Oop Drfcavn« lic«jsKa knj ižnica £ Ljubljana ni Vestnik zdigo in napredek slovenskega obrtništva. »Obrtni Vestnik« izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno . . 48 K polletno . . 24 » četrtletno 12 » posamezna številka 2 » Oticijelno glasilo Jel!, zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih ohrtnih društev. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatis dovoljen le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta 20. Cene inseratom: Pri IX objavi */t str. 1000 K » » » */, » 500 » » » » 7« » 260 * » » » •/,.» 140 * • » » Vi 6 » 75 » Pri 12kratni objavi 5%,' pri 24 kratni obj. 10% popusta IV. letnik. V Ljubljani, 15. decembra 1921. Štev. 24. Ob zaključku ietosnieja letnika! i S pričujočo številko »Obrtnega vestnika« smo zaključili letošnji letnik. V uredniškem in upravniškem oziru si ne moremo očitati, da nismo storili onega, kar nam je bilo v danih razmerah mogoče. List je prinašal razne informativne članke o splošnem obrtniškem vprašanju in sicer v organizačnem kakor tudi v zgolj gospodarskem oziru. List je tudi prinašal poučne članke v upravnem oziru, in razne odredbe, ki se tičejo obrtniškega stanu. Nadalje je list opravljil tudi agitačne posle: prinašal je vabila na shode in važnejše seje posameznih strokovnih Obrtniških društev in zvez in sklepe, storjene na teh sestankih, z eno besedo: Uredništvo je zbiralo potreben materijah Obrtni .Vestnik je bil na razpolago vsem obrtnikom, ki so bili dobre volje poslužiti se ga. In tako ostane tudi v bodoče. Le obžalujemo, da to delo, ki ga je list vse leto opravljal, še niso vsi naročniki honorirali. Samo 48 kron je stal list vse leto, vzlic dražjemu tisku. Pa čujte! Od 2100 naročnikov je plačalo polno naročnino komaj 1200 naročnikov! Ravno te dni pošiljamo v kuvertah položnice v svrho vplačila zaostale naročnine in prosimo na tem mestu ponovno, naj nam naročniki, ki so list vse leto prejemali, to boro naročnino tudi pošljejo, ker mora upravništvo tudi svoje račune poravnati! Končujemo s pozivom in vabilom na sodelovanje vsega obrtništva! Obenem voščimo vesele Božične praznike in »rečno novo leto vsem naročnikom! Uredništvo in upravništvo Obrtnega Vestnika. Obrtnik in davčno jamstvo. Na shodu »Občeslovenskega obrtnega društva v Celju« z dne 27. novembra t. 1. se je referiralo tudi o davčnem jamstvu. Dotični referat priobčimo tu in sicer v spopolnjeni obliki in z raznimi tabelami, ker je nujno, da so obrtniki tudi v tem, zelo važnem davčnem vprašanju dobro informirani. Ker so davčna bremena vsak dan višja, je potrebno, da vsaka davčna stranka pozorno proučava davčne zakone. Posebno velja to za obrtnike! Tudi pri ajih tvorijo davki bistven, ako ne pretežen del obratnih stroškov. Ako obrtnik ne zasleduje davčno zakonodajo, dolete ga lahko velika bremena,, katerih bi/ se drugače oprostil. Proučavanje davčne zakonodaje je potrebno iz sledečih vzrokov: Davčni zakoni vsebujejo razne davčne olajšave in ugodnosti. Deležen jih je le oni, ki jih uveljavi. Uradoma se ji namreč običajno ne vpošteva. Obrtnik more sodelovati pri odmeri davkov le tedaj, ako pozna dobro dotične davčne določbe. Ako pa obrtnik ne sodeluje pri pri priredbi davkov, se ga lahko preobdači. Kontrola glede pravilne odmere davščin zahteva tudi, da je obrtnik informiran o bistvenih davčnih določbah. Za obrtnike pa je važno vedeti, koliko bo znašalo njegovo davčno breme. Le tedaj je možna pravilna kalkulacija o proiz vajalnih stroških. Že iz tega je razvidno, da je proučavanje davčnih zakonov, posebno najnovejših, prepotrebno. Posebno važen je finančni zakon za leto 1921, Uradni list št. 90. Vsebuje n. pr. sledeče važne davčne določbe. Ustanavlja davčne komisije, kar moramo obrtniki le pozdravljati. In to je popolnoma naravno. V davčnih komisijah sede naši voljeni zaupniki, ki imajo nalogo, da sodelujejo pri odmeri dohodnine in/ obrtnega davka. Žal, da vsebuje označeni zakon pa tudi razna bremena, ki silno ogrožajo interese davkoplačeval-/ cev. V mislih imamo opustitev davčnih plačilnih nalogov, dalje odpravo špecijelnih pozivov, da naj se vloži davčne napovedi, dalje skrčenje prizivnih rokov na 15 dni in konečno tudi še razširjenje davčnega jamstva delodajalcev. Ker je ravno to vprašanje predmet današnjega shoda, se bomo ž njim obširneje pečali. Davčno' jamstvo obstoji v tem, da mora deloga-jalec poravnati na plače njegovih nameščencev odpadajoče davke iz svojega, ako ni te davke odbival nameščencem povodom izplačevanja mezd, plač itd. Davčno jamstvo smo imeli tudi že doslej, a le v toliko, v kolikor je zadevalo uradnike. A začasni za kon za leto 1921., objavljen v »Uradnem listu« štev. 90./240. z dne 2. avgusta t. 1., razširja davčna jamstvo delodajalcev tudi na doslej oproščene slučaje. Od objave zgoraj navedenega finančnega zakona, t. j. od 14. julija t. 1., naprej jamči redoma delodajalec za vse davke, državne pribitke in doklade, ki odpade jo na plače, doklade itd. vseh njegovih nameščencev. Delodajalec jamči torej: a) za dohodnino, ki sestoji iz temeljnega zneska, 10 ali 15% ne samske doklade in 30 do 120% ne vojne doklade, dalje b) za plačarino, za 70% ni enotni državni pribitek? in za avtonomne doklade k plačarini in končno c) za invalidski davek. Vendar je pa obseg in način davčnega jamstva drugačen, ako gre za uradnike in zopet drugačen, ako gre za delavce. Za uradnike in slične kategorije nameščencev je smatrati one, ki imajo stalno plačo, t. j. plačo, ki se izplačuje v nad štiritedenskih rokih. Vse one plače, mezde, akorde, ki se izplačujejo v štiritedenskih ali pa še krajših rokih, je šteti v kategorijo nestalnih plač. Pri uradniških, torej stalnih plačah je postopati kakor doslej v zmislu §§ 233. do 237. zakona o osebnih davkih iz 1. 1896. (drž. zak. št. 220.). Delodajalec odbiva pri mesečnem izplačevanju na plače odpadajoče davke, in sicer sorazmerno višini izplačila in davčnemu plačilnemu pozivu. Ako nima slednjega, odbiva po zadnjem prejetem davčnem plačilnem pozivu, dokler ne !dobi novega. Ko dobi novega, naredi obračun, torej zravna odbitke z ozirom na prejeti predpis. Odbite davščine mora tekom 14 dni po preteku vsakega meseca odpremiti na oni davčni urad, kjr se njemu predpisuje dohodnina. Ako tega ne stori, ga zadenejo stroški izvršilnega postopanja, torej opominjevalni stroški (4 vin. od krone vsakega davčnega zaostanka) in pa 6% ne zamudne obresti. Delodajalec je zavezan k odbitku in odpremi davkov, ker se ti davki predpišejo le njemu-Od nameščenca se izterjajo le tedaj, ako ti davki pri delodajalcu niso izterljivi. Nekoliko drugače je davčno jamstvo pri nestalnih plačah. Davki, ki odpadejo na te plače, mezde, se predpišejo nameščencu. Delodajalec plača te davke le tedaj, ako niso izerljivi pri uslužbencu. Da se delodajalec pravočasno krije, je pooblaščen, da na mezdo, plačo, akorde itd. odpadajoče davke sorazmerno dobiva pri izplačilu. Od davčnega jamstva so delodajalci le tedaj oproščeni, ako je nameščenec pri njih , zaposlen manj ali kvečjemu, en mesec. Pobrane zne- i ske morajo izročiti s posebnim izkazom v dveh izvo- * dih na kesneje 14 dni po preteku vsakega četrtletja. Izkazi naj vsebujejo poleg odbitega zneska še označbo nameščnca, kateremu se je davke odbilo. Odpadajoče davke mora delodajalec sam šele preračunati, in sicer tako, kakor da bi imel nameščenec le plačo. Za davke, ki odpadejo na kake druge dohodne vire torej delodajalec ne jamči. Davčno jamstvo se pri nestalnih nameščencih uveljavi le*v slučaju neizterljivosti pri nameščencih potom »jamstvenega naloga«. Delodajalec se lahko pritoži proti temu, a le glede okolnosti, ki utemeljujejo davčno jamstvo, ne pa proti višini davka. To je vsebina določb finančnega zakona za leto 1921. glede davčnega jamstva pri plačah, ki se izplačujejo k večjemu štiritedenskih plačilnih rokih Ker delodajalec pri nestalnih plačah ne dobi ni-kakiti plačilnin nalogov o višini odbitljivih davkov, " ampak mora te šele sam ugotoviti, je nujno, da pozna dotične davčne priredbene predpise Ti so: Odmerno podlago za dohodnino in plačarino tvori celoletna plača, mezda z vsemi dokladami (bodisi v gotovini ali pa v naturalijah), reducirana po tem-le ključu: Ako nima zas. nameščenec let. prejemkov več od 7.500 din. = 30.000 K, je obdavčljivih le 50%, 11.250 din. = 45.000 K, je obdavčljivih le 60%, 15.000 din. = 60.000 K, je obdavčljivih le 70%, 20.000 din. = 80.000 K, je obdavčljivih le 80%. 25.000 din. = 100.000 K, je obdavčljivih le 90%. Službeni in mezdni prejemki nad 100.000 K so v svoji celoti obdavčljivi. Primer: Ako znaša celotna plača 42.000 K, znaša obdavčljiva odmerna podlaga le 25.200 K, ostanek 16.800 K je neobdavčljiv. Ko smo to ugotovili, moremo šele odmeriti odbit-ljive davke. Dohodnina se odmeri le tedaj, ako znaša odmerna podlaga (torej pri zasebnih nameščencih reducirana plača, mezda itd., glej zgoraj) za davčno leto 1921. več kot 10.000 K. Primer: Ako ima nameščenec letne plače le 19.000 K, znašajo reducirani službeni prejemki le 9.500 K. Ta nameščenec je torej davka prost. Tudi delodajalec ne jamči zanj. ’ Dohodnina sestoji iz temeljnega zneska, 10, oziroma 15% ne samske doklade in pa iz 30 do 120% ne samske doklade in pa iz 30 do 120% ne vojne doklade. Vdovci z enim otrokom in poročeni, ki preživljajo le soprogo, plačajo 10% no samsko doklado. — Vdovci z dvema otrokoma, dalje poročeni, ki imajo poleg žene še enega otroka, so prosti samske doklade. (Dalje prihod.) Ivan Bizjak: Obrtništvo in obrtno nadzor-ništvo. V zadnjem času je strašila po Celju in okolici neka starejša gospodična, ki se je imenovala obrtna nadzornica. Začudi se človek nad slučaji novejšega časa. Uradnica, ki je baje bila tobačna delavka, naj nepristransko sama razsodi o nedostatkih v posameznih obratih! Kakor so iz vseh krajev, posebno od kro-jačic, prišle pritožbe, je ta »nadzornica« z njimi jako strogo, skoraj bi rekli, arogantno postopala, dostikrat zahtevala nedosegljive stvari, sklicevaje se na obrtni red. Tako je naprimer v nekem podjetju zahtevala izkaz osobja. Ko ji je podjetnik pokazal tozadevno .popisano polo, je rekla: to ne zadostuje, mora biti vezana knjiga. Dalje je zahtevala za osobje garderobo z omarami in ključem za vsakega zaposlenega posebej, kar je v itak pičlih prostorih neizvedljivo. Poizvedovala je dalje o višini zaslužka, kar je itak iz tarife razvidno; zadrževala je osobje z merjenjem delavnice, vohala po straniščih itd. Pri drugih zopet je raziskovala po spalnicah in napovedovala, kaj morajo dobiti učenke vše za hrano. Vse to seveda brez vsake prideljene priče. Sedaj celo slišimo, da je obrtnemu nadzorništvu dana oblast, da lahko na svojo pest kaznuje obrtništvo. Vprašam, ali si bo pustilo obrtništvo kratkomalo brez ugovora vse to dopasti? Ali ne bi bila dolžnost obrtnega nadzorništva, pritegniti k reviziji obratov tudi obrtnega zastopnika, ki bi stvar po praktični izkušnji presodil in dal nasvete? Vsekakor se he more od malega obrtnika, ki vendar ni bogat, zahtevati po predpisih urejenega obrata. Ako se pa hoče to na vsak način zahtevati, naj se mu pa da od države že obljubljeni brezobrestni kredit. Dokler pa država tega storiti ne more, pa naj puste obrtništvo v miru z nepotrebnimi šikanami. Če mu ne morejo pomagati do zahtevanega moderniziranja obratov, mučiti ga — mislim — kot dobrega državljana nimajo pravice. Naloga državne zaščite dece. (Po socijalnem Preporodjaju«, službenem organu ministrstva soc. politike.) Državna zaščita dece je nova ustanova. Nastala je pod pritiskom okolnosti. Njeno potrebo so izzvale posledice svetovne vojne. Zelo veliko število dece je ostalo brez prirodnih zaščitnikov-roditeljev. Zato se je država — velika obitelj — sama obrnila za te sirote s posebno inštitucijo. Ustanovil se je poseben oddelek ministrstva za socijalno politiko, ki se ima brigati za osirotelo deco. V naslednjem hočemo pokazan, kakšna je zadača ^Državne zaščite dece i mlade-žk. — Po prirodnih in družabnih zakonih so dolžni sta-riši skrbeti za vzrejo, vzgojo in izobrazbo svojih otrok. Oni so naravni zaščitniki dece. Toda dogaja se celo v normalnih časih, še. mnogo bolj pa v nenormalnih družabnih prilikah, da poje-, dina deca iz ali onih vzrokov ostane brez roditeljev, svojih prirodnih zaščitnikov. Kdo naj sprejme ulogo zaščitnika tej deci? Naravno družba, njihova okolica. A ker je malo slučajev, da se kdo sam pobriga za osirotelo deco, ia ker je v takih slučajih možna tudi zloraba, zato je nujno potreben faktor, ki v imenu družbe prevzame ulogo preminulih roditeljev. Ta faktor je država kot predstavnik tlotične družbe. To je prva in najvažnejša naloga Državne zaščite dece. Te dolžnosti pa ne prevzema zgolj iz dolžnosti kot državna inštitucija, temveč tudi iz humanih in akcijo-nalnih ozirov. V čem obstoji vloga roditeljev? Roditelji morajo svoji deci preskrbeti dovolj zdrave hrane, dobro odelo in obutev, udobno in zdravo stanovanje ter pravilno vzgojo in primerno izobrazbo. Kedaj prične roditeljska skrb? Od dne, ko se ugotovi, da je proces spočetja završen, pa do dne, ko neha profesijonalna izobrazba. V isti meri in za isto dobo mora tudi državna zaščita sprejeti roditeljsko vlogo. Ona ne sme delati izjem, ne sme samovoljno staviti mej. Oboje bi bilo na škodo dotičnega gojenca in družbe, ki ji pripada. Ali kakor roditelji ne morejo vršiti svojih dolžnosti napram deci v vsakem oziru, marveč jih morajo mnogokrat poveriti drugim osebam in ustanovam, tako tudi državna zaščita. Katere so te dolžnosti? Ako dete oboli, se odda zdravniku ali bolnici v lečenje. uavnotako so vse tež-koče v nosečnosti zene in porodne težave stvar zdravnikova, (ločim je negovanje in normalni ravzoj zarodka (embrija) naloga roditeljev. Pomoč siromašnim ženam v nosečnosti, zaščita pred čezurnim delom ki pomoč pri porodu so naloga državne zaščite. Vse ustanove za negovanje in vzgojo dece, počenši od zioelke, so ustanove državne zaščite, dočim so bolnice, porodnišnice in sanatoriji ustanove sanitete. Dete je pod izključno rodbinsko vzgojo do 6. leta, ko nastopi možnost in potreba šolske vzgoje in izobrazbe. Ro dovršeni osnovni šoli je treba odrediti profesijonalno izobrazbo. Tu odločajo stanši po otrokovih zmožnostih in nagnjenjih. Kavnotako mora tudi državna zaščita voditi točno evidenco o zmožnostili in nagnjenjih, da jim na podlagi tega odredi primerno proiesijonalno izobrazbo. Pogoji za strokovno izobrazbo pa morajo biti povoljni. Ne sme se jim nuditi n. pr. izobrazba za stroko, ki pojema, ali ki je preobložena z delovnimi močmi. Državna zaščita pa se mora še nadalje brigati za pravilen razvoj in uspešno izobraževanje svojega varovanca tako dolgo, dokler ni usposobljen za samostojno življenje. V katerem letu je to? To je nemogoče odrediti, ker zavisi od stroke, za kojo se gojenec pripravlja, in od njegove razvitosti in njegovin sposobnostih. Zato se ne da fiksirati starost, ko neha državna zaščita, in vzeti kot nekaj absolutnega. Državna zaščita mora čuvati materijelne interese osirotele dece in obvarovati njeno morebitno imovino pred uničevanjem. Dosedaj smo govorili le o osiroteli deci. Toda državna zaščita mora često priskočiti na pomoč tudi tam, kjer živita oba ali samo eden izmed roditeljev, pa ne moreta nuditi deci dovolj življenjskih pogojev. Razventega v slučaju bolezni, nemoralnega življenja, pijanstva itd. starišev mora državna zaščita spasiti deco bede in fizične, umstvene in moralne propasti. Država mora v takih slučajih intervenirati, da brani interese družbe. To nalogo ima državna zaščita kot socijalna ustanova. Posebno pažnjo mora državna zaščita posvečati posebni vrsti dece. To so otroci s prirojenimi ali za-dobljenimi defekti. Vsa ta deca: slepci in gluhonemi, hromi in pohabljeni, slaboumni in moralno izprijeni, so veliko breme za roditelje in družbo. Državna zaščita mora tukaj priskočiti na pomoč roditeljem in zbrati nebogljeno deco v posebne zavode, da jim nudi primerno negovanje, vzgojo in izobrazbo. Na ta način vrši humano in socijalno dolžnost, ker na eni strani reši stariše neznosne skrbi in jim olajša brigo za ostalo deco, na drugi strani pa spasi deco maltretiranja, slabe in pogresene vzgoje ter zlorabe, jih skuša usposobiti za koristne člane družbe, ali če v tem vendar ne uspe, jim vsaj nudi krov, pod katerim žive pod istimi pogoji. Roditelji so najboljši vzgojitelji in zaščitniki svoje dece, ker čutijo največ ljubezni napram njim in goje za nje najboljše želje. Kljub temu pa roditelji niso v stanu, da preprečijo slabe vzgojne vplive na deco, kakor to tudi ni mogoče šoli tudi spričo najvest-nejšega dela učiteljstva, a še mnogo manj delavnici in sploh javnim napravam, v katerih se nahaja naša mladina. Dom vpliva na deco, dokler je v hiši, šola, dokler je v šoli. Izven doma in izven šole je deca prepuščena sama sebi in onemu, ki jih sreča. Koliko je faktorjev, ki sejejo pod najlepšimi formami razuzdanost in utrujejo srca mladini. Vsi ti zunanji činitelji so tako jaki, da često, često nadkriljujejo moč doma in šole. Državna zaščita kot kolektivni roditelj, ima pregled vseh dečjih razmer. Ona mora proučavati vse vplive na deco in najti sredstva, da odklanja kvarne in podpira koristne vplive. Svojo zadačo v tem pogledu more državna zaščita jedva vršiti, ker manjkajo potrebni zakonski predpisi o zaščiti dece. Po dosedanjih razmotrivanjih je naloga državne zaščite dece: 1. da prevzame vlogo roditeljev in se briga za razvitek, pravilno vzgojo in koristno izobrazbo popolnoma ali napol osirotele dece, ter dece, ki ji je ogrožen pravilen razvoj iz kateregasibodi vzroka; 2. da sprejme vlogo roditeljev pri telesno, umstveno ali moralno nenormalno razviti deci; 3. da upravno ščiti imovino; 4. da ščiti mladino pred pogubnimi vplivi izven doma in šole. Razvoj obratov v Sloveniji. Ministrstvo socijalne politike je izdalo letno poročilo o poslovanju obrtnih nadzomištev tekom leta 1920. Organizacija inšpekcije rada širom države v tem letu še ni bila popolnoma provedena. Za Slovenijo je do septembra meseca 1920 obstojalo le obrtno nadzorništvo v Ljubljani, dokler se ni ustanovila za Celje, Konjice, Slov. Gradec in Brežice inšpekcija rada v Celju. Tudi Maribor naj dobi svojo inšpekcijo, toda leta 1920 je spadal še pod ljubljansko. Letno poročilo je pa kljub še nedovršeni organizaciji inšpekcij rada zelo interesantne in to ne samo za socijalnega politika, temveč tudi za podjetnika. S časom utegne postati to letno poročilo lepa in pregledna knjiga vsakoletnih naporov in uspehov našega podjetništva. Iz poročila za leto 1920 ljubljanskega obrtnega nadzomištva posnemamo nekatere odstavke. V poslovnem letu' 1920 se je ustanovilo razmeroma veliko število industrijskih tvrdk, ki so zgradile oziroma uredile obrate in tovarne za izdelavo izdelkov, katere smo morali doslej uvažati iz inozemstva. Nastalo je v kratki dobi precejšnje število popolnoma novih obratov srednje velikosti in tudi nekaj velikih tovarn, ki deloma že obratujejo, deloma pa 'stoje še v stanju gradnje. Na prvem mestu stoji lesna industrija s 46 in živilna industrija z 48 novimi obrati; med zadnjimi je pač naj večje število malih obratov, medtem, ko predstavlja kovinska in srtojna industrija s 25 novimi in 7 preurejenimi obrati prav izdaten napredek. Značilno je tudi število usnjaren, katerih je novih i npreurejenih v celoti 21, in število električnih central, ki so dasiravno po večini samo med 10—100 k. s., vsekakor važnega gospodarskega pomena. Podrobnejše podatke nekaterih odobrenih novih, oziroma preurejenih ali razširjenih obratov nam daje sedeči pregled: Opekarne....................................2 — — Lončame 1 —> — Steklarne . . .'...........................— — 1 Tovarna cementnih plošč.....................1 — — Kovinske livarne .' 2 — 1 Strugame za kovine 1 — — Tovarne za kovinske izdelke in kovačnice 13 — — Tovarne za ključav. izdelke in ključav- niški obrati 6 — 2 Obrati za strojno in meh. ključavničarstvo ............................ * . . . I — .3 Tovarna za izdelovanje pil 1 — — Strojnomizarski obrati ....... 6 — 1 Parne žage . 9 — — Vodne žage . 19 1 — Tovarne za lesene klince in kopita . . 2 — Tovarne gumijevih izdelkov . 1 — — Usnjarne 11 1 9 Pletilnice 1 — — Barvarije 1 — — Vrvarne 1 — — Tovarne za čevlje...............................— 1 — Slamnikarski obrati — 1 — Tovarne za celulozo ............................— — 1 Tovarne za kartonažo...................I — — Tovarne za papir.......................1 1 1 Mlini na vodo 15 5 1 Mlini na paro . 1 — — Prekajevalnice ......... 8 — — Tovarne za izdelov. klobas in konzerv 1 — — Tovarne ,za cikorijo...................1 1 1 Tovarne za barve in olja...............— 1 — Tovarne za milo in parfume.............1 1 2 Čresljame — — 1 Tovarne za brikete ....... 1 — — Tovarne za čistilne praške ...... 1 — 1 Tovarne za klej — — 2 Žveplarne 2 — — Litografije 1 — — Električne centrale in omrežja .... 9 2 4 Nova podjetja in obrati po večini niso bili urejeni v novih gradbah, ampak so v to svrho v velikem .številu porabili že obstoječa poslopja v delno preureditev in prezidavo ter je bila temu primerna tudi strojna oprema, ki izvira po večini i zvojnih, oziroma opuščenih avstrijskih obratov, kar se je opazilo tudi v velikih primerih preurejenih, oziroma razširjenih obratov. Nove primerne zgradbe se je zgradilo samo pri nekaterih večjih novih ih razširjenih obstoječih tovarn, pri večini parnih žag in lesnih industrij sploh, kakor pri turbinskih napravah in električnih centralah; sicer se je pa v obče preurejalo obstoječe zgradbe za nove ali tudi že obstoječe obrate po jako nedo-statnih načrtih ali pa tudi sploh bre značrtov, kateri so bili potem samo v svrho oblastnega komisijonel-nega postopanja naknadno po stavbi prav površno ali pa po večini nestrokovno izvršeni. Tekom leta 1920 je dobilo odobrenje 184 novih podjetij, oziroma obratov in da se je istočasno preuredilo oziroma razširilo 50 obratov. Ponovno odobrenje je dobilo 21 starih obratov, kateri so doslej stali skozi dalj časa izven obrata ali so prešli v nove roke in bili pri tej priliki zopet v rabno stanje postavljeni; med tem, ko je bilo odobrenje v petih slučajih odklonjeno in sicer za 2 lesni skladišči, 1 konjašnico, 1 vodno žago na turbini in opekamo; v vseh slučajih v glavnem iž javnih ozirov. Specifični pojav zadnjih let je tudi splošno preziranje zakonskih predpisov obrtnega reda; našlo se je obilo obratov, ki so brez vsakega dovoljenja ali odo-brenja obrate uredili in z obratovanjem pričeli. Treba je bilo v mnogih slučajih na protizakonito postopanje opozoriti in v nekaterih tudi iz varnostnih ozirov obrat do komisijskega ogleda potom okrajnih glavarstev ustaviti. Ugotovilo se je samo v Ljubljani 12 obrtnikov, ki niso imeli obrtnega lista; koliko je takih po deželi in v drugih mestih, se bo ugotovilo šele prihodnja leta. Priznati je pa tudi treba, da je stala vsaka gradnja tako visoke vsote, da večine podjetij in obratov najbrže ne bi nastalo, ako ne bi nadzorovalne oblasti izdatno reducirale sicer predpisane zahteve in tudi z brezprimemo uvidevnostjo priznale sedanje težko-če v nabavi modernih notranjih naprav. Da se pa samo delno odgovarjajočim napravam in obratom ne prizna definitivum, odobrilo se je iste v marsikaterih prirperih samo kot provizome, za čas 3—5 let, ter je tudi obrtno nadzomištvo odgodilo izvršitev marsikaterih predpisov na poznejši čas. Od novo ustanovljenih električnih central je posebno omeniti veliko hidrotehnično centralo na Dravi s 40.000 k. m., katera je zgrajena po najmodernejših vidikih. Z zadoščenjem se mora zabeležiti, da je podjetje ustvarilo ta obrat tudi glede varnostnih in higi-jenskih naprav v resnici vzorno. Električni aparati so vsi avtomatično delujoči, vse hidrotehnične naprave so urejene z vsemi potrebnimi varnostnimi napravami, električnimi pogoni, električnim grejanjem. Razsvetljava je v vseh prostorih vzorna, ventilacija brze ugovor in naprave za odvajanje prenapetosti so predpisane. Pri instalacijah električnih naprav in razsvetlja-.ve se še vedno opazuje pomanjkljivost, ker izvršujejo še vedno po nekaterih krajih taka dela nestrokovnjaki, ki nimajo za to ne primerne izkušnje in seveda tudi ne koncesije. V nekem večjem kraju je načelnik električne zadruge, ki ni imel nikakoršnega strokovnega znanja, na lastno pest izvrševal instalacije pri zadrugarjih s 4 do 6 navadnimi dninarji. Pri drugi zadrugi je bil uslužben obratovodja brez strokovne izkušnje, ki ej seveda izvrševal tudi instalacije .Stroga opozoritev v uradnem listu 1. 1919 je imela vsekakor precej uspeha, ker ni več slišati toliko pritožb. V splošnem je bil gospodarski položaj leta 1920 izdatno boljši nego prejšnje leto, ker so vse panoge industrije in obrti zopet oživele; toda do normalnega in stalnega ni prišlo; nasprotno so pa iz različnih razlogov stopile gotove industrije v težavni položaj, kateri je primoral podjetja skrčiti stalež delavstva. Oživele so deloma stavbinske in nje sorodne industrije, v kolikor so bile v zvezi z gradnjo novih tvornic, med tem, ko se vsled visokih cen stavbenega materijala gradnja stanovanjskih stavb še ni pričela, ter se je tozadevno gradilo skoraj izključno samo poti pritiskom vladnih naredb. Tekstilna industrija, ki je leta 1919 tudi popolnoma počivala, pričela je v teku drugega polletja z obratovanjem v skrčenem obsegu; na novo je pričela industrija gumijevih izdelkov z ustanovitvijo enega podjetja. POni službodajalci, ki po cesarski naredbi z dne 8. julija 1898, drž. zak. št. 120, niso dolžni pobirati davek ^ odbitkom od službenih prejemkov svojih nameščencev, jamčijo od dne, ko se objavi ta odredba, da vplačajo na te prejemke odpadajočo dohodnino in plačarino, ako je nameščenec pri njih zaposlen dalje kot en meec dni. Pooblaščeni so, 'da od prejemkov pobirajo davek ob izplačilu. Pobrane zneske morajo izročiti s posebnim izkazom najkasneje 14 dni po preteku vsakega četrtletja. Drugače sme davčno oblastvo uveljaviti jamstvo službodajalčevo, ako bi se davek ne mogel izterjati od nameščenca«. Že iz tega besedila je razvidno, da je davčno jamstvo pri spremenljivih službenih prejemkih precej drugačno kakor pa ono jamstvo, katerega smo popreje obravnavali. • Dohodnina in plačarina, ki odpade na spremenljive službene prejemke se predpiše tu predvsem name- ščencem. Davčni konto gospodarja se prvotno nič ne obremeni. Šele tedaj, ako nameščenec noče ali ne more plačati navedenih davkov, uveljavi davčna oblast jamstvo gospodarja in mu predpiše oni del zaostalih davkov, ki odpade sorazmerno na dobo službovanja pri dotičnem gospodarju. Da se pa razbremeni podjetnike, se ga pa po ravnokar navedeni zakoniti določbi pooblašča, da 'sme ob vsakokratnem izplačilu pobirati davek, t. j. dohodnino in plačarino z državnim pribitkom in avtonomnimi dokladami. Davčno jamstvo službodajalca v prvem slučaju je torej izvirno, v drugem primeru pa subsidijarno. Konečno nam je še omeniti, da novi finančni zakon za eto 1921 nič ne omenja invalidskega davka.. Nastalo bi vprašanje, ali jamči gospodar tudi za odpadajoči invalidski davek. Naše mnenje je, da podjetnik jamči tudi za ta davek. Iz organizacij. Prihodnji teden bomo začeli razpošiljati Obrtni koledar po poštnem povzetju 7 dinarjev. Ne vračajte ga, ker je koledarče ks tako vsebino, kakor jo ima letos, prepotrebna priročna knjiga za vsakogar, ki se šteje, da je obrtnik. Vsebino glej v inseratu! * Upravništvo Obrtnega koledarja v Ljubljani. Zborovanje obrtnikov v Celju. V nedeljo, dne 27. novehibra t. 1. se je vršil v »Narodnem domu« v Celju shod obrtnikov, ki ga je-sklicalo »Občeslovensko obrtno društvo«. Shoda so se udeležili tudi zastopniki obrtništva iz Maribora, Ormoža in Vranskega. Prvi govornik g. finančni tajnik Mozetič iz Ljubljane je povdarjal, kako važno je za vsakega obrtnika, zasledovanje davčnih predpisov, na kar nam je poljudno in obširno obrazložil posebno one davke uslužbencev, za katere jamči delodajalec. Iz njegovih iz-vajanj je bilo povzeti, da je pravilno preračunanje teh davkov zelo komplicirano in za delodajalca-obrtnika naravnost neizvedljivo, vsled česar bo konečno oškodovan zopet le obrtnik. G. obrtni nadzornik I. Založnik nam je podal zgodovino bolniških blagajn v splošnem in njih razvoj v Sloveniji v zadnjih treh letih. Posebno pa je podrobno obrazložil z ozirom na obrtniški stan dobre trani novega bolniškega zavarovanja, ki je združeno z nezgodnim zavarovanjem. O zahtevi svobode dela je jedrnato poročal društveni predsednik g. Rebek, utemeljujoč zahteve glede svobode dela s tem, da je osemurni delavni čas v kvar delodajalcem, delojemalcem in z ozirom na mali proizvod splošnosti, torej državi sami. Po daljši debati so se glede vseh treh točk sprejele resolucije, ki jih priobčimo na drugem mestu. Zanimanje, s katerim so navzoči sledili predavanjem govornikom in živahna vsestranska debata nam je porok, da se obrtniki živo zanimajo za dobrobit in po-vzdigo svojega stanu, in da jim je le preredko dana prilika, da bi se od strani strokovnjakov v, njihovi navzočnosti razpravljale občekoristne obrtniške zadeve. Želeti bi bilo, da se slična predavanja vrše večkrat, pa tudi to, da se celjsko in bližje obrtništvo takih prireditev udeležuje mnogoštevilnejše in točno. Mučno je, če pridejo predavatelji ob določenem času, pa morajo čakati celo uro na — poslušalce. Resolucije sprejete na shodu obrtnikov dne 27. novembra 1921 v Ceju: 1. Finančni zakon za leto 1921, »Ur. list« št. 90, razširja davčno jamstvo delodajalcev tudi na slučaje, ako gre za nestalne plače, torej za nameščence, ki imajo dnevno, tedensko, polmesečno ali kvečjemu 4-tedensko plačo. Ker se s tem jamstvom naprtujejo dejansko le delodajalcem nova davčna bremena, dasi-ravno je posebno obrtniški stan davčno preobremenjen, ker nadalje davčno jamstvo zahteva tudi podrobno znanje davčne zakonodaje, ki v sedanjih razmerah ni možno pri davčnih strankah, se finančna uprava naproša, da davčno jamstvo v zmislu finančnega zakona za leto 1921 čim preje ukine in vpostavi poprejšnje stanje. 2. Izrekamo ministrstvu za socijalno politiko priznanje in zahvalo za njegove dosedanje ukrepe glede ljubljanske okr. bolniške blagajne in mariborskega bolniško-zavarovalnega okoliša in prosimo, da vztraja na sedanji poti in prepreči vnaprej vsak namen izkoriščanja tako važne institucije v strankarske namene, kar bo le delavstvu v korist in kar bo možno le takrat, če bodo delodajalci, ki plačujejo prispevke za nezgodno zavarovanje v celoti, za bolniško zavarovanje pa polovico, tedaj pravilno % vseh prispevkov, imeli v upravi temu primerno zastopstvo. Zahtevamo obenem, da se po uvedbi novega bolniško-zavarovalnega zakona osnuje okrožni urad za zavarovanje delavstva tudi za celjsko okrožje, katero zaposluje ogromno število zavarovanju podvrženih nameščencev. 3. Nikdar ne moremo soglašati s tem, da bi se delavcu, ki je voljan delati in je več kakor osem ur dnevnega dela zmožen, delo prepovedalo. Če bi se takšen predpis hbtel dosledno izvajati, bi bila mala obrt v kratkem času uničena. Zahtevamo svobodo dela in odpravo predpisov o osemurnem delavniku za malo, srednjo in sezijsko obrt v zmislu tozadevne resolucije iz leta 1919 in 1920. Razpisi. Nabava dcnaturirane soli za industrijska podjetja in obrtnike. Na mnoga vprašanja glede nabavljanja industrijske sol; sporoča trgovska in obrtniška zbornica vsem interesiranim podjetjem, da je prošnje za dodelitev industrijske soli nasloviti na pokrajinsko drekcijo monopolne uprave v Ljubljani, stovari-šte soli. V prošnji je navesti svrho uporabe in povprečna mesečna množina. Monopolna uprava obvešča prosilce, kdaj in kje lahko dvignejo nakazano sol. Večjim podjetjem, ki rabijo cele vagonske tovore soli, se dostavlja sol direktno po železnici iz tovaren v Kreki. Cena znaša 55 par za 1 kg. Ustanove za obrtnike in vdove obrtnikov. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za leto 1921: a) osemnajst ustanov (8 po 150 K in 10 po 60 K) za onemogle uboge obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirinajst ustanov (4 po 150 K in 10 po 60 K) za onemogle uboge obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet ustanov po 120 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet ustanov po 00 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. — Prošnje, naj se pošljiiejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani d ol8. decembra 1921. Priloži haj se jim odobčinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog oziroma, da je prosite-Ijiva onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. Iščejo se potomci po Šimunu Grivičiču, Edvardu Mataseku in Mariji Zimma, katera trojica je živela za časa svetovne vojne v Egiptu. Potomci naj blagovolijo svoje naslove naznaniti trgovski' in obrtniški zbornici v Ljubljani. Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika«. Odgovorni urednik Engelbert Franchetti. Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Trgovci, obrtniki in industrijalci! Obrtni koledar 1.1922 izide v nekaj dneh z jako bogato iiformativno vsebino za trgovce, obrtnike in indust;ijalce. \ Navodila o davčnih zadevah. Uredba o davku na poslovni premet. Delokrog trgovskih in obrtnišk h zbornic. Zakon o izvozu in izvoznih c rinah. Izvozna tarifa. Uvozna uirinska tarifa. Carine prosti uvoz potrebščin za industrijce in obrtnike s tozadevnimi pojasn li. Vsi podatki državnih in avtonomnih uradov itd. itd. > Natančnejšo vsebino priobčimo prihodnjič! Koledar se bo razposlal vsem našim naročnikom po poštnem povzetju za 7 dinarjev s poštnino vred. Kongresni trg 4. Telefon St. 508. PoStno-iek. urad \ Sl. 12.051. 13, 23—22 tr % V daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih In industrijskih podjetij, Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s 4°/o od dne vloge do dne dviga. OD Oti KOUIIir-UlIBLJfl kolodvorska olico 5TR0JI ORODJE. VIJAK ZALOGI TEHMIČnE POTREBSCmE aeR^E V \ \ S S s s Pravi malinovec se vedno dobiva po najnižjih dnevnih cenah pri 30,14-11 Potnik Srečko, Ljubljana, Metelkova ulica, blizu Belgijske vojašnice. Istotam se dobijo ekstraktivni izdelki za sodavičarje. ✓ ✓ \ ✓ \ ✓ M. KUŠTRIN LJUBLJANA DUNAJSKA C. 20. — TELE. 470. PODR MARIBOR JURČIČEVA ULICA 9 PRIPOROČA PNEVMATIKE ZA AUTO IN KOLESA, TER VSAKE VRSTE GUMIJEVIH PREDMETOV, 1SOLIRANE ŽICE ZA ELEKTRIČNO NAPELJAVO IN ELEKTROTEHNIČNI MATERIJAL PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH ! ! ! I I I I I 1, 19-23 I I 1 f