Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak t-iS dan opoldan. Naročnina za avstro-ogrske kraje mesečoo 2 K, za Nemčijo 2'25 K, za Ameriko 2 75 K. <. Posamezna itevilka 10 v> Reklamacijo so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 12 vin. za dvakrat; večkrat po dtgovoru. 14. štev. V Ljubljani, v petek dne 5. aprila 1907. Leto X. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne podljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravni&tvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/L Na delol Z današnjo številko »Rdečega Prapora* je dobila jugoslovanska socialno-demokratična stranka svoj dnevnik. To je plod in znamenje našega dela. Trdo je bilo, ali izvršili smo ga, in danes, ko gre naš dnevni list prvič v slovenski svet, lahko izrečemo, da smo ponosni. Zakaj velik je ta uspeh. Pač nobena stranka na Slovenskem ni bila prisiljena, premagati toliko nasprotja, odpraviti toliko težav, razpršiti toliko predsodkov, kakor socialna demokracija, da$iravn6,ni nobena stranka ravno za slovenski narod tako primerna, kakor socialna demokracija, organizacija trpinov in revežev, iz katerih je sestavljen skoro ves slovenski narod. Kaj se nanj je vse očitalo, ko smo začeli delati pred leti? Nihče na3 ni vprašal, kaj nameravamo, kaj hcčemo, kam gremo; Podtaknili so nam, kar so najbolj sovražili, in po svojem podtikanju so nas sodili. Slikali so nas za barbare, ki jim izvirajo vse misli in vsa čuvstva le iz želodca. Trdili so, da hočemo samo uničevati. Propovedovali so, da sovražimo vse ideale, da smo nevarni kulturi, da hočemo pripraviti Slovence ob narodnost, vsem ljudem pa vzeti varstvo. Preganjali so nas brutalno. Naše časopisje so odgnali iz domovine, naše pristaše so metali iz dela, denuncirali so pas pri oblastvib, preklinjali so nas na prižnicah, žene so ščuvali proti nam v spovednicah. In vendar je bilo vse zaman. Zaničevana, teptana, preganjana jugoslovanska socialna demokracija se je razvila; njene vrste so se zgostile, njena armada je narasla in kdor prezira danes našo stranko, je usmiljenja vreden zaspanec, ki ne vidi več, kaj se godi po svetu. Najsiromašnejša stranka na Slovenskem si je ustvarila svoj dnevnik. Zgodilo se ni zato, da bi se bahali, temveč ker je bilo krvavo treba tega orožja. Ustanovitev našega dnevnika ne pomeni, da*smo dosegli cilj, ampak da smo dobili v roke davno zaželjenp sredstvo, s katerim bodemo uspešneje branili pravice siromakov, nego je bilo mogoče doslej. Rojevati se hočemo, kajti boj je življenje. Priboriti si morajo trpini, kar potrebujejo, kajti nihče jim ne prinese na krožhikh njih pravic. In samo zaradi boja smo si naložili novo breme. Rajti ni ga svetejšega boja, kakor je naš. Zgodovina socialno-demokratičnega dela je naše izpričevalo. Na jeziku nismo imeli ljubezni do naroda. Ali vse naše delo je bilo posvečeno temu narodu, ki ga niso poznale druge stranke. Mi smo zahajali tja, kjer živi in trpi; poiskali smo ga v v njegovi bedi in v njegovem obupu. Pokazali smo mu moč, ki je v njegovi združitvi; dvignili smo njegov pogum; obudili smo mu zavest njegovega dostojanstva. Tisoč in tisoč trpinov, ki so se že topo vdali v svojo žalostne usodo, smo zdramili, organizovali smo jih za boj in povrnili smo jim zavedno življenje. Ničesar jim nismo obljubovali; samo pokazali smo jim, kaj premorejo sami, ako se zjlružijo in vzamejo svoje živ]jenje v lastno pest. Izvršili smo s tem ogromno kulturno delo, kajti množicam smo odprli pot do kulture. Storili smo veliko narodno delo; kajti mase naroda smo zdramili. in storili smo veliko Tersko delo; kajti'armadi trpinov smo podarili živo vero v boljšo bodočnost. To delo hočemo nadaljevati, neumorno, do konca, do zmage. Kdor ljubi ljudstvo, kdor ljubi pravico, kdor ljubi svobodo, bode na naši strani. Podpirajte nas vsi, ki ste dobre volje 1 Podpirajte nas pred vsem v sedanjem volilnem boju, agitirajte za socialno demokracijo, razširjajte naš list 1 Naš shod t Mestnem domu. Shod, ki ga je sklicala socialno-demokratična stranka velikonočni ponedeljek v Mestni dom je bil impozanten. Velika dvorana je bila natlačena polna; vdeležba je znašala do 1200 oseb. Na shodu smo opazili mnogo inteligence, ki spoznava, da je socialno-demokratična stranka edina napredna stranka na Slovenskem. Shod je razpršil mnogo neopravičenih predsodkov, ki jih je razneslo v te kroge naši stranki sovražno časopisje. Zlasti glede narodnostnega vprašanje so marsikoga, ki je doslej stal pod hipnozo frazastega časopisja, izvajanja na shodu naravnost presenetila. Neprestano obrekovanje je rodilo napačno predstavo, da je socialno-demokratična stranka protinarodna, nekaka ekspozitura Wolf-Schonererjeva, ki ima namen slovenski narod v žlici vode vtopiti. Naš shod je temeljito razgnal bajke o internacionalnem strahu, ki so jih liberalci in klerikalci tako marljivo širili. — V sledečem podajamo poročilo. Sodr. Kocmurje otvoril shod v imenu ljublj. okr. volilnega odbora soc. demokratične stranke in dejal, da se na današnjem shodu predstavita socialno-demokratična kandidata ža obč. svet ljubljanski, sodruga dr. Ant. Dermota in Etb. Kristan, slednji kot državnozborski kandidat za ljubljanski mestni okraj. Predsednikom shoda je bil izvoljen sodr. P e-trič, zapispjkarjem pa sodr. Mlinar. hfa'to je dobil besedo sodrug dr. ANTON DERMOTA. Volilci ! Tekom 2adnjih treh do štirih let se je na Slovenskem začelo čisto novo življenje radi PODLISTEK. Strahovi. Polnoč, Po nebu lete oblaki jaderno proti ljubljanskemu polju; časih se prikaže luna in pogleda radovedno na frančiškanski most, pa se takoj osupla in prestrašena skrije; tudi Prešernu se je stvar zamerila in okrenil je glavo in zabavljivi pogled izpod žabe proti frančiškanski cerkvi. V tistem pomembnem trenutku, ko , zapoje v zvoniku polnočna ura svojo strahotno pesem;.se prikaže na strmi zgodovinski poti, ki vodi od kavarne »Union* proti frančiškanskemu mostu, dvoje debelih ljudi. Zavita sta v črne haveloke, črni klobuk je potisnjen globoko y čelo, Obadva sta tiha, obadva huda in zelo čemerna. »Moros, den Dolch im Gewande.» ' ' Nenadoma postaneta, strmita v tla. Na tleh leži papir. R. Ali se ti ne zdi, ljuba duša, da tukajle na tleh nekaj leži? St. Skoraj bi se mi zdelo! R. Pa kaj se ti še nadalje zdi ? St. Da je popisan papir, bi se mi zdelo! R. Zdaj pa me dobro glej in poslušaj, ljuba duša, zakaj povedal ti bom nekaj velikega in nad- vse imenitnega. Ali smo dolgo iskali, ali ne? St. Dolgo, bi se mi zdelo! R. Pametna je beseda, kakor si jo rekel, in res je, da smo dolgo iskali. Ampak; ljuba duša,. Bog ne zapusti svojih hlapcev! Ko sva sedela v ka-. varni, me je nekaj vščipdilo in precej sem mislil: program je! Ali ti nič ne govori tale papir, ki leži pred nama na cesti, na tem lepem frančiškanskem mostu? St. Tih je, bi se mi zdelo! R. Molče trobenta! — Glej, ljuba duša, od predpusta že hodimo po Ljubljani kakor duše v vicah in ne vemo kaj smo in kam drži naša cesta. Vsako ljubo jutro, ko me ppzdravi to lepo zlato solnce, posežem izpod gorke odeje, veselega upanja poln. Morda leži tam na tisti prijetni mizici, ljuba duša, morda leži tam program! St. Morda leži, bi se mi zdelo! R. Lahko, se je morda pripetilo, da je splaval usmiljen angelj z nebeških višav. St. Lahko, bi se mi zdelo! R. — ali pa, da je stara teta, ki je usmiljenega srca, naliboma odprla duri ter prinesla piruh. SL Zakaj.bi ga ne prinesla, bi se mi zdelo! R. Ga ni! Ampak trdno in veselo zaupanje je živelo v mojem srcu, da bo gospodarska stranka našla program, p.redno umrje! Celo Ravnihar je pomikal, ko sem mu ta občutek razložil, in ni ga človeka na svetu, ki bi blagodejneje kimali In vendar še ni splaval usmiljen angelj, in vendar tudi blaga teta še ni odprla duri, da bi mi v svoji ljubezni položila program na vzglavje. St. Ni programa, bi se mi zdelo t R. Zdaj pa je napočil tisti slovesni in nadvse zgodovinski trenotek! Skloni se, ljuba duša! St. Debel sem! ; R. Žrtvovati se je treba za stranko! St. Kaj ni pretežak, tale program ? R. Kakor je po obliki majhen in kakor je podoben tistemu nespodobnemu papirju, o katerem se ne govori v olikani družbi, je navsezadnje morda le težak I Primi ti na enem koncu, jaz bom prijel na drugem! — Zarotnika se vzdihovaje sklonita. Od močvirja sem, od črnega Raskovca, zapiha pomladnji veter; program se trikrat preobrne in zafrfotd v Ljubljanico. R. O ti prokleti hudiči Dva meseca in pol že iščem to cunjo, zaradi nje sem spremenil svoje pošteno ime in se pišem gospodarska stranka, zdaj pa se mi izvije izpod nog kakor strahopetna belouška ! Kdo drugi naj te išče odslej; tudi brez programa človek lahko pije! St. Bi se mi, zdelo! R. In navsezadnje morda še program ni bil I Bog vedi, če ni bil kilav papirček, ki ga je izgubil Kristan iz svoje vihrave suknje in na katerem je bilo napisano nekaj takega, da bi Cankarja lahko tožili, če bi stvar razglasil! Tako se mi zdi, kakor da bi nam pamet odrekali. SL Bi se mi zdelo! V tistem trenotku in v tisti jezi se izlušči izpred rotovža temna in dolga senca. Polagoma Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada! tega, ker so se začele razširjati nenavadne, nove misli. Eden je bil, kateremu so bile te misli zoprne, tuje. Pravil je, te misli in načela so tuje in zato škodljive narodu. Kdo je bil ta človek? Slovenski filister! Naš politični filister misli pred vsem, da je on narod; misli, da je vse drugo, če zahteva zase življenskih, političnih in kulturnih pravic, ni več narod, ker se je pozneje začelo oglašati s svojimi zahtevami. Filister je v veliki zmoti, ker ima napačno predstavo, kaj je pravzaprav narod. In posebne lastnosti ima ta politični filister. Noče se mu dela in če ga poživljate, da naj dela, je hud in to radi tega, ker je navajen na komodi tet o. Njemu samemu ni do dela; da se dela proti njegovi volji, tedaj je hud. Ta komoditeta je bila tudi vzrok, da, je bil presenečen, da so ga iznenadili z novo volilno reformo. Naenkrat da bi kdo drugi dobil nekaj pravic, ki jih je filister imel poprej sam! Radi tega, ker jim je to prišlo prezgodaj, so prestrašeni. Prezgodaj jim je! Še včeraj mi je na volilnem shodu v Radovljici očital debel politični filister, zakaj se ni volilna reforma pozneje nekaj let izvršila ! ? Da bi bilo (Tako je!), potem vse drugače! Da, drugače bi bilo za filistra, ker bi še te veljave ne imel, katere ima danes. Naš filister v poUtiki nima niti pojma o tem, da se razvoj vstaviti ne da, tudi na Slovenskem ne! Kdor ne gre z razvojem, kdor ga noče priznati, propade; razvoj gre preko njega. Nastopa v prvi vrsti zahteva, da se demokratizira država, potem druge korporacije, dežela in občina, Po drugih državah se je vršila demokratizacija nekoliko drugače kakor pri nas: od, spodaj gori — na najširši podlagi od občine gori do države. Pri nas ge je demokratizirala najprej država. Lahko rečemo, da je s tem odstranjena najtežavnejša ovira za razvoj do popolne demokratizacije. Pot nam je olajšana, kajti nova volilna postava je že izpreme-nila položaj in razmere v toliko, da Smo prosti, svobodni in neodvisni državljani. Preje podložniki in sedaj državljani. Pri tem tedaj ne moremo obstati; hočemo imeti to pravico, da se nam odpro vrata do vseh korporacij. Imamo razlogov dovolj, da nastopimo proti kliki. Klika je nekaj nezdravega v socialnem in političnem življenju, klika je slepilo, je fikcija lastne moči. Pri občinskih volitvah 15. in 16. aprila ne bo vam težko odločiti se za soc. dem. kandidate, radi tega ne« ker se gre za to, da se sanira javno in politično življenje v Ljubljani, da se nam dajo svoboščine, ki smo jih vredni. Zato kandidiramo socialne demokratje v občinski zastop. Sirile so se govorice, da bi se naše kandidature mogle smatrati za kompenzacijo za neke usluge. Tega pa treba ni bilo. Nam ni treba kompromisov« mi ne maramo kompromisov in jih tudi iskali nismo. Iz ljudske moči bomo prišli do tistega cilja, do katerega bi morda po kompromisih ne prišli. (Živahno odobravanje.) Dalje prib. Politični odsevi. Prememba v bavarskem ministrstvu. Namesto odstopivšega Feilitzscha je imenovan notranjim ministrom Brettreich. Volilna reforma na Romunskem. Bivši naučni minister je izjavil, da bo moral parlament, čim nastane v deželi mir in red, izvesti ustavno revizijo in razširjenje volilne pravice. Delavni program nemikega državnega zbora. Nemški državni zbor, ki bo zboroval do binkošti, bo rešil načrt o omejitvi procesov zastran razža-Ijenja veličanstva, o razširjenju Viljemovega kanala i. L d. Reforma borznega zakona pride na vrsto šele v jesenskem zasedanju. in umerjeno stopa proti frančiškanskemu mostu in se ustavi pred zarotnikoma. Senca. Ali ga imate? R. V Ljubljanico je padel. Senca (hudo prestrašena). O, kako žalostno je življenje narodnonapredne stranke! Komaj dobi kandidata in še predno ga dobro vidi, že pade v Ljubljanico 1 St. Ne kandidat, — program je padel, bi se mi zdelo! Senčk. Program tudi? O! Ampak brez programa bi izhajali, saj izhajamo 2e dolgo — hudo in težko pa je življenje brez kandidatov! Sinoči sem enega dobil in sem ga držal za suknjo, pa se mi je tako korenito iztrgal in je tako divje bežal, da se je ustavil šele na Francoskem . .. Kajne bi vi, gospod R. —P R. Beživa, St., teci!! Zarotnika izgineta jaderno. Senca (razjarjena). Če je stvar taka, naj me pišejo v uho vsi živi ljudje! Prešeren! Ti, ki stojiš visoko nad nami, ti, ki gledaš to naše klaverno življenje, ti, ki stojiš pod žabo in nad nami — Prešeren, kandidiraj! — Prešeren (pod žabo). Za take ljudi se pa res id izplačalo trpeti ! (Se zvrne v Ljubljanico.) — _________________________________________Iv»n Oankar. Domače stvari. Socialno-demokratično-liberalni kompromis, katerega ni. premlevajo klerikalci v vseh tonih. Zlasti drja. Šušteršiča, ki je nedvomno največji mojster v kompromisih, boli glava, kaj da je bilo med Kristanom in dr. Trillerjem. Lahko'bi rekli, da drju. Šušteršiču sploh nič ni mar, kako urejajo socialni demokratje svojo taktiko; saj nismo podružnica klerikalne stranke, kakor slavna krščanskosocialna. Lahko bi mu tudi rekli, naj se nauči Citati slovensko, pa naj bere »Rdeči Prapor., ki je dosti jasno povedal, kar je bilo treba povedati. Končno bi tudi lahkp konštatirali, da Kristan ni govoril z dr. Trillerjem izza prvega lanskega shoda na Hafnerjevem vrtu in, če pogleda dr. Šušteršič v pratiko, se lahko prepriča, da je to že precej davno. Ali ker je. Šusteršičeva ju »Slovenčeva. ra: dovednost brezmejna, pa bodi povedano, da so socialnim demokratom sploh vsi ponujali kompromise. Vodja klerikalne stranke naj le vpraša drja. Kreka, komu je že lai}i ponujal ljubljanski mandat in Če mu ne zadostuje ta primer, mu jih povemo lahko še več. To le, da se vidi, odkod iz- vira patetično ogorčenje klerikalcev, katerim pa nismo dolžni prav nobene odgovornosti, pa jim je tudi dajali ne bodemo. Na stežaj odpira vrata klerikalne stranke dr. Šušteršič, ki kar naenkrat tudi ni klerikalec in kakor »Ausrufer* v Pratru vabi liberalce v svojo barako. Zadnjič so sicer v »Unionu, rekli, da je versko prepričanje prvi pogoj za člane klerikalne stranke. V pondeljek je pa »najvarnejši član katoliške cerkve, zagotovil v Vodmatu, da je, vseeno, ali hodi njegov sosed v cerkev alj ne, vseeno, ali kaj veruje ali ne. Kaj je torej hajno- vejši pokoj? Da slušk drja. Šušteršiča, da nima drugih bogov poleg njega in da nima lastne misli v politiki. Kdor se čuti dorastlega tem zahtevam, sme poljubiti Šušteršiču roko in dobi vse odpustke, ki jih želi njegovo srce. »Slovenski Narod, je besen. Za uvodni članek v torek ni rabil črnila, ampak pene svoje jeze. Socialistični shod v »Mestnem dorhu», k? je obsjal položaj v Ljubljani kakor bengalična luč, ga je spravil ob vso treznost, bije s pestmi in z nogami naokrog, ne da bi mogel zadeti koga. Pp njegovi kalkulaciji je bila udeležba le zato tako ogromna, ker je radovednost prignala nesocialiste. Kakor da še nikoli niso imeli socialisti na svojih shodih nabitih dvoran! In vsi govorniki od drja* Dermote do Kocmurja so govorili neumno. Kakor da bi se morali učiti pameti od »Slovenskega Naroda*. Ce bi se liberalno gldsilo jezilo nekoliko manj, le veliko manj, pa bi Bilo pametnejše, kajti he bi’ se tako lahko uganilo, zakaj se jezi. In tudi bolje bi bilo, ako bi se lagalo nekoliko manj, kajti vsi tisti, ki so bili na shodu, morda vendar ne hi opazili, kako (iebelo se laže in kako infamno podtika, Kdor še ni vedel, izpozna sedaj, da je prišel »Narod, nk psa. »Naprednjake*, to se pravi liberalce, je videl »SldV. Narod* na pondeljskem shodu na Opekarski cesti. Radi bi vedeli, kje si je kupil naočnike; ako gre med astronome, odkrije z njimi lahko - tudi drugo luno, na prvi pa legendarnega moža. Proti militarizma so nastopali na klerikalnem shodu v »Unionu, vsi govorniki. Strastno so obsojali militarizem obrtniki, kar se je prav lahko posnelo is burnih mejklicev. Ali dr* Šušteršič, ki je pel v delegaciji himno kanonom in bojnim ladjam, grmi proti socialnim demokratom, ker so nasprotniki militarizma. Lepo zastopanje imajo pričakovati volilci od klerikalnih poslancev! Družba sv. (Krila in Matoda ima krizo. Odstopil je njen prvomestnik monsignor Zupan, Zgodilo se je to baje zato, ker odbor ni hotel prisiliti župnika Brce ta, da bi bil šel prosit škofa odpuščenja. Mi smo že davno opozarjali; da družba sv. Cirila in Metoda slepi slovensko ljudstvo, ker pod pretvezo, da skrbi za slovenske šole, pospešuje le klerikalno šolstvo. Tega nismo samo trdili, ampak smo tudi dokazovali. »Naši Zapiski, so se tudi pečali s tem predmetom in so dokazali prav temeljito, da je družba vseskozi klerikalnega značaja, da je njen namen konfesionalna šola, kakor jo zahtevajo katoliški škofje in da se celo ne ozira mnogo na slovenstvo. Nihče nam ne more očitati, da nismo prijatelji šole; saj se pač nobena stranka ni tako odločno potegovala za šolstvo in za učiteljstvo, kakor socialna demokracija. Izobrazba, ki je ljudstvu ravno tako potrebna, kakor vsakdanji kruh, koristi socialni demokraciji, kajti za socializem je treba znanja in umevanja. A prav zato smo nasprotniki klerikalizma v šoli, ker klerikalci ne žele dobiti šole zato v svojo pest, da bi pospeševali izobrazbo, ampak zato, da bi jo po svoji volji preprečili. In dokler je družba sv. Cirila in Metoda v takih rokah, ni slovenskemu narodu koristna, temveč škodljiva. Kriza v njenem odboru ni nič strašnega; želeti bi bilo le prav radikalne krize, ki bi popolnoma uničila njen klerikalni značaj in iz konfesionalne družbe naredila zares šolsko družbo. Za klerikalno šolo je škoda vsakega vinarja. Izvrievalni odbor narodno-napredne stranke je imel pretečeno sredo sejo, v koji se je definitivno (?) sklenilo, postaviti župana Hribarja državnozborskim kandidatom aa mesto Ljubljano. Gosp, Hribar še je baje že vdal. Mesto sodr. E. Kfištona kandidirajo liberalci v III. razredu občinskih volitev v Ljubljani — Ivan Zirkelbaeha, ki je vnet Cha-movec. Ne bo napravil dosti škode! Shodi. Napovedani so: V Podgori pri Gorici v nedeljo, 7. aprila ob 4. uri popoldan v gostilni Bergant ljudski shod. Dnevni ped: Državnozborske volitve. Poročevaleec sodrug Milost. V Solkana v pondeljek, 8. aprila ob 7. uri zvečer v gostilni pri Roksu volilni shod. Dnevni red: Državnozborske volitve. Poroča sodrug Fran Milost. Kranjska gora v nedeljo, 7. aprila ob 3. uri popoldan volilni shod. Poroča sodrug dr. Anton Dermota. Ljutomer. V nedeljo, 7. aprila ob 10. uri dopoldan volilni shod v dvorani gospoda Kukovca. Poročata državnozborski kandidat sodrug Viktor Kukovec ter sodrug Etbin Kristan. Litija. V nedeljo, 7. aprila ob 9. uri dopoldne firi g. Wurzbachu volilni shod. Poroča sodrug van Cankar, državnozborski kandidat. Zagorje ob Savi. V nedeljo, 7. aprila ob 3. uri popoldne volilni shod. Poročevalec državnozborski kandidat sodrug Ivan Cankar. Spodnja Idrija. Takega shoda pa ne! 1000 ljudi se je zbralo 26. m. m. ob 11. uri dop. za Burnikovo gostilno, da posluša govor našega kandidata Josipa Kopača, ki je razvil prav lepo program socialne demokracije. Poslušalci so pozorno poslušali govornika. Mnogokrat so burno pritrjevali. Poznalo se je, da govori govornik vsem iz srca. — Govoril je še sodr. A. Kristan, ki je na podlagi delovanja v drž. zboru pokazal, kako se je delovalo proti ljudstvu. Predlog za dveletno vojaško službo je padel, predlog za znižanje davka na sladkor je padel —upeljal se je colninski tarif, ki je zvišal cene potrebčinam ljudstva i. t. d. i. t. d. Shod je enoglasno odobril kandidaturo sodruga Josipa Kopača. Črni vrh nad Idrijo. 24. m. m. na 11. uro sklicani volilni shod socialnodemokratične stranke je bil prav zelo poučen. Zbralo se je do 280 volilcev iz Ornega vrha. Gasilni dom je bil poln. Kaplan in župnik sta prignala par ovčič, katerih večina so bili — nevolilci. Shod. je otvoril sodr. Anton Kristan iz Idrije ter na kratko obrazloživši pomen zborovanja dal besedo kandidatu socialnodemokratične stranke sodr. Josipa Kopača. V poldrugo uro trajajočem govoru je pojasnil sodrug J. Kopač pomen volitev ter namene strank, ki se potezajo za mandate. Hudo je bičal klerikalno stranko, ostro preciziral razmerje med vero in cerkvijo ter logično prišel do zaključka, da klerikalhi stranki noben razumnik ne more oddati glasu. — Kaplan Pravkar je dobil po sodr. J. Kopaču besedo. Premleval je stare neumnosti. Judje so voditelji socialne demokracije. Militarizem mora biti, drugače bi bila v nevarnosti domovina. Socialna demokracija ni za Crni vrh, kajti tod je le za ljudsko stranko prostor. Duhovni so najboljši voditelji naroda i. t. d. Za kaplanom Pravkarjem je čvekal Dragotov fant iz »Domoljuba* o Marksu, Lasalu in Fromeju. Sodrug Ant Kristan je vprašal fanta, ali je že videl kdaj kako Marksovo knjigo od zunaj — nakar je postal fant ves rdeč; zborovalci pa so se muzali, češ, zdaj jo je pošteno skupil. Sodr. A. Kristan je nato v daljšem govoru ožigosal kaplanova izvajanja ter konštatiral, da bi takih besedi od kaplana rimskokatoliške cerkve nikoli ne pričakoval. Kaplan je še nekaj govoril, nakar je imel sodr. J. Kopač zaključno besedo. — SHbd je bil prav lep. Volilci so prav pazno poslušali govornika in bili prav nevoljni nad medklici kaplanovih podrepnikov, ki so se sploh prav grdo obnašali. Eden je vpil, da je meso še prepoceni, po 2 gld. kila naj bo i. t. d. Pokazalo se je, da so kaplanove ovčice najmanj razumne stvarice. — Rečemo lahko, da bo shod vzbudil prav lepe uspehe. Odkrita in poštena beseda najde pri našem kmetu vedno uvaževanje; ŽlrL Klerikalci delujejo na vse kriplje, tudi liberalci »delujejo* za siromaka J. Grudna — seveda mi socialni demokratje ne zaostajamo. Shod 25. m. m. popoldne je bil za današnje razmere prav lepo obiskan. Ker je liberalna posestnica sokolske dvorane odpovedala zborovalni prostor, vršil se je naš volilni shod na prostem. Sodr. Josip Kopač je razvil program socialne demokracije v poljudnem govoru. Zborovalci so mirno poslušali, in poznalo se je, da jim govori govornik od srca. Sodr. Ant. Kristan je na kratko reasumiral izvajanja kandidata J. Kopača ter konštatiral, da, kdor prav misli, gotovo bo volil socialnega demokrata. — Shod v Žireh bo obrodil prav veliko sadu. 14. maja se bo to prav lepo pokazalo. Zirovska občina je raztrešena, in treba bo še v raznih podobčinah shodov, ki prinesejo svetlobe v naše kraje. Idrija. 23. m. m. zvečer se je zbralo v pivovarno k Črnemu orlu nad 600 volilcev. Poročal je kandidat sodr. Josip Kopač o pomenu sedanjega volilnega boja. V lepem govoru je prav temeljito razpravljal o liberalizmu, klerikalizmu in socializmu. Dotaknil se je tudi kandidature vsake posamezne stranke. Iz Kopačevega govora je mogel vsakdo jasno razvideti, da je za naše kraje edino kandidatura socialnega demokrata vsprejem- Ijiva. — Govoril je nato sodr. Anton Kristan, ki je prav jasno obrazložil, zakaj liberalci kandidirajo v našem okraju sploh, in še specielno: zakaj kandidirajo J. Grudna? Kandidatura veleposestnika in veletržca Janeza Grudna je prav smešna, kajti mož ne razume o politiki prav nič. Edino eno lastnost ima, ki pa je seveda za liberalce najmerodajnejša, namreč, da je bogat, in vsled bogastva tupatam od zaslepljenih in.nerazumnih ljudi rešpektiran. Pred bogatašem se še tupalam nerazsodneži klanjajo. Na te nerazsodneže pa špekulirajo liberalci! Sami dobro vedo, da Gruden sploh ni za poslanca, ali kaj to — zgago hočejo imeti ter ovirati socialno demokracijo v njenem boju. Socialni demokratje si bodo to zapomnili. O klerikalcih ni govoriti. Go-stinčarjeva kandidatura je za delavce ter za razsodne ljudi nesprejemljiva, kajti klerikalnega podrepnika Idrija ne bode volila. Shod je nato enoglasno odklonil Grudnovo in Gostinčar-jevo kandidaturo in z velikim navdušenjem odobril Josipa Kopača, kandidata socialne domokracije. Govorila sta še sodr. Ivan Štraus ter (končno besedo) kandidat J. Kopač, na kar se je prav lepi shod po triurnem trajanju zaključil. Klerikalci — sklicatelji socialnodemokra-tičnega shoda. Velikonočne nedelje dopoldan bo ostal ljubljanskim klerikalcem v trajnem spominu, kajti tako kakor ta dan klerikalni kandidat Kregar se menda ni blamiral še noben kandidat. Veliko soboto so klerikalni »zaupniki* raztrosili po Trnovem in Krakovem nebroj listkov naslednje vsebine: Krakovski in tonovski volilci, pozor! Veliko nedeljo, 31. marca t. 1. pridite gotovo na: volilni shod S. L. S., ki se bo vršil ob 10. uri dopoldne v gostilni pri gosp. Kotniku na Opekarski cesti. Spored: Poročilo ljubljanskega kandidata S. L. S. Ivana Kregarja. — .Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi S. L. S. Dasiravno se je delilo vabila zelo previdno in še-le v zadnjem trenutku jih je dobilo tudi mnogo naših sodrugov, ki so se drage volje odzvali pozivu S. L. S. 10. ura je že davno minula, toda g. Kregarja kar ni hotelo biti od nikoder. Kdttčbo jo vendar na videz korajžno primaha v družbi znanega drja. Pegana, z obrazov obeh pa se je braloi veliko presenečenje, kajti 90 «/0 volilčev je bilo došlih socialnodemokratičnih. G o stinčar ml., Moškerc, Jeraj in drugi klerikalni matadorji so žalostno kukali skozi mala okna pa ugibali, kaj bo, ker volilci S. L. S. se niso hoteli pokazati od nikoder. Škripaje z zobni in plaho se oziraje na Opekarsko cesto so švigali semintja in čakali, kdaj jo priseka trnovski kaplan g. K 6 hi er s foli zaželjenimi »volivci* S. L. S., s katerimi bi se dalo majorizirati navzoče socialne demokrate. »Jaz odprem shod, kadar sam hočem!* se je odrejal kakor zid bledi kandidat g. Kregar, ko ga je neki sodrug opozoril, da teče že enajsta ura. »Pu^akte, de bo u Trnoum maša ven!* je dejal g. Jeraj, skrbno oziraje se, kdaj se pokaže v dalji črna pika, znamenje, da prihaja kaplan z re-šilno vojsko. Sodrugi so postajali že nestrpni, drUgi pa soi neusmiljeno brili norce iz bojazljivega Kregarja, ki je ves čas sedel v sobi in si krepko vihal muštkce. Končno pa se je tudi njemu zazdelo preveč, pa je vdan v božjo voljo prepustil usodo shoda dijfui Peganu, ki je, z znano brošuro drja. Šušteršiča v roki, oblastno razkoračen oznanil, da je shod sklicalo vodstvo S. L. S. le za svoje somišljenike, vsled česar naj se nasprotniki odstranijo. Mulo preradikalna operacija je bila to, ali drugače stgriti ni kazalo. Med zborovalci je nastala viharna veselost in Čuli so se klici: »Zakaj ste nas pa va- bili? Ali se nas bojite? Saj smo Krakovčani in Trnovčani!* Uvidevši skrajno kritični položaj je sodrug Kocmur zaklical: »Sklicujem v gostilno gosp. Steinerja javen shod volilcev. Sodrugi za menoj, pa pustite politične ljudske sleparje same med seboj !» Med viharnimi živio-klici so nato so-drugi zapustili klerikalni »shod* in se v sprevodu podali nasproti v gostilno g. Steinerja, kjer je med nepopisnim navdušenjem sodrug Kocmur otvoril nov shod in po izvolitvi predsedstva med viharnim odobravanjem navzočih poročal o pomenu predstoječih voHtev za državni zbor. Navzočih je bilo 113 oseb, med temi samo 2 Nekrakovčana in 5 UevoUkev — torej 106 volilicev, dočim je naš zaupnik na Kregarjevem »shodu* naštel le 26 ljudi, vštevši tudi »Krakovčane* in »Trnovčane*: dr. Pegan z ženo, Gostinčar ml., Kregar, Moškerc, Pliberšek in več drugih. Pozneje je primarširal še kaplan Kčhler, na katerega se silno jezi ižanski dr. Mauring, Češ, da ga tožari pri škofu, pa iz-vzemši 5 možakarjev, brez zaželjene rezervne vojske, ki naj bi prišla kar naravnost od maše. Obupno je tarnal in vpraševal zbrane ovčice: Kathreineijftyt.Kpeippova sladna kava« m s sliko žppnika Kneippa kor varstveno znamko. % s A ali pregram srnli-toM« stranke. Dolžnost vsakogar, U se zanima za politično življenje, je, da se seznani s težnjami in zahtevami socialne demokracije. Cena broinri, ki obsega tndi narodnostni program avstrijske socialne demokracije 4 v, po požti 8 v. - Naroča se je pri upravništvu = »RDEČEGA PRAPORA«. = Izkaz prostovoljnih darov. Tiskovnemu skladu dnevnika so prispevali: Sodr. Zey 1 K; organizovani peki v Ljublljani 4 K. Skupaj 5 K. Kot strankin davek so prispevali: Sodr. državni železničarji v Spodnji Žiški za januar, februar, marec 10-40 K. Volilnemu skladu ljubljanske okrajne organizacije so darovali: Sodr. E. Wilfan 2 K; sodr. Poglaj Jakob nabral 5 K; neimenovani sodrugi 39 K 62 v; sodr. stolarji tvrdke Boucon 3 K 50 v; sodr. Brezovar 60 v. Skupaj 49 K 62 v. — Ameriški Slovenci, organizovani v Mednarodnem socialističnem klubu v Glencoe, poslali so okr. odboru prisrčne pozdrave in želeč zmage socialno-demokratičnim kandidatom naznanjajo, da prirede večjo zbirko za volilni sklad. Živeli! m RDEČI 2 PRAPOR” le najradikalnejše slovensko glasilo, nujno potrebno vsakemu volilen in vsakomnr, ki koče biti objektivno informiran o do- mači in splošni politiki. — “ je najmodernejši slovenski list, ki ne bi smel manjkati v nobenim bralnem društvu ali čitalnici ter napredni hiši. PriporoG^ite „Rdeei Prapor" pusodl 1. WILFAN I krojaški mojster Ljubljana, Resljeva cesta 12 sprejema in izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela. — Obleke po meri izdeluje po naj-novejši modi. 10-3 Solidno delol Cene nizke! Vuka poursdba la poeatiseK la kazalvo. Edino pravi Jo Thierrjev balzam le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. 4 62—10 TUlernrevo teitltolllbo mazilo proti vsem, Se tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka & 3-60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar. To dvo domači zdravili sta po vaod znani in še od nekdaj sloveči. Naročila se naj nastavljajo na: RiuHr|*.TU«ttj i Fnjtifl p. kouRl Slatini. Zaloga"večinoma* po lekarnah.? [ Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. Izšla je v založbi časopisa «Naprej» v Idriji I. knjiga katero je spisal bivši katoliški kapelan H. Kirchsteiger.— Cena I. knjigi, obsegajoči 312 strani, znaša 2 K 60 vin. Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega branja knjigo «Pod spovednim pečatom* prav toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani v knjigarni L. Schwentner; v Gorici v knjigarni A. Gabrš ček ter v Idriji pri upravi lista « N a p rej >. __________ revijo jtaji mm ----------- Naročnina: ...—r Za celo leto K 3, za pola leta K 1‘50, za četrt leta 80 b, posamezne številke 50 h. — Uredništvo in opravilih# v Ljibljani. = V založbi „Naših Zapisnikov" se še dobe: 8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin. 10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajoča 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin. Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijateija ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših Zapiskov« v Ljubljani. I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K. Abditus: Občina in socializem, 70 vin. P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K. Za agitacijo pripravne so brošurice: Program socialne demokracije, po 4 vin., po pošti 8 vin. Zvišanje duhovskih plač, po 10 vin., po pošti 14 vin. Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust po dogovoru. v Jčjubf/uni tf{olv6i>orske utice2&. ^sa/cvvrsbuttPo/asnilti da/c se brexjilučno. Ir- ■ Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6 se priporoča za vse v to stroko spadajoča dela, kakor vizitnice, vabila, račune, naznanila i. t. d. Prevzamem tudi zunanja naročila. 4—3 Postrežba točna, hitra in najceneja. Tiskarna Iv. Pr. Lampret Big Kranj :: Gorenjsko :: Kranj ms ee priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte,_račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabile, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i.t. d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno. V isti založbi je izšla tudi času primerna knjižica Novi državnozborski volilni red. )elniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg Telefon it. 103. 2 62-29 ¥ Ljubljani priporoča svoje Telefon it. 103. Z DZ—J5U * * - _ jUP* izborno pivo v sodcih. in v Btoklonioah. "EB T.i.fon it. m. Zaloga v Spodnji šiški.___________________ T,1°f<,° n. igz Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bar tl. Tiska lv. Pr. Lampret v Kranju. --------------------------------------------------------------------------- .^rDa dor^ača $loDer)$k« piDoJaroa G- ^tierjcDib dcdiccD Lf bjubljarji, UJolfoDe tilicc st. 12 Ustanovljeno leta 1855, pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu^ in spoštovanim gostilničarjem svoje novo varjeno, priznano^ izborno pivo v sodcih in steklenicah. Številka telefona 210.