KMETOVALEC. Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. Izhaja 1. in ]5. vsaki mesea. — Udje e. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo b poštnino Tred 2 gld. na leto. Naročila naj se pošiljajo c. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam. Štev. 7. V Ljubljani, I. junija 1884. Leto I. Faulerjeva sesalka za gnojnico. Med dobrimi sesalkami za gnojnico, ka-tere so pa ob enem tudi po ceni, je gotovo najboljša Faulerjeva. Ta sesalka ne potre- m buje skoraj nič poprave, delo ž njo je lahko 1 « in ročno in v primeri z učinkom dela je f l cena sesalke tako nizka, da se sme toplo f j; priporočati to koristno orodje vsakemu kme- I | tovalcu. Fauleijeva sesalka (glej zraven sto- J. ječo podobo) je tako sestavljena, da je mo- :* 1 goče ž njo sesatisnajgostejšo gnojnico, brez f | da bi se bilo zamašenja bati. I S to sesalko da se tudi do 10 metrov | [ daleč brizgati. f j Posebno znamenite prednosti te sesalke | ,] so, da je izdelana iz kovine ter znotraj in I 1 zunaj s katranom preoblečena, da so za- IJL klopnice kroglje , katere naredijo, da se ! |p sesalka nikdar ne zamaši. 1 Cevi niso skupaj pritrjene z vijaki, am- 1 pak so druga v drugo vtaknjene ter pritrjene g z obroči iz kaučuka. Cevi se dado lahko I l skupaj sestaviti kakor tudi narazen vzeti, I tako, da je mogoče sesalko vsaki čas zdalj- Jj^, , sati ali pa skrajšati. Ker sesalke ni treba h tlam pritrditi, zamore se hitro na drugi mT kraj prenesti. S to sesalko da se nasrkati do 10.000 litrov tekočine v eni uri. Teža cele sesalke za 3'/a metrov glo-bočine je 35 kilogramov in stane pri „Land- u. forst-wirthschaftliches Verkehrsbureau Wien, III." 20 gold. Ker ta sesalka do 10 metrov globočine še dobro srka, oddaja imenovana firma cevi za podaljšanje, meter po 2 gld. 80 kr. Priprava za brizganje stane s cevjo iz kavčuka vred 3 gold. Gospodarstvo v gozdih nekdaj in zdaj. Pred 15 leti bilo je še veliko gozdov na Kranjskem, posebno na Gorenjskem in Notranjskem, v rokah grajščin, in kmetje so imeli pravico, drva in les iz enakih gozdov dobivati, pa le toliko, kolikor jim je odkazal grajščinski logar. Ker se pogostoma ni zadostno lesa odkazalo, bili so kmetje primorani, si les za svoje potrebe šiloma prilastovati. V tem slučaji gotovo niso gledali na umno gospodarstvo v gozdih, ampak le na to, da so si naglo in lepega lesa prisvojili. Ako so jih pa grajščinski logarji zasačili, bili so občutljivo, v denarjih in z zaporom kaznovani. Imenovani logarji so deloma z opravičenimi zelo surovo postopali. Ker niso umeli jezika, katerega opravičeni govore, nastali so med njimi večkrat prepiri in poboji. In še zdaj imajo grajščine na Kranjo skem logarje, kateri so slovenskega jezika le tolik-zmožni, da kmeta nič ali pa ravno nasprotno razumejo in kolnejo deželo našo. Grajščine so gledale na to, da so jim gozdi veliko denarjev dajali, zategadel so „kar od kraja" les sekale in prodajale, to se ve, da v škodo opravičenim, ker so jim kasneje gole prostore za gozd odstopile. Za nasadbo goljav se grajščine v tistem času niso dosti zmenile, še zadovoljne so bile, da so jim paše nekaj krajcarjev na leto vrgle. Po večletnem napenjanji so bili vendar gozdi kmetom oddeljeni in slednji postali so lastniki gozdov. Z vso silo vrgli so se kmetje na gozde in jih jeli neusmiljeno pustošiti. Ce je hotel kak okrajni glavar z gozdno postavo v roci vmes poseči, so djali: „graj-ščine ravno tako delajo" in mož postave je odšel. Ko so umni rodoljubi to početje videli, pričeli so učiti ljudstvo. Pisali so o koristi gozdov v slovenske časopise, posebno v „Novice". In kmalu so gozdni posestniki sprevideli, kako neumno je gozd za več rodov vničiti. Jeli so v gozdih pravilno sekati, gole prostore nasajati, pašo skrčevati itd. Da je temu res tako, priča so tudi »Novice", katere so lansko leto pisale, da so kmetje samo v dveh političnih okrajih na Notranjskem 200.000 smrekovih sadik nakupili in ž njimi gola gozdna tla posadili. Zdaj se ni več bati, da se bo Kras razširjal, kajti kmetje so spoznali korist gozdov in bodo sami za njih obstanek skrbeli. Nasprotno se pa nekatere grajščine na Kranjskem niso nič poboljšale in vsako leto v svojih gozdih več lesa posekajo, kakor ga priraste na leto. Opozorujemo toraj merodajne kroge na te „velike smrekove kukce" in želimo, da bi se tudi v tem slučaju gozdna postava pričela strogo izpeljavati! Sadimo sadno drevje pravilno na stalno mesto! Spisal M. Ran t. Tudi sadno drevje v posameznih plemenih in sortah ima svoja posebna svojstva in gotove meje na krajne razmere, med katerimi se dobro spouaša; teh mej bi se praviloma ne smelo nikdar in nikjer prestopati. Le na ta način se nam bode sadjereja tudi hvaležno,, in dobro splačevala. Čas, ob katerem se sadno drevje na stalno mesto presaja in sadi, vravnati mora se tudi po legi, ozračji in lastnostih zemlje, v katero se saditi namerava. Jesenski nasad izvršuje naj se le na suhih legah, v su-hotnem zemljišči, in to zgodaj v jeseni, to je: prav kmalu potem, ko je listje raz dreves popolno odpadlo in se je istoletni les se svojim mladičjem vred pravilno vtrdil in popolno dozorel. Vrezi in šipe okolo takega v jeseni na stalno mesto posajenega sadnega drevja naj se ob brezsnežnih zimah in pa v krajih, v katerih sicer sneg navadno ne pada in ne obleži, a zemlja pa globoko premrzne, z listjem ali pa se slamnatim in praprotnim gnojem pokrijejo, da se tako ko-renike na novo posajenemu sadnemu drevju pred hudim zmrzlinom in premrtjem obvarujejo. Ta varnostna odeja se pa nikakor ne sme tikoma do drevesnega deblica prirediti, in to zavoljo miši ne, katere se v tako odejo rade naselijo in bi ob zimskem času utegnile drevesni lubad ob koreničnem vratu oglodati in poškodovati, kar bi drevesce, čeravno ne v pogin pripravilo , pa vsaj v normalni rasti zadrževalo in mu prezgodnje hiranje prouzročilo. Pomladanski nasad ima, sosebno v bolj volhkih legah jn zemljah pred jesenskim veliko in važno prednost. Če sadimo sadno drevje pomladi, ko se je zemlja uže nekoliko ogrela, na stalno mesto, se novo vkore-ničenje taistega veliko hitreje, obilneje, popolneje in gotoveje vrši, nego se to pri jesenskem nasadu razvija. Ako nameravamo sadno drevje še le spomladi presejati in na stalno mesto saditi, izgrebimo,'ako le mogoče, uže v prejšnji jeseni zadostno število jam v pravi oddaljenosti druga od druge. V dobri zemlji mora vsaka taka jama biti 1 meter široka, 1 meter dolga in najmanj pol metra globoka. V slabejših zemljah mora pa ta obsežek jam na vse strani, sosebno na dolgost in širokost kakor tudi na globokost še nekoliko obsežnejši biti, da ima mlado drevesce v prvih letih zadosta ugodnega prostora za razvoj novih ko-renik. Na takih legah in zemljah potrebno je tudi pozneje drevesu pred razširjajočimi se koreninami od časa do časa zemljo z raz- iu prekopavanjem rahljati, da se njena dobrota po vlagi, zmrzlinu, zraku in toploti zboljšuje in s tem rodovitnejša postane. Taka prekopavanja izvajajo se praviloma in z najboljšim vspehom ob jesenskem času — toraj vselej še pred zimo, ko je zemlja še tala. Za jesenski nasad naj se pa potrebne jame najbolje uže spomladi izgrebajo. Na vsak način morajo se pa take jame tako dobro za spomladanski, kakor tudi za jesenski stalni nasad vsaj najmanj 14 dni pred nasadom samim pravilno prirediti. Pri izkopavanji jam za drevesni nasad moramo izkopano zemljo sortirati, to je v tri vrste razdeliti; na prvi posebni kup zmetati nam je ruševino z navzdol obrnjenim licem; na drugi posebni kup zmeče se podrušna plast rodovitne zemlje, a na tretji posebni kup zlopati se dalje iz jame izkopana nerodovitna ali mrtva zemlja. Tega umnega sadjerejskega pravila bi se ob prirejanji jam za stalni nasad sadnega drevja pač nikjer več prezirati ne smelo. Ako pa hočemo kako sadno drevo tja zopet posaditi , kjer ravno nam je staro popreje rastlo in pod zelo prišlo, moramo vso zemljo, kar smo je na tem mestu iz prirejene jame nakopali in izgrebli, totalno in popolno odstraniti; to pa zato, ker je ta (zemlja) za novo drevesno rast čisto izmolžena, toraj popolno nesposobna. Ta odpravljena zemlja mora se potem z drugo čvrsto, krepko, spočito in rodovitno zemljo nadomestiti, v katero moremo zopet na isto (staro) mesto novo mlado sadno drevo z gotovim in dobrim vspehom posaditi. Le v ono zemljo ali prst, v kateri je preje kako sadno drevo rastlo in iz katere bilo je ravno odpravljeno, ne sadimo prec nobenega sadnega drevesa, tudi druge vrste, plemena in sorte toliko časa ne, dokler se zemlja po daljšem odpočitku, večkratnem prekopavanji in novem kemičnem razkroji zopet za novo drevesno rast zadosta in primerno zboljšala ni. Previdnemu sadjerejcu se to prav nič čudno zdelo ne bode, če le malo premisli in površno preračuni, koliko živeža in hrane je sadno drevo od časa, ko je bilo na stalno mesto posajeno pa do svoje normalne starosti, če ta ni bila po kakih nezgodah zaprečena, potrebovalo za krepki razvoj koreničnega venca, čvrstega debla, obsežnega vrha, brezbrojnega vsakoletnega listja, neštevilnega cvetja ter od časnega do časnega bogatega sadnega pridelka! In vso to ogromno zgradbo imela je zemlja malega prostorčeka, na katerem je sadno drevo leta in leta rastlo, izgotoviti. Prav nobeno čudo ni, da je taka onemogla zemlja za gotovi čas brez umetne pripomoči novemu sadnemu nasadu popolno nesposobna in toliko kot mrtva. Kjer se vedno le odjemlje in nič zopet ne dodaja, tam slednjič tudi najogromnejši zaklad totalno zgine. Naj navedem tu v bolje pojasnilo ravno povedanega iz lastne skušnje en svarilni izgled. Pred 27 leti, ko mi je milo solnce prave sreče še na očetovem domu prijazno sijalo, pocepila bila sva z mojim bratom Francetom ob pomladnem času po stari navadi „v sklad" do 100 sadnih divjakov, kateri bili so se nama prav dobro obnesli. Bil je takrat pri sv. Lenartu kot lokalist visokočast. gosp. Primož Remic, kateri je nas 9—12letne dečke ne le v veronauku, branji, pisanji in računstvu, nego tudi v požlahnjevanji sadnega drevja z vso marljivostjo in prav dobrim vspehom prostovoljno od novembra meseca, enega pa do konec meseca aprila drugega leta poučeval in berižil. Ta blago-mili in za pravi napredek v prepolni meri prostovoljno požrtvovalni gospod bil je pozneje kot mestni župnik v Škofjo Loko premeščen, kjer je tudi to solzno dolino za vselej zapustil. Bog mu daj večni mir in pokoj! Sad njegovega prizadevanja in požrtvovalnosti pa še sedaj v šentlenarski fari obilo koristnega dobička donaša in ga bode še v pozne čase od rodu do rodu rodil in donašal. — Tudi jaz sem eden tistih, kateremu je imenovani milo-blagi pokojni gospod bil uže v mehko otroško srce veselje in vnemo do prekoristne sadjereje vcepil in zasadil. Ravno tako so mi tudi drugi njegovi preizvrstni pouki še sedaj najzvestejši spremljevalec skoz viharno življenje. Da ne bodem preobširen, naj se zopet k stvari povrnem. Prec drugo pomlad potem odstranilo bilo se je nekoliko korakov nad hišo staro jabolčno drevo, „sme-šek" imenovano. Deblo merilo je ob koreničnem vratu v premeru preko starega pol sežnja. Vse drugo bilo je uže popolno sprstenjeno, le obrobek podlubadnega mehkega lesa bil je še nekoliko svež. Razjasnilne opombe vladine k načrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. Ta znamenja kažejo se jasno iz številk tukaj sledečih, sostavljenih po uradnih statističnih virih: Tabela I. Stroški za eksekucije in zamudne obresti. Presežek pristojbin za eksek. nad stroške ekseku- Zamudne obresti Leto cije pri iztirjavanji davkov od dolžnih davkov 1872 46.138 271.652 1873 85547 355.708 1874 90.019 389.708 1875 108.784 410.439 1871 102.572 427.390 1870 121.308 497.703 1879 256.817 458.994 1878 177.053 347.080 1887 230.505 424.628 1886 202.148 385.293 Skupaj 1,420.891 3,968.595 Poprek 142.089 396.859 Predstoječa tabela kaže zelo izdatno povekšavanje onih čistih dohodkov, kateri dotekajo državi iz pristojbin za eksekucije, in to od 46.138 gold. v letu 1872., na 202.148 gold. v letu 1881., in akoravno ta številka ne spada samo na poljedelstvo, bodo pa druge pozneje navedene številke pokazale, da se brez dvombe tudi pri tem (kmetijskem) poklicu opazuje vedno naraščanje bremen. Zamudne obresti zaostalih dolžnih davkov pa zato tako glasno govore, ker neplačevanje pri našem ljudstvu izvira od tod, ker ne more plačati, ne pa da bi ne hotelo. Ako se pri tem izkazu ogledajo nadrobnosti, pokaže se, da so zastanki na davkih največi v onih deželah, kjer so zemljišča najbolj razkosana, najmanjši pa v onih, kjer so še velike skupne domačije, tako znašajo zastanki na Primorskem = 6O-6°/0, na Gornjeavstrijskem pa =1-8%. Sledeča tabela kaže spremembe v stanu dolgov na kmetijskih posestvih v desetletji od 1. 1872. do 1881. Tabela II. Premikanje v stanu dolgov skupno. Leto Nova bremena Razbreme-nenje Zgube pri eksek. prodajah Konečno več 1872 1873 1874 1875 1876 1877 1878 1879 1880 1881 154,867.425 200,153.006 213,643.198 206,687.855 193,406.741 177,585.215 172,400.406 169,882.533 185,118.238 173,651.399 117,174.515 121,825.755 129,331.614 135,856.596 122,808.203 146,276.146 141,525.876 138,716.291 154,526.456 150,894.605 4,478.004 5,203.593 4,679.753 6,342.551 7,779.302 11,699.998 20,366.173 17,624.517 24,802.114 16,660.947 37,692.910 78,327.251 84,311.584 70,831.259 70,598.538 31,309.069 30.874.530 31.166.242 30.591.782 22,756.794 Skup Počez 1.847,396.016 184,739.601 1.358.936.057 135.893.606 119,726.952 11,972.695 488,459.959 48,845.996 Tu se kaže narastenje obremenenja v prvem desetletji za 488,459.959, in ako se ne ozira na številke v četrtem oddelku, v kolikor ni bilo zbrisanega zarad ne-povračila, tedaj bi se povikšanje stanu bremen pokazalo za 607,186.911, pri tem se je posojenega kapitala zgubilo za 119,726.952 gold. Tabela III. Premembe v posestvu po eksekuciji. Leto Število zemljišč Kupnina Nepokritega zbrisanega Odstotki zbrisanega od kupnine 1872 4969 8,249.333 4,478.004 54-s. 1873 4549 8,754.003 5,203.593 59-4 1874 4413 9,160.396 4,679.753 51-, 1875 4585 9,451.391 6,342.551 67", 1876 4577 12,470.272 7,779.302 62"a 1877 6948 15,686.159 11,699.998 74V. 1878 9123 18,698.548 20,366.173 108-,, 1879 11238 22,415.608 17,624.517 78'6 ■ 1880 12540 25,781.231 24,892.114 96'6 1881 12455 22,250.041 16,660.947 Skupaj Počez 75397 7540 152,916.9821119,726.952 15,291.698 11,972.695 78", Ta tabela kaže, da je bilo poprek vsako leto po 7540 zemljišč po eksekuciji prodanih in nadalje te številke kažejo, da svota, ki znaša 78'3% kupnin ni prišla k plačilu. (Dalje prih.) Kmetijske novice in izkušnje. * Deželna komisija za splošno deželno razstavo v Budapeštu l. 1885. javlja, da bode razstava semena, krmilnih tvarin in gnojil mednarodna. Natančneje se poizve v tej zadevi v pisarni c. kr. kmetijske družbe. * Mestni magistrat dunajski poroča s posebno okrožnico, da so vsled intervencije c. k. ministerstva za kupčijo in generalnega nadzorstva avstrijskih železnic, vodstva železnic znižale vozarino za govejo živino, koja je namenjena na dunajski živinski trg v St. Marks. Tudi poleti gnojiti sadnemu drevju je dobro; z gnojnico ne dobi drevo samo le vlažnost, ampak za-preči se z gnojenjem odpadanje sadja, sadje postaja lepše in drevje bogatejše rodi. Čiščenje plesnjivih sodov. Taki sodi izplaknejo se dobro z vodo, kateri je dodano nekoliko sode. Potem se sod napolni z vodo, kateri je dodano nekoliko solne kisline. Tako napol-nen sod se pusti stati kaka dva dni ter se ga konečno dobro izpere s čisto vodo. Najboljši lek, kedar živino napenja. Jajce se predre na dveh straneh ter «e izpiha iz njega beljak in rumenjak. Ena luknja se potem zamaši, bodi-si z voskom ali kaj druzem, skozi drugo vlije se terpentinov olje in potem tudi zamaši. Kedar se zapazi, da živino napenja, rine se živini dva taka jajca tako daleč v grlo, da jih mora požreti. Ta lek je brez slabih nasledkov, a izvrstno pomaga. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 16. Kako naj se ravna s travniki, koji so polni mahu in ki so bili pod vodo v jeseni, pozimi in zdaj, ko je bilo precej zeleno. (A. T., župnik v Kopanji.) Odgovor. Mokrota pospešuje raščo mahu, posebno v toplem času, zato je prva skrb, travnik osušiti; da bi o tem kaj svetovali, treba bi nam bilo travnik na mestu ogledati. Mah se odpravi, ako se travnik križem prevleče s travniško brano ali pa se ga poruje s železnimi grablji. To delo se ima izvršiti v zgodnji spomladi, prej ko travnik obzeleni, na kar se potem gnoji z apnom ali pepelom. Vprašanje 17. Kako se ozdravi prešič, katerega bolijo noge in težko hodi ? (A. T., župnik v Kopanju.) Odgovor. O tej zadevi kaj svetovati ni mogoče, treba je, da živinozdravnik prešiča na mestu pregleda. Vprašanje 18. Kaj je storiti, ako pridržuje krava mleko? (J. Fajdiga v Kamniku.) Odgovor. Krava mleko pridržuje na korist teletu, dalje, ako jo vime boli ali pa tudi vsled katere notranje bolezni. Na sesekove mišice nima krava nobenega vpliva, ker so te mišice nehotne. Z nakopi-čenjem krvi v privodnicah postane sesek tak, da ni mogoče z roko pomolziti mleko iz vimena. To nako-pičenje krvi zgodi se vsled stiskanja trebušnih mišic in prepone. Vsled tega tudi za kratek čas ponehuje dihanje. Pridrževanje mleka ne traja dolgo, ako je pa to slučajno, treba je živinozdravnika vprašati. Vprašanje 19. Kaj je vzrok, da se poleti mleko sesiri še svežo in kaki pripomoček je proti tem ? (J. Fajdiga v Kamniku.) Odgovor. Ta pomanjkljivost na mleku pokaže se kmalu po molži ali pa uže med molžo, včasih (na pr. pri vnetici vimena) sesiri se mleko celo uže v vimenu. Vzroki te pomanjkljivosti so nesmažne mlečne posode, velika vročina, hitra sprememba vremena. Tudi dolgo časa trajajoči vpliv solnčne vročine na kravo ali vime provzroči to pomanjkljivost kakor tudi gotove bolezni in pa slaba kisla krma. Pred vsem treba je dobro osnažiti vse mlečne posode. Ako se najde, da ni nesnaga vzrok, spremeni naj se krmenje ter se da kravi v štirih porcijah 60 gramov pepelike na dan vselej raztopljeno v pol litra vode. Ako se pa mleko uže v vimenu sesiri, treba ga je na dan 4- do 5krat izmolziti in vime z mrzlo vodo izpirati. Družbeni novičar. Seja glavnega odbora c. k. kmetijske družbe dne 11. maja 1884 pod vodstvom g. barona "VVurzbaclia. Navzoči: tajnika namestnik gosp. Brus in odborniki: gg. Detelja, Goli, Jerič, Robič in Souvan. Pri seji je navzoč tudi gosp. Karol Luckmann, družbeni zastopnik v železniškem svetu, ter poroča o svojih predlogih, katere misli staviti pri zborovanju železniškega sveta. On utemeljuje te svoje predloge, kakor je to tudi storil v kupčijski zbornici, katere zastopnik je tudi on in koder so bili njegovi predlogi enoglasno za prave spoznani. Gosp. Luckmann pravi, če tudi on vse te predloge sme staviti samostojno, vendar se mu je zdelo potrebno, kupčijsko zbornico in kmetijsko družbo po njih mnenji vprašati, da potem svoje predloge tembolje povdarjati zamore. Gosp. odbornik Robič poroča o moravski deželni postavi za komasacijo posestev, ki ima biti podlaga kranjski postavi o tej zadevi in v kateri se bode tudi obravnavalo v enketi, kojo skliče deželna vlada. Poročilo in današnjo razpravljanje o njim ima biti vodilo družbenim zastopnikom pri imenovani enketi. — Gosp. poročevalec imenuje velike zapreke, ki jih bode imela vpeljava te postave na Kranjskem, omenja posebno razkosani stan zemljišč, veliko zadol-ženje, različnost zemlje in visoke stroške komasacije. Po daljšem razgovoru o posameznih paragrafih se seja sklene. Tržne cene. V Kranji, 26. maja 1884. Na današnji trg je došlo 63 glav goveje živine in 40 prešičev. gl- kr Pšenica, hektol. . . 8 12 Rež, „ . . 5 20 Oves „ . . 3 25 Turšica „ . . 6 17 Ječmen „ . . 4 80 Ajda, hektol. . Siama, 100 kil Seno, „ „ Speh, fr. kila . Živi prešiči, kila | si kr. 52 2 — 2 — 64- Rudolfov«, 19. maja 1884. Pšenica, hektol. Rež, Oves, Turšica, Ječmen, Igl.lkr. Ajda, hektol. . Slama, 100 kil Seno, „ „ Speh, fr. kila . Prešiči, kila gljkr. 5ko 2 — 2 50 — 62 — 41 V Ljubljani, 28. maja 1884. Povprečna ceni Pšenica, hektol. Rež „ Ječmen „ Oves „ Soršica „ Ajda „ Proso „ Koruza „ Krompir, 100 kil Leča, hektoliter Grah „ Fižol „ Gov. mast, kila Svinska mast „ Špeli, fr. „ „ prek. „ Trg gl.1 kr. 7l96 Sur. maslo, kila Jajca, jedno. . Mleko, liter . . Gov. meso, kila Telečje meso, „ Prešič. meso, „ Koštrun „ Kuretina, jedna Golobje, jeden . Seno, 100 kil . Slama, „ „ . Drva, trde, sež. „ mehke, „ Vino, rud., 1001. „ belo, „ Trg jjhJJr, 90 2 64 64 72 40 42 18 5 87 50 Magaz.