa oziroma skalnih grebenov na obeh straneh, gledano iz smeri zahoda. Vrh Rogatca, kjer je ponoči ogenj preskočil, so gasilci ročno prekopali. Tovrstno zavarovanje so okrepili s pomočjo odmetavanja vode iz helikopterjev. Gasilci in nekateri domačini so na terenu, ob izdatni pomoči helikopterjev, uspeli povsem pogasiti požar v sektorju od vrha Rogatca ter v vzhodni smeri proti Gornjem Gradu, s tem pa tudi preprečili širitve ognja po pobočju navzdol v gospodarski del gozda. V pomoč je bila gozdna cesta na zahodni strani Rogatca, ki je omogoči- la dostop gasilskim vozilom s cisternami, na jugovzhodni strani pa v akciji izvedena preseka in razširjena gozdna vlaka. GARAŠKO, NEVARNO IN TEŽAVNO DELO Zadnje dni so gasilci iz PGD Luče in Solčava, redno pregledovali območje v iskanju morebitnih preostalih žarišč, predvsem ožganih panjev, ki so jih s prekopavanjem in zalivanjem z na pomoč prišli ljudje, ki območja ne poznajo in so večinoma nevajeni takšnega terena. 12. avgusta je bilo na ogroženem območju 98 gasilcev iz Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, kar predstavlja le slabih 14 odstotkov celotnega operativnega sestava. Glede na relief terena, dostop, možne nevarnosti in vremenske razmere, časa gašenja ob širšem sodelovanju zagotovo ne bi skrajšali, bi pa nevarnostim iz- Poveljnik intervencije in PGD Luče Tomaž Funtek se ozira v pobočje Velikega Rogatca. (Fotodokumentacija PGD Luče) vodo pogasili. Delo je bilo zares izjemno garaško, nevarno in težavno. Sodelovanje pri tem je bilo zelo dobro. Pri načrtovanju aktivnosti so poskusili vključiti izkušnje in znanje domačinov, ki teren poznajo, upoštevali so nasvete gozdarjev. postavili večje število gasilcev. Tveganje za poškodbe in celo smrtne nesreče gasilcev, bi se zagotovo zelo povečalo. Ob tem dejstvu pa še niso bili ogroženi objekti, nikakor tudi ne življenja prebivalcev. PRIPOROČILO K PREVIDNOSTI ŠE VELJA Gašenje iz zraka je bilo ključno, vendar brez gasilcev na obširnem terenu ne bi šlo. Gasilska vozila so na požarišče prepeljala okrog 400 m3 vode, še toliko pa ocenjujejo, da so jo na ogrožena področja izlili helikopterji Slovenske vojske. Požar je sprostil številne osamele skale in kamenje ter posekane in delno izgorele lesne panje, ki se nekontrolirano luščijo in valijo v dolino. Torej priporočilo k previdnosti še vedno velja in bo veljalo še lep čas. Po zadnjem torkovem dežju in ohladitvi je verjetnost, da je požar dokončno pogašen, zelo velika. Zato je čas, da se izpostavi prizadevnost, discipliniranost in pripravljenost pomagati v tako velikem obsegu ter izraziti zahvalo za izjemno sodelovanje vsem gasilcem in njihovim vodjem iz vseh enot, ki so v minulih dneh pomagali na požarišču, zlasti tistim v stenah in pečeh Velikega Rogatca. Prav tako tudi posadkam helikopterjev Slovenske vojske, saj so vojaški častniki-piloti naredili veliko več, kot bi sploh lahko pričakovali. Požar na Velikem Rogatcu je povzročil veliko dela in skrbi tako prostovoljnim gasilcem kot domačinom in Slovenski vojski. (Foto: Jože Miklavc) Na mesto dogodka je prišel tudi vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Toni Breznik, ki si je ogledal teren in razmere ter podal konkretna mnenja in predloge. Pomoč so ponudile sosednje gasilske zveze in gasilci iz Gasilske zveze Ljubljana, vendar glede na še razpoložljive kapacitete v naši zvezi, leta ni bila potrebna. Poleg tega so ocenili, da bi Ne nazadnje se je potrebno zahvaliti tudi odgovornim osebam na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter poveljstvu Slovenske vojske, ki so odobrili pomoč letalskih enot Slovenske vojske, so nam povedali najodgovornejši za operativno vodenje in izvajanje obsežne gasilske intervencije na gori Veliki Rogatec. Jože Miklavc Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 21 Kronika IZ POLICIJSKE BELEZNICE • POŽAR NA VELIKEM ROGATCU UKROČEN Veliki Rogatec: 12. avgusta se je požar na Velikem Rogatcu tekom noči razširil na okoli petnajst hektarov skupne površine. Na požarišče so prvi odšli gasilci PGD Luče in preprečevali preskok ognja po pobočju navzdol, gasilci PGD Okonina pa so nudili pomoč dvema helikopterjema za gašenje Slovenske vojske, ki se jima je v popoldanskih urah pridružil še tretji. Na grebenu Velikega Rogatca so se gasilci soočili s požarom in ga po mukah na srečo ustavili. (Fotodokumentacija PGD Luče) Tekom dneva so bili za pomoč pri gašenju in dobavi vode na po-žarišču aktivirani še gasilci iz PGD Solčava, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Nova Štifta, Grušovlje, Pobrežje, Mozirje, Gorica ob Dreti in Bočna. Skupaj je požar gasilo 81 gasilcev s sedemnajstimi vozili. Kljub izjemnemu trudu se je požar, ki so ga tekom dneva s pomočjo helikopterjev že omejili, zaradi močnega vetra v popoldanskem času ponovno razgorel in razširil predvsem v severno smer pobočja in proti vrhu Rogatca. Prekopavanje zemljišča vrh Rogatca je potekalo v izredno težkih in nevarnih razmerah. (Fotodokumentacija PGD Luče) Zaradi varovanja pred preskokom požara v sektor po pobočju navzdol so bili poleg domačih gasilcev PGD Luče, ki so zadeve koordinirali v večernih urah, aktivirani gasilci PGD Ljubno ob Savinji, Rad-mirje, Nova Štifta, Rečica ob Savinji, ki so na terenu ostali do jutranjih ur, ko se je ponovno pričelo gašenje s helikopterji. Težave pri omejevanju požara ni povzročalo pomanjkanje vode, tehnike in ljudi, temveč izjemno nedostopen in zaradi padajočega kamenja ter skal zelo nevaren teren. 13. avgusta se je na območju Velikega Rogatca nadaljevalo gašenje požara, ki se je dopoldne razširil preko vrha na drugo stran pobočja. Sprva sta požar gasili posadki z dvema helikopterjema Slovenske vojske, popoldne pa se jim je v podporo pridružila še ena posadka s tretjim helikopterjem. Do večera so požar uspeli lokali-zirati in preprečiti širjenje. Na požarišču je ostala požarna straža s 23 gasilci. 15. avgusta je bilo na Velikem Rogatcu tekom jutra po pregledu požarišča s strani gasilcev PGD Luče ugotovljeno, da je požar dodobra omejen, vendar pa so prisotna posamezna žarišča, ki se vne-majo in se lahko ponovno razplamtijo ter požar razširijo izven območja varovalnega gozda v gospodarski gozd. Gasilci iz PGD Luče in Solčava, usposobljeni za gašenje v visokogorju, so odšli na teren in locirali žarišča ter jih prekopali. Za pomoč pri gašenju je bil aktiviran helikopter Slovenske vojske s posadko, dodatno pa so bili aktivirani gasilci PGD Okonina, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad in Gorica ob Dreti, ki se jim je za pomoč pri gašenju v popoldanskem času pridružil še drugi helikopter Slovenske vojske s posadko. S skupnimi močmi so vsa žarišča zadušili, vendar je zaradi specifičnega terena obstajala možnost ponovnega vžiga kakšnega žarišča kjerkoli na območju požara, zato so gasilci redno pregledovali teren. Tekom noči so na požarno stražo odšli gasilci PGD Pobrežje ob Savinji in PGD Šmartno ob Dreti. OPOZORILO Prebivalce, predvsem pa obiskovalce gora policisti obveščajo, da naj do preklica nikakor ne hodijo na območje Velikega Rogatca in se pri tem izpostavljajo nepotrebni nevarnosti. Zaradi požara v minulih dneh je namreč teren na celotnem območju gore izredno krušljiv, prihaja do rušenja posameznih kamnov in podorov kamenja ter vejevja. Kljub dežju so še vedno prisotna posamezna žarišča. Policisti prosijo, da opozorilo dosledno upoštevate! • TATOVI BAKRA NE SPIJO Gornji Grad: V noči na 12. avgust je neznani storilec z objekta strelišča LD Gornji Grad ukradel 25 metrov bakrenih žlebov. S sakralnega križa v bližini je bila v istem času ukradena bakrena streha. Z dejanjem je bila storjena materialna škoda v višini 350 evrov. • ZAGOREL TRAVNIK Ljubija: 16. avgusta popoldan je prišlo do travniško gozdnega požara v Ljubiji. Gorelo je na površini okoli 900 kvadratnih metrov. Požar so pogasili gasilci PGD Mozirje. • IZ VOZILA IZTEKLA TEKOČINA Raduha: 16. avgusta je iz tovornega vozila v Raduhi iztekala hidravlična tekočina. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali cestišče in izteklo tekočino posuli z vpojnim sredstvom. • PLANINEC PADEL PO POBOČJU Turski žleb: 18. avgusta proti večeru je na območju Turskega žleba planinec padel in se pri tem poškodoval. Posredovali so gorski reševalci dežurne ekipe in posadka s policijskim helikopterjem, ki ga je oskrbela in prepeljala v nadaljnjo oskrbo v jeseniško bolnišnico. Gorska reševalca GRS postaje Celje pa sta preostala dva planinca pospremila pri sestopu na varno v dolino. f A Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 22 Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 Kronika, Zahvale, Oglasi POŠKODOVAN NA SMUČANJU - SEDAJ NEPOKRETEN Sodišče za upravljavca smučišča in povzročitelja nesreče izreklo odškodnino Po nedavni sodbi sodišča morata povzročitelj nesreče in upravljavec smučišča oškodovancu Deja-nu Stojanoviču iz Celja, ki se je leta 2005 poškodoval na Golteh, izplačati odškodnino v višini 311.000 evrov. Povzročitelj nesreče je krivdo priznal, upravljavec smučišča in njegova zavarovalnica pa sta se na sodbo pritožila, saj jim ni jasno, kaj bi bili morali še ukreniti poleg vseh predpisanih varnostnih ukrepov, ki so jih upoštevali na smučišču. 18. decembra 2005 popoldne se je Stojanovič smučal na Golteh. Okoli pol četrte ure mu je po smučišču navzgor pripeljal voznik z motornimi sanmi in se vanj zaletel. Trčenje je bilo silovito, motorne sani so poškodovanca za sabo vlekle še nekaj metrov, tako da je obležal bled in v krvi ter ni dihal, bil je kot mrtev. Njegovemu dekletu je uspelo, da ga je oživila, toda posledice nesreče so bile grozljive, kot je v sodbi ugotovila sodnica na celjskem okrožnem sodišču. Stojanoviču je sodišče prisodilo 311.000 evrov odškodnine, plačati pa jo morata tako povzro- Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati. Ko življenje je zaključeno. Res težko je slovo, a v večnosti se zopet snidemo. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama in stara mama Alojzija KRUMPAČNIK z Ljubnega ob Savinji 8.5.1926 - 15.8.2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam pomagali, darovali za svete maše, sveče, cvetje in izrekli sožalje. Zahvala vsem, ki ste mamo v času njene bolezni obiskovali, in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej! Žalujoči: vsi njeni tudi oškodovančevi materi. Stojanovič sedaj biva v zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Priklenjen je na posteljo in invalidski voziček. Odvetnik Franci Matoz, ki oškodovanca zastopa, je zanj in za njegovo mater sicer zahteval skupaj skoraj 605.000 evrov. Ernest Kovač, direktor RTC Golte: »Seveda razumemo stisko oškodovanca in njegove družine in z njima sočustvujemo. Strinjamo se, da je jasen povzročitelj, ki je kriv, ne vidimo pa razloga, zakaj bi bi- li v odškodninski tožbi prepoznani za krive mi kot upravljavec. Zato sta zavarovalnica in naš odvetnik na omenjeno sodbo podala pritožbo. Želimo vedeti, kaj bi bili po mnenju sodišča še morali narediti. Naše pristojnosti so le na smučišču, ki pa ga ni mogoče hermetič-no zapreti, da nanj ne bi zašel kakšen sankač. Nesreča se je zgodila čisto na robu smučišča, v kazenskem postopku, ki je bil zaključen pred kakima dvema letoma, pa je bila naša krivda izključena.« Marija Lebar Direktor RTC Golte Ernest Kovač: »Strinjamo se, da je jasen povzročitelj, ki je kriv, ne vidimo pa razloga, zakaj bi bili v odškodninski tožbi prepoznani za krive mi kot upravljavec.« (Foto: Marija Lebar) čitelj nesreče kot tudi upravljavec smučišča, ki je vedel za problem motornih sani na smučišču, pa ni ukrepal, kot bi moral, navaja časnik Delo. Odškodnino v višini 18.000 evrov morata toženi stranki plačati Nikar v žalosti ne tožite, da je ni več, temveč živite s hvaležnostjo, daje bila. (judovski pregovor) Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga žena, mama, babi in prijateljica Marinka NAPOTNIK 17.11.1948 - 4.8.2013 Ob bolečem slovesu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo z obiski, spodbudnimi besedami in nesebično pomočjo bodrili v njenem boju z boleznijo. Za iskreno zavzetost in skrb še posebej hvala dr. Andreji Pod-bregar Marš in sestram Ireni, Simoni, Staši in Angelci. Hvala duhovnemu pomočniku gospodu Alfonzu Lampretu ter patrom Franciju, Damijanu in Tinetu ter bogoslovcu Marku za pogrebni obred, gospe Danici Napotnik za govor in zboru Frančiškovih otrok in mladine iz Nazarij za doživeto petje. Za pomoč v težkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo sosedom ter vsem, ki ste v tolikšnem številu izrazili sožalje in spoštovanje do po-kojnice s tem, ko ste jo pospremili k večnemu počitku. Ohranite našo drago Marinko v lepem spominu! Žalujoči mož Tone, sin Boštjan z družino, Danijela in vsi njeni. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si 23 Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 Za razvedrilo Cvetke AVTOHTONI IZUM Z LJUBNEGA OB SAVINJI Da je na Ljubnem ob Savinji marsikaj drugače, priča tale fotografija. Ko je najbolj vroče, fantje ne vklapljajo klime, ker je menda nezdrava. Raje se zaprejo v hladilne omare za pijačo in pridejo na plano šele, ko se zunaj prižge tema. Bojda se zadeva obnese, le da imajo sedaj namesto sončarice in zagorele kože, ozebline in modre ustnice. KDOR ZNA, PAČ ZNA Ko je TV reporter in govornik na prireditvi v Šoštanju po uspešnem nastopu gasilskih oldtimerjev PGD Pobrežje vprašal desetar-ja, 89-letnega Alojza Goveka s Trnovca, koliko so vadili za tako odličen nastop, je Lojze v trušču slabo slišal. Na ponovljeno vprašanje: »Kolikokrat tedensko ste vadili in koliko tednov, trikrat, petkrat tedensko?«, je Govek odgovoril v mikrofon: »Dvakrat!« »Koliko tednov torej?« »En teden,« je bil strumen odgovor poveljnika gasilske brambe PGD Pobrežje. Ljudstvo pa v smeh. NOVA PRIDOBITEV V LUČAH V občini, kjer imajo za občinski grb simbolično luč (najbrž zato Luče), se jim pogostokrat kaj posveti. Upokojenci so ob letošnjem občinskem prazniku predali namenu »občinski WC«, ki zdaj služi namenu upokojencev in turistov, ki se ustavljajo v tem lepem predgorskem trgu. Otvoritev je potekala brez posebnih ceremonij, župan pa je z odobravanjem prikimal ideji in odprl vrata ter, uhjeeeej, odkril, da je že zaseden. Izdelovalec lesnih WC-jev Jože Vlcer je že prejel več naročil, domnevno tudi od drugih občin v dolini. 24 Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 Križanka, Informacije angleško svetlo pivo nordijski bog nevjhte osnova, podlaga reka in departmav franciji NEKD. PLOŠČIN-SKA MERA (57.55 a) malavijsko JEZERO predmeti iz železa am. združenje ZA standardizacijo CeSki pisatelj (karel) mak. pesnik (atañas) nose. tomaž velik kuščar gost, pretlačen kompot iz jabolk travnat svet Z redkim drevjem v tropskih krajih odpadek pri trebljenju najnižji moški olas Športnik, ki vozi kmak ženska. ki skače stara kitajska utežna mera reka na sz rusue sestavil. peter lidir zvezna 0e2elana vzhodu nemčije ovčarski pes odebeljeni del debla nad panjem afr. zver,ki se hrani z mrhovino luka v izraelu (akon) univerzav parizu organsko gnojilo ûrkaza ročno stavljenje vrhunski Športnik kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo šolali ester stearinove kisline mer. enota za moč orna zemlja. ornica velika živo0arvna papiga z dolgim repom priprava ali del priprave. ki kaj ščiti am. zimsko-sportno središče jap. režiser (kurosava} los angeles zdravkovič. toma kdor se ukvarja s pozlatar-stvom najvišji vrh turčije solaza učenje vožnje z avtomobilom Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013 25 Napovednik dogodkov Petek, 23. avgust ob 9.00. Kulturni dom Nazarje Sejem rabljenih učbenikov za srednje šole in študij ob 20.00. Športno igrišče Nazarje Šport in projekcija pod zvezdami Sobota, 24. avgust ob 10.00. Bohačev toplar v Nazarjah Ustvarjalne delavnice za otroke ob 17.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Rogaška (kadeti) ŽIVALI - PRODAM Prodam bika za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/201-448. Prodam bikca sivca, starega 1 teden; gsm 070/379-065. Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm 051/419-914. Prodam bikca, starega 14 dni; tel. 58352-39. Prodam bikca, starega 10 dni, pasme rh; gsm 031/266-738. Prodam 2 bika, stara 3 in 5 mesecev, ter kravo, brejo 9 mesecev; tel. 588-57-05; 041/355-775. Prodam telico, teličko, bikca in kravo (ls); gsm 041/881-409. Prodam telico čb, brejo 8 mesecev, pašno, brez rogov; gsm 041/226-251. Prodam teličko pasme šarole, staro 1 teden; gsm 041/324-438. Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev; tel. 03/838-12-73. Prodam prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje ali zakol, z dostavo; Fi-šar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče, težke od 100 do 200 kg; gsm 031/832-520. Kozlička sanske pasme, starega 3 mesece, za nadaljnjo rejo prodam; gsm 051/686-655. Prodam kozlička in koze - burske, za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/438-096. Podarim mladega petelina, starega 1 leto; ugodno prodam mlado kozico; gsm 041/884-056. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM Prodam naravno pridelano domače bučno olje, 1 l je 12 eur; gsm 051/366-133. Prodam bale sena, letošnja košnja, možna dostava, ugodno; gsm 031/821-129. Prodam češnjeve, brestove, hruškove deske; gsm 041/852-608. Prodam panoramsko steno 190 x 220 cm in okno 180 x 140 cm z medeninastimi križi; gsm 031/396-664. Prodam male lesene gajbice; tel. 03/58340-41. Drva - metrska, bukova, smrekova, javoro-va (ločeno), prodam; gsm 041/570-232. Drva - bukev, gaber, suha ali surova, cepljena, balirana po 1 m3; gsm 031/585735. Prodam nerabljeno strešno kritino vinkov-ci; gsm 031/396-664. Prodam verige, dimenzij 12,4 - 28, malo rabljene in dimenzij 7,20 - 20; gsm 041/871-233. VOZILA IN OPREMA Kupim golf IV diesel, dobro ohranjen; gsm 041/616-463. Prodam avto golf III, l. 1993, 1.9 TD, metalno sive barve. Cena po dogovoru; gsm 041/616-463. Prodam alu platišča z let. gumami 205/60 R 15, dim. platišč 7 x 15, vijaki 5 x 100, et 35 (audi A3); gsm 040/427-701. NEPREMIČNINE Prodam 3,5-sobno stanovanje v centru Mozirja - 115 m2; gsm 041/759-300. Ugodno prodam delno opremljeno garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. Prodam stan. hišo z garažo, hlevom in nekaj zemlje okrog; gsm 031/812-491. Prodam hišo z gospodar. poslopjem in vrtom v središču Bočne; gsm 031/811-191. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 051/600-627. Na Rečici ob Savinji oddam v najem starejšo hišo; gsm 041/987-355. Mozirje center - oddam manjši lokal; gsm 031/251-749. Oddam manjšo garažo, 14 m2; gsm 031/539-051. OSEBNI STIKI Ni pomembno, od kje si, kaj imaš, važno mi je, da rada me imaš; gsm 041/859-096. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ parketarstvo tkalec polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ kmetje, gozdarji Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ montaža satelitskih sistemov -pop tv in a kanal Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ slikopleskarstvo terglav Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/572-0673, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. ◊ mv, ko potrebujete pomoč, socialno varstvo brez nastanitve Gospodinjska opravila, obisk zdravnika, osebna nega, pogovor, energijska terapija za lažje uživanje v življenju, vse ostalo po dogovoru. Pokličite 031/606-162. Marjetka Vodovnik s.p. Na trgu 5, Mozirje. varna pot v * / Žjjg \ ŠAMU TURS Šamu Josip s.p., Avto prevozništvo. Nove Loke 5, Mozirje 041/666-213 OBVESTILOOOOOOOOOOOOOOOOOO ... Spoštovane dijakinje, dijaki, študentke in študenti, zaradi sprememb Zakona o prevozih in Pravilnika o subvencioniranju prevozov Vas obveščamo, da je s 1 septembrom cena vozovnice v 1. Velenje 25 € + kaučijo 10 € za elektronsko vozovnico, 2. Maribor in Ljubljano 20 € + 10 € akontacija (petek-nedelja). Doplačilo za trolo je 8 €. 3. Letos je možen nakup letnih in polletnih vozovnic. Ker letos uvajamo elektronske vozovnice, vas vljudno prosimo, da vozovnice uredite pred začetkom šolskega leta. Prvi mesec je obvezno plačilo vozovnice v pisarni, naslednje mesece pa tudi na avtobusih. Od 2. septembra naprej pričakujemo, da boste imeli vozovnice v izogib plačilu sprotne vozovnice ... Z veseljem vas pričakujemo, da čim prej v miru uredimo Vaše vozovnice. Še malo se spočijte ... Šamu turs 26 Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2013 Ljudje in dogodki, Oglasi kaŠče včeraj, danes, jutri Kašča pri Zgornjem Tašku v Primožu Zgodba o kmetiji Zgornji Tašk v Primožu nad Ljubnim je zgodba o pretrgani niti življenja, ki jo je rod ponovno stkal ter si zagotovil prihodnost in življenje na od nekdaj rodbinski grudi. Med drugo svetovno vojno je okupatorjeva soldateska tedanji lastnici kmetije, teto in nečakinjo, odvlekla v taborišče, od koder se žal nista vrnili. Dediči bivalnega dela kmetije niso potrebovali, zato so ga z ohišnico dajali v »štant«, torej v najem. Sami so bolj ali manj intenzivno skrbeli za gospodarski del. Vsaj pet najemnikov, štantmanov se je zvrstilo od konca druge svetovne vojne pa do srede osemdesetih let. Potem je bila kmetija kar nekaj časa opuščena. Pred petimi leti pa si je sedanja družina postavila tu nov bivalni del in posodobila gospodarska poslopja. Tri generacije bivajo pod novo streho, kjer se harmonično prepletata staro in novo. Vsega tega bi ne vedel, če bi pri svojem potepanju po naši dolini ne zagledal kašče in se pri družini po- zanimal o njej. V bistvu ni nekaj izjemnega, pa vendar jo človek takoj opazi. Zna opozoriti nase. Lepa zaradi enostavnosti, vključenosti v okolje, starodavna, v večjem delu pokrita s cepljenimi skodlami. Kot se spodobi, rahlo odmaknjena od hiše, kot stražni stolp varuje domačijo. V preteklosti je varovala in hranila pridelke, sedaj varuje tradicijo, (Foto: Marijan Denša) zgodovino in govori o starožitnosti, trdnosti in viziji. Nekako prevelika je za velikost kmetije, tako da se samo po sebi poraja vprašanje, ali ni bila morda postavljena, še preden sta se kmetiji Spodnji in Zgornji Tašk razdelili. Domači tega ne vedo, sam pa tudi nisem raziskoval dalje. Morda pa so v njej predelali in hranili ve- like količine tolkca. Lega kmetije je prav sadjarska, preša v njej ima posebno mesto. Mladi gospodar je na kašči našel dve letnici. Na vratih v pritličnem delu, kjer so košti, je zapisano leto 1895, zadaj na enem od tramov leto 1866. Morda je kašča celo kakšno leto starejša, vsekakor je iz druge polovice 19. stoletja. Posebnost te kašče so malo drugačni lastovičji repi, kot pri drugih. La-stovičji rep je posebna oblika spoja dveh kosov lesa, pri kaščah predvsem tramov. Pri tej kašči imajo nekateri spoji še dodatno izboklino (rogelj, zob ali nos), da bolj držijo. Tudi zajčnik je posebnost te kašče. Marijan Denša r ^ Utrinek Če od drugih zahtevaš ra- čun, ga tudi sam dajaj. Solon Ur.*verza v Mariboru «»LAS "sonH.r.mm/ saravo- VABILO I.OIVODJ rt* ItMAliKIH h'[>l I pavfcJtal tomjltmd. ■v -'ilnui.nl ur JI. H, JIH}, (HhVil.rini uh t ,1H) hrt PHOCRAM: /Iht l.ril udrk¿1' V-.iHl mi. Kftilki pniH»»i(Tv iHujtliU lu- lihk Kvknr p« prtihl*.lil 1+ünrl. l^Gaillttv uMrirnitv !■ |»}iiliiidiiTii(th dahroc pred llC-tmv (^rsItnCHdi, VHkaa KÍM.FAAKK4 11 t ■. i f nnkM WW p» NAÍI PANORAMSKI i ECTLAM a t Jmijt liCtnjtj»fiind»O i°wi uri. (Irciaiiru pnehüz MiCn ln púh:>ilnlLú\ Bkitiri liiJan)[fi IJndkAk JO prt, FrtJM*» ptrtvjii um ml 17.IK1 .rr dil|r Vxlru niRA 7Jk mnilflMM bi IhqSulflíSI »PNIKOVI POTI S I Lfl l '.I K« »ti lU.H.rl iKlnl huje jli lA" m™i!pSmnfitt» SUjinllh. 'i mi nr 'i ~r-1 iTf nnriiiitmnii ittfciiinri PnrdihHlrvt, ilt^ittrtriji Ifi pmdijt IrrVIL&vpi unjnl^rifa ud ll.ÚOni* fa^üKWl. HLArKIK|u*mÉjilÉbUpniitalkLpi>4)1..' ■ 11 | .ink n -nu/iSfu *lafmk r w n n rm ni n ttwri Mji IVuí j linfe I..-I. rku. ir-liU^kii lerpuál iii> ■--. iijn m«l knWtl ' ■ ik. Yljudliu litllljtlli! OWiw <¡nr*jl tirad i hftilrWiBnpu 1 iir^BmsjIurp pn'fililí fakulteta za energetiko Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v študijske programe 1., ti. in lli. stopnje Energetika Pomembni datumi: Drugi prijavni rok I, stopnja; 22. - 29. avgust 2013 Prijavni rok IJ. in III. stopnja: 2, september 2013 PrifajuČi se tudi ti! FAKUUE1AZA ENERGETICO « Savinjske novice št. 34, 23. avgust 2013 27