SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 42
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 27 de octubre de 2016 - 27. oktobra 2016
DRŽIMO SKUPAJ!
JURE KOMAR _
Nagovor predsedniku Republike Slovenije, Borutu Pahorju, ob priložnosti obiska Slovenske hiše, v soboto, 22. oktobra.
Spoštovani gospod predsednik Borut Pahor, dragi gostje!
Argentinski Slovenci vam izrekamo dobrodošlico. Ob prvem uradnem predsedniškem obisku v Argentini ste želeli spoznati tudi našo slovensko skupnost in zato se vam danes predstavljamo in vas sprejemamo med nami. Vse to ob dveh pomembnih obletnicah: 25-letnici osamosvojitve Republike Slovenije ter 200-letnici argentinske samostojnosti.
Pred vami stojimo predstavniki in člani slovenske skupnosti, ki so jo naši predniki zgradili tu v Argentini pred 70 leti. Smo sad politične odločitve ob koncu druge svetovne vojne in revolucije, ko je del naroda izbral tujino kot edini način, da si ohrani življenje in svobodo. Po sedemdesetih letih še vedno živi v nas trden namen, da vrednoto slovenstva ohranjamo in jo tudi posredujemo našim otrokom.
Ko se je pred petindvajsetimi leti Slovenija osamosvajala, je v vseh nas zavrela želja, da bi na ves glas vsi naši sosedje zvedeli kaj se dogaja tam daleč, na severni polobli, od koder izhajamo mi. Naš klic je vplival na argentinsko vlado tako, da je ena med prvimi priznala mlado državo, in tudi vplivala da so sosednje države spremljale tako odločitev.
Z rojstvom samostojne slovenske države in z vzpostavitvijo demokracije na slovenskih tleh je tudi naša skupnost začela navezovati stike z Republiko Slovenijo. Te stike s Slovenijo cenimo in jih želimo v bodoče utrjevati. Ko danes osebno spoznavate našo skupnost vas zato prosimo, da realno sliko o nas tudi pokažete v naši skupni domovini. Še danes veliko Slovencev ne ve, da tu, na južni polobli sveta, živi skupnost, ki ljubi domovino prednikov in si prizadeva, da ohranja njihov jezik in kulturo. Drugi pa poznajo le neresnično sliko, ki jo je skozi dolga desetletja totalitarizem uradno prikazoval celo v učbenikih in medijih. Izseljenci se upravičeno čutimo del slovenskega naroda: kjer živimo Slovenci, tam je živ tudi košček Slovenije. Kot tak, enakopraven del naroda, želimo biti tudi mi priznani in poznani.
Maloštevilen slovenski narod je v 20. stoletju utrpel nasilje kar treh totalitarizmov. Najbolj tragični dogodki slovenske zgodovine so po Drugi svetovni vojni povzročili kruto in neupravičeno smrt tisočih Slovencev. Po več kot 7 desetletjih ti dogodki še niso razčiščeni, še manj pa obsojeni. Skozi vsa leta emigracije si je naša skupnost prizadevala, da je ohranjala spomin na mrtve, da je bila glas tistih, ki so jih prisilno utišali. Zato Vas danes prosim, v imenu naše skupnosti, kot sin domobranca, da pospešite postopke za priznanje cele resnice tega žalostnega dela naše zgodovine. Da bodo poznana in priznana vsa dejstva, obsojeni zločini, da bodo končno naši mrtvi prejeli dostojen pokop v zemlji, za katero so žrtvovali svoja življenja. To je edina pot po kateri si lahko predstavljamo mirno, svobodno in plodno prihodnost slovenskega naroda.
Vaša prisotnost med nami nam utrjuje zavest povezanosti s slovensko državo in njenimi organi in nam vzbuja upanje, da bo tudi v prihodnje to razmerje med nami potekalo v duhu sodelovanja. V želji in upanju plodnega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja vam v imenu organizirane slovenske skupnosti v Argentini ponovno izrekam dobrodošlico in vam želim obilo uspehov v prid naše skupne matere Slovenije.
V spomin na ta obisk vam izročam slovenski prevod najbolj tipične in predstavniške argentinske pesnitve, ki jo je v letih 1870 spesnil Jose Hernández. V slovenščino jo je prevedel dr. Tine Debeljak. Najbolj znani verz te pesnitve se glasi:
»Bratje naj držijo skupaj!
Prvi zakon je v postavi.
Zveza trdna - temelj pravi,
da bo trden njih obstoj!
Če med njimi vstane boj,
kdo od zunaj - vse podavi!«
Naj bo to naš program za prihodnost: držimo skupaj!
Bog vas živi!
Predsednik Borut Pahor med nami
Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, se je med 20. in 23. oktobrom, mudil na uradnem obisku v Argentini. V prvem delu se je posvetil uradnim sreča-
njem z argentinskimi oblastmi, v drugem, vidno daljšem, pa je obiskal razne slovenske skupnosti ter se sestal z vodstvom in rojaki.
V	Argentino je prispel v četrtek, 23. oktobra. Še isti dan je opravil najvažnejšo uradno točko potovanja: srečanje s argentinskim predsednikom. Sprejem je potekal v najboljšem vzdušju. Predsednika Mauricio Macri in Borut Pahor sta obravnavala razna dvostranska vprašanja, ki politično in gospodarsko povezujejo Slovenijo in Argentino. Kot je še povedal Pahor, se je v pogovoru z argentinskim predsednikom zahvalil Argentini, da je v več obdobjih v težkih časih vedno z odprtostjo sprejemala naše izseljence, tako begunce pred fašizmom kakor tudi pred komunizmom.
Druga točka programa je bilo polaganje venca pred spomenik osvoboditelja Argentine, generala San Martina. Zaradi deževja je slovesnost potekala v palači, ki je sedež argentinskega zunanjega ministrstva. Tam je tudi prejel ključ mesta Buenos Aires ter doživel prvo srečanje s predstavniki argentinskih Slovencev. Zvečer pa je imel predavanje na sedežu ustanove CARI (Consejo Argentino para las Relaciones Internacionales) na temo »Prihodnost Evropske unije«.
V	nadaljevanju je slovenski predsednik v petek obiskal argentinski parlament in se sestal s predsednikom poslanske zbornice Emiliom Monzom. Govorila sta o migrantski krizi, terorizmu in tudi o brexitu ter posledicah, ki jih prinaša za Evropsko unijo.
V	sklopu uradnega obiska je nato predsednik Pahor obiskal tudi Spominski park žrtvam diktature in si, v spremstvu matere dveh izmed žrtev, ogledal muzej. Pot ga je nato peljala v Emigrantski hotel. Ta je bil za večino naših rojakov vstopna točka, vrata, skozi katera so vstopili v nov, njim do tedaj neznan svet. Isti dan si je predsednik ogledal še nogometni stadion La Bombonera kluba Boca Juniors, ki ga je zasnoval slovenski arhitekt Viktor Sulčič in je bil zgrajen v letih 1938-1940. Seveda ni moglo izostati svetovno znano operno gledališče Teatro Colón.
Sobota je bila v celoti posvečena slovenski skupnosti. O podrobnostih posameznih srečanj bomo v našem tedniku še poročali v nadaljnjih izvodih. Danes le kratek opis.
Že zjutraj je obiskal Slovensko hišo v Buenos Airesu. Društvo Zedinjena Slovenija je za to priložnost pripravilo slovesnost. Njegov predsednik, inž. Jure Komar, ga je pozdravil z besedami, ki jih v celoti objavljamo na uvodnem mestu. Predsednik Pahor se je navzočim ter društvu zahvalil, da hodijo po poti sodelovanja in sožitja ter slovenski svet in z njim ves svet gradijo z odgovornostjo in ne s strahom. Po njegovih besedah moramo storiti vse, da bomo imeli vsi Slovenci in Slovenke, ne samo doma, ampak tudi po svetu, ne samo eno državo, ampak tudi eno domovino. Nastop otrok vseh naših šol je bila najbolj ganljiva točka. V nadaljnjem je predsednik Pahor obiskal prekmurski dom v Bernalu, ter sedež argentinskega radia, kjer nastaja oddaja Okence v Slovenijo. Na delovnem srečanju se je sestal tudi s predstavniki slovenskih
društev v Argentini. Predstavniki so na njem predsednika in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazda Žmavca, seznanili z delovanjem društev ter predstavili svoja prizadevanja in načrte za prihodnost.
Zvečer pa se je predsednik Pahor udeležil slavnostnega koncerta mezzosopra-nistke Bernarde Fink, argentinske Slovenke in nagrajenke Prešernovega sklada ter komorne skupine Invasión. Na kasnejšem sprejemu za slovenske rojake je predsednik Republike pozdravil delo slovenskih društev, ki povezujejo predstavnike vseh generacij Slovencev, živečih v Argentini, in se jim zahvalil, ker so ga sprejeli s toplino in naklonjenostjo.
V nedeljo je predsednik najprej obiskal dom Triglav v mestni četrti Villa Devoto. Dom Triglav je bil odprt leta 1974, ko se je vanj združilo več društev, ki so prej delovala samostojno. Zbrane je tudi nagovoril. Uradni obisk v Argentini je sklenil z obiskom društva Pristava, ki je ta dan obhajalo svojo obletnico. Tam so ga pričakali otroci v slovenskih narodnih nošah z recitacijo Prešernove pesmi.
S tem je sklenil prvi uradni obisk na najvišji ravni v Argentini, odkar tu živi in deluje slovenska izseljenska skupnost. Ob vsakem koraku se je zbranim zahvalil za
vse, kar so v preteklih desetletjih storili za to, da je tudi v njihovi drugi domovini Argentini ostala slovenska domo-
vina.
Obisk lahko označimo kot zgodovinskega pomena, tako za razmerje med obema državama, predvsem pa za nadaljnje sodelovanje med Slovenijo doma in našo Slovenijo v Argentini. Ta korak je šele začetek. Ob njem se moramo še zamisliti, narediti zaključke in nadaljevati pot, ki naj vodi v skupno dobro vseh Slovencev.
Zahvala
Spoštovane Slovenke, dragi Slovenci, ob zaključku prvega uradnega obiska predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Argentini, med 20. in 23. oktobrom 2016, se v imenu Veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini in v svojem imenu iskreno zahvaljujem vsem, ki ste sprejeli slovenskega predsednika, ga pozdravili in nagovorili.
Hvala inž. Juretu Komarju in odbornikom Zedinjene Slovenije, predsednikom in članom društev Bernal, Triglav in Pristava za topel in prisrčen sprejem.
Hvala vsem nastopajočim, posebno otrokom, za doživete nastope, učiteljicam in staršem, ki so se potrudili, da so otroci sprejeli predsednika v narodnih nošah, s slovensko besedo in pesmijo.
Hvala uredništvu Radia Argentina, da je omogočilo neposredno vključitev predsednika v program Okence v Slovenijo.
Posebno zahvalo izrekam fotografu in snemalcu g. Marku Vombergaju, ki je z izjemnim občutkom za dogodke in ljudi ter profesionalnim pristopom poskrbel, da bo obisk ostal v trajnem spominu.
Jadranka Šturm Kocjan veleposlanica
Svobodna_2016_nro_51-52.indd 4	20/12/239 17:14
Stran 2
27. oktobra 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Mantanga in Ljubljana sta si blizu
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Čeprav je eden izmed stereotipov Slovenca ta, da naj bi bil individualist, zaprt v samega sebe, je ena izmed njegovih odlik, da se rad in hitro odzove na poziv po pomoči. Naj bo akcija izvedena v pomoč potrebnemu domačinu, na evropskih tleh ali drugod po svetu, naj jo organizira Karitas ali Rdeči križ, se ponujena pomoč šteje v - za moje pojme - visokih številkah.
In zakaj se Madagaskar tolikokrat pojavi kot naslovnik, kamor je namenjena pomoč? Brez dvoma je delo mnogih slovenskih misijonarjev s Petrom Opeko na čelu pripomoglo, da je otok ob vzhodni afriški obali tako prepoznaven. Ni samo naslovnik akcij, ki jih izvajajo katoliške karitativne ustanove, kot so Misijonska zveza, MIVA, Karitas; tudi druge, neverske, necerkvene ustanove ali posamezniki se zanimajo za to, da bi se Malgašem bolje godilo.
Mladi zdravniki z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so že več let hodili pomagat na Madagaskar. Po štiri, pet se jih je zbralo in tri mesece preživelo v delu. Fakulteta jim je dala moralno in institucionalno pomoč, vse ostalo - beri: denar, zdravila, ostalo materialno podporo - pa so morali sami spraviti skupaj. Njihov cilj je bil Matanga, ki leži približno trideset kilometrov južno od Vangaindrana, glavnega središča slovenskega misijona na Madagaskarju, in osemsto kilometrov od Antananariva, glavnega mesta države. Za Matango so od leta 1972, ko je prišel misijonar Janko Slabe, pa do lanskega leta, ko je Izidor Grošelj predal misijon mlademu domačemu duhovniku, skrbeli slovenski misijonarji.
Tudi letos je Matanga v glavi in srcu nekaterih novo-pečenih zdravnikov. Dva zdravnika, ena zdravnica in ena zobozdravnica so se zavzeli, da bodo prihodnjega maja odšli živet k Malgašem. In eden izmed njih je Alejandro/Alex Rant, dr. med. Obiskovalci Hanželiče-vega doma se bodo verjetno spomnili malega razigra-
nega fantiča s svetlimi kodrastimi lasmi. Danes ni več mali - bi ga spoznali na sliki?
»Zdravili bomo akutne in kronične, predvsem infekcijske bolezni, ki so eden od najpogostejših vzrokov smrti na Madagaskarju. Posvetili se bomo tudi perečim zobozdravstvenim problemom, tako zdravljenju kot tudi preventivi s promocijo ustne higiene,« so zapisali na
spletni strani www.madagaskar2017.eu, kjer so navedli tudi nekaj številk, ki jih je treba upoštevati, če hočejo svoje poslanstvo uresničiti. V tem času se trudijo, da naberejo zdravil, cepiv in drugega medicinskega materiala, denarja za stroške prevoza in preživljanja. Obiskujejo podjetja in organizacije, da bi jih podprla, sponzorirala, pa tudi novčiči dobrih ljudi jim pomagajo. In še sami se lotijo najrazličnejših akcij, kot je prodaja tradicionalne majice z logotipom njihove odprave, koledarjev in planerjev, palačink na študentovski žurki. Poleg tega bodo prirejali razne dogodke, kot so koncerti ali tečaji plesa. S tem računajo, da se bodo približali - prekoračili -zastavljeni vsoti (tudi argentinski pesi bi jim prav prišli ...).
GB
Dečka starim staršem
Vrhovno sodišče je v zvezi z odmevnim primerom dveh koroških dečkov ugotovilo, da je bil odvzem dečkov iz vrtca nezakonit, babici pa so bile kršene ustavne pravice. Dečka za zdaj ostajata pri rejnikih. Odločitev sodišča je po besedah strokovnega zastopnika starih staršev in člana Gibanja za otroke in družine Franca Donka pričakovana, »sedaj pa pričakujemo tudi vsebinsko odločitev, da se otroka čim prej vrneta v družino, k babici in dedku«.
Spomnimo naše bralce: Bratca sta po tragični smrti matere, ki jo je umoril njun oče, do konca marca letos bivala pri starih starših, nato pa ju je Center za socialno delo Velenje brez vednosti starih staršev iz vrtca odpeljal k rejniški družini. Pravni zastopnik babice dečkov, odvetnik Velimir Cugmas, je na Upravno sodišče v Mariboru vložil tožbo, s katero je terjal ugotovitev, da je CSD Velenje z odvzemom otrok ravnal nezakonito in tako posegel v otrokove pravice v razmerju do babice.
Upravno sodišče v Mariboru je v sodbi, sprejeti 11. maja letos, odločilo, da so bile z odvzemom dečkov kršene ustavne in človekove pravice njuni babici do družinskega življenja, medtem ko ni ugodilo zahtevi, da se dečka do pravnomočnosti odločitve vrneta k starima staršema.
Na odločitev upravnega sodišča sta se na vrhovno sodišče, ki v nadaljnjih postopkih odloča o pritožbah v zvezi s sodbami upravnih sodišč, pritožila pravna zastopnika tako CSD Velenje kot babice dečkov. Po odločitvi vrhovnega sodišča glede odvzema velenjskih dečkov je Franci Donko predstavnik Gibanja Za otroke in družine, dejal tudi, da iz sodbe jasno izhaja, da bi otroka morala biti takoj vrnjena babici in dedku. »S tem, ko je vrhovno sodišče potrdilo sodbo upravnega sodišča iz Maribora, je razveljavilo vse dosedanje odločbe in v tem trenutku ni nikakršne pravne podlage, da otroka ostajata pri rejnikih. Torej iz tega bi morala slediti takojšnja vrnitev otrok babici in dedku,« je bil jasen Donko.
I/ •	v	• v v • I
Kraje po zuprnscih
V zadnjem času se je v Sloveniji zgodilo več vlomov v župnišča in druge cerkvene objekte, predvsem na Dolenjskem in Gorenjskem. Med njimi je bilo župnišče v Adergasu, kjer so tatovi odnesli manjšo vsoto denarja. Isto noč so udarili tudi v Vodicah. 10. oktobra so neznanci skušali vlomiti v župnišče v Preddvoru, dan pozneje so napadli na Kokrici pri Kranju, kjer so župnika Jožeta Kluna tudi pretepli, da je moral poiskati zdravniško pomoč. »Deževali so udarci. V trenutku sem se čutil popolnoma ogroženega. Izročil sem se v Božje roke in iskal način, kako se izmuzniti.« Župnišča na Kokrici so se nepridipravi lotili že nekajkrat, po Klunovih besedah se serijski poskusi ropov tam dogajajo od lanskega poletja, zato so namestili alarmne naprave. »Gotovo je največje varovanje, da se ljudje bolj poznamo, da neznance ogovorimo, da ne gremo kot tujci drug mimo drugega.« Žalosti ga mnenje, ki ga ustvarja družba, da ima Cerkev ogromno denarja, saj ni tako. Nazadnje so vlomili v župnišče Cerklje na Gorenjskem. Na Slovenski škofovski konferenci so potrdili, da na omenjeno temo potekajo redni pogovori med policijo in cerkvenimi ustanovami. »Huda stvar pri tem je, da se človek počuti zaznamovan oziroma doživlja svoje župnišče in cerkev kot oskru-
njene, saj ti kriminalci, ki ropajo, kradejo, napadajo, pustijo za seboj ne le fizične sledove, ampak še bolj v duši,« je povedal ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.
Nadškof Stanislav Zore se je na to temo že februarja srečal s predstavniki Policijske uprave Ljubljana. Ti so ga obvestili o njihovem delu pri odkrivanju kriminalnih dejanj in poudarili pomembnost preventivnih ukrepov pri varovanju oseb in premoženja.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Družba, ki zapušča svet vrednot, čeravno nosi na jeziku solidarnost, ne išče več pravice, le korist, želi stvari, a se od Stvarnika odmika. Čeprav bogastvo se kopiči v njej ne veča se pri tem veselje, kar raste, so le skrite želje imeti več in pa zavist.
MK
Prehitro se bližamo koncu leta. Smo že v zadnjem tromesečju, pa se obljubljen razmah gospodarstva kaj malo pozna. Vlada je preveč optimistično napovedala vidno izboljšanje v drugi polovici leta, pa do tega ni prišlo. Sedaj optimizem prestavljajo na začetek prihodnjega leta. Bo tako?
Pljunite v roke! Kje je vzrok, da se napovedi niso izpolnile? Vsekakor se je Macri uštel v svojih računih. Predvideval je močne investicije iz inozemstva, pa tudi vloge domačih podjetnikov, ki naj bi sprožile potek zaposlovanja in rast potrošnje. Močnih tujih investicij še ni bilo, vsaj ne v taki meri, kot so pričakovali. A za predsednika je še večje razočaranje zadržanje argentinskih indu-strialcev, ki nastopajo strahopetno in čakajo, kam se bo zasukal razvoj gospodarstva. Zato ni čudno, da jih je doletela Macrijeva nejevolja, ko jih je prosil, skoraj zahteval, »naj pljunejo v roke« (sicer z bolj »močnim« argentinskim izrazom, naj se »rompan el traste«). Tako smo se znašli v kaj čudnem položaju: del javnosti trdi, da je Macri dela »za bogate«, pa mu ravno »bogati« otežkočajo vladanje. Mnogo bolj milo pa z njim postopajo pero-nistični sindikati, od katerih bi človek pričakoval, da bodo ostro nastopali proti »liberalnemu« predsedniku. Je pa res, da je Macri, ki je prvotno nameraval izvesti politiko ostrega sunka, zašel v postopnost, ki pa ne pomaga hitremu izboljšanju položaja. Počasno postopno urejanje gospodarstva je sad političnih potreb vlade, a tudi vzrok počasnega izboljšanja. To povzroča tudi, da močno raste državni primanjkljaj, ko pa je bil vendar predsednikov namen, da bo močno zmanjšal izdatke. Po drugi strani pa je to prižgalo alarmne luči med podjetniki, ki trdijo, da vlada nima stvarnega gospodarskega načrta in s tem izgovorom ne vlagajo denarja. Tuji kapital pa ne prihaja v državo, ker pravi: če Argentinci sami ne zaupajo vladi, zakaj ji bomo zaupali mi. Pač, kapital prihaja, a v finančne fonde, ki nosijo visoke obresti, a državi ne koristijo. Tako se je Centralna banka naenkrat znašla v čudnem položaju, da ima preveč dolarjev, kar niža njihovo ceno in s tem prizadeva argentinsko kompetitivnost na mednarodnih trgih. Vse skupaj je en velik zaplet.
Socialni mir na nitki. Omenili smo »blago voljo« peronističnih sindikatov.
Posebna komisija, ki jo je sklicala vlada, da prepreči napovedano splošno stavko, je uspešno delovala. Eden konkretnih sklepov je bil, da bodo za konec leta izplačali poseben »novoletni bon«, v minimalnem znesku 2.000 pesov. Vsi so bili zadovoljni, a se je kmalu začela polemika. Podjetniki trdijo, da bodo težko plačali ta bon. Mala in srednja podjetja tožijo, da ga sploh ne bodo mogla plačati brez državne pomoči. Država se je odločila, da bo plačala 1.000 pesov samo upokojencem z minimalno pokojnino ter prejemnikom družinskih doklad. Province tarnajo, da za kaj podobnega nimajo denarja in se tudi obračajo na vlado s prošnjo pomoči. Vlada je namignila, da bi se morda ta bonus lahko plačal v obrokih, kar je seveda povzročilo nejevoljo na sindikalnem polju. Ta nejasnost in polemika pa je še ojačila položaje levičarskih (in kirchnerističnih) sindikatov, ki so bili že spočetka nasprotni pogajanju in sedaj napovedujejo svojo splošno stavko. Zanje je bistveno, da povzročajo socialni nemir. Usoda delavcev in socialno bolj prizadetih jim je postranska skrb. Vsekakor, zaradi težav enih in nejevolje drugih socialni mir, ki zelo skrbi vlado, visi na nitki.
Se svetlika na obzorju?
Številke gospodarskega položaja, tudi ob vstopu v zadnje tromesečje, niso ravno razveseljujoče. Čeprav Centralna banka trdi, da je rast inflacije že padla pod 20% letno, ljudje nimajo prav pozitivnega občutka. Pada tudi industrijska proizvodnja in trgovci tarnajo, da si potrošnja ne opomore. Vlada vse upe polaga v močan razmah javnih del, ki jih je spravila v tek potem, ko je podrobno preučila stanje na tem področju. Javna dela so bila vir dotokov izredne korupcije prejšnje vlade. Treba je bilo vse preračunati in zastaviti na novo. In prav na tem polju se je pokazala prva lastovka te dolgo pričakovane pomladi. Na področju gradnje je bilo prejšnji mesec zaznati prvi dvig števila zaposlenih. S tem računa vlada, da se bo izboljšalo družbeno dojemanje gospodarskega položaja. Nujno je, da ljudje vidijo konkretne uspehe. Kmalu bomo namreč vstopili v volilno leto in v vladi se kar tresejo. En stvar je zanje pozitivna: peronisti bodo nastopili razklani na tri dele: Massa in njegovi, »reformirani« peronisti ter gospa in njeni. Drug drugega ne morejo videti. Zanimivo bo.
Svobodna 2016 nro 42.indd 2
25/10/16 15:11
SVOBODNA SLOVENIJA • 22. decembra 2016
Stran 3
SVETA BIRMA NAŠIH OTROK
»To je dan, ki ga je naredil Gospod«. Lepo jasno jutro nas je prebudilo v nedeljo, 16. oktobra, na dan svete birme, ki je bila v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Ramos Mejiji. Zakrament
Pridi Sveti Duh
Loboda Oblak.
Mogočno ljudsko petje je donelo pod oboki svetišča. Pri petju so sodelovali mladi SDO/ SFZ iz vseh Domov. Vodil jih je Marjan Vombergar. Na kitare so igrali
svete birme je otrokom podelil msgr. dr. Peter Štumpf, škof v Murski Soboti, ki nas je obiskal za to priložnost. Pri Slovenski škofovski konferenci je, poleg drugega, odgovoren za sredstva družbenega obveščanja in Rafaelovo družbo, ki skrbi za izseljence.
Birmanci so se z botri zbrali zunaj cerkve in potem s škofom in duhovniki v sprevodu odšli v svetišče. Sveto mašo je daroval msgr. dr. Peter Šrumpf, somaše-vali so: delegat dr, Jure Rode, gg. soboški župnik Goran Kuhar, p. Darko Žnidaršič OFM, Franci Cukjati in Robert Brest.
Obrede svete maše je povezovala Nevenka Godec Zupanc. Prvo berilo je bral Martin Križ, psalm je pel Ivo Smrdelj ml., drugo berilo je brala Andrejka Vombergar Štrfiček, prošnje pa Helena
Marjan Vombrergar, Tomi Lenarčič, Toni Podržaj, na boben Tonči Oblak. Na orgle je petje spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar.
Pri pridigi je msgr. škof nagovoril birmance, botre in ostale vernike. Povedal je, da prinaša pozdrave sv. očeta Frančiška, da je prav na ta dan bil proglašen za svetnika Cura Brochero. Posebej je čestital materam, ker je bil materinski dan. Spomnil nas je, da smo Slovenci Marijin narod in da je po Sloveniji romal kip fatimske Marije. Leta 1917, ko je v Evropi divjala prva svetovna vojna, se je Marija v Fatimi na Portugalskem prikazala trem pastirčkom Luciji, Francku in Hijacinti in jim naročila, naj molijo rožni venec in delajo pokoro. Prosila je tudi, naj se svet posveti njenemu brezmadežnemu Srcu.
Otrokom se je že leta 1916 prikazal angel, ki jim je rekel, da je angel miru, angel Portugalske, ki ni bila udeležena v prvi svetovni vojni.
Msgr. škof je dalje povedal, da smo Slovenci pred 25. leti tudi veliko molili. Varstvo Device Marije je najbolj gotovo.
Na bi n ko-štni praznik je prišel Sveti Duh v podobi ognjenih
jezikov. Ogenj pomeni moč. Kristus je umrl, ampak je tudi vstal od mrtvih. Verovati v Kristusa se pravi moliti, redno opraviti sveto spoved, se udeleževati nedeljske maše in brati sveto Pismo.
Sv. birma je zakrament moči. Msgr. škof je birmancem naročil, naj vsak dan molijo molitev O Gospa moja in tri zdrave Marije. Po družinah pa desetko rožnega venca.
Vsak i m a svojega angela varuha. Angela miru pa imata tudi Argentina in Slovenija.
Potem je msgr. dr. Peter Štumpf podelil zakrament svete birme 46 otrokom, ki so se v spremstvu botrov bližali oltarju. Medtem je zbor pel priložnostne pesmi: Pridi Sveti Duh; tudi verniki smo peli.
Ob koncu maše je msgr. škof vsem
navzočim podelil papežev blagoslov. Po svetišču je zadonela mogočna pesem »Marija skoz' življenje«. Pred cerkvijo
so se birmanci slikali skupaj s škofom, potem pa še posamezne družine skupaj z birmanci.
Srečni so vsi verniki odšli na svoje domove, kjer so nadaljevali praznovanje svete birme, skupaj z materinskim dnevom.
m.m.
K MARIJI, NAŠI MATERI
Slovenci smo vedno radi romali. O tem pričajo številne božje poti, posvečene Mariji, Božji Materi. Osrednja božja pot na Brezjah, Ptujska gora na Štajerskem, Sveta gora nad Gorico, Zaplaz na Dolenjskem, Turnišče v Prekmurju ... Tudi mi, Slovenci v Argentini, smo gojili in še gojimo to romarsko izročilo. Vsako leto romamo v Luján, mladi celo peš, in v Lurdes.
V ponedeljek, 10. oktobra, pa smo šli na svetoletno romanje v San Nicolás, kjer smo lani ustoličili podobo
Romanje v San Nicolás
je doživela tudi Cerkev, ko so zaradi pomanjkanja duhovnikov verske obrede vodili licenciati. Kljub dolgi vožnji smo kar prehitro prišli v San Nicolás; zgodovine je ostalo še za eno potovanje. Bližali smo se veličastni baziliki.
V San Nicolasu nas je sprejel dež, kar pa ni preveč motilo našega romarskega razpoloženja. Kar hitro smo odšli v baziliko in pozdravili tudi našo brezjansko Marijo Pomagaj. Ona je tudi krasila spominske podobe, ki smo jih prejeli ob vstopu.
Začela se je sveta maša, ki jo je daroval g. škof Štumpf, somaševali pa so delegat msgr. dr. Jure Rode, msgr. Mirko Grbec, msgr. Franc Urbanija, ter gospodje stolni župnik v Murski Soboti Goran Kuhar, Franci Cukjati, Igor Grohar in gost iz Avstralije, Darko Žnidaršič OFM. G. Robert Brest pa je spovedoval.
Mašo je vodil Janez Filipič; prvo berilo: Boris Rot; drugo berilo: Monika Filipič. Sveto daritev je spremljalo mogočno ljudsko petje, pod vodstvom priložnostne
Marije Pomagaj. Romanje je vodil škof dr. Peter Štumpf, ki je bil med nami na pastoralnem obisku. Geslo romanja je bilo: »Usmiljeni kakor oče«.
Mnogo romarjev je seveda potovalo z osebnimi avtomobili. V naši skupini pa smo se zgodaj zjutraj z avtobusom odpeljali izpred Našega doma v San Justu. Z nami je potoval g. škof dr. Peter Štumpf in njegov spremljevalec soboški župnik g. Goran Kuhar. Med vožnjo smo peli Marijine pesmi in molili rožni venec, ki sta ga izmenoma vodila g. škof in njegov spremljevalec. Potem nam je g. škof pripovedoval o zgodovini Prekmurja od turških napadov do velike bitke s Turki pri Monoštru. Hude čase
pevske skupine, ki ji je načeloval g. Andrej Selan. Na orgle je petje spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar.
Pri pridigi je g. škof govoril o Mariji, naši Materi. Bog bi nas lahko odrešil na drugačen način, vendar je hotel postati človek. Po Mariji je dobil človeško naravo. Samo sv. Jožef je po angelovem sporočilu razumel učlovečenje po svetem Duhu. Da sta rešila Jezusa sta Jožef in Marija z Detetom ušla v Egipt. Potem je Marija Jezusa spremljala na križevem potu in ob križu na čudežen način postala naša Mati.
Mnogo romarjev je pristopilo k svetemu obhajilu. Ob koncu smo zapeli lepo pesem; po vsej baziliki je mogočno donela Marija skoz' življenje.
Vračali smo se proti domu srečni, saj smo obiskali svetišče Roženvenske Matere Božje in se ji priporočili, da nas varuje v teh nemirnih časih.
m m
Q\/rthwvHna ocii ß nrn ao inHH Q
I*;-11
Stran 4	10 de noviembre de 2016 • N° 44
MENDOZA - GORENJSKI OKTETSVETA
Umetnost blaži srce
Življenje v Mendozi - slično kot po vsej Argentini - se je v zadnjih letih spremenilo.
Krize vseh vrst: finance ter inflacija, povečanje nasilja in surovosti, posplošena korupcija in nasprotja nas pritiskajo v negotovost. Težko je
mladi slovenski skladatelji«.
Nastop so razdelili na dva dela. V prvem so prepevali sledeče pesmi o domovini: Oj, Doberdob: ljudska, Zorko Prelovec; Domovini: Jakob Razlog/Alojz Srebotnjak, solista Andrej Ropas in Marko Sušnik; Tam kjer
najti v vsakdanjem življenju zaupanje in potreben mir. Takega družbenega stanja se vsi zavedamo, vsi trpimo.
Kljub vsemu, od časa do časa, dočakamo zaželene trenutke veselja, s katerim prekinemo skrbi, negotovost in nezadovoljstvo.
Tako vzdušje so nam podarili gostje iz Slovenije. Gorenjski oktet, na turneji pri rojakih v Argentini, s sodelovanjem solistke Milanije Markovič in umetniškim vodjo Andrejem Ropasom, so nas z nepozabnim koncertom razveselili in nam podarili pravo blažilo in radost.
V ponedeljek, 10. oktobra 2016 smo pevce sprejeli v Slovenskem domu Društva Slovencev v Mendozi. Za dobrodošlico sta jim zapela Slovenski mendoški oktet in Mešani pevski zbor, pod vodstvom mag. Diega Bosqueta. Vsaka skupina jim je poklonila dve pesmi, prvo slovensko in drugo argentinske folklore.
Fantje Gorenjskega okteta so nas pozdravili s Prešernovo Zdravljico, ki jo je uglasbil Ubald Vrabec. Nato so nam pojasnili, da želijo s pesmijo predstaviti Slovenijo, tako kot jo oni vidijo in čutijo. »Prinašamo košček domotožja - pesmi, ki jih dobro poznamo vsi, poleg tudi nekaterih novosti, uglasbitev bodisi slovenske ljudske pesmi, bodisi slovenskih pesniških besedil, ki so jih uglasbili
pisana: Viktor Markič/Danilo Bučar; Tiha luna: Davorin Jenko.
Sledile so skladbe s sodelovanjem Melanije Markovič. Presenetil nas je uspešen doprinos sopranistke Melanije, ki je spremljala fante, kljub mogočemu prekršku priznane sestave moških oktetov. Glasovi so se lepo zlili in dosegli velik uspeh pri poslušalcih. Mendo-ščani smo z dolgim aplavzom izrazili doživetje in radost.
Drugi del večera je bil posvečen ljubezenski tematiki. Pričeli so z Zori rumena rž: Rudolf Baumbach, slov. prevod Anton Aškerc/Risto Savin; Snočkaj sem no pošto zvedel: Katarina Pustinek, solist Tomaž Debeljak; Ljubim: Feri Lainšček/Ambrož Čopi, solista Marko Sušnik in Aleš Leben; Nocoj je pa ena lepa noč: lj. Uroš Krek, solist Andrej Ropas; Prav po prstih: Marko Margon/Andrej Makon; Pogovor z ljubico: lj. Guaggiato,
Pred zadnjo skladbo se je oktet zahvalil za gostoljubnost predsedniku Društva Tinetu Šmonu, pevo-vodju mag. Diegu Bosquetu in Toniju
Štirnu za koordinacijo gostovanja v Mendozi.
Za slovo je oktet zapel Nocoj, pa oh nocoj: lj. Franca Venturinija, solista Melanija Markovič in Andrej Ropas.
Navdušenje v dvorani je rastlo. Mendoščani nismo odnehali z ploskanjem in dosegli dodatek še štirih pesmi. Podarjene narodne pesmi so nam globoko ublažile naša srca. Pevski skupini želimo čestitati tudi za izraženo plastičnost. Dosegli ste se približati vsem poslušalcem, medsebojna komunikacija je bila celotna. To smo opazili na obrazih, vsi smo se v dvorani dolgo pogovarjali o bogatem doživetju. Prelep večer je važen doprinos tudi za gojenje naših vrednot, narodne zavesti in kulture. Prispevali ste k obstoju in prihodnjemu življenju slovenstva v Mendozi.
Pred dvorano smo vsem navzočim nudili mendoške »empanade«. Rojaki
in tudi argentinski prijatelji slovenske pesmi smo pri pogrnjenih mizah še dolgo uživali posrečen večer in seveda z dobro mendoško kapljico.
Naslednji dan so Gorenjski pevci spoznali dve značilnosti Mendoze. Z nekaterimi odborniki in mendoškimi oktetovci so obiskali zelene vinograde in sadovnjake, spoznali dve vrhunski vinarni, poskusili vina in pred vrnitvijo večerjali v Domu znameniti argentinski »asado«, kot izraz naše hvaležnosti in v trajen spomin na »Zemljo sonca in dobrega vina«.
Predragi gostje: Bog naj Vam bogato poplača!
Božidar Bajuk
Novo literarno združenje
Sredi septembra je bilo v Ljubljani, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, ustanovljeno je novo društvo literatov, prevajalcev in publicistov Združenje za slovensko besedo, ki mu predseduje zgodovinar Stane Granda. Poslanstvo društva, ki ima že več kot 50 članov, bo zavzemanje za ohranjanje slovenske besede, pri čemer bo zasledovalo vrednote demokratične države in slovenske osamosvojitve.
Vseslovensko društvo po besedah Grande ne bo eliti-stične narave, vanj pa bodo sprejeli vse pišoče posameznike ne glede na to, na kateri strani meje živijo, ter ne glede na njihovo ideološko pripadnost. S tem je nastalo novo združenje, ki za razliko od združenja slovenskih pisateljev, pesnikov in publicistov, ne bo izključevalo drugače mislečih.
Ko je bil predsednik društva PEN še Veno Taufer, so na podlagi inkvizicijskega postopka izključili takratnega člana Janeza Janšo, ki je takrat ravno vodil svojo drugo vlado. Po njegovi odstavitvi so PEN klub zapustila imenitna publicistična imena, kot so Drago Jančar in Feri Lainšček ter številni drugi. Prav slednji je takrat svoj izstop utemeljil z besedami, da ne gre več za združenje, ki bi se moralo ponašati z ideali, kot so »svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja ter javnega delovanja«.
Osrednja naloga novega društva literatov bo zavzemanje za slovensko besedo, ki je ogrožena zaradi gospodarskega in družbenega razvoja in pa tudi zaradi načrta nekaterih, ki nameravajo v imenu internacionalizacije slovenščino izriniti iz akademskega sveta. Pri tem v društvu po Grandovih besedah podpirajo profesorja Marka Jesenška in njegov izstop iz komisije, ki je na željo slovenske rektorske konference pripravljala spremembe zakona v smeri internacionalizacije. Zavzemali se bodo tudi za boljši položaj slovenščine v obmejnem in zamejskem prostoru.
Na vprašanje, v čem se bodo razlikovali od sorodnih društev, je odvrnil, da v nasprotju z društvom slovenskih pisateljev ne bodo ljudi izbirali na podlagi »ocen«. Društvo bo demokratično, bolj kot na literaturi bo temeljilo na odnosu do jezika, njegovega poslanstva v sklopu zgodovine in kulture. Trudili se bodo delovati povezovalno in ne izključevalno.
V prihodnje bi si želeli izdajati tudi svojo revijo, a bo na to zaradi finančne situacije potrebno še počakati. Šele ko društvo deluje dve leti, lahko kandidira za državna sredstva, do takrat pa bo odvisno od članarin in donacij, je pojasnil Granda.
V iniciativnem odboru za ustanovitev združenja, ki je v Ljubljani sklical ustanovni zbor, so Andrej Fink, Boris Golec, Tamara Griesser Pečar, Helena Jaklitsch, Janez Janša, Erika Jazbar, Ivo Jevnikar, Matjaž Lulik, Božidar Novak, Matija Ogrin, Miro Petek, Renato Podbersič, Lenart Rihar, Tone Rode, Jgor Senčar, Brane Senegačnik, Justin Stanovnik, Ivan Štuhec in Andreja Valič Zver.
Miljon otrok za mir
PETER SUŠNIK
Pogreb je dostojno dejanje
V krovni borčevski organizaciji v Sloveniji so se pred kratkim odzvali na prenos posmrtnih ostankov žrtev revolucionarnega nasilja iz Hude Jame na pokopališče Dobrava pri Mariboru. Njihov javni pogreb so v sporočilu za javnost med drugim označili za politični spektakel in podlo dejanje. O tej temi so njeni predstavniki nato govorili z vodstvom vladne stranke SD, ki je po srečanju v javnost poslala izjavo, v kateri omenja potvarjanje zgodovine in resnice. Da ne gre za nikakršen politični spektakel, ampak dostojno ravnanje, odgovarja predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik. Ne razume, kaj je v tem podlega. Na sovražni govor borčevskega združenja iz Cerknice medtem opozarja predsednik Združenih ob lipi sprave Janez Juhant. V lokalnem časopisu Slivniški pogledi so namreč objavili članek, v katerem kot zločince prikazuje vse, ki se trudijo za resnico in dostojen pokop pobitih na območju naše države med in po drugi svetovni vojni.
Krovno borčevsko organizacijo v Sloveniji je med drugim zmotil napis Slava junakom na vencu Nove slovenske zaveze pri nedavni žalni slovesnosti ob začetku javnega pogreba posmrtnih ostankov tistih, ki so končali v
rovu svete Barbare v Hudi Jami. Razumejo ga kot izzivanje. Sušnika to čudi. »Zelo sem presenečen nad tem, da bi jih motilo, ker so za junake označeni tisti, ki so jih poskušali 70 let zamolčati, pred tem žive zazidati, ti pa so se poskušali rešiti.«
V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije tudi ne vidijo smisla, da bi za identifikacijo žrtev iz Hude Jame porabljali proračunski denar, saj naj bi po njihovih trditvah šlo za ustaše. »Če ima Zveza borcev spiske, iz naslova katerih bi lahko ugotovili, kdo so žrtve v posameznih moriščih, gre ne samo za moralno dolžnost, da te spiske čim prej da v pogled slovenski družbi in s tem svojcem olajša iskanje pogrešanih, ampak gre tudi za kaznivo dejanje, saj s tem pomaga prikrivati zločinska hudodelska dejanja, ki so se zgodila po Sloveniji,« meni Sušnik. Dvomi, da takšnih spiskov ni. »Če gre samo za karakterizacijo in nima takšnih spiskov, gre za to, da skuša z anonimizacijo teh žrtev nadalje prispevati k megli v slovenski zgodovini, kar je prav tako moralno izprijeno dejanje pred slovensko družbo.« Če žrtve ne bodo identificirane, bo po Sušni-kovih besedah še naprej prihajalo do manipulacij.
Cerkveni voditelji iz Sirije so posebnemu predstavniku Evropske unije za versko svobodo, Janu Figlu, v torek izročili peticijo za mir, ki jo je podpisalo več kot milijon sirskih otrok. Gre za skupni poziv katoliških in pravoslavnih kristjanov, muslimanov in drugih verskih skupnosti v Siriji za mir. Peticijo so med obiskom v Bruslju izročili sirski pravoslavni metropolit v Homsu in Hami, Selwanos Boutros Alnemeh, grški pravoslavni metropolit v Homsu, Georges Abou Zakhem, in melkitski patriarh v Antiohiji, Gregorios III. Laham.
Metropolit Alnemeh je ob predaji peticije za mir v Siriji dejal, da so otroci prihodnost tega območja. Morali bi jim omogočiti, da bi lahko obiskovali šolo. »Utrujeni smo od vojne, ugrabitev in prelivanja krvi«, je povedal Alnemeh. Otrokom obljubljajo mir že več kot pet let. Skrajni čas je, da se nekaj stori. »Upamo, da bodo naše prošnje dosegle srca politikov«, je dejal cerkveni dostojanstvenik.
Metropolit Zakhem je poudaril pomenljivo vlogo Cerkve v Siriji. Ravno zato je pomembno, da bi kristjani na tem območju lahko tudi ostali in pomagali pri obnovi porušene domovine. »Kristjani so od nekdaj raje živeli sredi
raznolike družbe, ne le med kristjani v avtonomni državi«, je pojasnil metropolit.
K miru je med sredino splošno avdi-enco znova pozval tudi papež Frančišek. »Čutim nujno potrebo, da ponovim svoj poziv in z vsemi močmi rotim odgovorne, naj takoj ustavijo ogenj. Premirje naj bo spoštovano vsaj za nujen čas, ki je potreben za izselitev civilistov, še posebej otrok, ki so še vedno ujeti pod krvavimi bombardiranji.«
Mednarodna Karitas opozarja, da več kot 275 tisoč ljudi vsakodnevno doživlja bombardiranja v vzhodnem delu mesta Alepo, sto tisoč otrok pa je ujetih na območju, ki ga nadzorujejo uporniki. Ljudem primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin in zdravstvena oskrba.
Za nujnost prenehanja konflikta v Siriji se je v izjavi zavzela tudi dobrodelna organizacija Pomoč Cerkvi v stiski, ki že enajst let povezuje otroke v molitev za mir. Vodilo jim je namreč stavek sv. p. Pija: »Če bo milijon otrok molilo rožni venec, se bo svet spremenil«. Tako so ta torek ob 9.00 pripravili molitev otrok za mir po vsem svetu: od Nemčije do Italije, od Pakistana do Iraka, od Češke do Kenije, od Čila do Mjanmarja.
Svobodna_2016_nro_44.indd 4	08/11/16 15:23
SVOBODNA SLOVENIJA • 22. septembra 2016	Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE
PRENOVLJEN PORTAL SLOVARJEV
Na ZRC SAZU so dve leti delovanja slovarskega portala Fran obeležili s predstavitvijo njegove četrte različice. Prenovljeni portal vključuje kar nekaj novosti, po besedah njegovega urednika Kozme Ahačiča je največja novi Slovar slovenskega knjižnega jezika - SSKJ 3. Fran (www.fran.si) je prosto dostopni slovarski portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki trenutno združuje 595.000 slovarskih iztočnic, 31 slovarjev, vključuje dve svetovalnici, lingvistični atlas in še marsikaj.
JAPONSKO PODJETJE NAJ BI IZBRALO SLOVENIJO
Japonsko podjetje Yaskawa Electric naj bi se, po besedah premierja Mira Cerarja, odločilo za novo investicijo v Sloveniji. Naložba v Slovenijo naj bi prinesla novih 170 delovnih mest. Sicer pa naj bi po neuradnih informacijah naložba znašala 25 milijonov evrov, lokacijo njene postavitve v Sloveniji pa še izbirajo.
PRAZGODOVINSKO ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V OBČINI ROGATEC
Na strmem pobočju Donačke gore so odkrili prazgodovinsko arheološko najdišče. Najdbe so stare približno 2.800 let in segajo v prelom iz bakrene v železno dobo. Gre za izjemno najdbo, ki je po ocenah arheologov edinstvena tudi v evropskem prostoru. Nahajališče z ostanki več kot 200 kosov prazgodovinske keramike je na višini okoli 750 metrov po naključju odkril pohodnik.
EKO TURIZEM IN SLOVENIJA
Britanski časnik Daily Mail je v članku o najbolj eko turističnih ciljih med najboljših deset uvrstil tudi Slovenijo. Cilje so izbrali strokovnjaki za potovanja, v časniku pa izpostavljajo, da postaja eko turizem vse bolj rastoča panoga. Ljubljana je navdušila z nazivom Zelena prestolnica letošnjega leta, z mestnimi avtobusi, ki jih poganja naravni plin, in smetnjaki, ki uporabnikom odpadke zaračunavajo glede na količino. Pohvalili so tudi namero, da bi postala Ljubljana prvo evropsko mesto brez smeti - t.i. zerowaste mesto.
BORŠTNIKOVO SREČANJE
Najboljša uprizoritev pretekle gledališke sezone so po soglasni presoji žirije Festivala Borštnikovo srečanje Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk v režiji Jerneja Lorencija ter izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča Ptuj. Za režijo pa bo nagrajena Mateja Koležnik za uprizoritev Pred upokojitvijo.
PO SVETU
60 LET MADŽARSKE VSTAJE
Madžari so se preteklo nedeljo 23. spomnili vstaje izpred 60 let. Ta se je začela s študentskimi demonstracijami proti sovjetski nadvladi in domačemu režimu. Sprva je Sovjetska zveza liberalizacijo dopustila, vendar so se odločili za poseg, ko je premier Imre Nagy napovedal izstop iz Varšavskega pakta. Rdeča armada je do sredine novembra v krvi zatrla upor. Pozneje so Nagyja na tajnem glasovanju obsodili na smrt in obesili. 23. oktober 1956 je dan, ko so se Madžari uprli nadvladi Sovjetske zveze. Mnogi ta datum ocenjujejo kot začetek konca komunizma v državah vzhodnega bloka. Madžari so se uprli tudi zato, ker so bili naveličani neizpolnjenih obljub, ki so jim bile dane po koncu druge svetovne vojne.
EVTANAZIJA PO VOLJI?
Na Nizozemskem je evtanazija legalna, a se zanjo lahko odločijo le tisti, ki so neozdravljivo bolni in ob tem neznosno trpijo. Sedaj pa tamkajšnja vlada želi pripraviti nov zakon, ki bi dovolil evtanazijo tudi starejšim ljudem, ki si želijo umreti le zaradi občutka, da je njihovo življenje zaključeno oziroma dopolnjeno in da niso več družbeno koristni. Novemu zakonu ostro nasprotujejo krščansko-demokratska stranka in druge manjše krščanske stranke ter komisija pod vodstvom Paula Schnabela, sociologa in člana nizozemskega Državnega sveta, ki je ugotovila, da je takšna dopolnitev zakona o evtanaziji nesmiselna in nepotrebna.
FRANCIJA IN BEGUNCI
Francoske oblasti so začele prazniti begunsko taborišče v pristaniškem mestu Calais (kale), v katerem biva več kot sedem tisoč migrantov, ki želijo v Veliko Britanijo, oddaljeno le 40 kilometrov. Taborišče naj bi izpraznili v tednu dni, njegove prebivalce pa premestili v uradna taborišča po vsej Franciji. Zaradi pričakovanih protestov, ki so izbruhnili že včeraj, pri tem sodeluje približno 1.250 policistov. Francoska vlada je odločitev o rušenju begunskega taborišča v Calaisu, ki ga imenujejo tudi 'džungla',
PISALI SMO PRED 50 LETI
EMIGRACIJA PRIČEVANJA
Ideološka emigracija, kot je naša, je emigracija protesta proti totalitarnemu režimu doma, je emigracija pričevanja, da je našo domovino doletelo trpljenje, kateremu smo se mi izognili. Kadar domovina trpi, je dolžnost njenih članov do nje večja, kot kadar ne trpi. Tudi dolžnost otrok do staršev je večja, v kolikor hujši stiski so ti. Kolikor bolj more kdo pomagati, toliko bolj mora. Ker more izobraženec s svojim vplivom več pomagati domovini, ji tudi več mora.
Dr. Branko Rozman SLOVENCI V ARGENTINI
Proslava slovenskega narodnega praznika in proglasitev dneva slovenske zastave. Proslava slovenskega narodnega praznika bo letos združena s proglasitvijo dneva slovenske zastave. Dan slovenske zastave bo od sedaj tudi 29. oktobra, tako, da bo imel ta dan ne samo zgodovinski pomen, ampak tudi simbolični. ...
Slobodna Hrvatska o Vauhnikovi Nevidni fronti. »Slobodna Hrvatska«, ki jo izdajajo v Buenos Airesu pristaši HSS, v številki 18-19 za oktober in november, obširno piše o knjigi Vladimirja Vauhnika Nevidna fronta. Vauhnika smatra za enega najbolj sposobnih generalštabnih častnikov predvojne Jugoslavije. ...
Slovensko slavje v Berazateguiju. V nedeljo, 16. t. m. so v Berazategui slavili prvo obletnico obstoja Slovenskega doma v tamkajšnjem slovenskem naselju. ... Sv. mašo je daroval g. direktor msgr. Anton Orehar ob asistenci g. Jožeta Guština, kateheta slovenskega šolskega tečaja. ... Po maši je napovedovalec g. Ivan Korošec pozdravil navzoče predstavnike slovenskih domov in organizacij. ... Predsednik doma g. Jože Vidmar pa je imel slavnostni govor. ...
Osebne novice. Poroka. Poročila sta se dne 1. oktobra gdč. Majda Boltežar in Jorge Oscar Ideaces. - V Mendozi pa sta 3. oktobra sklenila zakonsko zvezo gdč. prof. Cvetka Grintal in arh. Božidar Bajuk.
(Svobodna Slovenija, 20. oktobra 1966 - št. 42)
sprejela že februarja, a zaradi izbruha nasilja bodo taborišče ukinili šele sedaj.
ALEP GORI
Sirsko mesto Alep je od konca tedna spet prizorišče spopadov, ki se nenehno nadaljujejo. Boji potekajo na več točkah vzdolž meje med območji pod nadzorom upornikov oziroma režimskih sil. Nadaljujejo se tudi zračni napadi. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je povedal, da Moskva ne razmišlja o novem premirju za to mesto. Okaral je koalicijo pod vodstvom ZDA, ki da kritizira Damask in Moskvo, namesto da bi »dejansko uporabila svoj vpliv na upornike«. Prepričan je tudi, da pred ameriškimi volitvami, ki bodo 8. novembra, ni »pogojev« za izvedbo pogajanj o Siriji na ministrski ravni.
DOLGOLETNA A NEZMOŽNA
Organizacija Združenih narodov 24. oktobra praznuje svoj dan. Na ta dan leta 1945 je namreč večina ustanovnih članic na čelu s petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta potrdila ustanovno listino. Tokratno praznovanje poteka v senci velikih humanitarnih kriz v Siriji in Ukrajini, ki jih Združeni narodi zaradi vse večjih nasprotij med svetovnimi velesilami niso zmožni reševati.
RESUMEN DE ESTA EDICION
LA VISITA DEL PRESIDENTE
Del 20 al 23 de octubre visitó la Argentina el presidente de Eslovenia, Borut Pahor. Fueron cuatro días a pura acción. Se entrevistó con el presidente Mauricio Macri; rindió homenaje al libertador general San Martín, dio una conferencia en el instituto CARI; visitó el Congreso nacional y el Parque de la Memoria. Estuvo en el Hotel de los Inmigrantes, ahora convertido en museo, que fuera la puerta de entrada de muchos eslovenos ala llegar al país. Visitó el estadio de fútbol La Bombonera, construido por el arquitecto esloveno Víctor Sulcic; y admiró el Teatro Colón. El sábado y el domingo estuvieron dedicados a la colectividad eslovena. Estuvo en Slovenska hiša, recibido por el presidente de Eslovenia Unida; allí le cantaron canciones eslovenas un centenar de niños. Visitó la Sociedad Eslovena Transmurana de Bernal y radio Argentina, donde se emite un programa esloveno. Fue importante la reunión con los presidentes de las asociaciones eslovenas en la Argentina y los cónsules honorarios. Por la noche asistió al concierto de la mezzosoprano Bernarda Fink en la Usina del Arte. El domingo visitó la Asociación Mutual Eslovena Triglav en Villa Devoto. Se despidió de la colectividad en la Asociación Eslovena Pristava, de Castelar, donde fue recibido por niños en trajes típicos, que le recitaron poemas de Prešeren. Fueron días muy intensos, donde primó el entendimiento y la buena voluntad, con el objetivo de aunar esfuerzos, teniendo un mismo objetivo: el bien de los eslovenos, tanto en la patria, como los radicados en los distintos países del mundo. (Pág. 1)
LA SANTA CONFIRMACION
El domingo 16 de octubre se realizó una importante fiesta religiosa. El obispo esloveno Dr. Peter Štumpf concedió el sacramento de la confirmación a 46 niños de la colectividad. Fue en la basílica de María Auxiliadora en Ramos Mejía. Asistieron los niños con sus padrinos y los familiares, amigos y miembros de la colectividad, ya que la confirmación es un sacramento muy apreciado por los eslovenos. Hubo rezos y cantos. En su sermón el obispo Štumpf exhortó a los fieles a servir a Dios y al prójimo. No faltó la tradicional foto de los confirmados con el obispo. Terminada la ceremonia, en un clima de alegría, los fieles retornaron a sus hogares, para continuar el tradicional festejo de la confirmación. (Pág. 3)
PEREGRINACIÓN A SAN NICOLÁS
Peregrinar a los santuarios de la Virgen es una arraigada tradición eslovena. Por eso, coincidiendo con la visita del obispo Peter Štumpf, la colectividad realizó una peregrinación al santuario de Virgen de San Nicolás. Fue el pasado lunes 10 de octubre. Una multitud concurrió al templo del famoso "campito", para asistir a la misa de nuestro pastor, con quien concelebraron numerosos sacerdotes. El su homilía el obispo exhortó a la devoción mariana y honrar siempre a nuestra Madre del Cielo. Fue palpable el fervor religioso que se tradujo en los rezos y los cantos a María. Muchos visitaron el pequeño altar, donde está entronada la imagen de nuestra Virgen de Brezje. (Pág. 3)
FIESTA Y FERVOR EN MEDNOZA
La comunidad eslovena de Mendoza tiene una predilección especial por el canto. Viven y respiran con las canciones tradicionales, a las que incorporaron muchas del folklore argentino. Por eso fue una verdadera fiesta cuando, el pasado 10 de octubre, los visitó el grupo Gorenjski oktet. En el centro de la comunidad realizaron un concierto al que asistió numeroso público. La sucesión de canciones, en las que intervino también la solista Milanija Markovič (algo poco usual en la tradición de los octetos masculinos) fue seguida con atención y entusiasmo por los presentes. Fue una verdadera fiesta del canto, que perdurará en la memoria de los paisanos, alentándolos para perseverar en los valores del espíritu esloveno. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Jure Komar, Marko Vombergar in Božidar Bajuk.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1300.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.930,-; beli papir $ 2.190,-; Bariloche; $ 1.625,-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.-US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_42.indd 5	25/10/16 15:12
Stran 6
27 de octubre de 2016 • Nö 42
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - -
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 12 Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs.
ŠE ČETRTIČ ZMAGALA
Slovenska športna plezalka Janja Garnbret je po Parizu, kjer je osvojila naslov svetovne prvakinje, visoko raven pripravljenosti prenesla tudi na Kitajsko, kjer je v Xiamenu osvojila še četrto zmago v svetovnem pokalu in si tako že pred novembrsko sklepno tekmo v Kranju, 26. in 27. novembra, zagotovila skupno zmago v seštevku svetovnega pokala v težavnosti.
Na Kitajskem sta uspešno nastopila tudi Mina Markovič, ki je osvojila peto mesto, in Domen Škofic, ki je za malenkost zgrešil finale, a z devetim mestom v Xiamenu ostaja skupno vodilni v težavnosti. Prav tako Slovenija ostaja vodilna v skupnem seštevku pokala narodov, nacionalnih reprezentanc v težavnosti.
SLOVO Z ZLATO LISICO?
Tina Maze (foto) je v Soldnuna najbolj težko pričakovani časnikarski konferenci leta sporočila odločitev o prihodnosti in nadaljnjih načrtih. S šokantnimi informacijami ni postregla, potrdila je že dalj časa znano in odloženo odločitev, da se bo poslovila od vrhunskega tekmovalnega športa. Za slovo od navijačev si želi še enkrat nastopiti v Mariboru na tekmovanju svetovnega pokala za Zlato
Tina Maze
lisico.
Izbira Soldna, kjer se bo v soboto in nedeljo z ženskim in moškim veleslalomom odprla jubilejna 50. sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju, ni bila naključna. Prav v Soldnu je leta 2002 osvojila prvo od skupno 26 zmag, ki jih je dosegla na tekmah svetovnega pokala.
ZELO DOBER ZAČETEK ŽANA KRANJCA
Žan Kranjec je odlično odprl novo sezono
svetovnega pokala alpskih smučarjev v Söldnu. Najboljši slovenski veleslalomist je na premieri sezone na ledeniku Rettenbach osvojil četrto mesto, s katerega se je pognal z 10. mesta po prvi vožnji. Kranjec je vpisal najboljši izid v karieri. Prvič je prišel med najboljšo deseterico. Zmagal je Francoz Alexis Pinturault, drugi je bil Avstrijec Marcel Hirscher, tretji Nemec Felix Neureuther.
LESTVICA NOGOMETA
Argentinska nogometna reprezentanca ostaja na vrhu lestvice Mednarodne nogometne zveze (Fifa). Na drugo mesto so se povzpeli svetovni prvaki Nemci, za mesto so napredovali tudi Brazilci, ki so zdaj tretji. Slovenski nogometaši so se povzpeli za 15 mest in so za las zunaj najboljše petdesete-rice na 52. mestu. Od tekmecev slovenske reprezentance v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2018 so najvišje uvrščeni Angleži, s katerimi so Slovenci v kvalifikacijah remizirali, ki so zadržali 12. mesto, Slovaki so napredovali za dve mesti in so 26., Škoti so padli za 13 mest in so po novem za Slovenci na 57. mestu. Litva je napredovala za 19 mest in je 98., Malta pa je 178.
OSEBNE NOVICE
Nova diplomantka
Na psihološki fakulteti Argentinske katoliške univerze (UCA) je Eliza beta K. Jeretina dokončala študije in prejela naslov »licenciada en pisco pedagogía«. Čestitamo in želimo veliko uspehov!
Smrt
V Ramos Mejíi je umrl Anton Kastelic (91). Naj počiva v miru!
DAROVALI SO
V	dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena
so darovali: ga. Pavla Kremžar $ 2.000,-; družina Poznič--Mazieres $ 200,- v spomin Tonetu Podržaju; N.N., Olivos, $ 7.000,-.
V	dobrodelni sklad ZSMŽ San Martin je ga. Tinca Fajfar darovala $300,- v dober namen.
Dobrotnikom Bog stotero povrni!
OBVESTILA
SOBOTA, 29. oktobra:
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi koncert Logaškega zbora ob 20. uri in
nato večerja s predhodno prijavo. NEDELJA, 30. oktobra:
Predstava komedije »La Nona« v Slovenskem domu v Carapachayu ob 17. uri.
V	Našem domu v San Justu po maši koncert MePZ Pevskega društva Logatec. Nato kosilo.
SOBOTA, 5. novembra:
V	Slomškovem domu koncert MePZ Pevskega društva Logatec, ob 20. uri. NEDELJA, 6. novembra:
Zvezni mladinski dan. NEDELJA, 13. novembra:
V	Hladnikovem domu 64. obletnica Društva Slovenska vas. ČETRTEK, 17. novembra:
Z.S.M.Ž. San Martin ob 16. uri srečanje v kuhinji z Anico Rode. NEDELJA, 20. novembra:
Praznik Kristusa Kralja v cerkvi Marije Pomagaj ob 10. uri.V Našem domu v San Justu po maši koncert MePZ Pevskega društva Logatec. Nato kosilo. NEDElJa, 13. novembra:
V	Hladnikovem domu 64. obletnica Društva Slovenska vas.
g
Kaj bom delal med pocitnicami?
Zamenjaj številke s črkami
1-M	3-0 5-R 7-P 9-D 11-Č 13-E
2-V	4-1 6-C 8-L 10-N 12-A 14-B
£ □□□□□□□
info@hanzelic.com. ar
f Prostovolj	1
1 prispevki	
L	J
Slomškov dom vabi na
koncert MePZ Pevskega društva Logatec
Sobota 5. novembra ob 20. uri
Slomškov Dom Castelli 28- Ramos Mejía
Svobodna 2016 nro 42.indd 6
25/10/16 15:12