gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
MLADINSKI LIST GORENJA - ŠTEV. 2 - VELENJE, 25. MAJ 1979
TITO,
RADI TE IMAMO!
Minevajo dnevi, meseci in leta izpolnjena z delom. leta. drugo drugemu podobno,
STOPNICE ČASA, S KATERIH SE VIDI RAST TE DEŽELE IN K! PRONICAJO V PRIHODNOST, K!
Sl JO NAROD G RA D! SEBI /N RODO VOM, KI PRIHAJAJO. LETA SE ZA ČENJAJO POZIMI, A
Rojevajo se vsako pomlad, v maju, z življenjem, ki se prebuja z dnevom mladosti.
TITO JE SVOJ/ DEŽEL! DARO VAL DAN MLADOST! IN SEBE, NJEJ DAJE VSE SVOJE MOČ! IN SKUPAJ Z NARODOM, TUD! TITO KOT DEL TE MLADOST! VED/JO OSTAJA MLAD.
(Iz knjige o Titu)
Samo človek, ki prevzema tudi odgovornost za svojo svobodo, je lahko svoboden. Toda samo človek, ki lahko demokratično odloča, lahko prevzame takšno odgovornost. Mislim, da bi prav to spoznanje moralo biti izhodišče naše politike do mlade generacije.
Uspehi zveze socialistične mladine in njen prispevek k razvoju socialistične družbe bo toliko večji, kolikor bo ustvarjala pogoje za širšo in hitrejšo vključitev mladih ljudi v vse vrste družbene odgovornosti in družbenega odločanja v delegatskem sistemu. Kajti tudi mlad človek kakor vsak drug, lahko samo v življenjski praksi, pri delu in odgovornem odločanju, preverja samega sebe, svoje ideje in pobude, pravilnost svojih stališč pa tudi realne možnosti in sposobnosti in brez takšnega preverjanja v praksi bi se vsako mladinsko gibanje zgubilo v morju jalovih besed ali sektaškega avanturizma.
(Edvard Kardelj, Smeri razvoja političnega sistema socialističnega sam oupra v!ja n ja)
Starejše generacije so izvedle velik de! revolucionarne preobrazbe družbe. Vendar je pred vami še veliko dela. Prepričan sem, da boste tudi vi dostojni te zgodovinske naloge. Nihče nima pravice, da bi v to dvomil, niti nima razloga, da bi se bal za bodočnost socialistične samoupravne neuvrščene Jugoslavije.
(Iz govora tovariša Tita na devetem kongresu ZSMJ)
s
kulturni
utrinki
Kam, škrjanček moj, hitiš preko pisanih dobrav?
Preko logov zelenečih nesi ljubici pozdrav!
Tam med nageljni na oknu lepo pesem mi zapoj, da pomlad na dušo trka, da bo sladka noč nocoj.
Pa jo bom v naročju zibal, sladke sanje šepetal, mehka lica ji poljubljal, svoje vroče srce dal.
Piha žalost utonila v mojih mladih bo očeh,
Pa se bova spet ljubila
kot v nekdanjih srečnih dneh.
Ljudska pesem
le urno,
LE URNO OBRNI PETE!
ŠALEŠKA FOLKLORNA SKUPINA, nastala pred osmimi leti, šteje 70 Plesalcev in 20 godbenikov je več kot dvestokrat nastopala pred 350.000 dledalci doma in v tujini. Za tiste, ki 'majo radi številke in zgolj številke, je to vse. Osebna izkaznica, zanimiva za statistike, na katero bi morali vpisati še letni nastop skupine, ki bo 30. maja v Velenju. V mestu, kjer se je zamisel 0 skupini porodila iz ljubezni do narodnega plesa, da bi potem zaživela na odrih v Velenju, Celju, Vrnjački Banji, Subotici, Lendavi, Trstu, na Poljskem, v Franciji, Belgiji in Italiji, v Španiji. V številnih mestih in krajih.
Povsod so jih sprejemali tako kot v Unidad Hermetici, tovarni, ki že leta uspešno sodeluje z nami. Sprejemali so jih z zanimanjem, s tipajočim, vljudnostnim ploskanjem, da bi se potem od nje poslavljali s toplino, ki jo prevevata spoštovanje in želja po ponovnem snidenju.
Valovanje pisanih kril, mehkih copat, hitri in počasni koraki, petje, zvoki tamburic in ljudskih instrumentov. Mladost, ki s svojo spretnostjo in mehkim gibanjem izzove tudi neprizadetega gledalca, da ji prisluhne, da ji sledi, da jo skuša razumeti in z njo oživeti neke davne podobe, ki se izgubljajo in vendar trdožive, z vso svojo lepoto, z vsem tistim, zaradi česar so naše, ostajajo v nas in v plesu naše skupine.
Ljubezen do ljudskih plesov se začne rojevati v šolskih skupinah, iz katerih plesalci prehajajo v osrednjo skupino in se potem bogatejši za mnoga prijateljstva zbirajo v rekreativni skupini, da bi sebi in drugim ohranili kar so s svojim delom v Šaleški folklorni skupini pridobili. Delavci, dijaki, študentje, vsi so v skupini le plesalci, ki jih povezujeta lepota in izraznost ljudskega plesa in njegovega izročila.
-C^QxC^XC^CXC^
Ljubezen je lepa, je sladka, neskončna, cvetoča, neumna in vroča, plaha in tiha, pogumna in glasna. Ljubezen je sonce, je zvezda, je roža, je travnik in polje, kjer človek je kmet. Ljubezen sem jaz, ljubezen si ti.
Ljubezen sva midva, so najine sanje, najine SANJE.
Želim biti ptica, a nimam peruti.
Želim biti sonce, a ne vem, kje je nebo. Želim biti roža, a nimam svetov. Želim biti človek, a nimam ljubezni. Lahko sem le nič.
/I.
Prihaja tiho, neslišno.
Brez pozdrava. Prihaja s pesmijo, ki jo nosijo oblaki, prihaja z vetrom, prihaja s pomladjo. In, ko odide pomlad, odide tudi ona.
Brez pozdrava, brez slovesa.
Za seboj pušča jesen in zimo, dež in mraz, mrtve cvetove, mrtve ptice in mrtve spomine.
M.
M.
NIKOLI LEPŠE POMLADI
Prišla je, kakor tudi odšla, tiho, nenadoma, z vsem svojim žarom in lepoto.
Dotaknila se je marsikoga, toda opazi! jo je le malokdo.
Kdo si, kaj si, od kod si prišla, kdo se skriva za teboj, ali boš kdaj pokazala svoj pravi obraz, ali boš spet prišla . . . I? ?
Nikoli lepše pomladil!
G a Idi no
Iščem jo v besedah, v sivini dneva, v praznini mraka, v sinjini neba.
Iščem jo v tebi, v brezbrižnosti poljuba, v divjini srca, v prahu slovesa.
Iščem ljubezni.
M.
Za gorami ugaša sonce, vame pa se plazi mrak.
Tiho, tiho kot ljubimec.
Tam daleč se prižigajo zvezde.
In, ko zjutraj vstane sonce in izginejo bleščeče solze ostane mrak v meni.
Tiho se razliva, tiho kot ljubimec.
M.
TO JE VSE,
ČESAR SE
lahko oprimemo
Vselej iščemo večno drugje, ne tu;
Vselej se s pogledom umikamo stanju
‘n videzu sedanjosti;
še smrt čakamo tako,
kakor bi sleherni trenutek ne umirali
'n se porajali znova.
Vendar se nam z vsakim trenutkom poraja novo življenje. Danes, zdaj, ta hip: To je vse, česar se lahko oprimemo.
n n CF CF
ZIMA
Galdino
Sodelujte z nami! Svoje prispevke; pes-črtice, potopise, reportaže, foto-9rafije; vse kar ste napisali, pošljite v 'ndok službo. In če vas še kaj zanima, ^kličite interno 744 ali 113.
Pada beli, beli sneg, pada dolgo noč in dan.
Pobelil ceste je in breg. pobelil strehe in ravan.
Pada beli, beli sneg, pada dan in dve noči.
Obdal je krošnje vitkih smrek, obda! je strehe uličnih luči.
Ob oknu zrem v zimski dan. Mislim na ljubezen rosnih dni pletejo se v kopreno sanj, ko vidim ranjen sneg in sled sani.
H. Č.
HEJ ČLOVEK
Zamisli si, da ni nebes in, da je črno lahko tudi belo, saj ni težko, če se potrudiš.
Da ni pekla pod nami in, da je nad nami nebo.
Da je ni stvari, za katero bi ubijali in za katero bi umirali in, da to tudi nima smisla.
Zamisli si, da bi vsi ljudje živeli v miru.
Reke! boš, da sem sanjač, a nisem samo jaz tak.
Upam, da se nam nekega dne pridružiš in na svetu bosta zavladala enokost in mir.
Galdino
KRATKE ZGODBE
BUaje plenum komiteja. Prvi po vrsti. Tov. Velja je bi! dober predsednik. Pred sestankom jih je povabi! v bife. Tov. Novak jih je povabi! na kosilo po plenumu. . . Rotacija.
Izdelal sem dva lestenca iz papirja. Enega sem obesil, drugega pa shranil. Luč je gorela vedno tam, kjer ni bilo lestenca. Sicer bi zgorel.
*
Oddelek >a napredek so uredili v prijeten urad. Nova pisarniška oprema, na steni velika slika umetnika, povečana fotografija upravne zgradbe, na steni ob oknu lep stenski koledar in v kotu: pajčevina.
JESEN
Zrem v jenjajoči dan.
Visoke Upe se majejo v vetru in naznanjajo hladen jesenski dolgčas.
Listje je čisto odpadio in sedaj ždi na tleh.
V krošnjah razpredene veje drhtijo v jesenskih dneh.
Mrzel veter prinaša pesem; besedila nje ne poznam, melodija je neznan utrip. Mrzel veter prinaša spomine.
Jesen drobi spomine in pesmi in jih raznaša kot zlato Ustje. Plešejo vzdolž drevoreda Up in se utapljajo v tihi reki.
H. Č.
*
Sedela sva v parku na klopi. Pod lučjo. Stiskala sva glavi. Njo je zeblo . . . Brala sva moje kratke zgodbe
Sedel se ob mizi in buljil v zrak.
„Bi se vsaj malo učil. pa tudi ne. "me je gnjavila mati.
Vzel sem zvezek, bi! je prazen, sedel ob mizo in buljil v	"HS1
zrak... Nato sem napisa! to zgodbo.
*
Urednik, kritik in politik so igrali nogomet. Žoga je padla v okno in razbila šipo. Politik je zbežal, kritik pa graja! urednika, zakaj je tako močno streljal.
Sedela sva v parku na klopi. Pod lučjo. Stiskala sva glavi. Njo je zeblo.
„Zakaj pišeš take zgodbe? "
„ Vsak ima svojo metodo — osvajanja".
Nato je vstala in odšla. Za vedno.
/f/
*
Ulice so bile polne ljudi, okna in izložbe so bila polna cvetja, mesto je bilo vso v zastavah, bi! je prvi april. .
KONTROLIADA
ZNANJE IN DELO
ŽE ČETRTI KVIZ ZNANJA V TOZDU VZDRŽEVANJE
'Zpočastitev dneva Osvobodilne Fronte in praznika dela je mladina tozda Vzdrževanja prejšni mesec organizirala že četrti kviz znanja, na katerem je sodelovalo enajst ekip iz različnih področij dela.
Tekmovanje, ki je sledilo kratkemu kulturnemu programu otrok delavcev, je Potekalo v športnem duhu. Ekipe so odgovarjale na vprašanja s področja svojega dela, narodnoosvobodilne borbe v Šaleški dolini ter o poslovanju tozda Vzdrževanje.
Na kvizu, ki sta ga popestrila z raznimi tekmovanji gledalcev in odlično vodila Haindel Andrej in Skrt Gordana, je zmagala ekipa VZDRŽE VANJE— VARILNE OPREME. Drugo in tretje mesto pa sta si delili ekipi STROJNO VZDRŽEVANJE III. in HIDRA VUKE IN PNEVMA TIKE.
Štafeto, ki skriva v sebi tisoče lepih želja Titu za rojstni dan in bo danes prispela v Beograd, so ponosni nosili tudi gorenjski mladinci.
V	mesecu januarju smo delavci, zaposleni v Službi kakovosti, pričeli z //. tradicionalnim športnim tekmovanjem pod nazivom KONTROLIADA. Namen tega tekmovanja je predvsem množičnost.
Pomerili smo se že v naslednjih disciplinah: šahu, streljanju z zračno puško, smučanju, plavanju, namiznem tenisu, kegljanju in košarki.
V	načrtu pa imamo še odbojko, mali nogomet, rokomet, mini golf, atletiko in trim pohod.
Z udeležbo smo trenutno zadovoljni, saj se je do sedaj tekmovanja udeležilo že preko 349 tekmovalcev. Seveda so se nekateri udeležili več tekmovanj.
Trenutni vrstni red:
TEKMOVANJE V MNOŽIČNOSTI:
Moški:
7.	Vhodna kontrola — kuha!ni aparati
527.1	točk
2.	Operativna kontrola — kuh. aparati 503,4 točk
3.	Vhodna kontrola — pralni strojo
404.2	točk
4.	Center kakovosti 380,0 točk
5.	Kontrola sredstev za delo 350,0 točk
Ženske:
1.	Vhodna kontrola—pralni stroji 406,6 točk
2.	Center kakovosti 150,0 točk
3.	Vhodna kontrola—pohištvo
133.2	točk
4.	Kontrola sredstev za delo
100.0	točk
5.	Operativna kontrola-hladilniki
89.0	točk.
ODBOR KONTROUADE
TUDI ŠTUDENTJE PRI NAS
V petek, 18. maja 1979 je koordinacijska konferenca ZSMS Gorenje TGO v sodelovanju s Šaleškim študentskim klubom organizirala ogled naše tovarne za študente iz tujine, ki se izobražujejo na mariborski univerzi.
Gostje so poudarili, da Gorenje uživa velik ugled pri nas in v svetu.
Prav zato so bili z ekskurzijo zelo zadovoljni in so izrazili željo, da bi se z Gorenjem še kdaj srečati.
M. N.
CEZ DRN IN STRN
Če bi sodili po udeležbi na letošnjem prvenstvu Gorenja v krosu, potem lahko rečemo, da je bilo tekmovanje rekordno. Najbolj razveseljivo pa je, da je bilo na startu precej sodelavk.
Seveda so lepo uspeli vsi teki ob velenjskem stadionu, ob lepem vremenu, ob vzdržljivosti posameznih tekmovalk in tekmovalcev. Mnogi so pokazali, kako je treba vztrajati.
Tudi po kolenih, če ne gre drugače!
In tako je bilo ob robu igrišča. Velik krog in še mali krog! Potem v senci, potem v cilj! Zmagala je volja, vzdržljivost, hitrost!
Najboljšim so pripadle kolajne in diplome. Tekmovanje je bilo vzorno pripravljeno — res lep dogodek v maju, v sončnem maju. V petkovem popoldnevu, 18. maja 1979.
SLUŽBA ZA REKREACIJO „GORENJE” TGO
Velenje, 18. 5. 1979
REZU L TA Tl PR VENSTVA GORENJA V KROSU ZA LETO 1979
ŽENSKE DO 3 0 LET:
1.	Širnik Štefka, pralna tehnika,
2.	Žižmond Betka, DSSS, 3. Jovičič Ljubica, pralna tehnika, 4. Emina Smoič, pralna tehnika, 5. Sadeta Grosič, pralna tehnika, 6. Mrkovič Ruža, plastika, 7. Andrič Hrdža, galvanika, 8. Živkovič Andelisa, plastika, 9. Ostrovrh Silva, galvanika,
10.	Bratec Marija, pralna tehnika,
11.	Fale Vera, plastika, 12. Korošec Tončka, pralna tehnika, 13. Alič Hasija, pralna tehnika, 14. Svečko Ivica, galvanika, 15. Gole Cvetka plastika, 16. Primig Branka, pralna tehnika.
T E L E X — mladinski list Gorenje. Izdaja in ureja IN DOK služba. Glavni urednik Hinko Jerčič, odgovorni urednik Marjan Salobir. Izhaja najmanj dvakrat mesečno. Naklada 7.000 izvodov. Tisk: Tiskarna Kinegraf Prevalje. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/1.
ŽENSKE OD 30-40 LET
1.	Kac Rozika, galvanika, 2. Oder Ančka, galvanika, 3. Pevnik Greta, plastika, 4. Kavdik Julka, plastika,
5. Vrtačnik Nežka, plastika, 6. Mijoč Slavka, SOZD, 7. Ura n ko Marija, plastika, 8. Ducman Anica, galvanika,
9. Jakob Dora, plastika, 10. Gromelnik Marija, gost. enota.
ŽENSKE NAD 40 LET
1. Podlesnik Ana, plastika, 2. Čas! Terezija, plastika, 3. Sila Rozika, galvanika, 4. Rozenštajn Pavla, gost enota.
EKIPNO ŽENSKE
1. PLASTIKA	10 točk
2 GALVANA	lltdčk
MOŠKI DO 30 LET
1. A nič Dragan, orodjarna, 2. Popetru Tomislav, servis, 3. Maslar MHutin, promet, 4. Lah Martin, plastika,
5.	Tešanovič Spasoje, servis,
6.	Radivojevič Vlado, zamrzovalniki,
7.	Adem Začiri, pralna tehnika,
8.	Šušnja Luka, štedilniki, 9. Hadič Mirsad, plastika, 10. Anderlon Dragan, pralna tehnika, 11. Petrič Bojan, pralna tehnika, 12. Javor Ismet, galvanika, 13. Golič Jovanče, plastika, 14. Bolha Ivan, pohištvo, 15. Hasišič Rasim, galvanika, 16. Kovačevič
Drago, pralna tehnika, 17. Sovasac Radenko, galvanika, 18. Daljevič Miladin, servis, 19. Novosad Zdravko, pralna tehnika, 20. Založnik Darinko, pralna tehnika.
MOŠKI OD 30-40 LET
1. Movh Tone, servis, 2. Pisane Branislav, galvanika, 3. Alekšič Miloje, avtopark, 4. Čeplak Jože,
DSSS, 5. Berzelak Martin, galvanika,
6.	Šarner Miro, pohištvo, 7. Skale Jože, plastika, 8. Kac Herman, zamrzovalniki,
9.	ValandVili, DSSS, 10. Oder Tone, galvanika.
MOŠKI NAD 40 LET
1.	Osrajnik Alojz, SOZD,
2.	Radulovič Miladin, pohištvo,
3.	Kože! Franc, SOZD, 4. Polak Jože, plastika, 5. Oštir Franc, galvanika.
EKIPNO MOŠKI
1. GALVANIKA	17 točk
PLASTIKA	17	točk
3.	POHIŠTVO	22	točk
Posebno nagrado prejme TOZD plastika, ker je ime! najštevilnejšo udeležbo.
ORGAN IZA TOR REKREA d JE Miro Pruš