Posamezna številka 6 vinarjev. StCV. 273. I«en Ljubljane 8 vin. y LjUfiifaDi. V (ML 27. HOV«)™ 1913. Leto KLI. s Velja po pošU: — Za celo leto naprej . , K 28'— za en meseo „ sa Nemčijo oeloletno zb ostalo inozemstvo V L|abl|aol oa Sa celo leti oapre] . . za en meae „ V opravi preletna messSno — Sobotn izdaja za celo let ..... sa Nemčito oeloletno za oatalo iuosemstvo Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 15 v za dvakrat...... 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznaoila zalivale, osmrtnice iml : enos olpna pe itvrsta po 18 vtn. Poslano: . enostolpna petitvrsta po 30 vtn. Izhaja vsak dan, Izvzemšl ne* delja in praznike, ob 5 nrl pop. Redna letna prtloga Vozni red, MT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol fitev 6/111 Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne =3 sprejemajo - Uredniškega teletona štev 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol it. B. - Račun postne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-fcerc. št. 7563. - Upravnlškega teleloua št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Rešitev Hrvatskega vprašanja, Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je včeraj v ogrski zbornici naznanil, da se baron Skerlecz v kratkem imenuje za hrvatskega bana in da sc v najkrajšem času razpišejo tudi volitve v hrvatski sabor. Dejstvo samo na sebi bi bilo razveseljivo. Neha se brezustavno stanje na Hrvatskem, izjemne naredbe izgubijo svojo veljavo, sabor bo zopet začel delovati in narod se bo mogel udeleževati političnega življenja. Način rešitve hrvatskega vprašanja pa vzbuja resne pomisleke. Na vsak način ne odgovarja cilju, ki so si ga vse večje hrvatske stranke postavile pred leti, ko se je pokazalo, da pod sedanjim režimom ni mogoče naprej. Kakor vemo, so se žc od leta 1906. med pravaši in takozvano koalicijo nlctli neki dogovori, kako enkrat za vselej radikalno sanirati nezdravo razmerje, ki vlada med Hrvatsko in Ogrsko po krivdi vsakokratne madjarske vlade. Ti dogovori so privedli do pismene pogodbe, ki se jf sklenila 12. marca 1. 1912. in katero zdaj glasilo dr. Mile Star-čeviča, »Hrvat«, dobesedno priobčuje. S to pogodba sta se lirvatsko-srbska koalicija in stranka prava obvezali, da onemogočita stvorjenje kakršnekoli madjaronske stranke, da bosta zahtevali enako, splošno in tajno volilno pravico in ne bosta več glasovali za podaljšanje finančne nagodbe med Ogrsko in Hrvatsko, kar je glavno. Temu primerno bosta zahtevali finančno in gospodarsko samostojnost Hrvatske, ki naj se reši v regnikolarnih de-putacijah, v katerih bosta tako koalicija kakor stranka prava sorazmerno zastopani. V budimpeštansko zbornico pa tako koalicija kakor stranka prava ne pošljeta zastopnikov, dokler se ne sanirajo jezikovne kršitve nagodbe. Stranki sta si končno razdelili mecl-seboj mandate in ugotovili skupno volilno borbo proti vladi. Če to pogodbo premislimo, ne vsebuje ničesar, kar bi se tudi v danih razmerah ne dalo doseči. Pogodba ne zahteva popolnega odcepljenja Hrvatske od Ogrske, kakor so Madjari trobili, marveč le, da regnikolarne depu-tacijc, ki so ustavno za to popolnoma poklicane, rešijo vprašanje finančne samostojnosti Hrvatske, kar se pa nagodbe splošno tiče, naj se sanirajo je- zikovne prekršitve, katere si je dovoljevala ogrska vlada. Ogrska pa so je vsled tega silno razburila. Tega v Budimpešti niso mogli nikoli pomisliti, da bi na Hrvatskem ne imela več besede madjaronska stranka in cla bi Ogrska nc smela Hrvatske gospodarsko izrabljati. Zato so Madjari hitro poskrbeli, cla so Hrvati dobili v osebi Čuvaja nad seboj tirana, ki naj vse ustavno-politično življenje zaduši in Hrvate ukloni. Ne bomo ponavljali, kako se je vzdignila proti temu cela monarhija in celo vsa evropska javnost. Pomagalo ni nič, toda uklonil Čuvaj Hrvatov le ni. Zato so se začele druge intrige. Posrečilo se je najprej razbiti edinost med pravaši, ki so se bili pod pritiskom Ogrske tesno medseboj združili in sklenili tudi čim najožji stik s Slovenci. Nato so Madjari pridobili zase koalicijo; kakor .iz zanesljivega vira vemo, najprej njene srbske člane. Koalicija se je proti smislu pogodbe začela brez pravašev z ogrsko vlado pogajati. — Rezultat, je danes pred nami. Kakor je prav, da. Hrvatska zopet dobi svojega bana, tako je obžalovati, da so pogoji vpostavljenja ustave kaj malo zadovoljivi. Finančna samostojnost, temelj zdravega razmerja med Ogrsko in Hrvatsko, jc padla, vsaj koalicija jo ne bo v doglednem času več zahtevala. Kar sc tiče železniške prag-rnatike, ki je nazunaj tvorila prvi kamen spodtike med Ogrsko in Hrvatsko, je ogrska vlada v toliko popustila, da bo tozadevno vložila v budimpeštanski zbornici nov zakon, ki v jezikovnem oziru nc bo ničesar določeval, pač pa se bo naredbenim potom predpisalo, da na Hrvatskem za vstop v železničarsko službo ni treba znanja madjarskega. jezika in da se more z občinstvom hrvatsko poslovati. Ker pa je slednje samo-posebi umljivo in ostane notranji uradni jezik madjarski, bodo Hrvati slejkoprej pri železnicah večalimanj prikrajšani. Kakor se vidi, so Ogri zopet tako sofistično postopali, cla bodo Hrvati o^Tlvli približno tam, kjer so danes. Le glede krajevnih imen sme Hrvatska določevati tako, kakor je to itak njeno nesporno pravo že po nagodbi. Pri najboljši volji ni mogoče videti v tej spravi kaj posebno velikih in realnih dobičkov za Hrvatsko. Ostalo pa jc še čisto prikrito, kaj sc jc glede sabora in njegove sestave dogovorilo. Govori se, da bo koalicija mirno pustila, cla tudi madjaroni dobijo več mandatov. To je pač še manj kot pri- dobitev. Vsaj ta soglasna želja hrvatskega naroda, naj bi madjaroni ne prišli več do besede, naj bi sc bila skušala na vsak način doseči. Vidi se, da sc Srbi, ki žive v naši državi, žal šc vedno rajši ozirajo na madjarske želje in za ceno vlade gredo rajši z Madjarsko skupaj, kakor da bi vpoštevali resnične državnopravne in gospodarske interese hrvatskega naroda. Z madjaroni se bo sistem korupcije na Hrvatskem seveda vlekel naprej, naj sabor ima še tako lep delaven program. Sicer je pa še vprašanje, o čem bo ogrska vlada pustila hrvatskemu saboru razpravljati in sklepati. Stranka prava, ki pa je bila ocl koalicije tako prevarana (tega pač ni mogoče utajiti), naj se iz tega nauči, cla jc moč le v edinosti in vsi trezni možje pravaških načel naj najdejo zopet pot do sporazuma, cla bodo vpoštevanja vreden iu močan faktor, preko katerega ne bo nihče mogel na dnevni red, kakor sc jc to žalibog zgodilo zdaj. U u n a j , dne 26. nov. 1913. Pri razpravi o osebni dohodnini jc dobil besedo tudi dr. Ravniliar. Bral je s šepetajočam glasom svoj govorček. Pritoževal se je čez deželni odbor kranjski, kako nečuvelio liberalne učitelje prezira. Pravil jc kako so liberalni učitelji zgledni, koliko so povzdignili omiko na Kranjskem itd. Dva Mladočeha sta stala pri govorniku in mu slednjič nekako sramežljivo pritrdila z rahlim udarcem roke v roko, ploskanje pač tega imenovati ne moremo llrvatskoslovenski poslanci so bili večinoma zunaj dvorane, onim, ki so bili v dvorani se pa ni zdelo vredno z medklici na njegove neresnične trditve vzbujati v zbornici pozornost na tako malo pomenljivega voditelja slovenski h liberalcev. Po prekinjeni debati o osebni dohodnini, se je zopet obravnavalo o nujnem predlogu Pacherjevem, o učiteljskih plačah. Besedo je dobil Ferdinand Seidl, urednik iz Šlezije. Govornik si je privoščil socialnodcmokratično stranko in posebno njenega govornika v tej zadevi, poslanca Hiliebranda. Ožigosal jo s prav strupenim sarkazmom počenja njo socialnih demokratov v finančnem odseku, kako so zavlačevali razpravo o malem finančnem načrtu in sedaj se za najboljše prijatelje učiteljstva izdajajo, dasiravno je očividno, da drugače ni mogoče učiteljem plač zbolj-šati, kakor če dobe dežele iz dokazov od novih davkov primerne deleže. Ker je v svojem govoru žalil marsikaterega so-cialnodemokratičnega poslanca in ga osmešil in strašno razcefral, je po njegovem govoru izjavil socialnodemokra« lični Pernerstorfer, ki je tačas predsedoval: radi strankarskih ozirov nisem dal govorniku ukora, visoka zbornica naj torej odpusti, da jc morala poslušati nujnesramnejše napade na člane te zbornice. Nato je nastalo med nemškimi nacionalci vpitje: »fej«, »ven s predsednikom«. Socialni demokratje šo pa ploskali. Bilo je prav peklensko vpitje in razgrajanje. Pernerstorfer jo več kot četrt ure poslušal to. slednjič, pa je dal besedo češkemu poslancu Spačku, ki je vprašal predsednika, kdaj bode dal na dnevni reci poročilo draginjske seje o prekupčiji z živili. Spaček jc sicer govoril, toda Nemci in socialni demokrati so še vedno dalje vpili in si največje ljubeznjivosti eden drugemu v obraz metali. Pri narodnostnem odseku, k a tereni u načeljujc isti Pernerstorfer in ki je takoj po seji se zbral, niso bili nemški nacionalci navzoči. Odsek je pa bil kljub temu sklepčen. Pravosodju odsek. V seji dne 26. t. m. .je v debati o grajalnem odloku pravosodnega ministra v zadevi sodnika Estl prišel do besede poslanec B c n k o v i č. Minister jo koi znano grajal pravomočno razsodbo, češ, cla je sodnik žalil celo armado in cla je del razlogov razsodbe nepotreben in nelogičen. Dr. B c n k o v i č je v svojem govoru posebno kazal na nevarnost, ki preti pravosodju iz enakih odlokov. Ako bi se res grajalo le obliko razsodbe, podpiral bi ministra, ker se žal prepogosto dogajajo podobni slučaji. Minister pa sodnikom naravnost namiguje, kako marajo v bodoče soditi, kadar nastopi kak častnik v slični situaciji kot v slučaju Estl; to je pozivanje k razredni justici, kar zasluži najstrožjo obsodbo. Na drugi strani minister mirno trpi strankarsko justico najhujše vrste v naših deže'ah. S takimi odloki se krive sodnike naravnost vzpodbuja, da vstrajajo na nepravi poti. Zaupanje ljudstva v justico se s tem izpodkopuje, od vrhovnega šefa, pravna zavesi, mora ginevati; pravosod je hudo boleha. Opozarja na neštete interpelacije in govore slov. kluba, na katere minister molči, mesto cla bi s krepko roko vmes posegel, še hujše so posledice posrednega vplivanja na pravosodstvo v ob- Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o I d L e n a r d. (Dalje.) Vresjakova je stala pri ognjišču in gledala na jed, ki se je kuhala, a odsev svetilke, obešene na zidu, je padal nanjo. na vrata in na del mize, pri kateri jc ilanuša popravljala spodnje krilo; kar naenkrat so se odprla vrata in v polni svellobi je obstal Vresjak. Ko je žena zagledala njegove pod-bite oči, okrvavljeni nos, raztrgano srajco, jc sklenila roki: »Za rane božje, človek, kaj pa je s tabo": Gotovo si se napil?... zgubil si denar? Saj izgledaš, kot božji volek.« Te besede so zadele Vresjakov jio-nos, kajti vedel je, cla Marcelek sliši v veži, torej je zaklical jezno: »Ne brusi jezika, ampak daj mi vode, moram se umiti... napadla sta mc ta razbojnika, stražnika, komaj sem ušel z denarjem in z življenjem.'.. zdaj mi pa še govori o pijanosti.« /ena jo stekla po skledo, milila vode, u videč prestrašene otroke, bilo .iili jc čvetero, ilanuša najstarejša, je kliknila ostro: »Kaj tako bulite? ... Hanuš, pazi na kuho, da dani očetu brisačo... Morda bi pa jesilia dolila v vodo?« »Pusti... dovolj mi bo vode,« »Za rane božje, človek, govori vendar, kaj je bilo! Kedaj ? Kako ?... A kazen božja s temi Moslcali, menda so iskali tvoje smrti?« »Morda bi izgubil denar in življenje, tocla prišel mi je na pomoč naš človek.« »Bog mu daj zdravje in življenje !.< .je vzdihnila. »Torej, Marcelek, pojdi bližje... kaj se skrivaš kot hudoben človek?« Prihod zmedenega Marcclka jc naredil izvanreden vtisk. Hanuš je izpustila žlico in gledala osupnjeno, ne zaupajoč svojim očem. Mati jc s polocl-prtimi ustmi lovila sapo, nemogoč razumeti prihoda tako neljubo videnega dečka. Stari pa, kol nič. sc jc umival, pihal in zaklical: »Kaj pa stojiš, kot vol v plotu?« Šele zdaj je Marcelek prišel nekoliko k zavesti in poklonivši se, res cla pravzaprav bolj proti Ilanuši, kot proti materi, je rekel s pridušenim glasom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Ilanka mu je hotela odgovoriti, tocla tako ji je zaprlo sapo, da ni mogla dobiti glasu iz sebe. Najprej je Vresjakova premagala začudenje in odvrnila: »Na veke vekov. Sedi na klop in povej, kaj jc bilo .. .<; Sedel je poslušno, toda nič se mu ni hotelo govoriti; gledal je i>o izbi, na Hanušo, gospodinjo in gospodarja, ter molčal. ■ Povej vendar- kaj je bilo?« »Ali no veste? ... Med plankarni na poti, mecl Pokorami in Mutusami.« »Ali proti koncu?« »Menda ne, tako nekako v srccli ,.. Grem. s sejma ...« »Kaj ii je pa bilo treba?« je vprašala gospodinja radovedno. »Hotel sem za mamo kupiti prašička .,. kaj, ko ji1 draginja ...« > Koliko so hoteli?« »Za takega, ki je komaj shodil, suh, da so ga koža in kosti, po deset rubljcv in še več.« »Slišiš, Franc?« se jc obrnila k možu. »To bi bila dobila za našega dvajset ali še več ...« »Bi' sem tudi jaz pri svinjah, danes so trgovali in dražili, ker s;> ljudje malo pripeljali, na prihodnjem sejmu bodo cenejši.« »K Miko so ti na dali *:a teličko? ; »Vzel sem trideset papirčkov... toda hitel sem ... lahko bi bil dobil pol rublja ali še več, morebiti celo pet dvoja č. toda domov sc mi je mudilo.« »Oj. treba se ti je bilo vračati,« je vzdihnila. »Napadli so te razbojniki, hoteli so te odreti, ali bi no bilo bolje nekoliko počakati s prodajo, bilo bi več denarja in ne imel bi toliko sitnosti,« opominjala ga je žena. »Kdo Iu pa mogel vedeti, draga moja, saj srno vendar v svojem kraju in prt belem dnevu,« se je mož opravičeval. "Kaj se pa taki cigani za to brigajo/ Včeraj so pri Breskovih pograbili jarčko, nosno kokoš, dobro je vodila piščeta, pa sta jo vzela ... Rekla mi jc, da pojde k sodniji, kajti ni mogoče več prenašati teh Mohov.1 Včeraj sta vzela kokoš, danes sta pa hotela od tebe denarja... no, in kako je bilo. Marcelek? Ti pripoveduješ vse drugo, samo tega nc,' kar je najvažnejše... Hanuš, pazi, mleko uide, že vidim, glej vendar, kaj si lesena?« Ta graja je zmedla deklico, in cla-siravno -i jc spekla prste, je odmaknila pisker ocl ognja in nc pogleda več na Marcclka. 1 Moskalov. liki administrativnih odredb: sestav ljanje personalnih in kazenskih senatov, nameščanje v pruvosodstvu in državnem pravdništvu, kvalifikacija itd. Tendenca se opaža, pravosodstvo izročili političnim klikam, bodisi narodno-političnim ali strankarskopolitičnim Naše ljudstvo je raditcga izgubilo vse zaupanje v pravosodje, ker je postalo predmet najgrše barantije. V narodno-političnem oziru govornik dokazuje, da se pravosodna uprava po krivici sklicuje na pomanjkanje domačih sodnikov. Ko je poslanec Vrstovšek to pre tvezo proti višjesodnemu predsedniku Pittreichu izpodbil, izjavil je Pittreich cinično, da so slovenski sodniki sploh premalo kvalifikovani v strokovnem in jezikovnem oziru. To razžaljenje celega slovenskega sodnega stanu je vrhunec zavijanja resnice, unikum naše sodne uprave. Govornik se peča dalje s to izjavo in omenja, da slovenski sodnik takoj dobi sposobnost, ako menja svoje mišljenje; navaja slučaje. — Dr. II o-cheiiburger: »T o m o r a te dokazati!« — Dr. Benkovič sc sklicuje na gradivo, katero mora ministru znano biti; čemu molči? Ali se vjema s to izjavo Pittreicha? Zakaj je ne zavrne in ne gra ja kot sodnika Estl? Celo nemški poslanci (Malik in socialni demokrati) označujejo tako pravosodstvo kot je na Sp. Štajerskem, neznosno. Govornik noče generalizirati, večina sodnikov je še dobra, pa. škodljivce pravosodja je treba iztrebiti. Tudi Unger pravi: »Zakon je dober mož, pa sodnik ni vedno dober mož!« V naših deželah se slabi sodniki množe na način, ki zahteva največjo pozornost. Govornik hoče glasovati za nezaupnico, sploh za strožje predloge. Odsek je soglasno konstatiral kršenje ustavnega člena o neodvisnosti sodnikov, zato naj ima pogum izvajati posledice, če noče sebe obsoditi; dr. Ilochen-burger je za. namišljeno kršenje ustave predlagal svoj čas ministrsko obtožbo, zato se mu z nezaupnico nc bo krivica godila. Nato je poslanec M a r k h 1 citiral neko interpelacijo slov. kluba, v kateri se sodnikom na Kranjskem očita pri-stranost. Dr. Benkovič ga je zavrnil. da je splošno govoril in nobenega dolžil, ampak sploh obsojal strankarsko iu razredno justico, naj jo goji kdor hoče. Glasovalo se bo še ta teden. Volilno gibanje. Pozor pred liberalnimi lažmi! Liberalni agitatorji po raznih okrajih širijo vesti, da je ta ali oni naš kandidat odstopil. Prosimo, da se vsakega. ki take laži razširja, naznani tajništvu S. L. S., da bomo proti njemu kazensko postopali. Kandidatna lista S. L. S. ostane neizpremenjena. Vsiljiv kandidat. Poročali smo že, da je. novomeški profesor Škrlj prosjačil v Št. Petru za prostor za svoj shod. Odbito mu je bilo na celi črti pismenim potom. A kandidat Škrlj ne obupa. Minulo nedeljo je imel shod mesto v Št. Petru v Beii cer- On si je pa vzel k srcu besede gospodinje in pričel: »Videl sem, da nekoga m!kastijo ti moskovski cigani na poti . . .« »Tiho!« je pretrgala Vresjalcova. »Pojdi, Janezek,« se je. obrnila k dečku, »poglej, če ni koga blizu .. .Kaj po. potem?« »Spoznam, da tepe podčastnik, ta mokri pes gospodarja ...« »Kaj tepe,« nasmejal se je Vresjak zaničljivo, »prijel me jo za grlo, sape ne morem dobiti, a oči se mi izbulijo.« »Za rane božje, ta cigan bi tc še lahko zadavil, in to tebe, očeta otrok, odbornika!« je zaklicala ogorčena. »In kaj je hotel? Gotovo si se ž njim kregal, jaz sem pa tolikokrat govorila in prosila, ne spuščaj se z njimi.« »Neumno govorjenje!« jo skomizg bil z rameni, »pristopil je k meni na gladki poti in zahteval, da mu posodim rubelj.« »Da bi ga!...« je rekla; v tem trenutku je pritekel Janezek: »Mama, stražnika, ali kdo drug...« »Marcelek, skoči na vrt pri zadnjih vratih... stari pa v posteljo, pa dobro se pokrij in spi... flanuš, odpri Mar-celku vrata, pa vrni se ...« Zgodilo se jc, kot je odredila, sama je pa stopila k oknu, poslušala in pri-slonivši roko k očem, gledala na pol. Zagledala je ljudi na potu, bili so fcopedje, torej jc pomirjena odprla najprej vežina vrata in zaklicala: »Hanuš, pridi!... tudi Marcelek more ... ti stari pa vstani... a'i nisi izgubil pri pretepu denarja? Daj, da shranim v skrinji.« (Dalje.) kvi. Znova se ga je polastila želja, da bi zboroval v št. Petru. Pozno v večer istega dne pošlje svojega agitatorja k nekomu tukajšnjemu gostilničarju s prošnjo, naj mu vendar da na razpolago svoje prostore za »shod«. Motel je imeli sestanek vrnivši se iz Bele krajine. Tudi ustmeno moledovanje ni izdalo... Brzili korakov je odkuril agitator proti Beli cerkvi, kjer je prestregel gosp. kandidata z žalostno novico, da mu tudi to pot ni dano zborovati v Šl. Petru. Program g. kandidata Trebušnika. Gospod Trebušnlk, kandidat za deželnozborske volitve na Gorenjskem razvija prav pridno svoj program. Glavna točka programa je, »da bo dr. Lampeta v Savo vrgel, kakor hitro ga dobi v roke.« Tudi program! Imenitni načrti za nove davke. Poleg programa očeta Trebušnika so silno važni tudi njegovi davkarski načrti. Po shodih pred'aga, »da se ob-dači vse vino, katero se popije v ogromnih masah po farov£ih in obdači vse meso, katero pomaziljena grla v kraj spravljajo ob različnih pojedinah.« Kakor re vidi se je liberalna stranka raztrgala na dvoje. Gosp. Ribnikar vodi piiane, g. Trebušnik pa trezne. Gosp. Ribnikar zabavlja po shodih čez »faj-moštre«, češ da so abstinentje in bodo naše žganjarje na kant. spravili. Trebušnik pa zabavlja da se vino preveč pije in da se mora zato obdačiti. Mimogrede rečeno, pravi g. Trebušnik v »Narodu«, da Če ga tudi on 52 »firkelcev« na dan spije, »ni to še nič za takega možakarja«. Takih volitev pa na Kranjskem zares še nismo imeli! Iz Črnega vrha. Pri nas se v potu svojega obraza trudita za liberalnega kandidata Maj-diča Zaje iz Predgriž in znani Gregorc iz Zadloga, Spraviti nameravata po svojih priganjačih — ako se bodo lov na klerikalce posrečil — čez 100 glasov za Majdiča. Imenovana tiča razdajata letaka za liberalnega kandidata., ki o njem poroča sobotni »Slovenec«. Plakata sta prilepljena tudi na vratih »Narodnega izobraževalnega društva«, če-gar namen je baje dresirati liberalne volilne priganjače. Naših somišljenikov dolžnost je, da pazijo, kateri volilci se bodo v sedi i na liberalni lim. Tem naj se pač prihodnjih let pokaže, da deželni odbor nima za te podpor in truda. Kje je dobilo gasilno društvo podporo ? Kdo je izvršil premovanje živine? Od koga se je prispevala podpora za vodovod, kapnice, za izboljšavanje pri gospodarstvu? Le povejte, liberalci: Naš kandidat je v splošni kuriji dne 1. decembra Anton Kobi, posestnik na Bregu. Ljubljanski tržni nadzornik Dolfe R?b-nikar postavlja Gorenjcem kandidate. Ljubljanski Dolfe Ribnikar je prišel v Kranj ria neko »zborovanje« in ondi postavil za okraj Škofja loka-Kranj dva kandidata: Jožefa Barleta iz Ljubljane in Jožefa Novaka iz Mavčič. Iz Litije. Volilno gibanje je, kakor drugod, tako tudi pri naših liberalcih kaj klavrno. 'listi, ki bi morali imeti nekaj veljave, s j dovolj previdni, da se nočejo izpostavljati. Taufer je imel nedavno med litijsko mašo zaupen sesLanek svojih prijateljev v gostilni »Na pošti«. Seboj je pripeljal par Sveiogorcev in Zagorjanov. Litijčanom na čast moramo reči. da so ta sestanek dosledno prezirali. Tako jc sam med svojimi proglasil Taufer svojo kandidaturo. Omenjamo, da so nekateri ponujali Slancu kandidaturo, nakar jc šele Taufer nastopil. Toda 'lauferja sploh Ztigorjani ne marajo, še menj pa socialni deuo-kratje, zato bodo volili E. Kristana Tudi Ktistan je imel shod >Na pošti«, toda živa duša se ni zmenila za ta »slavni« shod. Lebingerjev nadebudni sinček Ilin-ko ljudem, ki prihajajo v prodajalno, vsiljuje liberalne lažnjive volilne letake »M i s a m i i n s a m o m i«. Razširjanje teh in takih letakov spada pod kazenski zakon; zahtevamo od državnega pravdništva, da se ga kaznuje. Tudi »Vodiškc čudeže« je ljudem v prodajalni za nameček dajal v cekarl Čudno, cla njegov sicer pametni oče to dopušča, kar gotovo ni v korist njegovi trgovini. Iz Poljanske doline. Navdušen agitator za prepereli liberalizem je postal Poljanski učitelj Lovne, ki je sedaj ob dezelnozborskih volitvah prevzel nalogo, da mora klerikalno temo pregnati iz Poljanske doline. Preteklo nedeljo je prišel na Sa-vodenj odreševat liberalne Savodnikar-je in Oselčane. Poslušalcev sicer ni imel veliko, ker je bil shod za zaprtimi vrat-mi, zato so pa bih toliko bolj neumni. Kvasil jim je o nekih li milijonih, ka- tere so klerikalci zapravili, a glavno vlogo je igrala pa Johanca. No, kakor pripovedujejo hudobni jeziki, je Lovne že veliko telečjih možganov sneclel, a clo sedaj še ni prišel k pameti. Svetujemo mu, da naj si preskrbi še nekoliko krvi od Johance, mogoče mu bo ista pomagala clo pravega razuma. Pri tej priliki si usojamo vprašati g. Lovrica, zakaj pa ni Oselčanom raje svetoval, kako bodo plačali odkup od bero, ker sedaj marsikateri posestnik preklinja dolične njegove pristaše, ki so jim to dobroto napravili, ker nima sedaj kje vzeti 400 kron, ki jih zahteva davkarija. To naj bi pojasnil, ne pa vtikal se v stvari, ki ga nič ne brigajo. Milijoni so gotovo zapravljeni za njega, niso pa za tiste, ki imajo več pameti kot on in njegovi neumni poslušalci. Svetujemo mu, naj nikar ne bo preveč aroganten, ker nobeno drevo ne zraste v nebesa. Za mesto Kočevje kandidira zopet ljubljanski odvetnik dr. Ferd. E g c r. Zasedanje delegacij. Armadni odsek. V včerajšnji seji armadnega odseka je delegat Exner želel izpopolnitev železnic, brzojava, telefona in brezžičnega brzojavljenja ter izpopolnitev zračnega brodovja. Grabmayr jo hvalil trozvezo in preganjal panslavis-tični strah ter zahteval, da naj sc za monarhijo ugodnem smislu reši jugo-s'ovansko vprašanje. Zahteval je tudi močno mornarico in pozval vojno upravo, da naj se dvoboji v armadi še bolj omeje. Nemec je zahteval, naj častniki in vojaki izven službe ne nosijo orožja. L e u t h n e r pravi, cla smo glede na, organizacijo armade pred drugimi državami in cla smo skoraj Nemčijo prekosili. Sedlak graja, ker se Čehi zapostavljajo v armadi in ker češki častniki ne morejo češko občevati. Ko govore še Schonburg, Goli in VValters-sovanju glasovali za povišanje bremen armadi, ker nočejo prevzeti odgovornosti za izgubljeno vojsko. Zunanje zadeve. V odseku za zunanje zadeve je dr. Ellcnbogen grajal zunanjo politiko. Ne more se o uspehih govoriti, ko smo doživeli le neuspehe. Rekli smo, Srbi no smejo v Albanijo, pa so šli, bukareški mir naj sc revidira, pa se ni, Prizren in Peč postanita albanska, pa sta zdaj srbska. Uspehi zunanje politike so le negativni. Uničili smo kredit. Rumunijo smo prignali v carjeve roke. Uspeh je, da nas Srbi sovražijo; zelo smo preizkušali prijateljstvo Nemčije. Albanija bo tvorila trajno nevarnost, da se naše razmere z Italijo poslabšajo. Baron Schvvegel sodi, cla je bila ustanovitev Albanije potrebna. Kar tiče vprašanje Sandžaka, sodi Schvvegel, da ko Turčija ni mogla več vzdržati reda v Sandžuku bi bi1 a monarhija upravičenji primerno uveljaviti svoje pravice clo Sandžaka, ki zagotovlja tako zvezo z Albanijo kakor z Egejskini morjem. Ne bi bilo jiotrebno okupirati Stare Srbije in Makedonije, cla se dobi primerna zveza s Solunom če smatrajo za upravičeno, cla dobi Srbija trgovinski dohod do Jadranskega morja, bi se morala trgovinska cesta clo Egejskega morja tudi za. Bosno in Hercegovino zahtevati. Delegat dr. pl. Langen-han ostro graja zunanjo politiko, ki hodi po potih, ki slabe v inozemstvu avktoriteto države. Poslabšale so se razmere z Rumunijo. Kako se izkuša vse odstraniti, kar bi vznevoljilo Italijane kaže izjava min. predsednika, po kateri se odpravlja, oziroma odgodi popolnoma postavni odlok glede na laške podanike, nastavljene pri tržaški občini. Albanija bi se bila lahko z manjšimi žrtvami ustanovila. Naše gospodarske koristi naša zunanja politika zanemarja. Ne more se dovolj ostro obsoditi, kar si je dovolila v Prochas-kovi zadevi politika oficielnega časopisja. Ocl oktobra 1912 clo novembra so naši papirji izgubili do 400 000 000 K vrednosti, še več je pa industrija izgubila. V Rusiji se je industrija tako dvignila, da celo v Avstriji premog naroči. Želi. da naj bi diplomacija ne bila omejena le na en družabni sloj. Odsek za Bosno fn Frrce«ovino je izvo'iI za poročevalca dr.*L a g l n j o. Demanslracre iiailanskiti akademikov za iasKo lEverzo v Trsu G r a. dec, dne 26. nov. 1913. Danes so demonstrirali laški akademiki lukajšnje univerze za pravno italijansko fakulteto v Trstu. Ze včeraj so bile deputacije pri rektorju ki pač zaželenega niso dosegle. Za .o so sklenili italijanski d.iiaki. da demonstrira- jo, da na ta način onemogočijo predavanja ter se univerza zapre. Zjutraj ob 8. uri se jc zbralo nem&ko bursevstvo v avli v svrho "protidemonstracije proti Italijanom. Ob pol 10. uri so prišij kor-porativno italijanski akademiki na univerzo, kjer sc je še povsem mirno vršilo. Rektor je deputaciji dal priporočilo za avdijeneo pri namestništvu. Nato so odšli Italijani pred namestništvo in odpos»ali delegate k namestniku. Ker tudi tu niso dosegli ničesar, so pričeli pred namestništvom peti italijanske pesmi in so kričali »Eviva uni-versa Italiana nel Trieste«. Ker se niso hoteli odstraniti na jioziv, je stopila policija v akcijo in dasi ne simpatizirn-mo z Italijani, moramo kar najodloč-nejše grajati postopanje policije. Bolj surovo so niti napram največjim tatovom ne bi mogla obnašati, kot se je napram laškim akademikom. To pač nc dela Gradcu časti. Dva akademika so aretirali, ker sta jih opomnila na nedo-stojnost. Izpred namestništva se je podala nad 200 broječa četa akademikov pred magistrat, da zahteva, da se izpustita oba aretiranca. Dolgo so čakali, da se je to zgodilo. In tu so je dogodil zopet slučaj, ki nikakor ne. priporoča nemške kulture, da bi jo posnemali. Burši so naščuvali nekega voznika, da je v divjem diru zapodil konja na zbrane dijake, da so se komaj umaknili. Najbolj je podil na vogalu ceste, kjer je bila najgostejša množica. In jiolicija? Ta je gledala mirno in niti genila ni. da bi preprečila nezgodo, ki je bila pričakovati. Končno je nrijel neki dijak konja za uzdo in dobil zato od upijanjenega voznika z bičem po glavi, da je moral iskati zdravniške pomoči. Šele sedaj je stopil varstveni organ in protokoliral ta dogodek s pripombo, da je dijak konja spla-šil. Značilno je. cla je neki Gradčan rekel, ko je videl to: Unmoglich. dafi die germanisclie Kultur so tief gesunken ist.« Nato so italijanski akademiki odšli na univerzo, kjer ni prišlo clo nika-kih hudih spopadov. Za četrtek se obetajo spopadi med burši in Italijani. Zanimivo poglavje za vodstvo Nemcev v Trstu, ki dosledno caplja za Italijani. Z jnoa. Vesti iz Sofije. Belgrad, 26. novembra. (Izvirno.) »Politiki« se poroča iz Sofije, da je stališče kralja Ferdinanda na Bulgarskern od dne do dne težje. Abdikacije je v kratkem pričakovati. — Vesti tujih agentov, da je Srbija v novih krajih več turških džamij pretvorila v cerkve, so popolnoma izmišljene in imajo samo ta namen, da Srbijo očrnijo kot v verskem oziru netolerantno. Proti imenovanju nemškega generala za poveljnika turškega armadnega zbora. »Novo Vreme« objavlja oster članek, ker je bil imenovan nemški general za šefa turškega armadnega zbora. Nemčija je svojo železno roko položila na vso turško vlado. Trojni sporazum naj se ob tem položaju vpraša, če ne kaže Turčije razdeliti, ker zg^ed Nemčije dokazuje, da Turčija hitro razpada. Tudi francosko časopisje ni zadovoljno s tem imenovanjem in sluti zahrbne načrteNemčije, od katere postane otvoritev ali zatvoritev Dardanel odvisna. Ojačenje čet na bulgarski meji. Belgrad, 26. novembra. (Izvirno.) Vojni minister je vladi predlagal, da se ojačijo čete na bulgarski meji, ker mnogo Bulgarov brez dovoljenja prehaja v Srbijo. Vojvoda Putnik na rlvijeri. (Izvirno.) Vojvoda Putnik je včeraj odpotoval na rivijero, da si okrepi zdravje. Srbsko - črnogorska mejna pogodba. Belgrad, 26. nov. (Izvirno.) Včeraj se je v Belgradu ratificirala srbsko-črnog. mejna pogodba. Danes odpotuje na mejo srbska komisija in se ondi sni-de s črnogorsko komisijo, nakar se skupno podasta na delo za točno obe-leženje meje. Doc od ki v Bulgariji in Srbija, »Srbska korespondenca« piše, da srbski politični krogi z največjo paznost-jo zasledujejo razvoj dogodkov v sosedni Bulgariji. To je tembolj potrebno, ker. vse kaže, da tudi o današnji Bulgariji velja rok, da ni ničesar pozabila in se ničesar naučila. Medtem ko se po eni strani vedno splošneje in glasneje vali krivda in odgovornost za drugo vojno na kralja Ferdinanda, se po drugi sirani — tudi z najmerodaj nejšega mesta — vžiga v narodu šovi nizem in zahteva revizija bukarc škega miru. Kako se bodo stvari v Bui gariji končno razvozljale, ni mogoč* v naprej reči; toliko pa je gotovo, d; morajo biti sosedne države, zlasti pi Srbija, za slučaj, da bi bil kralj Fordi nond orisilien odstopiti ali cla bi pri- šla. celo v nevarnost dinastija sama, na vse pripravljena. Srbija to prav dobro vc in sc jc tudi za vso eventualno-sti od strani Bulgarije dobro pripravila. Srbija jc lahko mirna, kajti nole da so sama čuti kos vsakemu napadu iz Bulgarije, jo oprta tudi na zvozo z Grčijo in Črnogoro in na izvanredno prisrčno razmerje z Rumunijo, ki temelji na važnih in odločujočih obojestranskih državnih koristili. Vso to jamči, da bi vsaka mogoča ponovna eksplozivna in ekspanzivna politika od. strani Bulgarske naletela na odločen odpor navedenih balkanskih držav. Inozemski inženirji za srbsko državno službo. Med 200 inozemskimi inženirji, ki so so ponudili v srbsko državno službo, je največ Čehov, Rusov, Hrvatov in Slovencev, pa tudi Nemcev in Francozov. Strokovno »Zgodovino vojne leta 1912—1913,« izdeluje posebna komisija srbskih generalštabnih častnikov pod vodstvom polkovnika Dušana Pašiča. Novi nemški konzul v Belgradu. Naslednik nemškega konzula Schlie-bena, grof Ludvik Spree, jo dospel na svoje mesto v Belgrad. Dnevne novice. • + Nesrečni Hribar. Ko smo prezirali notico o prezidavi južnega kolodvora v uredništvu »Slovenca«, nas jo bilo več somišljenikov skupaj. — Takoj se oglasi eden in pravi: Koliko stavimo, neizogibni agent z avtomobili in zavarovanjem Ivan Hribar so bo takoj oglasil. Dajmo ga /.bezati! Stava jc bila narejena, in v resnici g. Ivan Hribar ni molčal. Čc bi morebiti šo nekaj časa počakali in dobro premislili, bi sobe in svoje stranko tako neusmiljeno no bla-mirali. Zakaj si jc sedaj izbral »Slovenski Narod« in pustil »Dan« na cedilu, jc njegova stvar. Znano jo pa vsakemu, da kamor ta človek vtakne svojo nesrečno roko, jo vse žo izdavnoj izgubljeno. Občina ljubljanska jo vsled njegovega vzornega (?!?) gospodarstva na robu propada, »Kreditna banka« sc ga no moro otresti in mu bo ohranila kakor tudi vsi delničarji faliranih njegovih podjetij trajen spomin. Šo sam svojih lastnih premoženjskih razmer no more urediti in so prav po sračje šopiri s pa-vovim perjem, v — avtomobilu, katerega mu da firma na razpolago, katero zastopa, da dela za. njo reklamo. — Mislimo, da ima I. Hribar za enkrat zadosti. Sedaj pa rosen odgovor. Ko so je razpravljalo vprašanje južnega kolodvora v Ljubljani, kdo je imel vso moč v roki? Ali nc liberalna stranka in z njo I. Hribar? Kaj so pa dosegli? Nič! V ministrstvu so so nadležnega in predrznega Hribarja ogibali; če jo prišel minister ali kak drug visok dostojanstvenik v Ljubljano zaradi železniških vprašanj, pa sc jo zaprl, tla Hribar ni mogel do njega. Stvar ni šla naprej in bi tudi sedaj no bila rešena, če bi bila šo nadalje Hribarjeva nesrečna roka vmes. To jo tudi Hribar uvidel in. dosledno zanemarjal sojo državnega železniškega sveta v zadnjem času. Šolo sedaj je prišla po zaslugi naših poslancev zadeva v pravi tir, in povemo lahko gospodu Hribarju, da ima tudi on veliko zaslugo pri prezidavi južnega kolodvora, a ta zasluga obstoji v toni, da ni več nadlegoval ministrstva s svojo ošabnostjo in predrznostjo. Kamniški vlaki bodo v najkrajšem času vozili na južni kolodvor, ker so bo po izjavi generalno direkcije začel »peronski otok« (Inselperron) za kamniško vlake najprej graditi. Čc ni hotela tedaj poprej država, ko jc imola več denarja, ustreči liberalnemu državnemu in deželnemu poslancu, županu ljubljanskemu i. t. d. I. Hribarju, jo to znamejno, da jo bil Ivan Grozni brez vpliva. Vlacla jo pa sedaj, kljub temu, da nc preostaja denarja, ustregla našim poslancem. To jo znamenje, da imajo ti vpliv. — Isto velja za Radovljico. Kilo jo pa zastopal Radovljico? Ali no skoz dolgo vrsto let liberalni poslanec? Kaj jc bila poslodi- Vs°).j<' »palo. Da ni dobila mostna občina ljubljanska nobenega obvestila, 1o no boli toliko i. Hribarja, boli ga le to, da so »Njega« nobeden več no spomin. Morebiti so pač na Dunaju nanj semtertje kdo spomni, pa z veseljem, da so so iznebili tako nadležnega m predrznega, človeka. Liberalci, kvantanje in molitve. Od vseh strani prihajajo na uredništvo prizna Im glasovi, da smo so enkrat vzdranuli in ožigosali nesramno in pobalinsko početje nekaterih trgovskih sokolašov na naših železnicah. Liberalni listi no morejo na dejstva, ki smo jih navodil in za katera, imamo vso polno prič, ničesar drugega navesti kakor to, naj sotrudniki šo naprej kvantajo in klafajo. »Slovenski Narod« namreč pi- še: »čo kakemu klerikalcu žo ni všeč, da zapojo kako staro narodno pesem, kakor »Sem rajtal študirat...«, ali si dovolijo kako šalo, naj gre pa v drug kupe, saj jih je dosti. Zakaj pa so napredni potniki ne pritožujejo, če jili nadlegujejo na železnici kako babe s »prepevanjem« brumnih pesmi in glasnimi molitvami, ali pa kaki fajmoštri in kaplani z arogantnim zabavljanjem na liberalce.' Za vso enako pravice.« Liberalcem so torej narodno pesmi in ostudne kvante vseeno! Na prihodnjih koncertih liberalnih pevskih društev bo torej nastopal zbor kvant ačev, ki bo prednašal liberalnemu občinstvu najbolj umazane kvante iz ljubljanskih šnopsarn kat pristno nturodno blago. To bo veselja za liberalno gospodo! Zanimivo je tudi, (la liberalne potnike motijo na železnicah »brumne pesmi in glasne molitve«. Od sedaj naprej bodo liberalci na železnicah tako uredili, da bodo »babe, s prepevanjem brumnih pesmi in g'asnimi molitvami« vrgli ven iz kupejev in jih ukazali zapreti, ostudne bogokletneže in nesramne iz-zivače bo pa »Narod« pohvalil in slavil kot junake. Da bo pa kolobocija še večja, pripomnimo še, da piše zadnji »Slovenski Dom« o liberalcih sledeče: »Na naši strani so pošteni, pametni in verni ljudje, ki so zgražajo nad propalostjo S. L. S., ki tepta vero, verske resnico in svetinje z nogami.« In stranka s tako nravno pronalimi nazori in tako rav-tarskimi manirami hoče predstavljati slovensko narodno kulturo? + Škofovske konference hrvatskoga opiskopata so se vršilo v Zagrebu dne 24. in 25. t. m. + Cerkvene vesti. Dne 26. t. m. je odšel prevzvišeni knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič v Rim ad lunina. — Isti dan jo bil uvrščen na župnijo Sorico č. g. Janez Mi-kuž, tamošnji žup. upravitelj, taki votoilijaki! + Odlikovanje in priznanje. O b -č i n s k i o d i) o rna Vinici jc v svoji seji dne 20. novembra 1913 č. gospoda Matijo Kandunc, župnika na. Preloki, izvolil soglasno za častnega občana, radi zaslug, ki si jih jo nabral za časa svojega duhovniškega pastirovanja v viniški občini, bil jo namreč na Vinici 0 let, samostalni duhovnik na ' Preloki pa 35 iu pol lota, član občinskega odbora viniškega žo 26. loto. Lota 1915. ho, kakor upamo, obhajal na Preloki či1 in vesel, zlato mašo. Bog ga živi šo mnogo let čvrstega delavca v vinogradu Gospodovem. — V isti seji jo bila sprejeta soglasno zaupnica gospodu deželnemu glavarju di-. šusteršiču, častit ka k njegovi 501 etniči ter soglasna zaupnica in zahvala za požrtvoalnost in blagonosuo delovanje vsem poslancem. Kaki naprednjaki so liberalci in njihovi hlapci. Na nek nemški dopis o domovinstvu jo odgovril neki župan na Dolenjskem v občini, kjer ni nobenega Nemca, tako-te: »Leb. Gemeinde Ant in Hortendorf Wird erseheint das in hiesige Gemeinde mehrere mit na lune Baje gibi. das vvegen bit ton wier das ort \vuo ihre Vatter geboren i s t sichcr zur entricb-tcn. das ist uns unbekant, um welchc Baj os golit.« — Gemeinde Amt..... (Neudegg) 18-9 1913 (M. Strah 1. r.) O blažena. Dolenjska, kmalu boš nemška, ako bodo županovali šo dolgo — Iz Radovljice. Pretekli četrtek popoldne so jo vršilo v Radovljici v šoli zborovanje Slomškovo podružnice za Gorenjsko. Udeležba jo bila izredno obilna, navzočih jo bilo okrog 50 članov Slomškovo podružnico, več pa jo opravičilo svojo odsotnost. Zborovanja sla so udeležila tudi gg. kanonik Novak in državni poslanec Josip vitez Pogačnik. Oba sta udeležence najiskrcnejo pozdravila. Gospod nadučitelj Petrič jc prodava) o disciplini in pazljivosti v šoli ter podal mnogo praktičnih navodil. N a zborovanju sc jo sprejel pred-log, naj merodajni faktorji poskrile med počitnicami, morda v kakšnem zavoclu, za izobrazbo učiteljic o gospodinjstvu in o kuhi. Prihodnjo zborovanje sc vrši v škofji Loki. — Umrla jo v Zagrebu znana hrvaška igralka gospa Ljcrkn plem. Šrani, rojena lota 1874. V 26. lotih svojega delovanja na hrvaškem odru je nastopila v .300 različnih vlogah. — Smrtna nesreča. Na zagrebškem državnem kolodvoru jo pri "premikanju prišel" premikač Luka Ilapčič med dva voza, ki sta ga zmečkala. — Slovenci mestni zastopniki v Ameriki. Izvoljeni so bili pri mostnih volitvah v Forcst City, Pa., sledeči Slovenci: Karol Zalar, občinski svetovalec, Ivan Dočman, mirovni sodnik. Iv. Osolin, pomožni asesor. Kandidirali so na republikanski listi. — Darovi za pogorelce v Brodu. Ekscelenca gosp. dež. predsednik baron Schvvurz, jo daroval prvo pome po-gorelcem na Brodu v znesku 200 K. drž. poslanec g. profesor Evgen Jarc pa znesek 20 K. Za ta plemeniti čin se županstvo v imenu vseli pogorelccv, kateri so vresniei v vsakem oziru podporo potrebni ker nimajo streho, ne živeža iu no obleke, najiskrenejše zahvaljuje. — Veliki semenj v Mokronogu, ki je bil navadno 9. decembra, je letos radi volitev preložen na 10. december. — Z Viča. Malokatera ali šo nobena predstava nas ni tako zadovoljila, kakor nedeljska: »Mala pevka«. Žc vsebina jo tako bogata lepih, ginljivih prizorov. Vrh tega so so pa igralci ros potrudili, da so skoro brez izjemo prav pogodili svojo vlogo. Društvena dvorana jo bila polna občinstva. Med drugimi smo videli pri predstavi gospoda majorja Drenika, p. provincijala Avg. Mlejnika in voč drugih Ljubljančanov. Na splošno željo so bo igra »Mala pevka« ponovila, dno 7. decembra ob 4. uri popoldne. -f Jugoslovansko čitalnico in knjižnico nameravajo ustanoviti v Pragi društva »Hrvat«, »Šumadija«, »Adrija« in »Ilirija«. Mestni občini praški so ta društva poslala vlogo, naj bi jim dala v ta namen v kakem mostnem poslopju potrebne lokalo. — Umor med ameriškimi Slovenci. Aretirali so detektivi dno 5. novembra v Clovelandu Antona Primšarja, doma iz Dolenje vasi pri Cerknici. Primšar jo obdolžcn, da je umoril John Jermana, doma iz Cerknice. Umor so jo izvršil 5. januarja letos v Spruce, W. Va., odkoder jo poleni morilec pobegnil v Clcvcland. Brat, umorjenega, Fr. Jerman, pa je zasledoval morilca svojega brata in ga srečno dobil v Clovelandu. Sedaj je Primšar pod ključem. — Žrtve rudniške eksplozije v Ameriki. Ubiti so bili pri eksploziji v rudniku v Davvsonu, N. M., dno 22. oktobra med več kot 300 žrtvami tudi sledeči Slovenci: Jakob Šubat, Janez Mi-klavčič, Rudolf Čampa, Valent. Haitz, Pio in Sobastijan Šporar tor Mih. Kar. — Iz ljudskošolske službe. Za, pro-vizorično učiteljico in voditeljico na cnorazrednici v Selcih, kamniški okraj, je inionovama absol. učit. kandidatinja. Antonija Šuštar; namesto obolelo učiteljice Marije .1 o r m a u - G a u I a r pride za suplentinjo na Brdo Helena Komac, bivša suplentinja v Ilotiču; brezplačno prakticiranjo na dekliški ljudski šoli v Spodnji Šiški .jo dovoljeno absol. učit. kandidatin.fi Angeli Lom bar; namesto obolelo učiteljice Kristine Demšar jo imenovana za suplentinjo v Cerkljah na Dol. absol. učit, kandidatinja Antonija Škorl. — Izpred novomeškega porotnega sodišča. Dimnikarski pomočnik Ferdinand Mazelle, ki jo bil obtožen požiga v Gričicali pri Črmošnjicah, jo bil pred porot, sodiščem v Novem mestu soglasno spoznan kot kriv tor obsojen na šest in pol leto težko ječe. — Konj šplašil so jc postil jonu Janezu Ulčarju na cesti Lesce—Bled, pri tem jo pa padci Ulčar z voza in si zlomil levo nogo. Obsojen sin bivšega hrvatskega sekcijskega šela. lz Borolina poročajo, da jo porotno sodišče 25. t. m. obsodilo 281etriega tehnika Milana Rojca iz Be-lovara, sina bivšega sokeijskega šefa deželno vlado v Zagrebu, v dvoletno ječo, kor jo posilil neko 201etno kuharico. Koroške novice. Zlata poroka. Celovec, dne 26. novembra. Danes obhaja v Žabnicah v Kanalski dolini svojo zlato poroko rodbina, kakršnih je malo med nami. G. Jan. Ehrlich in njegova soproga, obhajata danes v krogu svojih sinov in hčera častni petdeseti spominski dan svojo poroke. Gospod Jan. Ehrlich je zaslovel po vsi Zgornji Koroški po svoji podjetnosti in trgovski zmožnosti, s katero si je pridobil v toku let; primeroma veliko premoženja. To jo pa lo najmanjšo, kar na njem zasluži priznanja in občudovanja. lz to rodbino so jo porodilo S sinov, mod katerimi sta gospod prelat dr. Martin Ehrlich in gospod dr. Lani. Ehrlich, profesorja bogoslovja v Golovcu, drugi c. kr. sodnik v Dobrlivasi, tretji trgovec v Trbižu, četrti posestnik in naslednik očetov, peti posestnik v Ovčji vasi. Eden pa jo kot poštni uradnik umrl žc pred leti. Bog je očividno blagoslovil vzgojo ich staršev. Duh v ti rodbini pa. jo bil tudi vodno vos ka-tolišk, v dolu in molitvi jo rastla rodbina, nad katero je Culo strogo očetovo oko ii\ z božjo pomočjo so prišli vsi do numojenoga cilja. Gospod Jan. Ehrlich jo bil tudi opetovano kandidat slovensko katoliško stranko za deželni zbor, sovo zaman, kor so na Koroškem proti katoliku Slovencu upira vso in so pri volitvi ne gloda na zmožnosti, marveč le na stranko, kateri poslanec služi. Gospodu Ehrlicliu in materi Ehrlichovi želimo v krogu njunih otrok še mnogo solnčnili dni. Katoliški koroški Slovenci se vesele z njima današnjega dne. Na mnoga leta! k Umrl jo dne 23. t. m. v Ločah, župnik Jakob K n a f 1 i č , duhovni svetovalec. Pogreb je bil v sredo dne 26. t. m. ob 10. uri dopoldne. Župnik Knaf-lič je bil rojen dno 26. aprila 1841 v Gorjah na Kranjskem in jo bil posvečen Ki. julija 186S. Bil je vrl duhovnik. k Hišna posestnica se ustrelila, lz Celovca: Danes sc jo ustrelila tukaj hišna posestnica A. Ribič iz melanholije! Kako so ljudje v Celovcu pokonča« vajo, je grozno. Saj no mino teden, da bi so ne zgodilo vodno zopot tako hudodelstvo! Ljudje nimajo več vero, in življenje jim je izgubilo vso vrednost. Ribičeva jo bila stara 52 let, pa so je s samokresom izborno zadela v srce, Škandalozno jc, da so tu samomorilci kar zaporedoma pokopavajo, kakor pošteni mrliči in da jc javnost izgubila žo vos čut odgovornosti. k Srebrno poroko sta obhajala dno 20. t. m. v Guštanju grof Douglas Thurn Valsassina, c. in kr. poslanik v p. in njegova žena grofica Fani Thurn. k Za Učiteljski dom v Celovcu so nabrali »Zarjani« v Gradcu na Einspie« lerjovi slavnosti 9 K. Merske novice. š Duhovniška vest. Nevarno je obolel č. g. Martin Tomažič, kaplan pri Sv. Petru niže Maribora. Začasno jc stopil iz dušnopaslirske službo. Na njegovo mesto pride za kaplana č. g. Ivan Zaje, kaplan v Galici ji pri Gol ju, (kjer jo bil .lager župnik, Zaje pa kaplan, » sta mirno živela). š Nazadovanje socialnih demokra« tov v Studencih pri Mariboru. Volitve iz lil. razreda v tej predmariborski občini so pokazalo, da število socialnih demokratov rapidno propada. Uri do-zd ajšnjih volitvah jo zmagala socialno-demokraŠka lista navadno z ogromna večino. Letošnjo volitve pa so socialne demokrati1 hudo presenetile. Njih glasovi so padli od 270 na 235. Ako no bi Slovenci kot opozieionalna stranka priskočili socijoui na pomoč, bi bili popolnoma propadli. Med Slovenci in socialnimi demokrati sicer no obstoja ni-kaka zveza ali kompromis, vendar jo bilo taktično boljo, oslabiti Nemce in jim dati v obč. zasf oporganizirano opozicijo. Nazadovanje socialno demoknu eije so opazuje no samo v Studencih, ampak tudi v Mariboru samem. Delavci, posebno železničarji, prestopajo rajo v narodno strokovno organizacije. Krivda socialno-domokraško polomije leži v skrajno slabem vodstvu. Znani sodnijski poročevalec . \rboitorwille« in dež. poslanec Horvat jo Ion in tudi nima nob -nega ugleda pri delavstvu. š Slovensko kat. akad. društvo »Zarja« v Gradcu ima dne 28. novembra t. 1. svoj drugi rodni občni zbor v restavraciji »Zum goldenon Stern«, (Sparborsbachgasso). Začetek točno ob 8. uri zvečer. š Poslanec Wastian obolel. Poroča 'so, da jo poslanec Wastian rosno obolel. »Siidmarki« jo sporočil, da za nekaj časa no bo mogel poslovati kot njen načelnik. š Utonil jo Ur-ki a rjo v mlinar pri Št. Jakobu v Slov. goricah. Pretočeno nedeljo zvečer so jo vinjen vračal proti domu, a so jo prekucnil v majhen šentjakobski poiok, kjor jo utonil. Drugi dan so ga našli mrtvega. š Nesreča. -Učitelj telovadbe na mariborski gimnaziji .). Ilalfter jo v torek pri telovadbi padel tako nesrečno, da si jo zlomil roko. Raditoga bo telovadba v nekaterih razredih za nekaj časa. ustavljena. š Ustrelila so jo v Gradcu kavarniška blagajničarka \. S I r u k c I, doma iz Spod. Dravograda. š Nesreča na železnici. Iz Konjic poročajo, tla jo 21. t. m. sprevodnik juž. žel. N. Goren,jak zašel na postaji Sv. Duh mod dva vagona, ki sta ga pritisnila skupaj. Dobil jo težke poškodbe. s Samomor. V Gradcu so jo obesil 34 letni delavec Alojzij Plivoršek, doma iz Urajina. Primorske vesli. p Velika tihotapstva saharina v Trstu. Glede velikega vtihotapi jania saharina, ki je jo zasledil v Trstu žo večkrat imenovani finančni komisar Kiinzol, se šc poroča: Saharin so vtihotapi ja iz Švico preko Benetk v Avstrijo. Vtihotapile so sc v Trst žo kolo-salno množino. Glavni krivec je pravzaprav finančni rospieiont Del Zotto, ki je tihotapcem preskrboval carinsko liste ali pa drugače poskrbel, da so mogli saharin med drugim blagom izvažati iz pristana v mesto. Resnicientu po sove zaprli. Mož jc žo 29 let v službi in so ga imeli za onega najvestncjših uradnikov. Zaprli so pa še enega finančnega stražnika, ki je respicientu, oziroma vtihotapljevalcem pomagal. Komisar Kunzci je vrh tega v magaci-nu 26 v novem pristanu našel tudi zalogo saharina za zidom, dalje je odkril tako zalogo tudi v mestu. p Prepovedano predavanje. Policija v Trstu je prepovedala predavanje v čast Scipiju Sighele. IZPRED LJUBLJANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA. Fiškurjeva obsodba. Porotniki so Vprašanje, tikajočega so storjenega hudodelstva po § 127. U. z. in oskrumbe potrdili, nasprotno pa zanikali vprašanje glede hudodelstva goljufije, storjenega k napeljevanju li krivem pričevanju, zakar ga je sodišče na po.drugo leto težke joče obsodilo. Mlada roparja. Ludovik Šustor, 20 let star, pristojen v Ljubljano, je bil v službi v hotelu »Tivoli« kot natakar. Zvečer dne 29. avgusta t. 1. okoli pol 10. ure zvečer je prišel k njemu na obisk lOletni Jožef Troha, pristojen v Stari trg, pekovski pomočnik v Ljubljani. Šla sta skupno v barako v Lat-termannovem drevoredu, kjer sta spila par kozarcev piva, ocltod sta pa odšla v Dachsovo gostilno v Florijanski ulici, kjer je bil med drugimi gosti tudi Anton Levstek, posestnik in lesni trgovec v .Tazbinu. Levstek je bil precej vinjen in je bil precej glasen, tako da so sc navzoči gostje ž njim šalili. Tudi Šustcr in Troha sta se ž njim norčevala. Ker je bila že naznanjena policijska ura, se je branil Levstek plačati, a končno je le svoj zapitek poravnal. Pri tem je pokazal bankovec za 20 K, ki ga je imel shranjenega v svoji bilježnici. Šustcr je Trobi namignil, da ima Levstek denar in da mu ga lahko vzameta, če gresta za njim, nakar si bosta plen razdelila. Troha je bil s tem pred'ogom zadovoljen in res sta šla za Levstekom, ki sta ga dohitela onkraj Karlovskega mosta. Šuštar ga jc prijel za roko in ga peljal čez Prule v Vospernikovo kavarno. Tu je, ker ni dobil vina, začel razgrajati in stole premetavati, nakar je odšel iz kavarne. Levstek jc hotel zaviti proti sv. Jakoba cerkvi, šušter ga je pa prijel za roko ter ga peljal skozi Rožne, ulice proti Prulami, kamor jima jc sledil tudi drugi obtoženec Troha. Ko so prišli vsi trije k jarku, ki se nahaja pri vogalu šolskega vrta, prijel je Troha Levsteka, ga vrgel v jarek ter tiščal za vrat in ga davil, medtem mu je pa segel šušter v žep ter potegnil iz njega hilježnico, v kateri je bil dvajsetkron-ski bankovec. Medtem mu jc šc Troha stikal po žepih in mu vzel 60 vin. drobiža. Po tem dejanju sta pustila Levsteka v jarku in odšla v kavarno »Merkur«, kjer sta si oropani denar razdelila. Bilježnico je šušter zakopal v zemljo pod nekim kozolcem v Šiški. Levstek se vsled vinjenosti na celi dogodek ve prav malo spominjati, zlasti ne na svoje posete pri Dachsu in Vo-sperniku. Napadalca sploh ni poznal, le to je vedel, da ga je eden pahnil v jarek ter ga v grapi tako močno davil, da ga jc več dni bolel vrat. Obdolženca sta izkušala glavno krivdo drug na drugega zvračati, a dognalo se je, da sc je obema hkrati sprožila misel, Levstcku vzeti denar. — Porotniki so zanikali vprašanje na rop in sta bila obtoženca obsojena radi tatvine: Šuštarja na pet mesecev, Troho pa na štiri mesece strogega zapora. Zastoje vesli. LAHI V GRADCU KRAVAI.IRAJO. Gradec, 27. novembra. Danes jc prišlo na univerzi med Lahi in nemškimi nacionalci do pretepa. Lahi so od rektorja zahtevali, naj se predavanja sistirajo, čemur rektor ni ugodil. Nemci so zasedli rampo in začeli Lahe. klestiti. V boju je bilo 15 Lahov in nekaj Nemcev precej ranjenih. Policija je končno rampo naskočila, bojevnike raz-gnaia in več dijakov aretirala. LAŠKI DIJAKI OBETAJO KRAVALE. Dunaj, 27. novembra. Italijanski dijaki so imeli shod, na katerem so laške poslance pozvali, naj po rešitvi finančnega načrta dosežejo takoj laško fakulteto, čc ne, bodo dijaki začeli zopet na vseh vseučilščih energično akcijo. GROF TISZA O REŠITVI HRVATSKEGA VPRAŠANJA. Budimpešta, 27. novembra. Ministrski predsednik grof Tisza jc včeraj v zbornici glede rešitve hrvatskega vprašanja podal bistveno sledečo izjavo: Komisariat se je na hrvatskem postavil zato. ker so se nokazali v iavnem življenju na Hrvatskem resni pojavi, ki so kazali na to, da hoče večina hrvatskih ustavnih strank ukiniti zakonski člen XXX. od lota 1868, to je zajod-nico med Ogrsko in Hrvatsko, kar nc bi ogrozilo samo madjarske ustave, temveč bi bilo nevarno tudi življenski eksistenci kraljevine Hrvatske in Slavonijo. (Ploskanje med vladinovci.) iz tega stanja ni bilo drugega izhoda kakor da se je postavil komisariat, cla sc v Hrvatski osigura mir in red in da sc že s tem faktom dokaže, da je napredek Hrvatske absolutno vezan na čl. XXX. ocl lota 1868. (Buren aplavz pri vladni stranki.) Ker pa jo ogrska vlada š časom Prava vse drugo stranke na Hrvatskem faktično stoje na temelju nagodbe, so jo začela z njimi dogovarjati, da najde rešitev, temelječo na ogrski državni ideji, cla sc tako Hrvatski na edino mogoči način vrne ustava. Uverili smo se, da jo predvsem treba rešiti vprašanje finančne nagodbe s Hrvatsko. V tem oziru moramo priti do novih pregovorov in do n o v e n a g o d b e , toda mi sc moramo prizadevati, da hrvatsko stranke uverimo, cla je stara riti a n č n a nago d b a od leta 1904 za Hrvatsko šo najboljša. Druga stran tega vprašanja: državne investicije, zgradba cest in regulacija voda, pa v obče ni delala težkoč, kajti madjar-ska vlada je vedno pripravljena Hrvatom dati po nagodbi vse, kar potrebujejo za svoje življenje in napredek. (Buren aplavz med vladinovci.) Kar sc pa tiče z a k o n a. o n a z i -v a n j u m ost. in gradov, je to popolnoma stvar hrvatskega sabora, ki je. v tem oziru edino kompetenton. Najtežavnejše jc vprašanje železniške pragmatike. Mi stojimo š c d a n e s na stališču, da § 57. čl. 30 nagodbe, ki določa na Hrvatskem teritoriju izključno hrvat. službeni jezik, za železnice ne. velja, ker so te privatno državno podjetje in ne državna stvar, hrvatsko javno mnenje pa stoji na popolnoma nasprotnem stališču, češ da mora službeni jezik na zelenicah na Hrvatskem biti hrvatski. To vprašanje bi se vsled tega moglo rešiti le, če se vrnemo na stališče, ki je vladalo pred letom 1907., to je, da so ima ta stvar rešiti sporazumno potom r e g n i k o 1 a r n i li d e p u t a ci j , zasedaj pa naj sc reši potom na.redbe in sicer: Oni hrvatski pripadniki, ki znajo samo hrvatski, se morejo v one železniško službe, ki nimajo posla s trgovinskim delom, telegrafom, telefonom, izdajanjem blaga, navedb, vodstvom računov, službenih spisov in aktov itd., k e r je t u n u j n o p o -fcr c b n o z 11 a 11 j c; 111 a d j a r s k c g a jezika, vrhtega pa jc treba giedati na to, da se uradniki, ki imajo posla z občinstvom, prizadevajo, cla znajo tudi hrvatski jezik. Hrvatski politiki sicer ne priznavajo popolnoma naših nazorov, vendar smo se zicclinili na stališče; tolerari posso. Nato jc Tisza naznanil, cla bo baron Skerlecz v najkrajšem času imenovan za bana in so bodo razpisale sa-borske volitve. Hrvatski je zopet odprta pot. dola in napredka, hrv. politiki pa naj se zdaj izkažejo pri dolu za. korist skupne naše domovino. Rešitev jc v skladu 7. državno skupnostjo zemelj krono Sv. Štefan in s pravičnimi zahtevami Hrvatov. Zagreb, 27. novembra. Baron Sker-Iecz sc pripravlja, da gre na Dunaj na avdijenco k cesarju. — Govori sc. cla se za sekcijskega šefa za pravosodje imenuje dr. Pcleš. — Danes zboruje fran-kovsko krilo Stranke Prava, Milinovci zborujejo v hotel Royal, stranka »narodnega napredka« pa pri dr. Toma-šiču. Vsi sc posvetujejo o predstoječi volilni kampanji. POLJSKO - RUSINSKA POGAJANJA. Dunaj, 27. yovembra. Pogajanja med Poljaki in Rusini se nadaljujejo. Dozdaj se ni šc ničesar sklonilo. Rusini zahtevajo od 11 dcželnoodborniških mandatov 0 zase. Merodajni krogi še vedno upajo, da se doseže sprava. Dunaj, 27. novembra. Danes se je načelnik rusinskega kluba v navzočnosti gališkoga cesarskega namestnika posvetoval z grofom Sturgkhom o gališki volilni reformi. Namestnik je izjavil, cla jc sklicanje deželnega zbora mogoče lc, čc se obe stranki popolnoma zjedinite. ZAROKA V CESARSKI HIŠI. Dunaj, 27. novembra. Semkaj je dospel princ Viktor parmski, brat nadvojvodinje Cite, da sc zaroči s hčerjo nadvojvode Leopolda Salvatorja. ZBORNICA. Dunaj, 27. novembra. Zbornica je danes sprejela I. skupino predloge o zvišanju osebnodohodninskega davka. Poglavje glede pridobninskega davka sc jo vrnilo odseku. Nato sc jo začelo posvetovanje o II. skupini, ZNIŽANJE DISKONTA. Budimpešta, 27. novembra. Generalni svet Avstro-ogrsko banko jo sklenil znižati diskont za pol odstotka. ZOPET KOMPLIMENT AVSTRIJSKE VLADE NAPRAM LAHOM? Trst, 27. novembra. »Piccole« trdi, da je finančno ministrstvo svoj tržaškemu magistratu že sporočeni sklep, do. se s 1. januarjem 1914 mestni davčni urad odpravi ln ustanovi cesarski, preklicalo in sicer iz »ekonomičnih« razlogov. To je ministrstvo tukajšnjemu finančnemu ravnateljstvu že sporočilo, magistrat pa je šc nima v rokah. LAHI ZADOVOLJNI. Rim, 27. novembra. Tako vladno kakor ostalo časopisje izraža svoje veliko zadovoljstvo, da jo avstrijska vlada Hohcmlohejeve dekrete praktično razveljavila,. IZ BULGARIJE. So:5ija, 27. novembra. Tu pričakujejo povratka cara Ferdinanda koncem meseca. — Vlada namerava v Skoplju in Bitolju otvoriti konzulat, pa je zadela na težave od strani srbske vlade. V proračunu za prihodnjo loto jc določen tudi konzulat v Seresu in Solunu. Ako bi grška vlada delala težavo, hi so Bulgarija ustavljala ustanovitvi grških konzulatov v bulgarski Trakiji. CAR FERDINAND SE JUTRI VRNE. Dunaj, 27. novembra. Cesar Franc Josip 1. je sprejel danes bulgaskega cara Ferdinanda v tričetrt ure trajajoči poslovilni avdijenci. Cesar jc spremil cara do stopnic, Cer Ferdinand odpotuje v Bulgarijo jutri. RESNICA ALI GOVORICA? Soiija, 27. novembra. »Dnevnik« hoče vedeti, da so se Srbija, Grčija in Rumunija dogovorile, kako bodo Bulgarijo razdelile, ako bi slednja skušala kršiti bulgarski mir. ZVEZA MED SRBIJO IN ČRNO GOR«? Lont!or, 27. novembra. »Da,ily Telc-graph« hoče vedeti, da. bosta Srbija in Črna gora, varujoči vsaka svojo drža-vnopravno neodvisnost, osnovali skupno armado, skupno carinsko ozemlje. Baje jc tudi načrt železnice Belgrad— Bar žc dogotovljen. Na vsak način je javno mnenje tako v Srbiji kakor v Črni gori za tako unijo popolnoma pripravljeno. TURČIJA IN ČRNOGORA. Carigrad, 27. novemra. Začela so se mirovna pogajanja med Turčijo in Črnogoro, oziroma črnogorskim delegatom Martinovičem, ki se v tej zadevi nahaja tu. NA FOTI KAIRO — PARIZ PADEL, Carigrad, 27. novembra. Aviatik Dancoust, ki je na poti iz Pariza v Kairo priplul s svojim aeroplanom semkaj, je z aparatom z višine padel. Aparat je pokončan, aviatik in njegov sopotnik Roux pa sta ostala nepoškodovana. , LEP PREDSEDNIK. New Yoxks 27. novembra. Vlada je tu dala zapreti bivšega predsednika ni-karalke republike Celaya, kojega aretiranje zahteva nikaraška vlada, ker je Celaya umoril dva amerikanska državljana. NAPREDEK NA POLJU KEMIJE. Vraiislava, 27. novembra. Načelniku tukajšnjega fizikaličnega instituta profesorju dr Lumerju se jo posrečilo napraviti tekoče oglje in se profesor bavi zdaj s tem, da spravi tucli dija-mant do vrenja. MILIJONAR USTRELIL MILIJONARJA. Baku, 27. novembra. Tu je ruski milijonar Rasulov ustrelil perzijskega milijonarja Vagabova, ker je slednji od Rasulova zahteval povrnitev dolga 1 milijona. Rasulova so zaprli. SIN REVOLUCIONARJA GOLJUF. Milan, 27. novembra. Tu jc; bil sin znanega ruskega revolucionarja kneza Bakunina, knez Karol Bakunin, zaradi goljufije obsojen na dve leti ječe. PROTI NEMŠKI LADJI. , London, 27. novembra. Ladji velikanki »Hamburg - Amerika - Unijo« »Imperator« jo angleška pomorska ob-lcfStt prepovedala pristati v pristanišču v Plvnumihu med lomilcenja valov, kar pomen,ja za ladjo veliko nevarnost. Mle leMeeJM! oHicejnim Slovencem! Popravek. Stavek v članku: »Deželno gospodarstvo v pravi luči«: »V pokritje deficitov so sc jemala posojila iz drugih zakladov, s katerimi je razpolagala dežela, že prod lotom 1901«, so mora pravilno tako-le glasiti: »V pokritje dc-ficitov so se »eruaia po«. sojila iz drugih zakladov, s katerimi je razpolagala dežela, že od leta 1901.« Ljubljanske novice. Gg volilci v splošni skupini! Prosimo Vas, da v ponedeljek dne 1. decembra 1913 pri volitvi iz splošne skupine v deželni zbor blagovolite napisati na glasovnico ime ljudskega kandidata: /vari Kregar pasar in posestnik v Ljubljani Kdor želi Ljubljani kaj uspeha, naj voli IVANA KREGA RJA, ki je mož resnega in resnično naprednega dela. Za izvršilni odbor S. L. S. za Ljubljano Dr. Vinko Gregorič. lj Kako magpstratovci gospodarijo. Mestnega dolga imamo srečno več kot deset milijonov. Od tega samo pri mestni hranilnici šest mUijonov. Mestno premoženje, ki bi so v skrajnosti moglo spraviti v denar, je malenkqstno. Liberalci sicer v letnih bilancah računijo šest milijonov mestnega premoženja. A ta račun je napačen, neresničen. Med »premoženje« računajo na primer mestne ulice in ceste — ki so s a m o b r cm e , nc pa imetje. In te računijo en milijoni Nadalje računijo kot premoženje — mostne š ol o ! To je zopet samo breme, kajti taka poslopja morajo vedno služiti javnim šolskim namenom brez vsake o d š k o d -11 i n o in če se taka zgradba odtegne temu namenu, sc mora zgraditi nova, še dražja šola na mestne stroške. Skratka, to so b r e m c n a — liberalci pa bremena računajo Jkot občinsko premoženje To žc kriči po javni oblasti! Dolga č c z 10 milijonov — premoženja skoraj nič,- to je položaj ljubljanskega gospodarstva. Kaj bi liberalci dejali, ako bi deželni oclbor vso deželne ceste dal v deželno premoženje?! lj Ljubljanski »Don Kišoi« in Vo* diška Johanca. Tudi svoj čas ocl »Slovenskega Naroda« proglašeni ljubljan- i ski »Don Kišot« je dobil svojo izvoljen- I ko: clr. Vladimir Ravnihar jc vzel v ro- 1 ke kitaro in peval o izvoljenki liberal- 1 nc stranke v — državnem zboru. Ljubljana ima tako čast, da je njen posla- | nec v parlamentu dokazal, da je najbolj naivni državni poslanec. Mož brodi po telečji krvi vodiške Johance. Kaj hočejo ljubljanski volilci kaj več pričakovati od svojega državnega poslanca, kakor cla jim prinese z Dunaja govor o vodiški Johanci, katere se še pametnejši učitelji sramujejo? Vodiška Johanca je. namreč liberalna junakinja, nekak vzov. kako naj liberalci sleparijo poštene ljudi. Ona ni prva nc zadnja, ki je zrasla v liberalni družbi, in ki je s tem, kar se jo med liberalci naučila, sloparila. Dr. Ravnihar posnema Johanco in je včeraj tucli z njo v parlamentu igral cirkus. Naj zdaj ljub. mestna občina izda. razglednice z Vo-diško Johanco in clr. Vladimir Ravni-linrjcm, morda 7. izkupičkom pokrije svoj deficit. Ljubljanski volilci pa 1 a h ko primerjajo 1 i b e r a 1 -11 o ci o n k i š o t o v s t v o z delom naših poslancev, posebno 1 j u b 1 j a ns k i ur a d ni ki lahko premišljujejo, ako bi n c bilo bolj p a. m etno.clabid r. R a. v u i -h a r 1 e t a 1 za uvrstitvijo Ljubljane v II, razred, kak or pa za — v o d i š k o Jo h a 11 c o. lj Za Fepeta hočejo magistratov« imeti Ljubljančane, ko so postavili v splošni kuriji Josipa Turka, podjetnika pri pogrebu »Glavne«. Sploh se pa pravi. Ljubljančane za norca imeti, ko se jim priporoča odbornik »Glavne«. 4 milijone je šlo v »luft« — v zalivalo za to pa naj volilci odbornika »Glavne« še volijo. Na tisoče rodbin zdihuje in obupuje, zdaj pa naj volijo — Pepeta, cla bo izgubljene milijone nazaj pridobil. lj Sestanek kongreganistov. V nedeljo, dno 30. novembra ob 6. uri zvečer bo v Ljudskem domu v dvorani sestanek vseh moških kongregacij v Ljubljani. P. n. člani sc vljudno vabijo, da pridejo polnoštevilno. Beseda vsakomur prosta. l j Slovenska gledališka igralka ga. Danilova v Ameriki. Ne\vyorški »Glas Naroda« poroča: Gospa Danilova, znana slovenska umetnica, ki sc jc pred kratkim časom radi slabili razmer v domovini preselila v New York, namerava ustanoviti dramatični klub ter šolo, v kateri hoče uvajati rojake in rojakinje v skrivnosti Talijo. Pouk jo po-poluoma brezplačen. lj Koncert Orželski. Bivši tenor slovenske opere gospod Orželski priredi koncertni večer v torek, dne 2. decembra, v Narodnem domu. Gospod Orželski je bil tri leta prvi tenor slovensko opere in ljubljenec našega občinstva. Iz Ljubljane je odšel leta 1907 v Budimpešto na komično opero, leta 1910 je bil angaževan v Varšavi in leta 1911 v Vil-nu. V Briksnu jc priredil koncert, o katerem mu je »Bri-tener Chronik« prinesla sijajne kritike. Letošnjo pomlad pa jo odšel gospod Orželski v Milan, kjer je pri slavnem italijanskem profesorju petja maest.ro Mario Roussel šest mesecev vežbal svoj glas. Gospod Orželski je mnogo pridobil na glasu, njegov glas je postal močnejši in obsežnejši. In ker se nahaja Orželski na poti iz Milana v Kijev, kjer nastopi v decembru svoj angažma, se je ustavil tudi v Ljubljani, da pozdravi svoje znance in prijatelje, pa so ga pri tej priliki prosili, naj priredi koncertni večer, cla po dolgem času slišijo zopet svojega ljubljenca. Gospod Orželski je z velikim veseljem ustregel želji svojih dragih mu prijateljev in jo sklenil prirediti koncert, kakor že zgoraj omenjeno, dne 2, decembra v Narodnem domu z bogatim sporedom. Program se objavi v prihodnjih številkah našega lista. Predproda-ja vstopnic pričenši s petkom. lj Pobegnil je iz deželnega vzgoje-vališča v Ljubljani 171etni Ipnacij Sluga, doma iz Št. Ruperta pri Krškem. Spozna, se po vnetju desnega očesa. lj Izborno polenovko se dobi od petka naprej v gostilni pri Bobenčku na Sv. Petra cesti. Dobe jo labko tudi gostilničarji in privatne stranko. Glej včerajšnji inserat. Gospodarstvo. g Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani naznanja, da se vrši sub-skribcija 5% davka prostega posojila mesta Prage iz leta 1913., v nominalnem znesku 25 000 000 K, dne 2. decembra t. 1., in sicer jc kurz za vezane komade (ki se ne dvignejo pred 2. junijem 1914) 95^4%, in kurz za proste kose pa 95^%. Posojilo je vračljivo po vsakoletnih žrebanjih tekom 50 let. — Naročila sprejema ter dajo vsa tozadevna pojasnila Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Idealen izdelek ribjega olja je in ostane že skoro 40 let slavno znana Scottova esimlzfia rife&ga olia V njej se nahajajoče najfinejše ribje olje se na Scottov način razstavi v drobne kapljice in tako priredi tudi za najslabši organizem lahko prebavljivo, da se vsaki posamezni del te bogate redilne snovi popolnoma prebavi. Ako se še pomisli, da je Scottova emulzija slastna kot smetana, potem je lahko razumljivo, da zavživa rado ta preparat staro in mlado. 10 Ali biti mora pristna Scottma mtulzija, Cena originalni steklenici 2K 50 v. Dobi sc v vseh lekarnah Kdor pošlje ,V> v v znamkah na Scott & Ilovne, O. m. l>. 11., Dunaj Vil, in se skliciyo na ta časopis. ho mu pošlje za posli. 1 stok pot, lekarno. Steckenpferd- 961 liliflno mlečno milo I® slajkoprej neobhodno potrebno za racionalno negovanje kože in lepote. Vgakidan priznalnice. Dobi so povsod a 80 vinariev. Zahvala. Za izkazano sočutje povodom smrti našega ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, tirata in »asta, gospod« Franca Zajca sprevodnika južne železnice v pok. kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo pokojnega na zadnjem potu in za podarjene prekrasne vence in šopke, izrekamo tem potom izkreno zahvalo. 3651 Ljubljana, 27. novembra 1913. Žalujoči ostali. Hurzne cene dne 26. novembra 1913. ^ Potrtim srccm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno-Ijubljeni soprog oziroma oče, stari oče, brat in tast, gospod Štipko Jelenec nadučitelj v pokoja včeraj, 36. novornbra t. 1. ob 4. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, v 60. letu svojega skrbi poliiegu življenja mirno umrl. Pogreb predragega pokojnika se vrši v četrtek, dne 27. novembru, ob 4. uri popoldne iz Kandije, hiš. št. 3 na pokopališče v šmihelu. Priporočamo ga v prijazen spomin! V Kandiji, 27. novembra 1013. Žalujoči ostali. V skladišču tvrdke R. Ranzm