Političen list za slovenski národ. Po pošti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto i3 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Seineniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 s6. uri popoludne. isitev. 141. V Ljubljani, v sredo 24. junija 1885. Letnik XIII, Vabilo na naročbo. „SLOT ENE C«, edini slovenski dnevnik na katoliško - konservativni podlagi, Dastopil bode s 1. julijem drugo polovico XIII. leta svojega obstanka. Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z dopošiljatvij o naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista, za kar se našim dosedanjim gg. na-naročnikora še prav posebno priporočamo. „Slovenec" velja za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman: Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... (! „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... S „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „ Opravništvo „Slovenca". flaše vojno brodovje. Koliko lepega denarja izdavajo države leto za letom za vojaške potrebe in namene, da se mora v resnici marsikteri nehote vprašati, kedaj pridejo oni blaženi časi, ko državam ne bo treba varovati svojega ozemlja z milijoni bajonetov. Koliko kapljic potu prelijo delavski stanovi, da prislužijo bore forinte, s kterimi se plačuje življenje sovražnikovo. Kujejo se mirovne pogodbe „na večne čase", državniki si segajo v roke obetajoč mir in spravo, toda vsote vojaških budgetov rastejo leto za letom. Dan današnji ima vsaka vlada Janov obraz. Ko zagovarja in po-jasnuje minister vnanjih zadev svoje potrebščine, slika ves svet najsvitlejšimi barvami, da biva država s svojimi sosedi v „najboljših razmerah"; ko pa pride na vrsto vojni minister, pokaže pa Martov skremžen obraz ter našteva dolgo vrsto popravil, s kterimi bo mogel braniti državo proti škodoželjnemu sosedu. Toda dokler politika ne pripozna javne morale, ostalo bode pri starem; vse prošnje in grožnje trpečih narodov ostanejo „glas upijočega v puščavi". Dokler narodi in posamezni državniki ne ukrote svojih strasti, bil se bo boj, prepir ne poneha, militarizem ostane v tej ali drugi obliki. Ako se oziramo na vojne priprave in silne armade naših bližnjih sosedov, gotovo ne moremo in ne smemo očitati našim delegacijam, da že nekaj let vedno uvažujejo veljavo in moč drage nam Avstrije ter dovoljujejo vojni upravi, da-si s težkim srcem, česar je neobhodno potrebno. Dokler je še imela ustavoverna stranka večino v zbornici in delegacijah, ni se ozirala na Avstrijo kot velesilo. Ustavovercem bilo je konečno vse jedno, ostane li Avstrija med prvimi državami, ali pa stopi v vrsto srednjih držav. Bili so varčni pri vojni upravi, pro-palim bankam in raznim društvom, ki so jih upravljali možje iz njihove srede ter polnili si žepe, metali so milijone in milijone v nenasitljivo žrelo. Zanimivo bi bilo našim čitateljem ob kratkem opisati moč in preosnovo naše armade; ker ste pa večini že znane, hočemo za sedaj opustiti in le s kratkimi potezami seznaniti čitatelja z vojnim bro-dovjem, na ktero smemo biti od 1. 1866 vedno ponosni. Pred kratkim časom so se v Angliji in Franciji mnogo borili z vprašanjem, ktera teh držav je močnejša na morji. Angleški admiral sir Thomas Sy-monds rekel je naravnost, da francoske oklopnice prekosč angleške glede števila, topov in drugih prednosti. Zahteval je, da mora Anglija pomnožiti svoje vojno brodovje, če hoče vspešno braniti raztresene naselbine. Tudi prejšnji vrhovni izdelovalec angleškega brodovja, sir Edvard Reed je trdil, da je francosko vojno brodovje močnejše od angleškega, ker ima ona več ladij z oklepom 15 palcev debelim. Tudi Italija, ki vedno preži na južne Tirole, Istro in Dalmacijo, izdala je zadnja leta primeroma največje svote za svoje brodovje in se more ponašati z največjimi oklopnicami in topovi. Mogočno je že rusko vojno brodovje, dasi še le v razvoji, v Baltijskem in črnem morji po številu in velikosti ladij. Poleg tega so Rusi izvrstni mornarji, glede torpedovk nadkriljujejo celo Angleže. Nemčija tudi ni zaostala. Po načrtu 1. 1873 je bilo do 1. 1882 dovoljenih 218,437.500 mark in za vsako leto še vedno rastoča svota, tako leta 1874 16,290.000 in 1882 že 31,368.000 mark. Ta načrt se sicer ni popolnem vresničil, vendar ima Nemčija tako brodovje, da lahko brani svoje obrežje; zadnji čas si je celo ogledalo daljno Afriko. Toraj ni čuda, da je tudi Avstrija obrnila svojo pozornost na vojno brodovje. Do 1. 1848 je bilo brodovje naše države laško, rekše benečansko, nikakor pa avstrijsko. Vse je bilo laško: vodstvo, službeni jezik, večina častnikov, skoraj vse moštvo in imena ladij. V Benetkah je bil sedež poveljnikov in vseh štabov; tam je bilo osrednje pristanišče in orožnica (arsenal). Previdni domoljubi so pred 1. 1848 vedno opozorovali dotične kroge, da na avstrijskem brodovji veje le laški duh, in da bi se Avstrija ne smela mnogo zanašati na svoje brodovje v boji z „mlado Italijo". In to seje tudi vresničilo. Komaj je na spomlad 1. 1848 v Benetkah izbruhnila revolucija, izgubljene so bile v osrednjem pristanišči nakopičene vojne zaloge, in večina mornarjev je pobegnilo k sovražniku. Le nekaj ladij so rešili previdni in hrabri častniki, in te so bile začetek in temelj avstrijskega brodovja. Prvo skušnjo je vrlo dovršilo avstrijsko brodovje pod genijalnim Tegetthoffom v vojski proti Dancem. Po celem svetu pa je zaslovelo ime c. k. brodovja 1. 1866, ko je 20. julija istega leta slavni Tegett-hoff premagal laško brodovje. L. 1868 prevzame ta junak sam mornarsko upravo ter izreče načelo: Avstrija mora imeti malo, a vedno pripravljeno brodovje 15 oklopnic. Toda umrl je blagi mož že v aprilu 1871 in njegovi nasledniki ga niso mogli nadomestiti. Vrh tega tedanje delegacije niso imelo mnogo pojma o mornarstvu ter so povdarjale vedno le varčnost. Mornarska uprava pomagala si je s zvijačo. Ker so ji delegacije, v kterih je imela ustavoverna LISTEK. Izlet na Zaplato. Lepi, jasni dnevi prve polovice tega meseca mi kar niso dali zmirom tičati doma v tesnem zi-dovji, marveč izvabili so me skoraj dan za dnevom kam vun na prosto pod milo nebo; nekterikrat tudi kam dalje: ali v Kamniško Bistrico, ali v lepo Ko-kriško dolino ali kam drugam; in na sv. Vida dan jo pobrišem celo na Zaplato. Ze preddan prek večeru zapustim dom in jo režem proti Predvoru, kjer prenočim. Drugo jutro se vzdignem na vse zgodaj ter polagoma korakam skozi Novo vas v Suho dolino in potem zmirom više in više navkreber skozi gosti listnek proti Mačevski koči, vedno na levo in desno oziraje se, kje bi kaj zanimivega zapazil in pobral. Dalje časa mi ni bilo ničesa posebnega zaslediti. Ko pa se že bližam koči, zagledam v bukovi loži na dolomitnem z listjem pokritem pesku lepo, v naši deželi le redko vsajeno rastlino „Corallorrhiza innata" po imenu, in ne dalječ proč od nje še pre-Krasni čeveljč, „Oypripedium Calceolus", ki tudi ni tako navaden. Obe ti rastlini spadati med ceptece, ali kukavice; a kako velik razloček je med njima! Prve, bi rekel, je gola ponižnost, druge pa sama gizdavost. Poglej le to, kako ima našopirjeno glavo, svoj cvetni obod. Svetlo-rumeni medeni listek, podoben čevlju, a še bolj opanki, ti je napihnjen kakor mehur, zraven ima pa še 4 ozke navskriž stoječe temno-rujave precej dolge listke, s kojimi se hoče ponašati enako našim gizdavim gorenjkam, koje tudi brez vse potrebe nosijo dva zadej na pasu pripeta dolga in široka svilnata trakova, podobna dvema repoma, ter si domišljujejo, Bog vedi, kako jih to lepotiči. O neumne norice! Ogleduješ pa uno rastlino, ne zapaziš na nji nič ošabnega, nič prevzetnega, nič gizdavega. Na svojem, kako malo ped, visokem, zelenkastem, brezlistnem stebelci ima rahel klasek cvetja, obstoječega iz 4—6 rumenkastih majčkinih cvetkov. Le s svojo mesnato rumeno, enako koravdnemu steblu razraščeno korenino bi se smela malo pobahati, a to ima v zemlji skrito. In vendar, pri vsi tej priprostosti ti je ta rastlinca tako ljubka, da jo kaj rad seboj vzameš. Blizo tega mesta pobral sem še mahove: Duvalia rupestris, Myurella Careyaua in Zieria julacea, potem pa koj naprej in v dobri četrtinki ure dospel sem do koče, stoječe v prijazni dolinci med Golišeč-vrhom in malem Grintovcem. Oj kaka planinska rastlinska krasota se razgrinja tii človeku pred očmi! Kogar le količkaj veselijo cvetlice, se teh planinskih kra-sotic kar zadosti nagledati ne more. Tii vidiš po zvežo-zelenih tratah lepe Anemone baldensis in narcissiflora, Primilla etatior, Androsace Chamae-jasme, Soldanella alpina, Gentiana acaulis, Trollius europaeus, Saxifraga rotundifolia in še mnogo, mnogo druzih. Bregovi se ti vidijo kar rudeči od brezštevila po njih rastečih Primula calycina in Silene acaulis; skalovje pa je okrašeno z Bellidia-strum Michelii, Paederota Ageria, Pinguicula alpina in Primula Aurícula. Po kratkem oddihljeju začel sem plezati ob strmih skalnatih pečinah navkreber na 1854 mtr. visoki Srednji vrh in od tam čez globoki jarek na Zaplato. Ker je po grabnih in žlebovih, po kojih največ raznovrstnih mahov raste, še veliko snega iti ledú nakopičenega, se samo ob sebi umeje, da teh rastlin nisem veliko dobil; zato sem jo pa raz vrha Zaplate naravnost ulil navzdolž drsaje se po njenem zelenem silno strmem hrbtu proti tako stranka večino, odrekle potrebno svoto za nove oklop-iiice, terjala je kredita 8 miljonov, da se predelajo tri stare oklopnice. S tem denarjem so izdelali tri nove ladije, od starih so porabili le stroje in oklepne plošče. Da bi bila vojna uprava izboljšala tudi topove, na to ni mogla misliti, ker ji je manjkalo denarja. Celo liberalni listi so trdili — da bi se bili le motili — da se nove avstrijske ladije po trdnosti, hitrosti in glede topov nikakor ne morejo meriti z novejšimi ladijami tujih držav. Toda krivi so bili ustavoverci sami, ker oni so razpolagali z državnim denarjem. Vsled „varčnosti" liberalnih delegacij je naše brodovje tudi navadno počivalo po pristaniščih, o pomorskih vajah smo le malo slišali. Kako so se toraj mogli vaditi admirali, častniki in mornarji v svoji službi? Z novim življenjem navdahnil je naše brodovje baron Sterneck, novi poveljnik, drugi Tegetthoft', mož, ki se ni vadil v pisarni, temveč v ognji na morji. V delegacijah je dobila večino sedanja desnica ter dovolila vojni upravi potrebni kredit. Že lansko leto meseca julija so se vršile pomorske vaje vpričo presvitlega cesarja okoli Trsta in ob isterskem obrežji. Pred leti se je cenila moč vojne ladije po debelosti oklepa in topovih, sedaj pa se merita v moči oklep in torpedovka. Torpedovka je mala ladijca iz lahkih jeklenih plošč, dolga do 100 čevljev, široka 12; njen stroj premore do 500 konjskih močij, hitrost 18 do 20 vozlov v uri (t. j. če ladija v treh sekundah preplava lastno dolžino). Oborožena je z 2 ali 4 torpedi, enim malim topom, posadka je močna 10 do 12 mož. Orožje torpedovke je toraj podkop (mine), ki raztrešči najmočnejšo oklopnico, ako se ji približa. Oklopnico pa smemo imenovati plavajočo baterijo. Dolga je navadno 300—400 čevljev, s strojem 8—10.000 konjskih moči, preplava okoli 14 vozlov v uri. Moč njena je železni, več palcev debeli oklep, orožje pa so težki topovi, ki mole svoja žrela pri oknih iz ladije. Za boj z lesenimi jadijami in tor-pedovkami ima oklopnica na površji pripravljenih več manjših topov, iz kterih se vsuje toča krogelj na sovražnika. Z denarjem, ki se potrebuje za eno oklopnico, izdela se 50—60 torpedovk, v isti razmeri je tudi število potrebnih mornarjev. Kakor je torpedovki nevaren vsak strel z oklopnice, kije lahko predere; isto tako nevarna jemala torpedovka mogočni oklopnici, da je ne vrže v zrak. Po dnevu se torpedovka kaj težko približa oklopnici. Torpedovka je sicer mnogo hitrejša in vidi se je le malo iz vode, vendar jo lahko prepode goste krogle z oklopnice, preden se ji približa. Vse drugače pa je po noči, v megli ali v dimu pomorskega boja, tii se pokaže velika važnost torpedovk. Niti električna luč dosti ne pomaga. Vsled tega morejo oklopnice mnogo manj škodovati pomorskim mestom, ker bati se morajo tii in tam pod vodo skritih torpedov. In vendar tudi v prihodnje ne bo mogla nobena pomorska država napasti sovražnika brez oklopnic, kakor se tudi braniti ne more brez torpedovk. Na to so se ozirale tudi vse države od 1. 1866. Naloga našega vojnega brodovja ni, da bi sovražnika iskalo na širokem morji, marveč, da brani obrežje ob Adriji. Na to se je opiral tudi načrt, kterega je baron Sterneck predložil zadnjim delegacijam. Rekel je, imenovanemu „hudičevemu boršteku", obstoječemu iz samih starih debelo-deblih bolj pritlikastih hib ali bukev, nadejajoč se, da bodem vsaj tukaj s kakimi kaj vrednimi mahovi napolnil svojo torbico; toda tudi v tej zakleti loži ni bilo kake posebno zanimive stvari mi stakniti. Malo nevoljen jo vderem dalje po še zmirom silno strmih košenicah, želeč kaj kmalo priti v Predvor, da bi tudi moj želodec, ki se je celi božji dan precej trdo postil, kaj gor-kega dobil. V jako pekoči vročini jo primaham nekako ob 3. uri popoludne v Tupaliče do Posev-kove gostilne, kjer so mi s prav okusno južnico postregli. Od ondašnjih preprijaznih ljudi poslovivši se navežem zdajci pot nazaj na št. Urhško goro, kamur sem blizo 0. ure zvečer nekoliko vtrujen prikrevsal. Da-si jaz ta pot nisem veliko nabral, vendar svetujem vsakemu botaniku pogostoma obiskovati Zuplato in bližnje gore, zlasti Storžiča; gotovo bo vselej z bogato nabirko lepih Phauerogamov povrnil se na svoj dom. K o bič. da ne namerava pomnožiti brodovja, ampak le tako preosnovati in predelati, da bo z vspehom branil avstrijsko obrežje in pospeševal pomorsko kupčijo. Terjal je denarja za potrebno število torpedovk, s kteri m i bo mogel na štirih krajih braniti Istro in Dalmacijo ter branil v boji bojne ladije. Doneski iz državne blagajnice naj bi se razdelili na prihodnje tri leta. S temi doneski hoče Sterneck oborožiti sedanje oklopnice s torpedi, topovi, izdelati novih oklopnic, oborožiti nekaj Lloydovih parnikov z „mitrelejzami" ter preskrbeti brodovju potrebnih zalog. Znani diplomat baron Hiibner je gorko pohvalil načrt barona Sternecka, češ, da preostaje avstrijskemu brodovju dokaj široko polje ob Adriji in Mali Aziji, kjer se lahko razvija. Pristavil je tudi, da o Avstriji veljajo ravno narobe besede Palmer-stonove, ki jih je govoril o Angliji: „Anglija je pomorska država, in ne kontinentalna prve vrste; naše glavno orožje je brodovje, armada je dopol-nuje." Tudi grof Hohenwart je podpiral terjatve poveljnika mornarstva, rekoč, da se mora mirovna doba dobro porabiti, posebno sedaj v dobi železnice in brzojava. Leta 1848 je laški admiral Albini vstavil vso tržaško trgovino. Leta 1859 je moral cel armadni voj (corps) varovati naše obrežje, in vendar so se morale še umakniti posadke na Reki in druzih obmorskih mestih dvema francoskima fregatama. Na to so delegacije dovolile za 1. 1885 vsega skupaj 10,718.589 gld. Lansko leto je bilo odločenih 9,432.930 gld. S tem denarjem se bo izdelal en križar I. vrste, vojna stolpna ladija „prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf", en križar II. vrste, deset torpedovk in predelala oklepna fregata „nadvojvoda Ferdinand Maks". Odkar so postale torpedovke tako nevarne oklepnicam, gledajo pri izdelovanji novih ladij največ na hitrost. In kot hitre, dobro oborožene ladije so znani križarji, ki imajo posebno nalogo, da love kupčijske ladije sovražnikove. Tako ima n. pr. angleško kupčijsko brodovje 30.000 jadernikov in 8200 parnikov, in od teh ima komaj 300 ladij hitrost nad 12 milj. V boji toraj hitri križarji lahko vse ostale polove, ako jih ne spremljajo bojne ladije. Posnemati smo toraj začeli Bismarka tudi glede brodovja; s časom doživimo morda še v Avstriji kolonijalno politiko. H-t-b-r. Politični pregled. V Ljubljani, 24. junija. Xotranje dežele. Smešni so prepiri za prazen nič, če se vnamejo med zasebniki, od kterih se nič druzega ne zahteva, kakor da so lepo tiho in da davek plačujejo. Ce se pa zastopniki naroda zberejo, da začno prazno slamo mlatiti, kakor so to minuli teden levičarji na Dunaji storili, prepiraje se za oslovo senco v pravem pomenu besede, je pa to jako pomilovanja vredno in žalostno. 128 zastopnikov fakcijoznih levičarjev bilo je povabljenih na veliki shod, kjer naj bi se določilo, kako naj se imenuje v bodočem državnem zboru nemško-libe-ralna stranka; od tistih povabljenih prišlo jih je 90 skupaj. Štiri ure in pol vgibali so ali naj se ji reče: „Združena levica", „nemški klub", ali pa celo „klub zjedinjenih Nemcev". In ko je polpeto uro preteklo, so bili ti najnovejši Ab-deriti ravno lam, kjer so bili o začetku. Razšli so se, kakor so bili prišli. Le tolikanj so sklenili, kakor nami je brzojav poročal, da bodo'izvolili petindvajse-toričen odsek, ki naj bo potem novemu duštvu imo izbral. Ubogi nemški narod, ki imaš take sleparje za svoje poslance in mi za svoje nasprotnike. S takimi ljudmi, ki se zarad jednega imena po pet ur pričkajo, se pač ni nadjati vspešnega delovanja v državnem zboru, da bi davkoplačevalec kaj koristi od tega imel! Nova pogodba n Madjari zarad dualizma čaka nas drugo leto, ter se iz Ogerskega že slišijo posamični glasovi, da bodo Madjari letos z novimi zahtevami stopili pred nas Avstrijce in zahtevali, kar jim že celé no gré. Dvakrat smo že sklepali tako pogodbo odkar so Madjari sami svoji postali. Ker je madjarska stran avstro-ogerske države še večja, kakor naša, — kajti v državnem zboru na Dunaji zastopane deželo obsegajo 300.224 □km. in imajo 21,492.000 prebivalcev, dežela pod ma-djarsko krono je pa za 324.000 ¿km. s 15,761.000 prebivalci; razločka je toraj toliko, da je Ogerska za 23.775 □km. veča mémo Avstrije, ima pa za 5,731.000 prebivalcev manj, kakor jo nas; so podaniki krone sv. Štefana odločno na boljem, ker jih ne pride tolikanj na jeden □ kin., kakor pri nas, toraj lahko jeden več pridobi in je premožniši. Kljubu temu pa so nas prisilili, da smo mi prevzeli 70°/0 državnega dolga, sami pa le 30. Ravno tako mi po 70 °/o plačujemo, kjer imamo kaj skupnih stroškov, kakor postavim za vojake, Madjari pa le 30. Pri vsem tem imajo pa ravno tiste pravice, kakor mi. Tako je bilo leta 1867, kedar sejedua-lizem porodil in prva pogodba sklenila. Pri sklepanji druge pogodbe leta 1877 zahtevali so Madjari že svoje bankovce, t. j., drugo stran bankovca porabili so za-se in mi smo jim jo dali; poleg tiste so pa tudi še rekli, da bi radi nekaj stotin carine v svoj žep dobili, ktero morajo tuji pridelki v Avstrijo prihajajoč plačevati in tudi te jim naše dobre duše niso odrekle. Kaj pa bode sedaj pri sklepanji tretje pogodbe? Zopet nekaj novih zahtev in kakor čujemo, imajo Madjari drugo leto na dnevnem redu pripravljeno zahtevo, da se jim privoli popolnoma samostalna vojska in pa stalna rezidenca ogerskega kralja vsaj za pol leta v Budapešti z vsem kraljevim sijajem in za pol leta pa, kjer mu bo drago. Da se jim bode to z ravno tisto prijaznostjo pritrdilo in dovolilo, kakor so se jim dosedaj denarji in honvedi dovolili, je pač prašanje. Avstrija bi morala potem le pričakovati dneva, kedar se bode krona sv. Štefana popolnoma odtrgala iz njenega grba. Da na to Madjari že zdavnej delajo, je gotovo; dosegli bodo tudi, če se jim Avstrija o pravem času krepko nasproti ne postavi I Ljudsko štetje po Sarajevu je dokončano in število prebivalcev določeno. Glavno mesto ponosne Bosne, Sarajevo, ima 27.028 prebivalcev. Med temi je 15.000 Turkov; ostalih 12.000 razdelimo na tri dele in mislimo, da se ne bomo mnogo motili, če trdimo, da ste dve tretjini od teh srbskih razkol-nikov, tretja pa katolikov in Židov. Sicer pa glede poslednjih natančnih podatkov še nimamo, temveč sodimo, kolikor so nam sploh ondi razmere znane. Število 27.000 se nam za Sarajevo jako pičlo zdi ; saj je vendar bosanska prestolnica mesto Sarajevo tako raztegnjeno, da se človek prav pošteno vtrudi, preden pride od jednega konca, recimo od tega na Blažujski cesti, pa do onega, kjer se začenja za gradom cesta v Mokro. Odkar je prišlo Sarajevo Avstriji v roke, oživela je ondi obrtnija na nezaslišan način. To se znâ, da jo je k temu tudi zlobna roka prisilila; kajti v Sarajevu je bil že dvakrat velik požar, ki je povzročil, da bo mesto novo lice in evropsko podobo dobilo. Letošnjo jesen meseca septembra menda dovršilo se bodo novo vladno poslopje, v kterem bodo vse oblastnije prostor imele, da ne bodo tako raztresene, kakor so še do sedaj. Zida se tudi veča katoliška cerkev stolnica in nekaj , zasebnih hiš. Kallay se je ravnokar ondi bivajoč jako pohvalno izrazil o ondašnjih uradnikih, da so pridni, ker jim gré delo vrlo spod rok. No, saj je prav; dolgo časa je trajalo, preden je Bosna spretne uradnike dobila. Vnaiije države. Turški vojaki in bolgarski vstaši trčili so nedavno skupaj in to s tako silo, da je vničena cela banda poslednjih, 80 mož broječa, ki so se' več z ropanjem kakor s pripravami na vstajo pečali. Načelnik te roparske zadruge, Kemalov, nekdaj major v ruski vojski, in 15 mož ž njim vred je bilo ubitih; nekega druzega načelnika in pa 13 tovarišev so pa vjeli, da jih bodo s konopcem pove-ličali. Ostali so zbežali proti Kosovemu, kamor so šli jih preganjat turški vojaki. Poleg teh ima pa Bolgarija še več druzih roparjev, ki so se pa za jedenkrat umaknili v gore po Monastirski pokrajini, kjer se hočejo zbirati in vstajo pričeti. Bolgarski kmetje pa nič kaj ne marajo za-nje, ter tii pa tam še sami pomagajo, da jih, kolikor se le dit, polové. Da se Lahom na razbeljenih tleh ob Rudečem morji slabo godi, se imajo le svoji trmoglavosti zahvaliti. Kralj Janez Abesinski ima, kakor je to našim čitateljem že znano, kake tri dni hoda od Masane jako lepo zaraščen in gorat svet Keron. Lahom se je po njegovi senci že zdavnej zdehalo in lahko bi že bili po onih goščavah posedali, če bi bili kralju Janezu obljubili: 1. Da ne bodo razun Masane ob Rudečem morji nikjer drugod svoje sitnosti prodajali po abesinskih obalih. 2. Da bodo Arkit, Monkul in Arafalij prej ko prej zapu-pustili, ker so abesinska lastnina. 3. Morali bi bili obljubiti, da ne bodov posebnih poslancev imeli pri kralji Meneliku v Soi', ter da s tem sploh ne bodo nikakih diplomatskih spletek delali. 4. Bi bili morali Lahi z Abesinci napraviti tgovinsko pogodbo, vsled ktere bi bili Abesinci v Masani prosto trgovino imeli. Toliko je zahteval abesinski kralj na svojo korist; nasprotno je pa Lahom ponujal, da bo za to skrbel, da se jim joode trgovina z Abesi-nijo, kolikor so bo le dalo, polajšala in jim hoče Masano za laško pokrajino pripoznati. Lahi pa teli zahtev niso hotli pripoznati in to se jim sedaj vtepa, pa nemara da se jim bode še! „Koln. Ztg." je glede nemške politike navzlic angleški kabinetni spremembi zopet nekaj pisala, iz česa se že na prvi pogled vidi. da je pisano zato, da so za tistim prave, ravno nasprotne misli skrivajo. Omenjen časnik trdi, da se nemška politika pri tem ne bo prav nič spremila. Je že mogoče, verjetno pa ni, kajti če tudi se nadalje bere, da so bile razmere med Angleško in Nemčijo ves čas prijazne, si tega „prijaznega" ne moremo v drugem pomenu misliti, kakor v tem, da se ravno med seboj lasali niso. Sicer pa tudi do tega lansko leto že ni ravno mnogo manjkalo, kedar je Bismark zabavljati jel čez angleško nesramnost. Je že res, da je šla večina tega navideznega sovraštva na Gladstonov račun, kterega je Bismark ravno toliko obrajtal, kakor trn v peti, vendar pa se je kolikor toliko tudi med obema narodoma napetnosti kazalo. Dalje trdi „K. Z." da je Nemčija danes še ravno tako za mir navdušena, kakor je bila pred 14 leti. To ji že radi verujemo, če tudi se nam tukaj v spomin vrivajo velike priprave na boj, ki jih je predlanskim ob nemško-ruski meji z neko hlastjo delala, kakor bi se bili imeli že drugi dan sprijeti in vendar ji Rusi niso dali druzega povoda, kakor tega, da so nekaj polkov konjikov iz sredine cesarstva zamenili s tistimi, ki so bili sedaj ob meji. Nemčija bo miroljubna, dokler se ji ne ponudi priložnost na dobiček. Pri tolikem številu političnih sodelavcev, kolikor jih ima ravno Nemčija v Avstriji, ki so vsi v njeni službi, se nam pač ni preveč zanašat na njeno miroljubnost; zaupati ji pa že celo ne smemo! Včerajšnji Londonski telegram naznanil nam je sporazum med liberalci in konservativci, kar tolikanj pomeni, kakor, da so liberalci konservativnemu kabinetu obljubili vsaj nagajati ne, če že druzega nič. Salisbury je nato prevzel vlado. Kaka pa li bo ta vlada? Taka, da bi Kranjec rekel: boljše je drva sekati in kamnje tleči, kakor pa v Salisburyjevi koži biti; poleg tega se pa šele ne ve; za koliko časa, da bode to konservativno ministerstvo na krmilu ostalo. Gladstone jim je zunanjo politiko tako zmedel, da se morda brez velike vojske ne bo dala vravnati. In vendar bode Angleška v prvi vrsti svoje oči na to obrnila, ter od mininistra zahtevala, da ji pridobi zopet staro dobro ime, kterega ji je Gladstone zapravil. Sudan je šel, v Egiptu jim ni mogoče dalje gospodovati, ker se temu skupna Evropa protivi, če ne bodo drugače gospodariti začeli; v Afganistanu jim bodo Rusi polagoma tla tako spodmaknili, da še blizo ne bodo mogli; kajti med Rusi je že sedaj misel razširjena in deloma tudi že vtrjena, da se mora Afganistan čem preje tem bolje angleškemu vplivu izmakniti, ako Rusi sploh sami sebi dobro hočejo, kajti to pa vsi dobro vedo, da Salisbury ni Gladstone. Z Gladstonom so se igrali, kakor se jim je zdelo, ker je že star in otročji postal. Salisbury jim bo pri prvi priložnosti zobe pokazal, ker ima že zdavnej — od nekdaj piko na-nje. Dela se toraj v očigled tega konservativnemu kabinetu ne bo manjkalo, če mu bodo le liberalci mir dali. Poleg teh bode moral pa tudi vso svojo pazljivost na Irsko obrniti. Da se mu ne bo posrečilo sočutje te pokrajine pridobiti, je verjetno, da, skoraj gotovo; toda ravno tako gotovo je tudi, da se tudi Salis-buryju ne bo bolje godilo od strani fenijcev, kakor se je Gladstonu. Če bi pa on svoj vladni plašč tako po vetru obrnil, da bi se Irci nadjali lepše bodočnosti, bi bil pa mož na konji; žalibog, da se tega pri angleški sebičnosti ni nadjati! Španjolska vlada se je hudo pregrešila nad španjskim narodom, da mu je tako dolgo prikrivala pravi značaj bolezni, ki je po vseh južnih pokrajinah španjskih grozno razširjena. Neodvisni zdravniki so jo pa takoj s pravim imenom krstili, rekoč, da je to prava azijatska kolera, prav tista huda, ki človeka umori v 7 do 48 urah. To je potrdil tudi amerikansk zdravnik L a Graja, ki se ravno sedaj z opazovanjem kolere bavi. Od sto zbolelih bolnikov umrje jih navadno po 50, pa tudi po 55 in to v 7 do 48 urah. Zanesli so jo bili letos spomlad delavci iz Al c ire, ki so svoje umazano perilo v reki prali, ktero so ondašnji prebivalci pili. Tako vsaj se pripoveduje. Amerikanski zdravnik vcepljevanja kolere ne obrajta mnogo, če tudi je ne razglaša za sleparijo ; temveč on misli, da prave pomoči vcepljevanje že zarad tega ne more dati, ker ne pride s črevi in želodcem v nikako dotiko, ondi kakor je znano se pa kolera prikaže. Vera je edino sredstvo, pravi amerikanec, ktero pri cepljenji še najbolj pomaga, ker je vsak vcepljenec do dobrega prepričan, da ne more za kolero umreti, ravno ker ima vcepljeno. Da pa vcepljenih manj zboli in še manj pomrje, kakor pa necepljenih, je resnica. Dr. Ferrana je privedlo na misel vcepljevanja opazovanje, da nihče, kdor je jedenkrat kolero srečno prestal, je v drugič ne dobi ali k večemu nekoliko bolehen postane. Ljudje so pa tako zaupanje vanj dobili, da trumoma k njemu derejo in si kolero staviti dajo. Izvirni dopisi. Z Gorenjskega, 22. junija. Govorica o naših gorenjskih tatovih bo nienda vendar le resnična. Naše okrajno c. kr. glavarstvo v Radoliei je zauka-zalo vsem občinam, da imajo svojo domovje stražiti od desetih zvečer do druzega jutra. Zažugana je tudi kazen srenjam, kjer bi se to ne spoluovalo in na zvesto spolnovanje ukaza od strani srenj imajo paziti in poročati c. kr. orožniki. Mi smo c. kr. glavarstvu prav hvaležni za varnost in skrb, ktero nam z ukazom skazuje. A nasproti pa moramo tudi opomniti, da bode kmetiške posestnike to hudo zadelo. Pomislimo le, koliko ima kmetovalec dela, n. pr. ravno o tem času, s košnjo; takoj potem z žetvo in za tem s sejanjem in tako kaže pot delo delu skozi celo leto. Kako naj pa celi dan težko dela in se poti, po noči pa čuje in straži? Saj menda bi bilo bolje, da bi orožniki pred tatovi stražili, kakor pa da bodo pazili na srenje ali bodo straže preskrbovale ali ne; ker čuti bodo vendar-le morali, če bodo hotli vedeti, kaj se godi — se ukaz h spolnuje ali ne. Če je nevarnost res velika, naj bi si nekaj vojakov privzeli iu bilo bi vse bolj varno, kakor tako. Saj sili se kmetje brez orožja tako ne bodo mogli zdatno vstavljati in na dolgo časa tudi nočnih straž ne bodo mogli opravljati. Take so naše misli; mogoče pa, da bode boljše, kakor mislimo. Iz Ormoža, 20. jun. (Svečanost nemškega vitežkega reda.) Dne 18. t. m. bila je pri sv. Miklavži poleg Ormoža lepa svečanost. Preč. gosp. dekan Albin Svinger dobil je od prednikov visokega nemškega reda nalogo, sprejeti začasne obljube gg. župnikov Gaj n kar j a iz Ormoža in Napasta iz Velike Nedelje, ktera sta pretočeni mesec končala svoj novicijat. V to svrho zbralo se je pri sv. Miklavži precejšnjo število duhovnikov, med njimi vsi duhovni nemškega reda bivajoči na spodnjem Stajar-skem in ker je bila svečanost prejšnjo nedeljo iz prižnice naznanjena, tudi veliko vernega ljudstva iz domače in sosednih župnij. Ob devetih pričela se je slovesnost, ko so duhovniki v procesiji šli iz okinčanega župnijskega dvora v cerkev. Po kratki molitvi storila sta omenjena dva gospoda župnika svoje redovne obljube ter prejela iz g. dekanovih rok lepa zlata prsna križa v znamenje, da sta uvrstena v ta starodavni red. Potem je sledila pridiga. Gosp. Skuhala, župnik Središki, je v temeljitem govoru razložil zbranemu ljudstvu važnost in svetost redovnih obljub in pomen križa, kterega nosijo na prsih bratje nemškega vitežkega reda. Po pridigi je preč. gosp. dekan pel slovesno sveto mašo, po kteri so se duhovniki zopet v procesiji vrnili v župnijski dvor. Med vso slovesnostjo so pogosto pokali mož-narji, in tudi med obedom, ko je g. dekan napit-nico napil Njega cesarski visokosti nadvojvodu Vi-ljelmu, vrhovnemu poglavarju nemškega reda, in Nj. Ekscelenciji g. knezoškofu Lavantinskemu itd. —g- S Hrvaškega, 20. junija. (Knjige „Matice Hrvatske". Raznoterosti.) Pretečeno soboto jela je „Matica Hrvatska" razpošiljati svoje knjige, obsegajoče 150 tiskanih izdane v 50.000 kosih, ki stanejo najmanj 20.000 gld., ki se morejo imenovati presijajni narodni dar. Smelo trdim, da ni na svetu knjižnega društva, ktero bi za tako majhno letnino (3 gold.) udom podajalo toliko, tako silno lepih knjig, prelepih po obsegu in po vsebini. Med temi so 4 zabavne, 1 na pol zabavna in na pol podučna, 2 naukovne. Omeniti jih hočem le površno, ker je bilo v par dneh tudi le površno pregledati jih mogoče: 1. Peroni i olovkom: Sergij. To so črtice (4), v kterih nam črta pisatelj (Dobrovničan) bolj zapletene dušne probleme v idealnih potezah. 2. Sokica: Okrugič, je igrokaz, vzet iz življenja Slavoncev iz 1. 1848 in 1849, tendenca mu je plemenita in rodoljubna, spada med najboljše igrokaze. 3. Kap i ta nova k c i: J. E. Tomič, povest, ki se godi 1. 1739 in 1740, živo riše tedanje razmere v Slavoniji, kakošna je bila vlada po turškem oslo-bojenju in preširnost nemških vojakov. 4. Pripoviesti (3): Šenoa. Znan je Šenoin pripovedovalni talent. 5. Slike iz pomorskoga života: J. Caric (učitelj ladjoslovnih predmetov v Bakru, sam po-morec) zanimiv pomorski potopis (čez sredozemno morje I), razklada mornarsko življenje in razne prikaze morja in zraka. Knjiga ima 12 prelepih podob, podobo ladje, morjevid, slovarček le mornarjem bolj znanih besed in ladjarsko imenoslovje. 6. Iz bilinskoga svieta: prof. dr. Kišpatič. Duhovito pripoveduje zgodovino rastlinstva in zemljo-pis njegov. Pridejana je pojasnujoča zemljopisna karta, kako je rastlinstvo po zemlji razdeljeno (od prof. dr. Jiruša) v 14 barvah. Tu dobiš prelepe opise rastlin v morju, gozdov, rastlinskih velikanov, vrtnih rastlin, obsega tudi 30 velikih lepih podob. 7. Poviest rimska: Tomič (od osnutka do obejuh Grakhov), delana po slavnem Francozu Duruyu Moinmsenu itd. Dodal je kratki načrt rimske književnosti, kar navadno v takih knjigah pogrešamo. Pisatelj ne našteva toliko suhoparnih dogodkov in letnic, kolikor značaj in moč rimskega duha, kažoč, kakošen je bil v sili, v sreči, da je bil stanoviten, delaven, kakošen v bogočastju, v spoštovanju starišev, v čislanju domovine in družine, v izpolnjevanju postav. Zadej imaš zemljovid stare Italije, narejeno pri Just. Perthesu v Goti, tako lepo, da se ji boš čudil. „Matica Hrvatska" popolnoma umeva svojo nalogo. Ker je pero že pomočeno in v roki, naj pristavim še par besedi, ki s poprejšnjimi vrsticami niso v nikakoršni zvezi. Menim glasovitega državnika naroda angleškega, Gladstonea, o kterem sodim, da se širijo krivi pojmovi o njegovem delovanju, in da se zato bolj zaničljivo o njem govori. Angleški liberalci (podobni našim konservativcem) so v besede pristnem pomenu liberalci, ljudje, ki spoštujejo pravico povsod, ter se potegujejo za človekoljubje. Angleški „konservativci" so bili, na čelu jim Žid Beaconsfield, ki so Bolgarom kneževino raztrgali in druge Slovane prikratili; oni so iz gole sebičnosti neprijatelji vsakemu večemu, zlasti pa Slovanom. Liberalci z Gladstoneom, takrat v manjšini, so prvi povzdignili glas v imenu človeštva proti morijam po Čerkesih in Bašibozukih na balkauskem poluotoku doprinašanih, ter s svojimi tabori dosegli, da so se človeške pravice priznale vsaj nekterim Jugoslovanom. Gladstone je odkritosrčni prijatelj Slovanom, zlasti južnim. On dopisuje s prvim škofom jugoslovanskim, z J. J. Strossmayerjem, kteremu je obljubil, da ga bo na koncu dni še obiskal. Strastni napadi konservativcev na Gladstona iinajo značaj o s ob ne mržnje, kar je neplemenito, in pač njegovega kabineta mu je takorekoč vgodna priložnost, veličino svoje državniške razumnosti in sijaj svojih velikanskih na-misli neokrnjen ovarovati. Pad njegov ni pravilen, ker je bilo 70 glasov njegove stranke slučajno nenavzočnih. Konservativci to dobro vedó, zato toliko obotavljanja od strani Salysburyjeve sestaviti novo ministerstvo, ker onih 70 glasov se more in se skoraj gotovo tudi bo, proti njemu obrniti. Dvema milijonoma je Gladstone priboril volilno pravico in mnogo drugih polajšav, vsemu temu so se upirali konservativci. Trezno angleško ljudstvo ima še toliko zdravega razuma, da bo znalo ločiti svoje prijatelje od konservativnih upivnjakov, zato se je nadjati, da mu bo izkazalo svoje popolno zaupanje, in da bo Gladstone v prihodnjih volitvah veličanstveno zmagal. Egiptovski nevspehi se mu ne morejo pred-metati po pravici; ako bogata Angleška s svojimi ogromnimi sredstvi ni mogla zmoči vseh prirodnih ovir, bi jih li bile druge zadolžene države? Ako listi v deželi miru božjega in pobožnega življenja pišejo za konservativce in ako bi v pojudeni Avstriji rajši danes ko jutri Beaconsfielda II. postavili za minister-skega predsednika, vedó prvi čemu, drugi pa še niso pozabili Gladstoneovega: hands off (roke proč)! Vili n ski. Domače novice. (Včeranje seje mestnega odbora) vdeležilo se je 20 svetovalcev pod predsedstvom gosp. župana Gr as s ell i j a. M. o. dr. Zaruik sporoča, da je izstopil iz mestne službe magistratni praktikant Viktor pl. Schrey, ker je postal kancelist v kranjski hranilnici, ter priporoča da naj se ta izstop odobri, dalje pa, da naj se njegovo mesto ne razpiše, temveč kar tako podeli kakemu prosilcu, kterih se je že pet za tisto oglasilo. Podžupan g. Petričič nasvetuje, da naj se g. Karol-Sirnikova ponudba 000 gl. za mestno hišo št. 19 pred Prulami zavrže, ker je prenizka. Se zgodi. Sporočilo ravno tega odbornika o redu v bla-gajnicah in mestnem gospodarstvu vzame se na-znanje. Odpis dolžne stanarine Jožefa Grmeka se po nasvetu m. o. dr. Stareta sprejme, ker Grmek sedaj nima prav nobenega premoženja. Odpis znaša 94 gld. 41 kr. O oddaji zgradbe nabrežja poleg Hradeckijevega mostu sporoča m. o. Potočnik a) da naj se ponudbi A. D okle ve in J. Kneza o sprejetji tiste zgradbe ne sprejmete; b) ter naj se razpiše meseca septembra zopet javna dražba, v kteri naj se zgradba nabrežja ob llradeckijeveiu mostu določi do konec avgusta 188G; in c) dotlej pa naj se pooblasti mestni magistrat za vse skrbeti, kar se bo za ohranitev dotičnega nabrežnega zidu potrebovalo. M. odborn. dr. Tavčar je zato, da se delo takoj izroči podjetniku A. D ekle vi, in naj se rok dovršitve določi do konec oktobra 1885. M. o. Gogala je za predloge Potočnikove, ravno tako Bleiweis vitez Trsteniški, in so se konečno tudi nasveti sprejeli. V c. kr. mestni šolski svet nasvetoval je prof. Zupan v imenu šolskega odseka, da naj se zopet izvolita dosedanja prof. Leveč in dr. Tavčar, da bi se jima s tem pripoznanje dalo za dosedanje delovanje; proti temu nasvetu oglasi se dr. Z ar nik s predlogom, da naj se tjekaj izvolita gg. dr. Ivan Tavčar in c. kr. učitelj Srečko Stegnar, kar se je tudi zgodilo. M. o. Valentinčič poroča o nameravanem jahališči, da je dotični odbor pač pripravljen zahtevano svoto 3623 gld. 88 kr. za prostor plačati. Ker pa ne potrebuje več, kakor le 400 D0, vse ostalo tudi plača in taisto pokloni v dar mestu s pogodbo, da mesto oskrbuje park okoli jahališča. V druge pogodbe se pa društvo ne more spuščati. G. Valentinčič priporoča sprejem ponudbe. Mestni odbornik Lud. Eavnihar je odločno proti ponudbi, ker si je jahalno društvo le zarad tega premislilo, da bi se slovenskim napisom na jahališči ognili, kterih po nobeni ceni ne marajo. Odbornik nasvetuje, da naj mestni odbor na vsak način ostane pri svojem prvotnem dotičnem sklepu. S tem predlogom se strinja tudi dr. Blei weis. Mestni odbornik Valentinčič se zopet oglasi na podporo ponudbe; on se opira na zasobno izjavo g. Mayerja, ki mu je rekel, da proti slovenskim napisom nima ničesar in bode tudi skrbel, da bode jahališče mestu na kras. Pri glasovanji sprejel se je predlog gosp. Rav-niharjev. (Red slovesnosti v cerkvi Jezusovega Srca) prihodnjo nedeljo, 28. junija 1885. Ob devetih po-svečevanje altarja v kapeli sv. Cirila in Metoda; okoli polu enajstih velika maša pri velikem altarji in tiha maša pri novoposvečenem altarji, po veliki maši vkladanje sklepnega kamna in poslednjič zahvalna pesem. Slovesnost opravljal bode premil. knezo-škof dr. Misija. (Neslanost.) V predvčerajšni 139. štev. poroča „Slov. Narod" od neke deputacije Ljubljanskih bukvovezov pri mil. knezo-škofu, naj bi zabranili „Katoliški bukvami" napravo Katoliške (!) bukvo-veznice. V tolažbo prizadetim tii javno izrekamo, da na to „Katoliška Bukvama" še mislila ni. Moral jim je medveda le kak šaljivec natvesti, ali pa človek s kakim hudobnim namenom. Toraj bi bila bukvovezna deputacija na dotičnem kraju lahko vse sama opravila ter bi ne bilo treba mil. kneza z domišljijami nadlegovati. Bukvoveznica bi bila „Katol. Bukvami" sedaj v očitno zgubo, za tako pa nikdo rad ne dela. Druzega ne bomo zavračevali, ker pri nevošljivcih se pač malokdaj kaj opravi. „Katoliška Bukvama („Duhovno Pastirstvo"), III. del, obsegajoč nauk o sv. zakramentih, je ravnokar izšel. S tem zvezkom utegne dušnim pastirjem posebno vstreženo biti, ker obravnava najvažnejša sv. opravila mašnikova z ved-nim ozirom na dejanske potrebe duhovno-pastirske službe. Dobiva se v „Katol. Bukvami" v Ljubljani ter stane 1 gl. 5 kr. po pošti poslan 1 gl. 15 kr. (Kresovi) goreli so sinoči zopet po celi deželi po višavah, po hribcih, kakor tudi po planem na spomin tistih žalostnih časov, ko je Turek po naših krajih požigal in so si ljudje njegove uskoke s kresovi po gorah naznanjali. Posebno krasen bil je letos tudi „Sokolov" kres na zgorenjem Rožniku pri cerkvi, kjer se je vžgala nalašč za to pripravljena velikanska kopica drv in brstja. Plamen kakor steber visok plapolal je kviško, iskre so se pa visoko pod oblake dvigale. Za cerkvijo vžigal se je umetalni ogenj in spuščali so se raketi, ki so ognjenim zmajem podobni proti nebu sikali, visoko pod oblaki pa so se razsipali na mnogo žarnih lučic, svitlim zvezdam podobnih. „Slavec", tukajšnje pevsko dru štvo, je pa na stotine zbranega občinstva prav na veliko zadovoljnost razveseljeval pozno v noč. Kresove prižigali pa so tudi drugod po svetu na sinočni večer, če tudi iz druzega povoda. Poletje se je pričelo namreč v noči med 21. in 22. t. m. in Nemci so se nekdaj spominjali paganskega praznika, kedar so v starih časih solnčnemu bogu ognje prižigali ob času solnčnega povrata meseca junija, ali kakor se v nemškem reče: „Zur Zeit der Sommer-Sonnenwende!" Sedaj so po Nemškem kresove mcuda že večinoma opustili. Saj tako nam pripovedujejo, kteri so z ondašujimi razmerami znani. (Pisateljsko podporno društvo) ima jutri (četrtek) ob 6. uri zvečer svoj redni občni zbor v čitalnični dvorani. Društvenike opozarjamo, da se naj vdeleže vsaj v tolikem številu, da bode sklepčen občni zbor, k čemur je treba navzočosti 15 društvenikov. (Pri cerkvi na Rožniku) so bila včeraj dovršena popravila iu so se poslednji odri odpravili, ter je sedaj ta hiša božja jako okusno v dveh barvah prenovljena. Pod Rožnikom pa nova kapelica Lurd-ske Matere Božje prav lepo napreduje. Zida se iz neotesanega kraškega kamnja, ktero bo vsej kapelici pravo podobo kake skalnate dupline dalo. Visoka bo 4 metre, Marijina podoba v njej pa 2 metra. (Padel je) sinoči na Gradu „čez stare šance" Franc Kune, učenec 4. razreda mestne šole, kresove preštevajoč, ter si je zlomil roko in nogo in pa na čelu se je nekaj potolkel. Ondi bi bila pač ograja živo potrebna, in če ni drugače mogoče, naj se napravi potom javnih milodarov. Vsak bo rad dal 2 krajcarja in ograja bo kmalo stala (Popravek.) Prav po nesreči, proti volji vred-ništva so se vtihotapile v podlistek besede: Je to pisanje poštenjaka? Ker se osebnosti nikoli nočemo dotikati, bodi zmota s tem popravljena, ter naj se čita: Je li to pisanje kristjana. (Stepli so se) sinoči ob 1I2 8. trije kmetski ne-rodneži z brambovci na Poljanskem nasipu pred bramborsko vojarno. Enega rogovileža so vojaki prijeli in zaprli, druzega so prav dobro nabili, tretji je pa srečno pete odnesel. Opomniti nam je še, da so prišli omenjeni trije kmetje brambovce s „krom-pirjevci" dražit in so večinoma dobili, kar so iskali. (Deželni odbor v Gorici) je imenoval Al. Gotica, ki je svršil vinarsko in sadjarsko šolo v Klostemeuburgu z odličnim vspehom, na deželni kmetijski šoli (slov. oddelek) pomočnim učiteljem. Telegrami. Praga, 24. junija. Vlakova na božjo pot v Velehrad dne 28. in 29. t. ni. sta iz zdravstvenih ozirov prepovedana, ker so se na Velehradu nalezljive bolezni prikazale. Rim, 24. junija. Konzistorij bo meseca julija in se bodo imenovali za kardinale nad-škofje Sidnejski, Kol n s ki, Capuaški in Bolonjski; poleg teh pa tudi papeževa hišna prelata Cristofari in Schiaffino. Madrid, 24. junija. Odborniki Madridskih trgovcev zahtevajo resno od kralja preklic dekreta, ki objavlja, da je v Madridu kolera, ker bo vsled tega trgovina veliko škodo trpela. Kralj je pa rekel, da je na veliko nesrečo kolera Madridu res, in se toraj dekret ne da preklicati. Josip lieuteche1 rgovee, iz Sternberga. — Kopstein, trgovec, iz Siska. Pri Slonu: Györlfy, Franki, Nowak, Bajar, trg. pot., z Dunaja. — Emil Frick, knjigotržec, iz Gradca. — Ernst Buzzi, zasebnik. — Julij Moro, trgovec, iz čovdada n. L. Pri Južnem kolodvoru: Robert Zuppinger, trgovce, z družino, iz Aleksandrije. — Helena Vidmar, zasebniea, iz Spitala. — Frančiška Engler, zasebniea, iz Vidma n, L. — A. Kos, zasebnik, iz Verja. Žitna cena. Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 90 kr., — domača 7 gl. 26 kr. — Rž 6 gl. 44 kr. — Ječmen 4 gl. 95 kr. — Ajda 5 gl. 60 kr. — Proso 6 gl. 60 kr. — Turšica 5 gld. 60 kr. — Oves 3 gl. 62 kr. DunnjNka borza. (Telegrafično poročilo.) 24. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 4 % avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije...... London ....... Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini ...... Nemške marke...... Od 23. junija. Ogerska zlata renta 4#> „ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. „ Liinderbanke..... „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice .... ,, Tramway-drustva velj. 170 gl. . 4 % državne srečke iz 1. 1854 4% „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864 „ „ „ 1864 . . Kreditne srečke .... Ljubljanske srečke .... Rudolfove srečke .... Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice . „ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . 82 gl. 50 kr. 83 n 10 108 50 99 15 r 858 n. _ 288 n 25 124 n 25 * 9 rt 85 f> 5 B 87 60 n 95 n 99 gl. 30 kr. 92 n 90 r> 98 n 25 n 95 rt 75 n 565 29 S 201 75 90 250 «1. 128 — 500 139 50 100 167 50 50 166 50 100 175 75 n 20 23 n — n 10 n 17 n 75 n 113 106 104 75 m Poslano. Častiti gg. volilci Kranjskega, Loškega in Tržiškega volilnega okraja! Dopisi, kteri so došli centralnemu volilnemu odboru v Ljubljani in tudi meni, spričujejo, da nameravajo častiti gg. volilci tamošnjega volilnega okraja v slučaju druge volitve za državni zbor, mene za poslanca voliti. Zaupanje, ktero meni častiti gg. volilci s tem dokazujejo, je meni v največjo čast, in jim zato izrekam svojo najprisrčnišo zahvalo. Ker se pa posel deželnega odbornika, ki mi ga je deželni zbor naklonil, nikakor ne more vspešno opravljati, ako se mora ob času državnega zbora skoraj pol leta pretrgati, zato ne morem prevzeti kandidature za državnega poslanca, in to očitno izjavljam, da bi se pri volitvi glasovi ne cepili. Zagotovljam pa častite gg. volilce, kteri so me počastili s svojim zaupanjem, da mi bode to ostalo vedno v hvaležnem spominu, in da bodem na svojem mestu delal z vso svojo močjo v korist naše drage domovine. V Ljubljani, 24. junija 1885. Oton Detcla, deželni poslanec in deželni odbornik. T «j c I. 22. junija. Pri Maliču: Maks Wolf, trgovec, iz Monakovcga. — Viktor Nedielka, trgovec, z Dunaja. — Avgust Seufert, trgovec, iz Oborloutersdorfa. — P. Wrany, trg. pot., iz Warnsdorfa. — V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani je dobiti: jb DUHOVNO Slovenskim bogoslovcem tu mašnikom spisal (1) _Ynton Zupančič, profesor pastirstva. I. del (oseba pastir jeva, homiletika, katehetika) stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr. II. del (splošnja liturgika, ljudske pobožnosti, brevijar, sv. maša) velja 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr. III. del (sv. zakramenti) velja 1 gl. 5 kr., po pošti 1 gl. 15 kr. Dovršni zvezek še izide. Ivan I