Edin! slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah. Velja za vse leto... $3.00 «: Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki The only Slovenian daily In the United States s- Issned every day except Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered as Second-Ola« Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, H. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT NO. 265. — 6TEV. 265. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 11, 1913. — TOREK, 11. NOVEMBRA, 1913. VOLUME XXI. — LETNIK XXT Huerta mora odstopiti --pravi predsednik Wilson. To ivoje stališče je obrazložil predsednik v svoji poslanici na evropske velesile. 2 Ellis Islands. Pohabljeno deklico poslali nazaj.) Deportirani. Naselniški komisar Caminetti. Grozni viharji. 24 palcev snega. Požar v Canars e. jKijevski proces. Beilis oproščen. Skoro linčan, POMOČ USTAŽEM. Petem bojkota mednarodnih financ hoče administracija odpraviti diktatorja, Oborožen je Portugalske. Oporto, Portugalsko, 10. nov. Portugalsko armado in mornarico l>odo reorganizirali s stroški $80,000,000 v slučaju, da ho parlament sprejel tozadevno predlogo. To važno v -st je sporočil dane«. zvečer predsednik dr. Alfonso Costa na nekem političnem zborovanju, .Mirovno stanje armade se bo zvišalo na 150.000 mož. .Mornarico bodo ojačili za tri dreadnoughte, tri križarke, tri podmorske čolne in šest tor-p'dnih čolnov. Arzenal v Lizboni bodo popolnom prezidali. Aretirani tatovi. Watertown, N. Y., 10. nov. — Z aretaei o Diamond 1). MuHiiia. (ieorge Hrittona in nekega moža /. imenom Cliff je pojasnjena tatvina $4000, ki ko bili ukradeni George Hohtu iz New Yorka. K avdijenci pri papežu. Rim, Italija 10. nov. — Priprav.- T.a sprejem častnikov in mornarjev ameriškega brodovja pri papežu so že končane. Prva avdijenca se bo vršila v sredo in od tega dneva naprej bodo sprejeti ameriški častniki in mornarji v večjih skupinah Izpuščen na svobodo. Isabella Collins je naznanita newyorški policiji, da jo je napadel MeKevitt iz .Jersey City, N. J., v garderobi AVoolworth poslopja in ji odvzel ves denar. Mc-Kevitta so seveda takoj aretirali, toda ta je trdovratno zanikaval ! vsako krivdo. Ker ga Collinsova ' ni zainogla pozitivno identificirati, ga je sodnik izpustil na svobodo.^_ !! MOHORJEVE KNJIGE!! Mohorjeve knjige so došle ter smo jih pričeli danes razpošiljati. Knjige so sledeče: 1. Koledar za leto 1914. 2. Pravljice. 3. Zgodovina slovenskega naroda. 4. V tem znamenju boš zmagal. 5. Mlada Breda. 6. Zorislava. Povest iz davnih dni. Vseh lest knjig pošiljamo poštnine prosto za 1.30. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., Now York, N. Y. Ker ni imel dela je šel v smrt Ker ni mogel najti dela je (vzel včeraj George Thompson iz Atlantic City suknjo kot masko, utaknil nato plinovo cev v usta ter se ulegel v posteljo poleg svoje žene, katera je že spala. Ko se je prebudila, je bil njen mož že mrtev. Na Velikih Jezerih se je ponesrečilo več parnikih. Brzina vetra je znašala 74 milj na uro. KOLIZIJA. Vlaki imajo velike zamude. Na nekaterih mestih je železniški promet ustavljen. —o— Port Huron, Mich., 10. nov. — Po tukajšnji okolici je divjal grozen vihar. Sem prihajajo poročila, da so nasedli na jezeru Superior trije parniki, tri pa pogrešajo. Vsled razburkanega morja ne more nobena ladja zapustiti pristanišča. Buffalo, X. Y., 10. nov. — Po vsem zapadnem delu države New York, je včeraj tako snežilo, kot še nikdar ne v tem času. Veter, ki je pihal s hitrostjo 74 milj na uro, je znesel sneg na velike kupe, ki so precej ovirali promet. Ladje na Erie jezeru so dobile še dovolj zgodaj poročilo o bližajočem se viharju in so priplule pravočasno v pristanišča. Montreal, R., C., 10. nov. — Promet po zalivu sv. Lovrenca se vsled velikega viharja že dva dni ne vrši. Parnik "Bridgeport", last Dominion Coal Company, pričakujejo skoraj že en teden, pa še dosedaj ni dospel. Družba se boji, da ga ni na poti doletela kaka nezgoda. Pri Caledonia Springs je vrgel veter s tira železniški vagon. Cumberland, Md., 10. nov. — V gorali blizu Oakland in Terra Alta je danes neprenehoma snežilo. Chicaški osebni vlak štev. 8. je imel trinajst ur zamude. Pri Tli omas je padlo 20, pri Marke-touu pa celo 24 palcev snega. Pr progah, ki vodijo proti West Virginiji, se ne vrši promet. Sarnia, Ont., 10. nov. — IV Wanstead, Ont., sta trčila sku-1 paj dva tovorna vlaka. Tri osebe so bile na mestu mrtve. Ognjegasci so prišli prepozno. Škcda znaša $100,000. Pomanjkanje vode. Ranjen ni nikdo. Princ Wied na Dunaju. Albansko vprašanje. Domišljavega poročnika bi pre- ! bivalstvo linčalo, če bi mu ne pri- 0 Bitualnega umora obdolienega šli ognjeg-asci na pomoč. Enourna konferenca med bodo-Žida Mendel Beilisa je porota _0__[ čim vladarjem in zunanjim mini- strom Berchtoldom. oprostila obtožbe. OBČE RAZPOLOŽENJE. ŠPIONAŽA. Študentje štrajkajo. Več let ječe. Častniki udrli v uredništvo in zahtevali zadoščenja. Včeraj zjutraj je divjal na Sands Beach. Canarsie, New York, grozen požar. Zgorelo je 18 poslopij in 25 čolnov. Ogenj je nastal v hiši Canarsie Yacht kluba. Ker je pihal močan veter, so bila v trenutku tudi vsa sosednja poslopja v plamenu. Površno cenjena škoda znaša $100,000. Prebivalci so začeli takoj do-našati v vrčih vodo, pa niso mogli veliko opraviti. Ljudje so se vsi rešili, ranjen ni nikdo. Ker ni bilo nobenega telefona na razpolago, se je odpeljal nek stražnik z motornim čolnom do Engine Company št. 257 in odtam alarmiral Company št. 231. Oba oddelka ognjegascev sta se morala boriti z velikimi težavami. Ko so prišli na lice požara, je začelo primanjkovati vode. Napeljati so jo morali naravnost iz oceana, kar je vzelo zopet precej časa. Ogenj je prvi opazil John Lewis in takoj začel pozivati ljudi, da naj zapuste stanovanja. Ogenj je pokončal tudi več velikih čolnov, ki so reprezentirali precej veliko vrednost. Dolga pot. V New Brunswicku, N. J., je zavstavila policija 141etnega Hen-rya Mahua iz New Denmark, izpovedal je, da potuje peš k svojemu stricu v Galveston, Texas. Mladega popotnika, ki ima pri sebi le $7, bodo poslali nazaj k o-četu. Kitajska je sklenila veliko posojilo. Pekin, Kitajska, 10. nov. — Kitajsko-francoska banka je pod r»i odbitka. Naše denarne pošiljatve razi' Silja na zadnje pošte e. k. pofitn hranilnični urad ma Dunaju v ma krajšem Sašu. Denarje nam poslati je majprs ličneje do $50.00 v gotovini v prt poročenem ali registriranem pis mu* večje zneske pa po Posta1 Money Order ali pa po New York Bank Draft "MI^H FRANK SAXim, 82 Cortlandt St., New York, N. ) •104 St. Clair Avemut. N. 1. ■unam* o. -iiititrii-irii-hfT , j j&L^ i- -rf&^iiiv,-;. ,:.•/«,•,.. - - -• X:' ,-v. -„„;,, .L-iL., u, ,. •'■'-......is. ..J.. Washington, D. ("., 1<>. nov. — I>uii»r> prvič mogoče podati r«-sjiično avtorizirane podrobnosti o mehiški politiki zvezne administracije. F got ovij eno je, da mora Huerta iti, da je to neomajen t-kl«-p predsednika ter da slednjega v tem sklepu podpirajo vsi njegovi svetovalci. Huertovih odredb kot načelnika mehiške vlade «e na podlagi teh okoliščin nikdar ne bo priznalo, bstotako se ne [ bo odobrilo korakov mehiškega: kongresa. Provizoričnega pre•«•.'• i odtegniti Iluerii vsako ti-n.Mieijelno podporo. Ako bi se ad ministrmt-iji to posrečilo, bi bilo tudi kmalu kemee diktatorwtva, Mexico City, Mehika. 10. nov. K«'r postaja stališče Združenih držav vedno bo!j grozeče in noče predsednik Wilson na noben na-priznati Huerte kot poplavnega predsednika. *** pripravlja sedaj vlada lluerte, da dokaže po-i ... i rtavnottt }>o/icije, katero je bil zavzel Hticrla. (flasi »e, da je glasom konstitueije in ker ni bilo p< dpretbu dnika državnega tajnika ter department a za zunanje zadeve, pr**vz»4 kot član jnstične-ga depart menta posle provizorie-n« ga predsednika. Na Ellis Islandu se vsak dan odigravajo prizori, ki jasno kažejo, kako se postopa z ubogimi emigranti, toda slučaj, ki se je dogodil včeraj presega že vse meje. Sem je dospela krasna mlada Madžarka W^rkmann, hotee se podati k svojim starišera in bratom v Nazareth. Pa. Stariši sov Ameriki že preko deset let, do-čim je bila deklica na Ogrskem pri svoji stari materi. Pred kratkim ji je stara mati umrla, in kaj je hotela rcviea, ki nima doma nobenega človeka, kot oditi v Ameriko. Takozvani zdravniki so dognali, da mlada deklica nekoliko še-pa na levi nogi. Preiskovali so jo in preiskovali in slednjič res sprevideli, da ima v levem kolenu zlomljeno koščico. Vse prošnje so bile zastonj, vse zagotav-ljanje* da nima nikogar doma, ni nie pomagalo. Povelje se je glasilo: — Deportirana! Ogrska naselniška družba je vložila tozadevno pritožbo. V staro domovino bodo poslali Pavla Grossa, njegovo ženo in štiri otroke. Vzrok: Gross ima na licu lišaj! Na Ellis Island je dospel generalni naselniški komisar Caminetti, ki bo "preiskal" razmere. O uspehih takih "preiskav" smo že večkrat poročali. "ems NARODA" Slovmuc Daily.) omtimkj »Od published by Um *Ov«nit Publishing Co. 'w d»rpor»Uon.) r IfUi Ust za Aim-nlunn C«umm1O $3.00 * p»i l*-u> 1.60 " Sel«» *H n„-»u.\evfc York 4.00 ' g»: i-t* f* (ti«nto 2.00 w "f*. i im l«tr 4.50 p>l leta .. 2.55 ' ftrtrt leta .........1-70 A> NAHODA" izhnja vsak dan nedelj in praznikov. *oi-A5 naroda" "" J"v'»iceuf the People v lay except Sunc&v« Holidays, ^oc^npuon yearly 00 «4*»tiMm*nl on wre«D«nt Goe t podpisa in OHObO'mtf »en« pnotičujejo Oai «5a' »a blagovoli poAu}**? po- — Money Order *rt »o~«BWwnbi kraja naročnikov ppo-•rime se nam tudi prejftnj«* *liiče naznani, da hitr*-i» najdemo naslovnika ' w- - _____^_________m___, Ooc««^ro in pošiljat vam naredite t*, naslov: HjLAS NAHODA*4 M Cort an.it St., New, York City. Cort t andt. flKfŠŠClN AVSOC/4^^ ^mmrnrm Noč denarja. Znani odvetnik Louis D. Brand-eis iz Bostona, Mass., je rekel v nekem predavanju, katerega je imel v ameriški akademiji za politično in soeijalno vedo v Phila-delphiji Pa., da smo postali A-merikanci sužnji kapitala ter narod uslužbencev. Ameriški ideal, biti prest mož na prosti zemlji, je postala bajka brez pomena. Mož i ni a prav v vsaki besedi, katero j.' rekel v tej zadevi. Prvotnim naseljencem ter ustanoviteljem republike je bila politična, gospodarska in verska prostost najvišji ideal. Zamislili so si družabno stanje v katerem bi ne bilo niti bogatih nit; revnih, temveč le zadovoljni enakosteječi ljudje. Kako drugače pa izgleda stvar danes! Celo prosti farmer postaja vedno redkejši in na njegovo mesto stopa najemnik. IV je bilo roparsko obdelovanje že za časa larmeijev veliko, je postalo se veliko, \tl.ko večje pri najemnikih ki Witt: i j i» v najem zemlji-s> a /a kratko dobo ter nimajo vsled t- ra nikakega interesa, da se l >i.-i r iia zemlja, katera jim dsi.e \ - k i.iuji kruli. Za k ..j kinu se tako daleč od- • 1 1 d s . j ili | r\ otiiili idealov ? i.2 r. d ker smo heteli, Lcm .zL i dua^a, ker smo merali. I" 1 : .-lvi razvoj nas je prisilil t j-.< k'»raka. Olo eški želo-d c i;e v i-1 uje v nobene ideale. ■V iv ,i!iai j.-. t>;I prijavit pri društvu bolnega, kvr si ne že lel prepira in krega, ivi je nastal vedno pri izplaeev* s ju ]>odj)orc pri domačih društ^ Ji. Pripetile se je tudi že, da jt član društvi; mrzil svojega znam a, ki ga je u vedel v tako društ' j, kjer se kre gajo pri izplače\ >uju bolniški podj>ore. Kdor je Voličkaj j>oučei: 0 stanju delavcev :er o delu, ka terega jiovečini (pravljajo član slovenskih jednol ta ve, da je tc delo nevarno. Sazventega naš ljudje niso vajei_i razmer, da b se znali bolj obvarovati nesreče in bolezni. Ker pa dežela ne skrb v tem o/.iru za ljudi, je nujno po trebno -za uas, da skrbimo sam zase v pravem času ter plačujemo prispevke. V članku se glasi, naj ostanejo članki glede bolniške podpore pri starem. To bi bilo se-v«-da najlepše ter bi tudi ugajale gotovim ljudem. Povsod opazite tla se pravila izpremiujajo. Zaka bi S" pa ravno pri J. S. K. Jednot; ne sme'a? Glede povišanja plače glavnim uradnikom rečem le, da .i*- molimo pričakovati, da bi kdc p-, slo\ al z majhno plačo. Ako jt pa kdo pripravljen, zakaj se ni nihče zglasil na zborovanju? Po- - m neopravičeno je očitanje da je glavni odbor deloval za centralizacijo. Kes pa je, da je bil zoper > ntralizacijo pod istimi pogo i. Mnenje člaukarja je. da ni nika-k >r pravilno, da ni društvo opravičeno do delegata, ako ne šteje 1 hj članov. Gotovo je. da je tega mnenja še kak drug posameznik, da je najboljše, da pošlje vsako društvo delegata na Jednotine stroške. V tem oziru se strinjam z mnenjem sobrata Frank Sakser-ja, naj pošlje vsako društvo svojega delegata na lastne stroške. Gotovo je. da bi prišlo še na manj kot 200 članov po en delegat. — Glede Zavetišča pa rečem, da je v resnici obžalovanja vredno, da se protivite prispevati tistih 25c-na leto v ta namen. Pravite, naj da tisti, kdor hoče; kdor noče, pa ne. Potem bi tudi lahko naredili, da bi plačal polni asesmeut oni kdo bi hotel, kdor bi pa ne hotel, bi bil pa prost. — Glede dopisa iz But te, Mont., pa le rečem, da ee mi zdi kot človek, ki se krega s svojim odmevom. — Kot bivši delegat in sedanji predsednik društva izjavljam in tudi dokažem, da je te cirkularje poslalo društvo 4'Zvon" št. 70 v Ohieagu ter da je eirkular sestavljen v tako malenkostnem duhu, da bi priporočil piscem, naj pišejo prihodnjič z večjim prepričanjem, kar bo gotovo rodilo dober sad. — Anton Mahne, predsednik društva sv. Jožefa št. 30 J. S. K. J. Carjev dvorni poveljnik umrl. Petrcgrad, Rusija, 9. nov. — Kuski car je zelo žalosten, ker mu je umrl zvest služabnik, dvorni poveljnik general Dedjulin. Velikanska poneverba. Borzni agent Girion v Lyonu v Franciji je poneveril 2,800,000 frankov in pobegnil. Zakaj? —o— Hrvatski spisal Ksaver Šandor-Gjalski. Torej kaj mislite? Kako mu je' danes? je vprašala s tihim pridu-! šenim glasom, ii s skrbjo in s stra-' hom na licu, gospa Radieka zdravnika Maslinoviča, ko je ta stopil iz grada na dvorišče in že hotel skočiti v svoj enovprežni voziček. Hm, — vedno enako. No — ni nevarnosti, da bi bila katastrofa blizu. Nasprotno, jaz sodim, ela bode dosti dolgo še... Da, celo — mogoče je, da se še izkoplje. On je izven nevarnih let. Koneč-no — mi zdravniki najmanj verujemo v čudeže, a nekoiikokrat se nam dogodi v praksi nekaj, kar je za las podobno čudežu. Morda bode kak tudi pri njem! Ali ste mu predpisali kaj za in-halaeijo? Pritožuje se da mu ono od zadnjikrat elela muke. Da — da. — Živci so silno razburjeni. Premenil sem kompozit inlialaci'e. Istina, škoda je, da ne more rabiti one prve. A sedaj, poljubljam roko, milostljiva, — po-žuriti se moram v Lužnjevac. Tudi tam me čakajo. Z Bogom, dragi doktor! Prosim vas, pridite jutri zopet. Vendar je bil mirnejši, ko ste bili vi pri njem. I Doktor ni več slišal zadnjih besed. Njegova močna kobila je krepko potegnila in za nekaj časa je izginil voziček v aleji. Gospa Radieka je ostala nekaj časa na istem mestu in zamišljeno poslušala ropot koles po novo nasuti cesti in sledila jeku, ki je odgo-i varjal od tam preko brda. Potem se je nekaj stresla, saj je bilo kasno na večer, že prilično hladno in ker ni imela na sebi drugega nego svojo poletno obleko, je občutila, da jej je mraz. S počasnim, utrujenim korakom se je vrnila v gradič. Tu jo je čakal kočijaž, da mu da ovsa za jutrajšnji pot. ker se je imel peljati v mesto po gospe-jino sorodnieo — gospodično Sašo. Ga kaj malo, — mu reče gospa in se napoti v prvo nadstropje v ! sobo bolnika, Lazar a Radiča, svojega svaka, zaeno solastuika i imetja. Bolnik je sedel v globokem naslonjaču kraj odprtega okna. Bilo mu je devetindvajset let; no, v svoje j bolezni je izgledal mnogo starejši. Lice je imel popolnoma suho — vpadlo — in polt sivka-sto. Skoro se je zgubil v gubah "šlafroka". A glava mu je padla na globoko upala prsa. Samo črni iasje so bili bu ni. kakor da bi se združila v teh laseh vsa moč življenja. Lako. — ali bi ne zaprla okna ? Večer je že pozen — in tudi ohladilo se je že; čakaj, da zaprem.— reče z nežnim glasom gospa Ra-dička in že hoče pristopiti k oknu. Ne, — prosim te — pusti! — odgovori on z nejevoljo težko bolnega človeka. Povsem težko mu je bilo gleelati dobro rejeno in zdravo telo svoje svakinje. Pa takoj se premaga in se posili na smeh, in popravivši se, doda: Tu — glej ,draga, — zavit sem ves kako dete v plenicah. A nazadnje, kaj sc more še pokvariti na meni? Grenki izraz se mu spusti aa lice in v znak, da želi ostati sam, zapre oči in položi glavo stolu na naslanjalo. Gospa Radirka vzdihne tiho in odide. Bolnik se nekoliko privzdigne. Bilo mu je nocoj malo bolje kakor drugače. Mrzliea je prestala, bol v hrbtu in prsih od-je-njala in tudi kašel jse ie javljal redkeje. Dihanje ni bilo tako težko in počasno kakor navadno. Trpel je na pljučni tuberkulozi, šele nedavno se je vrnil iz Glei-chenberga. Nasprotno od navadnega večnega upanja pri takih bolnikih si je bil popolnoma svest, da mora podleči bolezni. Kaelar ga je včasih bolezen že zmučila in so mu strašne muke trgale prsi ter mu neprestana hektična mr-: žlica z nočnim znojenjem popol-i noma oslabila telo, — je klical smrt in želel, da prestanejo njegove muke. Skoro s stoiškiin mirom je znal računati, koliko mu še ostane časa za življenje. A komaj je skrival svojo mračno nevoljo in brez vsake vere je poslušal zdravnika, kadar ga je hotel tolažiti ter mu začel spominjati možnost, da se izuebi tuberkuloze. Ah, — pustite, doktor, — to je vse odveč, kar govorite. Jaz ču-l tim najbolj, kako mi je. Pa — glejte, tudi roke težko vzdignem — tako sem slab in onemogel. Gotov sem — ali ne mislite, da mi je popolnoma vseeno. Končno — človek rad živi. V meni seveda ni one fizične moči, katero potrebuje življeuska energija. Vem — neumno je to in bedasto — ali ta- ,ko je. Tako je še danes odgovoril doktorju. A sedaj dalo da se mu ni vsadila v dušo neka liada, in popolnoma zadovoljen je gledal skozi okno in čisto drago in milo mu je bilo slušati šum in ropot v hiši in gospodarstvu. Zato se nikakor ni mogel ločiti od okna. Dolgo še — do1 go, ko je svakinja odšla iz sobe. je ostal tako na istem mestu in celo bliže se je primaknil k oknu. Da bi mu večerni zrak ne škodoval, si je dal topel robec pred usta. In že se je popolnoma zmračilo! Od zunaj se je zlival v sobo sveži zrak, napolnjen z vlažnim dihom rese in zemlje. Od časa do i časa se je zlil notri vonj lipe, ki je cvetela spoelaj v vrtu. On je gledal na polje, dasi ni vielel ni-! česar več, ker je vse pokrila gosta črna tema brezmesečne noči. Samo nekaj zvezd je vzšlo. Brlele so slabo in take svetle niti so jedva dosegale oddaljeno zemljo. Samo ena se je baš tam , nad planino žarko in jasno lesketala in gledala ravno v soko k bolniku. Mrak je bil zategadelj j tako gost, ela se je očem skoro do-l:zdevalo, kakor ela se tam v dalji I nerazločljive črne mase rivajo in mešajo. Samo včasih prekine temo kratki let kresnic. In vse je tiho. 1 istina, doli iz trave zašuuii včasih 1 neko gibanje — čudno slabo še- I petanje, včasih zopet kak tanek ;! glasek, zdajpazdaj zabrenei ne- II ka j v zraku — nekak zvok bog ve i katerega hrošča, ali vse to je než- I no, slabo, tuje in neznano, a glu-ha tišina je zopet tako daljna in II vsestranska, da so oni mali sto-1 j vi stni zvoki komaj kakor dih ti-v šine same. Tudi to ne moti tihoi«\ kar se čuje od tam nekje s pašnika ali lireščanje konja ali praska-1 nje pastirskega ognja, a tam zopet zazvoni z dvorišča vsak čas v/ hleva zvonec stare krave ali se i> konskega hleva zasliši topot ko-1 pit, ko se konji prestopajo in pri 1 tem z verigo okoli vratu glasne rožljajo. Vse to povečuje mrtvo ■ tišino, katera je povsem tajin- 1 stvena in čudežna v tei črni temi. t . I Bolniku postane popolnoma nena- ■ vadno. Pred mračnimi očmi se nm » zabliska neka notranja svitloba. krešejo se iskre, podobne iskram > v traku bliska in pred njim st i razprostirajo elivne barve, zdru - žene, dolge in v vedno migajočili t krogih. Lu on gleela. — gleda vse i to! Po barvah, pride glej — glej 1 — sam ni vedel, kaj pride in kaj ' gleda. AH se vzdigujejo slike spo- • rainov iz davno minulih časov, ali so puste san e razburjene domiš- 1 l ji je, — je li magnetiena zveza s • katerim drugim svetom, ali so o- - stanki v duši iz njenih prejšnjih - podzemeljskih sfer in fazOn . misli na vse to, a zopet ne ve, kaj misli. Videl je samo, kako mu tc . miglja pred dušo, — ni videl ce . lili prikazni, samo sence znanih L ali neznanih ljudi, včasih neraz-, iočiui, včasih popolnoma z nekim . čudnim sijajem oblita lica. In gledal je divne obraze žensk, za-pe'jivo pripogn ene vratove. Čutil je na sebi žar velikih svitlih oči. Tedaj so mu plavale nad če-^ lom zlatoplave kite bujnih dolgih las, potem debeli rujavo-črni kodri gostih las in on je vlekel vase njihov opojni vonj. Potem so se gibali okrog njega razkošni lakti I— elolgi tanki beli prsti, — potem | polne, elivno obočene prsi in krasna ramena. Cela duša mu je tedaj gorela in hrepenela za ono srečo, za onimi slastmi, ki jih daje ženska lepota in žensko srce. Žejalo ga je po blaženstvu časa, v katerem se prsi privijajo k prsim, v katerem premagani mož posluša v uho šepetane sladke besede: "jaz te ljubim!" — iz ust, sočnih in pripravljenih k poljubu. — Skoro krčevito je izustil besede: "Ljubezen — ljubezen!" Morda nikoli se mu še ni tako silno pojavila ta želja po ljubezni iz glo-bočine duše, kakor sedaj, sredi te i temne noči, katera ga je popol-i noma omamljala s svojimi bajnimi slikami in se ovijala s svojimi črnimi sencami okrog njega, da mu je bi-o, kakor da bi se bil ogrnil s plaščem iz baržiuia. (Pride še.) Strašen požar m J grškem. V Stari Ljubovni v Spiškem komitatu je 24. okt. zgorelo 30 i hiš. Požar sta povzročila dva dee-j ka, ki sta se z užigalieami igraTa. Dečka sta izginila. Boje se, da sta zgorela. To in ono. Avtcmcbikka kuhinja ruskega carja. Ruski car Nikolaj II. po'rablja lepo jesensko vreme za daljše izlete po slikovitih krimskih pokrajinah. Da bi bila carska družina tudi na izletih popolnoma neodvisna, si je dal car napraviti avtomobil z urejeno kuhinjo in drug avtomobil za služabništvo; ta avtomobila spremljata družino na njenih izletih. Na kuhinjskem avtomobilu se nahaja ognjišče na 5 plamenov, ki se kuri z bencinom; ogli išče ima tudi kotel z vodo. Na avtomobilu je dalje omara z leeloin, elalje omarica za srebrno posodje iu orodje za 12 oseb, zložljiv šotor z enako mizo in 12 stoli. Na avtomobilu za služabništvo je prostora za 10 oseb. dalje shrambe za živež, vino itd. L'e treba, se izpremeni avtomobil v carjevo spalnico in se nahaja na njem priprosta poljska postelja, izvzemši izlete, živi carska druži-j na popolnoma tiho in skromno. Trgcvec s prašiči za časopisje. Budimpeštanski list "Egyeter-t«'s je prišel v take gmotne tei-: zave, da ie imel v kratkem nehati izhajati. Pred kratkim pa se je v uredništvu nenadoma pojavil rešitelj v osebi bogatega trgovca s' prašiči, Bimbola. Mož je izjavil,! tla on in njegova družina čitajo "Egvetertes" (po slovenski "E-dinost") že oO let in vso svojo vednost zahvaljujejo njemu. Zato ne more dopustiti, ela bi list propadel in ga hoče denarno* podpi-lati. Ko bi le bilo na svetu kaj več tako hvaležnih čitateljev! I Šukri paša cdšel iz ujetništva. Branitelj Odrina, general Šu-kti paša. ki je bil dosedaj v Sofiji na Bolgarskem v ujetništvu je dne 24. okt. iz Sotije odpotoval v Carigrad. t Fegoudove zračne vratolomnosti. Francoski avijatik Pegoud, ki je nenadoma zaslovel vsleel svo- • je drzno ti, s > bo v kratkem pro-„ duciral tudi v Budimpešti, za , pozneje pa je angaževan v Ame-. riki. Pegoud se je pri eni svojih zadn.ih produkcij prevrnil v . zraku s svojim letalnim strojem [ štirikrat po vrsti, ne da bi izgu-, bil ravnotežje. Privezan na s> i dalo. je plul celih 5-4 sekund v * višini 800 metrov s prevrnjenim ■ letalnim strojem ter se nato spu-l stil proti zemlji, načrtavši v zra-' ku arabesko s štirimi popolnimi i krogi. Ko je pri tem prevratu iz-i gabil nj »gov stroj nekoliko na ; brzini, se je Pegoud obrnil še 1 ni-rat in napravil peti kuog. Ko ■ se je povrnil v ravno ves e, se je > iv gnil ponovno v višino. Pri tretjem prevratu se je aparat tako 1 zazibal, da je občinstvo pr?pla-1 šeno že mislilo, da mora priti do 1 katastrofe. Pegoud pa je odmaknil roke in čakal, da se aparat sam povrne v ravnotežje. Zdi se nam. da bi bil Pegoudov letalni stroj absolutno varen pred smrtonosnim padcem. — Sedaj poročajo iz Pariza s-nzacionalno vest, ela se ie zgodil na aviatika Pegoud zavraten napad. Izginil je iz Pariza brez sledu. — Avia-tik Bleriot je iz a vil, da se boji. da je Pego uda zadela nesreča. j Predor pod Donavo. Kakor Tehmsa v Londonu in Spree j a v Beroliuu, se ima v kratkem tunelirati tudi Donava. Rumunija namreč nujno potreba'e še en most čez Donavo — iz vojaških kakor splošno prometnih ozirov. Težava je pa v tem, da bi bil most v vsakem slučaju preveč izpostavljen sovražnim napadom. Sedaj je inžener Assan napravil načrt za poddonavsro zvezo. Predor bi bil na obeh iz hodih utrjen in zavarovan ter za sovražnika nedosegljiv; stvu-ski bi nc bili višji neg^ za most 1 Ta načrt Rumuni resno proučujejo. i i Bik za 136.000 mark. j se lepi konji, zlasti pa žreb- ci, včasih izredno drago plačujejo, je pač splošno znano dejstvo, a pri goveji živini je kakšna izredno visoka cena nekaj nenavadnega. Taka nenavadna, rekordna cena je bila nedavno tega odšteta za plemenitega bika v državi Kolumbija v Ameriki. _ Omenjeni bik ni veljal nič manj nego 36.000 mark, ki je pa tudi ■ najlepša žival, kar jih je bilo na veliki goveji razstavi, ki so jo priredili bogati amerikanski ži- I vinorejci. ' ' Do treh ne zna šteti. Iz pouka v ljudski šoli je znan naslednji elogodek. V prvem šolskem letu je imel učitelj z nekim učencem velike težave pri računanju. Nemogoče je bilo naučiti ga navadnim potom šteti. Učitelj je poizkušal seveda tudi na druge načine, doseči kak uspeh. Ob neki priliki je zopet vzel dečka v roke in mu rekel: "Pazi! Tvoja mati je pekla in ti dala kos potice, in potem še enega. Koliko jih imaš sedaj.'" Odgovor: 'Dva*. I čitelj: "Tvoja mati pa ti je dala še en kos potice. Koliko si imel seelaj'" Odgovor: "Popolnoma zadosti." V resnici, deček jt; imel enega dne "zadosti"' za zmiraj. Preko številke dve pri računanju ni prišel. Ako bi moral računati naprej, je imel vedno "zaelosti". V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Alojzi) Močilar iz Astoria. L. T., N. V., v Zagreb; Josip Rozman in Josip Mihelič iz Duluth. Minn, v Vrbovsko; Fran Žalec z družino iz Bulger, Pa., v Vinico; Milo Ko-vačevič iz Duluth. Minn., v Trst; Josip Breznik iz Kellogg, Idaho, v Lukovieo; Aleš Močnik in Jernej KaliSnik iz Greensburg. Pa., v Kamnik; Ivan Kontardi iz Greensburg, Pa., v Pokorišče; Jurij Stegne iz llarlowton. Mich., v Vinico; Anton Žetko iz Pigua, Ohio, v Senožeče; Emil Ribiolli iz New York City v Havre; Josip lvisovec iz Cleveland Ohio, v Mirno: Jernej Leveč iz Columbia. Ohio, v Mengeš; Ivan Zoven iz New Brunswick. N. J., v Havre; Ivan Stelin iz Steelton, Pa., v Zagreb; Ignac Neumaver s soprogo iz New York City na Dunaj : Josip Užmah iz Willock. Pa., v Planino: Štefan Vidas iz C lies-re r. Pa., v Ilreljen; Alojzija Makse z otrokom iz Conemaugh, Pa., v Essen. Vsi gori omenjeni potniki so *5 Willock. Pa. I t«jnik: IVAN TELBAN, Box 7u7. Forest City. Pa II tajnik: JOHN OSOL.IN. Box 492 Forest City Pa. Blagajnik: MARTIN ML'lllC. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI; Predsednik nadzornega odbora: KAROL ŽALAH, Box 547, Forest City. P I. nadzornik: IGNAC PODVASNIK. 4734 Hatfield St., Pittsburg. Pa. II. nadzornik: FRANK rfl'NK, 50 Mill St., Luzerne. Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 2i>9 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, W; POROTNI IN PR1Z1VNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 402. Witt. 111. I. porotnik: MARTIN OBERŽA.N. Box 51, Mineral, Kans. II. porotnik: ANDREJ SLAK. 7713 Issler St., Cleveland. Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELISKAR, CI27 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pošiljajo 1. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 v. Fore City. Pa. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". DAROVI. Za Slovensko Zavetišče: Med rojaki v Springfield. 111., nabral Matija Barborič ^2. Na lepša hvala! Uredništvo. Rad bi zvedel- za svojega brata MARTINA MATlOlO. Doma jc iz Ivanjega sela pri Rakeku. Pred tremi meseci je bival v Olevelandu. O. Prosim cenjeno rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj mi ga javi. ali naj se pa sam oglasi. — Frank Ma-tičič. Box 28(>. James City, Pa. NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. v Braddocku, Pa., sc naznanja, da se je sklenilo na srji dne IV). oktobra 1913, da vsak Man plača T>0 centov v društveno blaga no v pokritje stroškov, katere je imelo društvo letošnje leto, in to zadnji čas do dne 31. decembra. (.'lanom je znano, da je bilo pri seji v mesecu avgustu sklenjeno, da se mora vsakdo udeležiti paradi-. ki je bila dne 31. avgusta v Pittsburgh!!, ali pa plačati $1 kazni; izvzeti so bili samo oddaljeni. ali pa zadržani radi res važnih vzrokov. Nadalje smo tudi sklenili, da vsakdo plača 50 centov v društveno blagajno, da iste docela neizpraznimo.. To je bilo torej na zadnji seji še enkrat po-tr'eno. Ta sklep naj vsakdo upošteva. da se ne bode kdo izgovarjal, da je bil pri paradi in mu ni potreba plačati. Vsak mora prispevati. kar je bilo pri seji sklenjeno. Zato upam, da bode vsak član poravnal svoj dolg do 21. decembra. Kedor se ne bode hote! pokoriti društvenim sklepom, se bode z njim postopalo po društvenih pravilih, katera zahtevajo suspendacijo iz društva in Jednote. Obenem naznanjam, da bode-nio pri prihodnji seji stavili kandidate za urad za leto 1914. Zato prosim vse bližnje člane, da se gotovo udeleže seje dne IG, novembra in 21. decembra, ko bode volitev odbora za bodoče leto. Z bratskim pozdravom 6x 4-11 v 2 d) ODBOR. f NAZNANILO. i Podpisani naznanjamo svojima j bratoma kakor tudi vsem sorod-| nikom žalostno vest. da je naša 1 ljubljena mati MARIJA HROVATIC dne 23. oktobra t. 1. v 65. letu svoje dobe, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala, in sicer v Pangerčgrmu, fara Sto-piče. Doma zapušča žalujočega moža oziroma očeta in enega sina, tu v Ameriki pa dva sina, dve i hčeri, zeta in več sorodnikov, ka-' terim priporočamo pokojnieo v , blag spomin in molitev. G o wan da, X. Y„ dne T. novem-| bra, 1913. Helena Straus rojena Hrovatič in Frančiška Hrovatič, hčeri. Anton Straus, zet. ___ IRA Jp® PRISTNOST BiJS^fi^SjiTfl^ ^KAKOVOST gK^pMBg ta? Vspeh po zaslugi. ^ ^BB^^ŠeSBK^^i j--ff' I I- ' ' J-±-; ^ Ad akta. Janez Debevec. Pri politični oblasti v zakotni, naravno okroginokrog z gostili. i snmkokovimi gozdovi obdani Kurentovi dolini na Kranjskem j -o modri gospodje, po večini ple- i< nit"' krvi, reševali i.eki akt gle-' de domovinstva berača Rokomav-| lia — celih dolgih sedem let. De-, janska resnica. Počasi, polagoma se je zadeva beraču Rokomavliu pletla in motala; saj se pa tudi jii nikamor mudilo, gospodje pa: m) se itak strašno dolgočasili v j J\t* - ntovi dolini, zelo, zelo odda-: I j > • i u od javnih prometnih žil, da-1< i-oč od železnice, tako da je ■ k«'..-k preje privozil iz Ljublja-j i v Pariz, nego v Kurentovo dolino, čeprav je bila tudi v sreč-: ni vojvodini Kranjski. Ljudstvo te doline je živelo sa-: o >» bi, božjim naukom in ku-rentskemu veselju. Dolge, dolge [ so bile v tej dolini zimske noči. | < udno torej ni, da svetemu, za j 1'iagor dom- vine vnetemu Biro-kraciju ni bila ta dolina nič kdo-vekaj pri srcu — češ, da je zapu-.-•"••■na družabno in kulturno — in vsi pod okriljem tega svetnika stoječi ljudje so s strahom izgovarjali ta kraj in ga kratkomalo imenovali "Sibirijo". Golo naključje je bilo. Pri politični oblasti v Kurentovi dolini j< pričel svojo politiško karijero ibi in dolgokraki dr. Gottlieb von und zii Kuhenburg. V dolino je privozil z monoklom v očesu in v avtomobilu. In še večje čudo je bilo! Mlademu uradnemu pleza vu so izročili v nadaljno rešitev akt berača Rokomavha, v katerem ste se dve tej oblasti pod-l jeni občini krčevito in zgovorno kregali zaradi pristojnosti imenovanega berača. Tedaj, ko je dr. Gotrlieb von und zu Kuhenburg nastopil svojo ] olitičko službo, je bil ta akt še suh in droban; par strani popisanega papirja se je lokavo smejalo nadebudni glavi v brk. Prve dni je dr. Kuhenburg z uradnim osebam lastno vnemo prebiral akt in skuhal na primeren način re->iti zamotano domovinsko vpra->anje b. račevo. Resno in dosto-.1 ti>tvcno je premišljeval in pre- , udarjal v svojih lahkih možganih. 1 aj je treba neobhodno v tej za-d-vi uradno ukreniti. Meseci, me-S' ei >o minuli; premišljevanja in i 1 • udarjanja pa še ni bilo konec. l>r. Gotlieb von und zu Kuhen-burg je namreč imel tako fini nos in je /e takoj prve dni svojega i slavnega uradovanja zavohal, da j v radii političn • ob'asti v Kurentovi dolini ni nobena zadeva nujna. /I isti pa n».» beračeva. Zavo- , hal je in sam pri sebi konstati- , ral, da so tukaj uradni gospodje . /elo komodni in flegmatični, da . uradni stroji počasi fukcijonira- , jo, zato pa tem sigurnejše. "Ce- ; mu pa !»i ne bil komoden jaz, dr. t Gottlieb von und zu Kuhenburg? 1'ti.azani in raztrgani berač lahko počaka na domovinsko pravi-eo si je sam pri sebi mislil, "na j moji karijeri mi itak ne more škoditi. Po dolgem času, iz previdnosti ' * j JO pot* 'in dr. Kuhenburg napisal na prizadeti županstvi dva suho-parna dopisa z različnimi, v dolge perij ode zavitimi vprašanji. j Kaj je med tem časom poče- ^ nji.i nesrečni, hrezdomovinski berač Rokomavh T Se vedel ni, da se [ zaradi njega gospodje prepirajo, da mažejo črnilo po potrpežljivem papirju njemu v čast in sla- ' vo. Brezskrbno je korakal po Ku- 1 rentovi dolini od vasi do vasi, pre- V nočevai in pil žganje, ee je kje 1 v je! kak belič. Se v glavo mu ni Z pri do nikdar, da se morajo zara- r di njegove domovinske pravice -i ..... ... i kregati visoki gospodje in briht- . ne občinske glave. Njegovo izve- s ličavno veselje je bilo, če je imel n pred seboj kozarček sladkogren- n ke žganice, takrat je postal divje [h navdušen ter začel hripavo-hre-ščeče deklamirati: "Gospod, gospod, kam gre tvoja pot!" "V jarek... jarek! V jamo... jamo!" i, "Ljudje božji, sedaj se vese-i- lite! Kaj pravi sveto pismo? Kaj ii so rekli gospod na prižimci? n Pride čas jokanja in skakanja. i- Mladenič David je skakal pred skrinjo zaveze. Zakaj pa ne mi. - Ili-he-hi! Gospod župan ali kaj, - samo en zainerk zame!" a Še veselejši je postajal berač j Rokomavh tako-le, kadar je bil v i gostilni pies. Z nekako nebeško a naslado je opazoval vrtenje in dr-v vonje devojk in fantov, zlasti pa - mu je ugajalo koketno gibanje - bujuogrude, črnolase Rože. V ta-e kili trenotkih je skočil na stol v -|kot in gromko -začel razkladati: 3 "Janez! Koža je pa moja! Ne - pleši s plesalko Rožo! Ž njo se ne pečaj, pravi sv. Duh, in ne poslu- - tla te njene spretnosti ne . I pogube. Hčere sijonske! Gospod vas bo osramotil, ker greste pre-i drzno na ples, vrat po koncu dr-j I žeč ter poželjivo in zapeljivo o-. krog gledajoč. Moja Roža, kaj . počenjaš? Gibanje tvojih nog, to . zvijanje tvojega telesa, to sra-j mežljivo nagibanje tvoje glave, j ta tvoj coprnski pogled! Čemu . vse to počenjaš? Morebiti, da do-j hiš zmago, da vzbudiš dopadlji-vost in zadostiš skrivnostni straši. Pojdi proč, ti Roža črna, ti j hudič! ... lie, mlada okrogla } •krčmariea, ajdi sem k meni! } Zmenjaj mi tisočak, da ga dam ) moji črni Roži za doto..." Kokomavhu so se pri takih in , enakih govorih, v katere je vedno vpletal razne besede in pregovore sv. pisma, čudno skrivnostno svetile oči, oči, ki so drugače sicer topo, brezpomembno in skoro neumno bulile v vsakdanji I svet. Nikdo ni mogel prav uineti tega berača. Nikomur ni nikdar ni potožil o sebi in svoji zapušee-1 nosti. Pravili so sicer nekateri je-| ziki, da je nekdaj v lepših svojih moških letih imel lepo, krasno in udobno življenje tam doli v primorskem mestu: a je vse šlo... Taki so bili življenski momenti berača Rokomavha na stara leta. Njegov akt pri politični oblasti pa je imel med tem zelo enolično in mirno življenje. "Počasi bomo že rešili beračev akt", si je mislil dr. Kuhenburg v svojih možganih. Poteklo je že nekaj let. Akt je še vedno ležal tam, kakor popreje, v registraturi v posebnem kotičku. Edini ta razloček je bil, da se je vsako leto na teži odebelil za nekaj gramov. Repre-zentiral je že znatno težo in do-!>il je tudi debel ovite. Dr. Ku-henberg. Čegar politiška karijera se je pričela ravno s tem aktom, je dal poznejša leta "berača" vsake kvatre enkrat prinesli iz registra t ure, ga osnažiti gostega prahu in ga potem zopet lepo na-'^aj položiti. Tako enakomerno u-rejeno življenje je imel "berač" že nekaj let sem. Na rešitev so gospodje skoro že pozabili. Pa bila je smola ! Sedmo leto je teklo, odkar je reševal dr. Gottlieb von und zu Kuhenberg beračev akt. Tedaj se je zgodila pri politični oblasti v Kurentovi dolini važna osebna izprememba. V urad je prišla nova metla, polna rešpek- : ta in uradne avtoritete. Začela je pometati vsak dan po dve uri. In < bilo je dovolj. Pogled za bogove, kako so se pred to novo, dolgo metlo, tresli vsi gospodje referenti, skakali so kakor marjonete na < vrvici. Hude, težke ure so prišle < nad komodnega in uradne flegme navajenega gospoda dr Gottlieba < von und zu Kuhenburga, Žalosti ] in skrbi polni trenotki so bili 1 zanj. Kratko je bilo njemu izdano i povelje: Akt berača Rokomavha ; mora biti v najkrajšem času re- t sen. In še druge neprilike so prišle. Zupana obeh prizadetih občin ] sta čim pogosteje prihajala trkat t na vrata dr. Kuhenburgove pisar- ] ne z vljudnimi prošnjami, naj se hitro uredi beračevo domovinsko)] razmerje. Župan Kurentove doli-1 ne je odločno izjavil in poudar-1 jal, da ga njegova občina ni dolž- j na preskrbovati, ker Rokomavh ni vedno in nepretrgoma skozi 10 let bival v eni in isti občini; župan nasprotne občine pa je zopet svečano in z vso zgotovostjo zatrjeval, da berača Rokomavha ni bilo doma v prvotni občini že desetletja in desetletja in naj ga tista občina redi, kjer je pustil in zapil svoja mladeniška leta. Vse okolnosti so dalje silile v njuno rešitev akta, zlasti, ker je berač Rokomavh tudi začel po malem bolehati. Nastali so res kritični trenotki za gospoda dr. Kuhenburga. Zamišljen, sam vase zatopljen je prihajal že dokaj zgodaj v urad, nervozno prelistaval beračeve spise in dokumente ter samo 'ofi-cijelno' govoril s tovariši. Berač mu je v sej svoji razmršenosti in raztrganosti hodil pred oči. Posebno nervozen in skoro strahopeten pa je postajal Kuhenburg, kadar je na cesti zagledal razmrše-no postavo Rokomavhovo hripa-vo kričati: "Gospod, gospod, kam gre tvoja pot?" "V jarek. .. jarek! Da, da v jamo... jamo! Hi-hi! Hej gospod visoki, samo en zamerk naj mi napravijo, pa bo vse dobro. Ali slišiš? Samo en sam zamerk, prav majhen zamerk..." Ob takih prilikah je dr. Kuhenburga grozno streslo do kosti in čudno mrzla zona ga je sprelete-la po vseh tenkih udih. "Prokle-ta sodrga!" je mrmra je klel sam pri sebi in dirjal dalje urnih krač. Pa vendar ni mu bilo toliko za berača, kakor pa za svojo karijero, mož je upal na skorajšnji avanzma; pa ta prokleti raztrgani berač bi mu morda še lahko pokvaril vse lepe upe v bodočnost. * * * Te tragikomedije konee pa je prišel čudovito, nepričakovano naglo. Sreča v nesreči. Nova metla je pometala že dober mesec; ves uradniški aparat je fukeijo-niral kakor ura. Tudi komodni dr. Kuhenburg se je moral hočeš — nečeš navaditi na uradno točnost. Samo berač ga je tiščal pri goltaneu; drugi uradniki so si že ne tihem šepetali, da gospod referent beračevega akta pojde ... kam drugam brez deviško-belega dekreta o imenovanju in povišanju. Čemeren, sam nase nejevoljen je nekega deževnega jutra vstal dr. Kuhenburg zgodaj s trdnim sklepom, da vloži prošnjo za premestitev... iz zdravstvenih ozi-rov. Malomarno je koračil proti svojemu uradu. V bližini urada pa mu je nasproti prisopihal župan občine Kurentske ter mu so-pihajoč začel naznajati: "Gospod doktor, gospod doktor! Strašna novica! Berač Rokomavh je v obcestnem jarku mrtev. Tam leži. ne da več življenja od sebe. Naj-brže se je nocoj ponoči ponesrečil. Napil se je bil žganice." Dr. Kuhenburg ga je začudeno in ne malo veselo pogledoval. Županov jezik pa je dalje tekel: "Znate, gospod doktor! Pa sosed tam pri mostu v bližini jarka, kjer je poginil Rokomavh, mi je že pravil, da je slišal berača dolgo, skoro celo noč vpiti!" "Gospod, gospod, kam gre tvoja pot!" "V jarek... jarek! V jamo... jamo!" • • * Kakor furija, poln neskaljenega egoističnega veselja je planil Jr. Gottlieb von und zu Kuhenburg v urad politične oblasti, brez ?lave je začel tu tekati iz sobe v sobo ter vsakemu uradniku praviti : "Gostpodje! Danes je .velik dan. Beračev akt je rešen! ... S val a bogu!" Uradniki so ga osuplo spogledovali, misleči, da je gospod doktor znorel ali pa, da mu je berač fcmesal uradno ^rosvitljeno pamet, kajti še nihče ni vedel ničesar o žalostnem beračevem kon-su. ] "Seveda, čisto naravno, gospo-Ije moji! Kaj se vam zdi to taco Čudno? Ravno v tem momen-u mi je župan pravil, da leži berač Rokomavh mrtev... tam v ; iarku pri mostu... rešen je torej ! udi njegov akt." 1 Dolg, dolg molk je zavladal poj« >isarai. Pretrgal ga je uradni slu- 1 Janček z lakoničnim pristav- ' com: s "Imel bo sedaj domovinsko : iravico med štirimi stenami v': črnega groba tmini tam pri svetem Martini." Dr. Kuhenburg je napravil u-radno resen obraz ter slugi naročil s prav posebnim poudarkom: "Hm! hm! Prinesite mi beračev akt takoj na pihalno mizo, hm! Yam bom jako hvaležen." Uradni sluga JanČek je urnih krač skočil v regitraturo, izvlekel beračev akt iz tajnega kotička ter ga vsega nemarnega prahu položil na doktorjevo mizo. Vsedel se je dr. Kuhenburg ter začel: "Da, da. .Napišimo zadnjo rešitev. — Berač Rokomavh umrl dne 7. vinotoka ponoči. Ad acta." Zadnji dve besedi je rdeče podčrtal. * * * Svečano, z vso uradniško gran-deco so potem akt berača Rokomavha pokopali — med dokončane — po dolgih sedmih letih. Berača Rokomavha telo pa so brez vsakih velikih ceremonij ob navzočnosti radovednih babnic in vaških poglavcev pokopali tam pri svetem Martinu pod hladnimi visokimi lipami. Nekaj tednov je minulo po tem dogodku. V uradu politične oblasti je zavladalo prešerno veselje. Vsi gospodje so iskreno ali neiskreno našemu birokratičnemu geniju roke ter mu čestitali. Dr. Gotlieb vou und zu Kuhenburg je dobil deviško-bel dekret z naznanilom, da je avanziral za en klin naprej in da je prestavljen na drugo boljše mesto v rezidenco. Na "berača" je tedaj čisto pozabil gospod dr. Gottlieb von und zu Kuhenburg. Razne zanimivosti. Japonci in ljudsko šolstvo. Kakor poroča neki potovalec, stoji baje Japonska na višku ljudskega šolstva. To tem bolj znamenito, če izvemo, da Japonska pred letom 1867. sploh ni imela pravih ljudskih šol, marveč privatnih šol. Danes pa ima Japonska 22.000 ljudskih šol, ki so vse podrejene [»osebnemu ministru in imajo 1893 državno nastavljenih šolskih zdravnikov. Že iz davnih časov so polagali Japonci največjo važnost na telesno vzgojo in zlasti se je gojilo svoj čas sabljanje, ki ima še danes v srednjih šolah in učiteljskih seminarjev svoje mesto kot prosti predmet. Kakor moški, tako so se tudi ženske iz plemiških rodbin urile svoj čas v jahanju, v lovu in sabljanju. Ženske so baje takrat celo poveljevale svojim četam na bojiščih. Posebno pa negujejo Janponke danes ples in sicer gimnastični ples. Igre in šport so priljubljeno razvedrilo mladine. Posebno mesto pa ima v japonskih šolah telovadba, za katero so določene 3 ure na teden. Poduk v telovadbo spada tudi plavanje. Kjer je le mogoče, po-dučujejo v tej stroki; izdelujejo pa se predmeti iz papirja, ilovice, lesa, bambusa, raznih kovin in drugega materijala, seveda se izdelujejo tudi navadna ženska ročna dela. Interesanten je paragraf iz šolskega reda za ljudske šole, ki pravi: "Ravnatelj in u-čitelj ljudske šole smeta otroka kaznovati, če se jima to zdi za vzgojo potrebno, nikdar pa se ne sme uporabiti telesna kazen." Telesna kazen je tedaj na Japonskem prepovedana. Če zaslužijo učenci kazen, jih učitelj pokara. V skrajnem slučaju pokliče starše. Splošno se v japonskih šolah, dasi ravno so nekateri razredi prenaponjeni, prav malo kaznuje in to vsled pravilnega spoznanja, da je večja umetnost preprečiti prsetopke, kakor jih kaznovati, zlasti ker vsled prepogostih kazni otroei lahko posirove. Navadno pravijo, da pomaga odprava telesne kazni omehkužiti narod. Kdo pa bi očital Japonski meh-kužnost? Neposlušni otroci in taki, pri katerih je vzgoja težavna, se seveda kaznujejo. Tozadevna odredba se glasi: "Ce je obnašanje kakega otroka tako, da je v kvar vzgoji drugih otrok, sme ravnatelj prepovedati otroku o-bisk šole." Ali pa imajo na Japonskem tudi poboljševalnice, ni zn^no. Na zelo visoki stopinji pa j stoji na Japonskem zdravstveno ■ nadzorstvo. Vse okrajne šole imajo svoje šolske zdravnike. Samo v občinah, ki imajo manj kakor 5000 prebivalcev, sme vladni za- = stopnik dovoliti, da ni šolskega! zdravnika. Leta 1908. je bilo na» 11.868 šolah 6459 šolskih zdrav-1 nikov. Noben šolski zdravnik tedaj nima več šol pod seboj, kakor dve, kar je tem večjega pomena, ker te šole večinoma niso prenapolnjene. Pred vsem pa polagajo v japonskih ljudskih šolah veliko važnost na vzgojo na prostem. Znamenit pes detektiv. Dunajski policijski pes 'Lux', ki se je nedavno tega obnesel pri iskanju morilca, ki je ustrelil orožnika "Walterja pri Herzogen-burgu, je zadnji dni dosegel nov uspeh. Tatvina se je bila izvršila v Scliwadorfu pri sedlarju J. Bo-huslavu, ki ima skladišče na Dunaju. Tatje so odnesli zlate ure z verižicami, 500 K v gotovini, vrednostne papirje v znesku 10.000 K in druge reči. Po ogledu lokala je bilo jasno, da se je dal tat zapreti v Bohuslavo stanovanje in da je odšel z ukradenimi rečmi skozi okno. Vsled tega so pozvali z Dunaja v Sehwa-dorf policijskega psa "Luxa" z i njegovim gospodarjem Sebertom : vred. Ko je pes izvohal sled, je ; tekel k bivališču 45-letnega vrt-i narja Karla AVolfa in šel v hišo. : Ker "\Volfa ni bilo doma, ampak i je delal na Bohuslavovem vrtu. je tekel pes nazaj k Bohuslavovi domačiji in se je tam zaprašil na Wolfa. Tega je roka pravice takoj prijela, ali do zdaj še taji tatvino. Tudi preiskava v njegovem stanovanju je bila brezuspešna. Ker je pa Wolf edini človek, ki se je dal lahko zapreti v Bohuslavovo stanovanje, - je vse prepričano, da je pes izsledil pravega tatu. Tako se drugod širi slava policijskih psov, ljubljanski policijski pes bi pa zavohal in prijel storilca le, če bi imel pod hlačami na bedrih navezano klobaso. Mesec dni v podcestnih kanalih. Iz Milana se poroča, da so v ondotnih kanalih zbiralnikih delavci te dni slučajno naleteli na kakih 18 let starega fanta, ki je bil čez in čez pokrit s nesnago in tako shujšan, da ga je bila sama kost in koža. Spravili so ga v bolnišnico in ko so ga osnažili in okrepčali z vinom in jedjo, je nesrečnež prišel toliko k sebi, da je mogel govoriti. Povedal je, da se piše Francesco Tslando in da je slikar. 6. septembra je bil prišel v Milan in ker ni imel preobilih sredstev, je mislil čez noč prebiti v mestnih nasadih; vlegel se je ondi na neko klop in zaspal. Spečega sta pa napadla dva mož-ka, ga popolnoma oropala, nato ga pa šiloma vlekla v neko ulico, kjer je bil odprt kanal in ga vrgla noter. Ko je čez nekaj časa začel iskati izhoda, je v na vse strani vodečih kanalih zašel. Od tega časa je blodil po umazani vodi, splezal zdaj na desni, zdaj na levi zid, v vednem strahu, da se onesvesti in v umazani vodi u-tone. Hranil se je z odpaki. ki so plavali v kanalih in se komaj o-branil podgan. Ko je čez dolgo ■asa dospel do nekega izhoda, ni mel več toliko moči da bi spletal po železni lestvi navzgor. Mi-anski policiji se vsa stvar zdi zagonetna in je uvedla obširno preiskavo. Važni nasvet. V sedanjem kritičnem času v katerem je človeško telo radi pogoste premembe vremena v največji meri razpostavljeno raznim boleznim kakor: kašelj, reumatizem, teško dihanje, glavobol j, slab :ek do jedi. neredni odčistek, zobobolj. nahod, bolezni ledvic, srbenju kože itd. — je jako važno za vsakega, da ve kam se obrniti za pomoč da ne trosi zastonj svoj težko prisluženi denar. — Kam ? — Edino le tja. kjer je že stotine bolujočih dobilo uspešna zdravi-'a za jednake in si i č ne bolezni in to je: THE PARTOS PHARMACY v New Yorku. Vsaki, kateri naroči najmanje za .$1.00 od zdolaj označenih ; /dravil dobi kot darilo jeden krasni koledar za leto 1914. — Izre-i iite dolnji Cupon za brezplačni koledar ter ga z pismom v katerem I uaznaeite točno za kakšno bolezen želite zdravila in kateremu pri-: iožite potrebni denar ter naslovite na: THE PARTOS PHARMACY, 160—2nd Ave. New York, N. Y. ^ Imenik in cenik najglavnejih zdravil: 7,a čist.uije krvi. želodca in redno stolico Partola $1.00 | Proti glavobolu Partocura $.100 | .-'roti slabem spanju in za živčne bolezni Partone Elixir $1.00 Za bolezni želodca Partowill $1.00 - Zoper izpadanje las Partolin I. $1.00 | Za porastenje las, brk in brade Partolin 11. $1.00 : Za prišče (mazulje) po koži in za gladko kožo Partocream $1.00 | Za impotenco (oslabelo naravo) in onanijo Partobrace $1.00 j Za kašelj, prsne in plučne bolezni Partocough $1.00 Za reumatizem in kostobolje Rheuinabalsam & Powder $2.00 | Za sifilis Partobisqnits $4.00 j Za akutni triper Triplets Št. 1. $2.00 , Za kronični triper Triplets št. 2. $'_\00 i Za pol učijo in gubitek Triplets št. 3. $-2.00 Za beli tok žen Triplets št. 4. $2.00 Za zlato žilo (Hermohoide) Partopile $1.00 Za bolezni očij (vnetje) Erlauer Water & Salve"$2.00 Za osivele lase Elsawater $1.00 Za bolezen ledie Partoherb $1.00 Proti koslobolu (Gieht) Partopain $1.00 , Za srbenje kože Partocyl Salve $1.00 Nadalje vse kar se v jedni moderni lekarni more dobiti. Slo-J vfnski ceniki se pošiljajo zastonj in vsa zdravila poštnine prosto. .—p——— CUFON ZA BREZPLAČNI KOLEDAR. Prigibno pošiljam $......za...................... ter brezplačni koledar za leto 1014. Itt>s in priimek: ........................................ No. cr t )x ............ City ............ Staate ............ ** ^ y * f » »Sf « V * V—* —v—*—«t ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NARODA" SKOZI 4 MESECE VSAK DAN. - •.umK' SfiMJ -"AW W l Po znižani ceni! ' Amerika in Amerikanci 3 Spisal Rev. J. M. Trunk ' je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve- a zana v platno in za spomin jako prilična. i Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni 3 izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokri- . jejo veliki stroški. ' Dobiti je pri: \ Slovenic Publishing Company, J 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. I 1 ZA BOŽIČ IN §=== I —^ NOVO LETO i se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le 0 GOTOVE DENARJE; v tem ozira je najboljše, da t se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri # s s : s s vse hitro in točno odredi. : : : : : Ii Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ! B104 ST. CLAIR AVENUE, N. E, CLEVELAND, O. Jugaslovanska s Katel. iedflsta j a inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota Sedež ▼ ELY, MINNESOTA. r URADNIKI: PteeaedriJIc IVAN GERM EOT Cherry Way or Box 57, Braddock, Pa. I'oilpredavtSnk: IVAN PRIMOŽIČ, E veleth. Minn., Bo* 641. C lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn.. Bo* 424 Pomoftnl trtji.ik: .MIHAEL II RAVINE C, Omaha, Neb., 1234 So. 16th St. Illucajriik: IVAN GOUZE. Ely. Minn.. Bo* 105. Zaupnik; AJLOJS VIRANT Lorain, Ohio, 1700 E. 28th 8t. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN J. IVEC. JoUet, Ik., 330 No. Chicago St. NADZORNIKI: A LOJ 8 KORTELIC. Salldo, Colo. Box 533. MIHAEL KLOBUCIIAR, Calumet,' Mich.. 115 — 7th St. PET Ell S PEHAR, Kansaa City Kana, 422 No. 4th St. POROTNIKI: IVAN KERZttNDC, Burdln«, PC, Box 131. FRANK GOUZE, Chlaholm Minn., Bo* 715. MARTIN KOCHEVAR. Putrblo, Colo.. 1219Eller Av«. Val dopial naj a« poiiljajo na Klavnega tajnika, vse aenarne pošiljat v« oa na slavnega blagajnika Jed note. Dmlutno glasilo: "GLAS NARODA". POROČILO UMRLIH. POŠKODOVANIH IN BOLNIH za mesec november. , AvvM tit M.'V, W. Dne 1. novembra 11)13. I i t Alois < 'otelo, eert. 14.879, član dr. sv. Marije Po- i sijr.ij >t«-v. 42, v Pueblo, <'olo. rojen leta 1879, umrl dne 4. okto-■ l''l :. - • rt i: i/krvavi jen je. Zavarovan je bil za $1000.00. 1\ Jcdiioli .i«- pristopil dne 27. decembra 1911. t',■.. \ h i*;.: Milia.-l Kuzma, eert. 10,526. član dr. sv. Ci--•.:.! in .M - *1 '• .a, -T". •». v < 'aluinet. .Micli. Izgubil tri prste nal evi r i . .. k. r o.,izviren do podpore v znesku $200.00. i'.:-., Pa\ l Z •; -stnčič. cert. 62-tS. član dr. sv. Mihaela, št v. 40. v » ! .! : lu' . I : . .. ■ doliil poškodbo in izgubil vid na enem očesu in t' »h»v i ■! i" ni ilrpi 'n. !► gla\no zberovanje Jednote mu je odobrilo m- £100.00 odpravnin?. Slo dosedaj prejeli bolno podporo: Ime: Frank Mali Joni Mauser Anton Intihar John Putala •los. K o rop are Mike lirozovir Frank Tekstor John Munich Anton Petrieh Paul Kondeš Rudolf Primozieh Jurij Kalan Josip Meden Frank Stare Frank Terlep Josip Orazem Ifok Misac Mihael Jenko Kari Sustersich Matevž Anzee Frank Janes John Sinko < 3 Josip »Starus Frank Romšek Mike Kuzma Anton Suhi k Anton Mali Matija Danieič Peter K. kič Martin Matkovie Fabjan Matkovič Društvo 57 1 9 2'> 39 37 9 54 9 :{7 29 37 15 78 30 39 15 1 36 15 1 9 59 99 57 51 39 : M'-sto in država: Svota : L a Sal le. 111. $ 20.00 < leveland. Ohio 20.00 Ely, Minn. 15.70 Calumet, Mich. 30.00 So. Chicago, 111. 180.00 Roslyn, Wash. 100.00 Cleveland, Ohio 32.70 Calumet, Mich. 90.00 Hibbing, Minn. 100.00 Calumet, Mich. 47 00 Cleveland, Ohio 80.00 Sublet, Wyo. 144.00 Cleveland. Ohio 22.00 Pueblo, Colo. 124.00 Sal i da. Colo. 120.0Q Chisholm, Minn. 43.74 Roslyn, Wash. 32.00 Pueblo. Colo. 68.70 Ely, Minn. 120.00 Johnstown, Pa. 100.00 Pueblo, Colo. 110.66 Ely, Minn. 3.55 < lev -land. Ohio 20.00 Kansas City, Ivans. 120.00 Calumet. Mich. 16.65 Rear Creek, Mont. 80.00 Moon Run, Pa. . 80.00 < leveland. Ohio 60.00 Chicago, 111. 40.00 Braddoeck, Pa. 60 00 Roslyn, Wash. 80.00 Skupaj za podporo .... $2158.50 Skupaj za smrtnino____$1000.00 Poškodbe ........................$ 200.00 Odpravnina ....................$ 300.00 Za $500.00 zavarovalnine Za $1000.00 zavarovalnine 25—26 $0.52 25—26 $1.04 26—27 $0.54 26—27 $1.07 27—28 $0.56 27—28 $1.11 28—29 $0.57 28—29 $1.14 29—30 $0.59 29—30 $1.18 30—31 $0.61 30—31 . $1.22 31—32 $0.63 31—32 k $1.26 32—33 $0.66 32—33 $1.31 33—34 $0.68 33—34 $1.35 34—35 $0.70 34—35 $1.40 35—36 $0.73 35—36 $1.45 36—37 $0.76 36—37 $1.51 38—38 $0.79 37—38 $1.57 38—39 $0.82 38—39 $1.63 39—40 $0.85 39—40 $1.69 40—41 $0.88 40—41 $1.76 41—42 $0.92 41—42 $1.85 42—43 $0.96 42—43 $1.91 43—44 $1.00 43—44 $1.99 • 44—45 $1.04 44—45 $2.07 Ta lestvica kaže prispevke samo za smrtnino, po novem sistemu nase Jednote katerega smo sprejeli na zadnjem zborovanju, moramo k tej lestvici še dodati 75 centov za bolniško podporo in poškodbe ter 10 centov za redne stroške Jednote. Tiskovine in druge informacije za novi sistem bodejo razpo-r-!ane na društva meseca decembra. Otroški oddelek ni v veljavi do novega leta, tiskovine in potrebna navodila za ta oddelek pridejo v decembru. Glede članic naj še pojasnim, da vse one, katere žele ostati zavarovane po star m, lahko ostanejo pri moških društvih, ravno ta-i:o tudi tiste, katere hočejo biti enakopravne, toda samo če so vse .'■lanice dotičnega društva pri volji. Pri moških društvih ni dovoljeno niti ni praktično imeti dvojne vrste zavarovalnine za ženske. Ce je pri moškem društvu samo nekaj članic, ki žele enakopravnost z moškim in nekaj pa ki žele ostati po starem, morajo vse tiste, ki žele bolniško podporo vstanoviti svoje lastno društvo. M»seca decembra plača vsako društvo po $1.00 v centralno blagajno za vsakega člana in članico, ki hoče biti zavarovan z bolno podporo in ta podpora se bode plačevala iz centralne blagajne za-cemši z dne 1. januarjem 1914. Vsi bolniki, ki so tačas bolni pri društvu bodejo prišli na Jednoto za podporo do določene svote. C t ima katero društvo sedaj kaj članov, ki so pri njih samo za bolniško podporo, imajo ti pristopiti k Jednoti tudi za smrtnino, plačati pa imajo samo $1.00 če takoj ob novem letu pristopijo. Drugače se smatrajo kot novi člani. GEO.' L. BROZICH, tajnik. IZ URADA TAJNIKA J. S. K. J. Ely, Min., dne 1. novembra 1913. NAZNANILO KRAJEVNIM DRUŠTVOM IN ČLANOM J. S. K. J. -oo- Kar smo lahke pričakovali še več let, se je sedaj zgodilo. Skupaj ......$3650.50 Opomba: — S tem asesmentom smo primorani razpisati po 25 centov na vsake??. člana za redne stroške pri Jednoti, ker imamo primanjkljaj vsi. d velikih stroškov na zadnjem zborovanju. Zbo-n.vanj * nas je -dalo okolu enajst tisoč dolarjev, a v stroškinem skladu se je tačas nahajalo samo okolu osem tisoč dolarjev. Postaja nam pa ne dovoljuje vzeti denarja za troške iz nobenega drugega sklada Jedn.ite. toraj nam ne preostajata druzega kakor da moramo posebej plakati. Konvencije nas stanejo veliko denarja, /atomj ni zam.-riti delegatom zadnje konvencije da so zastopstvo v bodoče malo omejili. Z bratskim pozdravom GEO. L. BROZICH, tajnic. Z veseljem je opazovati. da je do sedaj že ena slovanska organizacija sprej la to lestvico, in ta je "Podporno društvo sv. Bar-I.jji. " iz Forest 1 ity, Pa. (Glejte njih lestvico za $500.00 zavarovalnine ki je bila priohčena v "Glas Naroda"). Tain so bili dale-k »vidni del-pati ki se niso vstrašili višjih prispevkov. Vse ostale Jed-iiote morajo slediti pr-j ali slej in čim preje toliko bolje. Pri Jugoslovanski Katoliški Jednoti lahko naredimo to lestvico še za 5 centov nižjo za to. ker ne rabimo asesirati za rezervni sklad ki že do*ega }>o posta*, i zahtevano svoto. Sledečo lestvico moramo toraj zanapr 'j vpoštevati: NATIONAL FRATERNAL CONGRESS LESTVICA za smrtnino samo. j najmanje pa pri Jednotah, pri katerih ne varamo s tem samo sebe. pač pa one, kateri so nam ljubi in za katere nas veže sveta dolžnost najbolj vam o protežirati. Za varovalne oblasti raznih držav, v katerih poslujejo slovenske Jednote so slednjič začele obračati pozornost tudi na nas. Doni li smo namreč ultimatum od več držav, da ne smemo tam poslovati bvez ( hartei ja, a Charterja pa ne moremo dobiti, dokler se naši asesmenti n.1 povišajo na "National Fraternal Congress" lestvico, katero tukaj navajamo. To je navidezno hud udarec za nas sedaj, nikakor pa ni tako hud, kakor si ga bode morda kateri predstavljal, kajti do tega je moralo priti prej ali slej. Nobena slovenska Jednota ni do sedaj mela zadostnega asesmenti, s katerim bi vstrezala postavam različnih držav, sedaj pa bodejo prisiljene vse brez izjeme. Jugoslovanska Katoliška Jednota je imela že do sedaj lep sistem in naša lestvica je ena najbližjih postavni lestvici, vendar je še malo pre-iiiska, zatoraj smo jo prisiljeni sedaj urediti. Jaz sem pisal že velike o tem. na vsakem zborovanju sem omenjal, da bodemo morali še enkrat lestvico preosnovati in sicer takoj ko nas postave zasledijo. To se je sedaj zgodilo in ne pomaga nam nič ugovarjati, če hočemo še nadalje poslovati. Glavnem uradu je skrajno teško in neljubo nalagati večje prispevke na člane in članice, kajti le predobro vemo. kako težko je plačevati še sedanje prispevke, vendar je pa tukaj nekaj druzega kar moramo nad vse resno premisliti. Mi se vsi zavarujemo pri Jednotah zato da bodemo tudi v resnici zavarovani v naši bodočnosti. Naše Jednote so do sedaj še precej dobro izhajale, toda nekateri je le malo zasledoval našo zgodovino in sploh zgodovino ' sake Jednote, je lahko zapazil, da je vsaka, že polagoma korakala j roti nezanesljivosti. Postavodaje raznih držav so to uvidele in ker so hoteli zavarovati priprosto maso pred konečno neizogibno pogubo, so se sprejele bolj strogo postave za regulacijo Jednot in sestavila se je lestvica, ki je preraeunjena, da bode odgovarjala bodočim odgovornostim naših Jednot. Nekateri bode mogoče rekel, zakaj da nismo poprej vzeli Char-terjev, ko so se lažje dobili. Tak ugovor ni vreden nič. Dokler niso postave v raznih državah uniformirane ali enake, do tedaj nam ne bi koristil Charter v nobeni državi nič, izvzemši one države, kjer smo inkorporirani, kajti nikakor ne moremo delati posebnih asesmentov za različne države, tukaj bi se tudi kratila ona enakopravnost, katera mora vladati v vsaki bratski organizaeiji. In če prav bi imeli Charter v posameznih državah poprej bi stari Charier ji postali neveljavni, kakor hitro so se sprejele nove postave, na katerih trdijo države da so edino trdnovarne, da bodemo konee-no zamogii izplačevati naše obveznosti. To je toraj situacija v ka-terej se sedaj nahajamo in nič drugače* Zavarovalnina na našem življenju je tako, resna, kakor je resno naše lastno življenje. Konec našega življenja je konečno vseh enak in nii bodemo enkrat potrebovali našo zavarovalnino. Imeli jo bodemo edino le, či se jo bodemo v naših mladih letih zagotovili, in ker nismo hoteli tega sami uvidevati, so posegle države in postave v mes kajti njih je dolžnost čuvati nad maso, da bodejo dobili-svoje, kadar bodejo potrebovali. Prememba lestvice za smrtnino je toraj v resnici velik korak do popolnosti in je edino le nam v korist. V resnici bodemo morali po par centov na mesec več prispevati, toda lahko bodemo rekli da naša zavarovalnina bode trdna in gotova. Izmed 18 držav v katerih posluje naša Jednota, so samo še tri, katere nimajo postavne lestvice, toda obljubljeno nam -je, da bodejo tudi te' države sprejele to kar so sprejele druge, koj pri prvem zasedanju legislacije. Lestvico toraj moramo vzdigniti^ da bode odgovarjala postavam. Nekateri mogoče poreče, zakaj se ni o tem več govorilo na zadnjem zborovanju? Toda kako? Jaz sem pojasnil, da lestvica še ne odgovarja postavam, toda vsak delegat, Iti je tam bil. je želel vstreči svojemu društvu s tem, da se znižajo prispevki, namesto da bi se zvišali, ža1 je le, da nismo bili o tem obveščeni od raznih držav r red konvencijo. Polem bi se moralo to tam storiti; kar lpo-ramo sedaj brez konvencije. Ce hočemo poslovati naprej, se moramo podvreči postavam ali pa nehati. Jugoslovanska Katoliška Jednota. ki je že po ovojem sedanjem sistemu lepo napredovala, bode sedaj še veliko v^-č, kajti uverjen naj bode vsak član in članiea, da bede prišel čas ia zelo hitro prihaja, ko bodejo rojaki gledali na iste Jednote. ki imajo nekaj v blagajni in katere so na trdni podlagi, in ne na one, katere so po ceni. Ceneno blago ni nikjer dobro, POJASNILO IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. Ely, Minn., dne 3. novembra 1913. Cenjenim društvom in članom J. S. K. J.: — Od društva "ZVON" štev. 70. J. S. K. J. v Chicago. 111. je bil rnzposlan na vsa društva naše Jednote protest glede centralizacije bloniške podpore kakor je bilo sklenjeno na zadnjem glavnem zborovanju Jednote, ki pa ni nič druzega, kakor svet neizkušenih mož. Glavni urad Jednote nikakor ne brani protestirati nobenemu društvu, če je protest na mestu, in če se res more kaj doseči s tem. Mnenje glavnega urada, in ko se je stvar do cela pojasnila, tudi večine delegatov na zadnjem zborovanju, je bilo, da bode centralizacija koristna za Jednoto. Ce ne bode, ne more nobeden jamčiti brez izkušnje, skušnja je edina, ki nas bode učila. Zatoraj bi ne bilo možko od nas, da bi vrglV puško v kuruzo, predno še vidimo strah. Zadnja konvencija je tudi odobrila, da se glavne stvari tudi lahko pred zborovanjem spremene potom splošnega glasovanja. Toraj se nam ni nikakor bati, če slučajno nebi bila centralizacija koristna za Jednoto, glavni urad bode prvi, ki bode stvar dal na glasovanje članom Jednote kar želijo, kajti želja glavnega urada ' je vedno bila in ostane le ono kar za koristi Jednote in članov. Društvo iz Chieage nam ne daje nobenih važnih vzrokov za svoj protest. Oni le " misli j o da bi bilo po starem boljše, zakaj pa ne ! bi imeli toliko potrpljenja, da bi vsaj skusili novo? Marsikaj je novega na svetu, ka~ se na prvi pogled vidi nevrjeino ali škodljivo, Kar se pa naposled pokaže v praksi za najbolj koristno. Zakaj nebi rudi mi skušali napredovati? Korak nazaj lahko storimo vsak čas, če bodemo iz prakse videli, da bi bilo bolje. Glede zastopstva delegatov za zborovanje Jednote nima glavni urad nikake odgovornosti. Vsaka delegacija bi rada veliko za-^upstvo, a malo stroškov. Stroški zadnje konvencije so bili ogromni. kar svedoči izvenredni asesment, katerega smo morali ta mesec naložiti, stroški so se morali na en način znižati, in če ne bode na-• n tega znižanja po volji društvom oziroma Članom, to vse se lahti o še pred prihodnjim zborovanjem popravi potom splošne volitve, vsaj imamo še tri leta do tedaj. Ni res. da bode prišlo veliko man je število delegatov zanaprej. Ali ne računite enakopravnost žensk, ki bodejo od sedaj zanaprej tudi imele pravice kakor možki, če bodo hotele. Prav značilno pa je da ravno delegat društva, ki sedaj "'l-otestira. ni črhuil niti ene besede na zborovanju Jednote. O tem bi bilo bolje pred zborovanjem in na zborovanju misliti, vsaj se je veliko govorilo o tem in če je imel kateri dokaze, jih je imel dovolj prilike predložiti. Toraj le malo potrpljenja, da vidimo kaj aam skušnja prinese. Točka, katero smo sprejeli, da plačamo po .'5c v sklad starih in onemoglih, je ena najlepših točk, kar jih imamo. O tem se je mogel vsak prepričati, ki je slišal mile prošnje na '.horovanju in o tem ve glavni urad najbolje, ki dobiva le prepogoste prošnje za pomoč članom, ki jim več Jednota ne more pomagati. Ali ni lepo, da imamo poseben sklad z malim prispevkom, s katerim utešimo vsaj nekoliko gorja našim nesrečnim bratom in sestram? Denar ki bode v tem skladu, bode plačan tam kakor bode konvencija odobrila in ne bode romal nikamor brez dovoljenja tistih ki so ga plačali. Člani in članice naše Jednote se nimajo bati niti najmanje kajti zdravilo imamo vedno pri rokah, če nam ne bode centralizacija prinesla tisi i 1» koristi katere želimo. Nadzorstvo bolnikov bode bolje kajti vsak bode moral biti vpisan pri najbližjem društvu, ki ga bode lahko nadzorovalo in ne kot sedaj, ko se nekateri člani nahajajo nalašč pri oddaljenih društvih, samo da jih isto ne more nadzorovati v slučaju bolezni. Nevem pa, kako bi moralo imelo društvo, ki ne bi s centralizacijo ravno tako nadzorovalo svoje bolnike kakor jih sedaj? Ali mar ne bomo potem še bolj odgovorni eden za druzega? Res, le malo premisleka in dobre volje je treba, pa bode šlo. PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI priporoča .»e v?em Slovenskim t«m-bura-kim zborom, kakor tu. i i p->«a meznikotu. ki ljubijo tamt-ui -. Y tej tovarni se izdelujejo tambure po najnovejšem sistemu in najp p' lnei-iih umetniških načrtih t »krasen^ a zb-seri in wa'tovrstnimi rož imi. Veli k a zalogn Vs;ak» NAŠ GOSPODAR, edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne Članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, le- j pe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d) Chicago, 111. Velika zaloga vin« 1 r-» Marija O ril! Prodaja bele vias po..... .... . 7Qc : * Črno vino po .. .... . Droialk 4 galone ta............ 'i Brinjevec 13 steklenic ta..., ,. . p 17 4 gml. (tcdCck) ca.... .........it- Za obilno atrocbo -e priporoča MARIJA OR1LL, »308 »t. Clfilr Av«., IN. E.f Clovoland, O Iščem svojega brata ANTONA FINK. Doma je iz Kandije pri Novem mestu na Dolenjskem. Ako kedo izmed rojakov ve za; njegov naslov, ga prosim, da mi ga naznani, ali naj se mi pa sam javi. — John Fink, 370 Mineral St., Milwaukee, Wis. (7-11—11) NAZNANILO. Rojakom v Calumetu, Mich., in bližnjih okolicah naznanjamo, da je MATH. F. KOBE naš zastopnik za sprejemati naročnino, oglase itd. ter izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga priporočamo. POZOR ROJAKI | Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj naj naznani naslov dotične osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem. brezplačno. Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam posije hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času. Tudi za dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postrežem. Frank Sakser, 82 Cortlandt St.. New York, N.Y. EDINA SLOVENSKA TVRDKA« ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPfc PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA !N JEDNOTE. O®lo prvo vr«tot Učne nl rs . F. KERZE C6. 2711 Si Ml ,L,A RO AVH„ , CENIKE P» ŠČUVAM / A '" Phons 346. FRANK PETKOVSEK Javni notar - Notary Public, 718-720 .Market St. WAUKEQAN, JU PRODAJA fina vina, najbolje fganje tr ixvrstne smotke — pxientovio* ttfr vilm. FKODAJA Totne Hit*-. t«c. r-• -ikib trt. POŠILJA der.*r » tltr kr-, . In poStcoc UPRAVLJA vre v voUrzK pet,.: j; . }pea ^el?.. M Zastopnik "GLAS NARODA" , S2 Co«iackt. je bila poskus-j na \ ožnja z avtomobilom Krško-j J Novo mesto, oziroma Brežice.M Škoda, da ni poletelo že pred 3.1( nn see i iz svojrga gnezda. 1 Srebrno peroko je praznoval te J dni Fran Cerar, tovarnar slanini- . i i h k<,v v Stobu. 80 kg težko bučo je pridelal na i okrujiiem vrtu Josip Vrbovnik. , • i i okr. vrtnar v i rnomlju. Ogenj. Dne 24. okt. popoldne' je bil ogenj v Krtini. Pogorela je ' pri lia-ptrniku hi>a. hlev, šupa, ' svinjak in del kozolca. Skoda je 1 velika, ker so pogoreli skoro vsi 1 letošnji pridelki, na duri pa še, trka zima 1 Pevožen. Dne 23. okt. sta se peljala v Ulobevniku koncipient 1 Ur/«-k Toča in njegov hlapec na 1 komisijo. Na novomeškem mostu 1 pa sta povozila znanega novome- ' škega delavca Oberstar. Poškodo- ' van je zelo težko. Odpeljali so ga ' v bolnišnico, pa bo težko okreval, 1 ker ima notranje poškodbe. Umrl je dne 24. okt. oskrbnik 3 graščine dr. Konrada Bcrtsche v,* Poganiei pri Novem mestu, gosp.; Schneider. femit vsled padca. Pred krat- ] Willi je neko popoldne peljal Ja- ' ne/. Prosen iz Cirčič svojemu bra- 1 tu voz st«dje, in sieer iz Št. Jurja ' čez Primskovo. Bil je nekoliko pijan. Za njim je pa privozil posestnik Janez Bitene iz llinj. kateremu se je hotel pri nekem gor- i du Prosen s svojo vprego umak- < nit i. Pri tem so se pa zarila leva | < kolesa voza v mehko zemljo, vsleil | česar se je voz nagnil ter je Pro-sena vrglo na tla. Ob 11. uri po-j norj so prinesli ponesrečenca domov. V »led poškodbe je bruhal i kri in je drugi dan dopoldne že. ! umrl, ker si je razbil pri padcu < lobanjo. J: Vas Praproče, ki je spadala prej k poštnemu uradu Brezje, '< spada odslej k poštnemu uradu v < Podnartu. i Izgubil se je dne 19. okt. na Bi'v jaii pri Predoslju 61etni deček. Ime mu je Vinko. Ncvice iz Save ob južni železu. V cestni odbor je bil izvoljen župan Marko Dernovšok. — Župnije je dobilo novo eementarno zarezano streho. Tudi stara šola se prenavlja in obenem pripravlja velika društvena soba. — Letina je bila debra. samo a da je obrodila slabo. Nov edvetnik v Kranju. S L januarjem 1H14 se naseli v Kranju nov odvetnik, in sieer dr. Be-no Sobothy, odvetniški koncipient v pisarni dr. Josipa Furla-na v Ljubljani. ] Ogenj. Iz Zagorja na Krasu poročajo: Dne 24. okt. ob pol 11. je izbruhnil požar. Pogorela je Andi ejozeva hiša z vsemi gospodarskimi poslopji vred. IliŠa je blizu žtipnišča in je bila velika nevarnost. da se ogenj ne razširi. K sreči ni bilo burje. Živino so re-si'i, zgorela je v hlevu le ena krava. Posestnik je zavarovan, škoda je pa veliko večja. Kdo je za-žgal, se ne ve. To je letos tukaj že drugi požar. Nevaren potepuh. V hišo posestnika Frana Drolc v Špitaliču je nedavno prišel okoli 20 let stari neznanec ter zahteval od na-\zcčih domačih otrok, ki so bili sami doma, kruha, ki .mu ga je tudi dala starejša, 10 let stara' hči rka. Ker pa tujec le ni maral oditi, je šla klicat soseda. A po-1 tepuh se za soseda ni zmenil, tem-| več je odstranil pokrov pri peči, vzel lonec s kavo ter jo izpil. Ko ^a je zaradi tega sosed stavil na odgovor, je potepuh izginil v goz-lu. Ni dvoma, da je neznanec j :-kal priložnosti, izvršiti tatvino. I: ŠTAJERSKO. Denarja jim manjka. Siidmark razglaša v graških nemških listih: Posojila za zasebnike se iščejo. Društvo Siidmark, ki hoče na Sp. • štajerskem zopet uvesti par nosili naseljencev, a samo ni v stani razpolagati z večjimi sredstvi, 1 šče za svoje " Volksgenosse" po- 1 iojila v visočini po .">000 do 10,000 J troti. Denar bo popolnoma varno do 7(1 odstotkov posestne vred-lostit za liranilničniini dolgovi ; '.em I j« knjižno naložen. Dopise na : siklmarko. — Iz teh oklicev je azvidno, da S'idmarki in njenim j -vabom ne gre posebno briljant-10. Svabski naseljenci so navad- -io v .si veliki reveži. V Št. I lju n. ; ► r. rubijo nekemu Hemplu mesec 1 :a mesecem živino in premičnino. ! ♦lož dolguje že več let davek in 1 »bresti. Enako" se godi tudi raz-!] lim Fišerederjem, Kornhiiuslom j' . dr. Torej samo nemštvo tudi,' .M i občnega človeka ne obogati. Cestnega roparja piijeli. Komij ,: Rudolf Rabada, rojen leta 1882. |' Brnu na Moravskem, je dne 23. j1 >kt. v št, Juriju ob Pesnici čakal'-ia grajskega oskrbnika Tavčerja! >ri gostilni Bračku in ga je ho-J el oropati. Rabada je videl, da | ■ nia Tavčer mnogo denarja pri se-11 »i in se je hotel Tavčerja lot iti, j >rožništvo je Rabado prijelo in 1 ra izročilo sodniji. 1 Imenovanje. Novomašnik An- 1 on Plevnik je imenovan za kap- . ana v Zreče pri Konjicah. — Fi- laneni minister je imenoval kon-1 v | rolorja jetnišnice okrožne sodni- ^ e v Olju Oskarja Friča za kon-rolorja v !♦. činovnem razredu. |! Nesrečna smrt. Mariborskega1 n. sarja J. Fritza je dne 23. okt. j :večer udaril njegov konj tako i.-srečno v trebuh, da je po na- ' »ledkih dne 24. okt. umrl. Udarec ' coujskega kopita je bil tako mo-•an. da mu je močno oškodoval i rebuli, jetra, pljuča in sploh vso j Irobovino. Trebuh mu je močno zatekel in je po groznih bolečinah : ?4. okt. umrl. ] V ptujski okrajni zastop sta 'ila iz skupine kmečkih občili pri * ladomestnih volitvah izvoljena:, Ir. I. Fermevc, odvetnik v Ptuju,': • i Josij) Ozmec, župnik pri Sv. j ovrencu na Dravskem polju. PRIMORSKO. Maščevanje delavcev. V Tržiču e vedno bolj ponavljajo slučaji, la se maščujejo odpuščeni delav-' •i nad svojimi delodajalci in predpostavljenimi. Pred kratkim j je napadel, kot smo že poročali. | neki kurjač inšpektorja Koniga.' ("strelil je na njega petkrat s sa-j nokresom. Koniga ni zadela no-i liena kroglja, pač pa je padel iz j ■itrahu. Napadalec pa si je prere-j :al nato v sosednji ulici vrat. Te* inu napadu je sledilo še več slu- j •ajev, da so delavci napadli go-; spodarje. Vse krivee so oblasti istro kaznovale. Toda zaman, na-J padi se še vedno ponavljajo. Dne' 24. okt. so aretirali delavca Celsaj Degarrisa in Gelinda Tasilo, oba iz Torse pri Vidmu, ker sta gro-( ^.ila mojstru Delli zottiju s smrtjo. Dne 20. okt. sta napadla neke-J ga Furlana, katerega sta sumila, da je tudi nekoliko kriv, da sta bila odpuščena. Furlan je bil pre-eej poškodovan. Dne 24. okt. sta čakala aretiranca Furlana zopet v zasedi z namenom, da ga ubije-, ta, toda orožništvo je izvedelo za' njihov namen in ju je pravočasno prijelo. Bogastvo morja, Xa malem o-toku Sušak (Sansego) so imeli ctos z ozironi na lov na sardele ' zelo slabo letino; ujeli so jih namreč komaj poldrugi milijon. Da si čitatelj lahko predstavi, koliko se te drobadi navadno polovi, moramo pripomniti, da so Sušačani lani nalovili šest milijonov sardel. Pa še niso bili čisto zadovoljni z letino! Nesreča na levu. Pred kratkim se je odpravila majhna četa lovcev v Krku na lov. Šli so na polje za mesto in učitelj Tribusson : je res kmalu zapazil bežeče ga zajca. Pomeril je in sprožil ter za- ; del — svojega tovariša Gobba. Ponesrečeni učitelj je dobil par , sekancev v glavo. Lovci so takoj opustili lov in spravili ranjenca domov. : Železnica na Učko gero. Pri-j' morsko namestništvo je dobilo od železniškega ministrstva nalog, da naj z ozirom na prošnjo lov- 1 ranske občine, ki namerava zgra- s diti na Učko goro ozkotirno zob- J často železnico, takoj odredi ko- > misijonelni lokalni ogled in v slu- 1 čaju ugodnega rezultata uvede 1 postopanje za razlastitev posest- .i ilikov potrebnih zemljišč. Tako j bo vendar železnica uresničena. 1 Renjikolo kot ravnatelj in de- 1 fiavdant. Iz Tržiča je izginil Ari- t stide E spe rti. ravnatelj tovarne 1 za cement, ki 'je lastne kega Ar- j turja Maverja. Esperti je rekel s due 7. okt. svoji ženi. da gre v I- < talijo iskat si druge službe. Šel š je, a nazaj ga ni bilo in ga ni bilo. Sedaj pa se je začelo šefu vse 1 le prečudno zdeti in začel je za- 1 tlevo preiskovati. Rezultat je bil. c Ja je našel, da je Esperti pobral 1 pri strankah, ki so bile s tovarno c v kupčijskih zvezah, precej de- j uar a in pobegnil. Šel je pač v t svojo domovino, solnčno Italijo, ' in sedaj ga iščejo. i Scprcg zaklal zapeljivca. V Fa- » '.an i prebiva kmetovalec Anton 1 Vojk s svojo ženo Marijo, ki jV je bil pred leti poročil kot vdovo ^ t otroki. Vojk in njegova žena se lista nikoli dobro razumela in sta ie bila že enkrat razšla, ker ona ii mogla prenašati njegovih su- / novosti. Po kratki ločitvi pa se je f >na zopet priselila k svojemu mo- 1 žu in je pustila svojce v Peroju -1)1 izu Pulja, kjer je prej z njimi 1 živila. Zdelo se je, da začne sedaj 1 ia zakonca boljše življenje. Na 1 nesrečo pa je povedala žena svo-,s jemu možu. da jo zalezuje mlad v fant, kar je moža tako raztogo-' tilo. da je prisegel, da se mašču- £ je. In res se je oborožil z dolgim x nožem ter je šel iskat zapeljivca. ; Našel ga je v krčmi, kjer se je z' njim spri in ga nato zabodel smrt -,s no v prsi. In sedaj je zakon zopel 1 n ničen. * j < Radie graf ska stacija na Reki. j; V neposredni bližini tvornice z:\ |( torpedovke na Reki nameravaj »j ustanoviti radiografsko stacij^., j1 katere delokrog bo segal 1000 kmj^ daleč naokoli. Druga stacija pa s bo baje v Budimpešti, a močnejša. Krog njenega delovanja bod^ baje segal ^000 km naokoli. Stii-L*ija na Reki bo vzdrževala radio-grafsko zvezo med parniki v A-driji in Sredozemskem morju. r / KOROŠKO. - Požar. Dne 18. okt. ob pol 1. f zjutraj se je vnelo gospodarsko j poslopje posestnice Terezije Rub- f Kinder pri Sv. Agati v celovški -okolici. Zgorel je hlev s skednj in več manjšimi prizidki. Živino 5 so rešili. Vneinala se je tudi že ^ hiša. katero pa so gasilci in do- ( mačini pogasili. Škodo cenijo na j 7000 kron, zavarovalnina pa zna-ša 3400 kron. Kako je nastal o- j gen j, še ni znano. ri Velikovcu. V Srednjih Truš-j ijah je umrl otrok nekega delav-j a, kakor je konstatiral zdravnik, i ia davici ali difteritis. Na ukaz j •krajnega zdravnika in občine se' e izvršila potrebna desinfekcija, o je očiščenje stanovanja in po-lištva, da se nalezljiva bolezen ie razširi dalje. Ravno v Sred-ijih Trušnjah je veliko otrok in >i bilo kaj katega usodepolno. NAZNANILO. Jlanom društva sv. Jožefa št. 30 J. S. K. J. v Chisholm, Minn. Članom je znano, da je bilo klenjeno na zadnji seji dne 26. iktobra, da se mora vsak član u-[eležiti seje dne 2.']. novembra t. 1. sa dnevnem redu imamo za raz-notrivati več važnih točk v ko-ist članom in članicam naše slav-le J. S. K. -J. in obenem bodeino ta vil i kandidate za novi odbor a leto 1014. Vsakega <"lana dolžnost je, da e gotovo udeleži seje dne 23. no-(uibia ob 1. uri popoldan v navadnih prostorih. Nrdalje so tudi vsi člani i>ro-e:ii. da pridobijo v naše društvo nnogo novih kandidatov, ker liuštvo in naša slavna Jednota es dobro napreduje v številu lanov. kakor tudi z blagajno. Sobratski pozdrav vsem čla-icm in članicam J. S. K. J., po-ebno pa društvenikom Jožefa t. 30 v Chisholm, Minn. Jakob Pet rich, tajnik. P. O. Bvx 96. PROŠNJA. Rojak Jakob Vertin, kateri se tahaja že več let v bolnišnici dr-avnih zaporov v Deer Lodge, Jont., prizadet od mrtvouda na evi strani, upa biti v kratkem >omiloščen po governerju v Ile-ena, Mont. Radi njegove bolezni sc bode nikdar več mogel hoditi, re brez denarja in vsake pomoči. 5ato se obrača do svojih rojakov ponižno prošnjo, da mu vsak po voji moči pomagamo vsaj toliko, ia si nabavi voziček, s katerim se >ode mogel voziti od hiše do hiše adnje ure svojega obupnega živ-jenja. Tak voziček stane okrog ;100. Torej če naberemo v 100 ilovenskih naselbinah po $1. smo nu pomagali in nam se pa nič ne i07na. Rojaki, usmilimo se reve-ia. kateri je že preveč pretrpel '.a svoj nepremišljen greh. Vsak lajmanjši dar bo hvaležno spre-et. Darove pošiljajte na uredništvo Glas Naroda. Darovali so: jlas Naroda ............ $3.00 Matija Pogorele ........ 1.00 [van Vodovnik, Milwaukee, Wis.,.............25 Fran Štuler, Milwaukee, Wis., ..................40 T. Lavrenčič, Park Falls, Wis., ................. 1.00 Ajiton Gorieer, Yellowstone Park, Wyo...... 1.00 Margareta Kebe, Charle- roi. Pa............... 1.00 Humboldt, Ariz. Jos. Sta-rašinčič poslal darove 6. rojakov v znesku...... 7.00 Frontenac, Kan. Fr. Ker- nec................... .25 St. Paul, Minn. Josip Ko- motar .........::..... .30 Denver, Colo. F. Civha... 1.00 Indianapolis, Ind. N. N..'. .50 Valley, Wash. Jak. Stare .50 Skupaj $17.20 NA PRODAJ POSESTVO. Na Dolenjskem pri Beli Cerkvi se proda hiša, dva vrta, kozolec pod, fin hlev, travniki, en vinograd zasajen z novimi trtami in štiri deli lepe hoste. Katerega veseli, naj se obrne na Joseph Prifelj, 200V- Stone St.. Joliet. 111. (11-12—11) Rad bi zvedel za svojega brata JOSIPA MAVRIC. Doma je iz vasi Podbeže št. 28 pošta Novi grad. V Zedinjenih državah biva že nad 7 let. Pred dvema letoma je zadnjič pisal iz Seattle, Wash. Prosim cenjene rojake, če kedo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Mavric, P. O. Box 194, Davis, W. Va. (S-12—11) Iščem svojega malega brata] FRANKA MULEC. Doma je iz' Pudoba pri Starem trgu pri Ložu. Pred par meseci je prišel iz starega kraja in sedaj se nahaja nekje v Clevelandu, O. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi poroča. — Frank Strle, Box 51, Gaffnev, Potter C o., Pa. (8-12—11) ŽEMTNA PONUDBA. , Želim se seznaniti s Slovenko od 17 do 23 let staro, katera go-1 vori tudi nekoliko ang'esko. Jazj sem tudi te starosti in sem samo-1 sto jen gospodar. Kaj sem, povem po sprejemu kakega pisma. J. B. Bezdek. 1958 Carroll St., St. Paul, Minn. Iščem svojega očeta JOSIPA BREZEC. Doma je iz vasi Ig pri Ljubljani. V Ameriki biva že nad 26 let in 16 let je že preteklo, ko sem zadnjič čul od njega. Ne znam, če je živ ali mrtev. Ker ima pa v stari domovini posestvo, bi rad izvedel, kaj namerava s posestvom napraviti. Ako se ne oglasi v teku dveh mesecev, smo polnoletni dediči prisiljeni uvesti postopanje, da se ga proglasi mrtvim. Prosim cenjene rojake, če bi morda kedo kaj znal o njem. da mi poroča, za kar mu bodem hvaležen. — Joseph Brezec (sin), Box 159, Forest City, Pa. (23-10—11-12) j Josip Scharaboi! i blizu Union postaje j 415 West Michigan St., i Duluth, Minn. ! Pošiljam denar v staro do-; raovino in prodajam paro-' brodne in železniške listke. Največ denaija iz Amerike nalaga se y ^ft^^ MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1912 ie znašal nadj .... 66O milijonov kron. Hranilnih ?log nad Rezervnega zaklada nad 42 milijonov kron. 1,300.000 kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 41! ° 1 II |2 O brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka Špekulacija z vloženim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, in občini občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. Na5 dopisnik v Zjed. državah je že več let HRAINIC SAKSER, 82 Cortlandt Sfc, 6104 St. Clair Ave., N. EL, NEW YORK. CLEVELAND, 0. Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega naravnega domačega vina. Ona belemu vinu je 40— -Jo in 50 e galon. črnemu vinu pa :>0—in 40 c galon s posodo vred. Manjših naročil od 28 galon ue sprejmem. Z naročilom po-šljite polovico d< na rja itt ostanek s«,1 mi pošlje ko vino sprejmete. Za obilo naročil so toplo priporočam posestnik vinograda FRANK STSFANICH, R. R. 7, Box 124, Fresno, CaL Kedor izm?d rojakov iz okolice Trinidad, Colo, želi moje vino, naj se obrne na: Mr. FRANK KREK, 213 W., Main St., Trinidad, Colo, ker on ga naroča no cele kare. I Iščem ANTONA MRAKA. Poročati mu imam važne društvene razmere. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov na-1 1 slov. naj ga mi naznani, ali naj se pa sam" oglasi. — Frank Kob-| '»r. P.O.Box 111. Cumberland,' i Wyo. (11-14—11): OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rudeče vino po 40e gal.J lansko belo vino po 45e gal. in najboljše staro belo vino po 50e I gal. 100 proof močan tropinjevee 4VL« galone $12, 10 galon pa £25.1 Vino pošiljam po ZH in oU gai Vinarna in distillerija blizo po , ■taje. j Pošljite vsa pisma na: Stephen Jaekse. Box 161._St. Helena, Cal. * ROJAKINJE, POZOR t LEPA PRILIKA za učenko, ki so žele naučiti šivati ženske slamnike. Učenke se sprejemajo po dogovoru vsaki dan od osmih dopoldan do osmih zvečer. Naslov: 458 N. Ilalsted St., Chicago. 111.. 2. nadstropje zadaj. (G,8 10,11.12.14—11) IRT Trgovec z zlatnino M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, IU. Opomba: Pazite na oglas v mo-botnih številkah. Edina zaloga Družinskih in Blaznikovili PRAT1K za leto 1914. 1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.(10 Cene Blaznikove pratike so iste. V zalogi: UPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA", t2 Cortlandt St., New *uk ali pa: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. NAZNANILO. Skrivnosti Pariza. Slika iz nižin življenja. 9pisil Eag ene Soe. — Za ''Glas XmoJi" piiredil J. T. V* ^ ^ ^ *wvu »VJ ^ v^ »i c (Nadaljevanje.) Pripis. — Omenjena oseba pride na pristavo poju-ranjeu. Toraj šn eiiKrat: paviljon uredite kar najbolj mogoče razkošno. — No. le poglejte, ta presneta beseda je zopet podčrtana — je rekla Dubrenito*.a in spravila pismo nazaj v nedrije. — To je vendar čisto enostavno. — K h k o mislite? Enostavno' Ali niste razumeli? Gospa vojvodinja zahteva, d t bi bil paviljon razkošno urejen, razumete? — Seveda razumem. Uredite ga tako kot Vam kaže. Takega pohištva kot jjra imajo kralji, seveda nimate na razpolago. Ali v pa-viljeuu nikdo ne stanuje? Ne. nikdo. To je ona mala hišica na koncu vrta. Knez jo je pustil sezidati za svojo hčerko, ko je bila skoraj še otrok. V njej hO tri lepe sobic \ Odkar se je poročila, ne stanuje nikdo v hiši. Pred kakimi Šestimi leti — Navzočnost Klare in Marije je Dubrenilovo nekoliko ovirala. 1'atoo je pa obrnila pogovor na drugo stran. —Govorim in govorim pa ne povem ničesar. Ali mi boste pomagali, mailama Georges? — Kako je sedaj paviljon opremljen? — Par stolov iti par miz je v njem, ničesar drugega. Vsega primanjkuje. — ( bi hila jaz na Vašem mestu, bi bila poklicala iz Pariza kakega izvedenca. — Sedaj je ura enajst. — Saj r s. Hlapca bom poslala k najboljšemu parižkemu ta-petniku, ki mora vse preskrbeti. — Popolnoma prav; kar bo pohištvo stalo, bo že vojvodinja poravnala. Danes zve er mora biti vse tukaj. Sedaj pa še nekaj. Ne vemo. ee bo prišh ženska ali možki. Gospa vojvodinja piše samo "oseba". Kako hi z ved li ? — Jaz iti rekle, da je dama. in za damo tudi priredite. Ce pride gospod, bo še ooljŠ4* zanj. — Prav imate; popolnoma prav. Vstopila j» dekla rekoč, da je za jut rek pripravljen. M<. \ i pristavila d-kla — mlekariea iz Rainsa je piiila — — Kdo j« to! — j« vprašrla Georsresova. — Kmetica i/ Rainsa. ki je imela štiri krave in je nosila v Pa- j rir mb-ko naprodaj Xj*n m«»ž j»- k<-\;-'-. N*»-k«-tra dn«- j.- spr^rn-j 1 ji«! / no v i »tu. Pri t, j |t ; iki j»- v neko trgovino po železo in je /.< ni rekel, »Ln jo t-akal na onem vogalu, kjer ponavadi mleko prodaja. j. r-- pri- ' iit jo vid« 1 sredi pijanih postopače v. i ki swj ji prolivali i 1« ko i/ pd»*. Hot«-! jih j«- pomiriti, toda nek-j do ga j«- tako k.mi' znožetn, da j - ©l>vtal na mestu mrtev. - To j« gro/no! — j« vzkliknila oga udova pravi, da bi ga takoj sporna la, ' i 'ju v ' la. !*<> snuti vvoj«-ga moža je morala prodati vse krav.-, da j - ,«<• ala n« kaj dolgov. Pred kratkim mi jo je nek ; tmri'-f priporo. il. . ^ d.: j« dobra delavka. Revica ima tri otroke, iiajstat« jši j, »ta ■ - tiajst b-t K« r je šla ena dekla stran, sem jo vze-ih v službo; no. lil sedaj je tukaj. — Tako ste dobri, madama Duhrenil. Klara. [ l ii /« no v nj» no stanovanje in povej hlapcu, da naj gre v Pariz. — Da, mati; ali gre Marija z m-noj? — Kakopa. saj morata biti vedno skupaj. — In j.i/ s#- je oglasila Georgesova in se je vsedla za mizo Vans monmi razložiti svoj načrt. Ob štirih moram biti že doma. — Oh štirih že? Kam se Vam vendar mudi? — Marija mora iti ob petih k župniku. — Ah. k ab^jii I^aportu ? To je nekaj drugega. Klara in Marija sta odšli. — Kje je uboga žena — je vprašala Klara deklo. •— Xa dvoriš« u. gospodična. \ i jeiH jf» 'k s. Marija. Tako žalostno izgle«la, da si niti mi--hti ne men š. N-srečnica ! Na - vt-iu so zelo nesrečni ljudje, kaj ne — 1),;, da n.srf.-ni -o je zavzdihnila Marija — prav nesreč-ni so nekateri, gospodična. H /i. beži se j«- razjezila Klara — še vedno me vikaš in praviš gospxiieiia. Saj vendar nisi huda, Marija? — Jaz. veliki Bog! — \'o, zakaj mi toraj praviš "Vi"? Saj te je že moja mati orozoriia na to. — Klara, <>pi ost i! Tuko sem razmišljena. K:*/mišljena ?! — Ker sva se po osmih dneh zopet sestali. Ne, ne, ni mogoče. Slednjič š* celo lahko mislim, da si ponosna, j Marija je smrtno prebledela in ni odgovorila. Pri pogledu isa neko žensko v črni obleki, se je stresla po ce- ( lem telesu in v g» >/i vzkliknila. Z«uska j«- btlj miekariea. ki j«- vsako jutro prodala Plesalki : u erica mleka, ko je ta stanovala še v šplunki "Pri belem kuncu." PETI DEL. I. t Miekariea. Prizor, katerega bomo sedaj opisali, se je vršil na malem dvo-risru v navzočnosti vseh poslov, ki so se pripravljali ravno k za-jutreku. Pri nk«-dnu j.- bil mal vozn-ek, na njem trije otroci. V bližini j - stala štiridesetletna ženska, oblečena v črno obleko; njen obraz ^e imel odločne, skoraj možke poteze. Ko je za gleda t p Marijo, je planila k njej, jo prijela za obe roke in zaklicala : — To je nesrečtiiea. ki pozna morilca mojega moža; najmanje dvajsetkrat sem jo videla ko je govorila s t"in lumpom. Ona je ravnotaka kot so njeni tovariši. Ne boš mi ušla, ne boj se! Klara n1 mo«;ia spregovoriti nobene besede. Ker je pa miekariea vedno bolj tresla Marijo, ji je rekla: — Ali si bla, na? Žalost ti je zinedla pamet. — \>, jaz n? norim — ji je odvrnila ironično — jaz ne norim! Ne, ne. — Le poglejte, kako je nesramnica prebledela — kako ji ki peta jo zobje. — Le počakaj — sodniki te bodo prisilili, da boš govorila. Takoj j^reva k županu, razumeš? Nikar se ne ustavljaj, imam železno roko. — To ie brezobzirno — jo je prekinila Klara. — Takoj se od- < etra ni — Kako si upaš tako napasti mojo prijateljico, mojo se- i -trot ........ : — Vaša sestra, gospodična! — Ah, idite, idite, vendar. — Vi nimate pameti v r-.in, ne jaz. — Vaša sestra! — Vlačuga, ki se je vlačila več mesecev po Cite, najbolj razupitein delu Pariza. Pri teh besedah so delavci jezno pogledali Marijo in zamr-mrali. Med tem so prihiteli omenjeni trije otroci k materi in začeli na (?las jokati. Pogled na to revščino je moral omehčati vsakega človeka. Klara je reklr. ljudjern: — Takoj spravite to žensko od tukaj; enkrat sem že rekla in sedaj ponavljam: žalost ji je zmedla pamet. Marija, oprosti! Moj Dog. norica ne ve. kaj govori. Marija je srala bleda ^ sklonjeno glavo, popolnoma nepremično in ni napravila nobenega poskusa, tla bi se ji iztrgala iz rok. — Ali ne slišite — je za povedala še enkrat Klara — takoj odpeljite to žensko. Nikdar več ne sme prestopiti našega praga, zato oom že jaz skrbela. — Izmed delavcev se ni nikdo ganil, eden je še celo rekel: — Gospodična. to dekle res pozna morilca, je najboljše, če sc pri žtipanu zmenijo. fDalie prihodnjič.) Za smeh in kratek čas. SREČA. — Pri ženskah sem imel še v dno srečo. — Vi to imenujete srečo? — Seveda, če dragega ni. Dobro pripravljen. Konec sezone. .X ,. jg^N^žfr. ^JjafcVJa WixJW — Zopet sem enkrat obsedela ! Ni popolnoma. Žena: Da, da. prav praviš... dobna sem ... zanikrna ... zapravljiva .. . sploli najpopolnejša pošast. Mož: Zapomni si, da popolna sploh ni nobena stvar na svetu. Srečen človek. — Sedaj lahko pride. Oblekel sem najboljšo ohl-ko. kupil sem; krasen šopek in vzel 50 dolarjev; predujema. Otroci Učiteljica: Najbolj plodovita bitja žive v morju. Vsaka pole-, novka na primer zleže na leto mi- i lijon jajc... Učenka: To mora biti pa v; morju strašno kokodajsanje. Vpraša e je. Gospod si je ogl-dal blazuico na Studencu, odhajaje je dejal zdravniku: Slišijo, gospod doktor, kaj pa i bo s tem velikanskim poslopjem, « če bodo enkrat vsi bolniki, ki so notri, ozdravljeni? j< — Ali je res, da imate vi silno duhovito nevesto? — Seveda, v vsakem pogledu I drug drugega izpopolnujeva. OTROCI IN NORCI. Stara devica pripoveduje: .... in vsi gospodje so me gledali, vsi so mi dvorili, in eden meje še celo. vprašal, če hočem postati njegova žena. j Mali Tonček: — Teta, povej še kako tako pravljico. 1 ATstro-Amerikanska črta (preje bratje Cosulich) Kajpripravnejša in najcenejša parobrodna četa za Slovence jn Hi1 ate. Novi parnlk na dvajvijaka "Mabth v Wash ington". Regularna vožnja med New York o m, Trstom in Rek). Ceaa yožnib;iistko?| z Niw Torka za AL r a; red so do: Vsi spodaj navedeni .novi paro- brodi na dva vijaka imajo TRSTA ......................$36.00 brezžični brzojav LJUBLJANE .....................................$37.18 ALICE, LAURA, zlcKWA................... * * . ........*36— MARTHA WASHINGTON, ZAlxKH.HA ......................................... $37.08 ARGENTINA, KARLOVCA ...................................... $3735 OCEANIA, Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 več. KAISER FRANZ JOSEF L n. RAZRED do: TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef L $65.00, drugi $50.00 do $65.00. Phdps Bros & Co., Gen. Agents, 2||Wuhingtoii street, new york. HARMONIKE bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane. aljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad lf let tuka) vtem poalu in sedaj v svojem' lastnem dimu. V popravek v zamen kranjske kakor vse drage harmonike tei raCnnam po delti kakoršno kdo zahteva brez naciaijnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St. Cleveland, O. 431 paniikov 1,306.819 ton. Hamburg-American Line. Največja parobrodna drnžNi na svetu. Regularna, direkr^a, potniška in ek.«-■-presna prog* uied: NEW Y0RK0M in HAMBURGOM. BOSTONOM in HAMBURGOM, PHILADELPHJO in HAMBURGOM BALTIMOREM in HAMBURGOM oskrbljena z največjim parnikom na gvetu "IMPERATOR', 919 čevljev dolgr, 50,000 ton. in z velikimi poznanimi parniki: Kais.rin An«. Victoria, America, President Lincoln, President Grant. Cleveland, Cincinnati Patricia, Pretoria, PenotyKania, Graf Waldcrtee, Priaz Adalbert, Prinz Oskar, Bosoia, Salamanca Arcadia in Barcelona. Najboljši ugodnosti v medkrovju in tretfem ra*rpdxi. NIZKE CKSE. Izvistna pofitrežr a ?,u potnike Za vse podrobnosti obrnite se u»: Hamburg-American Line, 41 Broadway, N d; 1,1 laijercanu: - 0 Bovalncina naatejo In o« buau n( War r'-jk am MlreiL Bavno tako bo*Ub> * 6. tadr.lt trnanl farki uopcloma zrastejo. Posmchiffi * -■lkab jonb t-rittdmb v 6 d neb b^noms os I T»rlm.kcrjno«£«n -^»davW. potne o<«a to ur--ito* m wotaaMod.tr.nljo. Da je to raulft Iwafiln ■ 1Mb. PWHtt PO k^rUrasra poAli« •a.tain. JAKOB VAHftC P. O. Baa 0 Chwtaa6. O "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR NAROČITE SE NANJ. RED STAR LINE. IPlovitba medlNew Yorkom In Antwerpom. kedna tedenska zveza potom poštnih parnikov i brzopamiki na dya vijaka. ZEELANX> J ilOOVLAll 11,904 ton 5 l i fJ 11,7 ti torn * " v j g ** . - sS fOTLAIID -. S rimir tii it,7C0 toe ^ W t« LAPLANB 18,894 ion. Kretke in edobea pot mm potelk4 v Arrtrljtf, c« Oirake, R*. •■ko, Hrvatako, in Galicijo, kajti me4 Antwerpem ia ImemS" >«*imi deželami je dvojna direktna železmika zveza. Fotebflo ce ie skrbi za ndobaort potnikov medkrovja« Tretft ijrad obttoji od malih kabie za 2. 4, C ia 8 potnikov. aadaljn« informacije, eene in vožet liitka obrniti M jt »ft" RED STAR LJINEJ fste" s*E fežs&f w^N^cte. M Stat« Strast, U06 "F" Sbe«. H. W. 5,, c , . BOSTON. MASS. WASHINGTOWN. D. č. SAN FR^CISC^Al.t »»^•J."!.^^ 21» St. Chs.l« Street. 121 S«. 3rd StrWI PHILADELPHIA. PA NEW CCLEANS. LA. MINNEAPOLIS. «5N&. •i* Sec?^ 11 * Locmst Streets. 31 Hespital Stre*. SEATTLE, WASH. ST. I.OUiS. MO._MONTREAL. CAIOŽA. ROJAKI, NAROČAJTE 8S NA "GLAS NARODA", NAJ- " F^TT TN NAJCENEJŠI DMWVN1.K" COMPAONiE OENEKALE TRANSATLANTIC) UE. Francoska parobrodna družba, JDtrelcfAe fcrik to KAVSiE, FAK05A, Ž^VICB, INOMOITA 1» UUBUAJTBL Požtn! BkHprea per t'Skl ^os' cA PROVENCfc" LA SAVOIE" *»LA LCRftA hi." "FRANCE" ■a tn vtLaka a* (vi rJtafca <*a 'tiakn am fektiri riiak. Poštni parnlk) aoi "CHICAGO" ' LA T0U1AHE" "IOCHAMBEAD" "10AGA1A" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St, Cbesebraoch Bsildlaf. Paniki a^pleieio od sedaj naprej rede« ob četrtkih it pristaniica itov. 57 Nortk River ie ob sobotih po k pruianiiča 84 North Rivor, N. T. *LA SAVOIE dne 12. nov. 1913 *LA LORAINE 3. dec. 1913. •LA PROVENCE 19. nov. 1913. *LA SAVOIE 10. dec. 1913. t FRANCE 26. novembra 1913. f FRANCE 17. dec. 1913. WIMHA PLOTITBA ▼ VATKB: •ROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 15. nov. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 22. nov. 1913. ob 3. popoldne r ROCH AM BE AU odpl. s pom. 5tv. 57. dne 13. dec. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s poni. št. 57. dne 27. dec. 1913. ob 3 popoldne. Paraiki t zvezd« zaznamovani Imata pajtfva rl|akt. Paniki t križca inq« pa štiri vijaka.