r Kupujte obrambne bonde! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte obrambne bonde! The Oldest pcbu/ictory Slovene Daily gm buy in Ohio united xgrffil »TATE* war Best Advertising Jw||VSIAMPS Medium — volume xxv. — leto xxv. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 18, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 142 NISI SI PRILAŠČAJO ZOPET INICIATIVO NA BOJIŠČIH k Postojank predSevastopolom so pregnali Rusi naciste z bajoneti, ročnimi grana-I tami in puškinimi kopiti. ^DEVA INTERNIRANIH LETALCEV V TURČIJI MOSKVA, četrtek, 18. junija, stopolom' po sedmih srditih na-'Kuska poročila naznanjajo, Neavtorizirana i stavka v Lamson 8 Sessions tovarni Molotov v Zedinjenih državah Na stavki je 627 delavcev, ki zahtevajo poviša nje mezde. — Stavka v isti tovarni na zapadni strani mesta. je sovjetska armada, ki si je • ;ela stopnjevaje prilaščati i-c>ativo, pobila včeraj v srditih Jkah okoli Harkova, odkoder Nemci v strahu pred revolto jj&ali civilno prebivalstvo, 1,-nacistov in uničila 15 nem-!lh tankov. Poročila iz Sevastopola pa ||anjajo, da so sovjetske čete )lle vse nemške napade, ko J 20 ur trajajoči bitki strle Bpjfii nemški naval, kki ubili 18 šturmtruparjev ^yjetski komunike dalje na-da so poljski patriotje J v Varšavi v vojašnico, r je nastanjena Hitlerjeva e-^ garda, veliko bombo, ki je 18 šturmtruparjev. 0,j nacistov pred Sevastopo- . torek so Nemci pred Seva- Včeraj je nastala v Lamson and Sessions Co., tovarni tako padih zavzeli nekaj ruskih po- zvana divja ali neavtorizirana jstojank, katerih pa niso dolgo stavka,"in sicer že četrta v de-držali. Na naciste je butnil val i vetih dneh, ki je ustavila srditih ruskih brambovcev, ki produkcijo v tej napravi. vso so z bajoneti, granati in puški nimi kopiti izčistili Nemce iz postojank. Nemci niso pridobili niti jarda teritorija. ' , Zlomljen napad nacistov pred Tobrukom KAIRO, 17. junija. — Nacij-ske puščavske čete, ki so zdaj superiorne v tankih in antitan-kovskem topništvu, so udarile danes južnovzhodno od Tobru-ka v prizadevanju, da izolirajo to trdovratno se borečo angleško utrdbo, toda njihov napad je bil zlomljen po angleški obrambi in po precizni koordinaciji angleške zračne sile. Poveljstvo osmega angleškega armadnega zbora poroča, da je bil napad osišča zlomljen. ^chael A. Feighan žigosa Sweeneyja, češ, da je slednji Hitlerjev šampijon 'fceney še dozdaj ni priznal, da je njegova politika zmotna, Rooseveltova pa prava, dasi so dogodki že davno dokazali to dejstvo. ^chael A. Feighan, bivši de- George Case Sr., predsednik direktorija te družbe, je izjavil, j da je prenehalo z delom 627 delavcev, članov CIO Auto and Aircraft unije. Tovarna se nahaja na št. 963 E. 63rd St. V Lamson tovarni na zapadni strani mesta pa je ostalo na delu 600 delavcev, dasi je skupina delavcev v šestih "plating" departmentih prenehala z delom. Arthur Petersen, reprezen-tant U. A. W. locala št. 217, si je včeraj prizadejal pregovoriti delavce, da se vrnejo na delo. Owen Schaefer, vladni posredovalec, pa je izjavil, da si že nad mesec dni prizadeva, uravnati in poravnati zahteve delavcev v tovarni na E. 63. cesti, ki zahtevajo 15-centno povišanje mezde na uro in splošno reklasifikaci-jo programa. Spor je bil predložen washingtonskemu odboru Delavskega departmenta, ki pa ni še podal svoje odločitve. 15 AMERIŠKIH BOMBNIKOV NAD OLJNIMI VRELCI ROMUNIJE Ameriške "leteče trdnjave" v Sevastopolu. - Oljna polja v Ploestiju v plamenih. NAPAD OSIŠČA PRED TOBRUKOM ZLOMLJEN ANKARA, 17. junija. — Tu-* Gornja slika jf bila povzeta na letališču v Washingtonu, kjer je pristal veliki ruski bombnik, ki je prinesel komisarja Moloto-va iz Moskve v Washington, kjer so ga pozdravili visoki ameriški vladni uradniki. Njegov obisk v Washingtonu je bil stroga tajnost, vendar je bilo uredništvu Enakopravnosti znano, da se nahaja Molotov v Ameriki. Od leve na desno so: general George C. Marshall, vrhovni poveljnik ameriških armad; državni tajnik Cordell Hull, admiral Ernest J. King, in Vjačeslav Molotov, sovjetski komisar zunanjih zadev. *ratski voditelj v državni J^ci poslancev, je v ponede-, Rjavil, da je kongresnik v/lri L. Sweeney še vedno Pfk izolacionist, čigar glaso-jj ali volilni rekord dokazu-je svetovni amaterski », fjev šampijon, njegov 'yes ^ m 'rubber stamp.' " jj e>ghan, ki bo nastopil dne ■ avgusta kot Sweeneyjev 'kandidat, je izjavil, da je "nesramno izzval ame-^izem vsakega državljana v ' ^striktu." ®eney pravi, da je dobil mandat "je . tov svojo peticijo za 4o -lnacij°> je Sweeney predrz-j lzjavil, da so mu dali volilci ^slovanskega, poljskega, češ-|,jP grškega, norveškega in ^kega porekla ter volilci ži- k e Hitlerja in nasproten Roosevel-tu." Edwin J. Bradley, predsednik clevelandskega odbora Board of Education, pa je izjavil: "Jaz čutim, da sedanji kongresnik (Sweeney) ne reprezen-tira, pravilno v Washingtonu nazorov 20. distrikta." S Hiti, vere v distriktu mandat erja in naciste v kongre-da naj glasuje proti vsaki t^bi v Rooseveltovi zunanji ,Oai f jj. lltl. tičoči se teh narodov, l23avil Feighan. Sweeneyjev egoizem je Feighan izjavil, da se eney tekom županskih Hj arnih volitev egoistično bo-Franku J. Lauschetij, Cjajoč, da ponuja volilcem »k .da Priložnost sodelovati,. pri referendumu z ozirom J vojno. ^neyjev hitlerjevski rekord Kongresman še zdaj ni pri-S° SVetovni dogodki do-je on v krivem in Saši ik Roo^evelt v pravem, V«» Vsak drug v Clevelandu to WLi6 rekel feighan. "V o-Ske" 0 ,svom prohitlerjev-trd.ga rekorda zifcj ar0gantno W*. * Predsednik Roose-fc damHdrzal SV03ih obljub, on fnisli ®e je- On še vedno Svai ker je fftdom L * HltlerJi pred na-na pearl Harbor." 3e 1,000-protentno za KRALJ PETER PRIDE V ZEDINJENE DRŽAVE WASHINGTON, 17. junija. — Državni department je danes naznanil, da bo jugoslovanski kralj Peter II., kmalu obiskal Zedinjene države, kamor bo prispel na povabilo predsednika Rooseevlta. Dneva njegovega prihoda se ni javilo. Iz Londona pa se poroča, da bo kmalu objavljena kraljeva zaroka z grško princeso Aleksandro. — Kralj Peter je star 18 let, princesa Aleksandra, ki je hči pokojnega grškega kralja Aleksandra in nečakinja sedanjega kralja Jurija II., pa je stara 21 let. Primorski dan V nedeljo, 9. avgusta popoldne bo na vrtu in v notranjih prostorih Slovenskega društvenega doma v Euclidu, Ohio, prirejen "Primorski dan," za katero prireditev vlada ogromno za-ninfenje in so že v teku velike priprave. Želeti je, da posetijo to pomembno prireditev vsi Slovenci iz Clevelanda in okolice, predvsem pa ne sme manjkati nobenega Primorca, Krašovca in Notranjca. Vodstvo prireditve nam sporoča, da pričakuje najmanj 10,000 ljudi. — Vsa slovenska društva so prošena, da tega dne, namreč 9. avgusta, ne prirejajo svojih prireditev, da bo čim večji uspeh Primorskega dne, ki ne bo samo zabavnega, marveč tudi ogromnega političnega značaja, ker bodo 250 TALCEV USTRELJENIH V SLOVENIJI "Plain Dealer" poroča, da javljajo avtoritativna poročila iz Jugoslavije, da je bilo tekom desetih dni meseca aprila ustreljenih v Sloveniji 250 talcev. —Ista poročila naznanjajiP, da so čete generala Draže Mihajlo-viča v zadnji bitki s četami osišča ujele 1,500 Italijanov in drugih vojakov osi- SCJt« LJUBLJANA, 14. marca (JIC) — Včeraj so slovenski uporniki napadli zgradbo finančne direkcije v Ljubljani, ki je izpremenje-na v italijansko vojašnico. Uporniki so se pripeljali z avtomobili, vdrli v zgradbo, premagali posadko in odnesli v avtomobilih velike množine municije in nad 60 pušk. Na slovenski strani ni bilo žrtev. Ameriški bombniki nad vsemi bojišči V bitki na Sredozemskem morju so pogreznili eno italijansko križarko in dvoje rušilcev, dve križar-ki in dvoje rušilcev pa so poškodovali. Urednik odšel k vojakom V zadnji zračni in pomorski bitki na Sredozemskem morju si si ameriški letalci stekli velike zasluge, da sta prišla dva angleška konvoja srečno do svojega cilja: eden v Tobruk, drugi na Malto. Ameriški letalci so imeli zaznamovati 35 polnih zadetkov na dve italijanski oklop-nici, katerih eno so pogreznili, drugo pa tako zdelali, da se je nevarno nagnila in skoro na mestu obstala. Ameriški letalci, ki so se u-delgžili tega poleta, pripovedujejo, da so prileteli z zaprtimi motorji in s soncem v hrbtu, neslišni in nevidni, nad italijansko mornarico, ki se ni zavedla nevarnosti prej, dokler so pričele na krove njenih bojnih la- kaj se naznanja ,da je bilo pretekli petek nad Ploestijem v Rumuniji, kjer se nahajajo ru-munska ležišča olja, petnajst ogromnih ameriških bombnikov, ki so bombardirali rafinerije in oljne tanke, iz katerih so bruhnili veliki požari, ki so povzročili tako veliko škodo, da bo vzelo Nemcem mesece, preden jo bodo popravili. Zaradi pomanjkanja gasolina so bile tri "leteče trdnjave" prisiljene pristati na letališču v Ankari, dočim je četrti pristal na letališču v Arifyje, na vzhodnem koncU Marmorskega morja. Vsi ostali ameriški bombniki pa so srečno pristali na zavezniškem teritoriju v Siriji. Poročilo ameriških letalcev Ameriški letalci poročajo, da so prileteli nad Ploesti v petek zgodaj zjutraj, ko je bilo še temno, nakar so krožili nad Ploestijem, dokler se ni zdanilo, nakar so pričeli bombardirati oljne naprave. * * Danes zjutraj, v četrtek, pa je naznanil radio, da so ogromni ameriški bombniki nad Se-vastopolom, kjer bombardirajo nemške kolone in nemške kOmU-nikacije. O tem najnovejšem napadu ameriških bombnikov je pričakovati podrobnih poročil, ki jih bomo objavili jutri. Izjava državnega tajnika Hulla V zvezi z ameriškimi bombniki, ki' so pristali v Turčiji, kjer so bili bombniki in ameriški letalci internirani, je izjavil državni taj. Hull, da nima vlada ničesar proti tej internaciji in da je stvar v redu^ Zato se vsiljuje sledeče vprašanje: Ker daje ameriška vlada Turčiji svoje lend-lease dobave, ali ni možno, da bodo "prisiljeni" še nadaljni ameriški bombniki pristati v Turčiji, kjer lahko služijo ameriški letalci kot inštruktorji turških-letalcev za polete v teh bombnikih? Izvirne vesti iz starega kraj a Vse slovenske šole v nemškem delu zasedene Slovenije so odpravljene. Učitelji in učiteljice, ki so jih naciji nastavili v Sloveniji, prihajajo iz najrazličnejših krajev rajha in iz vrst najbolj zagrizenih članov avstrijskih nacijskih organizacij. Otroci se celo na potu v šolo in iz šole domov ne smejo pogovarjati med seboj slovensko. Pouk je obtičal, kajti otroci ne razumejo jezika svojih učiteljev, ki so jim od prvega dne začeli vtepati v glavo dva nemška stavka: "heil Hitler" in "unsere Heimat ist Gross-Deutschland". Nedavno so ti nosilci kulture naročili otrokom, naj poiščejo slovenske knjige, kar so jih poskrili, in jih prineso v šolo. O-troci so jih, misleč, da jim bo dovoljeno v šoli slovensko čti-vo, prinesli. Učitelji pa so knjige zmetali na kup in jih sežgali. M. - .L^VVM, 0------ Primorci s to prireditvijo doka-l§ke bratske zveze poroča: "Nova Doba," glasilo^ Ameri-|dij treskati bombe. zali, da nočejo biti italijanski, niti koga drugega hlapci, temveč v svoji domovini svoji gospodarji! NoVorojenček umrl Staršem Louis in Angela Schwartz, 1113 E. 67 St., je včeraj popoldne preminil v Glen-ville bolnišnici deček, novorojenček. Mati je hči iz znane Lundrove družine. Pogreb se vrši danes popoldne iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na Calvary pokopališče. Naše sožalje! Pogreb Pogreb Andreja Hočevarja se bo vršil v soboto zjutraj ob S. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Na počitnicah Za par tednov je odšel na počitnice v Cook Forest, Pa. Mr. Joseph Kmett, poznani gostilničar iz Waterloo Rd. Želimo mu mnogo razvedrila! Važen zapisnik Danes priobčujemo na drugi strani lista važen zapisnik konference Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenske sekcije, katera konferenca se je vršila v nedeljo 7. junija v Slovenskem narodnem domu. Čita-telje opozarjamo, da pazno prečita jo ta zapisnik, ki je »velike važnosti, radi česar so tudi izostali dopisi, da je bilo mogoče zapisnik priobčiti v celoti. Zaroka Ameriški letalci so v tej vojni pogreznili eno italijansko kri- ki in dva rušilca pa so težko poškodovali in se ne ve, če so te ladje srečno dosegle svoje lu-ke. Stanley j. Pechaver, ki je bil pomožni urednik Nove Dobe skoro poldrugo leto, je od 13. junija naprej vojak Strica Sama. Služba pomožnega urednika bo vsled tega v kratkem razpisana, da bo na podlagi prijav glavni odbor na polletnem zborovanju v avgustu mogel nastaviti novo stalno moč na izpraznjeno mesto. Glavni urednik je v sporazumu z glavnim predsednikom začasno nastavil Miss Anne Prosen, članico društva št. 173 sednik Združenega rusko-ame ABZ, na izpraznjeno mesto po Pismo iz Frama: "Takoj po zlomu Jugoslavije je vso oblast v Framu prevzel nemški Kul-turbund in Gestapo. Zupan Petka je bil aretiran in zaprt. Neki Hoegenwarth je imel v nemščini mogočen nagovor o "odrešenju" in s tem govorom je bil u-veden v framsko občino "novi red". Takoj prve dni so gesta-povci ustrelili dvanajst žrtev, ki so jih imeli zapisane v črnem seznamu. Nato so prišli nemški varnostni oddelki pod vodstvom nekega Silberlinga. Poleti so Nemci izdali po slovenskih vaseh posebna navodila, ki so določevala, kako naj kmetje skrbe za pridelovanje in določevala najostrejše kazni za nepokorščino. Nemške oblasti so sklicevale kmete na posebne sestanke, na katerih so jim grozili z najhujšimi posledicami, če Festival svobode Snoči so se zbrali v plesni dvorani Statler hotela repre- se ne bodo držali ukazov. Zlasti zentanti 36 narodnosti in ured- žarko in dva rušilca, dve križar-1 niki 25 tuje jezičnih dnevnikov in tednikov, da narede načrte za sodelovanje narodnosti pri letošnjem Festivalu svobode, ki se bo vršil dne 4. julija v Stadionu. Iz življenja naših ljudi po Ameriki Chicago. — John Erin, pred- Zaročila sta se Mr. Robert Motika, 483 E. 147 St. in Miss Edith Princic, hčerka Mr. in Mrs. Julius Princic, 14301 Thames Ave. Čestitamo! Na obisku Po eno-tedenskih počitnicah v Kane, Pa. sta se vrnila Mr. in Mrs. Rudolph Jelerčič, ki vodita poznano cvetličarno na Waterloo Rd. možnega urednika, da se more delo v uredništvu nemoteno vršiti. Nastavitev je le začasna, ker sestra Prosen je dijakinja, zdaj v Clevelandu na počitnicah, in se konci septembra vrne nazaj na univerzo v Kentu, Ohio. so jim zabičevali, da morajo pridelati od vseh poljskih pridelkov največ repe, češ da bo zanjo izredno dobra cena. Končno se je izkazalo, da je repa namenjena ujetnikom v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji. John E. Lokar imenovan za županovega tajnika Pozdravi Iz Ironwooda, Mich., kamor so se podale na obisk, pozdravljajo svoje prijatelje in znance Mrs. Tomle in Mrs. Zlatoper ter njene hčerke Mary in Emma. Pravijo,« da se imajo dobro, samo da je tamkaj še precej mrzlo. John E. Lokar, eksekutivni asistent župana Lauscheta, je titJUIllK. ZjUl UiCHCga i uon.v-.-u.iii- . . . v_____ riškega odbora, bo govoril pri-t tT™'. hodnji petek, (danes) 12. junija ob 10:30 zvečer na čikaški radii opostaji WGES v prid ruskemu vojnemu relifu. Govoril bo v teku vseslovanske ure. — Dne 22. junija, na dan obletnice nacij-skega vpada v Rusijo, pa rusko-ameriški odbor priredi program v Civic Opera Housu v prid ruskemu vojnemu relifu. ivega tajnika ter mu je bila zvišana plača $500 letno. Mestni odbor mu je določil $4,250 letne plače, kar je $625 manj kot je značala plača županovega tajnika pod dvema pre-didočima administracijama. John E. Lokar, čigar dom se nahaja na 16409 Huntmere Ave. je bil rojen pred 37 leti v Clevelandu, kjer je tudi absolviral Iz bolnišnice Glenville srednjo šolo (High Iz bolnišnice se je vrnila na'School). Nato je delal v neki to-dom Mrs. Frances Samsa, 15913 jvarni, bil je zaposlen kot "sales Grovewood Ave. Zahvaljuje se manager," nato je bil uslužben vsem za obiske, cvetlice in da- [pri davčni diviziji zakladniškega rila. dokler ga ni leta 1936 imenoval sodnik Lausche za svojega *bai:. liffa." — Mr. Lokarju iskreno čestitamo k njegovemu imenovanju na važno mesto županovega tajnika. ČEMU EDINSTVO 0 AMER. SLOVENCEV: Zato, da se zopet odpro naše šole, kjer se bo vcepljala v srca naših otrok ljubezen do domovine in slovenskega jezika, in da se iztira iz naših slovenskih tal italijanske učitelje, ki pljuvajo ogabno gnilobo svojih je-departmenta Zedinjenih držav, | tičnih pljuč v usta naših otrok! __- StttlAtf % iS. junija,: "enakopravnost" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 « Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) .....................................................................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ............................................................................,......... 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) .................................................................................. 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ...............................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) .....................................................................L.............. 4 00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................... 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ...................................................................................$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ..............................................................................— 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. s svojo novo zemljepisno karto sveta daje nagrado vsem fašističnim narodom, zedinja Nemčijo z Madžarsko, Italiji daje Tunis, Korziko, Savojo, Jadran, a Frankovi Španiji Portugalsko i.t.d. Kot vrhunec pa razdeljuje med Francijo, Italijo in Nemčijo državo, ki je bila človeštvu dolga stoletja vzgled kako je mogoče strniti interese in čute raznih narodov, če živijo stoletja v demokraciji in svobodi. Ne čudi me ta gospod, čudi me, da se je taka stvar v tej veliki zemlji natisnila. Z drugimi besedami je to sporočilo upornikom in saboterjem v Evropi: Ne borite se, ker se nimate za kaj! Tudi drugi pojavi so se zgodili, ki služijo—najbrže nehote—istemu namenu. V zadnjem, času je ameriški tisk poln poročil ljudi, ki so prišli iz zasedenega ozemlja. Ta poročila ne govore o odporu naroda okupatorjem. Ne govore o gibanjih sabotaže in borbe. Prav preden so Združene države napovedale vojno Bolgariji, Madžarski in Rumuniji, da Bolgarija ni napovedala vojne Stricu Samu, kako Madžarska—Hortijeva Madžarska—drži samo iz zadrege s Hitlerjem, vse njene simpatije, pa da so za Ameriko. Iz Italije lahko čitate poročila, kako na Musso-linijev račun delajo šale in kako Italijani sovražijo vojno, ker je vojna grda stvar. Sreča za človeštvo je, da je na protinacijskem bojišču ne samo moč morale, temveč tudi silna moč orožja. Vsi so zedinjeni na bojiščih, pa naj si jih vodi MacArthur, čiangkajšek, Churchill, Timošenko ali Mihajlovič. Voditelji so polni istega duha materijalne in moralne moči. Isti duh mora izpolniti tudi tiste, ki se bore na notranjem bojišču. Na vseh bojiščih, na kopnem, na morju, na nebu, a prav tako na najvažnejšem—na notranjem bojišču vojnih prizadevanj in na bojišču proti pomirjevalni politiki, proti kompromisu, in proti neodločnosti, je potreben napor vsega človeštva in zadnji čas je, da se človeštvo reši pred bodočimi žrtvami. Sreča za to zemljo in za ves svet, je, da je dolžnost poveljevati bojni in notianji fronti zaupana človeku s takimi sposobnostmi, kot je predsednik Roosevelt. On je človek, ki se je odločno dvignil proti pomirjevalni politiki, proti kompromisu in proti slabosti. Vaša antinacijska liga mu pomaga pri tam prizadevanju. S tem vas pozdravljam v imenu jugoslovanske vlade." Slovensko dobrodelno zvezo za-1 mo na zemljevid, katerega je Zapisnik zborovanja slovenske sekcije Jugoslovanskega p o m ožnega odbora, ki se je vršilo v nedeljo 7. junija 1942 v prizidku Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, Ohio. Glavni predsednik JPO,SS, Vincent Cainkar, otvori zborovanje ob deseti uri dopoldan. V svojem nagovoru pojasnuje, da smo se sešli kot Slovenci, ki smo obenem tudi ameriški državlja- GOVOR MINISTRA KOSANOVIČA NA SKUPŠČINI PROTI-NACIJSKE LIGE Te dni je bila v New Yorku glavna skupščina nestrankarske proti-nacijske lige. Na skupščini so razen uglednih ameriških javnih delavcev govorili tudi predstavniki 14 evropskih in azijskih narodov. James W. Gerard, bivši poslanik Združenih držav v Nemčiji je v svojem govoru povdaril, da je nemški narod vedel za Hitlerjeve načrte, ko mu je dal oblast in da bo kaznovan prav tako kakor voditelji, če ne bo odkupil svojega greha z uporom. "O pogojih miru nima pomena govoriti, dokler ne dobimo vojne," je dejal g. Gerard, toda takrat bomo morali kaznovati krivce, da odškodujemo tiste, ki so jim oropali imetje, potem pa se potruditi za uresničenje trajnega miru, v katerem sile zla ne bodo mogle delati nove škode." Skupščina je pozdravila izjavo angleškega predstavnika, Sir Normana Angella — "če bi pred 10 leti moja država bila pripravljena braniti Kitajsko in če bi to napravila, bi sedaj ne bili v vojni." V imenu Jugoslavije je govoril v angleščini minister g. Sava Kosanovič, ki je dejal: "Nacizem se bojuje na dveh bojiščih: na bojišču vojne in bojišču miru. Na bojišču vojne uporablja tank, letalo in bombe, ki drastično delujejo tudi na najbolj konzervativne. Čeprav najbolj krvavo, ni najnevarnejše. Bombardiranje Roterdama, Beograda brez vojne napovedi, Pearl Harborja brez vojne napovedi, strezni tudi tiste, ki so bili v zmotah glede ciljev in sredstev borbe osišča in zato ponavljam: "Mislim, da to ni najnevarnejše. S končnimi posledicami vendar deluje na psihično ozdravljenje-človeštva. Mnogo nevarnejše, zaradi zahrbtnosti, ker je po videzu najbolj nedolžno, pa je nacijsko fašistično mirno bojevanje. Evropski narodi smo imeli o tem najbolj krvave izkušnje. Pred vsakim začetkom vojne smo imeli mirno akcijo rušenja nacionalnih, državnih in moralnih organizmov. Moralno oslabljeni organizem je lahko pre-,nL Zbrali S6( nadaijuje, ko magati s tanki in bombniki. V vseh narodih človeštva, je naša rojstna domovina nesvo-razen morda v Angliji in v Rusiji, kjer so se še pravo- j bodna, ko naš križani narod on-časno uprli razširjenju infekcije, se je nacizmu posrečilo |kraj morja trpi in ječi v ven-pripraviti z mirnimi sredstvi teren za vojaško invazijo. grozodejstev in preganja ' f.. . ....v 3 i -i i- nja. Čeprav smo bili mi ameris-, Koliko naivnih političnih moz—ne vedno zlonamernih ali ........1 v službi sovražnika—je bilo prepričano, da se vodi dobra politika, če varuje kri svojega naroda in če ostane v 'splendid isolation.' Rezultat je bilo ubijanje drugega za drugim. Velika borba, ki je danes naš narod vodi pod vodstvom človeka, ki že danes v človeštvu simbolizira nezlomljivi duševni in fizični aktivni odpor, pod Dražom Mihajlovičem, kaže, kako bi svobodni narodi človeštva, če bi jih notranje zadeve ne razrvale, če bi jih ne zastrupili s prepričevanjem o njihovi slabosti, lahko združeni v obče človeški skupnosti prihranili neštevilna življenja in solza človeštva. Danes je situacija na svetu drugačna. Nobenega pametnega človeka ni več—po veličastnih uspehih Sovjetske Unije, angleške upornosti v odporu, mladostne vojne sile Združenih držav, vsak dan večjega odpora potlačenih narodov Evrope—, ki ne bi bil trdno prepričan, da se bo nacijski stroj do končno zlomil. Tu se sedaj začenja novo razdobje petokolonske delavnosti. Ne delavnosti kot poprej : pripravljanje za vojno invazijo, temveč delavnost za reševanje po končani vojni. In tu se pojavlja zopet, morda v še večji meri, ista naivnost, ki smo jo imeli pred invazijami, delavnost zlih in naivnost dobrih, delavnost, ki utegne postati za človeštvo katastrofalno, kot je bila katastrofalna delavnost pete kolone. Vi morate biti v tej veliki zemlji, ki bo odločevala pri ustvarjanju miru prav tako kot danes odločuje kot arzenal demokracije, zlasti previdni. Pri vas je edina možnost za tako akcijo in edini teren kjer taka akcija lahko najde odmev. Pri narodih, ki so potlačeni, taka nevarnost ne obstoja. Ti imajo težke izkušnje. Pred seboj imam članek iz "CollierVovega magazi-na. Napisal ga je naki profesor zemljepisja, ki razpravlja o ureditvi sveta po vojni. Dovolj je dejstvo, da ta gospod osišča dobijo nadaljna ozemlja, a zavezniške države izgubijo še to, kar so imele pred drugo svetovno vojno. Meni je znano, da ima ta profesor Renner zveze z državnim tajništvom v Wash-ingtonu, in jim služi kot zemljepisni izvedenec. Ta članek je izval pri odboru JPO,SS dovolj opravičljiv vzrok, da sem telegrafično sklical vse zastopnike bratskih organizacij k zborovanju v Clevelandu. Z ozirom na sprejete sklepe zadnje seje JPO.SS sem povabil na to zborovanje tudi vse urednike slovenskih listov v Ameriki, zastopnika slovenskih župnij, zastopnika Slovenske socialistične stranke, zastopnika primorske organizacije Ame-nja. Čeprav smo bili mi ameriš- j riško-jugoslovanskega udruže-ki Slovenci oddaljeni od svojih nja, ministra Snoja, dr. Furla-bratov in sester, vendar smo se na, dr. Čoka in našega ameriš-vedno veselili, kadar so bili oni kega pisatelja Louis Adamiča, veseli, tako danes tudi mi so- Sklicali smo to zborovanje, čuvstvujemo ž njimi, ko so ne-j da odločimo danes, kaj nam je srečni in osamljeni. Ko je v zad- 'storiti v danih razmerah. V nji vojni predsednik Wilson iz-i Ameriki imamo danes Slovanski rekel toplo besede za male na-1 kongres, na katerega se lahko rode, bili smo vsi navdušeni in obrnemo in pojasnimo naše slo-vaseli ,ko smo bili gotovi, da je.vansko stališče, prišla tista ura, da bo naš slo-1 Pozdravljam vas v imenu vanski narod zopet srečen in J PO,SS ter se vam zahvaljujem svoboden. Niso dolgo časa uži- za obilno udeležbo, vali to srečo m svobodo, prišla' Glavni tajnik JPO.SS Joseph jc druga vojna, ki je hujša od Zalar stavi predlog, da se za prve. • današnje zborovanje imenuje Lansko leto, ko je padla JU-|brataV- Cainkarja kot predsed-goslavija v roke sovražnika, so n,ka te se->e- Predl«K je podpi-naše slovenske bratske organi- ran in soglasno sprejet, zacije v Ameriki organizirale Istotako brat Jos. Zalar stavi pomožno akcijo. Takrat še ni- predlog, da se imenuje bratfe topajo: John Gornik, glavni tajnik; Frank M. Surtz, glavni podpredsednik, in Louis Rozman, glavni zapisnikar in urednik glasila Glas. Progresivne Slovenke zastopa: Josephine Zakrajšek, glavna tajnica. Zastopnikov niso poslale sledeče organizacije, ki so včlanjene v JPO,SS: Zapadna slovanska zveza, Jugoslovanska podporna zveza Sloga, družba sv. Družine in Slovenska moška zveza. Dnevnik Ameriška Domovina je bila zastopana po njenem uredniku James Debevc-u. Anton šabec je zastopal kot urednik dnevnik Enakopravnost. Et-bin Kristan je zastopal Prole-tarca in Slovensko socialistično zvezo. Anton Grdina je zastopal dnevnik Amerikanski Slovenec, in Jože Grdina je zastopal mesečnik Novi Svet. Ivan Jontez je kot urednik zastopal Cankarjev Glasnik. Ameriško - j u g o s lovansko udruženje so zastopali kot opazovalci sledeči: Jože Penko, Marjan Urbančič in Joseph Durn. župana mesta Clevelanda je zastopal njegov e k sekutivni uradnik John Lokar. Minister Franc Snoj je zastopal Jugoslavijo. Dr. Ivan M. Čok, predsednik jugoslovanskega odbora v Italiji, je zastopal ■Jugoslovane v Italiji, častni jugoslovanski konzul, dr. James Mally, je bil tudi navzoč na zbo-' rovanju. Povabilu so se odzvali tudi dr. Boris Furlan, profesor na ljubljanski univerzi, Louis Adamič, ameriški pisatelj in Vatro Grill, pomožni policijski prosekutor mesta Clevelanda. In kot neoficijelni opazovalec je bil narodni delavec in zagovornik primorskih Slovencev— Rude Trošt. Urednik Glas Naroda, Ig. Hude, je poslal pismo, da se radi važnega opravila ne more udeležiti zborovanja. Toda zborovanju želi veliko dobrega uspeha. Glavna predsednica Slovenske ženske zveze, Marie Pris-land, je obvestila predsednika JPO,SS, da ji je nemogoče pri-sostevati zborovanju, ampkk da bo organizacijo zastopala urednica Zarje, Albina Novak. Rado Staut, urednik lista Ob-bor v Milwaukee, je sporočil, da se ne more udeležiti zborovanja, ker ima ob nedeljah slovensko radijsko uro. Father Urankar je brzojavno sporočil, da mu je nemogoče priti na sejo, toda se zahvaljuje za povabilo ter obljubuje, da bo sodeloval z zaključki zborovanja, kateremu pošilja pozdrave in želi dosti dobre sreče. Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ se je oprostil, ker ga je zadrževala bolezen. Predsednik zborovanja pokliče k besedi ministra Franc Snoja, da naj obrazloži sedanjo situacijo glede Jugoslavije z ozirom na propagando, ki je škodljiva Jugoslovanom. Minister Snoj se iskreno zahvaljuje vodstvu Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenske sekcije, ki je sklicala to zborovanje. Pozdravlja vse zbo-rovalce ter se ponovno zahvaljuje vsem Slovencem v Ameriki, ki mu nudijo pomoč za ohra-lnit«v Jugoslavije. V svojem go- pripravil profesor Renner, potem vidimo, da je dal Renner Italiji vso Dalmacijo, črno go- skupno nastopimo kot a® Slovenci. . V Ameriki imamo danes si« vanski kongres, katerega se®>- Hali JI VSU JL/čll IIlčlClJ U, OXIIU gU- VOIWIU ------- ro in Julijsko Krajino, tako da ramo poslužiti. Preko 1& bi imela Balkanska unija pot do morja samo v Grčiji. Profesor daje vse to Italiji zato, da bi se lahko zavaroval hrbet pred napadom pred Balkanci. To je smešno. Kaj se je potreba Italiji bati miroljubnih Jugoslovanov. Profesor Renner je s svojim zemljevidom samo nagradil sedanje sovražnike demokracij, a zavezniki, ki se danes borijo za svobodo vsega sveta, bi bili po tej vojni še boj zasužnjeni, kot so sedaj. Belgijo je dal Franciji, Portugalsko združi s špansko, Švica bi se razdelila med Francijo, Nemčijo in Italijo. Madžarska bi se združila z Nemčijo; češka, Poljska in Slovaška naj bi bile ena država. In to naj bi se kar zgodilo, ne da bi se vprašalo narode, kaj oni želijo in zahtevajo. Taka delitev ni pravična. Reakcija je danes na delu tudi v Ameriki. Zato moramo biti previdni. Ta zemljevid nas je jonov nas je Slovanov v- naše Ameriki. S tem kongresom računa tU; di ameriška Vlada. Tojedov™ jasno, če ne bi sodelovala,"® poslala na Slovanski kon^. svoje- govornike, in med ^ tudi McNutta. Treba je opozoriti vse časopisje v Ameriki, da bo lo našim Slovencem o tej nevarnosti, ki preti naše^ p0. rodu v domovini. Treba ^ šil jati resolucije iz vsake venske naselbine na mel0()[)Ve. osebe in urade, da bodo o ščeni, kaj mi zahtevamo k«^ žavljani Združenih držav riških. zbudil, sedaj je čas, da mi spre-; industrijah in mnogo . $ Nato Etbin Kristan PreJJ resolucijo, katero se P ^ uredniku revije Colliel društvu učiteljev na C°lu' univerzi. Resolucija sež1'.^ Slovenski odbor za P°|. akcijo, ki zastopa Alp® ^fc slovenskega porekla, od mnogo tisoč dela v ob:m tipMT govorimo in informiramo ame-! gih služi v ameriški ar ^ riško javnost o pravični razdelitvi Evrope, tako, kakor si narodi žele, da bo za vse prav. Zato je potreba, da se prične pisati v naših listih, da obvestimo ostale Slovane, za katere je Rennerjev zemljevid prav tako nepravičen, kakor je za nas Slovence, odnosno Jugoslovane. Dne 21. junija je slovanski dan v Ameriki. Vsi veste, da je bil Slovanski kongres v Detroitu sklican v sporazumu ameriške" vlade v Washingtonu. Tu imamo priliko, da se oglasimo in povemo naše težnje in zahteve. Zato naj današnji odbor stopi v zvezo z glavnim odborom Slovanskega kongresa. Naj se jim pošlje rezolucijo. Saj bo nekaj zaleglo tudi v Ameriki, ako bo 15 miljonov Slovanov izprego-vorilo nekaj v ameriški javnosti. Glede registriranja primorskih Slovencev izpove, da je bil gotov, da bo že te dni podpisana uredba v Washingtonu, da se jih ne bo smatralo za sovražne tujezemce". Zadeva je bttafpred državnim tajništvom, katero jo je poslalo justičnemu department^ da naj on odloči. Kakor mu je znano sedaj, je zadeva prišla nazaj pred državno tajništvo. Pravi, da moramo pomniti to, da ty Amerika s tem priznanjem obenem tudi priznala, da primorski Slovenci ne spadajo v Italijo ampak v Jugoslavijo. Italijanski propaganda pa je močna v Washingtonu in se najbrže upira takemu odloku. Toda to delo se bo nadaljevalo še v bodoče. Nato je bil poklican k besedi pisatelj in stari bojevnik za ljudske pravice, Etbin Kristan, ki je takoj poudaril, da kakor hitro je videl dotični članek v ameriški reviji, da se je začudil, kako more taka revija priobčiti tako nepravičen zemljevid. Sedanji Italiji se odločuje toliko novih pokrajin, da bi bila večja, kot je bil stari rimski imperij. Japonski je dal profesor kar pol Azije. Zakaj pa se vodi tu vojna? Da se nagradi osišče? To je pot nazaj v čase, ki so že za nami. Predsednik Roosevelt na eni strani naglaša svobodo za vse narode, a državni department mu meče polena pod noge. , , .. ------- --------------- ---- Mi Slovenci smo tako majhen rovalcev, ki so sledeči: !Vansko zemljo. On je mnenja, narod, da bi človek skoro ob- Slovensko narodno podporno, da sovražni4ciil» kot 1 zar V0j tur bol im< dot veš 8oČ io dai «t voj te smo bili poučeni, kaj bodo po- Janka N. Rogelja zapisnikar- sledice te vojne. Zato nismo pri- jem današnjega zborovanja, j "voru se takoj odtakne članka v čeli nobene politične akcije. Pri- Predlog podpiran in sprejet. Leviji Collier's, ki tako nepra-šel je atlanski carter, ki je jas-1 Zapisnikar klice imena zbo-jvično razdeluje nažo jugoslo. no povedal, zakaj se vrši ta vojna in kaj bodo zavezniki napra- vili po tej končani vojni. Toda jednoto zastopata: Vincent £av že uvidevajo, da z voino ne časi se spreminjajo. V začetku Cainkar, glavni predsednik, in mogli pridobiti, kar so ho-tega meseca je ameriška revija Iv an Molek, glavni urednik Pro-ij^jj imeti, zato so obrnili svoje Collier's prinesla članek in zem- svete. Kranjsko slovensko . ka- moči in nakane v drugo smer, to ljevid, kako naj izgleda Evro- toliško jednoto zastopata: Jo- jG| da pričnejo s propagando v pa po tej vojni. Napisal je ta seph Zalar, glavni tajnik, in!Ameriki. Hitler je bil v letu članek profesor George T. Ren- John Pezdirtz, glavni nadzor- 1939 gotov, da bo lahko z vojno ner, ki uči zemljepisje na Co- nik. Ameriško bratsko zvezo za- porazil vse njegove nasprotni-lumbia univerzi. Na tem zem- stdpata: Janko N. Rogelj, glav- toda danes že vidi da je bit-Ijevidu Slovenija več ne eksisti- ni predsednik, in Anton J. Ter- izgubil. Zato se pričenja tura in se ne druži z Jugoslavijo, bovec, urednik Nove Dobe. Slo-; kaj druga faza, kako bi prido-Profesocr Renner je napravil vensko žensko zvezo zastopa: J bili mir, ki bo po volji sovražni-novi zemljevid tako, da države Albina Novak, urednica Zarje, kom demokracije. Če pogleda- življenja prav tako, kakor veliki narodi, saj dane« se borimo na strani demokratičnih držav. Prišla je živa potreba, da pričnemo močno gibanje med našimi ljudmi v Ameriki. Zbuditi moramo naše ljudstvo, prav vse, da se bodo zavedali resnega položaja. Jaz danes več ne vprašam, kdo je socialist, kle-rikalac, katoličan ali svobodo-miselc, danes je moje vprašanje lo to: Kdo je Slovenec, da vsi nejšo geografijo kot r^fi prejšnja, ki se mora f garažnim drugim vzrok0l?[6gv<>' nje svetovne katastrofa je največje začudenje 6 članek in zemljevide, ka ^ bil prostor edino v kak3 ^ akcijonarnem, nacizmu >n ^ v mu naklonjenem listu, n ^ tedniku, katerega sm° ^ smatrali za svobodolj11^ v ti>' Ker je spis bil priobč^ ^ ko uglednem listu kot J lier's in ker je avtor na tako odličnem zavodu^ pi Columbijska univerza, ^ mogel pustiti ravnoduš^. p naši bratje v stari dom0?\f sužnjeni deloma od »einSyJ cistov, deloma od iW' V fašistov, nimajo možnos ' govorili, se čutimo . povzamemo besedo zanj1'^ či, da čutijo in. misliJ0 Ne maramo se spu§ca . tiko drugih, v omenj^^v ku zagovarjanih razm^ i!' arbitrarnega ustanavlj0^/' žav, oziroma državni^ dasi se je težko vzdr^ j, ^ kih opazk vpričo lepih ^ jih profesor Renner pre Nemčijo, Italijo in Tudi nam ni treba goV° interese Zedinjenih drSjK f bodo same znale varoJ*^ f testirati pa moramo z ef' ločnostjo v imenu S)ov pr. Jugoslovanov sploh P1"0^* logom profesorja Benne0p^' bi, če bi se uveljavili, n. čeno okrnili Jugosla^^ # vence pa skoraj popol°° čili. Kolikor ee more ■ mapi in kolikor -je ja9nCpir dano v spisu, bi Nemčiji / la še bolj globoko v ^ f ozemlje, Italiji pa prof<*\ # ner ne pušča le Prete^/' venskega Frimorja, te ^jjii1' meče povrl? že skoraj i,v..,,.»u^n __ na J k do' Sr< lil »t «8 Ha )a, Ho ob Pr Ho Ur ta V k f v n j d { 1 I •ti [i hrvaško, odroma srbsko Delmacijo v Avtor razlaga to darilo — kakor tudi - * Nico in Korziko (Nadaljevanje na 3. 18. junija, 1942. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. « ZAPISNIK (Nadaljevanje z 2. strani) Pijanske varnosti na Jadranom in Tirenskem morju. To-^ Italiji ni žugala nevarnost "e ene, ne od druge strani, lasprotno pa je ona, kar bi mo-ral° biti tudi gospodu profesor-!'J znano, napadala in ropala in Sfozila na vse strani. In čemu sploh govoriti o strategičnih Potrebah, če bo "Novi svet" res J°v, z uredbami, ki bodo lahko Preprečile vsako agresivnost? Kalija ni pokazala nobene spo-1 ^bnosti za pravično ravnanje z pavijani druge narodnosti. Tu-' Pred prihodom fašizma je ^ njena politika za popolnim ^ebljenjem Slovencev. Zatira-"Je njihovega jezika, uničevanje Wovih kulturnih in socijalnih 0rganizacij v mestih in vaseh, j katerih prej ni živel ne en plijan, je bilo tako barbarično, ,a Se je treba v zgodovini vra-®ati za cela dolga stoletja, pre-ea se najde kakšno podobno Sevanje. Slovencem, ki so ostali pod ado Avstrije in pozneje avtomatično prišli pod nacijsko pe-> se ni godilo nič bolje in se-^ Se žurijo Hitlerjevi krvniki vso moč, da bi čim prej iz-f^i zadnjega Slovenca iz za- Jtiene: Slovi ga ozemlja ali pa ga ubi- enci so majhen narod in za raz- ^adi tega potrebujejo -____ svojega narodnega in kul-^ega življenja enotnosti še 4 kot veliki narodi. Tudi oni ^ajo pravico do življenja; prišli so si jo s skoraj nadčlo-"ni napori za obstanek v ti- Mefa »em boju zoper materijal- to kulturno zatiranje. V seji vojni dveh svetov stoje na ^ani svobode. Kakor se jugos. °]ska Draže Mihajloviča in nje-. 1 cetniki ob strmenju vsega Jta bojujejo na vzhodu in ju-^^ Jugoslavije, goneči nacije in iste v obup, tako pričajo ne-f-e eksekucije Slovencev, da tudi oni na severozapadu tr-'Vratno in uspešno upirajo o-°mni premoči obeh evropskih ktatur. naj bodo za to kaznovani vim zasužnenjem, roparji in ^roževalci pa naj dobe bogate Sfade, za katere ne dajejo de-Jske narodnostne razmere j ne podlage? 0i, navedenih razlogov iskreno kujemo, da je Collier's dal štora spisu, ki bije pravič- PfO! ^ u s pestmi v obraz in bi lah-. Povzročil razočaranje in ne-med narodi, ki dopri-največje žrtve za tako ^la eV SVeta' ki ne bo ustre" nobenim imperijalističnim ^ °zvanim potrebam, temveč ^ slonela na pravičnosti ne le i Velikane, temveč tudi za ma- narode. ^edsednik zborovanje pokli-Pisatelja Louis Adamiča, ki V1, da se strinja z govorom t istra Franc Snoja in prav z Kovorom pisatelja Etbina ttot Poudarja. da se mora Hfp i tirati in Poslati resolucijo k, edniku revije Collier's in ta- j tudi učiteljem in profesorju Columbia univerze, da bodo Derceni o zmoti profesorja Ren-Tako naj se pošlje to re-7 ^ tudi Carnegie .Endow-V tfor Peace instituciji, da naži°v udi ti ljudje obveščeni o 1W pravicah- Pravi, da ima j0 te®0r Renner osebne ambicije' 7°da J'e nevaren, ako se mu en ^stavi pot. članek je imel ' 10 je' da ->e izgledal Ml' ko Je bil natisnen z barva- WemljeV5dom- Tako Pripo- ^d^LAdamič' da ->e bil v je 'ustvu večje ameriške revi-je urednik pokazal Cla,nek W «« izrazil, da Tod. 1ZKleda leP Jn privlačen. »Ti Je,Uredn^a opozoril, da ni tal* , dta,!pa b0 videl, da Ct eP- S° Pa* Amerikanci Zato daP1latllj-Adamič priP°' jer aterih se mora pričeti s po- resoluci i, kdo smo ^ Si naj se pove, posljenih v obrambnem delu in koliko naših mladeničev je pri vojakih. Res je, pravi, da v državnem oddelku v Washingtonu ni vse v redu, toda predsednik Roosevelt zelo nerad odstavi koga, ki mu je napravil kdaj prej v življenju kako uslugo. Zato tudi priporoča, da naj se v Kristanovo resolucijo vključi tudi govor podpredsednika Wal-lace-a, katerega je podal dne 8. maja. Nadalje poudarja, da se mora ta skupina večkrat shajati, saj dvakrat na mesec, da bo lahko obdelavala dnevna vprašanja. Organizirati se mora vse slovenske naselbine, če je potreba, da se v enem tednu pošlje po 500 telegramov na merodaj-na mesta. Končno opiše tudi situacijo glede primorskih Slovencev, ki mu je prav dobro znana, ker pozna državne uradnike v Washingtonu. Poziva še enkrat vse, da skupaj delamo, če hočemo, da bomo kaj dosegli. Frank Surtz pravi, da se strinja z Adamičem in je zelo vesel, da se bo začelo delati z resnim delom za naše ljudi v domovini. Pravi pa, da bo treba tudi zainteresirati v Ameriki rojeno mladino. Posebno poudarja, dane smemo prezreti naš slovanski dan dne 21. junija, kjer lahko pokažemo ameriški javnosti, kaj smo mi Slovani. Strinja se tudi s Kristanom, da obvestimo Slovanski kongres o tem članku, ker se tiče vseh Slovanov. Nato govori dr. Ivan M. Čok. Pozdravlja vse navzoče, ko mu je dana prilika, da prvikrat v Ameriki more nagovoriti ameriške Slovence. Prihaja med nas kot predsednik jugoslovanskega odbora v Italiji, ki je imel svoj sedež v Beogradu, pozneje v Londonu in sedaj v New Yor-ku. Pripoveduje, da so sedaj v Evropi tri rase: Latinci, Germani in Slovani. Prvi so že doživeli svoj vrhunec, ko so drugi baš sedaj na vrhuncu, pa se boje, da bi Slovani zavladali v Evropi. Zato sta se prvi dve rasi spojili skupaj ter se pričeli vojevati proti Slovanom. Tako pripoveduje, kakšno je danes mnenje v Londonu, kjer hočejo, da je Nemčija sedaj poražena, toda bojijo se močne Rusije. Pravi, da mi moramo biti hvaležni, da je bil dotični članek in zemljevid priobčen, ker to nas bo družilo in zbudilo k pravemu delu. Po načrtu tistega članka; ki se moralo tudi preseliti okoli 50 milijonov ljudi. To je diletantovsko izraženo. Kje je volja nahoda? Ali so ga kaj vprašali, če so to pripravljeni storiti. Nadalje opisuje, kako je bilo na zadnji mirovni konferenci, leta 1918 in 1919, ko je bil tudi on član mirovne-konference, oziroma jugoslovanske delegacije. Tudi tam so imeli geografe, ki so bili podobni profesorju Rennerju, ki so rezali karte. Da, tudi tam je bil geograf, ki je določeval meje za Poljsko in Jugoslavijo, kateri teh pokrajin niti videl ni. Še le za časa mirovne konference je za par tednov obiskal te dežele, pa je bil "strokovnjak" zemljepisja na mirovni konferenci. Nekaj podobnega se lahko zgodi, če bi ameriška vlada vzela profesorja Rennerja za zemljepisnega strokovnjaka na prihodnji mirovni konferenci. Toda to je tolitarna vojna, tukaj po mojih mislih ne bo mirovne konference, ampak diktatorji bodo morali sprejeti pogoje od onega, ki bo zmagovalec. Jaz sem še le mesec dni v Ameriki, zato pač ne morem staviti tukaj predloge. Prosil pa bi, da bi se mi dalo priliko v bodoče, da vam bi napravil predavanje o moji misiji. Končno pa vam povem še to, da se strinjam s predlogom Etbin Kristana. Louis Adamič naglašuje, da ne smemo govoriti pred ameriš7 ko vlado in javnostjo kot Slovenci, ampak kot ameriški državljani. V ameriškem držav- krive so bile prejšnje jugoslovanske vlade, ki se niso brigale za naše izseljence v Ameriki. Mi smo bili mrtva emigracija, zato je pač težko danes obuditi to mrtvilo. Kristan stavi predlog, da se doda v njegovo rezolucijo nasvete pisatelja Adamiča. Predlog podpiran in sprejet. Dr. Mally dostavlja, da naj se v rezoluciji omeni tudi jugoslo- kraju, pa bodo tako ležali, ka vanske četnike. Stavljen je po Jos. Zalarju predlog, da naj se rezolucija pi- satelja Etbin Kristana sprejme gestijo, da se shajamo vsaki te- z dodatki. Predlog podpiran in sprejet. Predsednik zborovanja pravi, da je današnji dan zgodovinski je naša prva naloga, da pobi-dan za naše Slovence v Ameriki | jemo Rennerjevo propagando. katero lahko porabimo, da nas bodo poslušali. Strinja se s Kristanom, ki je podčrtaval močno in živo gibanje med ameriškimi Slovenci. Pravi, da se mora organizirati sleherno društvo ali skupino Slovencev v Ameriki, da bo ob danih časih pošiljala resolucije na merodajna mesta. Zelo potrebno je, da ta politični slovenski odbor zboruje redno vsak teden, da sproti rešuje nastala vprašanja. Pripravljeni moramo biti vedno in vsepovsod, da odgovarjamo na krivična izvajanja. Za to politično akcijo pa bo potreba denarja, da bo odbor mogel poslovati in da bodo mogli oddaljeni člani prihajati na sejo. Če ni drugače, kaj pa bi bilo, da mi navzoči damo po par dolarjev v pomoč politične akcije. Predsednik zborovanja predstavi John Lokar j a, eksekutiv-nega uradnika mestnega župana Frank Lauscheta, ki se ni mogel udeležiti tega zborovanja. Lokar pozdravi zborovalce v imenu župana ter želi veliko uspeha zborovanju. Poudarja, da naj se ne govori in sklepa samo v tej dvorani, ampak naj se to delo zanese tudi med druge Slovence, da bomo vsi skupaj delali. Besede, ki so bile izgovorjene tukaj, naj ne bodo pozabljene, ko pridete na svoje domove. Louis Adamič stavi predlog, da naj tudi župan Frank Lau-sche pošlje resolucijo na uredništvo revije Collier's. Predlog podpiran. Marian Urbančič je mnenja, da bi morebiti s tem izpostavili župana napadom ljudi, ki se morebiti strinjajo s tistim člankom. Za predlog, glasuje večina navzočih. Zapisnikar pojasnuje, da je na prošnjo predsednika JPO,-SS osebno obiskal mestnega župana ter ga povabil na današnje zborovanje, župan se ni mogel udeležiti, ampak je rekel, da se srcem in dušo strinja s pomožno in politično akcijo, katero zavzemajo danes ameriški Slovenci ter da je tudi pripravljen pomagati, kadar bo potreba. K besedi je poklican Anton Grdina, ki pravi, da narod sedaj spi in čaka, da ga voditelji pokličejo k delu. Treba je samo, da se voditelji združijo, narod bo že sledil in delal. Nadalje pravi, da je odvisno tudi od naših slovenskih urednikov, kako bodo pisali in učili naše ljudi. Pripomni in omeni župnika Trunka, kako vestno in pridno piše za naš narod v Amerikan-skemu Slovencu. Treba nam je sedaj premišljene taktike in prave propagande, da povzdignemo naš glas in da se nas bo slišalo vsepovsod. Ponovno poziva voditelje, da se združijo in delajo skupaj, in gotov je, da bo narod sledil našemu delu. Nato govori Rude Trošt, ki z navdušenjem izpove, kako se z dušo in telesom strinja s Kristanovo rezolucijo. Pravi, da je današnji dan nov mejnik v življenju ameriških Slovencev, da smo sedaj na pravi poti in da tako nadaljujmo. Pripoveduje, kako je za časa zadnje vojne prišel v mesto Pueblo, Colo., kjer mu je takrat povedal Matija Pogorele, da so tam zaprti Dalmatinci, ki se niso hoteli re-gistriratj. Obiskal jih je ter jim dopovedal, da hočejo Italijani pograbiti dalmatinsko zemljo, zakar jih je pridobil za zaveznike. Podčrtava, da imamo v Ameriki na tisoče naše slovenske mladine, ki se danes ne zanima za jugoslovanske probleme. Tu- zdravljenju zastarale bolezni di, nje moramo pridobiti v na-i kot je REVMATIZEM, VISOK j Sem delu. Napravi naj se za nje j KRVNI PRITISK, ŽOLČNA ples, a sredi plesa naj se določi i BOLEZEN, ŽELODČNA NER-pet minut za kratek nagovor olVOZNOST in stare poškodbe bri stvari ne škodujejo. S tem je bila ta razprava končana. Nato govori Joško Penko, ki povdarja, da izženemo iz naših src vse presodke in da pomagamo pri delu, kajti nekateri ljudje so že danes preobloženi z delom. Ne smemo biti sebični, ampak skupno moramo delati. Kar se pa tiče ljudi v starem kor si bodo postlali. Urednik Ivan Jontez pravi, da naj osvojimo Adamičevo su- den v Clevelandu, kjer naj bo urad politične akcije. Anton Grdina je mnenja, da in onkraj morja. Pravi, da je sklical to sejo brzojavno, ker ni bilo časa, da bi odlašali. Preje smo delali pri pomožni akciji, kolikor smo pač mogli. Pa se nam je očitalo, da ne delamo prav. Napadeni smo bili od ve-čih strani, mesto da bi se nam pomagalo. Za to politično akcijo rabimo najmanj dva človeka, da bosta stalno zaposlena in da bosta delala in vodila propagando. Koliko člankov je že napisal J. N. Rogelj za pomožno akcijo, in minulo je več kot leto dni, pa smo nabrali le $20,-€00.00. Veliko več bi moralo biti v tem skladu, če bi se bili vsi zavedali in dali. Sedaj se malo bolj giblje pomožna akcija in sedaj je od nas vseh odvisno, kaj bomo napravili v bodoče. Zapomnimo si to, da Hitler tepe vse Slovence v domovini, nič ne gleda, kdo je in kaj je. Tako skupno moramo nastopiti tudi mi, pa bomo dosegali plodonosne uspehe. Urednik Anton Šabec vprašuje, če pride jugoslovanski kralj v Ameriko, in kako bi njegov prihod vplival na našo akcijo. Nadalje vprašuje, kako bo slovensko časopisje takrat pisalo. Minister Snoj pravi, da je njegov prihod odgoden na pozno jesen. Šabec pravi, da je kralj simbol države iir odpora, in da je Jugoslavija pripoznana v Ameriki. S tem moramo računati. Louis Adamič je mnenja, da bi se o tem ne pogovarjali danes, ampak naj bo ta predmet prinešen na seje v bodočnosti. Jos. Zalar pravi, da bi v tem slučaju posnemali ameriško časopisje. Moje mnenje je, da je naš namen, da naš narod dobi svobodo na svoji lastni zemlji. Kakšno obliko vlade si bo narod izbiral v domovini, to je zadeva naroda samega. M^ jim ne moremo prav nič vsiljevati. Ako pa nas bodo vprašali, kaj jim mi svetujemo, takrat pa jim bomo lahko odgovorili, kaj je naša želja in sugestija. Urednik Anton Šabec dostavlja, da bodo slovenski uredniki razsodni ter pisali tako, da do- Zato pa je potreba dela. Obvestimo vse naše ljudi in pokažimo, koliko nas je, če nas hoče kdo tepsti. e Pisatelj Etbin Kristan pravi, da je potreba, da se organiziramo. Po njegovem mnenju je potreba ožjega odbora, ki naj ga izvoli sedanje zborovanje. Ožji odbor bi imel nalogo, da bi vršil nujno delo, da bi pošiljal rezolucije, brzojavke, dopise, vodil propagando ter se sestajal večkrat na mesec. Ta ožji odbor bi bil odgovoren za svoje delo širšemu odboru, ki naj Iji se shajal po potrebi vsak mesec,' ako bi bilo potreba. Ta odbor naj se obrne do vseh drugih slovenskih organizacij, društev, skupin in krožkov, ki še niso da^es včlanjeni v politični akciji JPO,SS. Potem pa naj se prične veliko in živo gibanje med našimi Slovenci v Ameriki. Nato predloži še enkrat dodat-te k njegovi rezoluciji. Mnenje navzočih je, da bi bil urad politične akcije v Cleve-andu. Jos. Grdina sugestira, da naj bi se preneslo tudi Jugoslovanski informacijski center v Cleveland. Jos. Zalar pravi, da ta odbor bo sestajal samo iz ameriških Slovencev in se nikakor ne bo mešal z Jugoslovanskim informacijskim centrom. Minister Snoj pravi, da ima Jugoslo vanski informacijski center vse druge posle na svojih rokah, in je mnenja, da naj ostane tam, kjer se nahaja sedaj. Jos. Zalar ponovno odgovarja Jos. Grdini, da moramo biti previdni, da bomo našo propagando vodili le mi sami, ki smo ameriški državljani. Vatro Grill pravi, ko je Hitler napadel Jugoslavijo, organizirale so naše bratske organizacije slovensko sekcijo Jugoslo- vanskega pomožnega odbora v Ameriki. Ko pa je profesor Renner napisal svoj članek in narisal povojno Evropo, nam je takorekoč vsiljena tudi politična akcija, ki pa stane denar. Kje bomo dobili te finance ? Treba je aparata, ki bo deloval, toda za to morajo biti ljudje plačani. Iz fonda pomožne akcije ne moremo črpati, ker ta denar je nabran samo za naše trpeče brate in sestre po vojni. Treba bo asesirati naše člane pri naših podpornih organizacijah, če bomo hoteli dobiti potrebni denar. Italijanska propaganda ima denar, da lahko priobčuje svoje članke v uglednih in naprednih ameriških revijah. Zato se ne varajmo, ampak se pripravimo pravilno in dobro. Ivan Jontez urgira, da se sprejme sugestija ali predlog, da se napravi ožji odbor, ki bo imel seje večkrat na mesdc. Minister Snoj pravi, da ima Jugoslovanski inform acijski bor, ki bi imel sedem članov, ki živijo v Clevelandu ali okolici, a dva člana, ki živita izven Clevelanda. Glavni urad tega ožjega odbora bi bil v Clevelandu. Urednica Albina Novak pravi, da bo ta odbor imel veliko nalogo in dosti dela. Izvoli naj se ljudi, ki so pripravljeni delati. Dobi naj se tudi sredstva, da bo mogel odbor delovati. Nominirani v ožji odbor so sledeči: James Debevec, Janko N. Rogelj, Joško Penko, Albina Novak, Anton Šabec, dr. Jas. W. Mally, Etbin Kristan, Anton Grdina, Frank M. Surtz, Ivan Jontez, Marian Urbančič, Vatro Grill, John Gornik, Rude Trošt in Ivan Molek. Nominacijo so sprejeli ter so bili izvoljeni sledeči: Jas. Debevec, Joško Penko, Anton Šabec, dr. Jas. W. M?.ll3r, Josephine Zakrajšek, Etbin Kristan, Frank M. Surtz, Vatro Grill in center na razpolago dosti knji-ilvan Molek. Lepe sladke češnje boste v nedeljo lahko dobili pri poznanem farmarju FRANKU GRUBERJU v GENEVI, OHIO Se priporoča rojakom za obisk. žic "The Slovenes Want To Live," katere lahko izroči političnemu odboru, da jih prodaja po 25 centov ter izkupljeni denar lahko porabi za svoje delo. Kristan stavi predlog, da naj se njegove prejšnje sugestije glede organiziranja ožjega odbora, ki sklicuje seje širšega odbora, vrši potrebno delo in obvesti vse ostale slovenske skupine v Ameriki, da se pridružijo temu gibanju, sprejme. Adamič sugestira, da naj ima ožji odbor vsaki teden sejo; a širši odbor naj ima sejo vsaki mesec. Mi vsi pa se zavežemo, da bomo sodelovali in pomagali. Če pa bi ožji odbor mislil, da ni potrebno, da ima širši odbor sestanek, pa naj tako obvesti prizadete člane. Jos. Zalar omenja, da naj to zborovanje potrdi sklep pomožne akcije, da je pravilno delovala, ki je sklicala to zborovanje. Jos. Durn je mnenja, da jiaj bo politična akcija sama za sebe in da se izvoli tozadevni odbor. Urednik Debevec stavi predlog, je podpiran in sprejet, da se delo pomožne akcije odobri, ker je sklicala to zborovanje. Kristan pravi, da: naj bi se ta odbor imenoval: Slovenski odbor za politično akcijo. Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se izvoli ožji od- Takoj po seji se ta odbor sestane in organizira, da izvoli potrebne uradnike. Predsednik zborovanja vprašuje, kako bo sedaj s financo, da je sedaj to na dnevnem redu. ■ , Louis Adamič pravi, da naj bi za prvo pomoč kar mi navzoči nekaj prispevali v ta sklad. Vatro Grill sugestira, da se apelira na naše podporne bratske organizacije, ki naj obdavčijo svoje člane. Josephine Zakrajšek stavi v (Nadaljevanje na 4. strani) OBLEKE Moške tropične obleke vam ukrojimo po vaši meri. Regularna cena Ž9.50—sedaj in do 28. junija SPECIALNA CENA 26.50 * * SLACK SUITS Moške Sanforized pralne obleke 3.95 in 4.95 * * MOŠKI SLAMNIKI 1.351.651.85 2.85 John Močnik Men's Wear & Tailoring 772 E. 185 St. Cleveland, Ohio Proda se ZAHTEVAJTE VEDNO BUCKEYE leseno hišo s 6 sobami, za eno družino. — Parna gorkota z avtomatičnim "stokerjem." Garaža za 2 avta: — V bližini Lake Shore Blvd. in E. 140 St. Cena $7,500. — Dobi se F. H. A. financiranje. — Za dogovor pokličite GLenville 2192. -i- AKO STE BOLNI pridite k meni na preiskavo, da bomo pronašli kaj lahko storimo za vas. Ker imam 25 let prakse v zdravljenju v Clevelandu ter nad 15 let izkušnje v nekaterih najboljših bolnišnicah, sem v stanu vam pomagati. Imel sem mnogo uspeha v HIŠA NAPRODAJ Se mora prodati posestvo v Collinwoodu, obstoječe s 3 stanovanj po 4 sobe, 2 trgovska prostora, 3 garaže, vse v dobrem stanju. — Jako lepa prilika za podjetno družino. — Cena $9,000. — Vprašajte po 5. uri zvečer na 16119 Waterloo Road. Proda se ovenci, koliko nas je za- ljanstvu imamo tisto pravico, naših vprašanjih, pa jih bomo pridobili. Nadalje pravi, da je pripravljen stopiti na pot po naših naselbinah ter s prepričevalno besedo pridobiti naše naseljence in mladino za ustvarjajo-čo politično akcijo. Končno pravi, da to ni naš greh, da smo danes mrtvi za tako važna vprašanja, ampak Pojasnila vam lahko podam v vašem materinskem jeziku. Dr. Paul W.Welsh Hydropathic Clinic j Uradne ure od 1. do 5. razven ob sredah, ter po dogovoru. 423 Citizens Bldg., 850 Euclid j Ave., vogal E. 9th St. MA. 6010 1 grocerijsko trgovino, kjer se prodaja za gotovino. Nahaja se na vogalu na 1544 Buhrer Ave., ter je izvrstna prilika za nakup dobroidoče trgovine. Ni nobene druge enake trgovine v bližini. — Zglasite se na 3202 Seymour Ave., med 2. in 3. uro popoldne. A, MALNAR Cement Work 1001 E. 74 St. ENdicott 4371 i' B E ER * r** Months in Brew -Jhen Served to you - Samo najboljše primesi so v Buckeye pivu. Kozarec penečega Buckeye piva vas bo poživil v vročih poletnih dneh! Double Eagle Bottling Co. Razvažalci BUCKEYE piva 16511 -19 St. Clair Ave. HE 4629 JOHN POTOKAR, lastnik STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 18. junija, 1911 T X v ± y T T T T T * T T Y t V ¥ t v JETNIK V GORAH MESECA T. C. Bridges — A. Anžič ZAPISNIK i i v 'i j? v t X! •j" I I' 11 y t I T i "Jaz sem bil prav tak," prizna tudi Bart. "In čisto prav imaš, ko praviš, da nisi vedel, ali take zveri živijo, kajti to je sploh prvi čimiset, ki ga je ubil belec." "Kako mu praviš? čimiset?" "Da, ali pa medmed nandi; v resnici pa je le neka vrsta orjaške hijene." "On, Lumbva prit," ju prekine Forty. *Jaz mislit, on vesel jako.' ' Lumbva je res bil jako vesel. Zastavni glavar se je kar svetil in žarel, tako zelo je bil vesel in tolike skrbi se je znebil. "Beli fant! Pravim, da jako vesel, ker ti prišel. Zdaj pa še bolj vesel ko prej. Ker ti tako pogumen in ubil čimiseta ,rešil Lumbvi ljudi vse. Jaz pravim, tvoje vse ,kar jaz imam. Jaz hočem, ti kaj zahtevaj, da vidiš, Lumbva mož-beseda." "Dobro ,glavar, takoj te bom nečesa prosil," pravi Bart. "Naj gredo tvoji ljudje in privlečejo mrtvo zver na breg. Rad bi imel njeno kožo ali pa na vsak način vsaj glavo." Lumbva stopi na rob strmega brega in vzdigne baklo, ki jo je imel v roki, tako da je njen dimasti plamen metal rdeč žar preko temne reke. Tedaj zmaje s svojo mogočno glavo in pravi: "Ni mogoče, beli fant. Poglej!" In Bart pogleda pa vidi, da res ni mogoče, kajti temne vode so kar mrgolele krokodilov, ki so s svojimi velikimi, zakrivljenim izobmi divje trgali čimisetove ostanke. "Gnusne beštje!" sikne Roger, sname svojo puško in spro- ži na največjo med njimi. "Ali ste že kdaj slišali o tolikšni smoli? Ubiješ takole strašno zver, pa ne moreš dobiti od nje niti kocine za spomin!" "Nič ne de," pravi Bart. "Samo da je mrtva. To je glavno. Zdaj pa pojdimo nazaj! Mislim, da smo malo spanja vsi potrebni." Solnce je stalo že visoko na nebu, ko je zjutraj Bart stopil iz koče. Forty mu je prinesel iz rek6 hladne vode in ga z njo polival. Ko je še dobro pozajtr-koval, se je počutil popolnoma čilega in svežega. "Zdaj moram pa iti in se z Lumbvo pogovoriti," pove Forty ju. "Da ti it, treba ne, on prit basa obsikat," odgovori Forty. In res, že se pokaže pri vratih koče sam debeli glavar. "On prinest tebi darove," doda Forty s tišjim glasom. "Ti vzet jih, bas, ali pa on žalosten!" Lumbva mu je podaril jako lepo leopardovo kožo, dve vrečici zlatega prahu, ki je bila vsaka vredna morda po dva funta, in dva velika in svetla smaragda. Ta dva je Bart takoj spoznal, da sta le zeleno steklo, toda sprejel ju je in se mu na gosto zahvaljeval. Nato pa je Lumbva povabil, naj sede, in mu začel razkladati svoje težave. Glavar zmaje s svojo junaško glavo, in pravi: "Kasoro jako slab človek. On ro^par. On ubije vas vse ,ako greste v boj zoper njega." (Dalje prihodnjič) ' (Nadaljevanje s 3. strani) tem smislu predlog, ki je podpiran in sprejet. Janko N. Rogelj stavi predlog, da se vpraša Slovensko narodno podporno jednoto in Slovensko socialistično zvezo v Chicagu, ki sedaj upravljata sklad Jugoslovanskega republi-čanskega združenja, ako bi hoteli izročiti ta denar politični akciji JPO,SS. Ob enem apelira tudi na ministra Snoja, da naj najde sredstva in pota, s katerimi bi bilo mogoče nuditi denarno pomoč temu odboru. Albina Novak se ne strinja, da bi vprašali za sklad Jugo-s 1 o v a nskega republikanskega združenja. Predsednik Cainkar pojasni, kako je prišlo do tega, da preje omenjeni organizaciji upravljata ta sklad, v katerem je danes še okoli deset tisoč dolarjev gotovine. Urednik Debevec se strinja s predlogom. Pravi, če se to zgodi, potem bo saj mir med nami, da ne bomo več govorili o tem denarju. Jos. Zalar se ne strinja z Albino Novak, ampak podpira predlog, da se vpraša za denar. Predlog preide na glasovanje ter je s pretežno večino glasov sprejet. Louis Adamič prečita v angleščini brzojavko, ki se glasi: June 8, 1942 Telegram to HON. CORDELL HULL SECRETARY OF STATE WASHINGTON, D. C. PERSONAL THE UNDERSIGNED AMERICANS OF SLOVENIAN ORIGIN OR 'DESCENT GATHERED IN A CONFERENCE IN CLEVELAND TODAY REPRESENTING VIRTUALLY ALL SLOVENIAN AMERICANS ARE DEEPLY PERTURBED OVER THE DELAY IN CHANGING THE ENEMY ALIEN SUBJECTSETAOIN ETAOIN N N N STATUS OF ALIENS WHO ARE SUB* JECTS OF FASCIST ITALY BUT ARE THE MAY CO.'S Hladno pritličje POSEBNO ZNIŽANE! Moške Sanforized* Slack Suits 2 komadov California "IJnsenada" vrste Ukrojene v Californiji . . . kjer Izdelujejo obleke, da pristajajo in se nosijo lepo in gladko! Te lahko denete v če-ber in jih doma operete. *Se ne bodo skrčile več kot 1%. Mere so majhne, srednje in velike. Tovarniško poškodovane Hlače, tropične teže 1.98 Par Nosite hlače, lahke teže in boste to poletje hladni. Močno blago t, globokimi žepi. Modre, tan in sive barve. Moške mere 30 do 46. Moške Slacks, ki se operejo 1.98 Vnaprej skrčene, da obdržijo pravilno mero. Hladne in udobne. Modre, zelene in rjave barve. Mere 32 do 42. Moške overall hlače Moške rib overalls 1.19 1.39 Močne in za pranje. Posebno ojačene kjer se bolj rabijo. Polna mera za prostornost. Mere 29 do 44. Modre denim hlače z naprsnlkom . . . dobro izdelane . . . polna mera! Ojačene kjer se jih najbolj rabi. Mere 34 do 50. The May Co. hladno pritličje $1.98 'Puffy-Dot' nabrane zavese J.69 par Nabrane zavese v "ecru" in "ivory" barvah. Vsak par je 92 inčev širok ... 214 jardov dolge! Priporočajo jih deko-ratorji vsepovsod. $2.45 do $2.69 Čipkaste zavese ] .98 par Nove poletne čipkaste zavese v najnovejših vzorcih in barvah! Vsak par je 2 Vi ali 2 H jarda dolg! Mnogo parov ima zanjke na vrhu ... in so pripravljene za rabo! Posebno cenene, da si prihranite. Nove pisane 'Rufflex' Drapes 2 »95 par Vaše sobe bodo lepo svetle s temi živimi pisanimi barvami na ozadju naturne, rozaste, modre, zelene ali rdeče barve. Najnovejši vzorci. 2V4 jarda dolgi. Drobno nabrani na vrhu ... z trakovi iz enakega blaga. The May Co. hladno pritličje SLOVENIANS BY NATIONALITY AND INEVITABLY ANTI-FASCIST. WE URGENTLY AND RESPECTFULLY REQUEST FAVORABLE DECISION OF THIS MATTER WHICH WE UNDERSTAND IS IN THE HANDS OF YOUR DEPARTMENT AND THE DEPARTMENT OF JUSTICE. WE UNDERSTAND THE LATTER DEPARTMENT FAVORS SUCH DECISION AND WE BEG YOUR PERSONAL INTEREST IN THE PROBLEM AS FAR AS YOUR DEPARTMENT IS CONCERNED. DELAY IS AFFECTING THE MORALE OF THOUSANDS OF PEOPLE INVOLVED. RESPECTFULLY. Jožko Penko se zahvaljuje pisatelju Louis Adamiču za sestavljeno brzojavko, katero se pošlje državnemu tajniku Hull-u v Washingtonu ter v tem smislu stavi tudi predlog, ki je podpiran in sprejet. Pisatelj Louis A4amič stavi predlog, da se povabi na sodelovanje vse člane naših podpoi*-nih organizacij, kakor tudi ministra Franc Snoja, dr. Boris Furlana in dr. Čoka, da vsi sodelujejo z nami. Predlog podpiran in sprejet. Dr. Čok ponovno pozdravlja vse ter prosi, da bi se dalo tudi njemu priliko, da bi imel referat pred tem odborom. Minister Snoj se zahvali za složno in plemenito delovanje in delo, katerega smo završili na tem zborovanju. Izrazi veselo zadovoljstvo vsem, ki so zborovali. Pravi, da bo današnja seja mejnik novega dela za osvo-bojenje Slovencev, odnosno Jugoslavije. Zahvali se v imenu Slovenije in Jugoslavije ter da naj tako ostane tudi v bodoče. Dr. Boris Furlan pravi, da se strinja z vsemi zaključki, katere smo danes sprejeli na tem zborovanju. Nadalje naglasa, da je sedaj potreba sistematične kampanje, s katero bomo zahtevali za vse enako, pa naj bodo delavci v tej ali oni državi. Saj v Ameriki bomo to lahko zahtevali, ker smo v demokratični državi, ki se bori za svobodo vsega sveta. Zahvali se, da je bil povabljen na to zborovanje. Urednik Anton J. Terbovec pravi, da je vedno delal in pisal v tem smislu, kot smo danes zborovali ter bo isto storil tudi v bodočnosti. Urednik Louis Rozman oblju-buje, da bo storil svojo narodno dolžnost ter po možnosti zagovarjal današnje sklepe. Urednica Albina Novak pravi, da nima kaj posebnega, da bi povedala, toda obljubi njeno ;pomoč za izpeljavo našega dela. Urednik Molek se izrazi, da vedno govori potom Prosvete ter da bo tudi v bodoče tako nadaljeval s svojim delom. John Gornik izreka zadovoljstvo zborovanju ter da bo po svojih možnostih podpiral to gibanje. Josephine Zakrajšek zastavlja stoodstotno podporo. « Rude Trošt obljubuje svojo pomoč ter je pripravljen podpreti to delo ter stopiti tudi na pot v naše naselbine, da se zbudi naš narod po Ameriki. Prav rad bi videl, če bi mogel enkrat vzeti se seboj glavnega predsednika KSKJ v Washington, D. C., (Ta bi tam pred Belo hišo zaigral na njegove harmonike Kje je moj mili dom in God Bless America. On čudovito lepo igra. Vatro Grill opominja vse, da 21. junija je Slovanski dan v Ameriki, in da naj se v Gleve-landu pokažemo z vso svojo močjo. Vabi vse na sodelovanje. Janko N. Rogelj apelira na vse navzoče, da naj mu pomagajo kot direktorju publicitete za pomožno akcijo, da se bo kaj več denarja nabralo za naše reveže v domovini. Pisatelj Louis Adamič se odzove na povabilo predsednika zborovanja, Vincent Cainkarja, da naj pove zaključne besede temu zborovanju. V svojem nagovoru je opozarjal navzoče, da se otresimo tistega strahu, ki nas zadržuje v Ameriki, da ne nastopamo javno ter zahtevamo svoje pravice. Saj mi smo ameriški državljani in imamo isto i pravico. Omenja, da ima naša | pomožna akcija sedaj samo i $20,000.00., kar je tako mala vsota, da skoro ne pomeni nič. Pravi, mi bomo rabili po vojni miljone za naše ljudi, ki so danes oropani vsega. Treba bo našim kmetom v domovini kupiti kravico, katero so mu sedaj vzeli. Omenja nadalje, da se inteligentni krogi v Ameriki zelo zanimajo za njegovo knjigo Two-Way Passage, da bi uporabili njegove ideje za rekonstrukcijo Evrope. V tem smislu bi morali tudi naši Slovenci v Ameriki nekaj storiti. Ponovno naglasa, da si niti predstavljati ne moremo, XV v Isce se ženske za čiščenje uradov (nad E. 105 ceste). — Morajo biti državljanke. — Nočno delo. Plača 45c na uro. — Pokličite IVanhoe 2338. HIŠA NAPRODAJ 7 sob — na 932 E. 73 St. 4 spalne sobe, fornez in 2 garaža. Cena $4,100 ali po dogovoru. Hiša je prazna ter si jo lahko ogledate od 6. do 8. ure zvečer ali v nedeljo od 2. do 6. ure zvečer. — Za nadaljna pojasnila se zglasite pri J. Tisovec 1366 Marquette Ave. kaj vse bodo rabili naši ljudje onkraj morja. In kdo jim J stanu dati, kot samo Am«1* in mi ameriški Slovenci. U» bodite pripravljeni na ta konec vojne, in pripravljajte se sedaj, ko je še čas. M . .g Jos. Zalar pravi, ker je naš shod sklican na nedeljo,"' ši slovenski duhovniki niso un li prilike, da bi sodelovali P tem delu. Zato apelira na»>° nico, da naj jih naš širši povabi na sodelovanje. Suge ja sprejeta. . y Predsednik zborovanja, ■ Cainkar, se zahvali vsem zo° valcem in jih opozarja, delamo za združeno Slovenj Zaključek zboroyanja ^ popoldne. . iL Janko N. Rogelj, zapis^ S; Sedaj je še cas; kupite kuhinjsko pec' Imamo Magic Cb®J' Tappen in Grand PeC1, Philco, Zenith in Ge^' al Electric radio apai'ate' Električne čistilce cuum Cleaners)in pralne stroje- anton dolgaN 15617 Waterloo N BODITE KUHARICA ZMAGE! Ne tratite živeža ... toda hranite svojo družino bolje kot prej! Amerika apelira na vsako gospodinjo, naj ne trati hrane. Ako tratite živila, zadržujete naše bojne sile. Ako tratite živila, pomagate Hitlerju in našim sovražnikom. Bodite kuharica zmage — pripravljajte jedila inteligentno, pripravite jih pravilno, servirajte jih pravilno — in hranili boste na živežu, denarju in dajali boste družini boljšo hrano kot kdaj prej. Vsa veda, kako postanete kuharica zmage, vam je na razpolago za male ali nič stroškov — od vladnih agencij, javnih knjižnic, revij in časopisov. Vam, ki imate električno peč! Vaša električna peč je zgrajena, da vam hrani jedila, zdravje in denar. Vojna vam nalaga dolžnost, da uvidevate te prihranke. Pomnite: # Rabite malo ali nič vode pri kuhi. To lahko storite varno, ako kuhate na električni način, skoro brez vode. Prevelika raba vode povzroči izgubo vitaminov in minerali j. # Kadar vrete jedila, jih zavrijte naglo, potem jih pa kuhajte pri zmanjšani vročini do pravilnega časa. Preveliko.vretje in predolga kuha, uniči jedila. % Mnogo jedil je najboljše kuhanih v pokritih posodah. Kadar kuhate taka jedila, ne odstranite po krova, dokler niso kuhane. Nemešajte, ker mešanje privede zrak v jedila in uiči vitamine in mineralije. 0 Kadar pečete ali pražite jedila v električni peči, jih ne odkrivajte. To trati vročino, spreminja temperaturo, je nepotrebno. Nastavite temperaturo in kontrolo časa pravilno in živila bodo gotova ob določenem času. Tukaj pri Električni ligi vam bomo radi dali informacije, kako se rabi pravilno električna peč in drugi električni predmeti. Pridite, pišite ali telefonirajte. NASVETI GLEDE ELEKTRIČNE POSTREŽBE » i Žig priznanja Električne lige je dan samo onim električnim predmetom, ki so prave kakovosti In vrednosU, In ki so izdelani od podjetij dobrega slovesa ln ki dajo zadovoljivo postrežbo. Sledeče električne peči Imajo priporočilo Električne lige. Za informacijo o rabi katerekoli teh električnih peči, se zglasite, plfilte ali telefonirajte naSemu Electrical Information Bureau: AMC Dutch Oven Electr odliv listate Everhot Frifldnire Gen. Electric Gibson Ilotpolnt Kelvinator L & H Marion Norre StcwYt Warner Universal Westlnjfhou.se ■ ! u < THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVELAND 18TH FLOOR MIDLAND BUILDING 101 WEST PROSPECT AVENUE PROSPECT 5522