209. Hamu
U Ljubljani, u torek. 10. septembra 1907.
XUeto.
lahaja vsak dan ivećer, izimši nedelje In praznike, ter velja po pottt prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, Z* Četrt' leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en me8ec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira, — za ouaaiia se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovatl*
— ROkOpiSi Se ne Vračajo. — Uredništvo In npravnlfttvo je v Knaflovlh ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstf., UpravniŠtVO pa V pritličju. — UpravniŠtVU naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne.StVaTL
JVTesečna priloga: •»Slovenski teknile11.
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10. h.
Upravništva telefon št. 85.
Uubllano-Celouec.
Ljubljanski Nemci so z nepopisno radostjo in iskrenim zadoščenjem pozdravili nečuveno žaljenje in ponižanji', ki se je zgodilo Slovencem povodom cesarjevega prihodu v Celovec.
Svojo radost utemeljujejo Nemci tmkodo:
Zgodilo se je v Ljubljani, da so bfle f r a n k f n rtarsi e zastavo snete, v Domžalah pa bombardirane, zato jo tiuii prav, da so je tako zgodilo s slovenskimi zastavami v Celovcu.
Daljo pravijo: Nemci na Kranjskem so imeniten faktor, Slovenci na Koroškem pa nimajo nobenih pravic; če razobesijo Nemci na Kranjskem frankfurtnrske zastavo, je to njih pravica, če razobesijo Slovenci v Celovcu svojo narodno zastave, je to predrznost in izzivanje.
Ta stvar ne stoji tako. kakor jo popisujejo Nemci. Že razloček mod slovensko narodno zastavo in frank-furtarico je bistven. Kako globoko-sežen je ta razloček, se je pokazalo prav v Celovca povodom cesarjevega prihoda. Deželno vlad ni sluge so namreč snemali frankfurtarske zastave, ker vidi vlada v njih demonstracijo zoper cesarja in zoper avstrijsko državno misel, Frankfurt a i*-ska zastava je pangermanski simbol. To je nvidel tud ■ fanutičnonem-ški župan celovški in zato je delal, naj bi se nikjer ne razobesile take zastavo.
Slovenski fcrobojniei ne more nihče pripisovati takega pomena. Slovenska trobojnica je zakonito pri poznana zastava vojvodine Kranjske in simbol zgolj slovenske nacijo-nalne skupnosti. Xiti kot jllgoslovail-ski simbol ne moro veljati, ker se raz-1 i kuje od zastav drugih jugoslovanskih narodov.
Prankfurtarica izraža teženje nemštva za združenje avstrijskih pokrajin z Nemčijo, a predpogoj temu je razbitje avstrijske državo. Frank-fartarica jo torej simbol, kateremu no more biti prijazna država, se manj pil narod slovenski, saj bi združenje
z Nemčijo pomenilo za slovenski narod kruto zatiranje, kakršnega so deležni Poljaki mi Nemškem, in sistematično ubijanje.
Nasprotno pa slovenska trobojnica nima nobenega takega pomena. Zato pa je razo besen je lY.siikfurt.-ir-»ke trobojniee izzivanje in žaljenje slovenskega naroda? razobesanje slovensko trobojniee pa zgolj samo manifestacija, <U» kje tudi SI ovenei žive.
Ivai' se pa tiče pomena, ki ga ima nemški živel j na Kranjskem na oni Strani, iu slovenski živelj na Koroškem, jo pač vsako primerjanje samo smešno. Xa Koroškem, ki je bila nekdaj popolnoma slovenska, živi toliko avtohtonskega slovenskega ljudstva, da ljubljansko večinoma priseljeno uemštvo poleg njega sploh čisto nič ne šteje.
Paralela med pravicami kranjskih in koroških Nemcev se je praškim listom popolnoma ponesrečila in istotako poskusi teh listov, opravičiti atentat celovškega župana. Kar se jo zgodilo v Celovcu, to je neod-pustljivo in nepozabljivo, to je krvavo žaljenje slovenskega naroda, za katero pride gotovo dan plačila.
II. shod narodno-radikol-nejn Moštva v Celju.
Dijaško-soeialni odsek
jo otvori! v petek ob 3. uri popoldne podpredsednik jur. Fr. L i p o 1 d. Prvi je govoril med. Mirko Černič o tem i: Alkohol, nikotin, spolno vprašanje med slovenskim dijaštvom. Govornik smatra mod socialnimi vprašanji alkoholizem za najbolj pereče, ker straži vhod do rešitve drugih socialnih vprašanj. Alkoholizem je zloraba alkohola. Dokler so posledice te zlorabe omejene na poedinca. govorimo o osebnem alkoholizmu, hujši pa je socialni, ki so javlja v družbi: občini, državi, narodu ali njegovih slojih: delavstva in dijaštvu. Govornik razvija v daljšem govoru škodljive posledice alkohola na človeški organizem in na družbo. V Evropa pride lia leto na vsako glavo povrek vina litrov (v Avstriji 22 litrov), piva 4o litrov (v Avstriji 32 litrov), žganja O1 j litra (v Avstriji 9 litrov!). V Avstriji s«- izda na Leto za alkoholne pijače 2200 milijonov kron. Med Slovenci je v tem oziru Še bolj žalostno: leta 1005. je hilo na Kranjskem zadaeanega Sv* milijonov litrov Žganja, 1-J milijonov litrov piva in 15
milijonov litrov vimi. Zganja i/pije povprek vsak kranjski prebivalec 11 litrov (palmo v tem ozirn nosi raci o i 1 j i š k i okraj, kjer pride na vsakega prebivalca po 23 litrov, tedaj W .j litra nad povprečno mero v Avstriji lakoj za njim pa pride ljubljanska okolica!) To številke govore, kje iskati vzrok zaostalosti kranjskega 'prebivalstva i t i kje tiči vzrok tiste bede« Ki tira Kranjce y
daljno Ameriko. 5kraf toliko se izda na Kranjskem za alkoholne pijače kot znašajo vsi davki z vsemi dokla-dami vred!
Kako vlogo igra alkohol med dijaštvom 1 Anali dijaški' zgodovine iz polpretekle dobe nam kažejo žalostno sliko. Koliko idealov jo pognal alkohol pO vodi, koliko talentov je uničil. Središče vsega našega društvenoga življenja je bilo pijančevanje. In kakor se jo vzgojilo dijaštvo na visokih šolah, tako je ostalo kot nradni-štvo v življenju. »Ne le kar veleva mu stan . . .« je postala lepa fraza. V najnovejšem času se je marsikaj iz-premenilo na boljše. Slovenski dijak ni več samo pohajkovale** in veseljak, mu pak se bavi tudi resno z življeil-skimi vprašanji. Alkoholno zlo sicer ni več vkoreninjeno med slovenskim dijaštvom, vendar o kakem protial-koholnem gibanja ni nič opaziti. Go-
j vornik vidi edino rešitev alkoholnega j vprašanja kot socialnega zla v absti-! neiici. Dijaštvo naj vstopi v kl'Og protialkoholnih agitatorjev, zato pa mora s svojim zgledom prednjačiti. Dijaštvo naj snuje abstinenčne krožke in naj se v svojem glasilu bavi temeljito z alkoholnim vprašanjem.
Isto absolutno odklanjajoče stališče je zavzel referent proti nikotinu. Leta 1906. so je porabilo v Avstriji tobaka 365 tisoč centov, za kar se je izdala vsota 227 !_> milijona kron, h kateri gotovo prispeva slovensko dijaštvo z razmeroma visokim dolom.
Alkoholu in nikotinu se pridružuje kot tretji ropar človeškega zdravja in sreče njih brat oziroma sin: spolni eksces. Ne glede na škodljivo posledice, ki jih provzroei na poedineu, jo potomstvo oslabljeno i 11 predisponirano za razno bolezni. Te-
žok problem je spolni problem: II11L največji učenjaki si niso edini, ali naj zahtevajo popolno vzdržnost, ali dopuščajo mnogožonslvo in mnogo-moštvo. Govornik se ne pridružuje uiti prvim, niti drugim, priporoča pa kot najboljši sredstvo proti spolnemu ekscesu alkoholno abstinenco in gojitve telesnih vaj; športa, toh>-vndbe. Zahteva spolnega pouka za mladino pp v to opravičenih, namreč šolski!) zdravnikih.
Y debati je utemeljeval phil. Viktor Zala r ta vprašanja z etičnega Stališča, dr. Henrik Tarna pa je Ogovarjal ekstremnim nazorom referenta glede alkohola in nikotina. Ne Ollid niitiis! bo tudi to pravo treslo. Da zmerno uživanje alkohola in nikotina Škoduje, tega veda še ni doka-
zala Tembolj pa treba gledati, da se J        H koncu opiše govornik pomen prekorači meja.    Glede spolnega I družabnega občevanja in si želi v tem
ozirn temeljitega izboljšanja razmer.
V debati sta govorila jurist L i -p o 1 d in podnačelnik »Slovenske sokolske zveze« S ni e r t n i k o pomenu Sokolstva in grajala dosedanjo brezbrižnost dijaštva v tem oziru. Tehnik H o č e v a r je odvrnil, da je položaj danes že bistveno drugnčen;
n*
vprašanja obžaluje, da socialne institucije današnjega časa žabranjujejo individuu spolno občevanje v tisti dobi, ko je zanje najbolj sposoben. Stoji pa pa stališču, da porhorescira spolno občevanje z bitjem, s katerim se ne moreš združiti za življenje.
Y vprašanju: Telesna vzgoja, so-kolstvo in socialna vzgoja je referira] techn. Janko H o č e v a r. Dijaška leta. so določena za naporno duševno delo. v katerih treba mnogo energijo, ki je odvisna v prvi vrsti od telesne moči. To pridobimo v prvi vrsti z bivanjem v prosti naravi in s sistematičnim vežbanjem mišic, s telovadbo. Priporoča dijaštvu dolge iz-prehode, ki naj odstranijo škodljive posledice dolgotrajnega sedenja in odvajajo od pohajanja gostiln. Govori o potrebi telovadbe in zahteva, da preskrbe šolske oblasti dijakom zdravo, moderno urejene telovadnico, kjer naj telovadi mladina pod vodstvom strokovno izobraženega učitelja. Opozarja na pomen igrišč, za katera skrbe zlasti Nemčija, Anglija in Švedska prav uzorno. Število skupnih izletov, ki jih napravlja mladina pod vodstvom svojih profesorjev, naj se znatno pomnoži. Služijo naj poleg higijenskoga tudi poučnim namenom. Pri nas se v tem oziru vse premalo stori. Telovadba je obligatni W na realkah, na drugih zavodili se udeležuje telovadnega pouka le 1/r>, skupnih iger pa tudi povprečno le l/4 dijakov. Najvzorneje deluje v tem oziru I. ljubljanska gimnazija. Govornik razvija pomen š p o r tov, slika našo zaostalost v tem oziru in poda konkretnih nasvetov za izboljšanje. Priporoča veslanje, kolesarstvo, drsanje, planinstvo itd. Zlasti zadnjega bi so moralo dijaštvo krepkeje oprijeti, ne le iz zdravstvenega, ampak predvsem iz narodnega ozira. Vsak akademik bi moral biti marljivo de-lujoč elan planinskega društva. Vendar svari pred pretiravanjem. Priporoča počitniška potovanja v velikem obsegu in opozarja n;; uspehe eeskegfl dijaštva na tem pol JU.
Vse dobrote, ki jih nudijo razni športi, pa združuje v sebi s O k 01 -s t v o. Govornik govori obširneje O pomenu sokolsko ideje in važnosti SO-kolskega doki za akademike. Zahteva, do bodi vsak akademik Sokol ne le po imenu, ampak tudi po dllllll. ja dosedanjo brezbrižnost dijaštva. dasi priznava, da so jo v zadnjem času obrnilo mnogo na boljše.
v Pragi n. pr. telovadi 96$ vseh slovenskih dijakov in med temi najmar-ljiveje člani naše organizacije. Med. Černič omenja ugodni upliv telovadbe na potomstvo; to se pri drugi češki sokolski generaciji že opaža. J ur. K r a m e r govori o pomenu dijaških potovanj, ravnotako jur. Lesni č a r. Fil. L a h pojasnjuje neuspehe, ki jih je imela akad. podružnica češkega alpskega krožka pri svoji akciji za osnovanje dijaških prenočišč po Slovenskem,največ vsled brezbrižnosti slovenskega občinstva. Med srednješolci je to vprašanje že rešeno.
Kot tretji je referiral med. V i -d i c o ciljih moderne šolske higijene. Govornik je v daljšem s statističnimi podatki podkrepljenem govoru pojasnjeval neugodni zdravstveni položaj toga žalostnega pojava. Šolska higijena si je stavila nalogo, skrbeti harmonično za telesno in duševno vzgojo šolske mladine. Zato treba v prvi vrsti, da je mladina \hu\ sistematičnim zdravstvenim nadzorstvom. Zahteva šolskih zdravnikov je zahteva časa, ki se ji tudi Avstrija ne bo mogla dolgo Opirati. Zahtevati treba dalje šolskega higijenskoga pouka; poudarja naj se snaga, opozarja na škodljivi vpliv alkohola, nikotina, po-uči naj se mladina o seksualnem problemu. Šolska poslopja naj bodo sezidana po zahtevah higijene: v okolici ne sme biti prahu, treba dovolj svežega zraka in svetlobe, treba kopali-šČa in prostora za telesne vaje itd. Skrbi naj se zato. da razdelitev učnih ur omogoči učitelju in učencem dovolj počitka.
V debati govori phil. B r e z n i k o žalostnem položaju in Škandaloznih razmerah, ki vladajo po slovenskih dijaških stanovanjih. Tudi dijaške kuhinje ne odgovarjajo zahtevam. Hrana je ponekod taka, da bi je pes ne povohal. Pričakuje, da slovensko profesorovo v tem oziru energično nastopi. Priporoča, da se v večjem obsegu prirejajo poučni izleti, nelo v
naravo, ampak zlasti v Uidustrialna
podjetja. Y tem oziru se je doslej le
V  Klanju nekaj Zgodilo, — Profesor
LISTEK.
Kolomonov shegen.
(Konec.)
»Dober   dan,   Joško,« pozdravi
Kurež, »pojdi pit! Ali si že popravil mojo puško l«
„Še ne,« odvrne Joško, »nisem imel <asa; oče Kurežev, ne smete biti hudi, ta teden bo pa gotova.«
»Nimaš časa! Ti boni že dal, ti
potvora ti; ee .je ne bos popravil do
nedelje, naj te zlomek odnese na Grintavce,« se pošali Kure/.
»Kako me bo zlomek odnesel, ko se še pokazati ne opal« odvrne .Joško
smejoč se.
»Ti fant, si še mlad in ne veš kaj jo svet. Jaz ti pa tole povem, in dobro si zapomni, kaj ti je povedal Kurež mi Velikega Šmarna dan. Tile gosposki šlibarčki in fraka rji se smejejo in se norčujejo iz hndimana in pravijo, da ga ni. Pravijo, da je Kurež prismojen. Ampak Kurež pa pravi, da če bi ti suhabedri škrici samo en majčken del tega doživeli, kar je stari Kurež na svoje oči videl in slišal s temile ušesi, bi jim ščetine stale na glavi sive kakor naši stari svinji, ki se čoha ob plot, in vedi vrag, če bi ne bilo iz njih le mehek kupček krav-jeka.«
»Oče Kurežev, torej vi ste že videli hudiča .'«
»Videl, videl,« kima Kurež in sesa kratki vivček v ustih, da so se mu delale jamo na licu; »videl sem ga in slišal in čutil!«
-Zakaj so pa nikoli no sliši, da bi se bil pri nas komu dal videti }
No, >e vidi, da si še mlad krščen,« pravi Kurež važno, »kako se bo prikazal tule v dolini, kjer mu od vseh strani bije na kosmata in dolga ušesu cerkveni zvon, ki je blagoslovljen! Hudič je tam, kamor no se/o noben glas zvonov, kakor gori v Kriških gorah, Grintnvoih, ali pa za Pali j i m trebuhom!«
Dosti sta slišala Tinčo in .loško. Enih misli plačata in zapustita hitro gostilno. Doma povesta materi, da sta izvedela, da se hudič prikaže le tam, kjer so ne čuje noben blagoslovljeni zvon. Kovački se je to zdelo popolnoma naravno in le čudila se je, da ji ni že prej pamet tega povedala. Kratkomalo so sklenili, da gresta Joško in Tinče koj po kosilu v hribe za Bahjim trebuhom, kamor je bilo nuj bližje.
Popoldne ob treh sta slonela naša junaka visoko v gorenjskih planinah na mehkem mahu in se krepčala s priboljški, katere jima je skrbna Kovačka dala na pot. Pod njima se je razprostirala lepa gorenjska ravan s svojimi   vasmi,   cerkvami in
prostranimi grozdi in malimi hribčki, ki so se jima zdeli kakor krtine, za njima pa so kipeli \ nebo goli udi veličastnih velikanov. Najmanjšega glasa ni bilo čnti, kakor da bi vesoljna Gorenjska mrla pod vročimi poljubi pri peka jočogn solno«. Ptice SO se vse poskrile v gosto senco, le daleč gori mul strmo pečino je krožil orel v veličastnem poletu.
Ko sta se nekoliko odpočila, >e dvigneta iu izgineta za širokim sle menom Habjega trebuha in despota kmalu v divji kotel, obdan od visokih in strmih pečin. Skoro ju jo postalo stran v tem peklu, odkoder ni bilo videti izhoda. V teku nebrojnih let si je izkopal potok Konjšiea globoko strugo v živo skalo, kjer je peneč so bobnel v divji jezi v dolino. V pragozdu so trohnela tuintam starodavna debla podrtih velikanov in le s težavo sta si delala pot.
»Tukajle bo pripraven prostor,« pravi naposled Joško upehan na mali tratici. »Semkaj pač ne more priti noben glas zvona.«
»Malo se odpočijva,« odvrne Tinče, »da mi ]X)jenja nekoliko butati žila.«
»Ali te je strah ?«
»Mene strah l«
»No, meni se zdi!«
Nato začneta. Iz torbice izvlečeta steklenico blagoslovljene vode in I>oškropitn   okoliinokoli   sebe krog,
razpostavita  relikvije,  v  roki lliolok
in Tinče  izvleče iz žepa Koloniona.
Takrat pa opazi Tinče, da mu žila ni še nehala   butati«, pač je na sprotno vedno huje »butala«.
»Joško, jaz že m4 bom klical, daj
ti!«
»Daj som! Saj som vedel, da si strahopetec. Jaz so pa nič no bojim.;<
Tinče da knjižico Jošku.
»Joško! Jaz so ne bojim, a tako nekaj čudno mi je, kakor da bi se bal nesreče. Kliči sam, jaz pa grem nazaj na Bab j i trebuh in bom med tem raje molil.«
»Kar izgubi se, mevža, te kur prav nič vec ne rabim!« pravi Joško jezno.
Tinče pa ubere pot vkreber, kar so ga nesle noge, da bi kolikor najhitreje ubežal iz groznega kraja. Hitreje menda še noben človek ni pri šel na hrib. kakor takrat Tinče. Gle dal ni na to. kje bi bila boljša pot, nego pehal se je naravnost kvišku, skakal čez starodavno podrte hlode, plezal čez skale in rinil skozi grmovje, da so mu veje neusmiljeno praskale obraz; a on ni pazil na to, nogo hitro ujel klobuk, katerega mu je ve j a izbila z glave. Pokalo je dračjo, listje jo šumelo, a tuintam je sprožil skale in kamenje, da je s truščem bobu elo v prepad. Od časa do časa pa je za upi 1 Jošku: »ne še, ne še, počakaj!«
P; - ci na planoto vrhu hriba pade ( pa] v travo. Zmanjkalo
UlU jo sape, pot mu je lil curkoma in tresel se je po celem telesu. Cez dolgo se šole umiri in začne prebirati litanije vseh svetnikov iz svoje ma-šne knjižice, tiskane v latinščini, prebral je par psaliuov in ko je vse prebral, je zaOol od kraja.
I>olgo je sedel, a Joška ni bilo od nikoder. Solnee se je nagnilo k večeru in hladen veter je pripihal K (Jrintavcev, katere so objeli čini oblaki.
Tinčeta ji« vedno bolj skrbelo za Joška.  Hal se jo uajhujega, da ga ni hudič vzel. Rad bi mu šel pomagat, a za nobeno ceno na svetu bi si ne upal v kotel. Z obupnim sreem >o
naposled odloči in odide sam domov.
Hila je že trdna noč, ko se je bli-žal domu. Pred soboj opazi na sivi eosti par črnih točk, ki so se mu bližale. Cul je razburjen govor in »poznal Joškov glas. Pospeši korake in pade brata okoli vratu.
»Joško! Ali se ti ni nič zgodilo.' Oh, sedaj je pa dobro.«
»Tinče, Tinče, kje pa si bil I Bali smo se zate in smo te šli iskat. Koliko skrbi si nam napravil. No, pa da smo te le dobili!«
Doma ga je mamica s solznimi očmi objela in ga okrepčala z jedjo in pijačo.
J o š t zavrača napade na dijaške kuhinje kot pretirane, prepričan pa je, da treba mnogo nedostatkov odpraviti. Tudi šolska poslopja so v škandaloznem stanju. (Dr. Se h \\ a b: Okoliška šola v Celju je pravo stranišče!) Dosti boljše Tli s poslopjem slovenske gimnazij t4 v Tel ju. — Prof. Vajda opisuje težave, ki jih imajo profesorske komisije pri pregledovanju dijaških stanovanj in polževo pot, ki jo hodijo tozadevni akti. Pričakuje sodelovanja med dijaštvom in profesorstvom v takih vprašanjih in pozdravlja javno kritiko nedostat kov. vendar naj bo ta objektivna. — Dr. T u m a omenja, da ho tudi v di-jaško-soeialnein vprašanja edina pot do rešitve samopomoč. — H koncu konstatira phil. Breznik, da si je postavilo naroduo-radikalno dijaštvo za načelo, da hoče ne proti profesorjem, ampak roko v roki ž njimi delovati na izboljšanje dijaških razmer. Nato zaključi predsednik zborovanje ob 7. uri zvečer.
V soboto dopoldne oh 9. uri se je otvorilo
II. plenarno zborovanje,
na katerem se je obravnavalo predvsem o vprašanju narodne obrambe.
Na shod je došla cela vrsta pozdravnih brzojavk in pisem, med drugim od posl. dr. R y b a v a . Kl o f a-č a in H a j n a , Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev, slovensko-hrvaškega dijaškega shoda v Pazinu, hrvaškega naprednega dijaštva itd.
Jurist Fran L i p 01 d je poudarjal, da pri vprašanju narodne obrambe ne gre le za ohranitev narodove celokupnosti, ampak tudi za ohranitev poedinca: lastna korist nas sili k narodnemu delu. Pod imenom narod ne obrambe razumemo delo za ohranitev narodnega značaja v narodu, za osvoboditev naroda tujega gospodarskega lil kulturnega upliva. Temelja narodne zavednosti sta tedaj prosvetna in gospodarska neodvisnost. Za prvo naj skrbe v prvi vrsti naše šole. Zahtevamo tedaj v resnici narodnih šol vseh vrst. Učiteljstvo na naših šolah mora biti narodno čuteče. Glede organizacije slov. manjšinskega šolstva, opozarja na letošnjo Ciril-Metodovo številko »Omladine«. Omenja potrebo organiziranja podružnic po okrožjih po zgledu »Siidmarkiiiih« (Gauverbande). Poleg šole naj skrbi vse družabno življenje za narodno okrepitev. V prvi vrsti treba ljudsko-izobraževalnega dela. (Zato se zanimajo ob mejah zadnji čas tudi klerikalci, toda njih delo je narodno pogu-bonosno, in ima le namen pridobivati pristašev). Posebno ugodno uplivajo ob meji ljudske knjižnice, s katerimi treba vso mejo preplaviti. Opozarja na potrebo enotnega organiziranja vsega izobraževalnega dela, na zvezo izobraževalnih društev. Posebna skrb se mora posvečati onim, ki so zapustili ljudsko šolo: treba izobraževalnih in nadaljevalnih snlošnih, pa tudi strokovnih tečajev, misliti se mora pričeti na narodno mladeniško organizacijo. Nujno potrebna je podrobna vsestranska statistika razmer v vseh krajih ob meji in vseh narodnostno mešanih krajih.
Naš boj pa se bo zlasti izvojeval na gospodarskem polju. Delati pa moramo v duhu naprednega demokra-tizma za enakopravnost vseh stanov. Začeti moramo z vzgojo mladine: buditi v njej veselje do praktičnih poklicev. Govornik razpravlja nato obširneje o zadružništvu. Združevanje sil, ki same ne pridejo do potrebne veljave v upoštevanja vreo"no celoto na principu samopomoči in solidarnosti je namen zadružništva. Slovenci se  v  gospodarskem  delu preradi
Ko pa so ostali domači sami, so si pripovedovali dogodke.
Ko je Tinče odbežal v hrib, je Joško gledal en čas za njim, dokler ni izginil v gošči. Potem pa začne z »žebranjem«. Kar začne pokati les, v gozdu nastane vihar in z groznim hučanjem so začele leteti skale ravno proti Jošku. Obenem pa začuje obupni klic Tinčetov in — zdelo se mu je, da je Tinčeta že »uhvatil« zlo-dej, ker je šel iz blagoslovljenega kroga.
Tedaj pa tudi njemu stopijo lasje pokoncu in spusti se v obupen beg, proč od hudiča, po divjem kotlu navzdol. Nad njim pa je vedno tru-šcalo in pokalo in grmelo. Kar po zraku je letel, a nakrat se spotakne in se zvali po plazu v globočino; niti poskušal se ni ustaviti, bilo bi brezuspešno. Priletel je v globino, a k sreči je bil na dnu breg zelo položen in ustavil se je srečno v travi poleg potoka, kjer je delal majhen tolmun, kakor da se odpočije od besnega boja med skalami. Odšel je smrti z malimi praskami. Potem pa hitro vstane in hiti po poti, ki je postala zložna, v dolino in po njej dospe kmalu domov, kjer pa o Tinčetu ni nihče nič vedel, čakali so do večera, a Tinčeta še vedno ni bilo. Naposled se odpravi Joško s par tovariši, katerim pa ni povedal resnice, kaj sta v gorah delala, že pozno zvečer na pot iskat Tin-
cepimo, kar nas slabi: 4 slovenske zadružne zveze imamo in 3 nemške raztezajo svoj delokrog po slovenskem ozemlju. Učimo se zadružništva: rabimo strokovnjakov v vseh in zlasti gospodarskih vprašanjih. Naše dijaštvo naj posveča večjo pozornost trgovini. Rabimo pa tudi domače industrije. Kapitala imamo dovolj, treba le gospodarsko podkovanih in tehnično izobraženih mož. Vsled pomanjkanja industrije se naše ljudstvo potujčuje doma in v tujini. Potrebno pa je poudariti, da bo mogla naša trgovina in industrija konkurirati s tujo le, ako si bo zapomnila načelo solidnosti. Govornik nato govori obširneje o gospodarsko obrambnem delu Nemcev in svetuje posnemanje. Seveda treba predvsem osnovati slovensko gospodarsko obrambno društvo. Govori nato o nevarnosti, ki grozi obmejnemu Slovenstvu vsled kolonizacijske akcije »Stiihnarke« in k sklepu poživlja > Družbo sv. Cirila in Metoda«, naj vzbuja zanimanje za narodno obrambno delo v najširših slojih s tem, da prične izdajati »Manjšinski vestnik«.
Y debati, ki se je nato otvorila, je pojasnjeval fil. Ivan P r e k o r -š e k narodne razmere v slovenskih in mešanih trgih na Spodnjem Sta-jerskem. Vsled tega, ker poučuje na ondotnih šolah večinoma nemško učiteljstvo, se naša mladina v trgih sistematično potujčuje.
dur. Janko Lesni čar govori o razmerah pri štajerski Kmetijski družbi. Slovenci imamo 17 podružnic, a te so večinoma nedelavne, mesto da bi z marljivim delovanjem skušale dobiti od dežele kolikor mogoče podpor.
J orisi Miloš S t i b 1 e r riše položaj v marenberškein okraju, kjer Slovenci zelo dobro napredujejo. Danes imamo 8 narodnih občin, medtem ko smo imeli pred 10 leti le eno. Opozarja »Družbo sv. Cirila in Metoda« na Šole na Kapli, v Lučah in pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kjer je nevarnost največja. Ljudstvo je izvečine zelo protiklerikalno; z nesmiselnim »delom« mlajše duhovščine (pri Sv.Kun-goti je ustanovil duhovnik knjižnico kršcansko-soeialne zveze, v kateri je le 1 .Jurčič, sicer pa izvečine knjige nabožne vsebine: v nekem drugem kraju je ustanovil duhovnik čitalni-co, ki ima kot namen v pravilih če-ščenje srca Jezusovega!) pa je ponekod pojem slovenstva istoveten s pojmom klerikalizma, kar provzroča, da prestopajo naprednejši kmetje v nemški tabor. Želeti bi bilo, da se ustanove po vseh eksponiranih krajih Ciril-Metodove podružnice kot izobraževalna društva. Veliko napako je storila družba s tem, da je ustanovila na Muti le dekliško enorazredni-co pod vodstvom nun.
Potovalni učitelj »Zadružne zveze«, g. P u š e n j a k , je nato obširno govoril o zadružništvu in njega različnih panogah. Poživljal je dijaštvo. naj se skuša v svojih akad. letih v teh vprašanjih temeljito izobraziti, da bo moglo pozneje v življenju na gospodarskeni polju aktivno sodelovati.
Dr. Vekoslav K u k o v e c je pozdravljal zanimanje narodno-radikal nega dijaštva za gospodarska in obrambna vprašanja in je nnt<> pojasnjeval vzroke neuspeha štajerske-na narodnega sveta.
Dr. Gregor Ž e r j a v: Naroduo-radikalno dijaštvo razpravlja o temi narodna obramba v Celja za to. daje ohranitev in osamosvojitev slovenskega življa na Spodnjem Štajerskem odvisna edinole od osvojitve južnoštajerskih trgov in mest. Nasprotuje mnenju, da naj se poleg ob-
četa, če bi sploh še dobil kake njegove zemeljske ostanke.
Tako so ostali vsi poskusi brez
sadu. Nič več nista poskušala Kolonama, a ga tudi nista mogla. Izginil je namreč. Teta Tona — silno pobožna sestra Kovačke — je nekoč izvedela od svoje sestre za to knjigo. Stikala je toliko časa, da jo je našla pod Joškovim zglavjem, in jo skrbno skrila na svojem domu. Joško pogreši knjigo, a teta pove — da ji je knjiga — zgorela.
Joško se razsrdi in išče maščevanja. Dobi tetine sanjske bukve in jih vrže jezno v — ogenj. Teta pogreši knjigo in joka, a Joško pravi malomarno, da je trampihel — tudi zgorel! T. T.
Potopisni ptterhi.
in.
Tri dni v Djakovem.
V soboto po Telovem 1. 1885. pojmi dne sem se bil peljal torej od Vrh-polja navzgor proti Djakovem . . .
Ko sem oddaleč bil zagledal rdeče boj no dvojico zvonikov veličanstvene Strossmaverjeve katedrale, ki sta se kakor dva goreča plamena vzpenjala   iznad    holiničaste ravnine
stoječih nemških trdnjav osnujejo novi slovenski centri, ki bi naj započeli boj proti nemškim, kajti slednje je ustvarila naravna in gospodarska potreba. Kot odbornik »Družbe« naznanja, da se prične z izdajanjem »Obrambnega vestnika« že to zimo.
— Kar se tiče šole na Muti, hoče vodstvo že s prihodnjim šolskim letom otvoriti deško in dekliško dvorazred-nico in oskrbeti, da postane iz tamošnjega gradu živahen »Narodni dom«.
— Tudi z vprašanjem avtonomije okrožij se je vodstvo že bavilo in ho če v to privoliti, čini najde v kakem okrožju dovolj delavnih moči, ki bodo zasigurale redno delovanje. — Kar se tiče družbenega učiteljstva, se bo skušalo mu ustvariti tako socialno in materialno pozicijo, da bo od vsega učiteljstva najbolje situirano.
Dr. T u m a je svaril pred tem. da dijaštvo pri malenkostnem dnev nem boju za male naloge ne izgubi velikih ciljev izpred oči in ne pozabi teža1 ne, ali važne naloge, ki jo ima slovenski narod v boju proti prodirajoči gospodarski sili velike Nem čije.
Ko je še govoril prof. V a j d a o geslu »Svoji k svojim«, čigar druge ga dela »a povsod po pravici« ne smemo izpustiti nikdar iz oči, in naglasa! potrebo narodnega uradništva, je zaključil predsednik ob 1. uri popoldne zborovanje.
Jugoslovanski minister.
Zagreb, 9. septembra. »Agra-mer Zeitung« je vprašala predsednika državnega zbora dr. W e i s -k i r c h n e r j a , kako stališče zavzema napram imenovanju jugoslovanskega ministra-rojaka. Dr. \Yeis-kirchner je odgovoril brzojavno iz Rovinja: »Živini tukaj na dopusta ter sem brez vsakega stika z Dunajem in političnimi krogi sploh. Osebno bi mi bilo imenovanje katerega jugoslovanskega poslanca za ministra s i m ]) a t i č n o.« — Imenovani časnik je k temu izvedel, da hoče vlada z ustanovitvijo tega ministrstva še počakati, da ga čim dražje proda (?) jugoslovanskim poslancem.
Hrvaško madžarski konflikt.
Budimpešta, 9. septembra. Ban dr. B a k o d c z a y je že od sobote v Budimpešti, a oficialni razgovori so se pričeli šele danes. Najprej je imel daljši razgovor s hrvaškim ministrom pl. J o s i p o v i č e m , pozneje ga je sprejel ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e. Konferirala sta o političnih pojavih zadnjega časa in o saniranju političnega položaja na Hrvaškem. O tej konferenci se izda oficialen komunike. Glavni predmet razgovora pa je bila ustanovitev vladne večine iz jedra narodne stranke. Popoldne je prisostvoval ban in in istrskem u svetu.
Grof B a 11 y an y i, ki je baje posredovalec med ogrsko vlado in hr-vaško-srbsko koalicijo, je imel v Karlovih varili razgovor z nekim češkim časnikarjem o položaju na Hrvaškem. Grof je rekel, da so se politične razmere na Hrvaškem v zadnjem poldrugem letu izboljšale tako, da upa. da se bodo odnosa j i med Hrvaško in Ogrsko potom regnikolarne deputacije dale prijateljsko urediti.
Zagreb, 9. septembra. Zemuliska »Narodnost« poroča, da bi bil predsednik sabora dr. M e d a k o v i č v Karlovih varili rad govoril z ministrom K o s s n t h o m , a Kossuth ga ni hotel sprejeti.
Govori se, da bo hrvaški sabor sklican meseca novembra, a se takoj
pod sinji nebeški svod, mi je zaplapo-lalo v srcu neko svečanostim čuvstvo otroškega spoštovanja do velikega jugoslovanskega mecena in poklicanega apostola sprave in ljubezni med zapadnim! in vztočnimi kristjani.
Pri tej priči so se mi vzbudili v vzneseni duši dolgo speči spomini, iz katerih se mi je pri kazala pred duševnim pogledom kakor bliščeč meteor ominozna letnica: 1870... H kratu sem se bil namreč domislil — fulminantnega govora, ki ga je imel omenjeno leto na vatikanskem koncilu biskup Josip* Juraj St ros sin a y e r . pripoznani »najboljši latinski govornik vesoljnega krščanstva« zo per dogmo o — nezmotljivosti rimskega papeža...
Bil sem takrat šestindvajsetleten mladenič, pobi žarečega ognja, ki je tiste dni prošinjal vse človeštvo za — svobodomiselnost, napredek in pro-sveto. Služboval sem tisti čas v pomorskem arzenalu v Pulju. Nestrpljivo sem pričakoval vsak dan večernega delopusta, da sem mogel pohiteti kar naravnost v »Cafe alla marina«, kjer sem z zanimljivo znatiželj-nostjo čital poročila z omenjenega cerkvenega zbora v Rimu, kamor so bile tisti hip obrnjene oči vsega sveta.
Takrat se pač nisem nadejal, da bom petnajst let na to prišel v škofijsko stolico po širnem svetu zaslove-
razpusti, nakar bodo nove volitve spomladi 1908.
Na velikem shodu radikalnih Srbov v Burni se je sprejela resolucija, s katero se je vzelo na znanje osrednjega odbora glede izstopa radikalne srbske stranke iz hrvaško-srbske koalicije. Resolucija se izreka za reški in zadrški program.
Dogodki na Ruskem.
Pet rog rad, 8. septembra. Iz pristanišča v Kronštatu sta odšli dve torpedovki v Kaspiško morje, in sicer zaradi nemirov v Perziji.
Moskva, 8. septembra. Grof L. Tolstoj piše v »Novoje Vreni-ju«, da se ne udeleži več strankarskih političnih bojev pred volitvami v d u ino, ker se mu zdi tak boj škodljiv in brezniiseln. Obenem izstopi iz zveze oktobristov ter ne mara pripadati nobeni stranki več.
Pet r ograd, 8. septembra. Car je potrdil zakonski načrt sv. sinoda o olajšanju ločitve zakona. Ako kateri zakonski odpade od pravoslavne vere ali zapusti skupno bivališče za tri leta, se sme zakon vedno ločiti.
Odesa , 9. septembra. Nemiri v Odesi še vedno trajajo. Vserusi so izdali poziv na židovsko prebivalstvo, naj plačajo splošno denarno globo, da se jih ne bo več preganjalo.
M o s k v a , 9. septembra. V Moskvi kandidirajo v dumo le kadeti, oktobristi in monarhisti. Kadetom je zmaga zagotovljena.
Punt v Maroku.
Pariz, 9. septembra. General D r u d e je brzojavi 1 vladi, ako napovedani maroški odposlanci ne pridejo do večera k njemu, v svrho mirovnega pogajanja, začno francoske čete jutri zopet z operacijami. Odkar so prišli Francozi v Casablanoo, je padlo baje 800 Marokancev. V Casa-blanci so se pojavile črne koze.
London, 9. septembra. Ropar R a i z u 1 i je ]>oslal angleškemu poslaništvu končne pogoje glede izpusta angleškega podanika Macle-a n a. Raizuli zahteva, da mu mora Anglija zajamčiti varstvo, izposlo-vati imenovanje za pašo Tetuana in Laraša ter popolno nekaznivost.
B e r o 1 i n . 9. septembra. Francosko poslaništvo je poslalo nemški vladi promemorijo, v kateri naznanja, da namerava skupno s Španijo organizirati začasno policijo v nekaterih maroških pristaniščih. Nemška vlada je odgovorila, da smatra odredbo le začasno, ki ne bo nasprotovala sklepom konference v Algerirasu. Nemška vlada ne misli delati Franciji težkoč pri njenih akcij u h, ki jih je započela vsled dogodkov v Casa-
blanci, a upa tudi. da se ne bodo več dogajale škode tujim trgovcem, kakor se je to zgodilo v Oasablanci. (S tem je potrjeno, da so francoski vojn k i res plenili po Casablanci).
Pariz, 9. septembra. Današnji ministrski svet se je bavil z odškodnino zaradi dogodkov v Casablanci ter sklenil, da mora odgovornosti nositi maroška vlada, a odškodnino mora določiti mednarodna komisija.
M a d r i d, 9. septembra. Gubernator v Safiju se je podvrgel novemu Muleju Hafidu. Mael-Ajnin koraka s svojimi pristaši proti Marakešu.
Proti vstašem v Maoedo-niji.
Sofi j a . 9. septembra. Proti maeedonskim vstašem se snuje šest novih lovskih bataljonov. Tudi v Albaniji so se razglasili tozadevni pozivi za prostovoljni vstop, toda prijavil se ni nihče, kar je treba le pozdraviti, ker bi albanski elementi le škodovali ugledu vojaštva.
lega protivnika papeževe nezmotljivosti: veliko manje pa se mi je takrat o posetu Djakova 1. 1885. sanjalo, da bom zopet dvajset let pozneje, 1. 1905. romal v »večno mesto« Rim, ter ondi posetil ono posvečeno torišče, kjer se je pred pel int r it leset imi loti razlegal jami glas sremsko-bosauskoga apostola, kateremu so med prepričevalnim govorom zoper navedeno dogmo njegovi duhovni tovariši ugovarjali s krilato besedo: »Descen-de!«...
V nekakšnem svetem strahu sem se bil bližal takrat 1. 1885. veličastni djakovski baziliki, v kateri si je veliki dobrotnik Jugoslovanov zgradil kakor novodobni Faraon dalekovidno nagrobno piramido.
Prebil sem potem tri dneve v svetli stolnici sreinsko-bosanske vla-dikoviue. Hodil sem vsako jutro k mašam v stolno cerkvo ter si jo pri tem ogledoval od zunaj in od znotraj.
O tej djakovski katedrali se je pisalo že toliko in to v raznih jezikih, da mi ne preostaje drugega, kakor navesti tu nekatere važnejše spise:
V prvi vrsti je pisal najprej o tej svoji baziliki biskup Strossmaver sani in sicer: »Stolna crkva v Djako vu«, 1. 1874.; potem je priobčil o njej več člankov, zlasti o njenih slikah v »Glasniku biskupije bosanske i srien-ske«.  Nadalje  »Djakovačka stolna
Anarhija na otoku Samosu.
C a r i g r a d , 9. septembra. Prebivalci otoka Samosa odklanjajo vsa-koga kneza ,ki bi ga sultan imenoval. Vsled tega je odšel novoimenovani knez Juri Jadef v Smirno. kjer si vzame bataljon vojakov ter si pribori pot na otok s silo.
Nemiri v Koreji in Kini.
London, 9. septembra. Korejski vstaši se tajno neprestano or-ganizujejo ter nameravajo razdjati železnice in brzojave ter pomoriti vse neoborožene Japonce. Dosedaj so le več japonskih mož in žen na grozovit način pomorili ter trupla onečastili.
V kitajski provinciji Kvantung so nastali resni nemiri. Vstaši so udrli v mesto Fagsang ter pomorili uradnike. Sedaj so pomikajo vstaši
proti mestu Kingčou.
Dopisi.
— S Prema smo dobili ta-le popravek, ki ga v smislu zakona priob-čujemo brez komentarja:
P. n. uredništvu „Slov. Naroda"
Ljubljana. Sklicujoč se na § 19. tisk. zakona z due 17 12 1862, drž. zak št. 6 ex 1862 zahtevam, z ozirom na dopis objavljen pod zaglavjem „Dopisiu v št. 202 z dne 2 9 1897 Vašega dnevnika „Slovenski Narodu, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek :
Ni res, da se je cerkev na Premu zgradila z velikimi žrtvami premskih župljanov; res je pa, da se je zgradila večjidel z milodari cele Kranjske.
Ni res, da je ta nekdaj lepa cerkev v takem slabem stanu, da je treba, da jo pride gledat prevzvišeni Bonuventura; res je pa, da se nahaja cerkev v dobrem stanu
Ni res, da je bila na angeljsko nedeljo maša in litanije ob 7. uri zju-trbj, z zgovorom, da mora iti pod-pTsani k duhovnim vajam; res je pa, da %je bilo duhovno opravilo ob 7. uri zjutraj zaradi običajnega, po več dni trajai oče g a plesa.
Ni res, da bo cerkev in tara precej oško v>vana vsled njegovih, vaj : res je pa, da so bili s tem, daje bilo opravilo ob 7. uri zjutraj, oškodovani premski krčmarji.
Ni res, da se sedanji patron, župnik Lenasi, upira prispevati za to cerkev; res je pa, da je on vsikdar pripravljen k vsaki popravi cerkve dati svoj postavni, patronatni prispevek.
Zupni urad Sv. Helene na Premu dne 7. septembra 1907.
Ivan Lovšin, župnik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10 septembra.
— Še vedno ni razkrito, kaj pravzaprav namerava vlada z našo prvo gimnazijo. Vodja še ni imenovan in tudi šolski sluga še ni dobil dekreta, da naj vodstvo za bodoče šolsko leto prevzame. Izza kulis pa smo izvedeli, da se je v glavi naše slavne vlade vtrnila nova iskra. Vodstvo na naši prvi gimnaziji hočejo čisto tako urediti, kakor je urejeno na celjski. To se pravi, glavni vodja bode Nemec: slovenske paralelko pa bode vodil nekak poddirektor! To gorostasno misel zabeležimo danes brez vsakega komentarja.Celje bodi Ljubljani vzor! Da bi hoteli Ljubljano na tak način ponižati, te predrznosti niti
(Dalje v prilogi).
crkva iz unutra«, ki jo je opisal v »Danici« društva Sv. Jeronima 1. 1885. Milko Cepelič, sedanji stolni župnik v Djakovem. Izšla je tudi knjižica v italijanskem jeziku: »La cattredale di Diakovar« od (J. Tondi-ni de Quarenghi (Firenze 1884.) Najlepši opis te veleznnmenite hiše božje pa je v krasno ilustrovani knjigi: Stolna crkva u Djakovu<c, ki jo je bila izdala na čast svojemu veleduš-
nemu ustanovitelju »Jugoslavenska akademija« znanosti i umjetnosti«. Končno mi je omeniti še obširnega
sestavka: >0 djakovačkoj stolnoj cerkvi« iz peresa vseučiliščnega profesorja dra. Fr. Markoviča, ki je natisnjen v knjigi »Spomon-cvieee iz hrvatske i slovenske dubrave«, izdane od »Matice hrvatske« 1. 1900. v proslavo petdesetletnice Strossmayerje-
vega hiskupovanjn.
Opozarjaje na predstojeće spi>e. se izdržujem vsakršn joga podrobno joga opisovanja te prekrasne djakov ske bazilike ter navedem tu le neko toro najpotrebnejše podatke iz zgo dovine njenega   zgrajenja:
Stolna cerkva v Djakovem, ki so jo gradili Šestnajst let, je sezidana I dvema zvonikoma vred od neometane opeke, ki se v solnčnem ohsevu žari, kakor ognjenosojni rubin, dvigajoč se v gigantski obliki pravečnega žrt venika iznad zelenega polja... Veliki njegov   zgraditelj je zasnoval ta
[ Priloga „Slovensfcemn Narođn" žt.f 209., dne 10. septembra 1907.
Schwarzu, niti Kalteneggerju ne pripisujemo! To bi bil« predpustnn sala, katera bi se morala najostreje znvr-niti! Pri vsi klavernosti sedanje deželne vlade kaj tako bedastega vendar ne pričakujemo!
— O uradnikih e. kr. okrajnega glavarstva \ Mariboru. Pri ces. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru za-veje takoj drug veter, če se umakne Slovencem včasih še vendar nekoliko pravični glavar grof Attems. Zadnji Čas iiJ bil isti odsoten. Kar se je takrat storilo, dopisovalo, ukazovalo, je podpisal njegov namestnik, ki je seveda strog German. Da bi se tedaj tudi pokazal kot namestnik glavarja, nastopu ob takih prilikah prav samo-oblastno in mogočno kot edini in najvišji zapovednik v glavarstvu. Oboi nam itd. dopisuje v naravnost zapovedi! jočem, grozečem tonu, ter preti s kaznijo, če se ne zgodi vse do pičiee tako. kot si želi ta vsenemški gospo-dič. V dobi odsotnosti c. kr. okrajnega glavarja si je štel njegov namestnik v prijetno dolžnost podražiti malo slovensko uradujoče občine, znest i se nad slovenskim uradovanjem, nad vračanjem slovenskim Županom nerazumljivih dopisov. Pred kratkim je poslala namreč bolnišnica v Radgoni neki občini popolnoma nemški dopis. Ker župan te občine ne zna niti besedice nemški, vrne ta dopis bolnišnici s pripombo, da ne razume ter zahteva slovenskega dopisa ozi-roma prestave. Bolnišnica v Radgoni pošlje dopis na e. kr. okrajno glavarstvo v Maribor v prestavo, in nekega lepega dne dobi občina sledeči dopis
od tam: »....... Glede odklonitve
nemškega dopisa oskrbništva imenovane bolnice, se opetovano pripomni, da ima v smislu j$ 19. zakona z dne 21. decembra 1S67 drž. zak. št. 142 občina sama v mešanih jezikovnih krajih (pri nas ni nobenega Nemca) za to skrbeti, da se v dotičnom področju v enem običajnem (samo slovenskem) deželnem jeziku pisane vloge umejo. Ta dolžnost občine se je že izrekla s tuuradnim razglasom z dne Ki. svečana 1907, št. 3039. Če bi se slučaji ponavljali, da bi županstvo X .. iz principa nemške dopise nerešene zavračalo, bode prisiljeno e. kr. okrajno glavarstvo v smislu § 93. obe. reda proti ž u p a n u postopati. — C. kr. namestniški svetnik:« — Pod tem dopisom stoji nečitljiv podpis. Kakor je iz tega razvidno, so ti nemško-nacionalni glavarjevi namestniki drzni dovolj, da si upajo § 19. drž. osn. zak. tolmačiti po s v o j e ter na podlagi tega slovenske župane siliti, da morajo nemške dopise itd. razumeti. Nekateri naši župani, vajeni slepe pokorščine in strahopetni store takoj vse, da zadovolje te neinško-nacionalne gospode. Pazili bodemo na vse in skrbno ter brez pardona pribili take in enake drznosti v javnosti ter potrkali na merodajnih mestih. Naš jezik je, kakor vsi drugi, enakopraven ter se ima prav tako pri e. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru upoštevati, kakor povsod drugod- Zadnji čas veje v naših občinah sicer čisto drug, novi duh. in gospodje pri glavarstvu se menda opravičeno boje, da bodo nekega dne jeli neslovensko pisani dopisi trumoma jadrati nazaj — ter se bodo morali gospodje potruditi s prestavo.
— Politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za Vodmatski okraj je imelo suoči v dvorani pri Pavšku svoj ustanovni občni zbor ob veliki udeležbi. Kot predsednik pripravljalnega odbora je pozdravil udeležence g. Dragotin Hribar, predstavil, oblastvenega zastopnika g. J a n č i g a j a ter nato kratko orisal vzroke, zakaj se je ustanovilo društvo. Glavni vzrok je, da je vod-
matski okraj na narodno-gospodar-skem polju precej zaostal, kar se mola odpraviti, kajti namen društva je, tla pospešuje duševni in gospodarski napredek vodmatskega okraja, razširja politično naobrazbo in narodno zavest ter brani socijalne in gospodarske koristi svojega okoliša. Nato so se prečitale glavne in važnejše točke pravil, ki so se brez spremembe v celoti odobrile, nakar so se vpisovali člani v društvo. Pri vršečih se volitvah so bili z vsklikom in soglasno izvoljeni V odbor sledeči gospodje: I i a b u i k , I* i z j a k Ivan, K a v -('• i t' , Lovšin, Mlakar, P r a -p r o t n i k , Seiko, T o ni a ž i č in V e i- o v šok, za namestnika pa gg. I* e b o 1 j Pavel in Žida n. Preglednika računov sta gg. Gerbac in O r a ž e m. Pri raznoterostih je pozival g. O r a ž e m na agitacijo, da dobi društvo čim več članov, in na zavednost, ki vladaj med vsemi člani, da se ne bo v vodmatskem okraju še nadalje spalo nevarno spanje nezavednosti. Povdarjal je potrebo izobrazbe, v kateri namen in v katerega namena dosego naj društvo čimprej ustanovi knjižnico in čitalnico. Govornik ima lepo knjižnico doma in jo hoče večinoma vso darovati društvu, da položi tako temelj društveni knjižnici. (Splošno odobravanje.) Gosp. H r i b a r se g. Oražmu zahvali za umestne besede zlasti pa za njegov rodoljuben namen. G. Bizjak želi, naj bi društvo delovalo zlasti na gospodarskem polju, naj bi se ljudem v tem oziru dajala potrebna pojasnila, nauki in nasveti. Celo o davkih marsikdo ne ve drugega, kot tla so veliki in da jih težko plačuje, iločim ne zna razločevati razne vrste njih. G. Hribar odvrne, tla društvo ustanovi p i -s a r u o , kjer se bodo b r e z p 1 a e -n o dajala vsakovrstna pojasnila za podelitev kake obrti, glede rekurzov itd. (J. Verovšek omeni, da poj de društvo na roko zlasti obrtniku in, katerim bo preskrbelo tudi kavcijo, če bo treba. (i. Bizjak se je zadovoljil s pojasnili in želel, naj bi društvo storilo potrebne korake, tla dobi vodmatski okraj, ki je pred nekaj leti prišel poti mesto, tiste -Dietne davčne olajšave, kot jih ima mesto, in ne samt) 121etnih. G. predsednik je obljubil, tla bo društvo storilo vse potrebno in tla poj de k županu in obe. svetu radi tega. Nato se je še izražala želja, naj bi društvo podrezalo na pristojnih mestih, da se vodmatske eeste zboljšajo in tla bi imele nekoliko več razsvetljave. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, zaključil je g. predsednik zborovanje, pozivajoč na vstrajno delovanje vseh odbornikov in sploh vseh članov. — S tem imamo v Ljubljani ustanovljeni dve politični društvi in sicer za krakovsko-trnovski in vodmatski okraj. Od obeh smemo pričakovati, da bosta vršili svoje namene v vsakem oziru zadovoljivo, kar nam jamčijo delavne ose-be, ki so v njunih odborih. Želeti bi bilo. da se taka društva osnujejo tudi po drugih ljubljanskih volilnih okrajih. Ko bodo ljudje videli, da ta društva nudijo res lepih gmotnih koristi, bodo radi pristopali vanje. Snovanje takih društev je potrebno tembolj, ker klerikalci in socijalni demokratje snujejo na vseh koncih in krajih dru štva in se mi vse mogoče načine orga-u izirajo.
— Kongres avstrijskih in nemških notarjev na Dunaju. V soboto se je otvnril na Dunaju kongres avstrijskih in nemških notarjev. Za predsednika sta bila izvoljena tajni ju-stični svetnik Tli u r n iz Kolonije in dr. M a v r h o te r z Dunaja, za podpredsednike pa dr. K 1 z e , dr. W u n-d e i- , dr, N i e t s c h , dr. F e y e r f e i 1 in dr. pL B u j n o w s k i. V meritorni razpravi sta govorila justični
veličastni tempelj Gospodov kot vidni simbol združenja iztočne in zapadne Cerkve; v ta namen mu je podelil od zunaj romanski kroj, ki je spojen iz bizantskoga i u gotskega sloga. »Romanski slog«, pravi biskup StrOSSmaver v navedenem svojem opisu, »spaja u skladnu cjelina dvojo osebine, zapadne i iztočne.« In dulje razklada svoje nakane pri zgraje-nju svoje katedrale prosvetljeni po speševatelj versko-znanst vene kulture med Jugoslovani: »Crkva djako-vačka ima ne samo nabožni nego i po naš narod prosvjetni zadatak. Umotvorine bijahu za sve zemlje i narode prava učilišta, iz kojih se je kratkim i uspješnim putem širila prosvjeta i ugladjenost. Narod bez umotvorina jest ujedno bez uzora za svoj viši duševni život« . . . Vele-pomenljivo in vzvišeno plemenito jc tudi posvetilo cerkve, ki ga je veliki biskup dal napisati nad glavnim uhodom v njeno notranje svetišče: »Slavi Božjoj, jedinstvu crkava, ljubavi i slogi naroda svoga. Godine 1866. započeo, a godine 1882. dočeo. J. J. Strossmaver.«
Djakovska katedrala je največ ja cerkva na Hrvaškem. Ona ima 39 sežnjev dolžine in 16 sežnjev širine; prečna ladja v križišču pa je 30 sežnjev dolga. Prostora je v cerkvi za
7000 ljudi . . . Zvonika sta 42 sežnjev visoka in kupola nad cerkvenim križiščem ima od zunaj 31, od znotraj pa ■JO sežnjev visoČine.
Da se spozna stavbna vrednost zidane cerkve zgradbe in njene notranje umetniške okrasbe, priobčim tu obenem dvoje, troje podatkov iz dol ičnega si roškovnika:
Vsa djakovska cerkva t. j. njena zunanja stavba in notranja oprava je stala v skupnem znesku 1,500.000 ghl. Od te skupne vsote se je bilo potrošilo: za pilotiranje cerkvenega temelja 60.000 gld., za veliki oltar v križišču 50.000 gld., za ostalih šestero oltarjev brez kamnja 57.000 gld.; za prižnico 6290 gld.; za vse slike po zidu al fresco 90.000 gld.; za olepšavo in pozlačevanje oltarjev, lece in or gelj 40.000 gld. in naposled za orgije same s 3000 piščalkami, 352 zvonki-mi glasovi, opredeljenih v troje ma-nunlov po 54 not ter z enim pedalom je bilo skupnih stroškov 28.000 ghl.
iz teh posu i u ion i h stroškovnih številk si čitatelji morejo izračunati dragoceno vrednost in očarljivo veličastnost vse djakovske bazilike, ki njej ni zlepa vrstnice niti v vsej Avstriji, knmo-li na jugoslovanskem t »zemlju . . .
(Konec prihodnjič.)
svetnik \V c i s s 1 e r in dr. M a y r -hofer o enotni uredbi notariata. Kongres je soglasno sprejel od govornikov predlagane resolucije, ki temelje na teh-le načelih: 1. javna poverila v službi privatnikov pristojajo edino notariatu; 2. notariat naj bo glavni poklic in naj se ne spaja z nobenim drugim glavnim poklicem; 3. predizobrazba notarja naj bo enakovredna predizobrazbi sodnika in odvetnika; 4. pravico nadzorstva in disciplinarnega sodstva se naj prepusti razsodišču, ki ga iz svoje srede volijo notarji sami. Notarja dr. D e n lile r i n <lr. B a t e k sta referirala o reorganizaciji  notarskih poslov  in O
kompetenoi meddržavnega prometa. Dr. K. W a g n e r je predlagal usta nt »vite v stalnega odbora notarskih združitev. V tem odboru bi naj bilo predsedstvo nemškega notarskega društva in predsedstvo centralne zveze avstrijskega notarskega društva. »Stalni odbor mednarodnega notarskega kongresa« bi naj imel nalogo predložiti resolucije kongresnih razprav avstrijski in nemški vladi ter odboru mednarodne mirovne konference v Hagu; poleg tega bi naj ta odbor skliceval mednarodne notarske konference. Po daljši debati je kongres soglasno sprejel dr. Wagnerjeve predloge. V stalni odbor mednarodnega notarskega kongresa sta bila izvoljena za predsednike justični svetnik T h u r n iz Kolonije in dr. M a -v r h o f e r z Dunaja. Zvečer je mestna občina priredila na čast notarjem banket, ki se ga je kot zastopnik občine udeležil podžupan dr. N e u m a-y e r in kot zastopnik pravosodnega ministrstva ministerinlni svetnik tir. S e h a u e r.
— Klerikalno maščevanje v zahrbtnih sredstvih pri maščevanju so klerikalci mojstri. Zastrupljati vodo, zadajati živini itd. je klerikal-oem največje veselje. Vsled hujska-rije v „Slovencu" in „Domoljubu" je V Preserju naduČitelj g. Korbar proglašen za pravcatega poglavarja vseh vragov. Najhujše pa jezi klerikalno drhal, ker gosp. Korbar prezira vse podle napade s ponosno zavestjo, ki jo more imeti le mož, ki je popolnoma na svojem mestu. Ako pa odgovori kdaj, odgovori tako pikro, da vsak udarec zaskeli, a možato se vselej podpiše. Njegovih pšic se tedaj klerikalci boje, še bolj pa menda njegove pesti, zato se mu ne upajo približati od spredaj. Maščevali pa so se ravnokar na pristno klerikalni način. V noči od sobote na nedeljo so mu prevrnili čebeljnak, ki je bil poln živih panjev. Pri tem barabskem delu je moralo biti udeleženik več krepkih klerikalnih rok, zato pa je upanja, da pobožne falote zaloti roka pravice. G. Korbar ima znatno materijalno škodo.
— Spremembe v davčni službi
na Štajerskem. Premeščeni so davčni asistenti K. Schmidt iz Ptuja v Meran, Fr. Košar iz Ormoža v Rogatec, Jos. Sprah iz Hartberga v Celje, Ig. OzvatiČ iz Lipnioe v Konjice, K. Bernard iz Rogatca v Kozje, Fr. Pihler iz Brežic v Slov. Gradec. Nadalje sta premeščena dav-kar R. Krašovic iz Kozjega v Laško in oficijal Fr. Topolnik iz Kozjega v Oberzeiring.
— Učiteljske spremembe na Štajerskem« NaduČitelj pri Sv. Vidu niže Ptuja je imenovan učitelj Ivan Hauptmann iz Vurberka, na nemški šoli v Laškem pa dosedanji nad-Čitelj v Štoreh Mat. Hotzl. Stalni učitelji oziroma učiteljice so poštah*: Josip Bizjak na Vranskem, Gustav Vodušek ml. v Trbovljah, J urii Žel eznik pri Sv. Vence-slavu na Pohorju, Josip Rainer v Gornji Polskavi, Karo lina Hinter-lechner v Blagovni, Josipina Klein na Frankolo vem, Marija Fink iz Kindberga v Laškem in Viktorija Kosi v Teharjih. Premeščena je učiteljica Hermina Stritar iz Braslovč k Sv. Vidu v Grobelno.
— Sodna vest. Avskultant dr. Alojzij Gradnik v Gorici je premeščen k okrajnemu sodišču v Krminu.
S sokolske slavnosti v Ribnici- V izložbi trgovine gosp. L. Sohwentnerja v Prešernovih ulicah so razstavljeni krasni foto-grafiČni posnetki g. Avgusta Bertholda s sokolske slavnosti (na vežbališču) v Ribnici. Opozarja se slavno občistvo, posebno še g. Sokole in udeležence omenjene slavnosti, da si ogledajo slike, katere se lahko dobe v trgovini g. L. Schwentnerja! —1.
Slovensko gledališče v Gorici. „Narodna prosveta" v Gorici je sklenila s tržaški gledališčem pogodbo, da pride v prihodnji sezoni lOkrat v Gorioo Tako bodo imeli v Gorici 10 dobrih predstav stalnega slovenskega gledališča.
— Srednješolska vest. Za pro-zoriČnega učitelja na gimnaziji v Kočevju je imenovan suplent Gustav Wie8ener.
Darilo „Radogoju" je poslala rodbina I. Lajovio iz Gradca pri Li-
tiji mesto venca na krsto umrle gospe Minke Robavs iz Smartna. Iskrena zahvala.
Delavsko  bralno  društvo v
Idriji in orkestrski in pevski zbor „Struna" priredita v nedeljo, dne 15. septembra t. 1., v veliki dvorani Nar.    italnice koncert.
Slovensko pevsko društvo nLipa" priredi v soboto, t. j. 5. oktobra, veliko vinsko trgatev v gostilniških prostorih g. Polšaka na Martinovi cesti št. 35. Spored se pozneje naznani.
Dijaški koledar za 1 1907 8.
V najkrajšem Času izide „Dijaški almanah za 1. 1907/8", na katerega že sedaj opozarjamo naše dijaštvo. Vsestransko bogata vsebino in pri tem nizka cena — eno krono, nam je porok, da bo dijaštvo rado po njem seglo. V koledarju bodo uvrščeni spominski dnevi, sledile bodo razne tabele in obširne informacije o vojaški dolžnosti. V oddelku 9Šolstvo" bodo označene vse visoke Šole, katere pohajajo Slovenci, informacije o vpisovanju in o študiju bodo zlasti pri univerzi in tehniki temeljite. V oddelku „0 našem dijaštvu" bo na prvem mestu kratek zgodovinski pregled, nato pa slede informacije o na-rodno-radikalnih in drugih slovenskih akademičnih društvih, o ferijalnih organizacijah, o naši dijaški žurnalistiki in nazadnje o podporniŠtvu slovenskega dijaštva. Clankovi del bo obsegal sledeče Članke : „Narodno-radikalno gibanje"; „Znanost in verstvo, verstvo in šola"; „Dijak in podrobno delo"; „Alkohol in etika" ter „Aforizme o slovenskem dijaštvu". Upamo, da smo z izdajo dijaškega koledarja ustregli davni želji našega dijaštva, ki je moralo doslej segati po tujih podobnih proizvodih. Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v „Narodni knjigarni".
Društvo knjigovezov črtalcev, izdelovalcev usnjenega lepotičja, izdelovalcev lepenskih predmetov, izdelovalcev tokov in njih pomožnih delavcev in delavk Avstrije ima svojo podružnico v Ljubljani, ki je na željo vseh knjigoveških delavcev in delavk vsled neznosnih draginjskih razmer ki se vedno poostrujejo, predložilo delodajalcem tarif z željo, da odgovore na te zahteve zanesljivo do 24. septembra t. 1. Zahteve knjigo -veškega osobja so: I. Delavni Čas. 9 urni delavnik brez odmora za malico. II. Minimalna plača za delavce, a) Za delavce, ko so oproščeni tedenska plača 16 K; b) za delavce po enem letu oprošcenja tedenska plača 20 K; c) za delavce takozvane Kundschafts-arbeiter in vezalce papirja tedenska plača 26 K; d) za delavce protokolov in za zlatorezce (Protokoll-und Goldschnittarbeiter) tedenska plača 28 K; e) za delavce specijalne, t. j. ročne in s strojem, pozlatarje in galanterijske delavce tedenska plača 32 K; f) delavcem, ki so že pred to zahtevo imeli tu navedene plače, se mora plača povišati za 10°/0. III. Minimalna plača za delavke, a) od 4. tedna naprej do prvih 6 mesecev tedensko 6 K; b) od 7. meseca do enega leta tedensko S K; c) od 2. leta naprej tedensko 10 K; d) delavke pri strojih tedensko 14 K; e) delavkam, katere so imele že pred to zahtevo tu navedene plače, se mora plača povišati za 10u/0; f) delavkam, ki pa imajo akordno delo, se mora plača akordnemu delu povišati za 10%. IV. Delo o praznikih, a) Postavni in v deželi običajni prazniki se morajo plačati; delo o praznikih je plačati kot Čezurno delo; b) na dan pred velikimi prazniki, t. j. pred Novim letom, Veliko nočjo, Binkoštmi in Božičem pa mora biti najmanj dve uri prej delopust kot sicer. V. Čezurno delo. ćezurno delo se pa sme le v zelo nujnih slučajih izvrševati in to največ tri ure na dan, mora se pa odŠkodovati s 3" Q od tedenske plače (t. j. po 3 h od plačilne krone). Čez triurno delo se mora dvojno odškodovati. VI. Učenci a) Glede stanja učencev sme imeti podjetnik na vsake 3 pomočnike po 1 učenca in to do 12 (dvanajst pomočnikov); čez dvanajst pomočnikov pa na vsakih nadaljnih 5 (pet) pomočnikov po enega učenca. Pri vštet vi učencev, do katerih je podjetnik upravičen, je samo stalno uslužbene pomočnike vpoštevati. b) Učenci se smejo samo za tehnična dela uporabljati, c) Le telesno krepko razviti in z zadostno šolsko naobrazbo opremljeni učenci se smejo sprejemati ozir. uporabljati. Šolske naobrazbe mora učenec imeti s povoljnim uspehom dovršeni najmanj 6 razred ljudske šole ali pa prvi razred srednje šole. VII. Zaupniki. V vsaki delavnici je priznati podjetaiku enega zaupnika organizacije; dolžnost le tega je eventualne diference ki bi nastale med delavcem in delojemalcem v soglasju z delojemalcem poravnati. VIII. Klavzula. Vsled teb zahtev se ne sme noben delavec ali delavka po sklepu predstojećega tarifa najmanj šest mesecev odpustiti; le v slučaju pomanjkanja dela je upravičen delodajalec delo tudi preje od-
povedati. IX. Predstojeći tarif velja do 1. prosinca 1910. — Želeti je, da bi se med delojemalci in med delodajalci doseglo mirnim potom spo-razumljenje. Da so draginjske razmere res neznosne, to je pač znana stvar.
Hočevarji demonstrirajo. Zaradi strupene klerikalne pisave lista „Gottscheer Bote" so priredili napredni kočevski Nemci dne 5. t] m. burne demonstraoije pred uredništvom in župniščem.
Celovška vllja dekUška šola, s katere so svoj čas pahnili slovenskega profesorja A piha, se je opustila. Vzroki niso znani.
Uvrstitev letošnjih novincev.
V Ljubljano pristojni novinci se uvrste: a) v vojsko: ves prvi razred in od drugega razreda do Žrebne številke 35; b) v domobranstvo: ostali drugi razred in pa tretji do Žrebne številke 17i/2; c) v nadomestno rezervo vojske: tretji razred  od žrebne Številke 33 do 83.
Ves tovorni promet tukajšnjih železnic je vsled še vedno se vršečih transportov zastal tako, da se sploh ne sprejme nobeno tovorno blago do 12. t. m.
Strela je udarila danes ponoči v hlev hotela „Kramer" v Logatcu. Nastal je hipoma požar in uničil več voz. Zgorela je tudi nova ekvipaža s konjem nekega Ljubljančana vred, ki ima okoli 2000 kron škode.
Socialni demokrat Čobal je bil
obsojen na tridnevni zapor, ker je svoj čas v Loki pri Zidanem mostu imenoval vojake „krompirjevce".
Sumljive smrti je umrl v Trstu triletni nezakonski otrok Ivana Ko-lenca in Argije Gennaro. Uvedena je preiskava.
Razširjene šole na Štajerskem
Petrazredaici v Poljčanah in Trbovljah (Vode) se razširite na šestraz-rednici.
Nesreča. V Štoreh pri Celju se je ponesrečil rudar Grčar. Povozil ga je na rudniški železnici s kamenjem obložen voz. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
Mariborsko porotno sodišče.
V prihodnjem porotnem zasedanju, ki se začne 16. t. m, pridejo na vrsto sledeči s'učaji: 16 septembra Peter Sch aup er 1 uboj ; dne 17. Ferdinand Leskovar, odgovorni urednik nSlov. Gospodarja", zaradi razžaljenja časti (tožitelja notar Stupica in veleposestnik Friedrich); dne 18. Fr. Bergle z uboj in Ida Wutschina tatvina.
Ponesrečil se je 9. t. m. zjutraj ob 8. uri gimnazijec 14 let stari Stanko Kuhel. Lezel je v Mojstrani na skalovje ob cementni tovarni. Ko je prišel kakih 50 m visoko, hotel je pozdraviti spodaj nahajajoče se ljudi. Držeč v roki zeleno vejico zamahnil je z roko in zaklical. Pri tem mu je spodrsnilo na pusti travi in padel je Čez skalo. Ljudje so ga videli padati. Obležal je nezavesten in čez pol ure je umrl. Doma iz Ljubljane.
Nesreča. 201etni Jan. Škrabe iz Št. Pavla pri Preboldu je Šel v nedeljo proti osmi uri zvečer ob železniški progi Velenje-Celje. Bil je nekoliko vinjen. Kakih 500 m pred postajo Št. Peter pridrdra za njim vlak, ga podere in mu odreže desno nogo pod kolenom. Desna roka mu je na več krajih zlomljena in meso visi od nje, pa tudi na glavi je znatno poškodovan. Strojevodja oči-vidno ni opazil nesreče ; kajti Šele v ponedeljek zjutraj so našli nesrečnika pod progo, milo proseč pomoči. Peljali so ga v Celje v bolnišnico. Ker je izgubil obilo krvi, ni upanja, da bi okreval.
Glas iz občinstva. Pred nedavnim je oestni erar napravil ob kraju Dolenjske ceste nekako pešpot. Postavil je seveda tudi običajne svarilne tablice, ki pa so od rje tako razjedene, da se sploh čitati ne morejo. Teh tablic ni treba nič prenoviti, kajti potem se bi morda vendar kdo peljal po tej strašno zanemarjeni in s plevelom porastli pešpoti
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 300 Hrvatov, 60 Ogrov, 70 Ma-cedoncev, 30 bicvencev m 25 Koče-varjev.
Izgubljene  in  najdene reči.
Izgubljen je bil temen havelok, katerega je našel prostak c. in kr. peš-polka Gabriel Jelling.
Ljubljanski  sekstet  na lok
koncertuje danes v kavarni „Avstrija". Začetek ob 10. uri. Vstop prost.
„Društvena godba ljubljanska11 priredi jutri v sredo v meščanskem hotelu „Lloyd", na Sv. Petra oesta, društveni koncert za Člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vinarjev.
Errata corrige! V portu*ilo o raz-\ itju zastave »Ribniškega Sokola« BS je vrinila neljuba pomota. V poročilu se pravi, tla se je slavnosti udeležila tudi »Požarna hramba« iz Srednje vasi, pravilno pa bi se moralo glasiti, da je na slavnost prihitela tu-
di »Požarna brambo« iz Dolenje vasi. — Mod Jugoslovanskimi vestmi se navaja kot načelnik srbskega »presbiroa« J. Ivanov ić, pravil no bi se moralo glasiti Ivani e.
Avstrijski ali italijanski zrakoplov? Poročali smo že, da so v soboto opazovali na Notranjskem velik zrakoplov. Z druge strani se nam v tem oziru poroča: V soboto okoli dveh popoldne smo opazovali med Logatcem in Rakekom v višini kakih 3000 m plavati velik zrakoplov in sicer v smeri proti jugozapadu, torej proti Gorici. Znano je, da so se pri velikih vojaških vajah na Koroškem rabili Zrakoplovi. Ali je bil mordfi eden izmed teh zrakoplovov zanesen oa Notranjsko? Citati ni bilo nikjer, da bi vojaška uprava pogrešala kak zrakoplov. Morda pa je bil to laški zrakoplov, ki je opazoval vaje na Koroškem in ki se je po končanih manevrih preko Gorice zopet vračal na Italijansko? Vsekakor bi bilo interesantno to stvar dognati in ji priti do dna.
Konzularni pravni zastopnik v Nišu. C. in kr. avstro-ogrski konzulat v Nišu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je e. kr. ministrstvo vnanjih zadev na mesto odstopivšega konzularnega pravnega zastopnika Demetra Ilidžonoviča imenovalo v Nišu nastanjenega odvetnika Demetra Lj. Pavloviea za konzularnega pravnega zastopnika ondotnega e. in kr. konzularnega ura da in sicer z dolžnostjo, da prevzema zastopanje avstrijskih in ogrskih dr-žavljanov ter hosensko-hercegovin-skih (leželanov pred kr. srb. oblaatvi, v okraju navedenega konzularnega urada ter pred njih višjimi instancami pod istimi pogoji, pod kaierimi je upravičen oziroma dolžan prevzemati zastopanje srbskih pravnih zadev.
Bivši basist slovenskega gledališča v Ljubljani g. Julij B e t e t t o je te dni odšel na Dunaj, da si pridobi najvišjo izobrazbo v pevski umetnosti. Obiskoval bo konservatorij.
Pobožen trgovinski minister. Kakor poročajo klerikalni listi, razpošilja trgovinsko ministrstvo te dni odlok na svoje uslužbence, da morajo ob nedeljah in praznikih vršiti svoje verske dolžnosti in morajo v s 1 e d tega imeti svoje urade zaprte. Navadno so ob nedeljah zaprti uradi m trgovine, da si uradniki in uslužbenci odpočije jo od tedenskega napora. \ r-šitev verskih dolžnosti je vendar privatna stvar posameznika.
* Drobne novice. — Za podpiranje častnikov 4 7. polka je naložil imetnik tega polka grof Beck povodom svoje 25letnioe 16.000 K.
— Minister Kossuth se je vrnil iz Karlovih varov precej ozdravljen v Budapešto.
— Elektrčno razsvetljeni Ni aga rs ki vodopadi.   Ob siove-
Čih VOdopadih Niagare so napravili 50 reflektorjev, s katerimi mečejo na vodopade fantastične žarke v vseh barvah, in sicer s svetlobo 1 bilijon 115 milijonov (?) sveč.
— Požar v pristanišču v Antverpnu je napravil škode nad 4 milijone kron.
— Shod svobodomislecev v Pragi je otvoril češki profesor filozofije dr. K rejci. Na čast zboro-valcem se vrŠe slavnostne predstave v Češkem in nemškem gledališču.
— BivSi dalmatinski deželni poslanec Zaffron bo baje v najkrajšem času poklican V gosposko zbornico.
— Grofica Montignoso se poroci? Pariški časopisji so prinesli malo verjetno vest, da se 37letna grofica Montignoso poroči te dni v Londonu s 261etnim florentinskim pevcem Tosellijem. V toskanski rodbini o tem ničesar ne vedo.
— Svojo ženo je zastrupil blizu Brna posestnik Nemczanskv.
— Kuga na otoku M iti le ne se širi. Bacile so zanesle podgane z ladij.
— Zborovanje kmetijskih zadrug se vrši ravnokar v Bel gradu. Udeležnikov je nad b'000. Tudi iz Avstrije so prišli gostje.
Umor grofa Komarovskega v
BC ne tl&a ha V čer a j je ruski grof Ko-rovski v Benetkah umrl vsled ran, ki mu jih je zadal Naumov. Sedaj je dognano, da je bil morilec le slepo orožje v rokah grofice Tarnovske in odvetnika Prilukova. Zadnja dva imajo namreč zaprta pri deželnem sodišču na Dunaju. Dr. Prilukov je takoj po prvem zaslišanju priznal, da je strašni umor izmislila in pripravila grofica Tarnovska, ki je skušala najprej pregovoriti njega, naj umori grofa, za kar mu je obetala zakon ter mu tudi dala 100.000 frankov za nagrado na račun pol milijona zavarovalnine, ki bi jo dobila ona po grofovi smrti. Prilukov ni hotel izvršiti umora, zato je zbudila v Naumovu ljubosumnost, da ga je lahko porabila za slepo orožje. Peljala se je ž njim v Kijev, kamor je brzojavil Prilukov dogovorno z grofico pod imenom grofa Komarovskega, grozil grofici z
bičem ter sramotil Naumova. To je Naumova jako razkadilo — in grofica je znala maščevalnost podžigati — da se je peljal v Benetke ter ustrehl grofa. Grofica je takoj vprala'a brzojavno nekega znanega ji Častnika v Benetkah, ali je grof mrtev. — Grofica Tarnovska je pri zasliševanju tudi Prilukovu v obraz rekla: „Lažete!" ter trdovratno tajila, končno pa le med ihtenjem priznala, da sta s Prilukovom najela morilca; vendar skuša glavno krivdo zvaliti na Prilukova. — Dunajsko deželno sodišče vodi stvar le začasno, dokler se ne rešijo dogovori, da se izročita grofica in Prilukov italijanskim, oziroma ruskim sodiščem.
* Plačale muhe komad po 50 centov. „Doc^, znani učitelj muh, katerega poznajo vsi stewardi nemških parnikov v Hobokenu, moral je nedavno bežati iz pomolov Severo-nemškega Llovda v imenovanem mestu, ker je mudil stewarde pri delu. Stewardi so namreč zanj lovili muhe. „Docu pride na pomole vedno, kadar pride kak nemški parnik in plačuje stewardom za vsako evropejsko muho pO 20 centov, seveda samo za take, ki so popolnoma zdrave in nepokvarjene. Največ muh pride naravno v medkrovju, toda „Docu kupuje tudi muhe iz prvega in drugega razreda. Kupec evropejskih muh je namreč lastnik cirkusa, v katerem igrajo izključno le muhe. Ta cirkus je vedno pridružen kakemu velikemu cirkusu kot posebna atrakcija, katero si ogle dajo obiskovalci, predno se prične predstava in s tem se „Docu že celo vrsto let lepo preživlja, to tembolj, ker naša vlada še ni določila carine na uvoz evropejskih muh. Domače ameriške muhe niso za rabo v cirkusih in vsem entom©logistom je znano, da so evropske muhe izdatno bolj inteligentne, kakor ameriške, zlasti pa še one, ki prihajo iz Nemčije, kjer se sedaj tudi muhe ravnajo po nemškem cesarju.
* Koliko papirja porabijo časopisi? Xa celem svetu izhaja 30.000 dnevnikov, ki se tiskajo v milijonih izvodov. Za ta papir se porabi povprečno na dan 1000 ton papirne mase. Ker izide vrhutega DOVpreČnO na
dan po 200 knjig, potiska se na leto približno 375.000 ton papirja. Pri tem pa ni v računu papir za zavijanje, pisanje itd. Da se proizvaja toliko papirja, pasti morajo celi gozdovi. Vsako leto izgine v ta namen 1250 milijonov kubičnih metrov lesa. Od teh potrebuje Amerika sama 900 m3, dočim pride na Evropo 350 milijonov m . Kaj bo s papirno industrijo, ako izginejo ameriški pragozdje 1
Gospodarstvo.
Dobavn  razpis.   G. in kr. po-
veljništvo pomorskega arzenala v Pulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pri omenjenem poveljniŠtvu vršila dne 30. septembra 1907. ob 4. uri pop. ponudbena razprava za dobavo potrebščin c. in kr. pomorskega arzenala v Pulju za leto 1908. Dobaviti bo med drugim: deske, volno, blago iz usnja, laneno olje, barve, milo, sveče, metle, krtače, oglje, vrvi, koce, jekleno žico itd. Ponudbe je najkasneje do 3. ure popoldne nav denega dne pri adjuntaturi gori omenjenega poveljništva v Pulju vložiti. Hobavni razpis, splošni in specijalni p'goji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Telefonsko m hrzoiiivni
oorofilo
DttnaJ 10. septembra. Danes zvečer prispejo semkaj člani ogrske vlade, med njimi tudi naučni minister Apponyi. To je nekaj izrednega, da se udeleži nagodbenih pogajanj tudi Apponyi, in gotovi krogi se trudijo dokazati, da pride Apponyi z drugimi ministri samo radi tega na Dunaj, da bo za tolmača trgovinskemu ministru Kossuthu, ki ni docela vešč nemškemu jeziku. Da ta vest ne odgovarja resnici, je na dlani. Prihod Apponvijev ima velepolitičen pomen.
Dunaj 10. septembra. Danes ob obletnici smrti cesarice Elizabete je bila v kapucinski cerkvi svečana masa-zadUŠnica.   M&Se se je udeležil cesar,
nadvojvode in razni dostojansteniki.
Dunaj 10. septembra. Danes je prvi dan, ko se ni prijavil noben novi slučaj   obolelosti   na osepnicah.
Budimpešta 10. septembra. Organ ministra Kossutha nBudapestu piše, da se bodo nagodbena pogajanja razbila najbrže takoj prvi dan. Ako ne bo mogoče doseči med obema vladama sporazumljenja, ne bo Becku in "VVekerlu preostajalo drugega, kakor demisionirati.
Budimpešta 10. septembra. Minister zunanjih del Andr assy izjavlja, da je med počitnicami delal na volilni reformi in da je že izdelal nadrobni operat, ki ga predloži mi-
nistrskemu svetu v najkrajšem času. Njegov načrt volilne reforme varuje narodni značaj madžarske države.
Budimpešta 10. septembra. Ogrski parlament se sestane 10. oktobra. Socijalna demokracija proglaša, da bo organizirano delavstvo pričelo 10. oktobra generalni štrajk, v katerem bo vztrajalo vse dotlej, dokler vlada striktno ne obljubi, da izvede nemudoma volilno refermo na podlagi splošne in enake volilne pravice. „Nep8zavau, socijalistiško glasilo, poživlja somišljenike, naj smatrajo 10. oktober kot praznik, na katerem mora mirovati vse delo.
Gibraltar 10. septembra. Pod poveljstvom generala C a n o n a je odšlo 7000 mož v Maroko.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 4. septembra: Andrej Vičič, strojev 3d let. Bohoričeve ulice 16 Jetika
Dne 6. septembra: Jernej Velkavrh, delavčev sia. 4 mes. Hrenove ulice 6. Črevesni katar. ~ Terezija Durjan, gostija. 68 itt. Ra-deckega cesta 11. — J lij Tomic, prisiljenec. 32 let. Poljanski nasip. Se je obesil.] V deželni bolnici:
Dne 1. septembra] Jakob Ardigal, mesarski pomočnik, 51 let, Vulmus lacer contus. capitis. — Ignacij Lisec, hlapec, 50 let, Jetika. — Karol Tihel, čevljar, 35 let. jetika.
Dne 3. septembra: Fran Padar, dninar, 58 let. Jetika.
Rodbina Kuhelj javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
da je včeraj, v ponedeljek, dne 9. septembra 1907 nenadoma preminul nepozabni sinek
učenec 111. razr. na c kr. drž. realki
v zorni dobi 14 let. 3013
Pogreb dragega pokojnega bo jutri, dne 11. septembra 1907 na pokopališče na Dovjem.
Mojstrana, 10. septembra 1907. (Posebna naznanila se ne izdajajo.)
Meteorologlčno poročilo.
.£n» nftd merfem »08.   Srednji nraoni tlak 746-G'otk
% t—1 a 1	Cas opazovanja	Stanja barometra v mm	Tempera -1 tura v C°.	Vetrovi	Nebo
9	9. *T.	742 9	16 i	si. svzh.	oblačno
10	7. *j.	7424	15-1	brezvetrno	oblačno
	& pop.	742 4	17 9	sr. jvzhod|	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura:  18'1° nor »al« 15 7. — Padavina w mm 3 5.
Sinoči močna nevihta na severovzhodu in vzhodu
V splošno znanje.
Dovoljujem si naznanjati, da sem prodal svojo obrt za plakatiranje tis kovin g. Alojziju Smoletu v Ljubljani.
Na novo sta pa odprla tako obrt gg. Matelič & F. Perdan, in ta dva konkurenta razširjata lažnive vesti o mojem nasledniku in posebno opozarjam gg. hišne posestnike, naj obranijo mojemu nasledniku svojo naklonjenost, ker je mlad in jako priden človek, in naj mu ohranijo še naprej prostore, kjer se nahajajo njegove table za plakatiranje. Ke- pa gg. P. Matelič in F. Perdan mene obreknjeta, da sem prodal svojo obrt za plakatiranje nekemu židu, prosim naj se gg. hišni posestniki in slav. občinstvo ne ozira na taka ostudna obrekovanja.
Tudi naznanjam, da sem obenem vložil tožbo proti P. Mateliču in Fr. Perdanu. 304&
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Kališ.
t
V •
s*
1*
* 6 *I
Nfl
i« «t
g
Globin
n a j bol j še i n v najfinejše
čistilo za čevlje
C
(r i s
B
#» ti
»S
r?
-S
S* hO
M H
U
Vajenec,
star od 15 — 18 let, se sprejme za
večjo mesarsko obrt.
Jožef Jeaih, mesar v Medvodah.
3019 1
vešč   mešane   stroke,   zeli sedanjo
službo menjati do 15. oktobra. Ponudbe  pod  „Solidnost 100"
na upravništvo „Slov. Naroda*,  BOM 1
2 gospodični
se sprejmeta na hrano in stanovanje.
Pod tranćo it. 2, III. nadstropje.
(stolom pouk na klavir.
SC41 i
Učenec
star 14 let, zmožen slov. in nem. jezika se takoj sprejme v 2957—6
trgovino z mešanim blagom. D. Repe na Bledu.
Zlata svetinja
Berolin,       Rim itd.
3C02 2
Najboljše kozm. čistilo za zobe
Izdeluje:
O. Seydl
Stritarjeve ulice 7.
V lcavarnl
J. Vospernig
vsako sredo m soboto
KONCERT
seksteta na lok.
Začetek ob1 JI. zvečer. Vstop prost.
Stanovanje.
Zaradi preselitve iz Ljubljane se oddaja s 1. oktobrom ali novembr.
stanovanje v 11. nadstropja, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pr;tiklin. VeČ se izve istotam, Breg 16, II. na d Str. 3042 1
Kontorista,
samca, prostega vseh vojaških dolžnosti, popolnoma veščega slovenšiiae, hrvaš čine in nemščine v govoru in pisavi, sprejme tvrdha Ksreš & Stocki,
Bremeni Nastop začetnim oktobra ZaČttna plača 130 mark mesečno.
Blagohotne ponudbe na gorajšnjo tvrdko. 3019-1
Kol np]i(el]ic;i
učiteljica ženskih ročnih del za ljudske in meščanske sole z Izvrstnim izpriče valom.
Naslov pove upravništa) „cloven skega Narodau. 8i.">3-l
Preklic.
Podpisani   Matija  Ivane iz
Strmca javno  izjavljam in prekli-
cujem, tla ao bile Y&e besede, ki sem jih govoril zoper Franjo Po-
nikvarja, posestnika in župana v Sv. Vidu, izmišljene in neresnične, ter radi tega gospoda Pouikvarja javno prosim oproŠČenja.
Strmec, due 9. sept. 1907.
Matija luanc.
Učenca
za špecerijsko in železninsko trgovino se sprejme takoj.
Istotam se kupi Že rabljeno, pa dobro ohranjeno 5C29 - 2
n. SiijniR, LJubljano-, Zaloško cesta 15.
izarstvo
na Bledu (zdravilišče), dobro idote, proda
zaradi družinskih razmer. 3031-2 Pojasnila daje g. Muner na Bledu.
pošten, priden in ročen, kateri se na razsekavanje mesa kakor tadi vsa dela pri  teletih  in  presičih  dobro razume
se sprejme s L oktobrom.
Kje, pove upravništvo nSlovenskega Naroda-. 2889—6
Mladika
opozarja si. občinstvo na svoj
slovenski internat
io na L razred zasebne dekliške ljudske sole, ki se otvorita v Ljub ljani s pnčttaom prihodnjega šolskega leta. 2612—3 Pojasnila daje odbor društva Mladike" Gosposke ulice &t, 8.
Različni portali
se radi prenovitve trgovine
ceno prodajo.
Ogledajo se lahko na Mestnem trgu it. 11 pri Jr. Jgliču. 2988 3
3052
Spretni delavci za veliko delo
(0-xossstr"bGit©r) dabe stalnega opravila.
Krojaštvo Hallvvachs, Trst, Torre bianca 14. 3021-2
20 izvežbanih
dobrih zidarjev
se sprejme takoj v delo,
katero traja do zime, proti dogovorjeni dobri plači.
Oglasi naj ae v Predovičevem selu, občina Moste pri Ljubljani
?ran Pregelj,
3040—1 stavbnik.
Prodajalko
steklarske stroke
išče tvrdha Avgust Agaola v LJubljani.
Zahteva se popolna znanost slovenskega in nemškega jezika.
Rellektantinje na to službo naj se predstavijo do 15. t. m. v prodajalni na Dunajski cesti št. 13. 3049
PfoL lr. jI.
se> je> vrnil
in ordlnuje od 2 do 4 pop.
3047-1
Dijaki
iz <a.o"bxJJks. IoAžj
se sprejmejo na stanovanje in hrano
ter  \<* m t n o nadzorstvo. V bližini realke in obeh gimnazij.
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda'. 3043—1
44
Ejiibljana, Jurčičev trg 3
ijjlj 7rgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami.
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljana VVolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
eriporoca slavnemu obcinsin in spoštovanim gostilaiearjem svoje ixbornO
4012 126
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Večje Število
I
tesarjev
sprejema proti dobremn plačilu
Svan Zakotnik, tesarski mojster, Dunajska cesta št. 40. 1666—49
■v v
1SC
^uupiuu,
ki je dovršila s prav dobrim uspehom trgovsko šolo, v kaki trgovini ali pisarni, v mestu ali na deželi.
Pismene ocnudoe pod nH. I« Gorenja vas št. 23. p. Ribnica 2963 3
kovaških
in tudi m šivilj
sprejme takoj Fr. Žnideršič, trgovec ▼ Šapijanah v Istri. 3023 2
Več
1 mi
Sva dijaka
se sprejmeta na hrano in stanovanje,
v mirno boljšo rodbino.
Kje, se izve v upravništvu „Slov. Naroda*. 2942-2
Već Bi nomočnikov
sprejme
Karel Oberhuber
na Bledu, na Kranjskem,    aoau—2
Nova hiša
= z vrtom =
se radi družinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji
proda.30162 Poizve se pri lastniku v Zg. Šiški St. 97.
Penzijonat za dijake
^= v Idriji. =—
S pričetkom šolskega leta 1907 08 se otvori v Idriji modern penzijonat za dijake ped strogim nadzorstvom Učencem je na razpolago zdravo stanovanje, veli& vrt, kopališče, električna razsvetljava, klavir in vse za vzgojo potrebne udobnosti. 000000
Ceaa mesečno 50 kron. =
I
3011—2
Natančnejši podatki pod
naslovom: „Penzijonat, Idrija«
1"
dve deklici
se sprejmeta na hrano in stanovanje v boljšo rodbino. 3010 - 2
Več se izve v upravništvu „Sl. N.u
Vajenca
išče večjo trgovino no Dolenjskem.
Ponudbe na upravništvo „Sloveu skega Naroda" pod št. „100".  2U0 7
Gospića
ki je že nekoliko privajena trgovine zeli službe kot blagajničarka ali prodajalka s primerno mesečno plačo.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda" pod WL P.M. ' 30-9-3
■vo.pi se
1 «   m- » 1» 1 f a
3139 2
za, enega konja Kranfi hotel Nova posta.
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Odhod lz M ubijane Jaz. ±eL:
408 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. se p tem b r a.)
7 00 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
T07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- os predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
11-40 predpoldne.   Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž, i*o5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. $.45 popoldne.   Osebni  vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7-10 zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorici drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v LJubljano J ni. zeL:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
11-SO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., ^Trst« drž. žel.
6- 58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, [Rudolfovega.
11*15 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2*32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
«•36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
o 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod lz LJubljano dri. kolodvor:
7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-00 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7-IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IC50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v LJubljano dri. kolodvor:
6*46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10*59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika 8*IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9-55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Za 18 gld. se dobi:
za gospode
Površnik ali zimska suknja o o Sacco obleka o o o o o o Posebne hlače o o o o o Modni telovnik o 00000
Za 18 gld. se dobi:
za dame:
Modni paletot ali jopa o o o Kostum o Pelerina s kapuco Modno krilo o o o o o o Bluza 000000000
Anjleško skladište oblek 0. Beraatovi č
tjubljana, jVTestni trg štev 5.
Bogata zaloga konfekcije za dame, dečke in deklice do najfinejše kakovosti po čudovito nizkih cenah.
3046—1
Za 9 gldo se dobi:
za dečke:
Površnik ali zimska suknja o o Obleka oooooooo Posebne hlače o o o o o o Čepica oooooooo
Za 9 gldo se dobi:
za deklice:
Paletot ali jopica o o o o o Cela obleka o o o o o o Pelerina s kapuco o o o o čepica oooooooo
					
S* Hodno trgovino Povel Jojđit Ljubljana, Prešernove ulice št. 7.3S					
Svilnato blago, bariuni. pilil iu tenćice. Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine. Jabots, Fichus, damski ovratniki in kravate. Svilnati in baržunasti trakovi. Posamenterlja, porte in vrvice, resice, krepince in vrvice za tapetnike. Krepi in nori za žalovanje. Zlate iu srebrne resice, čipke iu vrvice. Šerpe Iz svile, čipk In volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlačko, otročje perilo in odelo za vozičke.	Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka. Sukanec za šivanje, pletenje In vezenje. Gnmbi in različne igle. Različne podloge In potr.bščlne za krojače In šivilje. Idrlfake čipke, vezene čipke In vložki. Pajčolani za neveste, mirtovl venol. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.                  261H 6 Modrci ln potrebščine za modrce. Glace rokovloe In rokovloe za uniformirano., pletene, letne In zim.ke rokovloe. Kopalno perilo, dišave, milo in ustea voda. -Krtača aa obleko, § lavo ln sobe.		Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki In žepne rute Pravo Jftgrovo normalno perilo, srajce Trlcot, jopice In hlače. Mrežaste in potoe, jopice,  srajce, čepice in pasovi za sport. Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje. Kravato, gumbi za manšete. Za lovca i telovniki, nogovtce, rokovlee in dokolenlce. Ogrevale! za kolena, meče. prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni trakovi in sastave, narodne čepice, torbice in dragi domači narodni izdelki itd. itd.		Gospodi Čitajte novosti, ker ao za Vas važne in koristne.  Razpošiljam po poitnem povzetju za K 12 50 krasno dobro ln moderno opravo, obstoječo iz sledečih stvari: lina bela ali barvasta srajca poljubne številko, dobro spodnje  hlače,  lepo  spalno srajco, ovratnik po telil, krasno kravato, par trpežnih nogavic,   močno biisalao, izvrstne naramnice, 3 dobro topno robce, vso v oni škatljl lepo aranžirano. Pošiljam s obratno pošto. Za j neugajajoče povrnem denar. j
C$B
37
72
96
Pekarija
v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne 86 takoj odda.
Več ge poizve pri E. PredOViČU, Ambrožev trg št. 7. 2744-8
Sprejem« uraroTM^a
po naJrasnoTratnejiih knmbJatcnJak pod tako ugodnimi pogoji, ko druga zavarovalnica  Zlasti je lavarovanje   na   doiiTeOa in
u}*u>8ajočimi mm
Y»ak  elan im« po  prctatm   p«tik fte* pravico do drvi dami*.
..SLAVIJ JI"
«,248.074*70 K. I Po velikoati druga
lina banka v Pragi. - i • • o«rtke«Wno le ketprtalljo 01,936.903-78 K. v&rovalmca nase države
•o ? lastne} bs&fnof Mat
Kavarn;« poslopja ta premt£tti»« *r-o*i poiarDlm škodam po najnižjih enak. »kodo eeotuje takoj in najkalantneje. Uftlva   BaJboUli  »1ot«-s koder podaje.
Dovoljajo ta «rte ga dobička i« da t d t« podporo  ▼   naroda«  in obeaekariata«
1
U Kranju na Glavnem tržu se tako] ceno odda
nou prostoren lokal
z velikimi skladišči, šapo in dvoriščem,
pripraven za vsako trgovino ali kako drugo primerno podjetje,
Naslov pove upravuištvo „Slovenskega Naroda". «936-4
200 M. vina
belega in rdečega ima na proda] po
jako ugodni ceni na drobno in debelo vitez plem. Thierrv v Sromljah pri Brežicah. 2722-12
Vse bližje se izve pri Francu Warletzn v Brežicah«
Za slovensko gledališče
išče
Vpraša naj se v gledališki pisarni
m? d 11. in 12. uro. 3034 2
Razpis.
Za zgradbo douozne ceste k postali nad Urdom u cestnem okraju Vrhnika na 38,500 K proračanjena dela In dobaoe
se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismece, vsa dela zapadah če ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila V Odstotkih ua enotne cene proračuna naj se predlože do
17. septembra 1.1. ob iztiri opoldne podpisanemu del odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane, s kolkom za eno krono, dopo-alati je zapečatene z nadpisom:
.»Ponudba za prevzetje gradbe dovozne ceste k postaji Vrd".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vgebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Kazen tega je dodati kot vadij še 5y0 stavbn-ih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vreducatnib papirjih po kurzni ceni.
Deželni Cdbor Si izrecno pridrži pravico,  izbrati ponudnika ne glede na
Število ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri županstvu na Vihniki.
Deželni odbor kranjski.
295 3
I
1
G)
<5
Poslano!
Slav. občinstvu, staršem, šolski mladini ter uradom dajem na znanje, da sem primoran zaradi pomanjkanja prostora in svetlobe svojo trgovino na Mestna m trg U Št. II moderno prOZidati in ker moram svoje sedanje prostore v najkrajšem Času izprazniti, dovoljujem od danes naprej vsakemu kupcu, ki si hoče prav cen 6 blago nabaviti in sicer na vse papirnate izdelke, pisalne in risalne potrebščine ter vsake vrste galanterijsko in norim-berško blago sploh vse, kar je sedaj v zalogi,
10 do 15°|o
popusta od računa.
P. n. trgovce na deželi opozarjam na ugodno priliko.
Upam, ker je to redka prilika,*da me bode si. občinstvo mnogo posečalo v svojo lastno korist in se priporočam Z najodliČnejšim spoštovanjem 2i89—2
FR. IGLIC
trgovina s papirjem in galanterijo.
TMšk ci.m-**n»*»«» Mmm «a«a»«n«».
a.
S
						
						
						
Cl	CM	CM	CM	CM	Cl	CM
SUKNA
2879 6
Tvorničke cene.
In modno blaso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v Jtumpolcu
na Češkem. Vzorci frank©.
Roncesno
Jnlno Tirolsko na VaUnganskl Želez., ure od Tridenta,
535 m nad morjem.
najmočnejši arzenovoželezni vrelec,
porabljiv z najboljšim uspehom in vse leto trajajoč, tudi za domače zdravljenje. V vseh deželah ga priporočajo mnogi zdravniški strokovnjaki za krvne) ženske, živčne in kotne bolezni itd. Naprodaj po lekarnah.
.Grand htitel des BainsXParklioier
kopališka etablissementa prve vrste
z 250 sobami in saloni, vso najmodernejšo opremo. Prekrasen, zaveten kraj, milo podnebje, veliki parki. Sezija od 15. aprila do 1. novembra. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo.   2i75—3
Najboljši
in najmodernejši
KLOBUKI
▼sen vrst ▼ najbogatejši izberi po gl. 1-20
in vise Iv lij ubijani pri
Klobuki se sprejemajo v popravo.
Deklica
pridna in poštena, 8 7 razredi šole v Šmihelu pri Novem mestu, 15 let stara, vešča slovenskega in nekaj nemškega jezika v govoru in pisavi, teli vstopiti
V kakO trgovino kjer bi ime a vse: stanovanje, brano in obleko.     s?964 -3
Več pove iz prijaznosti gosp. Ivan Radelj, posestnik, mlinir In iagar
V Gornjih Ponikvah pri Trebnjem.
Oplikovan   z  veliko   zlato   svetinjo In častno diplomo  na  spcmladni razstavi na Dunaju leta 1006.
Norovni brinovec porouničor slivovec hruftvec in Meno vinsko žsanje
■    prodala :
Franc Pustotnlk v Blajoulcl
pošta Lukovica, železniška postala Domžale.     KO* 18
Odlikovan z zlato svetinjo, zlatim križcem In častno diplomo na razstavi a Londonu I. 1906.
Vljudno se priporoča
trgovina
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
trt flev. M.
9 3 vel S
Tolika zaloia, soUdno blago. 851»      Cono zmerno.   ■ 100
C. in kr. dvorni založnik
Papežev dvorni založnik
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano odlikovan,  priporoča nastopne preizkušene izdelke:
M £t 11 rt w Qiriin najskrbneje prirejen iz aromatiskih gorskih malin je izredno iiioiinuf on "Kf cist izdelek, neprenosljive kakovosti, pomešan z vodo da priletno in žejo gastčo pijačo. Steklenica i kg sterilizirana, velja K 1*5'zaboj s 25 Bterilieiranimi steklenicami, katere se ne pokvarijo, franko zavojnina a K 1 3o iz Ljubljane Poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 6* — . Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 2'\ 40 in 1 U kg. 1 kg stane 1 krono
Tinktura za želodec
tek vzbnjaioce, prebavno, in odprtje telesa
POSpeŠnjOče  SredStVO.   1 steklenica 2 j vinarjev.
Je ielodec krepilno,
Naročila se točno iz vrče proti povzetju.
1943-14
Zeleznato vino
vsebuje za slabokrvne In nervozne osebe, blede in sla-ootne otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6*60 franko zaboj in poštn na.
Opeko-zidake
w se dobi v poljubni množini *705 5
2705 5
v parni opekarni JOS. LAVRENC1CA v Postojni.
Oznanilo.
Ka C. kTi umetno - Obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prične SolSkO letO za Oddelke: dola za obdelovanje lesa, šola za umetna vezenje in čipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomoćnike javna risarska šola za dame
dne 19. septembra 1907.
Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v gpremstvu Staršev ali njih namestDikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34, Zati&ki dforec)
dne 16. ali 17. septembra
dopoldne cd 9. do 12. ure ali popoldne od 3. do 5. ure.
Šola za obdelovanje lesa ima dveletni pripravljalni tOČaj Z& dečke. Stoječe Še v ljudsko Šolski obveznosti. Tećaj pripravlja Za V8t0p V StrokOVDe oddelke (mizarstvo, strugarstvo. rezbarstvo in kiparstvo) ali pa l'd V8t0p V katerikoli obrt- v tem siucam nadomešča spodnje razrede nižje realke.
Zimski kur z i za stavbne Obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke) se otvorijo dne 3. novembra. Vpigovatije se vrši zadnje 14 dni pred pričetkom. kurza. Vsak kurz traja 3 zimske gemestre. Namea tem Oddelkom je pripravljati obiskovalce za zakonito predpisani mojstrski izpit v navedenih stavbnih strokah.
Sprejemni pogoji: I. na šoli za obdelovanje lesa:
A) V pripravljalni tečai: I. letnik: Dovršena ljudska šola in starost 12 let (do 31. decembra 1907). — II. letnik: Znanje učne tvarine J. letnika m starost 13 let (do 31. decembra 1907).
B) V strokovne oddelke: Dovršeni pripravljalni tečaj ali meščanska Sola ali pa 3 razredi srednje šole (neugodni redi iz latinščioe in grSčine se ne vpoštevajo); starost 14 let (do 31. decembra 1907).
II. na šoli za umetno vezenje in čipkarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14 let, izjemoma že 12 let (u<» 31. decembra 1907)
III. na obeh lavnih risarskih šolah se sprejemajo učenci m učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori.
IV. V zimske kurze za stavbne obrtnike se sprejemajo obiskovalci, ki imajo Učni list dotične stavbne obrti in «o stan najmanj 18 let.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1907. 3C00— 2
C. kr. ravnateljstvo.
Otvoritev trgovine.
U
Vljudno naznanjam p. t. občinstvu, da otvorim
v četrtek, dne 5. septembra 1.1.
Ljubljani, Židoustte ulice 7
rami i
za dame in gospode ter vsemi potrebščinami ■        30 slullie in krojače. =
Vsled svoje večletne prakse v tej stroki lahko zagotavljam, da bom zadovoljila cenjene odjemalca z najboljšim blagom po nizkih cenah ter vljudno prosim prav obllega obiska 2958-3
Josipina Podkrajšek
preje poslOVOditeljica pri tvrdki A. Šinkovec
dediči na Mestnem trgu.
L.
Naročila po poiti se bodo točno izvrševala.
Udajatelj in odgovorni urednik. Bsito Puito« lomlek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1.
99
40
75