Z57. številka. ■ Ljibljiii, i ptttk, L marin 191Z, xur. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v npravnižtvu prejeman: Cdo lete.......K 24*— celo leto.......K 23"— pol leta .«••«• • . 12*— pol leta......., U-— četrt leta ,.,•••» 6*— četrt leta •••«♦.. 5*50 na mesce ...... . 2*— na mesec.....a 1-90 Dopisi naj se frankiraio. Rokopisi se ne vračajo. Uredniafro: Knaflova ulica št S (v pritličju) levo, telefon st 34. Iskat« vsak maa svacer !■■■■« nadali* In praznika, Inserati veljajo: neterostonna peti! vrsta za-enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat no 10 vin. Parfe in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inaestiiah po dogovoru. Upravnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ----------------- Posamezna številka valfn 10 vinarjev. ----------------- Na pismena naroČila brez istodobne vnosi a t ve naročnine se ne ozira. ..Narodna tiskarna11 telefon it 89. .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25*— celo leto.......K 30-* poi leta ...... . . 13-— . četrt leta.......6*50 z« Ameriko m vse druge dežele: na mesec ....«.• . 2*30 celo leto ... ... K 35»— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniatvo 'spodaj, dvorišče levo). Usatlova nlica-št. 5 telefon št. S5 Vladne kreature? Pojasnilo k izreku posl. Seitza. Dunaj. 7. novembra. Krik in divje razbijanje je odmevalo danes v parlamentarni dvorani, kjer zboruje proračunski odsek. — Slovensko - hrvaška pravaška ob-strukcija, ki se od včeraj bojuje (zopet enkrat) proti Čuvaju, ie priredila takorekoč bajonetni naskok, pravcati juriš. — Gospodje Dulibić, Go-stinčar in Jarc so v divjem navalu zavzeli sovražne pozicije in pod zaščito težke artilerije posl. Okunievv-skega, zasedli proračunsko dvorano, iz katere se je umaknil sovražnik (i. e. ostali poslanci) v popolnem neredu. Toda zdi se, da je tokrat generalni štab nekoliko slabo funkcioniral. Naši obstrukcijonisti, zavzemši pozicije pregnanega sovražnika, so bili s svojo modrostjo pri kraju; nikogar ni bilo, ki bi jim dal nadaljne direktive. Telegrafirali so VThovni komandi v Budimpešto. Mora se reči, da je poročilo dr. Sustersica silno presenetilo. On ni dal nikakega ukaza in njegove čete so izvršile na lastno pest »Husarenstiickchenv-. — Dr. Šusteršič je nemudoma brzojavil na Dunaj, da se sklene premirje, ter se je še danes podal, zadevo preiskat svojo dunajsko ko!ono inspieftat. Dr. Šusteršič ie imel pred odhodom dolgo konferenco z grofom Stiirgkhom. Reproducirajmo pogovor. Grof Sturgkh: -Gospod glavar. Vaši so udarili nekoliko -čez štran-go•-. S takim elanom bi ne bjlo treba. Tako nisem mislil.■ — Dr. Š.: Eks-celenca. sam sem popolnoma presenečen. Z mojimi ljudmi je kriz. Ce jim nisem vedno za petami, pa mi delajo budalosti. Bodite uverjeni, da mi je samemu stvar nepriietna. Pa človek ne more biti povsodi. V delegaciji glasovati za vlado in njene kredite — na Dunaju pa tako razbijati, nasprotje ie res očividno. Nazadnje bodo ! Judje začeli verjeti, kar je danes po-;runtal ta pretkani Seitz.- — Minist. predsednik: »No, no, dragi moj glavar, ne domnevajte si preveč o bi-strosti naše javnosti. Saj Vrhi je ta — haci! —. no, pošteni dr. Okuniew-ski dobro na pomoč priskočil. Njego-' ogorčenje nad Seitzovim očitanjem, da so današnji obstrukcijonisti hladne kreature — pardon, to pravi Seitz — je bilo tako odkritosrčno, da so se Vaši še pravočasno in prav lepo navzeli svete jeze. To moram reči, prav naravno je bilo. Vendar pa, kakor rečeno, čisto v smislu najinih in-tencij, ljubi gospod glavar, ti dogodki niso. Jako ljubo bi mi bilo, da malo pogledate,^ kaj delajo Vaši gospodje.-. — Dr. S.: »Quos ego.« — Min. predsednik: >Toda previdno. Morda bo dobro, da jim znova zabičite, da brez Vas ne smejo ničesar novega ukreniti. Tega se ne smejo odvaditi. Zadnjič, ko ste v Ljubljani sklenili najostrejši boj v parlamentu, se je baš ta princip izvrstno obnesel. Nočem se Šaliti, dragi gosood*glavar, iz Vaših zaslužnih gosDodov, nikakor ne, moj dragi; toda še danes se mi dobro zdi, kako imenitno ste po 201 oktobru svojo taktiko uredili. Cel teden Vas ni bilo v parlament in Vaši siromaki — pardon, ta beseda nima ničesar žaljivega — so »zijali« in »sedeli«, ter ugibali, kaj naj napravijo z ljubljanskim bojnim sklepom, kako ga naj izvedejo. Malo so se pač jezili na Vas, moj dragi, ne? Veste, zdi se mi, da so nekateri med njimi, ki so — eh, nekoliko nezanesljivi, ker vzamejo vsako besedo tako silno resno. V teh časih! No ja, vsak voditelj mora računati, da se nahaja med njegovimi četami tudi par nesigurnih kantonistov. No. dragi moj. pri volitvah si to popravite — v Istri, pa tudi v Dalmaciji . . . Toda. kam sem zabredel. Na svidenje, dragi moj glavar. Vaši genijalni taktiki redno zaupam. Ured'te. spravite stvar v pravi tir in naročite Vašim gospodom previdnost in še enkrat previdnost. An revoir, moj dragi. ■ Je ta fantazija kruta šnla, napisana nasprotniku \ zasmehovanje? Ne. Pogovor je izmišljen, toda niego-va podlaga je resnična, žal. le preveč resnična. Poslanec Seitz ie rabil v današnji seji sicer hud izraz, ko je imenoval slovensko - hrvaško klerikalno obstrukcijo zločinsko, ter ob-strukcijoniste »vladine kreature, ki izvaiajo migljaje grofa Stjnzkha-- — vse na kaže, da se ni zmotil. Preglejmo dejanski položaj. V avstrijskem parlamentu, kjer bi naj bil priče! po sklepih hrvaško-slover.ske konference v Ljubljani (20. oktobra 1912) najostrejši boi zoper Cuvajizem, so naši klerikalci molčali. Dr. Šusteršič. ki bi naj bil določil taktiko in podrobnost' tega 1 ia. se celi prvi teden ni pokazal v parlamentu in je svoje poslance prepustil samim sebi. Dva dni so takrat sedeli pod predsedstvom posl. Spinčića, ter ugibali, kaj naj pričnejo. Do sklepa niso prišli, ker si niso vedeli pomagati. Poleg tega so smatrali ljubljanski sklep itak le Hrvati (Istrani in Dalmatinci) za resen . . . Dr. Su-steršič je šele prišel, ko so se razburjeni duhovi teh »kantonistov« nekoliko pomirili. »Jedro« Susteršiče-vega kluba smatra namreč vse one, ki gredo poštenih misli s kranjskim vojvodo, pričakujoč od njega še vedno velikih narodnih dejanj, in naj si bodo koroški politiki ali istrski narodnjaki, za nesigurne kantoniste. Parlamentu so sledile delegacije. Dr. Šusteršič je sicer govoril o »ilirskem carstvu«, toda on in Korošec in Fon ne store ničesar, kar bi izgledalo le količkaj kot ostra taktika. Današnji vojaški govor dr. Korošca kaže, da bodo naši resolucijonaši kakor en mož glasovali baš za ono skupno vlado, ki je desetkrat bolj kriva, da imamo na naS^tn jugu »avstrijsko Makedonijo«, kakor pa avstrijski kabinet. Naenkrat pa izbruhne v proračunskem odseku obstrulccija baš onih ljudi, ki niso pri prvem čitanju bud-geta storili ničesar, kar bi bilo otež-kočalo parlamentarni dnevni red. 2e svoj čas smo navedli, da nima Stfirgkhova vj-jj,- nf\akega po- J sebnega poveljema, spraviti proračun kar najhitreje pod streho. Ona itak ve, da ji zbornica na vsak način dovoli provizorij, če rednega proračuna ne bo. Za rednim proračunom pa stoje nekatere predloge, ki naših ministftv nikakor ne štejejo med svoje protektorje. Službena pragmatika se skoraj vrne v parlament, so-! cijalno - zavarovalni odsek končuje svoje obsežno delo . . . Čim prej bi bil rešen parlament, tem preje bo morala vlada ugrizniti v ta kisla jabolka. Kako komodno bi bilo torej zavleči proračunske razprave, ter ubijati čas z referati in debatami o vsaki točki državnega gospodarstva ! Vsakdo, ki deluje v tem smislu, deluje popolnoma v intencijah vlade, deluje proti parlamentu in proti ljudstvu. Grof Sturgkh, ki je prav nerad gledal, kako si *e odsek svoje postopanje zenostavil. je z vsemi simpatijami na strani ohstrukcijonistov. Seveda, eklata ni treba in divje kriča- nje je tudi vladi neprijetno, zlasti ker se javnost začne za dogodke preveč brigati . . . V luči te argumentacije je razločiti popolnoma natančno notranje povode in nagibe naših hrvaško - slovenskih bojevnikov. Celi svet se smeje, ako pridigajo urbi et orbi, da hočejo pregnati Čuvaja — tam. kjer ga ni. In kako sodi odsek sam o tej kampanji, za to imamo najboljši dokaz: Dva poljska poslanca sta se" včeraj obrnila na delegata Stapin-skega, ki nai Stiirgkha prosi, da posreduje pri šusteršiču. To je dovolj jasno povedano, kdo da je gospodar naših obstrukcijonistov. Vojna na Balkanu. Črnogorci v vojni. (Od našega posebnega poročevalca.) C e t i n j e , 4. novembra. Po zavzetju Peči. Za načelnika v Peči je imenovan Lekić - Vojvodić. Turki se predavajo in razerožujejo. Srbske ogledne čete so dospele v Peč. Bombardiranje Tarabosa in Brdic. — Črnogorci pred Lešem. Iz Mrričanov poroča včeraj ob 10. uri ponoči oddana in danes prispela brzojavka, da se je 2. in 3. t. m. neprestano nadaljevalo obstreljevanje Taraboša in Brdic. Neprijatelj je mnop-o slabše odgovarjal, zlasti ker sta mu bila zopet dva topa onesposobljena za boj in je bilo njihovo moštvo skoro do zadnjega uničeno. — Desno krilo generala Martinovića, to je oni močni del njegove brigade, ki operira preko Bojane, se je že približal na deset kilometrov Lesu in se nahaja v Kukli, kraju, ki leži ob Drinu. Preki^ena le vsaka komunikacija med Skadrom. Lesem in S. Giovanni di Medua. Ogledne čete prvega in drugega odreda, t. j. Danilove in Martinovičeve so se že sestale. Skader je z vsemi utrdbami, ki ga obdajajo, popolnoma blokiran. Ska-derski valija dovoljuje prebivalstvu, da sme zapustiti mesto in se izseliti. — V vseh zasedenih krajih uvajalo Crnogorci svoje administrativne oblasti. — Zastopniki 15 malisorskih plrm^n so se norrmtfli generalu Mar- tinoviću, da udarijo na Les in Meduo. Rusi za »Rdeči križ« balkanskih držav. V korist črnogorskega ^Rdečega križa« se je vršila v soboto, 2. t. m. v Petrogradu v »športni palači« velikanska prireditev, kateri slede podobne v prid srbskega in bolgarskega »Rdečega križa«. Glavna točka sporeda je bila: slavljanski koncert in večer, na katerem so sodelovale najodličnejše moči ruskega dvornega gledišča, veliki zbor Arh-angelskega, velikoruski orkester, narodni zbor goslarjev. Koncertu je sledil »baletni divertissement« slovanskih plesov, ki so jih izvajali prvi baletni umetniki. Z ozirom na visoko vstopnino, je pričakovati velikega dohodka. * e Prošnja skaderskih konzulov na pre* stolonaslednika in njegov odgovor. Dne 30. m. m. so padali črnogorski projektili v bližino konzulatov, šol. bolnic in cerkva, radi česar je nastala v Skadru velika panika. Z ozirom na nevtralne zgradbe so se iz humanih ozirov obrnili konzuli avstrijski, nemški, angleški in francoski na prestolonaslednika z vljudno prošnjo, da Črnogorci čuvajo nevtralne zgradbe in ne izpostavljajo mirnega meščanstva v Skadru nevarnosti. Prestolonaslednik Danilo je odgovoril na to prošnjo, da je ta slučaj gotovo obžalovanja vreden, da pa tudi najboljša artilerija ne more biti za vsak strel odgovorna in da je Skader utrjeno mesto, katerega muslimansko prebivalstvo se bori v turških vrstah, ki torej ni nevtralno. Obljubil na je prestolonaslednik, da ^o v bodoče črnogorsko tooničar-stvo gledalo na to, da ne bodo nevtralna poslopja, na katerih se je pod nadzorstvom konzulov izvesjlo bele zastave, trpela škode, akoravno zah+evajo vojne operacije proti Skadru bombardiranje. V pismu se je tudi poudariala turška podlost in vero-lomnost pod Bardanjolom in njena brezobzirnost, ki ji ni nič sveto. — Ta odgovor je v spremstvu avstrijskega vojnega atašeja Hupke kot zastopnika nevtralne vlasti nesel poseben Prestolonaslednikov odposlanec v Skader. LISTEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alohonse D a u d e t. Prevel Oton Župančič. (Oalje.) -Poglejno — gobanj, pravim ti, đa je gobanj . . »a Stopila ie v grmovje, se vgrez- do kolen v suho listje, prišla je ^azaj vsa razmršena in opraskana, in mu je pokazala mrežico spodaj na gobi, po kateri se razlikuje vžitni gobanj od nevžitnega: »Vidiš, mrežico ima . . .« In bila je vsa vesela in srečna. On je ni poslušal, zamišljen je hil in je preudarjal zase: >AIi je sedaj pravi trenotek? ... Ali naj? . ..« A ni imel poguma, preveč se je smejala, pozneje pa se mu je zdelo, da Kraj ni pripraven; in vlekel jo je vedno dalje in dalje, kakor morilec, ki premišlja, kako bi mahnil. Ze je bil na tem, da se odloči, kar se prikaže na ovinku kolovoza nekdo, ki ju zmoti — bil je gozdni čuvaj tega okraja, Hochecorne, s katerim sta se pogostoma srečavala. Siromak, ki je izgubil v mali hišici kraj ribnika, ki jo je imel od države, no vrsti dvoje otrok, potem ženo — in vsi so pomrli za isto pogubno mrzlico. Ko je preminulo prvo dete, je zdravnik takoj izjavil, da je Stanovanje nezdravo, preblizu vode in njenih hlapov; in vkljub izpričeva-lom in prošnjam so ga pustili tam dve, tri leta. in v tem času so mu pomrli vsi. razven majhne hčerke, s katero se je naposled preselil v novo stanovanje kraj gozda. Hochecorne. s vojim trmastim bretonskim obrazom, z jasnimi, pogumnimi očmi. s strmim čelom, spušča joči m se izpod njegove službene čepice, pravi tip zveste duše, ki iz-polnuje z babjeversko vestnostjo vsa vodila, je imel čez eno ramo obešen puškin jermen, na drugo se mu je naslanjala glava spavajočega otroka. Kako ii je?" je prašala Fani in se nasmehnila štiriletnemu dekletcu, bledemu, shujšanemu od mrzlice, ki se je predramilo in odprlo svoje velike, rudeče obrobljene oči. Čuvaj je zavzdihnil: »Ni dobro ... kaj pomaga, če jo vlačim povsod s seboj... ne jć mi več, do ničesar nima slasti; mislim, da je bilo že prepozno, ko smo izpre-menili zrak in da se je bila že prej nalezla ... Tako lahka je, poglejte, gospa, kakor pero, bi rekel... kar naenkrat mi bo ugasnila, kakor drugi __O ti moj bog!__« Ta »moj bog! moj bog • se je izgubilo v pokanju suhljadi pod njegovimi nogami. Fani je minila dobra volja, stikala se je k Jeanu z vso nežnostjo splašene ženske, ki jo približa vsako vznemirjenje, žalost ali veselje, tistemu, ki ga ljubi. Jean si je dejal sam pri sebi: »Kako dobro dekle!...' a njegov sklep se ni omajal, narobe, le še bolj se je okrepil, zakaj na strmini gozdne poti. na katero sta krenila, se je dvignila podoba Irenina, opomin na zvonki smeh, ki ga je bil tukaj srečal in ki mu je segel prvi hip do srca. še predno je spoznal njecov globoki čar, skrivno vrelo produševljene miline. Pomislil je, da je odlašal da zadnjega trenot-ka. da je danes četrtek ... »Sedaj pa kar! Mora biti...« iti nedaleč je zagledal jaso, tam, je sklenil, je zadnja postaja. Bila }e gozdna preseka, debla so ležala med trskami in mnževtio skorjo, tudi dračje v kopicah ... Malo nižje iz daljave se je blestel ribnik, od katerega se je dvigala bela meglica, in na bregu zapuščena koča z razdrapano streho, pobitimi, odprtimi okni, Mochecornova bol-niščnica. Potem pa se je vzpenjal gozd proti Velizvju, velik grič s po-rumenelim mladjem, in potem gosto, visoko, žalostno lesovje ... Nenadoma se je ustavil. *Kaj. če bi se malo spočila?« Sedla sta na dolao. na tleh ležeče deblo, star hrast, ki bi mu po ob-klestkih lahko preštel veje. Ta kra? je bil miren, bledikasta svetloba je sevala po njeni, in dišalo je po vijolicah. Kako lepo je tukaj!...« je spregovorila, naslonjena mu na ramo, in je iskala na njegovem vratu mesta, kamor bi ga poljubila. Malo se ji je odmeknil in jo je prijel za roko. Njegov obraz je naenkrat kakor okrepenel. da se ga je prestrašila: »Kaj je? Kaj ti je?« »Stara novica, ljubica moja uboga ... Hedonin, saj veš, ki je odpotoval namestu mene ...« Mukoma je govoril, s hripavim glasom, katerega ton ga je samega osupnil, ki se je pa proti koncu že vnaprej pripravljene zgodbe zopet ojačil... Hedonin je zbolel, komaj je dospel na svoje mesto, in Jean je uradno 'me-novan njemu za namestnika — Zdelo se mu je, da bo to lažje povedal, da bo to manj kruto nego če bi ji raz- odel golo resnico. Poslušala ga js do konca, ne da bi ga prekinila, z si /.v bledim licem, s srenim pogledom »Kednj odpotuješ?« je prašala in potegnila svojo roko od nfega. »Nocoj... po noči...« In s stisnjenim, bolestnim glasom je pristavil: »En dan nameravam ostati v Ca-steletu, potem pa se vkrcam v Mar-selju.. .« »Nekaj, nikar ne laži več,« je zavpila v divjem izbruhu, ki jo je pognal kvišku, »ne laži več. saj ne znaš!... Veš kaj je res? To, da se ženiš... Ze dosti dolgo te pregovarja tvoja rodbina ... Tako se boje, da bi te jaz ne pridržala, da te ne bi otela vročinske bolezni in žolte mrzlice, po katero si moraš iti... Torej sedaj bodo naposled vendar potola-ženi... Gospodičnica je pač po tvo-iem okusu, to pač verjamem... In če pomislim, da sem ti. v četrtek še ovratnico vezala!... To sem bila neumna, ha!« Bolestno, uporno se je zasmeja-la, da so se ji usta zategnila in se je pokazala v vrsti njenih lepih, bisernih zob, na katere je bila tolikanj ponosna, vrzel, brezdvoma se ji je tisti zob nedavno zalomil, zakaj prej te škrbine še ni videl; in to, ta pokvarjeni zob sredi prstenega, upale-ga. skremženega lica, je naredilo na Gaussina strahovito mučen vtis. (Dalja prihodnjič.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 23/. stev. Na begu * turško armado po bitki pri Lile Đurgasu. Priobčili smo zadnjič izvod iz velikega poročila, ki ga je brzojavil vojni korespondcnt angleškega lista *Daily Telegraph« o bitki pri Lile Burgasu. Ta korespondenc Ashmead Bartlett z imenom, je bil v družbi bližnjega sorodnika turškega vojnega ministra očividec strahovite bitke pri Lile Đurgasu. Po bitki se mu je posrečilo uteči iz turškega tabora in se odpeljati v Konstanco na Romunskem, od koder je poslal svojemu listu nadalievanje poročila, prekinjenega 30. oktobra. Ko je bil brez koristi žrtvovan drugi kor turške armade, poslan proti bolgarskemu središču in je bilo dalnje bojevanje Muktar - paše proti bolgarskemu krilu postalo nemogoče, je smatral Abdullah - paša bitko za izgubljeno. Bartlett poroča od tu dalje: »Proti polu 6. uri je Abdullah-paša — poveljnik turške armade v Traciji — spoznavši, da je bitka izgubljena, zapustil grič, na katerem se je s svoiim generalnim štabom mudil ves dan in vrnivši se v vasico Satikioj, vrgel še en pogled na bojno polje. Povsod so se turški voji umikali. Jaz in Ahmed (bratranec vojnega ministra) sva šla na mesto, kier se je drugi kor ves dan bojeval. Tla so bila pokrita z mrliči in ranjenci; kar je ostalo vojakov živih so posedali tod in tam potrti in tožili, da so lačni in da jih zebe. Bila sva prisiljena se hitro umakniti, kajti sovražnik ie obsipal bojno polie s šrapneli. Tako Boteari, kakor Tu^ki so bili preveč utniieni. da bi drug drugega to noč nadlegovali. Čudežna pomoč. Prišedši v turški tabor sino izvedeli, da je Abdullah - paša ukazal pripraviti njegovo prtljago in da se pripravlja odnotovati vsak čas neznano kam. Bili stno v obupnem položaju. Brez konja, vrednega tega imena, je bilo nemogoče slediti Turkom na begu. Trudni, oslabljeni od stradanja, bi nikdar ne bili mogli peš prehoditi dolge poti do Čorluja.Vpra-šala sva Abdullahovega slugo, če je mogoče dobiti kaj jesti, a on je odgovoril : Nemogoče! Moj gospod ni ves dan zavžil drugega, kakor košček prepečenca: v celi pokrajini ni dobiti ničesar jesti. Vrgel sem se na stol in skoro bi se bil razjokal. Bilo je grozno. 15.000 frankov sem imel pri sebi pa še koščka suhega kruha ni bilo zanje dobiti. Ze sem se bil odločil, da ostanem čez noč v Satikioju in se raje dam ujeti od Bolgarov, kakor da bi umrl od lakote in od mraza, ko sem zaslišal glas svojega brata, ki je tudi žurnalist. in me je k«ical z imenom. Kakor bi bil poslan od nebeške previdnosti je prišel s karavano z živili za tri dni, z vso mojo prtljago in svežim konjem. Ahmed in jaz sva kar olani^a na živila. Moj brat mi je pripovedoval o doživljajih voinih korespondentov. Zadržani so bili. kakor ujetniki v Čorhnu in zastraženi od patrulje. Čuvši 29. oktobra iz daljave grmenje topov so žurnalisti - ujetniki energično zahtevali dovoljenja, da sme;o oditi. Neki of:cir jim je rekel, da jih pusti v Lile Burgas, ker ni vedel, da je fo mesto že v bolgarskih rokah. Žurnalisti so res odpotovali proti Lile Burgasu; kaj se je ž njimi zgodilo, ni znano; moj brat je na srečo zgrešil pot in misleč, da gre v Lile Burgas je dospel v Satikioj baš o pravem času, da me reši smrti vsled lakote. Zapovednikovo obupanje. Ahmed, ki me je bil zapustil, se je vrnil nekako ob osmih zvečer, me zbudil in mi povedal, da se je Abdullah - naša ves sestradan vrnil v glavni tabor. Hiteli srno k vrhovnemu zapovedniku in imeli veselje videti da ie vse zavžil kar smo mu ponudili. Zapovednik je bil ves potrt. Izrekel sem upanje, da se utrujeni sovražnik oddalji. Abdullah pa je zmajal z glavo in te odgovoril: Bojim se, da ne. Naša armada je donrinesla strahovite žrtve, zlasti oficirii. katerih večina je padla. Preostaja mi še popisati tragični dan, ko je armada Abdullah-paše, po dvadnevnem heroičnem boju morala vsled sovražnih šrapnelov, lakote in mraza zagnati v obupen beg proti Čorluju. Dne 31. oktobra ob 5. zjutraj me je Ahmed nagloma zbudil in mi zaše-petal na uho: Pojdite hitro. Tu ne moremo več ostati. Abdullah in njegovi oficirji so že odpotovali. Vojaštvo je vas zapustilo. Bolgari pridejo lahko vsak trenotek. Ta vest me je presenetila, kajti čudno se mi je zdelo, da mi noben oficir ni ničesar povedal. Toda v splošni zmešnjavi tega nepripravljenega odhoda so najbrž na nas pozabili. Nismo izgubili niti trenotka. Čez mani, kakor pol ure smo bili pripravljeni. Danilo se le in streljanje z gričev nam je kazalo, da se Bolgari bližajo in da so zadnje turške straže i njimi zapletene v boj, Satikioj je bil ponoči zapuščen od vseh, samo težkoranjenci so ostali — prepuščeni svoji usodi in usmiljenju sovražnika. Ob 6. smo bili na potu v Čorlu. Komaj smo bili zapustili vas, so začeli grmeti bolgarski topovi. Kar naenkrat smo bili sredi med velikansko množico bežečih vojakov; dolge vrste vozov, v katere so bili vpreženi voli, topničarske baterije v neredu, ves tren razbite armade, ki ima samo še en namen: ohraniti med sabo in sovražnikom čim večjo oddaljenost. Odločili smo se, da se umaknemo v vas Ahmedbey, kamor je bil šel tudi Abdullah-paša, a prišedši tja, smo videli, da so vsi to vas zopet zapustili in da so tam ostali samo ranjenci. Najmočnejši si delajo pot. Na potu v Čorlu se je kar gnetlo bežečih vojakov. Bili so to prednji deli treh korov poražene armade. Od obeh strani se je slišalo bobnenje bolgarskih topov in eksplodiranje projektilov. ki so leteli prav blizu nas. Očividno je divjal obupen boj pri zadnjih stražah, kjer je Mahmud Muktar paša s 3. korom napel vse sile, da se reši iz silno eksponiranih nozicij, v katerih ga je pustil splošni beg L, 2. in 4. kora turške armade. V tem trenotku še ne vem, ali je ^ndullah-pnša ukazal armadi, naj se umakne ali pa se Je vojaštvo samo snustilo v beg. Najbrž je bil pripravljen načrt, da se armada v redu umakne, a da se je umikanje vzlic vsem odredbam zapovedništva spremenil v pravi beg: kdor more, naj se reši. Nobeno pero ne more popisati prizorov, ki so se zgodili na glavni cesti. Vsakega reda je bilo konec. Cele bricrade. cele divizije so se raz-teple. Vojaki so se bojevali med se-boi. kdo pride prej naprej. Tako so prišli najmočnejši v prve vrste, oslabljeni, bolni in ranjeni pa so zaostali. Na tisoče in tisoče ranjencev se je trudilo, da bi ne zaostali, a mnogo ranjencev je bilo že tako slabih, da so popadali in niti poskušali niso več vstati. Cele tri dni se vsi ti nesrečniki niti dotaknili niso kake jedi: noben drugi vojak hi tega ne bil tako dolgo prenesel. Prevzeti sočutja smo med naiboii oslabljene razdelili kar smo imeli živeža ali sredi take množine *e bila na^a pomoč to, kar je ena kaplja vode za celo puščavo. Ranjenci umirajo na cesti. Čim hofj smo se oddilievali od bojnega polja, tem groznejše prizore smo videli. Mnogo ranjencev vsled oslabelosti ni moglo naprej: legli so kraj ceste da bi v miru umrli. N;so pa izrekli ne pritožbe, ne prekletja nad tistimi, ki so pravi krivci njihove grozne usode. Časih, če je kdo izdihnil, so se njegovi tovariši ustavili, izkopali jamo in ga v niei zasuli. Toda skoro vsi mrliči so kar obležali na cesti. Med bežečim vojaštvom ni bilo skoro nobenega oficirja. Začetkom voine je bilo v turški armadi 2W0 oficirjev manj. kakor jih je h^o treba: v tej veliki bitki ie pa padlo silno mnogo oficirjev. Vsled tega je T mogo bataljonov ostalo brez pove nikov — črede ovac brez pastirjev. To je tudi eden vzrokov ^raho-viteea nereda, ki je spopolnil noraz. Na cesti smo srečavali nove oddelke vojaštva, prihajajoče od Čor-luia in namenjene, da okrepe zadnje straže. Pa tudi ti so bili potegnjeni med gnečo in so se pridružili begunom. V vsaki vasi so vojaki udrli v hiše, trgali listje z dreves in ie snedli, izkopavali korenine in jih uživali kakor tudi nekuhano zelenje. Vsak potoček se je v hipu izpre-meni! v blatno močvirje, tako so voli. Iju-die in konji silili notri, da si pogase žejo. Po večurnem begu smo se ustavili za pol ure, da bi se konji odpočili. Obstali smo na griču pol pota do Čorluja in si ogledali okolico. Do kamor je videlo oko, so bile vse ceste polne bežečih vojakov. Moralo jih je biti najmanj štirideset do petdeset tisoč: vsi so hiteli na Čorlu, upajoč da pridejo tja pred solnčnim zahodom. Ali od teh jih ie dosti manj kakor ena četrtina prišlo v Čorlu; vsak čas je po deset ljudi počepalo na cesti in obležali so, kakor mrtvi. Mnogi vojaki so puške in tornistre in druge predmete opreme proč pometali, da bi prišli hitreje naprej, dnun so celo čevlje proč vrgli in hodili bosi. Neki upehani turški vojak je bil tornister, čevlie in suknjo proč vrgel, a bi! je tako slab, da vzlic temu ni mogel nanrej. Svojo puško pa je še vedno stiskal k sebi. Oziral se je naokrog in zaklical: Prokletje — danes je turški vojak manj vreden kakor pes. Ko je zagrnila noč te pretresljive prizore, smo bili še daleč od čor- luja. Težave potovanja so se podvojile. Naenkrat se je polomilo kolo voza, na katerem smo našli malo prostora. Nadaljevali smo vožnjo s tremi kolesi; seveda je šlo silno počasi. Končno smo dospeli pred čorlu. Nered med silno množico begunov je absolutno nepopisljiv. Vse ceste se stekajo na prostorno višavo, kjer je velik most. Ne vem, kako smo prišli skozi gnečo, kajti vse ceste so bile popolnoma blokirane. Dejstvo je, da smo bili ob 10. zvečer končno v Čorluju. Albansko vprašanje. Nemški listi se bavijo z veliko vnemo z vprašanjem, če dobi Srbija pristan ob Jadranskem morju. Tako pišejo med drugim tudi sledeče: Zasedenju albanske obali od strani Črnogorcev bo baje v kratkem sledila okupacija Drača od strani Srbov, ki so glasom poročil že na potu tja. Za našo monarhijo nastopi sedaj oni čas, ki ga je vedno imela pred očmi. Da se pod prav nobenimi pogoji ne bo pustilo, da bi slovanski element segel po obali Jadranskega morja, se razlaga samo ob sebi z oziri na naše lastne interese. Avstro-Ogrska gre v tem oziru roko v roki z Italijo, ker veže obe državi dogovor, ki ima za podlago integriteto in neodvisnost Albanije. Da stoji tudi Nemčija popolnoma na strani svojih zaveznikov, dokazuje tozadevno poročilo nekega nemškega lista, ki lahko velja za poloficijalno. Avstro-Ogrska ima jasno začrtano pot, od katere ima tem manj vzroka kreniti na stran, ker leže na tej poti njeni najvitalnejši interesi. Kar se tiče onega, kar mora Avstro - Ogrska storiti najprej, se ne bomo motili, če rečemo, da se mora Avstro - Ogrska najprej s svojimi zavezniki, pred vsem z Italijo, dogovoriti glede tega vprašanja. Seveda ni izključena rešitev tega vprašanja mirnim potom. Tem težja pa bo mirna rešitev, čim deli bo Avstro - Ogrska Čakala, ker se bo Srbija vsled svojih neprestanih zmag prevzela in se ne bo ozirala na jadranske države Avstro - Ogrsko in Italijo. K temu dostavlja »Frankfurter Zeitung«: »Znano je. da je Avstro-Ogrska sklenila, da ne pripusti, da bi Srbi zasedli del Albanije. Tudi je znano, da obstoja med Avstro-Ogr-sko in Italijo trden dogovor, glasom katerega se zavzemata obe državi za integriteto in neodvisnost Albanije. Olnsom zanesljivih poročil ni dvoma, da moreta Avstro - Ogrska in Italiia pri tem računati na polno podporo Nemčije. Tem jeremiiadam so se pridružili tudi romunski listi. Kakor^nam-reč poročajo iz Bukarešte, se je izrazil albanski poslanec Izmail Kemal pred svoiim od potovanjem na Du-nai sledeče: Namera^nmo sklicati koncem novembra v Bukarešti kongres. Mi Albanci bomo poskusili preprečiti, da bi postala Albanija plen Srbov. Alhnnci. ki so živeli petsto let skupni s Turki, so pričakovali od *eh izboljšanje svojega položaja. 2al je prišlo drugače. Danes sto-?imo pred veh'ko slovansko nevarnostjo in u^amo. da bosta Avstro-0tiri ure proti turški premoči, dokler niso dobili ojačenja. Konflikt v balkanski zvezi? Iz Belgrada poročajo, da so baje nastale med bolgarskim in grškim poslanikom v Belgradu diference pri zopetnih pogajanjih, ker stavi zdaj Grška večje teritorijalne zahteve. Mirovno vprašanje. vWiener Allg. Zeitung- poroča: Med balkanskimi državami je dogovorjeno, da se bodo mirovna pogajanja pričela šele tedaj, če bodo dani sledeči vojaški predpogoji: Srbi morajo zavzeti Skoplje, Grki Solun, Bolgari morajo priti pred Carigrad. Crnogorci pa zavzeti Skader. Nekaj časa bo še minilo, predno bodo Bolgari pred Carigradom in predno bodo Črnogorci zavzeli Skader. Pred tem trenotkom. če ne pride do kakih nepričakovanih dogodkov, se ne bodo začela mirovna pogajanja. Iz Berlina poročajo: Na mero-dajnem mestu sporočajo, da s: vrše tned velesilami dogovori zaradi prošnje za posredovanje, ki jo je izročila ;;ia francoski vladi. Kakor poročajo iz Pariza, ne pričakujejo dosti od tega novega poskusa, da se doseže x ~2,:um mede velevlastmi. Velevlasti bodo najbrže vprašale vsako posamezno balkansko državo za njene pogoje. »Frankfurter Zeitung- poroča iz Carigrada, da se je včeraj popoldne vršila na porti tajna konferenca podanikov, katere sta se udeležila tudi veliki vezir in zunanji minister. Veliki vezir je poda! sliko položaja. Nato so imeli poslaniki konferenco z avstro - csrr^kim poslanikom mejnim grofom Pallavicinijem. v katerem so oklenili, da nujno odpošljejo enako se glaseča poročila na svoje vlade. Ge-nerali^mus Nazim paša je poslal nekega generala v Carigrad, da sporoči pon:. da otomanska armada odklanja vsako intervencijo ali medi-acijo z balkanskiirj državami. Neki carigradski list trdi navzlic vsem dementijem. da je ministrski svet turški potrdil pogajanja zunanjega ministra z veleviastmi glede ntervencije. Porta je dala nato ve-levlastera neomejeno pooblastilo za mirovni sklep, tako da je mogoč konec sovražnosti. Mahmud paša. drugi šef generalnega štaba, je izjavil velikemu vezirju v imenu armade, da ie mirovna JHa Turčije napravila najslabši na armado, ki noče nič vedeti o kaki intervenciji, temveč nadaljevati boj do zadniega moža. Sef uni- iv in Talaat hej sta v imenu svojih strank podala enako izjavo. Glasilo bolgarskega ministrskega predsednika Gešova piše včeraj: Predvsem nikakor ne zadovoljuje oblika, v kateri je porta sporočila svojo mirovno voljo. Predvsem je treba, da se porta obrne direktno na balkanske države, četudi s posredovanjem velevlasti, s prošnjo za mir. Ce Turčija uvidi, da bi jo nadaljevanje vojne privedlo do propada, tedaj vv more skleniti mir. Iz Petrograda poročajo, Ua so ondotni diptomatični zastopniki balonskih držav izjavili Sazonovu na rr*dlagi instrukcij. ki so jih dobili od svojih vlad, da smatraja sedanji trenotek za prikladen, da se sklene mir. Sazonov je baje odgovoril na prošnjo Turčije, da se mora Turčija zavezati, da spreime mirovne pogoje, ki jih bodo diktirale velesile. Tuje vojne ladje v Orijenta. Berolinska »Kreuzzeitung« poroča iz Carigrada: V diplomatičnih krogih govore, da je porta sklenila 7 angleško vlado zelo važne, z vojnim poloiajcm v zvezi stoječe dogovore. Na to se tudi nanaša sporočilo velikega vezirja vojnemu ministru, da je Turčija dosegla diplomatičen i^peh. V Carigradu menijo, da bo Anglija Turčiji v njenem sedanjem Položaju prav posebno pomagala. Obenem poroča omenjeni list iz Londona, da se v vsaki konferenci tozadevnih članov, vrše v zadnjih dneh pogovori o odpošiljatvi mornarice. Mrzlično delovanje v vojnem ministrstvu se nikakor ne sklada z izjavo, da gre za že zdavnaj sklenjeno odredbo. Najbrže dela Anglija na to, da prepreči možnost, da bi se Darda-nele odprle. Cilj mornarice, ki je bila odposlana v Egejsko morje, je zaliv Suda. In trditi se mora, da je mornarica pripravljena na vse eventualite-te, ki bi po naziranju Anglije mogle nastopiti. Pred Carigrad je dospela francoska križarka »Leon Gambetta«. Zgodovinski spomin. V noči od 20. na 21. avgusta INS6. se je v knežji palači v Sofiji zgodil buren prizor. »Podpiši izdajalec!^ Ta klic je zagrmel v veliki dvorani krepka pest je udarila ob mizo in potem dvignila revolver. Ogrože-nec. ki ga je obdajalo nekaj mladih oficirjev, je vzel pero in je na popisani papir, ki mu je bil predložen, zapisal: >Bog čuvaj Bolgarijo — Aleksander.« Mož z revolverjem je vzel ta papir in ga del v žep. Tisti, ki je podpisal ta papir, je bil knez Aleksander Battenberg, podpisal je izjavo, da se odpove prestolu, mož z revolverjem pa je bil kapitan Radko Dimitrijev. Ta )e bil v največjem dežju pripeljal iz Pernika en polk vojakov v Sofijo, kjer so se mu pridružili ka-detje; ponoči je obkolil knežjo palačo in prisilil Aleksandra Battenber-ga, da se je odpovedal kroni. Aleksander se je pač povrnil v Sofijo, a dolgo mu ni bilo obstanka. Preveč se je naslanjal na Avstrijo. Po povratku kneza Aleksandra je moral Dimitrijev pobegniti; šel je na Rusko in služil v ruski armadi, dokler niso Bolgari strmoglavili Aleksandra. Ko je postal Ferdinand Koburžan knez bolgarski, se je Radko Dimitrijev vrnil v svojo domovino in vstopil zopet v armado. Aleksander Battenberžan počiva zdaj v Sofiji v mavzoleju, ki mu ga je sezidal njegov naslednik. Radko Dimitrijev pa vodi bolgarsko armado od zmage do zmage. Princ Rindisch-BFitz proti avstrijski politiki na Balkanu. V dunajski »Die Zeit« je priobčil princ Ljudevit Windischgraetz ta-le iz bolgarskega glavnega taborišča Stare Zagore datirani članek: Včeraj sem prispel v glavno taborišče bolgarske armade, da kot gost carja Ferdinanda sledim operacijam armade. Zdi se mi umestno, da podam sliko vseh onih vtiskov, ki sem jih dobil tu na Bolgarskem po znamenitih dogodkih zadnjih dni. Predvsem moramo biti o tem na jasnem, da se ie naše zunanje ministrstvo temeljito zmotilo z načinom, kakor postopa v sedanji krizi, in da se je nahajalo in se nemara nahaja v svojih premisah na popolnoma napačni poti. To ni sicer nič novega, vendar pa se mora pri razpravi o sedanjem položaju posebno poudarjati. Vse, kar se tu vrši zadnje tedne, mesece, da, leta, je rezultat ne morda mo-mentanega slučaja, ne, marveč, je lončen razvoj smotrene poiiike, katere izvor leži daleč za nami in temelji v jasnem spoznanju b < kanskih razmer. Saj je morda res, da je danes dosti lažje presojati in i/ faktov sklepati, vendar pa je naloga diplomacije, da išče jasnost in jo s svojimi sredstvi tudi najde. Po svojem prihodu na Boćarsko, sem mnogo slišal in se marsikaj naučil razumeti. Z večletnim smotrenim delom so bili pripravljeni uspehi, ki so v zadnjih dneh našli pri Lozengradu svoj daleč na okoli vidljiv izraz. Naj bo izid vojne takšen ali drugačen, naj izkazuje nadaljni razvoj kakršnekoli faze, eno je gotovo: tu je uspeh, ki ga ni več mogoče izbrisati. Odveč bi bilo ponavljati vesti, ki zadostno ilustrujejo. kaj se je do-igralo. Ne da se tajti. da Je to razpad turškega velikana. To je polom Aehrenthalovih fraz o status quo« in o Sandžaku, saj je znano, da stoje Srbi že v Prištini in v Skoplju. Cas je že. da bi se spoznalo, da se s frazami brez ozadja ne more delati svetovna politiKa. Ml smo desetletja vodili politiko, naperjeno proti II milijonom naših lastnih rojakov, sedaj pa naenkrat vidimo, da ima 6 do 6 milijonov izven monarhije prebivajočih Jugoslovanov moć in pogum, stopati po svojih potih, da, še več, na teh potih si tudi izvojevati uspehe. Govoril sem z raznimi državniki, kakor z Gešovem, Stančovem in Danevom. To, kar se tu godi, je rojstvo nove moči. Je vzhod solnca, ki bo sijalo kristjanom na Balkanu. Mi si moramo biti v tem docela na jasnem, da bo nastop naše monarhije v najbližji bodočnosti odlociL ali bo ta nova kombinacija moči imela svoje oporišče v Petrogradu, ali na Dunaju, zakaj že pri svojih prvih prihodnjih korakih bo morala Bolgarska izjaviti, kakšne so njene zahteve in kaj naj bo cilj nadaljnih bojev. Povsem naravno je, da se danes, ko si je bolgarska sila izvoje-vala uspehe in zmage, želje in pogoji ne omejujejo samo na zahteve po reformah. Bolgarska je pričela vojno na svoje stroške in nevarnost in bo za to morala najti primerno protivrednost Nesporno gotovo je namreč, da od Turčije ne bo mogoče dobiti denarja. Pri nas ste bili doslej dve gesli, ki sta v splošnem določevali zunanjo politično smer: prvič status quo in drugič vprašanje Sandžaka, oboje se je danes preživelo. Danes se ne more več govoriti o stanju, ki je bilo pred bitko pri Lozengradu. Treba bo najti novih idej, določiti nova pota, po katerih se bo v bodoče gibala naša politika. Danes je treba na Balkanu v prvi vrsti računati z Bolgarsko, ki v ustvarjenih pozicijah išče podlago svojega obstoja. Tu v glavnem taborišču sem našel najmirnejše razpoloženje, polno zavesti in prepričanja, da Bolgarska mora zmagati in da se mora vse dobro končati. Iz rusko - japonske vojne sčm prinesel nekako sposobnost, da slutim v naprej razvoj vojnih dogodkov in ta slutnja mi pravi, da je tu na potu velikanski prevrat Štajersko. Iz Celja. Slovensko meščanstvo spominjamo ponovno na shod polit društva ^Naprej«, ki se vrši jutri, v soboto, v gostilni »Narodni dom*. — Dnevni red: 1. Celjsko gimnazijsko vprašanje. 2. Predavanje o balkanski vojni. 3. Slučajnosti. — Začetek ob 8. zvečer. Z ozirom na važnost dnevnega reda prosimo za mnogoštevilen obisk. Iz Šoštanja. (N a n a s I o v »S 1 o-venske Straž e«.) V Mariboru je govoril na občnem zboru >Sloven-ske Straže^ profesor Jarc, da hoče to klerikalno obrambno društvo otvoriti otroški vrtec v Šoštanju. Imel bi biti ta vrtec že lansko leto otvorjen, a se ie stvar vsled klerikalnega strankarstva razbila. Klerikalci so namreč zahtevali, da morajo pristopiti vsi starši, ki bi hoteli pošiljati svoje otroke v vrtec :>Slovenske Straže*, k temu društvu. Tega slovenski starši v Šoštanju niso mogli in tudi ne hoteli obljubiti — in vsled tega klerikalci otroškega vrtca niso ustanovili. Saj jim ne gre za slovensko vzgojo otrok temveč za strankarsko propagando. Ciril-Metodova družba ne stavi nikoli nobenih pogojev za sprejem dece v njene zavode, njej zadostuje, da so starši Slovenci. Mi bi že sploh imeli Ciril-Metodov otroški vrtec v Šoštanju, ali ker se je ^Slovenska Straža« te zadeve lotila, nismo hoteli kot dobri Slovenci delati zgage, misleč, naj gre vsaj nekaj denarja od »Slovenske Straže* v narodne namene, da ne bodo vsega požrli falitni klerikalni časopisi, čuki, zakotna kaplanska društveea in dijaki, kateri se za dober denar klerikalcem prodajajo. Kaže se, da človek klerikalcu prav nikoli ne sme zaupati: zanj je vsaka in naisibo še tako nujna narodna zadeva, vedno strankarska kupčija. Vzorno gospodarstvo pri »Slovenski Straži kaže tudi to, da so celo leto vzdržavali v Šoštanju — vrtnarico brez otroškega vrtca. Iz Šoštanja. Neki »narodni« trgovec iz zgornje Savinske doline ima toliko zaupanja v tukajšnjo nemško šolo. da je poslal svojo hčerkico sem v Šoštanj, da bo obiskovala ta zavod. Vsa čast takemu zavednemu in pametnemu Slovencu! Rogaška Slatina. Hijenski napad mariborske »Straže^ na grob Jurja Plevčaka pri Sv. Roku je napravil tudi pri nas mučen vtisk. Plevčak je bi! Slatinski domačin, naš rojak! Pogrebi pač niso predmeti demonstracij in napadov, saj so druge priložnosti za narodno delo. Kako je to žalostno pri nas! Samo da se neskončno bogati narodni trgovec pri cerkvi, drugo pa naj le vse vrag vzame. Imeli smo nadžupnika č. g. Antona T r e 1 i h a , zlat Slomškov značaj. Kaj se je že takrat trudil nemški Schulverein, da bi nam spravil nemško šolo v Slatino, pa Frelih so vedli vse zabraniti; pa so žal zatisnili oči na predvečer pred Tremi kralji 1898. Potem se je prizi-bć>la iz Maribora cela truma duhovnikov, postavili so nam za nadžupnika prefekta Franca Korošca. Ta pa je Schulvereinu hitro obljubil sodelovanje s podučevanjem krščanskega nauka in še učilnico jim je blagoslovil. Tužna mu majka! £Iaj pa vidi, kako nemštvo naprej gre! — Ta nepridiprav, nadžupnik Korošec je tudi predsednik političnega društva za rogaški okraj. Pa kaj naprti? Celo nič; niti okrajnega zastopa ne more dobiti v oblast,ko bi tako lahko šlo. Saj ni nikdar nikakega zborovanja, da bi posestniki celega okraja izvedeli, kaj naj storijo. Kakor stara mrzla kura koklja na jajcah sedi, pa nič ne zvali, tako je naš predsednik političnega društva za nič. — Veliki narodni škandal pa je, kaj dela ta naš cerkveni dostojanstvenik z Hochenburgerjem. Minister Hochen-burger je že prišel par let sem poleti na Slatino se luftat. In ko se zadosti prelufta, naznani kopališčna uprava, kdaj fiochenburger odide. Tedaj je naš mali kolodvorček pretesen, vse-nemške topličarske gospode je tam vse polno, v ozadju pa se vidita tudi dva duhovnika, naš domači nadžupnik Korošec in tudi nadžupnik Šalamun Franc iz Rogatca, star votli nemškutar. Nikdo se za ta dva ne briga, obrazi pa se jima svetijo same blaženosti, kakor frišno lakiranim svetcem na oltarju. Šele ko ima vlak že odriniti, poda Hochenburger tudi 3cerkvenim špicam« roko v slovo. Tedaj Korošec in Šalamun malo da ne popadeta z trebuhi na zemljo. Ko je vse že davno odšlo, se zravnata, pc pravita trebuhe, napihneta obraze in odkorakata ponosna na svoje delo za -vero in narod«. Nadsvetnik Gailinger - Kapun želi baje postati naslednik Liebi-schev, torej vodja mariborskega okrajnega sodišča. V tem ga podpira nemški ^Volksrat-. Gailinger, ki se je dal v to neslano ime prekrstiti iz slovenskega Kapuna, je znan osobito s tem, da se nekdanji Triglavan ponaša povsodi kot renegat Njegovo pravno znanje je bilo vedno na glasu kot silno pomanjkljivo, njegovo uradno občevanje je pogrešalo najnavadnejšega takta. Pravde, ki jih je imel v najnovejšem času, so sicer zanj ugodno iztekle, a pokazale so vendar, da mož ne spada v urad, kjer ima z dostojnimi strankami opraviti. Ce bi torej naš najvišji pravosodni organ postavil tega moža na čelo tako odličnega, težavnega in obširnega urada, kakor je mariborsko okrajno sodišče, potem bi bilo s tem dokazano, da se ne vpraša po zmožnostih, ampak, da je za imenovanje merodajno le načelo, kako briskirati štajerske Slovence. »Sudmarka« je dala pred nekaj leti v Št. Ilju nad Mariborom postaviti lepo hišo z imenom »Siidmark-hof«, ter ustanovila tam krčmo, v kateri naj bi se shajali mariborski i Nemci« na svojih izletih. A ta ^Siid-marka^. ki povsodi vsiljuje privan-drane obrtnike, tako slabo podpira te svoje krčmarie, da je že tretji krčmar v tem »Hofu« propadel. Pretekli teden je odbornik mariborske stidmarkine podružnice dr. Orosel, dal sedanjega krčmarja Scherrfranza zarubiti, ter mu pobral vso rubljivo premičnino, tako da je mož obupan tožil: »Da hat man mich herunter-gelaxelt und jezt lasst man mich zu Grunde gehen.« In takih obrtnikov je mnorro, ki se jim je enako godilo. Iz Maribora. Slovensko gledališče. Preteklo nedeljo je uprizorilo naše delavno dramatično društvo MeŠkovo dramo »Mati«. Z veseljem vpoštevamo stremljenje omenjenega društva, da bi podalo občinstvu po možnosti nekaj izvirnih del in nas seznanilo z deli domačih pisateljev. Meškovemu imenu je veljal večji obisk v gledališču. In ko se je po uvodnih koncertnih točkah »Glasbenega društva^ dvignil znstor, smo gledali in poslušali z veliko vnemo, z nenavadno pazljivostjo dolge govore in dialoge. Iz drame odmeva jasno in natančno veliki idealizem pesnikov in njegova globoka ljubezen do slovenske domovine, kaor jo na primer izraža duhovnik: »Želim si, da bi svet o meni ne rekel: »Ta mož je ustvaril velika dela-, pač pa: »Ta mož je ljubil svoj narod in svojo domovino«.« Kdor je čutil in ume-val to pesnikovo stališče, je bil ganjen in navdušen. 2al nam je bilo, da so tehnični nedostatki, ki jih ima ta drama, zelo ohladili naše navdušenje. Predolgi so ti govori in dejanje nas vodi po destruktivni poti do tistih koncev, ki ne vabijo človeka, da bi sledil dobrim vzgledom ljubezni do domovine. Priznavamo pa radi goreče pesnikovo navdušenje in želimo si, da se snidemo z njegovo dramo zopet, toda s predelano dramo, tako, da bi se lahko veselili s pesnikom nazadnje pozitivnih uspehov v narodni vzgoji. Diletantje so bili zelo marljivi in so se trudili po najboljših zmožnostih. Načelovala jim je gdč. V., zelo simpatična, renomirana gledališka moč, ki jo pa vidimo le redkoma na našem odru. Igrala je naslovno vlogo, mater. — Ugajala nam je njena igra, istotako njen organ. — Gdč. Zinka v vlogi Silve je bila izborna, a mestoma premalo glasna. — Tudi gdč. Marjanova (Tinka) je bila zelo dobra. Duhovnik (g. J.) je bil dobra maska in njegova igra vredna priznanja: mestoma smo si želeli iz njegovih ust privzdignjenega glasu krepkejših zvenečih besed. — G. Majer je študiral svojo vlogo po svoji navadi vestno in pridno in je ves živel v njej. — Ivana ie igral z uspehom g. Juro-vič, a vloga nam nikakor ni simpatična. Strog kritik bi morebiti menil, da je ta vloga v tej obliki drami na škodo. G. Pajnhart (v vlogi Križana) ni imel svoje običajne sreče, očivid-no mu ni prijala ljubimska vloga. Cigana je igral temperamentno gosp. Steinberger. Režijo je vodil gosp. Marjan. — Nekaj besed dolgujemo še o zadnji predstavi v preteklem mesecu (23. oktobra). Uprizorili so nam enodejanko »V civilu«, ki ie dobro uspela. Občinstvo se je hočeš nočeš moralo smejati. — Dalje je bila na programu opereta »Vzbujeni lev«, za katero je bilo treba obilo truda in trdne volje, predno so se premagale ovire, da se je spravila na oder. Malokdo sluti, koliko so se žrtvovale nekatere osebe n.pr. g. Bu-reš, ki je pri vseh številnih vajah spremljal pevce na klavirju in vadil od začetka vso opereto. Občudovanja vredna energija g. Savina in njegova vera v zmožnosti diletantov je prelomila vse dvome in pomisleke. Z veseljem zabeležujemo, da je bil trud uspešen in da je občinstvo poslušalo opereto z izrednim užitkom. Kot pevci so sodelovali ga. Pivkova, gdč. Savinova, g. Savin in g. Vanda, ki so vsi želi obilo priznanja, kakor tudi močan orkester »Glasbenega društva<'. P. Drobne novice. Iz R a č pri Mariboru poročajo: V konkurz je prišel tukajšnji trgovec z mešanim balgom gosp. Janez Sinkovič. Začasni upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. Lorber v Mariboru. — Iz Gradca poročajo: Iz karlov-ske kaznilnice sta pobegnila dva kaznenca neki Pavel Rohle in Franc Schrniedpeter. Koj prihodnjo noč sta vlomila v vilo odvetnika dr. Griedla v graški okolici. Odnesla nista mnogo, dr. Griedlu, ki je enega izmed obeh potepuhov pri sodišču zagovarjal, sta se pa s tem izkazala hvaležna. — Iz Remšnika n a d M a-r i b o r o m poročajo: Dne 3. novembra so slavili pri Sv. Pankraciju običajno Lenartovo slavnost. Pri tem so se nemški fantje v pijanosti stepli in eden je kmečkega fanta Giegerla s krampom ubil. Ubijalca so že zaprli. — Z B i z e l j s k e g a. 30. oktobra so se tu pri zabavi v neki gostilni stepli. Pretep in prepir se je na cesti nadaljeval. Pri tem je kmečki fant Anton Žnideršič ubil posestnika Fr. Nujo. Drugi dan je našla mati Znider-Šičeva ubitega Nujo pred svojo hišo in je obvestila orožnike, ne da bi vedela za Čin svojega sina. Žnideršič je po Uboju zbežal, a so ga orožniki že dobili in spravili v kajho. — Iz Trbovelj poročajo: Neznani uzmoviči so ukradli pri gostilničarju Počivavšku godbeni avtomat, ga zunaj razbili in vzeli denar iz njega, potem pa ga vrgli v neko grabo. — Od Male Nedelje poročajo: Kočar Martn Matajič, ki se je iz Ogrskega priselil v Moravec, je dne 4. novembra ubil svojega očeta. Morilca so že zaprli. — Iz Slov. Bistri c e. Pred več tedni sta šla iz neke okoliške gostilne skupaj domu težaka Stermsek in Kohne. Kohne je StermŠku očital, da ga je nekdaj v mladosti večkrat pretepel; da bi mu to vsaj malo vrnil, mu je priselil eno za ušesa. Stermšek ie potegnil nož in Kohneta tako ranil na trebuhu, da je moral umreti. Oba možaka sta bila že skoro 60 let stara. Ropošho. Nov* koroški dež. predsednik baron Fries-Skene je došel včeraj v Celovec ter prevzel vodstvo koroške deželne vlade. Z očin proti nravnosti. Iz Sv. Heme poročajo, da je orožnistvo v ondotni okolici prijelo dninarja Jakoba Lacknerja, ker je na sumu, da je zlorabil dve nedorasli deklici. Javna dražba. Pri celovškem okr. sodišču se vrši 28. t. m. dopoldne javna dražba hiše na Beljaški cesti št. 17 v Celovcu s pritiklinami vred (gostilniška, hotelska in kuhinjska uprava). Posestvo je cenjeno na 60.551 kron 12 v, pritikline pa na 1397 kron, najmanjša ponudba znaša 30.974 kron 6 vin. Primorsko. Zveza županov in podžupanov na Krasu sklicuje za nedeljo, to je 10. t. m., ob 3. uri popoldne v Du-tovlje v prostore g. Al. Tavčarja vse člane trgovsko-obrtne zadruge goriške, spadajoče pod pol. okraj sežanski na pogovor: „Obramba pretečih zlih posledic". Spomenik cesarice Elizabete v Trstu, ki stoji v parku pred južnim kolodvorom, bo slavnostno odkrit 15. decembra. Nesreča na morju. Iz Trsta poročajo: Včeraj zjutraj je zapazil Lloy-dov parnik „Brtlnn" blizu Strinjana manjšo jadrnico, ki je bila vsled velikega viharja v nevarnosti, da se potopi. Dajala je znamenja za pomoč. „Brtlnn" se je približal jadrnici ter ji Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 257 Štev. skušal pomagati s tem, da so ji vrgli vrv. Vrv se je odtrgala in jadrnnica se je prevrnila. Štiri osebe, iz katerih je obstojalo moštvo, je padlo v morje. Tri je rešit parnik „Timavo", ki je prihitel na pomoč. Posestnik jadrnice, Mauro de Grassi, je utonil. Jadrnica se je s tovorjem vred potopila. Dražba hotela ,,Riviera" v Pulju. 16. t. m. ob treh popoldne se vrši dražba hotela „Riviera". Posestvo je cenjeno na 1,389.193 kron, pritikline pa na 201.158 kron. Najmanjša ponudba znaša 795.192 kron. Grozne posledice poskušenega samomora. Iz Pulja poročajo: Pred par tedni se je na Brionskih otokih ustrelil topničar Putz iz Amstettna zaradi nesrečne ljubezni, vendar se pa s strelom ni usmrtil. pTed par dnevi je odšel iz bolnišnice slep in pa duševno ne popolnoma normalen. Dnevne vesti. -fV avstrijski delegaciji se je o ekspozeju ministra zunanjih del vnela velezanimiva debata, v katero je posegel tudi bivši trgovinski minister dr. Baernreither. Ta mož, Nemec po rodu in mišljenju ter eden reprezen-tantov velikoavstrijske ideje, je v lepi in umerjeni obliki povedal vladi najbridkejše resnice in po zasluženju ožigosal njeno politiko napram Srbiji. Poudarjal je. da so balkanski narodi presenetili ves svet, ki je podcenjeval njih moč in njihovemu razvoju posvečal premalo pozornosti. Zdaj jih vidimo na kako vzoren način vodijo skupno vojno in na obzorju se prikazujejo znamenja, da bodo te države sklenile med seboj carinsko zvezo, trajno aliianco ter odpravile razkol. Opraviti imamo z ljudsko vojsko v velikem slogu. Balkanske države bodo samostojno postopale. Kdo hoče proti njim dvigniti roko? Da tega nihče ne more, to veste. Naša carinska politika napram tem državam je bila polna velikih napak in smo si te države ne samo gospodarsko nego tudi politično odtujili. Tudi druge napake smo zakrivili in smo dostikrat čast teh malih držav prav po nepotrebnem žalili. Zdaj pa se je pokazalo, da so te države dosti solid-nejše fundirane, kakor smo mislili. Strokovnjak je pregledal finance vojskujočih se držav in zlasti Srbije, ter je izrekel, da so te finance presenetljivo dobre. Požrtvovalnost teh držav si je pridobila priznanje Evrope in kaže se zdaj, kako dragoceno je, če se vodi vojna za veliko narodno idejo. Naša politika napram tej situvaciji mora biti. da se odpovemo načelu sdivide et impera in da začnemo lojalno in odkritosrčno politiko. — Tako je govoril dr. Baernreither in potem pokazal vladi pota, po katerih mora hoditi, če hoče doseči dobre gospodarske odnošaje z balkanskimi državami. Baernreither-jev naston je toliko važnejši, ker je Baernreither eden prvih poznavalcev jugoslovanskih razmer, kar jih je med avstrijskimi državniki. Že pred leti je dobil Baernreither od zelo visoke strani rialog, da izdela načrt, kako rešiti jugoslovansko vprašanje v okviru velike Avstrije. Takrat ie avstrijska politika še mislila anektirati kraljevino Srbijo ... Kako daleč je Baernreither prišel s svojim delom, ni znano, pač pa je znano, da je mnogo potoval po slovanskem jugu zlasti po Bosni. Da je na najmerodainejših mestih užival posebno zaunanie, to se je pokazalo, za časa Friediungovega procesa. Vsa Evropa je gledala na ta proces... bilo je že povsem gotovo, da bo sodba uničevalna za avstrijsko diplomacijo ... tedaj je naenkrat nastopil Baernreither kot posredovalec ... Pregovarjal je tožnike, naj privolijo v poravnavo in iim po dobljenem naročilu dela! konkretne obljube. Res. tožniki so se dali pregovoriti in poravnava je bila sklenjena. Ob sebi se razume, da se dane obljube niso izpolnile. - - Uničujoča sodba o naših diplomatih. V dunaiski »Die Zeit« pri-občuje neki politik članek o vzrokih naših neuspehov v Srbiji. V tem članku izreka pisec naravnost uničujočo sodbo o avstro - ogrskih diplomatskih zastopnikih v Srbiji. O sedanjem avstro - ogrskem poslaniku pl. Ugronu piše med drugim: »Tako se je moglo zgoditi, da je nas poslanik malo ur pred napovedjo vojne še kazal iz svojega salona skozi okno na mirno Studeničko ulico in vprašal nekega dunajskega žurnalista: »Ali je kako mesto takšno tik pred vojno?! Gospoda pl. Ugrona je pač napolnilo v tem trenotku čustvo, da razume psiho srbskega naroda v najglobljih njegovih globinah. Toda kmalu je moral spoznati, da je njegovo znanje ljudske psihe izviralo samo iz aktov in da je poslaniški arhiv, ki hrani pač še marsikaj od kakovosti Friedjungovih dokumentov in ki predstavlja celo kupno balkansko znanje naših diplomatov, samo laž in prevara... Tako ni na primer g. Ugron kasno predpoldne še nič ni vedel, da so na meji že jele pokati puške in mu je to moral šele povedati neki žumalist, dasi je uradno poročilo že več ur ležalo na mizi; v isti uri je pl. Ugron nasproti diplomatu neke druge države izjavil, da o kaki avtonomiji Stare Srbije in Makedonije ne more biti govora. Tako se je tudi zgodilo, da je naš poslanik opoldne dal v tiskovnem uradu srbske vlade vprašati, ako je res, da se je pri Kumanovu končala velika bitka, dasi so dopisniki listov že ob 8. zjutraj iz uradnega vira izvedeli izid te bitke. Kakšni so potem informacijski viri, na katere gradi naša diplomacija in naše ministrstvo zunanjih del svojo politiko? Isti kakor v Fried-jungovem procesu! Ali se je potem čuditi, da je takšna politika polna predsodkov, da takšna politika tako neverjetno podcenjuje armado, ki nasproti staroznani turški vojski hiti od zmage do zmage, in seje nezaupanje, mesto da bi tvorila privlačno silo za Srbe. ki od svojega prvega ostanka proti Turkom iščejo zaslom-be in opore v Avstriji, ker prav pravilno spoznavajo skupnost interesov.« — K tej sodbi nimamo nič pripomniti, saj govori sama debele knjige. 4- Naši škofi in italijanski cerkveni knez. Naši takozvani slovenski škofje brezsrčno molče napram velikim dogodkom, ki se doigravajo na slovanskem jugu. Seve oni si kakor glasoviti Bauchinger še vedno mso na jasnem, kdo jim je bližji — ali mohamedanski Turki, ali pravoslavni kristjani — Srbi, Bolgari in Crnogorci! Sam bog jim grehe odpusti, mi Slovenci jim tega greha ne moremo odpustiti, to tem manj, ko vemo, da so drugi cerkveni knezj, katerih z boritelji za *>krst častni i slobodu zlatnu < ne veže niti vez jezika, niti vez krvi, polni navdušenja in zanosa o sveti borbi, ki se vodi sedaj na Balkanu. Vsemu svetu slavno znani plemeniti italijanski škof Bo-nomelli se je izrazil v pismu, ki ga je pisal odboru za zgradbo cerkve v spomin bitke proti Turkom pri Le-pantu v Benetkah, o osvobodilni vojni na Balkanu tako-le: »Velika drama izrama, ki je stoletja tiščal ob tla krščansko Evropo, se nagiblje. kakor upam. h koncu. Na trakijskem bojišču bo morda že v nekaj dneh snet polumesec z vrat sv. Sofije, ki bo jih zopet otvoril Krist in sicer pravoslavnim vernikom, toda tudi ti so kristjani. (Ali ste slišali slovenski klerikalni celotje laškega škofa?) Konec bo monstruoznega tiranstva, ki je še obstojalo ob Bosporu na sramoto evropske diplomacije, ki ni več ne krščanska, ne mohamedanska. ne človeška. To je zadnji škandal, ki se tiče nas vseh. Star sem že in slaboten in blizu mi je že zadnji dan, a zahvaljujem se bogu, da mi je podelil, predno umrjem, še milost, da vidim, kako se bo izbrisala sramota, ki je turško gospodstvo v Konstantino-vem mestu. Kako mali in majčkeni so nasproti temu italijanskemu škofu naši slovenski cerkveni dostojanstveniki! - Kako se časi prem inja jo . . . Kdor se je pred par leti še upal priporočati, naj skuša avstrijska politika dobiti prijateljske stike z Pusijo in s Srbijo in naj sklene zvezo z Rusijo, ta je bil izpostavljen na j gr jim sumničenjem in najhujšemu i rega-njanju. Ne samo od strani Nemcev, ki hočejo Avstrijo ohraniti v popolni odvisnosti od Nemčije, nego tudi od strani lastnih rojakov. Kako s klerikalci obrekovali in denuncirali vsakega, kdor se je predrznil izraziti tako misel, kako so ga križali kot izdajalca in kako so zasramovali Rusijo in Srbijo. A zdaj? Zdaj vidimo v delegaciji celo dr. Šusteršiča. ki se zavzema za zvezo z Rusijo in za najožje prijateljstvo s Srbijo. Tako se časi preminjajo! Vzrok tej premem-bi je seveda lahko uganiti. Nemčija je postala mrzla . . . Italija nevarna .. . avstrijska država je izolirana in se nahaja v najtežjih okoliščinah . . . Kako so že časih učili otroke? Da se na morju v viharju tudi bogokletnik nauči moliti . . . 4- Občinske volitve v Prečini. To moramo deželni vladi priznati: to pot je glede občinskih volitev res vse ukrenila, da se omogjči ponovitev volilnih sleparij, kakor so se godile pri znanih zadnjih volitvah. Odredila je, da sta se obe gostilni kliub temu, da sta še čez postavno določeno mero oddaljeni od volilnega lokala, za čas volitev deloma zaprti. Volilci so sicer smeli biti notri, a gostilničarjema je bilo pod strogo kaznijo zažugano, da volilcem ne dasta pijače. Pred vsako gostilno je stala oborožena sila z nasajenim bajonetom. Od časa do časa so orožniki prišli pogledat tudi v gostilno, če se lastnik gostilne drži izdanega mu ukaza. Poleg teh dveh orožnikov, ki sta stražila vsak po eno gostilno, sta bila še dva druga orožnika, ki sta pazila na okrožje volišča. To pot je deželna vlada tudi odredila, da politična oblast v Novem mestu uradoma odpošlje svojega zastopnika na volišče. Kot komisarja je glavar po- slal praktikanta Golija. Ko je prvi dan volitev došel v Prečino, je bila njegova prva pot k župniku v farovž. Ljudje pripovedujejo, da je šel tja zajtrkovat. V volilni komisiji so bili sami klerikalci, med njimi Rakoše, znani izdelovalec žganja iz Straže ter Globevnik, upravnik pri državni trt-nici v Bršljinu. Ker temu človeku tudi naprednjaki še vedno kaj zaupajo, naj služi to v svarilo, da se je Globevnik iz svoj čas strastnega liberalca prelevil v še bolj strastnega klerikalca; pravijo, da zato, ker se boji, da bi klerikalci ne pogledali, kako ima lepo vrejeno državno trtni-co. V komisijo so bili vabljeni tudi naprednjaki, ki so pa to vsled čisto napačnih predsodkov odklonili. Pač pa sta se prvi dan udeležila volitev od napredne strani dva zaupnika. Enega izmed njih, g. Kosa iz Dalnje-ga vrha je imel Golija venomer tako očitno »na piki«, da se je vsem navzočim Čudno zdelo in je bil vsak, kdor Golija le malo pozna, prepričan, da ima Golija do Kosa kako osebno sovraštvo. In kakor smo izvedeli, je to tudi res. G. Kos je namreč pred volitvami g. glavarja zaprosil, naj z ozirom na javne kritike proti Goliju, ter z ojirom na lanske volitve, kjer je bil tudi Golija navzoč, pošlje to pot raje pravega komisarja. Glavar tej prošnji ni mogel ustreči, ker je bilo že prepozno, a je obljubil, da bo že tako odredil, da bo tudi Golija storil svojo dolžnost. Posebno pri nekem pooblastilu sta si prišla Golija in Kos zelo navzkriž. Ko je Kos pripomnil, da se je o tem že preje posvetoval pri glavarju samem, je Golija zarentačil, kot bi njemu glavar nič mar ne bil, in da je sedaj on več, kot vsi drugi. Sele, ko je uvidel, da so njegove besede osupnile tudi navzoče volilce, se je začel popravljati. Kakor je bilo za formalni red res vse skrbljeno, vendar so klerikalci uganjali volilne sleparije na drugi način. Podžupan Turk je opustil več glasovnic dostaviti naprednim volilcem. Nasprotno pa so se klerikalci oskrbeli z glasovnicami in pooblastili tudi za take volilce, ki prvotno niso bili v volilnem imeniku. Najlepša pa je ta - le: Obe gostilni, ki sta blizo do 100 metrov oddaljeni od volilnega lokala, sta bili zastraženi, a župnišče. ki je oddaljeno par metrov od volišča, in kjer stanuje kaplan, je bilo brez vsake kontrole. Volilcem se je čudno zdelo, da kaplana to pot ni nikjer več videti, dočim se je pri zadnjih volitvah venomer rinil med volilce. Vedeli so, da je to pot svoj pouk v šoli »šprical«. Kar zapazijo, kako je neki klerikalni agitator nagovarjal okoli volišča stoječe može, a po kratkem nagovarjanju jih odpeljal h kaplanu v župnišče. Pravijo celo, da so se tudi v cerkvi zamenjavale glasovnice. Skrutinij se je vršil oba dneva takoj po volitvah in je trajal čez 9. uro zvečer. Tudi od napredne strani se potrjuje, da je Golja, kar se tiče volitve same. nepristransko postopal. Navzlic temu so se izvršile od klerikalne strani naravnost predrzne sleparije, o kojih bomo poročali prihodnjič. Kljub vsem tem sleparijam in uskoštvu v zadnjem trenotku, kot ga je zagrešil Kos iz Ločne, je napredna stranka razmeroma častno zmagala. Od napredne strani so v odbor izvoljeni trije kandidati: Faleskini (Dol. Straža), Kos (Dalni Vrh). Drenik (Bršljin). Klerikalci so si komaj z 10 glasovi večine le potom sleparij priborili večinsko zmago. Kakor se čuje, se proti klerikalnim volilnim sleparijam vloži ugovor. -f- Prof. Eduardu Samhaberju, nemškemu pesniku in pisatelju so v njegovem rojstnem mestu Freistadt na Gor. Avstrijskem odkrili spomenik. Profesor Samhaber je svoječas-no služboval v Ljubljani. Bil je velik častilec Prešerna, čigar nesmrtne pesmi ie prevedel na nemški jezik z naslovom: »Preschernklange«. Državni poslanci dr. Gregorin. dr. Rav-nihar in dr. Rvbar so o priliki odkritja spomenika pesniku Samhaberju pismeno čestitali. Slavljenec se jim je zahvalil s pismom, ki ga v nastopnem priobčimo v prevodu z namenom, pokazati, kako sodi o Slovencih pošten in pravičen Nemec, ki je imel priliko bivati med nami in nas spoznavati. Profesor Samhaber piše: »Bil je prav mogočen vtisk, ki ga je na me napravilo Vaše cenjeno pismo povodom mojega slavlja v Freistadtu in globoko me je ganilo to Vaše po-češčenje. Predvsem me je Vaše pismo spominjalo onih lepih časov, ko smo z Levcem in Levstikom obdelavah Prešerna, onega božanstvenega pevca in veleplemenitega človeka, ki sem ga že takrat vsprejel v srce svoje. In še vedno se pečam z njim in predavam tuintam o njem. Tudi za knjigo: »Am Liederquell der Volker« — Die Klassische Lyrik der Welt-literatur, ausgewahlt von Julius A. Wentzel (Lfeipzig, Voigtlander 1912) sem poslal dve Prešernovi pesnitvi, ki sta natisnjeni na strani 279. in 280. Vaš* pismo pa mi je tudi pričaralo one dni, ko sem pojoč in radujoč se šetal po ljubljanskih samotnih iogih, da sem si tam poiskal poetično čustvovanje, ki sem je potem spesnjeno ponesel domov. Zahvaljujem Vas, velečastiti gospodje, najiskrenejše na Vašem nepričakovanem pismu, ki je hočem hraniti kakor svetinjo. Bog blagoslovi Vašo lepo domovino in dodeli jI, kar docela zasluži, onega miru, v katerem samem zamore uspevati dobrobit ljudstva. Predvsem želim Vašemu ljudstvu razveseljujoč slovstveni napredek, Slovenec sme vže z upravičenim ponosom zreti na zgodovinski razvoj svoje literature, ki ga zasledujem s posebnim zanimanjem. In še nekaj: Vaše pismo je v Lincu pri vsakomur ki sem je mu pokazal, našlo navdušenega priznanja, tako, da umejem, ako se je izrazila želja, da bi priobčil vsebino tega pisma za svoje rojake ...« Koncem pisma prosi profesor Sam-liaber dovoljenja, da sme vsebino pisma priobčiti, čemur se je seveda drage volje vstreglo. + Premovanje goveje živine. Iz Križa pri Tržiču. Lep primer o stanju deželnih financ so dobili naši kmetje pri premovanju goveje živine, ki se je vršilo za našo občino prejšnji teden. Pripeljal se je razsodnik iz Ljubljane od deželnega odbora, ki je bil pa tako izobražen, da se nikomur niti predstavil ni. Od vseh strani so pripeljali naši živinorejci govedo in videlo se je res mnogo lepe živine. Saj pa naša občina tudi ne slovi zastonj po umni živinoreji. Letos je bilo izredno mnogo živine; in zakaj tudi ne? Saj je lansko leto deželni odbor obljubil za drugo premijo po 30 K. Tem večje pa je bilo strmenje kmetov, ko je naznanil razsodnik, da se bodo premije delile samo v višini 5 K. Tako se je tudi zgodilo, samo enemu kmetu iz Dupelj se je prisodila premija po 20 K, in Še to le po milosti in na priporočilo župnika Zabukovca. Da je bilo slišati dosti zabavljanja in pikrih besedi na račun deželnega gospodarstva, se razume samoobsebi. Neki kmet je premijo po 5 K še celo vrnil s pri-stavkom: »Ni vredno, da bi vzel, saj niti moji stroški niso pokriti. Boljše bi bilo, če bi ne bilo premovalne komisije nikdar več k nam. Na ta način bi deželni odbor vsaj nekaj lahko prihranil.« In uradnik deželnega odbora mu je hitro odgovoril: »Saj nas tudi več ne bo, deželne kase so itak prazne.« — To se je zgodilo 25. oktobra t. L Kakšno mora biti deželno gospodarstvo, če si dovoljujejo deželni uslužbenci take ostre kritike!? — Nov slovenski list. V Ljubljani je jel izhajati nov dijaški list »Preporod«. Izhajal bo mesečno in bo propagiral jugoslovansko idejo. »Preporod« stane na leto 2 kroni in se tiska v Hribarjevi tiskarni. — Koncert na korist »Rdečemu križu balkanskih držav«. Prihodnji teden priredi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Mestnem domu velik koncert na korist »Rdečemu križu balkanskih držav«. Spored koncerta bo izboren in bo obsegal razne aktualne moške in mešane zbore ter krasne samospeve, za katere bo odbor pridobil najboljše naše moči — pevce in pevke. Za sodelovanje se bo skušalo pridobiti tudi »Slov. Filharmonijo«. Na sporedu bodo med drugim tudi pesmi: »Šumi Marica«. »Onamo, onamo« in »Što ćutiš. Srbine tužni.« Nadejamo se, da bo na ta koncert prihitelo vse, kar misli in čuti slovensko in slovansko. — Oholost nemških agentov presega že vse meje. Včeraj sta sedela dva taka gospoda v neki ljubljanski kavarni ter strahovito udrihala po Bolgarih in Srbih — vmes pa milovala Turke, kakšni reveži so. Nato pravi prvi — baje neki agent neke graške zavarovalnice: Ich moehte als Freivvitliger in die tiirkisehe Armee entreten, ein Staberl neb men und diese Bande durchprugeln. — Torej Srbe in Bolgare bi on pretepel. Ali ni že dovolj izzivanja od strani raznih nemških listov kot >Simplicissimus«, »Muškete«, »Jugend« itd., ali moramo res Slovenci še izzivanje teh ljudi prenašati, ki prihajajo med nas delat kupčijo. Tem ljudem bo treba pokazati vrata! Naj uganjajo svojo »turško« politiko tam med svojimi todelni, nas pa naj puste v miru. V Logatec prihaja večkrat brezposelni pisač ter obiskuje urade okr. sodišča in pregleduje v sodnijskih pisarnah uradne akte, zvečer hodi k strankam, ki so v preiskavi ali imajo kako tožbo v teku ter jim grozi, ako ne bodo stranke tožile, bodo same od enega do šest mesecev- kaznovane; to dela, da bi dobil od kake stranke denar. Takim obiskom na sodišču naj se že napravi konec. Zanimanje za vojsko je tudi v Idriji veliko. To se pozna zlasti zvečer, ko občinstvo pričakuje z nestrpnostjo avtomobila, ki pripelje ljubljanske večerne liste. Hitro so razdani posamezni^ iztisi Časnikov med naročnike, ki jih pridejo navadno sami iskat k avtomobilu. Posebno sega rado občinstvo po »Slovenskem Narodu«, ki ima najnovejša in naj-vestnejša poročila z bojišča. Dasi Je v Idriji mnogo stalnih naročnikov »Slov. Naroda«, se razproda tudi večje število posameznih izvodov. Občinstvo opozarjamo, da ima »Slovenski Narod« v Idriji v prodaji trgovina s papirjem Hinko Saxa na Glavnem trgu. Sedaj se v Idriji ve šele prav ceniti avtomobilno zvezo, vsled katere dobi Idrija še tisti večer nekaj po osmi uri ljubljanske večerne liste, dočim je morala preje čakati na nje do drugega dne opoldne. Samo poštna uprava se ne zgane, poštne pošiljatve še vedno prevaža poštni voz s počasno konjsko vprego. Je pač dobro, da se najdejo podjetni posamezniki, da mesto ni povsem odvisno od slavne avstrijske poštne uprave, ki noče imeti nikake-ga smisla za napredek slovenskih mest in krajev. Od zgradbe belokranjske železnice. Računaje od Novega mesta proti Metliki je vhod v predor pod kapiteljskim hribom toliko dodelan, da je pokrit in obokan v daljavi treh oken galerije, le prav v začetku ga manka na trani hriba kak pol drugi meter, kar bo pa tudi v par dneh dogotovljeno. Izhod iz predora je v daliavi kakih 5 metrov popolnoma dodelan, preobokan in zagrajen. Pri izhcdu in pri vhodu bodo v par dneh 7ačasno preložili državno cesto na že pokrili del predora, na mestu pa, kjer je zdaj cesta, bodo skopali toliko, da bodo še tam napravili obok. — Železni kason je domalega dograjen. Jutri pride stroj, ki bo z zrakom napolnil hermetično zaprte notranje prostore tega kasona, ki postane s tcir nekak železni zračni balon in ki bo vsled napolnitve z zrakom mnogo lažji. Takega bodo počasi spustili po poševnih tramih v Krko. ki bo od spodaj vdrla v kason in stisnila že itak zgoščeni zrak še bolj. Vsled vočneea vzgona in napolnitve zraka bo lahko spraviti sicer izvanredno težki kason na mesto v sredi Krke, kjer mislijo napraviti zidan steber. Tu ga bodo natančno uravnali, pritrdili in izpustili zrak. Vsled tega bo padel na dno. Ko bo zavzemal natančno pravo mesto in bo pritrjen, da se ne bo mogel premakniti, bodo spravili vanj s parno sesalko toliko zraka, da bo izpodrinil zrak vodo iz kasona. Ko bo vode le še eno ped visoko v kasonu, bodo brž vozili v kason s cementom zmešan in poškropljen gramoz, katerega bodo nasuli tako visoko, da voda ne bo mogla več vhajati od spodaj v kason. Od-zgoraj bo mogla še manje vhajati, ker so stene kasona tako visoke, da bodo povsod gledale iz vode in je na vrhu kasona strop, skozi katerega niti zrak ne bo mogel odhajati. V zračnem pritisku dveh ali treh atmosfer bodo delali zidarji, toda k večjemu 4—6 ur eden, ker ne vzdrži da-lie časa v tem stisnjenem zraku. Ker je narejen provizoričen most čez in čez, bodo vozili gramoz s cementom od obeh trani s samokolnicami v kason, da kolikor hitro mogoče zadelajo vodi vstop. Ko pridejo s stolpom nad gladino vode, se začne redna zidava stolpa do višine 5 metrov, ker bo tekla železnica 5 metrov visoko nad normalno vodno gladino. Kason ostane v vodi kot železni obroč stolpa, dokler ne zrjavi in ne razpade sam od sebe. Usodepolno nadomestovanje. Na kmetijski šoli na Grmu imajo velikega, toda zelo lenega plemenskega bika, ki je pa tudi hud in zloben. Poseben hlapec je pri njem, ki mu ve njegove navade in pozna njegovo hudomušnost. Dne 1. oktobra bi bili imeli bika spuščati, pa ni bilo dotič-nega hlapca doma. Tedaj se je odredilo, da naj nadomešča stalnega hlapca neki uslužbenec Ferdinand Ferrfinandini, ki je videl že lepše čase. Ta ni poznal bikove hudomušnosti h. ga je parkrat udaril, ker bik ni hotel skočiti. To pa je bilo biku pre-vel. Obrnil se je proti Ferdinandini-ju m ga nabodel na roge, potem pa še tako pritisnil, da mu je vdrl prsi. Prepeljali so nezavednega Ferdinandi-n*ja v bolnico, kjer je izdihnil čez par ur. Neverjetno postopanje ravnatelj Breznika. Zadnje dni je bil nastopil občuten mraz in po vseh uradih ter po vseh šolah se kuri že delj časa, le na novomeški gimnaziji se še ni letos nobenkrat zakurilo. Ravnatelj Breznik, ki dela na vse kriplie propagando za društvo, ki ne spada v okvir gimnazijskih študij, ne meni se pa. če dijaki prezebajo po šolskih sobah, je zadnji čas napravil že toliko — recimo — posebnih posebnosti, da ga ni več smatrati resnim. S svojimi detanji vpije po davno zasluženi vpokojitvi. Zgodnji sneg. V noči od 4. na 5. novembra je zapadlo po vrhovih Gorjancev in kočevskih gora toliko snega, da ne pojde letos več stran, razen če bi začel pihati jug. Vsled tega snega in ker je burja čisto izbrisala nebo, so noči po Dolenjskem občutno mrzle. Termometer je kazal 7. novembra zjutraj — 6°. Elektroradiograf »Ideal«. Danes v petek, dne 8. novembra: Specialni 257. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran o. večer s sledečim sporedom: 1. Lepa okolica Berolina. (Potovalna slika.) 2. Kdo bi se rad oženil? (Komično.) 3. Glas zvonov. (Drama.) 4. Jezerska kopališča v Central-NValesu. (Naravni posnetek.) 5. Težavno pristajanje v zakonskem pristanišču. (Humoristično.) 6. Nezavedna tatvina. (Amerikanska drama.) — Samo zvečer. 7. Povest o zaušnicah. (Ve-lekomično.) Jutri v soboto, 9. novembra: XI. zapoved ali »Ne moti svojega bližnjega medenih tednov«. (Veseloigra v dveh delih.) V torek, dne 12. novembra: Železna roka. II. del. (Detektivska drama.) Mirkova učinkovitost Mali palček. V dveh delili. — Pri vseh predstavah. Prijet tat koles. Včeraj je bilo na Dnmtfski cesti ukradeno g. Franu Borcu 140 K vredno kolo. Tat se je s kolesom naravnost peljal na Ig in je hotel tam prorlati, kar je prišlo na uho orožništvu. katero ga je aretiralo, kolo pa zanlenilo. Tat je neki Oger in je nam njegovo ime sedaj še neznano. Kolo ukradeno je bilo včeraj popoldne z dvorišča hiše št. 14 na Marije Terezije cesti telovadnemu učitelju g. Franu Zirnsteinu. Kolo je »Durkopp-Diana«. črno plesano. že zelo obrabljeno in vredno okoli 60 kron. Med vožnjo v Ameriko okraden. Ko se je predvčerajšnjem v Ameriko nelini delavec Fran Ban iz Al pri Brežica-i. mu je b;to med Z'damm rrostem m Ljubljano iz žepa tikrade-nfli 420 K. IzguMieno m raidene. Slikarski T'ec hran Vrtoovnfk *e izg -'ohranMnično knjižico 7 vlogo 36 K. — O. Lovro Prsulnik ie izgu- ikovec za 10 K. — Dijak Av- Subič je na^el denarnico z manijo vsoto denarja. Dot*č**a o*?Ka. katera ie vzela v v nedelo -Pri Perlesu i na vin-hrgatvi patnik, se prosi, c!a ga prinese ......idoma nazaj v gostilno k »Perl Oseba ie z^am. TBtefonsV i?i 'iFzoiauno VT [A HA BAT KANU. Bitka pri Istrandži. — Tur-strahovito t e p e n i. —Tu r- kise unikaio za črto Ča-t a I d ž o. Dunaj, 8L novembra, Vojni po-val« ' . iz nega druge crlavne ar- e z 6l i. : L e v o ko krilo i e E a S e d 10 pofcfldembojnholmevzhod- • o i fra i! d že ter vrglo turško krilo raza j v ararlno od jezera r 1 Bolgari zbirajo v z Istrandžo in Jelene vojaške o d -it u z i ' r o d i r a-■ z n o o d Ccntrumin • bolgarsko krilo z a - 7 a d n i e I k e v o | n e o k č e z C i n h o - ■i n a r - i t u r š k e d o z i c i- n e otovoie. da kolo turške p o z i c H e p r a ': z e 1 i. Durr S. nov roča rsk a _a o ":e: tridnevni bitki pri - asg in Vizi i e za-isla dne L t. BL t rat i a bol-2 3 r s k a armada, ki tvori I e-k rilo. z močnimi kolona »i prodnati cez Sarai in ^i < t c n B a g i d z e proti f r i. da odreže juž- ni *n turškim kolonam pn-v r a t e k z a priČataldži. 'run bolgarske a r m a -in desno krilo, k i 5 o i e ^i!a prva bolgarska ar-1a i n ki ie dnhila nove ■ O m oči od Odf ina. sta dirala oh železnici z o kolono, ki je imela nalog obiti turške poziciie Pri Čairumu. Tnrki so stali r nočil in dobro utrjeni Poziciii pri Čerkeskefn ter ^ e 1 i nalog, d,n ščitijo k a j o č o se turško arkado. Turki pod povelj-liitvtm Nazim paše sose h ranili i občudovanja vredno trdovratnostjo. Ko i o začutili ogenj holgar-skekolone.kiiihjeohšlain /ačela streljati od juga -ein. so poskusili Turki '^unen nanad proti Uzum • a d ž e j u . da p r e d r o bolgarski centru m. Ta poskus Turkov pa se ie razbil ob strahovitem ognju b o I g a r- ^ c pehote in a r t i I e r i i e. Istočasno je začela prodi-r 3 ti tretja bolgarska ar-n a d a od zapada pri I s t r a n -va!po ar-v> roiaJa«|i slede predaje. PoJo-žai v mes*u ie skrajno obunen. V me-ct«j razdaja lesar. Več tisoč vojakov :e umr?o, oziroma obo'elo na tej bolezni. V mestu ni nobenega evropskega zdravnika. Več tisoč ranjencev leži frez v«ake pomoči pod milim nebom. V me«tu ie zavladala lakota. Odrin bo v najkrajšem času v bolgarskih rokah. Solun padel. London, S. novembra, i sti poročalo, da je Solun snoCi padel. Turška posadka i e Solun prej zapustila. Odnn. Dunaj. S. novembra. Iz Sofije poročajo, da se Turki, ki so zajeti v Odrlnn, zaman trudijo predreti bolgarski krog okoli Odrina. Bolgari posodo nastanejo ponoči turške pozicije, daMravno Turki neprestano r5zsvetf'»»?e?o okolico svojih pozicij. Tudi pri Kara Agaču, na desnem bremi Mavfce. se vrše skoro vsak dan hoji. Bolgari uspešno bombardirajo turške utrdbe. Zdi se, da je od^or^a sila turške popadke zlomljena in da se bo trdnjava v najkrajšem času predala. London. 8. novembra. »Dailv Mail« zatrjuje v brzojavki iz Sofije, da je Odrin le v bolgarskih rokah, da pa to PolgaH taje. ker misli bolgarska v*ada, da bi se mogle potem velesile vmešavati in vsiliti svojo intervencijo, rredno so Bolgari še zavzeli Carigrad. Bolgari «o trdno odločeni tudi Carigrad zavzeti. Carigrad. Dunaj, 8. nov. Politična korespondenca je dobila danes opoldne iz Sofije sledečo informacijo: Z ozirom na vprašanje, ali bodo Bolgari zavzeli Carigrad, je treba naglašati, da sta si bolgarski narod in bolgarska armada edini v želji, da korakajo bolgarske čete v Carigrad in izpolnijo šeststoletne sanje bolgarskega naroda. Bodo li Bolgari Carigrad trajno zasedli ali ne, to vprašanje v tem tre-notku ni odločilno. • Petrograd, 8. novembra. „Novoje I Vremja" poroča, da bodo Bolgari za- 1 sedli Carigrad in ga nato v znak hvaležnosti podarili Rusiji. Skader. Rjeka, 8. novembra. Zadnje priprave za glavni naskok na Skader so končane. Vzlic hudemu deževju zadnjega tedna se je posrečilo Črnogorcem spraviti oblegovalne topove v dobre pozicije in jih oskrbeti z municijo. Ob Bojani in Drinu so se vršili v zadnjih dneh opetovano manjši spopadi, pri katerih pa ni padlo na nobeni strani mnogo vojakov. Črnogorski „Rdeči križ4'. Cetinje, 8. nov. »Glas Crnogorca" povdarja velike zasluge avstro-ogr-skega poslanika na Cetinju barona Giesla in njegove soproge, ki sta požrtvovalno skrbela za črnogorske ranjence. Srbsko prodiranje v Albanijo ir velesile. Dunaj, 8. novembra. Po oficioz-nih poročilih sta Avstro-Ogrska in Italija edini v tem, da Srbija ne sme priti do Jadranskega morja. Nič pa nimata proti temu, da bi Srbija dobila kako pristanišče ob Egejskem morju, morda v bližini Soluna. Nova Bolgarska. Sofija, 8. novembra. Uradni list razglaša, da je vlada ustanovila bolgarsko upravo v sledečih zavzetih mestih : Pehčevo, Svilen (Mustafa Paša), Kirdžali, Lozengrad, Malo Trnovo, Gornja Žumaja, Lile Burgas, Baba Eski, Viza, Vasiliko in Kočane. Naložila je tem novim občinam, da naj izvrše priprave za provizorične občinske volitve. V okupiranem teritoriju posluje že bolgarska pošta in brzojav. Grški ćetaši. Carigrad, 8. nov. Listi poročajo, da so grški četaši južno od Dimotrike zažgali več muzlimanskih vasi. V Ka-rabunarju so se zabarikadirali in ustavljali turškemu detachamentu. Prodno so zapustili vas, so četaši z bombami razdejali vse hiše ter se nato Šele umaknili. Izgube so na obeh straneh precej velike. Grki pri Bitol u. Atene, 8. nov. Iz Carigrada poročajo, da se grškemu levemu krilu slabo godi. Uradno se pa poroča v Atenah, da so Grki zadeli pri Florini, južno od Bitolja na turško premoč. Zato so se Grki umaknili in se ustavili v trdnih pozicijah. Prodiranje proti Bi-tolju je prekinjeno. V vojaških krogih so zaradi usode te kolone le malo razburjeni. Razen ojačenj, ki so jih tej koloni že poslali, se namreč bliža tudi močen oddelek prestolonasledni-kove armade Bitolju. Češki zdravniki. Sofija. 8. novembra. Sem je dospela druga češka sanitetna kolona, obstoječa iz 15 zdravnikov in 15 strežnic, ki jih pošljejo na bojišče. Intervencija velesil. Petrograd, 8. novembra. Iz ofi-cioznih virov poročajo, da so se podajanja med velesilami zaradi rnedi-acije končala brezuspešno. Dokler Turčija ne da gotovih garancij glede premirja, da namreč ne bo ojačila svojih pozicij, in dokler ne označi Turčija minimnlateritorialrih in političnih koncesij, ki jih hoče dati državam balkanske zveze, tako dolgo je intervencija velesil izključena. Zastopniki balkanskih držav pa i7jav-ljaio. da se države balkanske zveze ne spuščajo v nobena poganja, dokler Odrin in Solun nista padla. Turčija pa sedaj zopet vstraja na že davno odpravljenem status quo. Turčija je baje sklenila bojevati se do skrajnosti. Berolin, S. novembra. Nemški listi se še vedno z vso vehemenco zaletavajo v Srbijo. Na vsak način hočejo napraviti umetna nasprotstva v zvezi balkanskih držav sami ter predočuieio. kakor da bi bili Rusih in Italija z Avstro-Ogrsko trlede srbskih zahtev popolnoma solidarne. »Vossische Zeitung« piše, da se Rusija trudi na Dunaju pridobiti vlado za teritorialne koncesije Srbov, da pa je Rusija glede samostojnosti Albanije popolnoma ene misli z dunajsko vlado in da soglaša z Dunajem tudi v tej zahtevi, da Srbija nikakor ne sme priti d«o morja. Pač ra so velesile pripravljene prepustiti Orni gori kos morske obali s Skad-rom in morda celo s Sv. Ivanom Meduo. Drugi nemški listi se trudijo predočiti, kakor da bi bilo nastalo med državami balkanske zveze ne-sporazumljenje* ter pišejo, da je prišlo v Belgradu med grškim in bolgarskim poslanikom do preoira. Svoja tozadevna poročila datirajo iz Bel-grada, da jih napravijo bolj verjetna. Mirovna pogajanja. Kelmorajn, 8. novembra. Danes opoldne je dobila „KOlnische Zei-tung" iz Sofije obvestilo, da se je obrnila porta direktno na bolgarsko vlado, da prične z balkansko zvezo direktna mirovna pogajanji. i Dunaj, 8. nov. Že snoči so krožile po Dunaju vesti, da se vr$e med Turčijo in balkansko zvezo direktna mirovna pogajanja. Govorilo se je celo, da je preliminarni mir že gotov. Bila bi to najboljša poteza balkanskih diplomatov, če bi tudi pri sklepanju miru postopali brez materinske skrbi evropskih velekabinetov. Evropski diplomati pa bi doživeli še enkrat največjo blamažo. Balkanske države in avstrijski interesi. Budimpešta, 8. novembra. Vele-oficiozna budimpeštanska korespondenca priobčuje komunike sledeče vsebine: Vionarhiia hoče varovati svoje življenske interese na Balkanu za vsako ceno. Balkanska zveza naj odgovori na ekspoze grofa Berchtol-da. Ta odgovor pa more obstoiati samo v tem, da prevzamejo balkanske države napram Avstro-Ogrski ono vlogo, katero je prej igrala Turčija, iu da podajo tudi potrebne in primerne garanciie. Bolgarska n Grška v tem oziru ne bi delali težkoč. — Da nes pa še ne vemo, kako stališče bo zavzemala Srbija napram našim interesom. Balkanske države nam obljub! *a jo, če bo Avstro-Ogrska podpirala njih težnje, da bo imela monarhija na Balkanu veliko bodočnost. To «o obljube brez garanen. Zlasti Srbija pa mora dati garancijo. Ni mogoče, da bi izročili svojo bodočnost Srbiji- Vprašanje garancij, katere nam more dati Srbita, je ključ današnje situacije in minr rešitve obstoječe krize. Z obljubami pa se ne damo odpraviti. Za obljube ne damo koncesij. Tudi mi hočemo svoj pravičen del. To moramo Srbiji povedati in to je naše stališče, od katerega ne odstopimo za nobeno ceno. Budimpešta. 8. novembra. Predlogi, ki tvorijo sedaj glavno vprašanje sedanjega kritičnega položaja, se tičejo treh vprašanj, ti so: Albanija, srbsko pristanišče in gospodarski pogoji. Glede Albanije zahteva Avstro-Ogrska meno neodvisnost in integriteto. To zahteva tudi glede on?h pokrajin, ki leže geografično v albanskem ozemlju, faktično ra so mešani srbski in albanski teritoriji. Srbi hočejo te pokrajine zasesti. Pristanišče. Avstro-Ogrska ne pripušča Srbije na Jadransko morje. Srbi hočelo pristanišče ob Jadranskem mor*u za vsako ceno. Tu obstoja posredovalen predlog. Srbi naj dobe erisfamšče, toda pod pogojem, da ga ne utrde. Gos!X)darski krogi. Avstro-Ogrska hoče garancije. Srbija je pripravljena samo za trgovinske pogodbe, noče pa biti vazal kake velesile. * Slovanski železničarji. Dunaj, 7. novembra. (Za včerajšnjo številko prekasno došlo.) V Češkem domu se vrši kongres slovanskih železničarjev. Udeležba je ogromna, zlasti s strani Čehov in Poljakov. Izmed poslancev so govorili Mastalka. Neuman, dr. Ravnikar, Vojna, Rufival in Buzek. Poslanec dr. Ravnihar je ob viharnem pritrjevanju jzjavil, da mora slovanska solidarnost in probujeno jugoslovan-stvo zlomiti nemško - madjarski imperializem ter tudi v tej monarhiji odpraviti krivičen »status quo«. Dr. Šusteršič in uporni Dalmatinci. Dunaj. 8. novembra. Dr. ?uster-šič je dospel snoči iz Budimpešte na Dunaj, da pokara in pokliče k redu obstrukcijo v proračunskem odseku. Napram časnikarjem se je izrazil dr. §usteršič. da ga je obstrukcija njegovega kluba v proračunskem odseku presenetila in da ne pozna vzroka za to obstrukcijo. Protestira proti temu, da bi njega dolžili, da se je obstrukcija začela na njegoyo iniciativo. Zvečer je zbral dr. Šusteršič v hotelu »Hammerand« poslance hrva-ško-slovenskega kluba. Seja se je vršila pozno v noč in je bila silno burna. Dalmatinski poslanci so očitali dr. Snsteršiču, da hoče onemogočiti boj jugoslovanskih poslancev proti Cuvajizmu. kakor je to onemogočil že enkrat po znanem ljubljanskem sklep«. Dalmatinski poslanci so se zlast' sklicevali na dejstvo, da je bila v Ljubljani dne 20. oktobra sklenjena najostrejša taktika in da so bili tedaj Dalmatinci upravičeni pričeti z obstrukcijo. Pr. Šusteršiču se je posrečilo prepričati svoje poslance, da hrupna obstrukcija sedaj ni oportuna. Končno jih je zmotil, da se je ta konferenca iz»avila za nekompetentno obvezno sklepati o taktiki kiuba v proračunskem odseku. Dr. Suster-šič bo sklical drugo sejo v torek popoldne, v kateri bo padla odločitev. Ko je dr. Susteršič napravil na ta način zopet red v svojem klubu, se je odpeljal danes zjutraj v Budimpešto nazaj. Proračunski odsek. Dunaj, 8. novembra. Hrvaško-slovenski klub nadaljuje v proračunskem odseku obstrukcijo. Posla- nec Jarc, ki je prišel k besodi, je izjavil, da bo govoril tako dolgo, kakor bo mogel. Večina hoče zavleči sejo tako dolgo, da bo poslanec Jarc omagal. Ob pol 12. je dovolil načelnik Jarcu kratko pavzo. Ko je Jarc ob pol |. zopet zahteval pavzo, mu je načelnik to odklonil. Nastop koroškega deželnega predsednika. Celovec, 8. novembra. Novi koroški deželni predsednik, tajni svetnik Fries-Skene, je včeraj nastopil svoje mesto ter v svojem govoru na uradnike, ki so se mu prišli pokloniti, naglašal, da je nujno potrebno, da se uradniki drže dveh glavnih principov, to je hitrega dela in vzorne uprave. Uradniki naj se ne omejujejo samo na študij aktov, marveč naj imajo pred očmi tudi interese deželnega prebivalstva. Na pritožbe in želje prebivalstva naj odgovarjajo točno in nujno, da raste med ljudstvom zaupanje do vlade. Narodnostnega vprašanja se novi deželni predsednik ni dotaknil niti z eno besedo. Nujno želeti pa bi bilo, da napravi svojim uradnikom tudi v tem vprašanju kako predavanje. Službena pragmatika. Dunaj, 8. novembra. Specijalna komisija gosposke zbornice za službeno pragmatiko je imela včeraj sejo pod predsedstvom barona Czedi-ka, katere se je udeležil tudi notranji minister. Komisija se je bavila s sklepi pododseka za uradniške predloge. Posvetovanje se v soboto nadaljuje. Pododsek za italijansko fakulteto. Dunaj, 8. novembra. Pododsek za italijansko fakulteto je sklican za prihodnji teden. Ker so slovenski klerikalci odpoklicali iz pododseka dr. Korošca in ker nočejo imenovati drugega svojega zastopnika, hoče večina poklicati v pododsek Jarca. Rektor češkega vseučilišča. Praga. 8. novembra. Včeraj se je vršila slovesna instalacija profesorja dr. Frana Vejdovskega za rektorja češkega vseučilišča. Ogrska opozicija. Budimpešta, 8. novembra. Opo-zicijonalni poslanci so imeli skupno sejo. v kateri so se bavili z vprašanjem strnitve vseh opozicijonalnih strank, ki bodo v slučaju novih volitev kandidirale na skupnem programu. Budimpešta, 8. novembra. V krogih združene opozicije so nevoljni, da se del opozicije noče udeleževati nadaljnih akcij. Ko so bile otvorjene delegacije, je bilo od 120 opozicijonalnih poslancev v Budimpešti navzočih samo 28 poslancev, vsled česar ni bilo mogoče uprizoriti nobene akcije. Opozicija poživlja one poslance, ki so se absentirali, da naj ali pridejo v Budimpešto, ali pa naj odlože svoje mandate. Smrt bivšega guverneja bosanske banke. Dunaj, 8. novembra. V Batjnu je umrl bivši guverne bosanske deželne banke, tajni svetnik Maks baron Janžekovič, ki je bil rodom koroški Slovenec. Bosanske železnice. Budimpešta, 8. novembra. Avstrijski finančni minister Zaleski in železniški minister Forster sta dospela včeraj v Budimpešto, da se udeležita ministrskega sveta, ki se bo bavil izključno z vprašanjem bosanskih železnic. Budimpešta, 8. novembra. Danes ob 10. dopoldne se je sestal v palači ministrskega predsedstva ministrski svet. ki bo pred vsem skušal doseči sporazum glede bosanskega železniškega programa. San Giuliano v Berolinu. Berolin, 8. novembra. V lastnoročnem kraljevem pismu, ki ga je izročil italijanski zunanji minister, marchese di San Giuliano cesarju Viljemu pri avdijenci 5. t. m., je izrečena topla zahvala za zaščito, ki jo ie dala Nemčija Italijanom za časa tripolitanske vojne. Cesar Viljem se je še isti dan zahvalil v prisrčni brzojavki. 9 Volitve v Ameriki. New York, 8. novembra. Glasom volilnih rezultatov je bil Wilson izvoljen v 40 od 48 držav, dobili pa so VVilson 442, Roosewelt 77 in Taft 12 elektoralnih glasov. Od ljudskih glasov odpade na \Vilsona 6,192.000, na Rooseveita 4,194.000 in na Tafta 3,537.000 glasov. Socijalisti so zbrali samo 750.000 glasov. Nova spodnja zbornica bo baje sestavljena iz 287 demokratov, 122 republikancev in 16 progresistov, senat pa iz 52 demokratov, 35 republikancev in 6 progresistov. Na volilnem boju. New York, 8. novembra. Roose-velt je izjavil, da bo njegova stranka še nadalje obstojala ter se borila za svoja načela. Taft se namerava v svojem domačem kraju Cincinnati zopet posvetiti odvetništva. Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 256. štev. Društvena naznanila. Društvo inženirjev v Ljubljani vabi svoje cenjene člane v soboto t. j, 9. t. in. ob 8. zvečer na društveni sestanek v društvene prostore v hotelu pri „Zlati kaplji". Bralno društvo v Mokronogu. Igra „Mlinar in njegova hči", ki jo je društvo uprizorilo zadnjo nedeljo v salonu g. Marije Majcen, je glede uprizoritve, kakor tudi glede obiska uspela nenavadno dobro. Mlinar, Marica in Konrad so bili naravnost odlični; pa tudi ostali igralci so svoje vloge izvrstno pogodili. Na splošno željo se igra v nedeljo dne 10. novembra t. 1. ponovi. Začetek ob pol 4. Cene znižane. Prostovoljno gasilno društvo v Semiču priredi svojo veselico dne 24. novembra v prostorih g. Sepoharja v Semiču. Uspored: petje, igra „Dva zeta" in šaljivo srekanje. K mnogobrojni udeležbi se vabija vsa bližnja društva, da pokažemo svojo soldarnost, kadar se gre za človekoljubne namene. Na pomoč! ProsvBta. Iz gledališke pisarne. Jutri v soboto (za abonente nepar) Mascag-nijeva opera .,Cavalleria rustičan a" z g. VVagnerjem, ki poje na angažma, kot gostom v vlogi Tur-riduja. Pred tem prvič francoska eno* dejanjska veseloigra „Nočno delo4*. — V nedeljo popoldan izven obonementa, za lože nepar opereta „Boccaccio" za goste z dežele ob znatno znižanih cenah. — Zvečer ob izdatno znižanih cenah za abonente par na občno zahtevo Molnarjeva ve-lezabavna komedija „Vrag41, zadnjič v sezoni. kron, dr. Lavrenčič Josip, nabral v Postojni, S6 K 60 v, Neimenovanec 10 K, Krožek magistratnih uradnikov 200 K, dr. Gregorič, primarij deželne bolnice v Ljubljani, 20 K, družina Petrič, Postojna, 10 K. — Skupaj je denarja z Izdatki vred 19 537 kron 99 vinarjev. • * (II. Blagajnik A. Bezensek.) Dne 4. novembra: Neimenovani iz Begunj 20 K, uradniki in sluge ^Ljubljanske kreditne banke• 106 K, trgovsko osobje tvrdke A.Zankl sinovi, Ljubljana, 20 K. 1. Rihar, 9 K 10 v, Milada Pukljeva 1 K 20 v, Ladi Pod-hajskv 3 K, Josip Smolič 3 K 20 v, Miro Puncer 4 K, zbirka pri Čehu v Rožni dolini 2 K 20 v, Jakob Jezer-Ick, Gorenja vas, 10 K, Neimenovani v Ljubljani 15 K, Mirko Kovač, Za-tičina, nabral 17 K 40 v, inž. Avrelij Kobal, LJubljana, 10 K. Regina Levič-nlk, škof ju Loka. 30 K, Nne 3. novembra: Rikard Schrey, poštar v p., 10 K, Josip Kozak, v Ljubliani, za sebe in stanovalce 39 K 20 v. — Skupaj 300 K 30 v. Za „YM\ Ml balfcansftil. držav". Uredništvu našega lista so izročili : gdčna. Vinka Kunaverjeva iz Ljubljane 8 K 14 vin., ki jih je nabrala z nabilralnikom; g. dr. Anton S v i g e 1 i. odvetnik v Ljubljani, 20 kron; ^. dr. Vinko Gregorič, pri-r.iarii deželne bolnice v Ljubljani, zaboj perila: N e i m e ■ o v a n a go-svd it Ljubljane sveženj perila in Neimenovana dama iz Postojne karton obleke in perila. V imenu slovanskih ranjencev, ki so prelili svojo srčno kri za svobodo svojih, pod turškim jarmem se nahajajočih bratov, mirujemo darovateljem in L:-rck?.mo nade. da bodo našli se obilo posnemovalcev. Slovensko občinstvo prosimo. da nam oprost:, da ne moremo priobčiti posamna imena z nabiralnih pol. Nabiralnih pol kroži namreč sedaj iko po Slovenskem, da bi morali ustanoviti poseben list, ako bi hote^ natisniti vsa imena. \ rim | . l -nekatera imena tudi tako slabo napisana, da jih ni mogoče citati. Ti raz-v gi so nas napotili, da bomo odslej priobčevali samo imena posamnih nabirateljev. ki so poslali nabiralne vsote, ne pa tudi imena posamnih iteliev. Menimo namreč, da ko darovatelji zaupajo nabiralcu, ki so mu izročili denar, vsa] toliko zj-upajo, da bo ta denar tudi izročil svojemu ramenu. Izkaz darov za Rdeči križ balkanskih držav. (I. bag. dr. Gosak.) Dne b. novembra: dr. Milan Go-risek. Št. Leonhard, 301 K 60 v. prostovoljna požarna hramba Vransko 130 K. Gornja savinjska posojilnica. Mozirje, 50 K, Leopold Koprivšek. Maribor. 5 K. Joško Rajh, Mota, 65 kron, Alojzij Majcen, Sv. Duh, 10 K, Mi jo Hafner, Kostanjevica, 126 K, dr. Karba, Kamnik, 191 K 10 v. Fran Seunig, Ljubljana, 20 K, A. Podme-nik, Hrastnik. 157 K 67 v, dr. Lečnik, 100 K. Henrik Franzi, mL, 10 K, dva \eimenovanca iz C. 10 K. L N. C. Roger, sen., ces. svetnik, 10 K, uredništvo >Slov. Naroda:, 1293 K 50 v. Dne 7. novembra: Ernest Krulej, Sevnica ob Savi, 48 K 40 v.« ženska družnica sv. Cirila in Metoda v i rbovljah 500 K (zbir.), Mercina,učit. v Vipavi, 128 K, Ivan Lončar, notarski kandidat v Tržiču (zbirka), 191 K 40 v. Radovoj Tušak. učitelj, Polzela pri Celju. 73 K. Milka Kol-šek. Šoštanj, 14 K 50 v, dr. Ferdinand Kunej, St. Peter pod Sv. gorami, 141 K, Franc Berlec, Novo mesto, 2 K, Pavla Zima, Žužemberk, Z K, nabrala Franica Recelj, St. Jernej, Dolenjsko, 5 K 62 v, Matko Pungar-tar, trgovski sotrudnik, Zatična, 2 K v. Stani Sušteršič, Predtrg pri Radovljici (zbirka), 168 K 20 v. uprav-niitVO : Slov. Naroda* 509 K 89 v. Lne 7. novembra: Malči Cuz- rjeva, nabrala 26 K 20 v, zbirka v hiši, Rimska cesta št 13, 21 K, pisarna dr. Tavčarjeva nabrala 170 K M vin\ uredništvo Slov. Naroda« 75 Razne stvori. Nesreča župnika na lovu. Iz Inomosta poročajo: Župnik Kroll iz Schlaitna pri Liencu se je na lovu smrtno ponesrečil. Puška se mu le sprožila in strel je Šel župniku v trebuh. Župnik je bil na mestu mrtev. Za filateliste. Iz Aten poročajo: Razen posebnih vojnih znamk, ki jih posamezne balkanske države že zdaj vporabljajo. bodo v spomin na vojno izdali skupno vojno poštno znamko, ki bo simbolizirala boj združenih držav. Aviatiške nesreše. Iz Haiieja poročajo: Včeraj ob pol šestih popoldne je padel na tukajšnjem letališču vojaški bioplan iz višine 100 metrov na tla. Ko je aeroplan padel na tla, je eksplodirala posoda za bencin. Poročnik Aufrienter je bil takoj mrtev, inženir Maver pa težko poškodovan, da najbrže ne bo okreval. — Iz Pariza poročajo: Francoski vojaški vodilni zrakoplov „Vieenot*, ki je stacioniran v Toulu, je predvčerajšnjim napravil polet Ko so ga hoteli dati v hangar, ga je vihar odnesel. Nekega serganta, ki se je zamešal v vrvi, je zrakoplov odnesel v zrak. Ko se je zrakoplov po divjem poletu zopet bližal tlom, je padel sergant iz visočine 20 metrov na tla ter se težko poškodoval. Nečeden trgovec. \ Gradcu ie bil obsojen trgovec Josip Fauster na tri tedne strogega zapora, ker je hr.el svojo trgovino in reči. ki jih je urodaiai, najrnusne in nečedne. Med kavo so našii mišje odpadke in dlako, še žive črve in hrošče. Ravnotako nesnažne ^o bile rozine in slesplje. .Med rižom so našli pesek. les. volno, škrob in druge primesi. Fauster je bil pred kratkem radi nesnage v trgovini obsojen pri okrajnem sodišču na len zapora in kazen 50 kron. VdrugiČ ie prišel pred deželno sodišče, ki mu je prisodilo občutnejšo kazen za nesnago in malomarnost, o kateri bo lahko premišljevat tri tedne. Smrt aviatika. Včeraj ponoči je umrl na Dunaju inž. Kress. prvi avstrijski aviatik. Zadela ga je k n. Kuga. Iz Uralska poroč: o: V nc-ki vasi okrožja Libiščensk je v enem dnevu zbolelo 11 oseb na sum-Ijivib znakih kuge. Bakteriol ^ična preiskava je v resnici dognala kugo. Nesreča na morju. Iz Pariza poročajo: Pri otoku Aix se ie potopil španski parnik Anna«. Zadel ie ob neko drugo ladjo. 17 mož izmed moštva je utonilo. ; Nesreča na lovu. Kakor smo že poročali, ie bil v torek na lovu v Schonborn-Mallebern ponesreči za- det holandski legasijski tajnik Jonk-herr Wede, sin holandskega poslanika na Dunaju. Wede je včeraj umrl. * Aviaittške šole. Iz Petrograda poročajo: V vojnem ministrstvu izdelujejo načrt, da otvorijo v Moskvi, Odesi in Tomsku aviatiške šole. * Angleške sufragetke. Iz Londona poročajo: V spodnji zbornici je bil odklonjen dostavek k zakonu o homerulih, ki naj dovoli tudi ženskam volilno pravico. Komaj se je izvedelo, da je bil dostavek odklonjen, je prišla na Bondstreet večja množica sufragetk ter razbila več velikih razložb. Dve mladi sufragetki so aretirali. * Sredstvo proti tuberkolozi. Iz Beroiinu poročajo: V medicinskem društvu je predvčerajšnjim govoril berolinski zdravnik dr. Friedmann o sredstvu ki ga je uspešno rabil proti tuberkolozi. Pri t*&2 bolnikih je baje dosegel že tepe uspehe. Velika izseljenska ladja v nevarnosti. Iz Londona poročajo: Veliki pasažirski parnik >Royal Oe-orge« je pri najhitrejši vožnji zadel, pol kilometra od takozvanega law-renškega rta na skalo. Položaj ladie je zelo nevaren. Na parniku je °00 pasa?iriev. * Turški častniki. Iz Sofije pišejo: Turški ujetniki pripovedujejo prav interesantne stvari o življenju v turških vojašnicah. 2e dva dni je bila vojna napovedana, in vendar so častniki silili voiake, da so morali plesati pred pijanimi častniki takozvani trebušni ples*. Častniki so pri tem neprenehoma vplili: >Srnrt gj a vr oni! Prijeti špijont Iz Krakova poročajo: Predvčerajšnjim zvečer sta se približala dva sumljiva individua smodnišnici v Pogorcih. Vojak na straži je streljal, ko se na njegov poziv nista odzvala. Pasanti so }u prijeli. Imenujeta se Herman Priifer in Adoif Fischer. Aretiranca sta bila oblečena v vojaško uniformo. Preiskava ie dognala, da sta nevarna Špiona. ki sta že več mesecev vznemirjala straže pri krakovskih utrdbah. Ponoči sta s pomočjo umetne razsvetljave večkrat fotografirala utrdbe. Vsakokrat se jima je posrečilo pobegniti. Preje sta špionirala na Nemškem in Francoskem. Pri njiju so našli več načrtov o dislokaciji avstrijskih voiaskih čet. — Iz Lvova poročajo: V Przemvslu so odkrili veliko špionsko organizacijo. Aretirali so vojaka Lutaorgerja, ki ie bil zaposlen v pisarni garniziiskega sodišča, in več vojakov 77. pešpolka, kakor tudi več civilistov, ki so osumljeni, da so Šp;or>irati v nrid Rusiie. * Dr. Pava Nervol mnogonreiz-kušeno sredstvo proti živčni oslabelosti, nevrasteniji, glavobolu iz ner-voznosti, migreni. ne\ ralgiji. pomanjkanju spanja. Vsi na živcih oboleli raj se / zaupanjem obrnejo N to sredstvo. Cena 5 K. po lekarnah. — Olavna zaloga, lekarna Salvater, Požun (Ogrsko). Sospodorstvo. — C. kr priv. soIoSna prometna bank* podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver. Stanje denarnih vlog 31. decembra 1912. K 73,369.689-— — Zagotovitev hrane v vojaških bolnicah. C. in kr. intendanca 3. voja v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani razglas glede zagotovitve hrane v vojaških bolnicah v Osjeku, Varaždinu, Reki in SI. Brodu. Ponudbene razprave se bodo vršile ob 10. uri dopoldne in sicer 18. novembra v Varaždinu, 20. novembra v Osjeku, 21. novembra v SI. Brodu in 23. novembra na Reki. Ponudbe je poslati najkasneje do 10. ure dopoldne gori navedenih dni dotičnim bolnicam. Bolezni prehlajenja, kakor kašelj, katar, influenco ublažuje in odstrani sredstvo, ki vzbuja tek in ki ima dobro slast tfrolinW najboljše sredstvo zoper bolezni plini Razglas z natančnejčimi podatki in pogoji je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Ruska razstava za obrt in industrijo v Moskvi. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo L 1913, ob 3001etnici jubileja vladanja roda Romanov, vršila v Moskvi razstava za obrt in industrijo. Prijave se sorefe-majo le še do 14. novembra t. 1. Izvod razstavnih tiskovin je v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Slovenci in Slovenke! ne zaaile M, s, Orila in Metoda. Današnji list obsega 8 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Mnenje gosp. dr. J. Knapitscha, primanja v Gradcu. Gosp. J. Serravalio Trst. Ustrezajoč Vaši želji. Vam potrjujem, da sem dosege! ugodne uspehe z Vašim železnatfm kina - vinom Serravalio pri slabokrvnosti, kaknr tudi pri slabostih po prestanih boleznih. Dr. Knapitsch. Umrli so v Ljubljani: Dne 5. novembra: Albin Sušteršič, krojaški pomočnik, 17 let, povožen na tržaški progi. Dne 6. novembra: Josip Grum, dninar, 59 let, Radeckega cesta 11. — Alojzij Jenko, hišni posestnik, 75 let. Miklošičeva cesta 36. — Rozali-ia Bajec, predilniška delavka, 51 let. Sv. Petra cesta 58. — Neža Tratar. zasebnica, 75 let, Rimska cesta 5.— V deželni bolnici: Dne 3. novembra: Marjeta Šinkovec, zasebnica, 59 let Dne 5. novembra: Janez Mostar, užitkar, 70 let. Borzna poročila. LfnbSf&nska „Kreditna banka v Ljubljani". Urile! kirzl tfuiiskc barte S novembra 1912 ■afelbMl 9«»ti»]l. I 9tuumi \ *l*t*™ i* t najeva renta . . , . |{ ?5*10 *5 3) 4*2*', srebrna renta . . . . W 88 10 8830 4Vt avstr. kronska renta . .i 85 25 85 45 4%\ opr. ,. „ . . I 84 75 84 95 4% kranfiko deželno potofUo 93 50 H50 4»/, k.o. češite dež. banke . ; 8SS5 8985 ^reek* \z '. 1W?0 "... [j 450 — — — - M m 1864.....S 614-—! 6?6- „ tiske......U 283 — i 300 — „ lemeljake I. izdaje . I 273 — i 285 — n. „ . (j 246-! 2=8- „ ogrske Mpotečnc . . j 235 — 247 — w dan. komunalne . I 474 — 486 — „ avttr. kreditne . . . | 479 — i 49! — „ ljubljanske . . . . 66 —, 72 — M ivstr. rdeč. krila . . 52 50 j fe>50 H OffT. „ „ .. 3175! 37 75 „ ba*«ilka..... 27-rn; 31 £0 „ tnrike......212-601 213 60 B»l«te». ljubljanske kreditne banke . 428 — , 430 — Avstr. kreditnega zavoda . .60475 ; 60575 Dunajske bančne družbe . . I 504— 505 — lufne lelein.ee.....i 105 25 106 25 Državne železnice . . . . 68575 686 75 Alpine-Montan.....j. 97425 97525 Cegke sladkorne družbe . . P 363— 367 — Zivnostenske banke. ♦ . . H 264-50 26550 Cekini.....I . . (j 11*43 11*47 Marke........" 117*90 118-20 Frank!........i 95-955 96-15- Lir«........ 94 80 9510 Rnbijl........ ; 254 — 2£4'50 Žitne cene v Budimpešti* Dne 8 novembra 1912. Termin. Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 11*78 Rž za april 1913 . . . . za 50 kg 1041 Oves za april 1913 . . . za 50 ke 1071 Koruza za maj 1913 . . . za 50 kg 786 Meteorologijo noročffo. TAun nad H»rjem 3M*2 Srednji trariii tla!* 736 mat ^ osazo- *rr~ f^i Vetrovi Nebo s Jl-j- metra s C o Tanja __ o = c * v mm f-> *- "*' 7. 2. pop. 740*4 3*5 jmoč. svzh; jasno „ 9. zv. 7424 ' 00 j sr. svzh. 9 8. 7. zj. 7431 j —4*0 j si. jug j . Srednja včerajšnja temperatura 01', norm. 5 6* Padavina v 24 urah 00 mm, Potrtim srcem naznanjamo pre-2alostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gosp. Anton Minkuš oroiniški straim. v p. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 62. letu svoje starosti, včeraj ob 2' '<. uri pop. mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki predragega rajnika se preneso iz hiSe žalosti na Sv. Petra cesti 47, v soboto ob V: 4. uri na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi pri Sv. Petru. V Ljubljani, 8. novembra 1912. Marifa, soproga. — Josipina, Marija, hčeri. — Maks, Anton, Viljem, Avgust, sinovi. 4"4^ Išče se Vstop 1. decembra« 4029 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. -^^—■ ■■ * 5© t^nojdenine za z'ato brožo v obliki zaponke na vsakem konca po en biser ter vmes menjaje se diamantni in rubinovi pari, ki je bila v torek, 5. t. m. zvečer izgubljena na pota v gledalsče. Oddati na Dunajski c št. il, I. nadstr. desno U f 1 1 Banes In vsak dan ■Cm i EV flplk ■■eSk b^^E ■Bflfrc kLi ^^ 9E ' priljubljenega, nanovo pridobljenega Jipl 1 Isiip tal" glasbenega, instrumentalnega in humorističnega kabareta- 377S SV Začetek ob 9. uri zvečer. ""•■ Vstop prost. — Vso noč odprto. ftnvS Štefan MiholiČ Uav«mar. POZOr! 0« Mri naprej \\ pjl TrfllVDl galanterijsko blago in pletenine iz konkupzne mase Ludovika Dolenca v Prešernovi ulici pod tvorniškimi cenami. Klobase Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem imel jutri v soboto in nedeljo ter nadali« vsako soboto in nedeljo sveže krvave, jetrne in mesene klobase. Zraven stari pristni cviček iz Gadove peči in stari bizeljec. Za prijazni obisk se priporoča 4052 losip leballn, Dolenjska cesto (Rudnih). 257 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7. Opokoien oralo, postoievodja išče primerne službe 4035 kot nadzornik, pisar, knjigovodja itd. — Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod „Služba" poštno ležeče v Stražišču pri Kranju, s rrejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi se 101 vplačilu ,, NAVIJA" ■•• m ••• tiijemno uvapovalm banka v Pragi. •■• - •"• maaarrml !on«J ■ ia.Tlt.Stl-24. — izplačano odikoMalne in kapi t ali je K 119,390.603-01. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ———————— Vsa »olaanila daje: ————_—• wm- Generalno zastonitvo i Liubliani i2fS.rffi.jh« v Gosposki ulici štev. 12. -w Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. I i wV) ."ajboljša ruska \^^^aa^^aaa1 BBBBBaVarv "■ ^P^ cajova znamka. Krasna umetniška reprodukcija v vee barvah z\ahe\iti: mmmm/kmMWtwm iniii PRIM02A TRUBARJA — USTANOVTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI S Visoka 60 cm in široka 55 cm |e najlepši okras vsake slovenske kise. Ta reprodukcija je sploh najlepša in na)-dovrsenejsa kar Jih imamo Slovenci. Cena s pošto kron 3-20 mhobmkpg:rnhkt; C. kr. avstrijske ^ državne železnice. Izvleček iz voznega reda. -------Veljaven od 1. maja 1912.________ __s Postaja ■ Ljnblfana ;ntni kolodvor. iina, Draždan, Pra<*e Linca, ('Londona Odhod. VOssingena, Monakove^a, Solnojrrada, !no- 6-52 zjutraj. Osebni vlak na Kram, Tr- ggsta^ ^l)*)*). Trtica, K i* . . s-m . _. T . t„u;x d^;-t, *» ••" z utraj. (Jsecrp vlakih Kuaosiovcea ......sssk1*«*'« ^«tasrttsar&°k^ - *> h - . * r\r*u~ „i,!, «.. /~-^,,„?;« ► Jesenic, z zvezo na brzovlak v/, Dunaja 7*32 zjutraj. Osebne vlak na Grosuplre, . - re!ovca Monakove»a -olnoorad-* K Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, K^» RSk, ^' ^olnojrrada Q,nQ . n . . c n«Hni »i»v no k-,-™, n"14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice 9-09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj. *V . . r.,.vn R.iiaWa Jesenice, (i zvezo na brzovlak na Beljak, f^ži^ Sa <-eiovca. Beljaka Inomost. Se "onakovo. Koln, Ce- ».n« - - - --«j - rk^t*«; .*, ci„». t.__k. lovec, L ne. D . Dragane, Ber- * °° ^f*0!?ne! 0*b,n' 'V^^"7 °^'C in,) IV02R« s-Solnograd.] 2Sn»f™ ' lrebn,Cga' K°* •t,30do^!^nS!fcl:V^S:' 4-20 popoldne: Osebni vlak ca Trsta M^^^^n^n^ :* Trfc!ža- Jesenic, Unca, Celovca nzen.evte Solnograd, Celovec, D Soinograda, Franzenfeste. Beljaka. Tržiča 1*31 poDOidne. OseDm v!ak na drosu- Kran;3 Trebnje St janž. Rudolfovo. 7.go J..t.^ 0sebn. vlak l2 Jesen,c a 332 popoldne*. Osebm vlak na Kran,, R2J, T-SE*1-?«.!?. ^il!^.0'™!''! !Z -:— /-„^,* t,^«- Te».;* d^ui! Prajre, Dunaja, Ltnca, Celovca, Kolna , ce Gorico, 1 rst, I rfciz, Beljak. m^Jt-l,««,«.,, c^t«^„^,J, t„^~,^c-i.» r,,„ c ♦><-.- r*lnv*r ATonaKOvesra, 5o!no?rada, Inomosta, Fran- c -.c- Li ? „„ ^ „„ t * » zensfesra, Beijaka, (direktni voz Solnograd- 6*35 zvceer. Osebni v!a<< na Kranj, Tržič, Oratiia-Rekal lesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na o.is _„1jl».. ,• ~w.~; „1-1, ;„ t«>*.. r-^,,^- ______ c^i«.*-^ a o*!^ zvečer. Osetni vlak iz Irstz, donce MnnlLanL vn« ^ n^!u^^f?S^ T^ifc, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Monaknvo, Vhr (London), Celovec, Bel ,ka, Tržiča, Kra- , . . . r- . 9-13 po noći. Osebni vlak iz Straže-1 o- 7.4-«. zvečer, ^sebni vlak. na Grosuphe, _ »„^i^i r.,,««, c. i-«*- T«Kn a«, •". -p c-* i m r> j t/ r ' p ic, ^udo!tovei?a, .^t Janza, I retn eea - Trebnje, St Janž, Rudolfovo. VrJ**,** Cm-,£\ *<,-% 10.0. po noči. n, vlak na Krar. Je- „^ p. «« Os^bn, viak iz Trsta Oo- nice. Gorico. Tnt >a Jesenicah zveza rT" ;,.-*, ■___•- r-^i««,., Ro.ijoi,- u -„;a . . n t- i c ■ i,.Jesenic Celovca, Beljaka, K an a -zovlak na Beljak, Franzenfeste, Ino- Solnograd, Monakovo, Line, Prago. Postaja: L ubijana drt. kolodvor. Draždane, Berlin Odhod -^ Kamnik: 7-27, 11-50, 3-12, Prihod. 7-|5f 11 »OO ob ned?l;ah in DrazniL 7*23 zjutraj. Osebni vlak iz lrsta. Go- Prihod ammka 6-42, ll-OO, 2-41( enic, z zvezo na brzovlak iz f 6'1^» :10"22 oh nedeijah in z\dzn* i). 3.kr. državno-železnlško ravnateljstvo v Trstn. Avstr. amerikan. :: zaloga čevljev k Prešernova nL 50. Jfaši čevlji po kakovosti, :: priležnosH in eleganci :: prekose vsako konkurenco. Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov. V biiini sodnijske palače je oddati za pisarno ali kot zdravniške Ordina- OiJSkO prostore lepo pritlično 397* stanovanje Kje pove upravmštvo »Slo?. Naroda«. ■ i Zirocm prstani ■ 14, kerat. zlatom. >t. u*^3 Ciri*viran s prAviin dijamantom K U -, l> 2 8 -, tO—. At 62«^ Z pr»-\-im briljantom K 2 4 - . 25-— , *0.— in viije. I^t ^384 Z pravim ©palom in dijamantom K tO•- , *j- —, *» - Največja ab.ra nakit, vseh vrst najdete v mojem glavnem kat.-ilogu z 40«' -likalni, ki ga dobi rsal.de V*u* !n tr^i.ko C. 1» kr. dvorni n tudi laterna majica. Visok je 36 cm s 3 narvastiiri fll-mi (trakovi slik in 6 steklenim: slikam1, 3! 2 cm sir-, petrolejska svetiljka. reflektor in navodilo komntetno v kartona K 14* .S tem kinematografom se od mladih in starih rade videne žive slike pričarajo na steno. Mehanizem je prav natančen In prenrost. da ga vsak otrok z lahkoto vodi. Po povzetju razpeSilja Jan Konrad- c. in lir. dvorni dobavita*;, Kost it 2389 (Ćesho). Bogato ilustriran f lavni katalog s 4000 slikami vsakomur zastoftj in poštn. prosto. Antikvarično se kupi: Jurcic: Zbrani tf.f III., VIII- in XI. ZV. — Ponudbe na „Narodno knjigarnou v LJnblfani. Pristna nitasta remonfolrska ura na *iirot "ifitem R.^koft. patent it. 10OJ R ud :>rta v dobro se r^pi-r.ij >črm okvirju r. varstvrno plombo, c lepimi, «bo-^enirri figurami, Vot kolesarji, ladjo, žHeanico sejalcem, aha -*m. ruHariem, vrtnarjem. ietTi'o, * emaitasrim kacal-nik^m in sekund- H;,m haaalcem, natank« re«ul'rana K 5*20 Bre* nrika' Zamena dovolifna aii denar nacij PoSilia proti povsetju priznano zmožna svetovna firma in tvornica ur *M M> m U f» !1I R AD c. i« kr. -Tomi iobi»iftl{. Most St. 2.167 (Čmko». Glavni katalof « « " slikami na zahtevo |rr-iij in franko 'v\mi\\\ pj3|»|c?jD9ds euqaso(j Posebna špecialiteta likerja. ao^TiLiiA „pri zuezoi" (nekdaj Lemež) poleg rotovža v Celju na Štajerskem .\ .*. priporoča .\ .*. na novo urajene sobe za tujce9 izvrstno kuhinjo in dobra vina. Štev. 36108- 4020 Ustanove za onemogle ob A. Pri mestnem magistratu je za tekoče leto podeliti dvajset povodom praznovanja 60le*nice Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva osnovnih ustanov po 100 kron. Pravico do teh ustanov imajo brez lastne krivde obubožani in onemogli ljubljanski obrtniki (mojstri). ProJnie za podelitev teh ustanov je vlagati pri mestnem magistratu do vštetega 30. novembra i. I. V pranji je zlasti navesti obrt, katerega je prosilec v Ljubljani samostojno ijvrseval ali ga še :zvr?u;e. Tudi so navesti vzroki event. obubožanja, zdravstveno itHtjc m podrobne rodbinske razmere. Iliestni magistrat v Ljubljani« dne 2. novembra 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar 1.1\ St. 3610 4013 Eazpis ustanov. islii misli ilii&tjanski ima za tekoče 1 eto podeliti sledeče astme: 1.) Janeza Krstnika Bernardinija ustanova v znesku . . K 230'— 2.) Taneza Takoba Schillinga ustanova v znesku ... K 250*— 3 i Jurija Tolimašnerja ustanova v znesku.....K 250 — 4 f Janeza Jošta Weberja ustanova........K 230*— Do teh ustanov imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omoH'e ter so uboge in no^ten^ira slovesa. 5.) M klavža Janeza Kraschkoviza ustanova v znesku K 128 — Do te ustanove imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so doma \r. šentpetrrske fare iri so se letos omožile in so ubožne. Če teh ni, imajo do te ustanove po vrsti pravico kmečke, rokodelske ali dninarske hčere iz šent- peterske f.re. ki so ubožne in so se letos omožile. 6) Aatona Jakoba Fanzoija ustanova v znesku . . K 128-— Do te ustanove imajo pravico poštena dekleta meščanskega (hčere ljub-Ijansk h meščanov) ali pa tadi preprostejšega stanu, ki so ubožna in so se letos omožila. 7 ) Josipa Feliksa Silina ustanova v znesku ..... K 96 — Do te u-^nove imata pravico dve izmed najrevneših ljubljanskih deklet. 8.) HUm Pa kiča ustanova v znesku........K 244*— Do te ustanove imajo pravico ubožni ljubljanski mečani obrtniškega stanu ali n?ih vdovr 9.) Janeza Kovazha ustanova v znesku ..... ^ . K 302'— Ta ustanova gre na 4 ennake dele, do katerih imajo pravico 4 v Ljubljani v revščini živeči rodbinski očetje ali vdovljene rodbinske matere, ki so bre?. lastne krivde v revščini, so katoliške vere, neoporeklega slovesa in imajo rediti nepreskrbljene otrok" 10) Marije Kosmatscheve ustanova v znesku ... K 204'— Do te ustanove imajo pravico nepremožne uradniške sirote ženskega spola, ki so 3jubljančankravništ*o »Slov- Naroda« pod Šifro „TOftna11. najskrbneje zastreljeno, v najboljši kvaliteti in najličnejši izvedbi razpošilja c in kr. dvorni dobavitelj JJkX9 KONRAD Most, št 2395 (Češko) Samokresi K 6—, f.obertoVe žepne pištole K 2-—, tirzeroh K 260, flobertovi tcsaafj K 10*60, lovske puške K 46 — in viSje v najbogatebi izberi. Glavni katalog se pošlje na zahtevo vsakomur gratis in franko. FarposHa »• proil poviet-a a!i pradpiaC:' :■ ^rer riri-Ba Zamenjala ■-'.ovol'ena «'.:. denar nanj. I B i i I s Izdelujem kartone za razssi!i!aajt &% p: pesti. Ljubljanska kartona/r i iovaraa f?. 0oB3£. Ljubljana, tepofi c 16 Ztbtcvmjtc vzorec in ceno. Šolske i« kcntsrlse sssii! e goaii, ' « v«! ■ f^iDeoenLr. poliranim f'acra K ■ W\ 6t. 113: . Sok*** gorii « » v«;. ■ lepo plim—enim - niir. dnom. haijla kaioyro«t * f 9 i iolske p»!i * | velike. -.;a«ea*u po K —-90, 1-10, l-al 2 ■—. »-.:<> L Bata - -: Baažaaj m <. r- gtieat ckariae, klarineti, { iaasasaaai, paasfaaj it rlrikz. Zaniess dovoljena aH drrsar naz*- Ra-—.o§Bja po . bli uenar n^prCj c In kr. dvorni dobavitelj JAN KONRAD razposiljalaica glasbi! v Mostu št 2379 (Češko). Glavni ka'.loj ■ un: na zahtevo tasto-.i '.n tr.ine prosto Stokiarska trgovina M. TUŠEK. UUBUANA Stari trg štev. 28 ho priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ia porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip In okvirjev za podobe. - Prevretje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah, Najsolidneisa in točna postrežba. novost! fcftMsa. Nikljasta reaootoir-ka na sidro sistem „Scuskopt", i paL. natančna regili-! rasa in re-pasirasa. s pristnim radijetim žareči ■ Ustalo; k on da se tndi v temi razloči čas. Trajna svetilnost. Komad K 8*50. Za vsako uro triletno pismeno jimat?o. Pa poTietj« ali denar naprej raiposilja pnra tvornica nr Jan Konrad, c. ia kr. dvorni dobavitelj v Mosta št. 2371 (CeSko). Bogat* | ilnstrovui glavni katalog s 4000 slikami na | zahtevo zastonj in poštnine prosto. FS e> 1 «3 žametnomehke I rolet? napravi svežo tt rožnato h I polt Dr HralNa Mahftinno ToJ&Cobe pro-ta maža za roke Glicerinoma in medena strjenina. : --—- - Pomaga čez noč. .. proti !:rbU-im in razpokanim rokam. :: Cena K —70 in K 1 20. :: Po vseh lekarnah, drogerijah, :: parfumerijah in brivnicah. :: 20°/o do 30°lo znižane cene radi preogromne zaloge 3979 oblek, raglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmodernejših damskih kostumov, plakcev, paletotov, bluz in kril. „J^nglešTco skladišče oblek/' O. J^errhCLtovTČ, Jdestra. trg št. O. « | za jesen in zimo ima v velikanski izbiri v zalogi tvrdka LiisMisusu Prešernov«« ulica šf. 9. Solidne cene. 36cs Točna postrežba. MESTNA HRANILNICA I LJUBLJANSKA i ¥ LJubljani v. v lastni hiši v. Prešernova ulica št 3 ilajvečja slovenska hranilnica! Bar* Denarnega prometa koncem leta 1911, 614*5 milijonov kron "•» : Eqia i|;ii|pji| alaojs Rezervni zaklad: nad 1,300.000 hron Sprojoina vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložite knjižice drugih denarnih zavodov. Obreotaejo po ali pisarniški pomočnik, Prošnje, opremljene z izpričevali naj se naslovijo na podpisani urad. C. kr. evidenčni urad zemljarin-n skega katastra v Vipavi. Vsakdo daje pradnosi mojim prima soiingenskim britvam ta Bf>jboIj£«sr» >n7l. .rebra«?. t«kl* korane, n. roko bružene, n.'r^^rej. ro.net«, pripravljen« .atakojsujo r*bf» Vsaka brlter ■• poilja t toku. Stav. 8701. erno poliran rotaj, V'* otlo braaena *i iiroka............K Štev. 5705. črno poliran ročaj, '/i otlo brušena, *i itroka............K 1+ Šter. *fCi3. irao poliran ročaj, *'* otlo brnsena, * j tiroko........,...K S--.0 Štev. S7U. crno poliran ročaj, Vi otlo brnšena, 3 t ilroko............K 3-6j X.jt*ol ia brit^r -Grae4o.a" »e elarti priprroia ga. hrlfeem. Betrittrir. aaamka. Dobiva bo s&mo pri moji firmi: St. ti. črno pnlir.n roeij, klinja *,. lir., 1 4 c-.o bmšen. K 2*—. Št. 96, ista, '/• široka, '.* otlo bmšen- K S"?"1. — Bre-» rizika. Zamena dovo-( H»r. »li d«T«ir Mta^j. Po nriTKetia -sar">^'li'» e. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, raxpoill(al> niča ▼ Moata *t 2382 (Ceiko). — -t. 8,*'03. Fin« rožena pipa r leseno glavo z rjavimi lilarr.t, odtoč s kovino okovan, ki brani .oprns vsrkavanje bage, z roženo eevjo. dolgim, roženim n«tnikom e Točenim odlivom in kavčukovo cevjo, 14 cm dolga K t 90 Pipe bolj Se isvršitve K 2-SO, 1*00, S ."jO in več. Rarpo-*jlja proti poslatvi denarja naprei. pri;tev*i poštnino ali po povzetju c. ra kr. aTomi dobavitelj ]an Konrad razpošfljalnica v Mostu št. 2386 (Češko) Frea ricik«. Zamen, dovoljena ali denar nazaj. Glavn katalog x okoli 4OO0 .likami n« zahtevo zastonj 1- nnStnin« nrnarn I k W A*i krojač ppve vrste 4 Uoliljap.a Miklošičeva cesta 8. % se priporoča. V Zaloga m angleškega blaga.