Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; $ vračajo. — Cene inseratorn po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. julija 1908. kmoJ?"6 kM'11 SIS Veehina : Zanimiva zadružnopravna razsodba. Nasledki letošnje suše in pomoč proti pomanjkanju krme. Za kmeta. Kronika Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Računski zaključki. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Občni zbori. Inserati. Zanimiva zadružnopravna razsodba. V letošnji 11. številki „Narodnega Gospodarja11 smo pisali, da se zadruge na svojih občnih zborih dostikrat ne drže objavljenega dnevnega reda. Dostikrat se sklepa o stvareh, ki niso bile označene v vsporedu, dasi je v § 30 zadružnega zakona z dne !). aprila 11S73, drž. zak. št. 70 jasno povedano, da je „namen11 (t. j. dnevni red) občnega zbora vselej pri sklicanju treba dati na znanje. Da se na občnem zboru samo o tem sklepa, kar je postavljeno na dnevni red, za to ima v prvi vrsti skrbeti predsednik občnega zbora. Da pa se lahko vrši občni zbor res pravilno in sklepa pravoveljavno, treba je že ob določevanju dnevnega reda dejati v vspored vse one zadeve, o katerih naj bi sklepal občni zbor. Dalje smo povdarjali, da morajo vsi dotični predmeti o katerih se ima sklepati, biti v dnevnem redu zadosti jasno in natančno označeni. Opuščati je dvoumne izraze, ki se dado tolmačiti tako ali tako. A ko se tisti, ki občne zbore sklicujejo in vodijo, ne drže teli navodil, zgodi se lahko, da vam pride kak nagajiv zadružnik in izpodbija dotični sklep občnega zbora pri pristojnem trgovskem sodišču. Načelstvo ima potem dokaj sitnostij, ker mora sodniji natanko o vsem poročati in sklicati eventueino še enkrat občni zbor, da reši preporno zadevo. Zgubi pa poleg tega kolikor toliko tudi na svojem ugledu, ker ljudje gledajo zlasti pri malenkostih večinoma na zunanji uspeli in sodijo potem v takem slučaju, da en zadružnik več ve nego vse načelstvo skupaj. Če sodnija torej take sklepe označi kot nepravilne in ničnostne, pride načelstvo lahko v položaj, ki ni nikakor prijeten. Tak slučaj, kakor smo ga opisali ravnokar, se je pred kratkim zgodil v nekem večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. Neka ondotna posojilnica je imela občni zbor z običajnim dnevnim redom: čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru, poročilo načelstva, poročilo nadzorstva itd. Pri tretji točki dnevnega reda, pri poročilu nadzorstva, se je pa sklenilo, da se dovoli tajniku nagrada 800 kron, akopram razpolaganje s čistim dobičkom ni bilo vsprejeto v dnevni red. Na prvi pogled je očividno, da je tak sklep glede nagrade posojilničnemu tajniku v smislu § 30. zadr. zak. nepravilen, ker ni bila ta točka v vabilu na občni zbor niti omenjena. To je bilo znano nekemu posojilničnemu članu, ki se je brž pritožil na okrožno sodišče in vložil priziv proti temu sklepu, zahtevajoč, da naj ga sodišče razveljavi. Okrožna sodnija je nato zahtevala od zadruge prepis zapisnika občnega zbora, iz katerega je bilo razvidno, da se je res storil navedeni sklep, in sicer povodom posvetovanja o 3. točki dnevnega reda: „poročilo nadzorstva11. Okrožna sodnija je nato izrekla, da tak sklep očividno nasprotuje zadružnim pravilom in pa § 30 zadružnega zakona. Obenem je okrožno sodišče naročilo Zadružni zvezi kot revizijski oblasti, da naj s primernimi odredbami, eventueino potom revizije odpravi nedostatke, ter obvesti sodišče tekom 4 mesecev o tem, kar se je ukrenilo. Iz popisanega slučaja uvidi vsakdo, kako važno je, da se predsednik občnega zbora natančno drži objavljenega dnevnega reda, oziroma da je že pri določevanju vsporeda paziti na to, da se denejo na dnevni red vse točke, o katerili naj se sklepa pri - 222 — občnem zboru. Drugače so vsi taki sklepi, o katerih se obravnavanje ni določilo že v vabilu, neveljavni. Zadružna načelstva naj to upoštevajo in naj bodo glede določevanja vsporeda občnemu zboru bolj previdna nego doslej. Nasledki letošnje suše in pomoč proti pomanjkanju krme. Strašna suša, ki je skozi toliko tednov skoro nepretrgoma pritiskala na naša polja in naše travnike, pomeni za našega kmeta težko gospodarsko katastrofo. Posebno hudo prizadeta je živinoreja. Prva košnja je jako slaba. Žgoča vročina je posušila tudi korenine, tako da se ni nadejati, da bi novo deževje moglo poživiti izsušeno travo. Zato nam preti veliko pomanjkanje sena, kar pomeni veliko nesrečo za našo razvijajočo se živinorejo. Naš kmet pa stoji in pade z živinorejo. V kratkem bo zmanjkalo sena, in kmet bo moral za vsako oeno prodati živino, ker je ne bo mogel krmiti. Cena je živini že sedaj silno padla. To bo tudi hud udarec za naše mlekarske zadruge, ki so se v zadnjem času začele lepo razvijati. Tudi snovanje potrebnih živinorejskih zadrug bo vsled tega močno ovirano. Sedaj je že skrajni čas, da pregledamo položaj in iščemo sredstev, kako odpomoči tej nesreči, katere posledice bo trpel naš kmet še leta in leta. Pomanjkanje samega sena bi se še kako utrpelo, če bi bilo zadosti slame in otave. Pa tudi te krme bo mnogo manj nego druga leta. Žita so močno zaostala in na vsak način bo pridelek slame pičel. Po štetju z dne 3. junija 1902 je bilo na Kranjskem 245.000 glav živine in 15.000 konj. Na vsako živinče, ki stoji vedno v hlevu, računamo 50 starih stotov krme — toda odraščena goveda jih potrebuje tudi 70 — za vsakega konja pa 80 centov mrve. Potemtakem potrebuje naša govedo na leto 12,250.000 stotov krme in konji 1,200.000, torej skupno okoli 14 milijonov stotov. Vzemimo, da se bo letos pridelalo na Kranjskem eno tretjino mrve manj nego druga leta — kar gotovo ni pretirana cenitev — potem dobimo 4 do 5 milijonov stotov krme manj. Torej velikanska izguba. S temi 4 do 5 milijoni stotov bi se preredilo lahko okoli 80.000 glav živine. Torej toliko živine kaže odprodati! Če pomislimo posledice, ako bi moral kmet to res storiti, potem vidimo, da čaka našega kmeta resna gospodarska kriza. Zato bi bilo odveč, dokazovati, da je potrebno, da priskoči na pomoč država. Prvi koraki za državno pomoč so se že storili. Na Dunaju so pod predsedstvom poljedelskega ministra zborovali razni odposlanci prizadetih dežel, ki so opozarjali vlado na pretečo gospodarsko nevarnost. Kranjsko deželo je pri tem posvetovanju zastopal gosp. kornere, svetnik Povše, ki je v živih besedah opisoval pomanjkanje krme in izvajal sledeče: Že prva košnja celo v plodovitejših krajih te dežele ni dosegla normalne srednje košnje. Na Krasu, v notranjskih okrajih, pa je bila prva košnja zelo revna; istotako je po Dolenjskem, osobito v okrajih, ki so kraške narave. Hribski travniki pa so že ob prvi košnji dali komaj tretjino sena, tako da se skoraj ni izplačalo kositi. Nevarnost pa preti posebno, ker ni upati na otavo. Celo korenine trav so vsahnile vsled hude vročine in suše. V deželi naši pa sejejo mnogo detelje; vsled hude suše pa je vsa letošnja detelj na setev uničena, tako da nas pričakuje v prihodnjem letu hudo pomanjkanje prav zaradi pomanjkanja detelje, ki nam je mnogo zalegla pri zelenem krmljenju. Pa tudi za čas zimskega krmljenja, s pomočjo rezanice; zato pa nam bo pomanjkovalo ne le detelje, ampak tudi slame ne bo, ker so žita tudi trpela vsled dolgotrajne suše, posebno pa je oves zelo trpel in bo ovsene slame, na katero je naš kmetovalec vsako zimo veliko računal, komaj tretjina. Že sedaj hite gospodarji prodajati živino po slepih cenah, ker ni upati, da bi se vsaj jesenski pridelki izboljšali. Nič boljše ne bo za našo prašičje rej o, ki je tolike gospodarske važnosti za našo deželo. Krompirja bo malo, istotako ne krmske pese, korenja in strniške repe. Ce ne bo deževje trajno in močno namočilo, še zemlje obsejati ne bo mogoče. Sila je velika, zato tudi državna podpora opravičena. Sicer pa bo g. kmetijski minister mogel zagovarjati svojo zahtevo po izdatnih državnih kreditih s tem, da se pri vsej tej akciji ne gre le za olajšanje bede kmetovalcev, ampak za splošen interes države in nje prebivalcev. Ako ne dobe živinorejci znatne državne podpore, primorani bomo poprodati velik del svoje živine, seveda z velikimi izgubami, ker že sedaj je cena živine jako padla. lJa občna škoda bode ne le za kmete, ampak sploh, ker naši živinorejci bodo še le z leti mogli doseči današnje stanje živinoreje. Posledica pa bo pomanjkanje klavne živine za mestni trg. S tem bo narasla draginja in vedno očitanje, da kmetovalci odirajo konsumente. Dopustiti pa, da bi tuja živina dobila prost uvoz v našo državo, ne morejo živinorejci že zaradi preteče nevarnosti oku-ženja naših čred. Hoče li vlada temu odpomoči, naj brez odloga prične v velikem obsegu akcijo, po kateri bo mogla nuditi živinorejcem po primernih cenah seno in slamo, pa tudi oljnate preše in otrobe. Kolikor je meni znano, se trgovinsko ministrstvo protivi izdati prepoved izvoza sena in krmskih snovi. Žal, da so se že lotili spekulanti pokupovati seno, katero bodo potem po naravnost neznosnihjcenah prodajali živinorejcem. Zato naj kmetijsko ministrstvo takoj brez odloga nakupi krme, osobito v deželah, katere so imele letos dobro krmsko letino. Tako je v Galiciji sena veliko in zastopnik krakovske kmetijske družbe je povedal, da more oddati 4000 vagonov dobrega sena po 7 K 50 b meterski stot. Ako bodo državne železnice prevzele prosto prevožnjo, mogoče bo vladi prepustiti seno živinorejcem po primerno nizki ceni. Vlada naj ne pozabi, da v južnih deželah biva le mali kmečki posestnik, ki nima kapitala. Beči pa moram naravnost in jasno, da ne bo državna akcija pri nas na Kranjskem in Primorskem se posrečila, ako ne bo vlada oddajala sena po primernih cenah, ker 12 kron za meterski stot ne more dati nas kmetovalec. Tudi se mora vlada s p op r ijaz ni ti s tem, da bo plačilo za seno se le čez leto tirjala, ker naši ljudje nimajo sredstev za takojšnje plačilo. Malo žrtev brezobrestnega posojila mora vlada dovoliti. Beda je po Kranjskem, po Goriškem, Istri, Spod. Štajerju in v Dalmaciji najobčutnejša. Treba je, da se prebije huda doba in ohrani vsaj današnje število govedi, zato morajo biti državna sredstva obila in nujna. Nujna pa osobito radi tega, da se ustavi •azprodajanje živine ter da se živinorejcem takoj naznani, da je vlade resna volja živinorejcem pomagati. Iz nadaljne razprave je posneti, da so imele letos dobro krmsko letino (seno in žito) dežele: Galicija, Predarlsko, Tirolsko, Gor. Avstrijsko, Solno-graško in precej dobro tudi Češka. Zastopniki Goriške, Istre in Dalmacije so tužno stanje vsled suše opisali v res obupnih besedah. Prva košnja je bila zelo revna, deloma je eelo izostala, druge detelje ne bo nič, pašniki so kar izžgani, zelene krme nimajo nič, mlade deteljine setve so vse uničene, tako da hite živinorejci po slepi ceni oddajati živino. Zato priporočajo, da bi vlada dovolila zasilno klanje govedi, da morejo živinorejci vsaj deloma izkupiti nekaj za svojo živino. Umestna je bila beseda zastopnika iz severne i-eške, da naj železniški minister izdatno zniža yozne tarife za prevoz živine. Tako bi severni frgovci mogli iti nakupovat klavno in mlado goved v te južne dežele, katere zaradi hudega pomanjkanja krme morajo prodajati svojo živino. Zastopnik želez-n'škega ministrstva je izjavil, da je pooblaščen izreči 8e za znatne olajšave tarifo v za prevoz kvmskih rastlin. Zastopnik gališke dežele je priporočal, da naj ylada izda prepoved, izvažati krmske krepilne snovi, °8obito otrobe, oljnate preše, ker vožnja sena in slame stane mnogo in z navedenimi krepilnimi kr mstkimi tvarinami se z malo množino isto doseže, kakor z veliko maso slabe krme. Zal, da je zastopnik trgovinskega ministrstva ugovarjal temu, češ, da bi to škodovalo naši mlinarski obrti. Sedaj bo ministrstvo še pričakovalo poročil od deželnih vlad, katere je pozvalo, da morajo brez odloga podati poročila, da bo moglo vedeti, koliko bo treba za posamezne okraje oziroma občine krme, sena, slame, oziroma otrobov itd. Ko dobi ministrstvo ta uradna poročila, pričeti hoče takoj svojo akcijo v tem oziru. Pri deželni vladi kranjski se je tudi vršil posvet zaradi potrebne pomoči proti pomanjkanju krme. Posvetovanje se je vršilo pod predsedstvom deželnega predsednika barona Schwarza, navzoči so bili zastopniki deželnega odbora, kmetijske družbe, Zadružne zveze in Gospodarske zveze. Posvetovanje se je bavilo z vprašanjem poljedelskega ministrstva, koliko je pomanjkanje krme na Kranjskem, ali je mogoče iz nekaterih krajev dežele nadomestiti pomanjkanje v drugih krajih in koliko krme manjka, da bi se na podlagi teh podatkov določila državna pomoč. Uradna poročila posameznih okrajnih glavarstev trdijo v bistvu sledeče: 1. P o s t o j n s k o o k r a j n o g 1 a v a r s t v o. Štirje deli tega okrajnega glavarstva se dajo označiti sledeče: Okoli Postojne se je pridelalo letos le polovico normalne množine sena, v vipavskem delu samo eno četrtino, v Reški dolini eno tretjino, okoli Senožeč, Ilirske Bistrice, St. Petra in Košane pa skoro nič. Okrajno glavarstvo pravi, da je treba uvoziti sena IG0.000 m3. Ena tretjina se potrebuje takoj, ostanek do jeseni. 2. Logaško okrajno glavarstvo. Sena je malo, otave se malo pričakuje. 3. Radovljiško glavarstvo. Sena je le polovica normalne košnje, deloma le tretjina; otave je pričakovati eno tretjino, ljudstvo začenja živino prodajati. 4. Kranjsko glavarstvo. Sena je letos samo polovica, otava je v veliki nevarnosti, živina se začenja prodajati. 5. Kamnik. Sena je v dolinah in ob Savi letos polovica. V gorah in na mokrih travnikih dve tretjini, detelja je zelo trpela, slame manjka, otava je v nevarnosti. Živina se še ne prodaja. Upanje je za zboljšanje, če pride dež, a treba seje rezervirati za slučaj sile. G. Ljubljansko glavarstvo. Senena košnja je jako oškodovana; nakosilo se je eno do dve tretjini normalne košnje; posebno so prizadeti kraji: lupljene, Pijava gorica, Moste, Šmarje, St. Jurij, Želimlje. Otava je v nevarnosti. 7. Ljubljana mesto. Košnja na barju je slaba. Otave skoro ni pričakovati. Živina se začenja 224 — od p rod n jati in se je bati, da se se bolj odproda, ker je tudi druge klaje malo. 8. Litija V dolinah se sb ne čuti pomanjkanje krme, v višjih krajih pa zelo, in kmetje že od prodajaj o živino. Tudi v dolinah ne bo otave, v hribih pa niti pase ne bo. 9. Krško. Sena je v dolinah malo, v višjih krajih skoro prav nič. Paša je jako malo vredna. Otava je v največji nevarnosti. Kmetje izkušajo število živine znižati in ker ne m >rejo prodajati, že živino koljejo. 10. Kočevje. V eelem okraju manjka krme, odprodaja živine se je začela in je vedno večja. Za one, ki so že prodali živino, bi bilo treba podpore, da si nove nakupijo, ko dobe zopet krme. 11. Novo mesto. Košnje je polovica. Posebno slabo je v Suhi Krajini okoli Žužemberka, Dvora, Ambrusa, Smuke, Ajdovca, Doberniča, deloma v šmihel-stopiški občini. Brusnice imajo le tretjino. Ravno tako slabo stoji z deteljo in prašičjo klajo. Otava je čisto izgubljena Deževje je nekoliko pomoglo zadnje dni. 12. Črnomelj. Sena je letos le tretjina, najbolj so prizadete Poljane, kjer ni sena skoro nič in so pašniki izsušeni. Otava je v veliki nevarnosti, deloma je ne bo nič, druga žetev je slaba, živina se odprodaja. Potreba je za podporo 160.000 m'’ Iz teh uradnih poročil sledi, da je pomanjkanje krme v deželi splošno in da je ni mogoče nabaviti doma. Najbolj je treba sena, ki se mora od zunaj uvoziti in za jako znižano ceno oddajati. Vsa okrajna glavarstva so zoper razdelitev denarja in priporočajo razdelitev krme. V daljšem razgovoru, ki so se ga udeležili vsi navzoči, se je konštatiralo, da je bilo leta 1907. na Kranjskem 24.328 konj in 210.606 rogate živine. Ker je bilo leta 1900. naštete rogate živine 233.000, je šla že doslej nazaj, dasi izkazuje letos nekaj več nego lani. Skleni lo se je, takoj brzojavno prositi poljedelsko ministrstvo, da nakupi za Kranjsko za prvo potrebo 4000 vagonov sena, ki se naj bi poljedelcem potom „Gospodarske zveze11 prodajalo po 5 do 6 K. Hkrati se naprosi vlada, da iz vojaških pekarn oddaje otrobe v prvi vrsti poškodovanim po suši. Pe pomislimo, da cena senu silno raste, bo že za izvedenje te podporne akcije potreba izdatne državne podpore. A celotni deficit letošnje košnje lahko računamo na 15.000 vagonov, krmske slame 18.357, krompirja 20.192 vagonov. Splošno lahko rečemo, da se je letos pridelalo za tretjino manj. To pač opravičuje zahtevo po državni pomoči, in visoki c. kr. vladi bodo prizadeti poljedelci hvaležni, ako hitro izvede to započeto akcijo. Okrajna glavarstva, ki so takoj uvedla poizvedbe, ko se je pokazalo pomanjkanje, bodo še nadalje poizvedovala, da se dožene, kje in koliko je treba pomoči. Ob sklepu lista nam je došlo poročilo, da je poljedelsko ministrstvo poverilo vso akcijo glede pomanjkanja sena na Kranjskem „Gospodarski zvezi11 v Ljubljani, in določilo v ta namen 200.000 kron podpore. Vse občine in zadruge zato pozi vij e mo, da „Gospodarski zvezi11 v Ljubljani hitro sporeče potrebe živinorejcev v dotičnih krajih. Opozarjamo tudi, da bo v očigled ogromni potrebi ta državna podpora kmalu izčrpana in zato naj se vse tozade v n e želje s p oroče čim preje. Nobena podpora se ne bo dajala v denarju, ampak samo v blagu pri „Gospodarski zvezi11. Za kmeta. Pred kratkim so se vršila razna posvetovanja pri poljedelskem ministrstvu. Zborovali so kmetijski svet, osrednji konjerejski odbor in veterinami svet. V kmetijskem svetu, kateremu je kmetijski minister Kbenhoch sam predsedoval, se je med drugim razpravljalo o nasvetih in poročilu posebnega odseka, ki je imel proučevati o sredstvih za izboljšanje deželne kulture v Dalmaciji. Poročilo je bilo razdeljeno v štiri skupine: a) splošno kmetijstvo, vinarstvo in živinoreja; b) sadjereja in vrtnarstvo, pridelovanje cvetlic; c) gozdarstvo; d) rudarstvo. O prvi skupini je poročal poslanec Povše, kije tudi za ostale tri skupine bil glavni poročevalec. O drugi skupini je poročal vladni svetnik ravnatelj Lauche, o gozdarstvu baron Berg, o rudarstvu vrhovni direktor montanist L ker, ki je razkril splošno malo poznato bogastvo Dalmacije tudi na rudninah in osobito na premogu. Vsi nasveti so bili soglasno sprejeti. Vlada pa hoče v izvršitev tega programa uporabiti več milijonov kron. V tej seji je stavil član gospodarskega sveta gospod Scholmayr nasvet, da se izbere poseben pod-odsek za proučevanje, kako bi se izboljšali pašniki po kraških tleh. Nujno potrebno je, da se ne izboljšajo le planinski pašniki, ampak tudi na stotisoče hektarov zanemarjenih dolinskih in kraških pašnikov. S tem bi se dalo na stotiče centov več dobre krme pridelati in tako povzdigniti živinorejo. — Minister dr. Ebenhoch je temu predlogu pritrdil in se bo izvoljeni podosek sklical k posvetovanju. Važen je bil tudi sklep, da se zakonitim potom prepreči razkosavanje kmetij, osobito pa, da se špe-kulacijske parcelacijske prodaje najostreje kaznujejo. Istotako se bode napravil zakon, ki zabranjuje razkosanje zemlje, kupljene pred manj kot petimi leti. S tem, da ne bo kupec pet let mogel razprodati kupljene kmetije, se bodo vsaj deloma omejile take spekulacije. Izvolil se je tudi odsek za proučevanje vprašanja, kako bi omejil beg kmečkih delavcev s kmetij v mesta in k industriji. Konečno je omeniti še nadaljnega sklepa, s katerim kmetijski svet zahteva, da se starostno zavarovanje raztegne tudi na kmetijske delavce. Zboroval je tudi osrednji konjerejski odsek, ki je razpravljal o razdelitvi dežel v pasmine pokrajine. Zastopnik Kranjske, poslanec Povse, je osobito svaril, siliti male kmete k reji vročekrvnih lahkih konj, ker se kmetje v današnjih gospodarskih razmerah že zaradi dragih poslov in pomanjkanja istih ne morejo baviti s to rejo, ki se le zelo slabo izplačuje. Zato naj vojna uprava ne sili na to, ampak uvažuje, da mora kmečki gospodar rediti le tisto pasmo, ki mu zagotavlja primeren dohodek, in to je le reja težkih noriških konj. Govornik je tudi priporočal, da naj ministrstvo konjerejskim družbam deli tudi za nakup kobil primerne podpore, ker le tako je upati, da bomo v doglednem času izboljšali svojo konjerejo. Izvolil se je potem ožji odbor, ki bo vršil razpravo in pripravljal za skupni odbor primerne predloge. Za skupino (Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo) izbran je v ta ožji odsek gosp. vitez Haupt, predsednik konjerejske družbe štajerske. Preden se bode novi pasmini načrt sklenil, zaslišale se bodo vse konjerejske družbe, da morejo k načrtu staviti svoje zahteve in nasvete. Temu predlogu zastopnika Kranjske je ves odbor pritrdil. Zbran je bil tudi veterinami svet, da se je izrazil o zakonskem načrtu proti kužnim živalskim boleznim. Dotična razprava je trajala v pozno noč, a uspeh ni mogel biti povoljen, ker so bili v načrtu izpuščeni ravno oni paragrafi, ki določujejo odškodnine, katere bo morala država plačevati onim, katerim se pobije žival. Toliko je zagotovljeno, da se bodo plačevale odškodnine prizadetim gospodarjem, ako bodo pravočasno prijavili bolezen živali. Tudi konjaki smrkelj je sedaj v novem zakonu sprejet med one kužne bolezni, pri katerih nastopi dolžnost države, da gospodarju plača odškodnine za okužene ali sumljive smrkave konje. S tem je mnogoletna zahteva živinorejcev vendar konečno uslišana. Bil pa je tudi skrajni čas, ker le tako bo mogoče to konjsko kužno bolezen, ki je pogostoma za dotičnega posestnika bila osodcpolnih posledic, pravočasno omejiti in zatreti. Kronika Zadružne zveze. Zvezi« pododdelek v Mariboru se obrača do spodnještajerskih organizacij s sledečim pozivom: V mnogih krajih na Spodnjem Štajerskem bo letos mnogo sadja in bo sadje skoro edini dohodek spodnještajerskih kmetov. V zadnjih letih se pa vedno dogaja, da razni prekupci popolnoma izkoriščajo kmete in so mnogokrat kmetje prisiljeni, za vsako ceno prodati svoje sadje, med tem ko zaslužijo prekupci, ki izvažajo svoje sadje v inozemstvo, zlasti na Virtemberško, stotisočake in sto-tisočake. Temu izkoriščanju bo konec, ako bodo združeni kmetje naravnost stopili v zvezo z velikimi tvrdkami v Avstriji in inozemstvu. Podrušnica Z. Z. v Mariboru je že stopila z raznimi tvrdkami v zvezo in hoče posredovati pri skupni prodaji sadja. Radi tega se obračamo do vseh gospodarskih organizacij na Spodnjem Štajarskem, da nam javijo približno množino sadja v q v posameznih župnijah s sledečimi podatki: 1. Vrsto sadja (jabolke, hruške, slive itd.). 2. Cas oddaje. 3. Ali je sadje namizno ali za prešanje, imena namiznega sadja. 4. Natančen naslov posameznih posestnikov. če bodemo imeli pregled črez sadni pridelek na Spodnjem Štajarskem, bomo lahko preskrbeli dobre in zanesljive kupce za spodnještajersko sadje. Vsa poročila se naj pošiljajo na „Zadružno Zvezo (oddelek za Štajersko)*, Maribor, Grajski trg. št. 2, kjer se dobijo nadaljna pojasnila. Zadružni pregled. Šestmesečni mlekarski tečaj na Vrhniki. Koncem meseca avgusta bo mlekarska šola na Vrhniki sklenila svoj prvi šestmesečni tečaj. Kurzisti so si v tem času prisvojili vse potrebno strokovno znanje. Zlasti se je polagala važnost na praktično delo, tako da se je vsak kurzist priučil samostojno opravljati vsa mlekarska dela. Velikemu pomanjkanju veščih mlekarjev bo zato že letos nekoliko odpomagano. Tiste mlekarske zadruge, ki bi želele dobiti iz te šole kakšnega mlekarja, naj se obrnejo na šolskega vodjo mlekarskega konzulenta g. Jak. Legvarta na Vrhniki, ki daje vsa tozadevna pojasnila. Zadružna Zveza v Celju je štela koncem I. 1907 po svojem poročilu 200 včlanjenih zadrug, med katerimi je bilo 80 rajfajznovk, 73 posojilnic mešanega sistema, ostale so pripadale drugim vrstam zadrug. Na Koroškem je celjska Zveza imela 22 zadrug, na Kranjskem 61, na Primorskem 37, na Štajerskem 80. Njen denarni promet je znašal v minolem letu okoli 15 milijonov kron. Aktiva so znašala 2 milijona kron, rezervni zaklad s čistim dobičkom 25.000 kron, administracijski i. dr. stroški 25.000 kron. Zveza je priredila koncem leta knjigovodstveni tečaj, katerega se je udeležilo okoli 60 knjigovodij in blagajnikov. Zvezin delokrog se razteza, kakor znano po vseh avstrijskih jugoslovanskih deželah. Ker pa so tekom časa po teh pokrajinah nastale različne druge Zveze, misli se celjska Zveza omejiti poglavitno na Spodnje Štajersko in Koroško. Umrl je v Celovcu poslovodja deželne zveze kmetijskih zadrug koroških, g. Matija Obilčnik, deželni knjigovodja v pokoju. Četrti mednarodni kongres za mlekarstvo se bo vršil v Budapešti tekom meseca junija prihodnjega leta. Kongres se bo delil v tri odseke: zakonodajstvo in nared-beni predpisi, zdravstvo in živlnozdravniška veda, industrija. Bavarska deželna Zadružna zveza je največja or^ ganizacija teh vrst na Nemškem, kajti včlanjenih ima nič uianj nego 2 424 kmetijskih zadrug, ki štejejo okoli 161.000 udov. Vse članice imajo neomejeno zavezo, tudi mlekarske zadruge, katerih je 173, in druge. Da neomejena zaveza ni pri vseh zadrugah umestna, dokazuje že dejstvo, da v mnogih krajih obstoji več zadrug druga poleg druge, n. pr. posojilnica, mlekarna itd., toda vse imajo neomejeno jamstvo. Deželna zveza se deli v 8 okrožnih zvez, ki se zopet delijo v 82 okrajnih zvez. Zanimivo je primerjati obrestno politiko ondotne osrednje zadružne blagajne z obrestno mero nemške državne banke. Od 21. januarja 1907 do 22. aprila je zahtevala državna banka za kredite po 7°/o, od 23. aprila do 28. oktobra po 6°/o, od 29. oktobra do 7. novembra 5 V/o, potem 6l/2°/o in slednjič Osrednja zadružna blagajna pa je dajala posojila od 1. julija 1907 po 4 V/o, °d 1. novembra po 41/s!0/o. V novembru in decembru je bila torej njena obrestna mera za cele 3°/o nižja nego državne banke! Povprečno je znašala obrestna mera osrednje blagajne 4,17°/o. ter je bila za 1 °/o nižja kakor obrestna mera pri najboljših bančnih akceptih. Menični diskont državne banke je bil za V86°/o višji nego osrednje zadružne blagajne. Obrestna mera, s katero je državna banka dajala posojila proti deponiranju vrednostnih papirjev ali blaga, pa je bila celo za 3°/o višja! Po zadrugah organizirani kmetje so imeli torej vkljub denarni krizi na svetovnem trgu za 2—3°/o cenejši kredit nego trgovci in obrtniki. Po statistiki za 1. 1906 so kmetje pridobili samo v enem letu okoli 7 milijonov mark samo pri obrestih v primeri z obrestno mero velikih denarnih zavodov. Pač lep vspeh zadružništva! Ves promet bavarske zadružne osrednje blagajne je znašal I. 1907 nad 436 milijonov mark, lastnega premoženja je imela 723.000, rezerv pa 381.000 milijonov mark. Osrednja blagajna je razpečala 7626 vagonov v vrednosti 3 7 milijonov mark, med katerimi je bilo 6426 vagonov umetnih gnojil. Promet v žitu je znašal 318'203 stotov proti 241.925 v prejšnjem letu. Gospodarske drobtine. Obrtno pospeševalni svet. V ministrstvu javnih del se je konstituiral obrtnopospeševalni svet pod predsedstvom ministra dr. G e s s m a n n a. Ob tej priliki je izdajal minister dr. Gessmann sledeče načrte o pospeševanju obrti: Pospeševanje obrti se je pričelo v Avstriji pred kakimi 16 leti z zelo majhnimi sredstvi. Vendar pa je bila misel sama dobra in temu se je največ zahvaliti, da so se prvotni poskusi razvili v važno stroko naše socialne politike, katera se mora trajno zagotoviti. Ponosni smemo biti da se ni nikjer drugje s tako resnostjo delalo kakor pri nas na to, da se postavi politiko srednjega stanu, posebno pa politiko v korist samostojnemu obrtnemu proizvajalcu na pozitivno podlago. Pospeševanje vsled modernih proizvajalnih razmer zelo ogroženega malega in srednjega rokodelstva se da pri nas ločiti v dve smeri. Prva gre za tem, da hoče zediniti in okrepiti rokodelski stan z organizacijo, katera naj obsega vse sta- novske tovariše : 1. 1883 se ji je dala trdna podlaga ž ustanovitvijo obrtnih zadrug ih se je bistveno poglobila z raznimi obrtnimi novelami. S sistematično gojitvijo tehničnega preizkuševanja, katero spada v delokrog ministrstva javnih del bo veliko pridobilo tudi rokodelsko proizvajanje. Enakih dobrih uspehov pričakuje minister tudi od akcije za preskrbo stanovanj in delavnic in gojitve tujskega prometa, kar tudi spada v delokrog ministrstva javnih del. V prvi vrsti pa se bo poskrbelo zato, da se že dovoljena sredstva za pospeševanje obrti še pomnože, da se bo polagoma moglo dati vsemu obrtnemu stanu naše domovine modernih proizvajalnih oblik in modernih proizvajalnih sredstev. Napram tej nalogi je vset kar se je dosedaj storilo, mnogokrat komaj kažipot za bodočnost. Po obrtni pospeševalni službi ustanovljene obrtne zadruge (nakupovalne* proizvajalne, prodajalne), koristijo sedaj le še majhnemu delu rokodelcev, strojne zadruge so le Še malokje oŽivotvorjene, toda povsod z najboljšimi uspehi! Predvsem pa je treba na polju organizacije kredita za male obrtnike še storiti skoraj vse. — Minister je torej zopet mnogo obetal, samo da bi se tudi te obljube izpolnile, potem znajo za naše obrtnike v resnici sčasoma napočiti boljši časi. Važno za konjerejce. C. kr. ministrstvo za domobranstvo namerava v mesecu septembru tega leta (bržčas 12. septembra) nakupovati v Št. Jerneju na Dolenjskem za vojaštvo konje-remonte. Kakor je znano, plačevalo se bode 3 do 4 letne konje, ki imajo sposobnost za vojaštvo po 750, 800 in 850 K, in tudi več. Konjerejce, kateri imajo sposobne konje, na to opozarjamo že sedaj, da konje do tega časa primerno pripravijo, da bodo v dobrem stanju, dobro podkovani m da jih morda v lastno škodo poprej ne prodajo. Ker je znano, da vsak konj z dobro hojo korakoma, kakor v teku največ pridobi, treba je že sedaj konje večkrat in sicer tudi nevprežene prepeljavati, ker se je že pogosto pri enakih prilikah opažalo, da naši konje-rejci ne znajo konj prepeljavati. Dan sejma za remonte se bode že pravočasno objavil. Pivovarstvo v Avstro-Ogrskl. Leta 1907 se je v tostranski državni polovici in v okupacijskih deželah navarilo 20,711 621 hektolitrov piva. Na posamezne dežele pridejo sledeče množine: Češka 9,583.929 hi, Nižjeavstrijska 3,543.853 hi, Moravska 1,973 219 hi, Galicija 1,369.834 hi, Štajerska 1,147.872 hektolitrov, Zg.-avstrijska 1,067.063 hi, Tirolska in Predarlska 509.236 hi, Solnograška 451.289 hi, Šlezija 429 011 hi, Koroška 258.699 hi, Bukovina 133.879 hi, Kranjska 100.759 hi, Bosna in Hercegovina 92 518 hi, Primorska 86.460 hi. Na Ogrskem in Hrvatskem se je navarilo 1,882.385 hi. Največja pivovarna je „meščanska* v Plznu (772.575 hi), potem pridejo delniška v Smichovu (558.000 hi,) Dreher — Schw. chat (552 252 h ), Maulner — Dunaj (542.746 hi), Dreher — Budimpešta (480.309 hi), Reining-haus — Gradec (316.574 hi) delniška v Budimpešti (357.785 hehtolitrov), Puntigam (325.217 hi) itd. Izvozilo se je iz Avstro-Ogrske piva 1,091.067 metrskih stotov v vrednosti 15,528162 K, uvozilo pa 68.742 metrskih stotov v vrednosti 1,104.288 K. — Z ozirom na sedanje podraženje piva so te številke vredne vsega upoštevanja. Ako vsi pivovarnarji zvišajo ceno pri hektolitru za 2 K, pridobe na ta način v enem letu samo v Avstriji nič manj kakor 41,423.242 K. Razvoj čebelarstva. Največji čebelar na svetu je Ha-rison iz Kalifornije v Ameriki, kateri ima 6000 panjev. Dobiva iz njih na leto okoli 100 tisoč kilogramov medu. — Na Grškem štejejo 30.000 panjev, na Danskem 80.000, največ pa jih ima v Evropi Avstro-ogrska, namreč okoli poldrug milijon panjev. Panji dajejo skupno okrog 21 milijonov kg medu. Monopol za moko in žito v Švici. V švicarskem narodnem svetu je poslanec Scherrer Fullemann iz St. Gal-lena utemeljeval svoj predlog, da se uvede zvezni monopol za trgovino z moko in žitom. Deuchar je izjavil v imenu zveznega sveta, da se bo zvezni svet posvetoval o tem važnem vprašanju in se za stvar zavzame, ker je eksistenca švicarskih mlinov vsled inozemske konkurence v nevarnosti. Državni dohodki od osebnih davkov za 1. 1907. Finančno ministrstvo naznanja v svojem poročilu, da je bilo 1. 1907 na osebnih davkih vplačano okroglo 171 milijonov kron, za 12 milijonov več nego 1. 1906. Od te vsote so plačale akcijske družbe 6V6 milijonov kron, osebni dohodninski davek pa je vrgel 65‘3 milijone kron. Prebitek znaša 13 milijonov; od tega zneska se razdeli deželam 12 milijonov kron. Osebni dohodninski davek se ima zviševati vsako leto za 2 milijona kron, a se je lani pomnožil za 4 milijone kron. Nemško banko nameravajo ustanoviti v Trstu s fili-jalkami na Dunaju, v Monakovem, Curihu, Frankobrodu in Kolinu. Sodelovali bodo zlasti tudi nemški alpski zavodi. Dozdaj je nabranega kapitala za 3 milijone kron. Upajo, da bo banka prospevala rapidno, kakor hitro bo dograjena železnica skozi Ture. Na tem podjetju bi bila interesira na tudi avstrijski in severonemški Lloyd. Nemška banka v Trstu bi seveda v prvi vrsti podpirala težnje nemštva na jugu. Pobirajmo odpadla jabolka in vničujmo jih. Letos so obrodila po celem Dolenjskem jabolka večinoma prav dobro. Zdaj pa se lahko opazuje, da odpadajo jabolka prav močno, da se jih kaj dosti na tleh pod drevjem nahaja. Marsikdo pripisuje to odpadanje jabolk silni vladajoči suši, in to ne popolnoma neopravičeno. Resnica pa je, da odpada kaj dosti, da odpada velika večina jabolk vsled tega, ker so črviva. V njih nahajajo se namreč rudeči črvi takozvanega jabolčnega piškurja, kateri se je v poslednjih, letih, ravno ko smo imeli na Dolenskem prilično prav slabe letine za jabolka, pa vendar jako pomnožil. Taka piškava, na tla popadla jabolka kaže pobirati ter najboljši kuhana za prašičjo krmo porabiti. Ako se to opusti, izležejo črvi iz jabolk ter se v zemlji zabubijo. Prihodnje leto spremene se pa v neke ponočne metuljčke, veše imenovane, katerih samice potem po jabolkih po noči svoja jajčka zalegajo, iz katerih se ravno črvi-piškurji izležejo ter v jabolka zajedajo. Ako se bo pobiranje piškovih jabolk opustilo, utegne se ta mrčes tako razmnožiti, da bo v bodočnosti pretežna večina jabolk po njem poškodovana ter piškava, in le manjši del bo nepiškav, kakor je to po vipavski dolini na-primer že zdavno slučajno. Napake pri surovem maslu. Pri surovem maslu se pokažejo lažne napake, ako nismo pri mleku in pozneje pri smetani tako snažni, kakor bi bilo treba. Pa tudi vse drugo ravnanje z mlekom in smetano ima velik vpliv na dobroto masla. Razne napake dobi maslo pa tudi pri pinjenju (medenju). Fino maslo mora ugajati že po svoji vnanjosti. Maslo ne sme biti smetno, umazano ali drugače neukusno. Napačno je, če se preveč sveti ali je mazavo, kakor tudi, če je premalo izdelano, če je drobljivo in brez vsake svetlobe. Fino maslo mora ugajati pa tudi po svojem okusu in duhu. V tem oziru se pa kažejo češče najrazličnejše napake. Maslo mora biti finega ukusa, ki spominja na okus po orehih. Ta okus dobi maslo, ako ga napravimo iz nekoliko okisane smetane, recimo iz smetane, ki stoji pri toploti 15° po C dobrih 24 ur. Ce se smetana preveč okisa, trpita duh in okus in ravno tako tudi iz raznih drugih vzrokov. Posebno rad se pojavi pri maslu okus po loju. Ta okus dobi maslo, če ga imamo na svetlobi ali pa če pride za prav kratek čas na solnce. Pokaže se pa tudi po mladi detelji in po slabih oljnih tropinah, ki se pokladajo živini. Ge se umede smetana staromolznih krav, dobimo maslo, ki žari. V slabih prostorih ima maslo duh in okus po zaduhlem in če nismo dosti snažni, tudi okus po gnoju in hlevu. Pri izdelovanju masla je treba tedaj velike snage in pozornega dela, da se dobi zadosti fin izdelek. Velika napaka je tudi to, ako se maslo slabo gnete, tako da ostane preveč pinjenca ali vode notri. Tako maslo se rado kvari in tudi ni tako dobro, kakor bi moralo biti. Pa tudi preobilno gnetenje ni dobro za maslo, ker se tudi na ta način kvari njega dobrota in trpežnost. Paziti je toraj na vse in gledati, da s snažnim delom in zadostnim hlajenjem mleka in smetane in masla skrbimo za to, da dobivamo kolikor mogoče okusno in trpežno maslo. Najboljše maslo se izdeluje v dobrih mlekarnah, ki imajo ondi vse potiebne priprave za to. Pa tudi kmetska gospodinja lahko izdeluje prav okusno maslo, ako je dosti snažna in ako pazi na vse, kar treba pri ravnanju s smetano in maslom. Prašiče, ki jih imamo za pleme je treba večkrat kopati. Snažnost je za njih zdravstveno stanje izredne važnosti ; s snažnostjo preprečimo tudi marsikatero bolezen. Kdor ima mnogo prašičev, naj si pripravi za kopanje prostor pri vodi ali pa primerno napravo doma; kdor jih ima malo, jih lahko večkrat s krtačo očisti in potem umije. Karbolinej je najboljše sredstvo za ohranjenje lesa. Voz, plug, brano, čebelnjak, leseni plot se izplača natresti s karbolinejem pred uporabo. Karbolinej brani les pred trohnobo, pa tudi pred drevesno gobo, tudi je dobro sredstvo za razkuženje hleva. Na 5—6 kvadratnih metrov lesa se porabi 1 kg karbolineja, zato pa tudi drži tak les 3—4 krat dalj kot tak, ki ni namočen v karbolineju. Družinska pratika za navadno leto 1909. bo dotiskana v prvi polovici prihodnjega meseca, na kar že sedaj opozarjamo cenjene čitatelje. Kakor je razvidno iz tozadevnega oglasa med inserati, bo letošnja pratika kot jubilejna posebno krasno opremljena ter bo že po zunanji obliki prekosila vse dosedanje letnike. Cenjene somišljenike, posebno naša društva ter gg. poverjenike za naše časopisje vljudno prosimo, da že sedaj opozore svoje prijatelje na to edino našo „Pratiko" ter po svojih močeh pripomorejo, da se ta pratika vseli v prav vsako našo družino. Cena jej ostane vkljub krasnim slikam neizpremenjena. Razpis. Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati pet deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1908/1909, oziroma tudi za leto 1909/1910, ki se začne dne 3. novembra t. 1. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, ter so z dobrim us — 228 pehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom, Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu prezplačno, obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebšine pa si morajo sami priskrbovati. V šolo se sprejemajo tudi plačuj oči in zunanji učenci. Plačujoči učenci plačujejo za hrano 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto, ter stanuje brezplačno v zavodu. Vse druge potrebščine si morajo sami priskrbovati. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto. Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati vnaprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi vnaprej v dveh letnih obrokih. Prošnje, svojeročno pisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslati do 5. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilčevem. Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim vspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do samo dveletne pre-zentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministerstva z dne 22. julija 1. 1895 št. 4(543 prositi proti koncu drugega vojaškega leta da se jim odpusti tretje službeno leto. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 30. julija 1908. Tropinovec in droževec oddaja večje množine po K V80 liter „Kmetijsko društvo v Vipavi1*. Prinnrnha en ■ Vza|emu* zavarovalnica proti požarnim Ako-l I IpUl UUa $0 . dujj, jn poukodiU zvonov. Edini domači zavod te stroke: IJnbljaiia, Med jalova hISa. C. in kr. intendanca 3. voja. K št. 75931.1908. AVISO zaradi zakupne oddaje sena, slame, drv in premoga za v postajali: Kormin. . nastanjeno vojaštvo za zagotovitveno dobo od 1. oktobra 1908 do 30. septembra 1909. Ponudbene obravnave se bodo vršile pri obč. uradu v Komi n n dne <;. avgusta 1908, ob 9. uri dopoldne. Gorica . . voj. preskrbov. v Gorici 7. Kanal . . . obč. uradu v Kanalu 8 Gradišče . Ilonki . . . okrajnem glavarstvu v Gradišču 10. Tržič . . obč. uradu v Tržiču 11. Celje . . . voj. podružnem preskrboval, v Celju 12. Celovec . . Celovcu Št. Vid . . okr. glavarst. v Št. Vidu 13. Volšperk . okrajnem glavarstvu v Volšperku 14. Ptuj .... Ptuju 17. Maribor . Sl. Bistrica Strass . . . vojaškem preskrbovališču v Mariboru 19. Radgona . okr. glavarstvu v Radgoni 20. Trst .... Koper. . . Bazovica . vojaškem preskrbovališču v Trstu Sežana . . okr. glavarstvu v Sežani 21. Ljubljana voj. preskrbovališču v Ljubljani o*>. Gradec . . Gradcu Trbiž . . . Naburjct . Rabi. . . občinskem uradu v Trbižu 24. Bovec . . . Bovcu 25. Tolmin . . Tolminu 20. Bruck ob Muri . . . St. Marvin okrajnem glavarstvu v Brucku ob Muri 25. Judenburg Judcnbrg. 20. 2ŠT Beljak . . voj. podr. presk. v Beljaku | Kotlje . . . obč. uradu v Ko tj u 29. Rovinj . . mest. magistr. v Rovinju 1. sept. Poreč . . . okr. glavarstvu v Poreču 2. Za to obravnavo veljavne pogoje obsegajo razglasi in zvezki pogojev, ki so na ogled pri zgoraj omenjenih obrav-navalnih mestih in ki se dobivajo pri vojaškili preskrbova-lišoih zastonj. V Gradcu, julija 1908. C. in kr. iiiteiidaiivii 3. vojn. ----------Ura z verižice = samo za K 2. Vslvd nakupa velike množine ur razpošilja šlezijska eksportna-tvrdka: 1 krasno pozlačeno, 36 ur idočo premijsko anker-uro z lepo verižico samo za K 2; pismeno jamstvo za 3 leta. Cena 3 Aosom K 5*50. Razpošilja proti povzetju prusko-šlezijska eksportna tvrdka A. Geli), Krakovv A. 11. N. H. Zn ncuKajajoče denar nazaj. Računski zaključki. Hranilnica in posojilnica na Robu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za IX. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom I. 1907 204, v upravnem letu pristopilo 9, izstopilo 1, koncem leta 212. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 18 - Deleži — izplačani . . 2-— Hranilne vloge s kap. Vzdignjene bran. vloge 65.189 69 obresti 75.646-69 Dana posojila .... 32.440 — Vrnjena posojila. . . 11.846-— Tekoči račun z zvt zo . 31 000 — Tekoči račun z zvezo . 41.212 18 Obr. hran. vlog izplač. 405 87 Plačane obr od posojil 7 611-23 Obr. hran. vlog kapital. 6 617 45 Upr. in urad. prispevki 164-61 Obresti tekočega računa 429 30 Pristopnine . . . . 9 — Obvesti po s. povrnjene 7-21 Gotovina začet. I. 1907 11 005-16 Uprav, in urad. stroški 227-38 Rentni davek in nepo- sre d na pristojbina . 93 16 Nagrade 130-— Gotovina 31. dec. 1907 10.970-81 147.512-87 147.512 87 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 191.262-71 Deleži 424 — Inventar premični . . 107-80 Hranilne vloge s kapi ta- Zaostale obresti posojil 1.595-99 lizovanimi obrestmi . 187.330-94 Delež pri Zadruž. zvezi 1.000'— Tekoči račun z zvezo . 10 130 — Delež pri „Unionu” o(K) — Predplačane obr. pos. 33 — Gotovina 31. dec. 1907 10 970 81 Rezervni zaklad . . . 6 095-38 Prispevek 243 82 Čisti dobiček .... 1 180 17 205.437,31 205.437 31 Hranilnica in posojilnica v Zgornjem Tuhinju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XI. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 178, v upravnem letu pristopilo 10, odpadla 2, koncern leta 1907 180. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 20 — Deleži izplačani . . . 4 — Hranilne vloge s kap. Hran. vloge dvignjene . 33.126 86 obresti 86 015 11 Obr branil, vlog izplač 186 81 Vrnjena posojila . . . 8.815-07 Obr. hran. vlvg kapil 8 866-62 Tekoči račun s Zvezo . * 8 153 75 Dana posojila. . 18.999-07 Obresti tekočega račnna 6.352 72 Tekoči račun z Zvezo 49.152-72 Obresti posojil plačnne 3.415-70 Obresti pos povrnjene 19 31 Upr. in uradni prispevki 61-84 Upravni in urad. stroški 622 87 Pristopnine .... 10 — Rentni davek in nepo- Gotovina 31. dec. 1907 3.31819 sredna pristojbina 105-80 Zemljiški davek . . 1 64 Delež pri „Zadr. zvezi” 400- Gutovina 31. dec. 1907 4 676-68 116 162 38 116.162-38 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 71 62013 Deleži . . . . . 372-— Tekoči račun z zvezo . 156.390 — Hranilne \ loče s kapi- Inventar premični . . 81-68 talizovanimi obli simi 230 616-22 Obresti posojil zaostale 309 35 Predplačane obresti pos. 76-27 Delež pri Zadruž. zvezi 1.000 — Rezervni zaklao . . . 2.718 99 Delež pri „Gosp. zvezi” 4-— čisti dobiček . . . . 298 36 Gotovina 31. dec 1907 4.676 68 234.081-84 234.081-84 Hranilnica in posojilnica na Krki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za IV. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom 1. 1907 88, v upravnem letu pristopilo 30, izstopila 10, koncem 1. 1907 108. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 60-— Deleži — izplačani . . 20 — Hranilne vloge s kap. Vzdignjene hran. vloge 24 090-21 obresti 68.622 17 Obr. bran. vlog izplač. 146 57 Vrnjena posojila. . . 16 371 65 Obr. hran. vlog kapital. 5 57615 Tekoči račun z zvezo . 58.518-30 Dana posojila .... 79 280-— Obresti tekočega računa 1.061 25 Tekoči račun z zvezo . 37.200— Inventar premični . . 22-— Obresti tekoč, računa 1.061 25 Plačane obresti od pos 4 898 21 Obresti pos. povrnjene 130-10 Upravni in uradni p ris. 297-50 Upr. in uradni stroški , 683 70 Pristopnine . . . . 30'— Rentni davek in nepo- Gotovina začet. 1. 1907 946 76 sredna pristojbina . 63-95 Darilo 38-— Tiskovine . . 118 30 Delež „Zadružni zvezi” 400-— Gotovina 31. dec. 1907 2.019 61 150.827 84 150.827-84 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 138.239-29 Deleži 216-— Tekoči račun z Zvezo . 22.220-— Hranilne vloge s kapita- Inventar nepremični 364-75 lizovanimi obrestmi . 163.607-83 Zaostale obresti posojil 1.508 71 Rezervni zaklad . . . 849-72 Delež pri Zadr. zvezi . 1.000 — čisli dobiček .... 678 81 Gotovina 31. dec. 1907 2.019-61 165.352 36 165 352 36 Hranilnica in posojilnica v Št. Petru na Notranjskem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za XIII. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom 1. 1907 452, v upravnem letu pristopilo 27, izstopilo 7. koncem I. 1907 472. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 54 — Deleži — izplačani . . 14 — Hranilne vloge s kap. Vzdignene hran. vloge 113.642 56 obresti 202 162 50 Obresti hran. vlog Izpl 986 50 Vrnjena posojila . . . 48 290 84 Obr. hran. vlog kapital. 17.558-96 Tekoči račun z zvezo . 76 399-86 Dana posojila . . . . 79.490.— Obresti tekoč, računa . 6.511-73 Tekoči račun z zvezo . 134 980-99 Plačane obresti od pos. 14 567-73 Inventar premični . . 40-32 Upr. in urad. prispevki 1IV64 Obresti pos. povrnjene. 117-65 Pristopnine. . . . , 27 — Uprav, in urad. stroški Najemščina hiše . . . 784-50 in nagrade . . . 1.337 28 Prehodni 867 12 Rentni davek in nepo- Gotovina začet- 1. 1907 2 589-98 sredna pristojbina . 234-36 Davki in stroški hiše . 416 72 Prehodni . . 867 12 Gotovina 31. dec. 1907 2.680-44 352.366 90 352.366 90 Imetje. Bilancu. Dolgovi. Kron Kron Posojila 259.238-34 Deleži 944 — Tekoči račun z zvezo . 179.691 — Hranilne vloge s kapita- Inventar premični . . 877-79 lizovanimi obrestmi . 470.932-35 Inventar nepremični 29 147-60 Predplačane obres pos. 594 52 Zaostale obresti posojil 6 658 99 Rezervni zaklad . . . 9.066-39 Vrednost tiskovin . . 300 — Cisti dobiček .... 1 556 90 Delež pri Zadr zvezi . 1.000-— Delež pri Zadruž. tisk. 1 000 — Delnice pri Unionu . . 2.500 — Gotovina 31. dec 1907 2.680 44 483 094 16 483.094-16 Hranilnica in posojilnica v Fari pri Kostelu, registrovami zadruga z neomejeno zavezo, za IV. upravno leto 1007. člani: stanje začetkom leta 1907 86, v upravnem letu pristopilo 21, izstopilo —, koncem leta 1907 107. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Deleži — vplačani . . Hranilne vloge s kap. obrestmi Vrnjena posojila . . . Tekoči račun z zvezo . Obresti tekočega računa Plačane obresti od pos. Uprav, in urad. prisp. Pristopnine Zamudne obresti. . . Gotov, začet, leta 1907 Kron 42-— 76 241-34 3 448 50 19.183-23 2.768 82 2.271-76 120-97 21— 9-78 20-10 Vzdignjene hran. vloge Obr. bran. vlog. izplač Obr. bran. vlog kapit. Dana posojila .... Tekoči račun z zvezo . Obresti pos. povrnjene Uprav in urad. stroški Rent dav. in neposred. pristojbina '. . . . Delež „Zadružni zvezi* Gotovina 31. dec. 1907 Kron 34.837 87 461 55 4.195 93 18.088-93 44.368-82 17-23 151-24 40-— 400 — 1.565-93 Imetje. 104.127-50 Bilai ica. 104.127-50 Dolgovi Kron Kron Posojila 52.192-79 Deleži 214 — Tekoči račun z Zvezo 73.690 — Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 580-48 obrestmi 127.172 15 Zaostale obr. posojil . 316 58 Rezervni zaklad . . . 1.417 68 Delež pri „Zadr. zvezi' 1.000-— čisti dobiček .... 541 95 Gotovina 31. dec. 1907 1.565 93 129 345-78 129 345-78 Hranilnica in posojilnica pri Št. Jurju pod Kumom, 1 1 I neomejeno zavezo, za IV. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 56 v upravnem letu pristopilo 10, izstopilo 1, koncem leta 1907 65. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 20-— Deleži — izplačani . . 2 — Hranilne vloge s kap. Vzdiguj, hranilne vloge 18 841-88 obrestmi 23.693 09 Obr. hran. vlog izplač. 145-48 Vrnjena posojila . . . 3.051-53 Obr hran. vlog kapit 1.69809 Tekoči račun z zvezo . 21 658-78 Dana posojila . . . 22.138-04 Obresti tekoč, računa . 824 18 Tekoči račun z zvezo . 6.724 18 Inventar premični . . 6.30 Obresti pos. povrnjene 2 71 Plačane obr. od posojil 1 263-21 Uprav, in urad. stroški 125 39 Upravni in urad. prisp. 49 30 Rentni dav. neposredna Pristopnine ... . 10 — pristojbina .... 23-71 Gotov, začet, teta 1907 296 53 Delež „Zadružni zvezi* 400 — Gotovina 31. dec 1907 771-44 50.872 92 50-872-92 Imetje Bilanca. Dolgovi. Kron K mn Posojila 38 999-53 Deleži 130 — Tekoči račun z zvezo . 7414 — Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 439-40 obrestmi 47 953 75 Zaostale obresti posojil 130-53 Predplačane obresti pos. 74-09 Delež pri „Zadr zvezi/ l.(XX) — Rezervni zaklad z obr. 514-34 Gotovina 31. dec. 1907 771 44 čisti dobiček .... 182-72 48.754-90 48.75490 Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XXI. upravno leto 1607. Člani : stanje začetkom leta 1907 2082, v upravnem letu pristopilo 203, izstopilo 213, koncem lita 1907 2072. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron. Gotovina 1. jan. 1907 4.92V51 Dana posojila .... 70.092 — Vrnjena posojila . . . 60.994-67 Vzdiguj, hranilne vloge 282.185 74 Prejete hranilne vloge 151.960-49 Obr bran. vlog izplač. 5.195-48 Vplačane obresti posoj. 17 360-54 Upravni stroški . . . 2 651'— Prejete pristojbine za Tekoči račun z zvezo . 1 91 upravne stroške . . 603 12 Obresti tekočega računa 433 50 Vplačani deleži . . . 4174-— Izplačani deleži . . . 1-669 — Vplačane vstopnine 370 — Dobrodelni nameni . . 200-— Prejete zamudne obresti 431-51 Nagrada 1.200-— Tekoči račun z zvezo . 93.444-30 Odplačani vknjiž. ■ olg 45 19 Tiskovine 146-81 Obresti vknjiž. dolga . 200-39 Izposojila 43.450-— Upravni stroški društv. Od prod. neprem. inven. 391 60 posestva. . . , . 17.368-17 Vplač. zaost. kupnina 5.840— Prehodni zneski . . . 837 27 Dohodki posestev . . 3.91804 Letni donesek „Zadruž Obresti glavnega deleža 333 zvezi* v Celju . . . 100 — Gotovina 31. dec. 1907 5 830-27 388 009-92 388 009-92 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 387.865-48 Deleži 13.711 — Naložen denar . . . 1.002 17 Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 2.099-23 obrestmi 333.21850 Inventar nepremični 105.802 89 Tekoči račun z zvezo . 93.850-— Zaostale obresti posojil 12.554-86 Izposojila 43.450 — Vrednost tiskovin . . 1.073-59 Predplač obresti posojil 2.238 77 Deleža pri »Zadr. zvezi* 2.000 — Obresti glavnih deležev 75-72 Vadij 60- Vknjiženi dolg . . . 9.429 93 Nevzdig. obr. gl. deleža 45 — Zaostala dača . . . 355-48 Zaostala najemnina 718 — Neporavnani računi 430 35 Terjatev za razsvetljavo 503-64 Rezervni zaklad . . . 22.515-71 Prehodni zneski . . . 837-27 Čisti dobiček . . . . 1.116 94 Gotov. 31 dec. 1907 . 5.830 27 520 392-40 520.392-40 Mlekarska zadruga v Horjulu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za V. upravno leto 1907 Člani: stanje začetkom eta 1907 144, v upravnem letu pristopilo 4, izstopilo 3, koncem leta 1907 145. Prejemki. Denarni promet. Izdatki Kron Kron Blagajniški preostanek Izplačani deleži . . . 19 60 leta 1906 . . . . 4-34 Vrnjena izposojila bran. 5-— Vplačani deleži . . . 30 — Izdat, za blago in ročke 15.901 35 Pristopnine .... 5*— Voznina 898 96 Tekoči račun .... 4 470 51 Tekoči račun .... 1.587-12 Prejemki za blago in Inventar piemični . . 4.258 10 ročke 20.492-73 Gospodar, zvezi na delež 10 — Vzdignjeno iz hranilnice KKl — Neposredne pristojbine - 30 Razne škonte .... 84-52 Upravni stroški . . . 2.132-58 Vzdig. delež pri Zad. zv. 10 — Obresti izposojil . . . 45-45 Gotovina konec 1 1907 338 64 25 197-10 25.197-10 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Vrednost blaga in ročk 201 70 Deleži 1.035 — Terjatve na blagu pri Tekoči račun ... 445-— zadružnikih .... 37-90 Dolg na blagu zadruž 1.188 82 Terjatve na blagu pri Dolg na upravi . . . 17.26 nezadružnikih . . . 1.22506 Rezervni zaklad z obr. 3 380 03 Vred. neprem. invent. Čisti dobiček .... 641-21 (vodovoda) .... 183 12 Vred. prem. inventarja 4.646-47 Naložen denar z obr. 10 43 Nalož. deleži pri družili zavodih 64 — Gotovina konec 1. 11X17 338 64 6 707-32 6.707-32 £=> B e a- z-, :e: id poslovanja hranilnic in posojilnic ha podlagi vposlanlh mesečnih izkazov za mesec junij 1908, Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila Število elanov Ime promet vloženo vzdignjeno dano | vrnjeno • K V K v K V K V K | v K V K v Artiče 8701 14 6175 70 15176 84 4274 60 1610 4830 140 129 Badema Bajagid 11220 86 12428 39 23649 25 3160 9736 39 4060 221 Barban 2239 61 1911 08 4150 69 1182 53 93 — 1746 550 393 Baška . Beratn ....... 2139 78 2152 10 4290 88 1594 86 325 1162 34 100 Belapeč . * . . . . Biograd ...... Blagovica ...... Bled Bloke 3795 58 2785 45 6581 03 260 79 420 — 2453 20 1428 63 615 35574 16 31034 08 69608 24 10384 1111 50 24700 1110 354 Boh. Bistrica .... Boljim 2331 30 2381 03 4712 33 726 700 1387 08 180 108 Boljunec 2004 46 1889 93 3894 39 375 60 174 30 1642 — 1226 50 275 Borovnica 32677 37 26432 41 59109 78 14178 — 7428 78 2032 — 7250 320 Boštanj 4522 08 4926 25 9448 33 4202 36 100 — 595 190 73 Brezovica Bučka 8924 19 4078 10 13002 29 3353 80 2213 32 1838 2007 237 Buzet Besnica pri Kranju . . 3002 34 3920 90 6922 24 8700 3665 63 20000 208 99 55 Bobovišče 2731 — 2376 48 5137 48 1985 — — — — — 33 Celje Cerklje Cerklje pri Krš. . . . 7357 64 6815 03 13672 67 3821 1480 4150 880 151 Cerkno Cirknica 79813 03 71039 01 150855 04 64725 30835 14 22097 65 4233 586 Cirkovce 2654 02 1492 03 4146 05 616 — 655 — 830 — 100 _ 90 Cres Čatež Češnjica 103486 87 101009 95 204496 82 42415 01 40784 25 16954 60 7160 709 Čitluk Crmošnjice Crna gora 3705 95 3213 42 6919 37 1336 170 2836 2200 57 Crni vrh ...... 9636 55 10479 16 20115 71 3298 57 5380 12 3520 — 567 — 243 D. M. v Polju .... , Dicrno-Donje 76065 58 75179 15 151244 73 212 70680 880 190 Dicmo H. s. b Dob Dobje 2707 97 1071 59 3869 26 1986 180 59 890 720 38 Dobova Dobrepolje 60307 53 52523 01 112830 54 30604 62 16796 26 28400 _ 17145 77 +4 Dobrinj 19872 43 16800 57 36673 — 8578 64 6917 33 770 — 2096 — 395 Dobrova 3710 43 3690 — 7400 43 2491 — 290 -- — — 600 — 23 Dobrna j Dol 2320 30 2385 78 4706 08 1370 560 450 126 42 Dolsko Domžale Draga Dračevica 20409 34 21017 83 41427 17 9640 82 1870 04 7010 — 9930 — 287 60296 97 59316 71 119616 68 22386 68 9789 24 15350 27 19276 21 58 Drniš Dubrovnik 285659 02 286764 52 572423 54 17881 55 20414 07 33354 30146 110 Fara 11953 40 12592 70 24546 10 7236 84 5614 12 3120 — 800 — 112 Frankolovo 11545 32 9576 21 21121 53 3788 92 1038 — 6990 — 4123 25 227 Gomilica Gorica Gore 8586 16 8564 70 17150 86 1274 5023 30 3450 830 77 Gorje 11553 19 11855 72 23408 91 6346 — 5531 85 4161 — 1733 27 336 Gor. Logatec .... 8979 38 8967 83 17947 21 8643 — 1240 — 200 — 160 — 44 Gozd 5220 31 5731 64 10951 95 3900 — 430 62 200 — 1140 — 67 Gradac h. p. b. ... 4101 69 3155 39 7257 08 1900 — — 864 08 54 — 42 Gradac kod Drniša . . Gradac kod Makarske Gornjigrad . . • • • 107928 48 107980 37 215908 85 32863 38 3173 23 1200 35 53875 36 53131 16 107006 52 45533 — 4902 75 12826 50 2171 — 32 Horjul 19707 66 14792 62 34500 28 13119 67 3300 78 3479 35 2523 75 325 Hrenovice 7214 97 6627 56 13842 53 5255 — 3862 23 750 — 770 — 358| Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge P O 8 o j i 1 a Število članov I m g promet vloženo | vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K v K v K v K Iv Idrija . 13306 Si 12767 23 26073 58 8008 02 2458 38 3932 46 4316 21 187 Ig 23620 0!) 20459 98 44080 07 11415 — 7763 85 7680 — 1810 338 Igrane 8858 81 8270 45 17129 26 4465 — 20 — 3350 — — — 177 Imotski 433 50 865 05 1298 55 372 — 225 — 300 — 43 71 Izlake 20657 60 34246 31 63903 91 19242 — 29160 21 4570 — 4703 25 236 Jesenice 17241 12 16895 32 34136 44 13888 12 1694 03 2200 — 990 183 Konjice 45549 39 40103 04 85652 43 15346 65 620 — 6483 04 — 31 Kamnik Kanal Kandija 92449 55 49850 22 37968 30 42000 14704 15 1873 Kanfanar 689 70 125 — 814 70 583 — — — 120 — — 73 Kaštelir 38866 60 38851 82 77718 42 10797 — 10540 82 26087 — 6916 214 Kazaze Knežak ....... Kočevje Koljane Komenda 19002 80 18399 43 37402 23 15072 82 11900 77 3000 936 57 138 Koprivnica 4848 94 4070 — 8918 94 3760 — — — 2570 — — 34 Koprivnik Koštel 4400 4392 66 8742 66 2243 40 2102 40 1110 60 Kozice Kranj 65227 77 52746 57 117974 34 45724 39 3016 07 23632 16 2002 50 59 Kranjska gora .... 13556 27 11731 49 25287 76 9975 82 5271 68 3170 — 2309 — 324 Križevci Kropa ....... 2935 04 3050 85 5985 89 2920 80 400 29 Kršan 9653 09 10209 54 19862 63 1279 64 20 — 3399 90 2705 88 130 Kruševo 8000 21 12335 78 20335 99 — — — — 7132 — 5109 90 122 Kocjan pr. D Kotor 242794 15 234904 73 477698 88 22191 93 15674 54 59044 70 61141 70 +2 Laško Leskovec 11187 46 10635 46 21822 92 6000 2758 15 6775 1299 416 Leskovica Lindar 2018 48 2146 19 5063 67 360 46 1907 67 144 34 120 Ljubljana, ljud. pos. . . 2954068 65 2939116 42 5893185 07 322769 49 219214 78 77590 18 62700 — 2362 Ljubljana, o. k. z. . . . Ljubljana, vz. podp. dr.. Ljubno 31412 28 43500 31 74912 59 13764 9303 77 8300 5400 175 Loka 4420 40 4400 35 8820 75 4220 — — — — — 200 — 27 Loški potok 12033 19 10322 41 22355 60 954 — 3474 66 6800 — 5538 — 149 * Lukovica 5565 27 6128 18 11693 45 3147 — 3257 03 2830 — — — 134 Livade 1281 79 3284 23 4566 02 1188 89 20 — 2931 — 631 — 293 Makarska Makole 37166 95 37543 60 90307 32 31701 58 10686 44 1470 3714 36 Mali Lošinj 89580 31 86886 16 176466 47 52835 39 33802 51 38680 90 12067 42 367 Marenberg Maribor: Sp. Ljud. Pos. 28028 41 26881 67 54910 08 13322 29 3311 86 19320 50 Maribor: H. p. kat. meš. Medulin Mengeš 13534 67 14567 62 28102 29 7516 1610 29 1970 1280 453 Metlika Milna Mirna Mirlovič-Zagora .... Mokronog 15077 83 14583 15 29660 98 9123 6831 63 2060 1558 10 183 Moravče 20053 79 22331 65 42385 44 16424 — 5371 50 1510 — 1600 — 123 Mošnje 8279 55 5706 27 13985 82 1415 80 4532 96 — — 600 — 137 Mali Prolog 1288 71 850 — 2138 71 700 — — — 150 — — — 46 Nadin I Naklo 840 50 3049 57 3890 07 720 546 57 30 69 Ncrczine 111839 89 110945 94 222785 83 41760 — 962063 — 25365 — 6682 02 139 1 Nova cerkev 13213 52 11414 85 24628 37 1684 —- — — 610 — 60 — 21 Novalja Omišalj 12539 27 16680 64 14388 34 8413 58 11622 34 1652 52 174 Oprtalj Otrič Strugama . . . Otok Pag 63613 71 63611 37 127225 08 118789 42 34309 17 120140 44 3756 66 181 Petrovče 4474 40 2502 44 6976 84 4300 — — • 2400 — — — 52 Pišece 14077 99 13758 87 27836 86 2146 — 4418 03 9054 — 2826 — 776 Planina-Studeno . , . 2056 48 590 58 2647 06 2323 48 490 — 100 — 980 — 66 Preiernki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge P O 8 o j i 1 a - n •r ° I m g vloženo vzdignjeno dano vrnjeno c sl -O! <3 K v K 1 v K v K V K I V K V K V Pločice-Konavlje . . . Podbabje 15949 30 11705 35 27654 65 4400 771 41 570000 11 Podljubelj Polhov gradeč .... 58096 76 58085 09 116181 85 4335 72 4104 01 1200 600 Poljane 30740 — 27016 60 57750 60 23966 — 7588 15 2640 — 2960 — 431 Poljčane Pomjan Postojna 3329 54 3508 88 6838 42 2942 100 1150 60 48 Ponikva 4760 51 5515 13 10275 04 4628 — 587 50 2320 — 10 — 38 Sp. Polskava .... Preddvor Preska 0863 80 6242 07 11105 87 1968 2114 2900 1600 +3 Prihova 7880 15 5600 — 13480 15 3556 — — — 2700 — 100 46 Proložac Prosek Podzemelj 310 17 408 718 17 17 100 19 Pirnat 101083 54 102397 18 203480 72 17811 07 72597 71 640 — 2850 68 Preko 6863 80 6242 07 11105 87 1968 — 2114 — 2900 — 1600 4-3 Rab Radeče 35085 88 32905 74 67991 62 18809 40 4941 17 19673 77 12054 97 522 Radoviča 7541 73 5960 71 13502 44 5044 — 486 — 1470 59 Radunič Rajhenburg 3900 80 3779 66 7680 46 765 1760 2000 86 Ravnidol Rečica Reka koč Ribnica 62330 04 66511 46 128841 50 25260 12 14712 18 30700 14320 375 Ricmanje Rob 12152 78 14480 93 26633 71 2403 11231 78 980 700 222 Roč 3831 76 5209 11 — — 2426 14 1628 61 3400 — 1351) 74 296 Rogoznica 13415 11 12390 09 25805 20 10026 02 6537 07 4206 — 3283 49 134 Rova 4013 57 3810 72 7824 29 2023 13 2775 32 — — 200 236 Rovte 20753 94 16008 71 36762 65 7912 87 4594 12 2600 — 1266 30 2211 Sp. Polskova .... 5121 33 5067 26 10188 59 5005 58 160 56 600 — — — 57 Selca na Braču .... 14439 64 15901 83 30341 47 620 — 3111 86 539 14 5631 210 Selca p. Škof 9198 04 13452 12 22650 76 7606 07 5840 77 3460 — 400 338 Semič Senožeče 3047 20 2778 94 5825 94 260 10 2710 1500 340 Sevnica 30425 97 41498 91 77924 88 24789 — 21522 60 11710 — 8738 2061 Slatina 55431 23 54840 86 110278 09 21139 47 23928 92 18180 — 11018 727 Slivnica 7271 05 5216 — 12487 08 2787 — 874 — 3940 540 44 Sl. Gradec Smlednik 13060 95 13624 06 26685 01 10410 1542 06 2080 500 121 Sorica Spodnjaloka Split Srednja vas 19780 06 20953 40733 06 12665 6037 58 5692 5340 405 Staracerkev Stara Loka Starigrad Starilog i Stari trg 38194 02 35348 63 73542 05 23244 98 25967 06 9020 5610 615 Struge 5300 21 2676 25 7977 06 1310 — 2211 85 440 — 2220 — + 1 Studenci Sučuraj 1606 58 447 82 2054 40 _ _ 447 82 300 56 Suhor 6459 83 1438 — 7897 83 2900 — 1140 — 270 — 1030 — 33 Sutivan 10218 15 11922 82 22140 97 3700 — 660 — 1056 40 — 134 Sv. Ema 2044 64 2192 30 4237 94 137 — 200 — 700 — 282 80 266 Sv. Ivan 18619 81 19264 27 37884 08 11976 42 8094 25 6980 — 2378 336 Sv. Jakob ob S. ... Sv. Jur j. žel Sv. Križ (Kastav) . . . 5041 40 4190 9231 40 3250 340 1850 96 Sv. Križ p. Kost. . . . 28072 90 28411 43 56484 33 8388 — 11580 16 10286 — 4282 66 +4 Sv. Križ p. Litiji . . . Sv. Kunigunda .... 4514 72 4271 18 8785 90 1466 _ 1520 1051 70 413 42 93 Sv. Lenart Sv. Lovrenc na Drav. polju 31321 85 28907 99 60289 84 30537 20 2800 17545 37 Sv. Lucija 58 40 3653 40 3711 80 4 — — — 3650 — — — 114 Sv. Benedikt v Slov. gor. 1968 30 2158 98 4127 22 1268 — 922 27 840 358 255 Sv. Mihael poleg Šoštanja Preiemki Izdatki • Denarni Hranilne vloge Posojila Število | članov 1 1X1 <3 promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Sv. Nedelja Sv. Petar u Šumi . . . Sv. Peter n. M 24973 79 24419 15 49392 94 1640 — -- — 17501 89 3391 71 139 Sv. Peter v S. d. . . . 2395 86 6990 — 9385 86 2290 3 i 480 — 1510 — — — +3 Sv. Trojica Šebrelje 18571 46 19446 78 38018 24 650 — 404 78 11740 — — — 34 št. Ilj p. Turj 24989 50 24319 32 49308 82 11106 54 4623 87 15913 — 7236 96 221 Št. Janž (Dolenjsko) . . Št. Janž na Dr. polju . 8050 35 8825 07 16875 42 5541 21 457 69 1120 — 2270 — 164 Št. Jernej St. Jur. p. Kum. . . . Št. Jurij p. Kr 23926 59 32474 89 66101 48 15497 13435 35 18832 4217 786 Št. Lambert 738 97 740 15 1479 12 300 — 40 — 700 — — — 27 Št. Peter n. K 115070 68 113381 42 228452 10 9982 52 19093 98 93866 30 4582 19 494 Št. Rupert Št. Vid n. Ljub. . . . 9-64 48 11367 52 20632 — 5726 — 6157 92 — — — — 283 Št. Vid pri Zat. . . . Št. Vid pri Grobelnem . 26312 27 24747 90 — — 13228 22 17254 57 960 — 7196 04 427 Šibenik 311888 91 311354 18 623243 09 166737 87 45993 31 439076 88 29229 88 656 Škocijan 9148 39 10030 18 19078 57 14027 — 8314 — 1630 — 5886 — 7511 Škofja Loka Šmarje 9902 90 8316 89 18219 79 6048 — 6075 27 200 — 1580 82 Šmartno p. Kranju . . 30328 79 27373 65 57702 39 7720 90 3746 39 21703 35 4866 87 106 Šmartno p. Litiji . . . 22518 02 22653 76 45171 78 12625 — 10461 05 4040 — — — 227! Šmartno p. Šm. goro 1220 76 3090 — 4310 76 1097 — 390 — 300 — . — 34 j Šturije 9740 49 10560 66 26301 15 4178 14 2734 76 3795 80 4551 89 — Št. Jur o. j. ž, . . . . Trebnje Tinjan 34537 16 31318 63 65855 79 17955 24 19808 08 6710 3182 300 Tomaj 12841 01 6356 27 19197 28 6245 30 1529 23 4630 — 3208 — 531 Tomišelj 7699 17 8491 85 16191 02 3999 — 2761 84 2571 — 2180 — 321 Toplice 4760 67 5365 84 10126 51 2520 — 2386 — 3060 — 1160 — 141 Trebče 2773 40 2401 41 5174 87 320 — 1021 22 1340 — 1787 17 130 Trebelno Trilj 9942 21 14041 45 23983 66 5345 — — — 3784 1054 73 276 Trnovo Tržič Tržišče 27339 24 18688 01 461027 25 14358 86 7473 99 6526 “ 1258 801 Tučepi 13112 — 11094 — 24206 — 900 — — — 11094 100 — 111 Tunice 6276 14 3106 74 445 64 3245 — 665 — — — — 43 Trebnje ...... 6559 18 4397 27 10956 45 6430 18 1098 19 720 16 40 50 Trata Vabriga ...... 9050 28 9044 27 18094 55 — — — — — — — "" Vače 73816 45 73335 29 147151 74 3010 — 490 — 200 — — 31 Velke Lašče Vel. Lošinj 65912 38 57689 74 123602 12 28348 74 10889 05 6900 — 6820 304 Videm Vinjani 1520 60 3140 25 4660 85 505 — 908 14 2150 — 026 1908-10 Vipava 63602 71 65366 33 — — 44008 — 9759 72 21680 9747 — 1242 Višnja gora Višnjan Vodice 25167 11 22530 75 12462 46 9929 28 9941 10 1746 23 548 Vodice (Daltn.) .... Vojsko 2639 95 2896 04 5538 99 766 30 1014 16 2937 19 1380 83 341 Vrbnik 6327 48 4213 62 10541 10 4622 90 3800 67 400 1492 — 361 Vrhnika 28514 35 20920 12 49434 47 16953 96 6512 65 1220 — 1263 — . — Vrlika Vrvari 26916 94 26804 32 53721 26 12771 78 2000 — 112797 37 4203 95 371 Vurberg 3962 32 3660 38 7622 60 2357 — 330 — 2220 596 — 44 Vič 3419 32 3732 65 7151 97 2392 05 1240 — 650 — — 24 Zagorje ob Savi . . . Zagradec 6826 72 7477 67 14304 39 2815 22 2256 47 2100 — 1838 14 78 Zaostrog Zatičina Zg. Besnica 14665 69 17525 55 32192 24 8875 20 400 1657 40 1133 09 258 Zg. Tuhinj Zreče i Zrpnj 13240 85 12281 83 25522 68 9784 07 9250 62 2740 2070 188 Žiče 740 67 1150 — 1890 07 590 — 50 — 1100 — 40 — 64 Žiri 20566 37 19635 94 40202 31 13617 30 17319 53 1500 — 687 — 285 Žminj Župa-Raščane .... 12278 16 7875 83 20153 99 4032 60 1109 — 4332 66 489 16 285 | Žužemberk 23471 87 18781 70 42253 57 18209 — 11560 91 6047 60 3179 69 600 235 - VABILO na OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Knežaku, registrovane zadrude z neomejeno zavezo ki se vrši v nedeljo dne 2. avgusta 1908. ob pol štirih popoldne v uradnih prostorih. Dn e v n i red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1907, 4. Premem ha pravil. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. VABILO na občni zbor Hranilnice in posojilnice pri sv. Kunigundi na Pohorju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v četrtek dne 20. avgusta 1908 v posojilniški hiši ob 8. uri predpoldan. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. V malo dneh izide v založništvu v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 6, krasno opremljena jubilejna Družinska Pratika H za leto 1909. ® Cena kot doslej 24 vinarjev izvod. Letošnja „Pratika" bo presegala po svoji krasni opremi in zbrani vsebini vse dosedanje izdaje, ker bo imela poleg obilice poučnega in zabavnega berila z mnogimi slikami tudi štiri krasno izvršene slike v trobarvnem tisku: Lurške Matere božje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa I. ter izložbo Katoliške bukvarne v Ljubljani. Katol. slov. ljudstvo! Ta jubilejna „Pratika" je edina naša pratika! Sezite pridno po njej; naj jo pozna vsaka še tako oddaljena slovenska hiša! — Zahtevajte pri trgovcih „Družinsko Pratiko11 in ne dajte si usiliti nobene druge! Kupujte in priporočajte le našo pratiko ! Glavno zalogo imajo: „Katoliška bukvama", Prodajalna „Katol. tiskov, društva" in nekateri večji trgovci v Ljubljani. 3—i Cena za razprodajalce pri naročilu do 100 kom. 17 vin. izvod, nad 100 kom. pa po 16 vinarjev. VABI LO na redni občni zbor Konsumnega društva v Ricmanjih, registr. zadruge z omej. zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 23. avgusta 1908 ob 9. uri predpo-ludne v dvorani Narodnega doma v Ricmanjih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1907. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. Občni zbor s tem dnevnim redom sklican je bil na nedeljo dne 26. julija 1908, a se je takrat soglasno sklenila preložitev občnega zbora na gori navedeni dan. Načelstvo. Vabilo na izvanredni občni zbor Kmetijskega lit konzumnega društva v Št. dur ju ob j. ž. registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 9. avgusta 1908 ob 8. uri dopoldne v gornjih prostorih na Kukovičevem. Dnevni red: 1. Volitev načelstva. 2. Volitev nadzorstva. 3. Slučajnosti. Za slučaj, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. NESTiP ——ninl#n * eva moka za otroke Priznano redilno sredstvo h zdrave inbolne olroke kakorludi za bolnena želodcu. Obvarujem odstranjuje otročjo drisko m bluvaje,črevesni katar. Knjižica Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.BiberstrasselL Zadružna zveza oskrbuje = svojim zadrugam = vse tiskovine, blagajne itd. Dr. Ed. Volčič, v Novem mestu (Kranjsko), je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigolržcih naslednje pravne knjige: 1. Civilnopnivdni zakoni (IV. zv. Pravnikove zbirke) z obširnim slo- venskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1900. V platno vezana knjiga...................................K 8 — 2. Odvetniška tarifa• določila o rabi hrvatskoga in slovenskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom, (20 tabel). 1900 Broširano........................................................K VSO 3. Zakon o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikove zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskom in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 018 strani. Mehko vezana knjiga..................K 5'60 popolno v platno vezana...........K 6'— 4. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovnina in vpisnina. Ponatis iz knjige pod točko 3. Broširano K V— 5. Kolkovnina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Tabela na močnem papirju, obesek za na steno....................................60 h. Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik". Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano................................K —'40 Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici.................................K —'80 Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908 Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh Mehko vezana knjiga .......................................K —'80 Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelili in uredbi ter o zložbi zemljišč. 1908. Mehko vezano...........K 2'— Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908. Mehko vezano...............................................K —'80 Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah. Superfosfati rudninski in živalski, so najboljše, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilo z fosforno kislino za zemljo vsake vrste. Množina fosforove kisline zajamčena. Hitro učinkovanje, največji pridelek, neohhodno potrebno za spomladno setev! Vse vrste superfosfatov, kakor ammoniak-, kali-, solitarski-supefosfati se dobi v tovarnah umetnih gnojil, pri trgovcih, kmetijskih zadrugah in društvih. IG—10 33333303333333333331ICCCCCCCCCC CTCCCCCCĆC C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne blagajne "im prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnovi h posojilnic Dunaj, L, Franz Josephs-Huai št. 21. 247 24-14 gODpDDDć^^^S^MOj |5ag®g3q8)7cm^^^S8 m ■m kVi Stanje vlog 31. decembra 1907: čez 13 milijonov kron IX sl j 1) o 1 j k jv i ii n » j s i p; vi T- n ©j š tv pr*llil<4x z#i <št©čl©iije! Denarni promet 31. decemb. 1907: čez 64 milijonov kron Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- /|||^qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 4I|2u|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. decembra 1907: K I3,365.88l'08 — Denarni promet v letu 1907: 64,8I2.603,92 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovan j c kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 31. decembra 1907. tir. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, kanonik, Od-Toorn-ilci: 249, x —13 predsednik. Fran Po v še, vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež. poslanec itd. Anton Kobi, Karol Kauschegg, trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Wildonu. Frančišek Leskovic, Karol Pollak, podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu ad Ljubljano. Matija Kolar, Ivan Kregar, župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Ivan Pollak, Gregor Šlibar, zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani župnik na Hudniku Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze". — Tlsek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. za v. v Ljubljani.