plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 17. maja 1931.
Cena 1 Din.
CENA :
V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno.
CENA OGLASOV :
cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
tjednik.
Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga.
Izhaja vsako nedelo.
Rokopisi se ne vračajo.
Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. Št. 11.806.
Leto XVIII. št. 20.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Francozko posojilo.
Posojilo znaša 2.300 miljon Din. -- Stabilizacija dinara.
Javne zgradbe.
Bančni konzorcij, pri šterom je na prvom mesti „Union Parisienne“ v v Parizi je dalo našoj državi posojilo, ki znaša 2 milijardi 300 jezer Din. (ali 1.025 miljon frankov). Posojilo je sklenjeno na 40 let, obresti so 7% ne, kurz 87.50.
Posojilo se porabi pred vsem za to, da država v Narodnoj banki pokrije emisijo bankovcov i s tem na
zakoniti način stabilizira dinar. Ostanek posojila pa se porabi za potrebne javne zgradbe.
Vsi gospodarski krogi so posojilo pozdravili i naglašajo, da je to posojilo znaten finančni uspeh, Posojilo je tüdi v drügih državaj zbüdilo pozornost. Zavüpanje do naše države je po tom posojili pred zvünašnjim svetom še bole naraslo.
Hüda vüra pri Hodoši.
Rak pesnica debela toča. — Vničene setve. — Zdvojenost lüdstva.
Čeravno vreme še ne preveč vroče i smo ešče ne v poletji, so naše kraje že večkrat obiskale močne nevihte. Na večih krajih je bila tüdi toča. Vekše škode ne napravila.
Hodoš, Velki Dolenci, Kruplivnik i bližanja kroglina pa so meli pretečeni teden tak „hüdo vüro“, da je lüdi ešče zdaj groza. Od austrijske i vogrske strani so priplavali strašni črni oblaki. Bliskalo se je, grmelo i treskalo, tak da se je zemla trosila.
Naednok se je vsipala toča. Debela je bila kak pesnice i še bole. Sipavala se je nad frtao vüre. Kda je henjala, je bilo vničeno do maloga vse. Poškodüvala je tüdi strehe i okna.
Vsi omenjeni kraji so močno vdarjeni. Lüdstvo je že itak siromaško, toča pa je pozročila še vekše siromaštvo. Kak poročajo, je bila toča na vogrskoj i austrijskoj strani še hüša. Vničila je tak rekoč vse.
Strela vdarila v človeka i dva konja.
Preminoči petek popoldnevi je šo kmet N. iz Sv. Martina ob Muri na pole vlačit z dvema konjoma. Med vlačenjom se je naednok zaoblačilo. Človek je mislo, da tečas povlači, ka de šo dešč. Naednok se je samo zabliskalo i vdarilo v kmeta i konja, šteri so vsi mrtvi obležali. Nesrečnoga kmeta so spravili domo i z velikim taljemanjem pokopali.
Ešče ednok „Boj jetiki.“
V zadnjoj številki smo na tom mesti spodbüjali vse, da pomagajo pri velkom boji, ki se vodi proti jetiki — najvekšemi sovražniki našega zdravja i živlenja. Da se vsaki še bole osvedoči, kak potreben je boj proti jetiki i kak velka je naša dužnost, da pri tom boji sodelüjemo, navedemo par žalostnih dejstev.
Že pred svetovnov bojnov je izišla kniga, ki je podala štatistiko od razširjenosti jetike na Vogrskom. Ta štatistika je pokazala, da je bila jetika najbole razširjena na ozemli med Donavov i Dravov, a tüdi v toj pokrajini v bivšoj Vaš i Zala županiji. V tema županijama pa je divjala jetika najbole v sobočkom i lendavskom okraji. To svedoči štatistika iz predbojne dobe.
Da tüdi dnes nesmo brez toga strašnoga sovražnika, vidimo na svoje oči. Štatistika, ki bi podala sliko od njene razširjenosti v Sloveniji toti nemamo pri rokaj, a najbrž se ne bomo motili, če trdimo, da je v našoj krajini najbole razširjena. Jetike
je pri nas dosta i zahteva več smrtnih žrtev, kak vsi drügi betegi. Iz statistike, ki nam podaja smrtne slučaje lanskoga leta, je razvidno, da je mrlo največ jetičnih. V špitali je tüdi največ betežnikov takših, štere je spravila jetika v špitao. Kelko pa je jetičnih, ki špitala ne vidijo i se doma mantrajo.
Kak smo že zadnjič spomenoli, so začnole oblasti i drüštva posvečati boji proti jetiki velko pazko. To mora včiniti vsaki izmed nas. Soudeležbo pri boji proti jetiki nam nalaga krsčanska lübezen do bližnjega. Kristuš sam je naglašao, da moramo to lübezen skazüvati posebno sirmakom i betežnikom. To nam nalaga tüdi lübezen do domovine. Močna i srečna je samo tista država, ki ma zdrave državlane. Nalaga pa nam dužnost
soudeležbe tüdi lübezen do domače hiše. Zadovolstvo je v tistoj hiši, ki ma zdrave prebivalce.
Pripomočke, s šterimi se obvarjemo jetike ali jo zatremo, bomo na tom mesti večkrat navajali. Že v naprej prosimo vsakoga, da se tistih pripomočkov poslüži. Tüdi žrtev se
ne sme nihče zbojati, ar so žrtve, čeravno bi bile še tak težke, vsikdar menše, kak bi bila Škoda, štero bi mogoče jetika po našoj nemarnosti pozročila. Kak pri vnogom drügom opravili, tak vala tüdi pri boji proti jetiki pregovor: „Pomagaj si sam i Bog de ti pomagao!“
2
NOVINE
17. maja 1931
Majniškoj Kralici.
1.
Prišeo je prišeo lübi naš maj, ki razcvetluje pole i gaj.
Lepe so rožice, drobne so ptičice, Vsakomi srce veselo naj bo.
Dekline, dekline Slovenske ve, delajte püšlece v naše cerkve lepo okinčajte, Marijo opletajte. Vsakomi srce veselo naj bo.
Fantičje, fantičje slovenski vi, zglednite se notri v te lepe cerkvi, kak lepo dišijo rožce cvetejo. Vsakomi srce veselo naj bo.
(Poslala Šinko Marija iz Francije).
2.
Že precvela snežno bela je korinca šmarnica v Tvojo slavo o Devica i Kralica majnika.
Zvoni milo nam zvonijo v cerkev vabijo lüdi. Ftice glasno žvergolijo maja vse se veseli.
Je najlepši mesec majnik Marija Tebi posvečen, vsa lepota, s šterov Stvarnik Večni njega je odeo.
Glej poklanjamo za dare ljübav svojo Ti srčno.
Z njov okrasimo oltare svojega srca lepo.
Mater svojo Te častimo s pesmicami Te slavimo. Pozdravlena : Nevtepena Marija Kralica majnika ! (M. Gančani.)
Kalendar.
maj (31 dni)	21. teden.
Senja : 19. Bogojina i Rakičan, 21. Turnišče.
Vreme : Topli dnevi.
Ka novoga v Belgradi ?
Zakon od stabilizacija dinara. Na drügom mesti poročamo, da je država dobila v Franciji velko posojilo, šteroga velki tao se ponüca za stabilizacijo (ustaljenje vrednosti) dinara. Za to ustaljenje je Njeg. Vel. kral že podpisao zakon. V zakoni se določa vrednost 1 dinara na 26 i pol miligrama čistoga zlata.
Imenüvanje novoga bana. Namesto pokojnoga dunavskoga bana generala Matiča je Njeg. Vel. kral imenüvao za bana Nikolič Milana, dozdašnjega vrhovnoga inšpektora v notranjem ministerstvi.
Pravilnik za mlekarske zadruge. V kmetijskom ministerstvi se sestavlajo spremembe za pravilnik od mlekarskih zadrug. V komisiji so tüdi zastopniki mlekarskih zadrug.
Fond za bresposelne rudare. Minister za šume i rude je podpisao naredbo od osnovanja fonda za brezposelne rudare.
Svetovna politika.
Hüdi politični boji v Španiji. Španija preživla žmetne dneve. Velki boji se vršijo med republikanci i monarhisti. Po vulicaj teče v večih varašaj krv. Stranki zažigata edna drügoj hiše. V Madridi so demokrati zažgali jezuitski samostan. Proti monarhistom (privržencom krala) se vrši boj z vsov srditostjov. Kakši de konec, se za zdaj še nemre povedati.
Akcija proti vojni. V nedelo se je v Ženevi sestano odbor Drüštva narodov, ki sestavi konvencijo od sredstev proti bojni. Našo državo zastopata dr. Šumenkovič i general Nenadovič.
Komunistična zarota v Grčiji. Bivši diktator Pangelos je v zvezi s komunisti skovao zaroto, štere namen je bio, vrčti vlado. Zaroto so pravočasno odkrili. Zarotnike so areterali.
Zveza med Vogrskov, Austrijov ino Italijov. Dosta se govori od toga, da se zdrüžijo Madžarska-Austrija-Italija v trozvezo. Ta trozveza de temeljila na gospodarskoj podlagi.
Murska Sobota
Zdravstveni dom.
V Grajskoj vulici za parkom se zida hiša, ki de velkoga pomena ne samo za M. Soboto, nego za celo okroglino. To je „Zdravstveni dom“, šteroga so začnoli zidati po prizade-
vanji agilnoga g. zdravnika dr. Pečana. Dom de za kakša dva tedna pod strehov.
Zdravstveni dom de slüžo predvsem ambulantnomi zdravlenji tihoma. V njem bodo Prostori za vse, ka je za zdravstvo potrebno. Pod zemlov bodo kleti, čakalnica, kopalnica, kurilnica i pralnica. V pritličji de : kühnja, čakalnica, trahomski ambulatorij, operacijska soba, čakalnica, 2 sobi za betežnike i zasebna kopalnica. Na štoki bodo : sobe za sestre, čakalnice, ambulatorij, izolacijska soba i stanüvanje za zdravnika. Celi prostor je razdeljeni jako lepo i de dom sam lepa palača.
Dom zida zidarski podjetnik g. Štuhec iz Ormoža. Pri deli so zaposleni vekši tao naši domači delavci.
*
— Don Boskova proslava. Naši Martiniščari so obhajali letos den blaženoga Boska, velkoga lübitela i zgojitela mladine jako slovesno. Preminoči četrtek je meo v Dittrichovoj dvorani g. sal düh. Val. Kovačič iz Veržeja od njega i od salezijanskih misijonskih pokrajin predavanje s slikami. Dvorana je bila nabito puna, Vnogi so morali celo Vüni pri dveraj stati. Predavanje je poslüšao tüdi g. Vagaja, direktor gimnazije. Glavna slovesnost je bila v nedelo v Martinišči. K toj slovesnosti so prišli salezijanski sotrüdniki i sotrüdnice od vseh strani Slovenske krajine. Predpoldnom je bila cerkvena proslava. Popoldne pa je g. prefekt Bakan meo predavanje s slikami Pri proslavi je tak v četrtek kak v nedelo sodelüvao tamburaški zbor Martiniščarov.
— Fanfara na gimnaziji. Po prizadevanji gg. direktora Vagaja i M. Justina si je gimnazija nabavila fanfare (trobente). Dijaki se z velkim veseljom včijo i je gotovo, da de mela gimnazija za kratek čas bando, kakše v Soboti nemamo.
— Inšpekcija. Sodnijo je preminoči teden inšpicerao predsednik okrožnoga sodišča g. Ziber iz Maribora.
— Parceleranje parka. Kak smo že poročali, je občina küpila grad i park. Da küpno ceno ležej spravi vküp, se tisti del parka, ki leži ob Aleksandrovoj i Radgonskoj cesti razparcelera i se parcele odajo za Stavbišča. Par parcel je že odanih. Prvo parcelo je küpo g. Hahn Pavel, solastnik trgovine „Brata Šiftar i Hahn.“ Stavbišče je küpo tüdi trgovski gremij za zidanje trgovskoga doma.
— Rokovnjači. Dramatski odsek je v soboto i nedelo nastopo z zadnjov igrov v toj sezoni. Podao nam je lüdsko igro „Rokovnjače“. Igralci, posebno gg. Fabič, Ferjan, Nišelvicer i Štubel so dobro rešili svojo nalogo, a igra po mnenji vnogih ne bila srečno izbrana. Preveč je bilo v njoj sirovosti i klanja.
—	Vučitelsko spravišče. V soboto je melo vučitelsko drüštvo v šoli spravišče. Predavala sta gg. profesor Zobec i nadzornik Velner. Spravišče je bilo jako dobro obiskano.
—	Uradne vüre pri odvetnikih i notarih. Naši odvetniki i notari so sklenoli, da majo po sobotaj uradne vüre za svoje nameščenec od 8. do 14 vüre.
17. maja 1931.
NOVINE
3
— Čiščenje jarkov. V pondelek so bili jarki ob vulicaj i cestaj Očiščeni. Na red naj bi prišlo tüdi popravlanje cestivulic. Je jako potrebno.
— Zaprisega vojakov. V nedelo predpoldnom so vojaki-rekruti položili prisego i to pravoslavni pred pravoslavnim vojaškim dühovnikom iz Varaždina, katoličanski pa pred g. kaplanom. Pri toj priliki sta držala oba dühovnika na vojake govor, v šterom sta jih spodbüjala k junaštvi iz lübezni do domovine, vladara i domače hiše. Jako lep govor je držao tüdi g. komandant.
— Bik ga je bujo. Kmeta Herič Janeza iz Grlave je zadela težka nesreča. Pri sosedovih je bik, ki je bio privezan v lancom i vajatjov, strgao vajat. Domača deklina je prosila Heriča, naj ga nazaj pdveže. Herič se je približao biki. Kda ga je začno privežüvati, je bik zdivjao i je z roglami stisno kmeta k jaslam. Z roglom njemi je predro črevo. Ranjenca so pripelali v naš špitao. Pomagati njemi neso mogli. V tork je vmro.
SANATORIJ
v Maribori Gosposka ul. 49
Telefon 2358.
Lastnik i vodja :
primarij doktor ČERNIČ specialist za kirurgijo.
Sanatorij je najmoderneje vrejen za operacije i opremleni z zdravilnimi aparati: z višinskim suncom za obsevanje ran, čontnih i sklepnih vnetij; tonizalorjem za elektiziranje po poškodbah i ohlapelosti črevesa ; dialermijo za električno pregrevanje i električno izžiganje; z žarnicov „hala“ za revmatična i drüga boleča vnetja: „enterocleaner“-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihavanji i za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: I. razred 120 Din., II. razred 80 Din., IӀӀ. razred 60 Din.	3
Vozni red od 15. maja naprej :
Hodoš :
Prihod iz M. S. ob 615 i 1554 vöri odhod v M. S. ob 630 i 1650 vöri
Murska Sobota :
Prihod iz Hodoša ob 757 i 1820 vöri odhod v Hodoš ob 440 i 1415 vöri
prih. iz Ormoža ob 908, 1530, 1858,2036 v. odh. v Ormož ob 520, 920, 1354, 1900 v.
Ljutomer :
prih. iz G. Radgone 542, 1410, 1922 v. odh. v G. Radgono 835, 1504, 2004 v.
Ormož :
prih. iz M.S. ob 703, 1312, 1542, 2048 v odh. v M, S. ob 728, 1350, 1555, 1856 v
D. Lendava:
prih. iz Čak. ob 516, 908, 1339, 2040 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1404, 2110v.
Čakovec :
prih. iz D. L. ob 624, 1125, 1502 2210 v. odh. v. D. L. ob 423, 802, 1245, 1934 v.
Slovenska krajina.
— Naročniki i širiteli. Uprava krvavo nüca peneze, zato prosimo vse, da včinijo svojo dužnost 3 pošlejo naročnino. Uprava.
— Grozen tresk. Preminoči teden je tresnolo pri Markovcih blüzi državne meje v edno drevo. Strela je bila strašna. Drevo je strgala iz zemle i je vrgla prek meje na vogrsko stran. Blüzi dreva je hiša. Od strele je popokalo steklo v oknaj i se je z dveh sten zrüšo mort (omet). Soba se je napunila z dimom. V kühnji je bila mati z detetom. Moč strele njoj je iztrgala dete iz naroč. Njo je vrgla v eden kot, dete pa v drügi kot. Njena moč je segnola tüdi v štalo. Bujla je edno kravo. Mati i dete sta ostala pri živlenji, a strela jiva je popunoma omamila i dugo nesta mogla priti k sebi. Divjanje strele je pozročilo v celoj kroglini velki strah.
—	Dolnja Lendava. V pondelek, dne 18. t. meseca predpoldnom ob 10. vüri de meo pri Horvati okrajni kmetijski odbor pod Predsedstvom predsednika, g. inž. Mikuža, zasedanje. Zasedanja se vdeležijo vsi odborniki, zvün teh pa so vableni tüdi vsi drügi.
—	Ogenj v Čepincih. Ogen, ki je divjao na domi edne dovice v Čepincih, je v strah spravo celo ves. V nedelo večer je začnolo naednok goreti. Še prle, kak so mogli priti lüdje vküper, je plamen obino celo hišo. Zgorelo je čisto vse. Pri hiši so ostale samo stene, ki so iz blata. S hišov vred je zgorelo tüdi dosta žganice, svinja i več kür. Plamen je bio
tak močen, da je zgorelo tüdi drevje, ki je stalo poleg hiše. Kak je ogenj nastano, se ne ve.
—	Novice iz Beltinec. Preminoči petek je bila nad Beltinci močna grmlajca. Bliskalo se je i grmelo tak grozno, da je bilo lüdi strah. Treskalo je tüdi. Ednok je vdarilo v električni transformator. Strela ga je vničila. Beltinci so bili tisti večer brez svetlobe. V nedelo, dne 17. maja po meši de mela Kmetijska podrüžnica občni zbor. Za kotrige podrüžnice je navzočnost obvezna, lehko pa pridejo na zbor tüdi drügi.
— Pozdrave pošilajo iz Francije domačim, rodbini, znancom, prijatelom i celoj Slovenskoj krajini : Grah Jožef, Horvat Štefan, Zmonč Leopold, Matuša Imre, Tivadar Rozalija i Haas Jurij.
— Nesreča pri metanji. Sedem letni Bene Štefan se je začno med igrov z ednim pajdašom metati. Pri padci se je na nogi rano. V rano je prišla zemla i jo je zagiftala. Dečka so odpelali v špitao, a njemi tüdi tam neso mogli pomagati.
ZA NEDELO.
Po vüzmi šésta.
Evang. sv. Ján. vu 15. táli.
Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim : gda pride Oveseliteo, šteroga jas pošlem vam od Očé, Dühá pravice, ki od Očé zháfa; on bode svedočastvo činio od mene ; i vi te svedočili, ár ste od začétka z menom. Eta sam vam gučao, naj se ne spáčite. Brezi Synagog včinijo : ali pride vüra, da vsáki, ki vas mori, bode štimao ; ka Bogi slüžbo včini. I eta včinijo vam ; ár ne poznajo Očo, niti mené. Ali eta sam vam gučao ; naj, gda pride vüra, se spomenéte; ka sam jas vam pravo.
Razgled po domovini.
Križevci pri Ljutomeri. Tükajšnjo gasilno drüštvo bo melo dne 17. maja t.1. edno najvekših svečanosti, blagoslovitev novo nabavlene automotorne brizgalne. Obeta se nadvse velki obisk uniformiranoga gasilstva za to bo prav gotovo užitek za vsakoga to prireditev si ogledati. Gasilno drüštvo se pripravla z najvekšo vnemo za te den. Preskrbleno je za jelo i pijačo, kak tüdi za razvedrilo vsakoga gosta. — Blagoslovitev iste bodo izvršili domači g. župnik, konzist, svetnik i dekan č. Josip Weixl, kumovale pa bodejo gospa Marica Bratinova, soproga trgovca i studenčnega mojstra, pa gospa Marija Skuhala, soproga župana i načelnika gas. društva. Drüštvo delüje že od leta 1892. prav uspešno i ima Zdajšnji odbor največ zaslug nabave auto-motorne brizgalne.
Tečaj Pomladka Rdečega križa. — Štrtinska vožnja. Oblastni odbor Pomladka Rdečega križa v Zagrebi sporoča, da je prometno ministerstvo dovolilo štrtinsko vožnjo vsem nastavlencom, ki obiskavlejo počitniški tečaj v Zagrebi i na Krki.
15.000 vpokojencov, invalidov, dovic i sirot. V področji dravske finančne direkcije v Ljubljani je 15004 vpokojencov, invalidov, invalidskih dovic i sirot, ki prejemajo mesečno 12 miljon 56 jezer 352 Din. pokojnine odnosno podpore.
Žalostna smrt oče i sina. Pri otoki Mljet sta tragično končala ribič Joso Anelić i njegov 14 letni sin Anton. Anelić je bio s sinom i ženov na
4
NOVINE
17. maja 1931.
jadranici, štero je pred otokom zasidro. Žena Kata je pripravila večerjo i naložila vogelje na malo ognjišče pod palubo, kde sta se legla k počitki Anelić i sin Anton. Kak je žena hotela naslednje jütro moža i sina zbüditi je našla oba mrtviva. Zagiftao jiva je vogelov dvokis, ki je shajao z ognišča v prostor, kde sta oba nesrečneža spala.
Puranček s 4 nogami. Pri posestniki M. K. v Vavti vasi se je izvalio puranček (puran) s 4 nogami. Živalica ima dobro razvito truplo s kreljutmi i prvim parom nog, zadnji par pa je nekelko šibkejši.
Poziv
vlagaleljem in zadružnikom „Sürüházi hitelszövetkezeta mint
az OKH tagja“ v Strukovcih.
KREDITNA BANKA D. D. v MURSKI SOBOTI bo
dne 17. maja 1931. ob 1 uri popoldan v Puževcih v gostilni gosp. Šiftarja
izplačevala vloge in deleže gorinavedene zadruge. Vlagatelji in zadružniki se naj s svojimi knjigami ali „üzletrészw-i javijo po denar.
KREDITNA BANKA D. D.
Iz sveta.
Junaški kapetan obsojen na smrt. Kapetan znanoga ruskoga rüšilca leda „Krasina“, ki je sodelüvao pri rešilnoj akciji za ponesrečeno italijansko ekspedicijo na severni tečaj leta 1928, je bio v Arhangelski obsojen na smrt i včasi po razglasitvi obsodbe vstreljen. Po ruskom uradnom poročili je kapetan Joggi postao žrtev cestne železnice, privatna poročila pa vničüjejo to vest.
V ogen sta Šla po peneze. V Olczuvki prí Moskvi je začela goreti hiša nekšega bogatoga trgovca. Kda je bilo poslopje v plameni, se je trgovcova žena zmislila, da je shranila vekši znesek na podstrešji. Taki sta bežala v gorečo hišo mati i sin. Ali prvle kak sta se mogla rešiti plamenov, so se stube vküp zrüšile i sta oba v plamenih zgorela.
Sedem dece je porodila. V Lizboni je porodila nekša žena ednoga železničara 7 dece naednok i je
stara 27 let. Vse 7 dece so ženskoga spola. Deca i mati se počütijo dobro.
Letalo i letalec zgorela. Na letališči v Niorin v departmani Deux Severes se je pripetila v nedelo hüda letalska nesreča. Pilot Vichy je izvajao v višini 100 m. loopinge. Naednok se njemi je edna produkcija ponesrečila i je nesrečen pilot spadno na tla. Letalo je zgorelo s pilotom vred.
Zagiftanje z mlekom. V vesi Cernakonjevi se je primero čüden slučaj zagiftanja. Nekaj rodbin, sküpno 16 lüdi, so morali z vsov naglicov odpelati v najbližnjo državno bolnico, ar so se zagiftali z mlekom. Strokovna preizkava je pokazala, da so ovce iz toga kraja jele zagiftano travo.
22 višjih častnikov bujtih v Rusiji. Kak poročajo iz Harkova, je bilo 22 višjih častnikov ukrajinskoga vojaškoga Okrožja, ki so bili pred par mesecami obduženi, da so posküsili zanetiti vojaško vstajo i zavolo toga so bili obsojeni na smrt.
Obüpna borba z morskom. Preminoči četrtek je ponoči v New-yorki vnožica 2000 lüdi opazüvala obüpno borbo med morilcom Durningom, imenüvani „velki Rudolf“ i 300 policisti, ki so ga sküšali aretirati. Morilec se je zakleno v svojem stanovanji i skleno, da se ne da zgrabiti za nikšo ceno. Končno je Policija vdrla skozi streho v njegovo hišo. Policija je razkopala streho i plafon s sekirami i metala v odprtino bombe, dokeč se morilec ne vdao. Pri njem so najšli 16 letao deklino, ki je napunjavala njegov revolver, kda se je borio.
Kelko automobilov je na sveti. Vodilni amerikanski list za interese avtomobilske industrije „Automo-tive Industriez“ objavla štatistiko, po šterom je bilo začetkom 1. 1931. vseh avtomobilov na sveti 35 milijonov i 800 jezero. Od teh je bilo 30 miljonov osebnih avtomobilov, 5 i pol milijona tovornih avtomobilov, 2 milijona i 800 jezero motorbiciklov i
Čerensovska žaloigra.
(Od očividca.)
Ka je to žaloigra? Žaloigra je takša komédija, gde se lüdje kolejo. V Čerensovcaj se pa na vsakše Križovo kolejo, ali si pa končibar krv püščajo. I to dečki pa tüdi moški.
Žaloigra lehko ma več djanj, pa tüdi predigro. Čerensovsko žaloigro tüdi lehko tak razdelimo.
Predigra.
Edni divjaki so že predpoldnom tak hodili, kak krvoločne zverine. Noži so že bili nabrüšeni oči so iskale, či je tisti tüdi tam, šteromi do krv püščali. Edni so prišli v cerkev. Preci menje jih je bilo, kak navadno. Gda so vün prišli od meše, je nekši dündek prej pravo, ka de nas bolelo, či mo se bili. (Gospod so njim pri predgi omenili, ka je vnogo križov, ki ne pridejo od Boga, nego lüdje sami si
je stešejo. Takši križi so tüdi bitje i svaje po proščenji.)
I.	djanje.
Popoldne so oštarije pune. So dečki, dekle, moški i ženske. Liter roma za litrom. Penez je dosta kak se vidi. Ve so je krvavo v deri zaslüžili, zdaj pa tüdi lehko pijejo. Či de trbelo bole neslano jesti, ali či žajfe ne bo za koj küpiti, to zato nikaj ne... Oštarjaš je srečen. Vidi, ka bo dnes lepa žétva.
Lüdje  eden bole od ovoga. Veséli so, li veséli, znate. Samo, ka je nikše takše neopačno veselje. . . nikaj bridkoga i divjega se skrivle v njem. Oblaki se zberajo, pa prenaglo zato nesmi grmeti. More preci kupic oditi po guti, po tem bo pa vsakši meo pravico kričati i zaverati.
II.	djanje.
Obrazi rdeči. Oči so svetle i se bliskajo. Pesem je močnejša i se spre-
minja v kričanje. Zmes se čüje grdo preklinjanje. Psüvati začnejo eden ovoga tak bole ozdaleč. Vino teče prek kupic i doli po stoli. S kantami treskajo po stoli i kupice mečejo nakla. Denarna kriza je popunoma minola . . . Par čednih, ki šče ga nemajo preveč v glavi se lepo pobera iz hiže tak, ka skoro nišče ne zapazi. Oštarjaš, ki miri, pa vidi, ka je toča blüzi, pošle deklo po žandare, a žali bog je samo g. komandant postaje doma. Šolska deca bižijo vküp, ka do vidila, kak do se dečki bili . . .
III. djanje.
Ženske cvilijo i ščejo skoz okna skakati, a ne vüpajo, ár je visiko. (Deka znova beži k žandarom, potem se pa oštarjašov sin z biciklom pela.) Edne može vkrej vlačijo. V hiši je prava babilonija. Vse kriči, preklinja, vse se vküp drži. Noži se svetijo. Ednoga so na šinjeki vrezali. Či bi bilo malo globle bi šla glavna ži-
17. maja 1931.
NOVINE
5
Ia i doktorica pomoč nebi hasnila. Drügomi so roko presmeknoli. Ednomi bi prej skoro nogo vünvtrgnoli, tak so ga vlekli iz smetene vnožice... Čerensovščarje so močneiši zato ka so doma. Vsakši kokot je močen na domačem gnoji. Bistričance poženejo iz hiže i idejo za njimi. Plot je naednok brezi lat. Čerensovščarje so njim za petami i so se po njih spüstili z latami. Dobili so pomoč. Ednoga so fest drapnoli po glavi. Dva sta ga lekaj. Spadne kak mrtev na tla. Žena je pri njem. Njo tüdi bijejo. Drüge ženske Ozdaleč kričijo i jočejo. Edni bižijo šče naprej i se vojsküjejo. Gledalci se zberejo, a med nje nišče ne vüpa. Na zadnje, po dugom čakanji prideta dva žandara. Lekaj sta ne bila doma. Lüdje njima kričijo, ka naj hitro ideta. Med tem so že čerensovski junaki šli nazaj i so brsali ovoga, ki je na pol mrtev ležao nakli. Žan darje so edne pritisnoli domo i so. . . vzeli v zapisnik. Težko ranjenoga so
si bistričanci naložili i so ga nesli domo. Tak je bio konec takše komedije, ki se zove žaloigra.
* *
*
Ka povejte k toj žaloigri ? Lepoga nikaj ne. Lehko pa povejmo nekaj hasnovitoga.
a) Ovomi dündeki, ki je pravo, ka de nás bolelo či mo se bili i vsem njegovim pajdašom dündekom, ki tüdi tak mislijo kak on, pravimo i po pravici! — ka to nas vse boli. Boli stariše, boli občino, boli faro, boli celo Slovensko Krajino, ki je za volo takših norcov zblatena.
b) Starišom. Starišje, povejte nam, jeli bi se to zgodilo, či bi ví po večernici, ali že prle gledali, gde so vaši sinovje ? Bi te špot, to sramoto doživeli ví i vsi pošteni i vsi oni, či bi ví te svoje grobijane z lepa domo spravili ali je pa iz oštarije zmetali ? To bi bila vaša sveta dužnost. Či so ne vzgojeni ali ukročeni je trbe na lanc djasti i k jaslam privezati pa seno
ali pa hajdinico pred nje vrčti. Tak tüdi ovim dünaekom ! Z norci ali z divjaki se ravna kak zaslüžijo.
c) Gg. orožnike, ali pa bogše, njihovoga g. komandanta bi smeli pitati tak bole na tiho ? G. komandant, ne bi bilo dobro, či bi vi v takših prilikaj odredili, da bi gospodje orožniki krožili okoli gostiln že od začetka i bi nadzorovali gostilničare i pivce . . . i bil pravočasno zlifrati takše, ki sil to zaslüžijo ? Či ste pa slučajno sami doma, mislim, da vsak vaš nadrejeni pohvali či, kak dežurni zapüstite postajo za kakših pet ali deset minut i preprečite nesrečo. Mislim, ka je düh zakona to, da se nesréča prepreči, gda se more. Stokrat bole pametno je preprečiti takše Žalostne slučaje, kak pa na konci ranjene i mrtve v zapisnik jemati.
***
čem smo žaloigro i navuke. Bog daj, ka bi nam edno i drügo vsem bilo na hasek.
269 jezero avtobusov. Najvekši prirastek v preminočem leti so dosegnoli motorbiciklini, najmre 300 jezero, ka je znak zmenšane küpne moči zavolo gospodarske krize. V Zedinjenih državaj so meli lani 26 miljonov 700 jezero avtomobilov, edno leto prvle pa 26 miljonov i 600 jezero. Prirastek avtomobilov je bio teda v Zedinjenih državaj preminoče leto preci menši kak v ostalom sveti. Izdelali pa so v Zedinjenih državaj preminoče leto 3 i pol miljone automobilov, iz šteroga se vidi, da so ponücali novo produkcijo deloma za izvoz, deloma pa za nadomestitev starih, potretih automobilov. Produkcija automobilov v Evropi se je zdignola od 4 milijonov i 800 jezero voz na 5 milijonov i 300 jezero. Prirastek znaša teda okoli 10 odstotkov. Tüdi v Evropi se kaže gospodarska kriza v tom, da küpüjejo lüdje dosta več motobiciklov, kak pa automobilov. V Nemčiji je to razmerje najbole neugodno, kajti tam pride na 659 jezero automobilov kar 731 jezero moto-biciklov.
Rakete proti toči. Uspehi, ki so je dosegnoli v Franciji i Švici z raketami proti toči, so dali pobüdo za slične poskuse tüdi v Avstriji. Te dni so sprobali rakete proti toči na vojaškom vežbališči v Mauterni. Spüstili so rakete 800 do 1000 m visoko. Učinek je bio prav viden. Nebo, štero je bilo prvle zakrito s čarnimi oblaki, se je po izstrelitvi drüge rakete zjasnilo, oblaki so se se razmeknili i toče — ne bilo.
Eden frank odškodnine namesto 250.000. Civilno sodišče je obsodilo izdajatela, šteri je objavo
sliko i živlenjepis teniškoga šampijona Borotre v reklamne namene, na 1 frank odškodnine. Borotra je tožo izdajatela za 250.000 frankov odškodnine. Vendar je sodišče smatralo, da Borotra ne meo materijalne ne moralne škode i je zato tak milo sodilo.
Predavanje od škroplenja sadnoga drevja.
Predavanje od škropljenja sadnoga drevja s praktičnimi vajami v sadovnjaki priredi sadjarski referent g. Janko Lipovec v nedelo, dne 17. t. m. predpoldnom ob 8. vüri na Tišini v šoli, popoldne ob 4. vüri pa na osnovni šoli v Serdici. Predavanje vsem priporočamo.
Opozorilo.
Graničari so prišli. Državno mejo bodo od zdaj naprej stražili tüdi graničari. Vse Prebivalstvo v obmejnih vesnicaj opominamo, da ostane čisto mirno. Prihod vojakov nema drügoga namena, kak čuvanje meje.
Sajenje vseh divjakov prepovedano. Vnogi mislijo, da je prepovedano samo sajenje šmarnice i so nasadili drüge divje vrste trsja. Vse Opominamo, da je prepovedano tüdi sajenje vseh drügih divjakov.
K odaji gostilna
z grüntom i sadovnjakom. Zglasiti se je pri lastniki DŽUBAN v Dol. Lakoši.
Rodovniški bik
licencovani, simodolec poldrügo leten, 570 kg. je k odaji. Cena po dogovori. KÜHAR ANTON Ižakovci p. Beltinci.
Za smeh.
Miškec: Znaš, Jürek, Sosedov Jožek med plesom vsigdar dolgleda i pazi, da svoje plesalke ne bi potlačo.
Jürek: Miškec, to je nika ne. Lükarov Tonek pa tak batrivno pleše, da svojoj plesalki vse küreče oči vün zmlati.
*
Majster (vajenci); Jožek, ka je doma novoga ?
Jožek : G. majster, mati vam pošlejo edno prasé.
Majster ; Dobro je.
Minolo je več dni, a praseta ne bilo od niked.
Majster : Jožek, ka de s prasetom ?
Jožek: Nikaj nede. Je že Zdravo. čí ne bi Zdravo gratalo, te bi vam ga dati.
Sprejme se v slüžbo k menšoj drüžini
marliva i poštena dekla.
Plača po dogovori. Nastop 1. junija. KOLBL ALOJZ trgovina Sv. Jurij.
AMATERJE POZOR !
Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom
HAHN IZIDOR-a v M. Soboti.
6
NOVINE
17. maja 1931.
Za naše male.
Boža kaštiga.
(Iz lista Andjeo čuvar).
V Milanovih rečaj se je razodevala takša iskrenost, da ga je oča püsto, osvedočen v njegovoj nedužnosti. A nepotolaženi Marjanov oča je neprestano ponavlao i trdio, da se je eden izmed dečkov pregrešo i je postao zrok njegove nesreče. Tak so še ednok pozvali vse navzoče dečke na sprehod, pitali so jih od vsake reči, od vsake malenkosti, od zabave i od toga, s kom se je Marjan zabavao, zvün toga pa so očevje izpitali svoje sine. Najstarejši med dečki — Tadej, Julij ino Ivanček so mogoče že dvajsetikrat pripovedavali od vsega ino iz njegovih reči se je videlo, da se je Marjan največ sam zabavao. Zavolo teh izjav so bili vsi skoro popunoma osvedočeni, da Milan ne nikaj kriv.
Med vsemi dečaki je bio jedini Boltižar, na šteroga ne spadno sum, ar je bio tak miren, da nikomi niti vode ne bi skalo, zavolo toga ga tüdi neso ostro spitavali. Nazadnje je v vesnici vse vtihno i živlenje je teklo naprej v svojem toki. Samo občina je odredila, da se okoli tistoga nesrečnoga i pogibelnoga mesta postavi ograja.
Približao se je tüdi den prvoga sv. obhajila, priprave so v punom toki, cela vesnica je s tem zavzeta, ar bodo vsi vesničari navzoči pri tom svetešnjem dogodki. A vsi neso ednako pripravni. Boltižar na priliko ali
sedi kak les, zagledavši se v eden kot, ali ne poslüša na pitanja, štera so njemi postavlena, ali pa si sploh nemre najti mesta ino ide iz kota v kot.
Njegova starejša sestra, Ljubica, ki je že lansko leto bila pri sv. obhajili se nemre zadosta načüdüvati Boltižarovomi razpoloženji i se jako boji ; še več, začnola je opravlati devetdnevnico, da bi Boltižar kem bole dostojno sprijao Jezuša. Tüdi Boltižarovomi oči se je videlo njegovo nenavadno obnašanje i opazüvajoč ga ednok razdraženo zakriči nad njim.
Čüješ ti, ka ti je? Neprestano mučiš, gledaš v stran i mi ne pogledaš v oči ! Ka to pomeni? To me tira do razmišlanja. Tak zgledaš, kak da bi ravno ti bio kriv one nesreče i zrok Marjanove smrti.
Boltižarovo bledo lice je zdaj postalo rdeče, močno je poskočo i z malo višišim glasom zakričao :
— Oča, jaz toga ne sam včino ! Naj me Bog kaštiga, naj ravnotak spadnem kak Marjan, če sem ga süno i . . .
— Tiho bodi — zakriči oča — ne trpim te prisege i zakunbe. Dobro pomni, da je nesreča, če se komi nemre vervati na njegove navadne reči, nego se mora zaklinjati. „Ja“ ali „ne“ je za poštene lüdi zadosta.
— Dragi mož, pomiri se — je
probala mati pomiriti očo — te dogodek je tüdi odrasle pretreseo, ka čüda teda, če je tüdi dete pod njegovim vplivom i je zgübilo mir i veselje.	(Dale.)
AGRARNE ZADEVE
Agrarni zakon gotov. Zaprosil o se je ministra za agrar, naj reši v ednoj fari patronat. Pa je odgovoro, ka prošnje ne sprejme, ar je
patronat že rešen po agrarnom zakoni, šteri je že gotov. Do 20. julija, to je za
dva meseca najkesnej se more te stalen agrarni zakon po haško-parizkoj pogodbi razglasiti.
Pojasnilo odposlancom agrarne zadruge. Dnes tjeden smo vam natiskati dali formular izjave, štero morete pri vsakoj nesreči spuniti i zadrugi poslati. Zdaj pa kak smo obečali, pojasnimo, razložimo to izjavo. Izjava se da pod odgovornostjov pred Bogom i civilnim zakonom. To teliko pomeni, ka more biti vsikdar za vsakoga pravična, to je po düšnoj vesti podpisana. Velika je ta odgovornost, ar bi se sirotam delala krivica, če bi se takši priporočali za podporo, ki neso bili ponesrečeni ali ne v takšoj meri, kak bi se javilo. Če bi što takše svedočanstvo dao, bi ga zadruga mogla tožiti
pri sodniji za odškodnino. Če je nevredna kotriga Zaprosila podporo, to je takša, štera dela proti zadrugi i šteroj bi zadruga samo zdaj bila dobra, kda je v nevoli, takšo brez vsega pogleda na desno i levo, naznaniti. Pri nesreči se more tüdi povedati, kda se je zgodila, kak se je je zgo-
dila, če ne kotriga sama kriva nesreči i keliko se je povrnilo pri nesreči kotrigi z odajov, zaklanjom itd. Nesreča se mora prijaviti najkesnej v osmih dnevaj zadrugi. Za trüd si nikaj nesme računati Odposlanec, Poštnino njemi pa plača zadruga.
Keliko podpore bo zadrüga letos delila? Prvo poletje to je do 30 junija 4000 Din. to je štiri jezero dinarov. Drügo polletje pa teliko več keliko intereša pride od penez, ki se morejo plačati notri. Vsaki član je dužen ešče letos plačati, ki neje 50 Din. kak vlogo zadružne samopomoči. Intereš od teh se porabi za podpore. Do konca junija ne pride več kak 4000 Din. Teliko pride tüdi do konca decembra od 1. julija. Ar je pa po leti več nesreč kak po zimi, zato se more tüdi vekša podpora deliti, 4000 Din. bi bilo premalo. Do vekše podpore pa se pride tak, če vsaka kotriga spuni svojo dužnost. Oprosimo zato naše odposlance, naj vsakoga, ki nema v zadrugi najmenje 75 Din. do te šume sterjajo do 1. julija. Dalešnji odposlanci dobijo čeke za pošilanje penez, bližanji pa naj je prinesejo. Pripomnimo, ka Vloga, štere plačajo kotrige svojim ponesrečenim bratom na pomoč ne prejde, nego jo v celoti nazaj dobijo, kda izstopijo. Samo intereš se da ponesrečenim. Pri drügoj priliki bole natenkoma vse razložimo.
Kelko se plača v zadrugov 225 Din. Z toga ostane za upravne stroške zadrugi samo 10 Din. na vsa leta, ove peneze pa vsaka kotriga vse nazaj dobi, če prijavi izstop, po občnom zbori, na šterom se je sprejeo računski zaklüček tistoga poslovnoga leta, v šterom je izstop bio naznanjen. Pa ma pravico za to malo šumo do podpore v vsakoj nesreči. Letos se mora plačati najmenje 75 Din. Ovo pa v trej letaj, vsako leto 50 Din. Ki pa vse naednok dolplača, ma juš do vekše podpore.
Zahvale.
Podpisana iz Deržimurec Medjimurje, kotriga Agrarne zadruge se toj najtopleje zahvalim, ka mi je dala 450 Din. podpore, ka mi je krava poginola. Zadrugo toplo priporočam.
JUST KLARA.
*
Podpisani iz Mostja, kolonist, kotriga Agrarne zadruge se toj najtopleje zahvalim, ka mi je dala 450 Din., ka mi je krava poginola.
ŠKAFAR IGNAC.
Pošta.
Pücko Ana, Melinci. Nesrečo prijavite odposlancom zadruge v vašoj občini i njeva naj jo se prijavita.
17. maja 1931.
NOVINE
7
MARA PAVIČ :
PRAVICA i USMILJENJE
Prevod iz hrvaščine.
Vzeo je drügi cigaretlin i si ga je znova nažgo. Kak lepo, brezbrige se süče beli dim okoli njegove glave. Vidi se njemi da se razširjavata dve belivi, mehkivi roki, da bi ga obinole. Kak lepo njemi je pri düši ! Glava pa kak da bi njemi spadnola na nekše rame i nekšo lice kak da bi se prislonilo k njegovomi. Što je to ? Ali je to ne tista bela senca, ki se njemi v v spanji vsikdar smeje i ga vsikdar mehko zove. Mmmm . . . strepečejo Petrove vüstnice. Stepe se. Zadremao je. Zazeja, zmene oči i se znova zagledne po vulici. Mračilo se je že. Električne svetilke so sijale v vrstaj po vulici. Iz kavarne je že vnogo gostov odišlo, on pa je šče vedno sedo pri kavi Kavarnar ga je že sumlivo opazüvao. Iti bo teda trbelo. Pozove kavarnara, plača dug i stopi na vulico.
Negotovo je stopao, noge so njemi trepetale, odvado se je hoditi. Niti sam ne znao, kama ide. Tü i tam se je stavo pred kakšim razsvetlenim oknom i je gledao kak dete. A nikaj je ne vido. Gledao je nekam prazno i mamo, samo da je gledao. Naednok je samo zavino v park. Pri robi parka, med gostimi i visikimi smrekami je bila klop. Peter si je vseo, da bi se počino. Kraj je bio čisto osamleni, mimo nišče ne hodo. Niti Peter ne vido nikoga, niti njega ne mogeo nišče opaziti ! Zakaj ne bi tü prenočo ? Tü ga niti policaji ne bodo vznemirjali. Zrak si je itak želo, zakaj se ga ne bi nadihao. Istina, aprilske noči so hladne, a ka ga to briga. Ali more biti njemi hüjše, kak je zdaj ?
Krščak vzeme z glave, z rokov pogladi košave vlase i znova se zamisli v daljavo. Od daleč se čüje rogatanje kol, cestne železnice i automobilov. Vse se je vküp zmešalo z kričanjom lüdi i z troblenjom fabričkih rorov. Petra je to zazibalo k spanji i. komaj je zadremao, se je stepo. Živci so njemi bili ščista betežni. Postajalo je vse bole kmično i hladno, rogatanje je obtihnolo. Petri pa je če duže bole tesno bilo v düši. Ona skorja brezbrižnosti, štera njemi je celi den vklepala düšo, je začnola pokati.
Oh, zakaj je samo on tak nesrečen ?! Zakaj samo on nema nikoga ? Nikoga ! Nikoga ! Što je tomi kriv ?
Oh, on ne, ne kriv ! Pravica je kriva, ki ga tak strašno preganja. Vse, vse njemi je vzela ! Nesmileno, grozovitno ga preganja ! Ali je zaistino teliko zakrivo? Dale ne šteo misliti. Začüto je mraz i je krščak znova potisno na glavo.
Na nebi so miglale zvezdice. Peter jih ne vüpao gledati. Videlo se njemi je, da se norčüjejo z njega i da ga zasmehüjejo. Vsakši njihov miglaj je bio za njega smeh. Tam zgoraj nad njimi stanüje Pravica i one vse so v slüžbi Pravice. Tüdi njegova mati je tam. Tüdi ona se njemi smeje. Nišče ga ne pomilüje, nišče, nišče ! Tüdi on sam se ne pomilüje. Niti teliko se ne pomilüje, da bi z revolverom napravo celomi deli konec.
I ona ? I ona ? Marta ? To je bilo edino betežno i občütlivo mesto v Petrovoj düši, zavolo toga se je tüdi nikdar ne šteo doteknoti. Ali zobston, roka se njemi je nehoteč vsikdar oprijela toga mesta. Kda ne v istini, je napravila to v sne.
Za Petra je Marta šče vedno bila izgübleni raj, ob šterom je stražo angel pravice z ognjenim mečom v roki. — Tak je moralo biti, ar je on prokleti, nesrečen. Samo da je ona srečna.
Nekdi v daljavi v nekšoj cerkvi se je oglaso zvon, da bi pozdravo Gospo. Peter ga je poslüšao. Tüdi te se njemi je smejao. Ali ne ! Ne! To je ne smeh, to je joč? Zakaj joče? Mogoče ga on edini pomilüje ? Istina. Zvon je zvonio nenavadno mehko, žalostno, kak da bi molo i zvao. Kda je velki zvon henjao, je začno zvoniti mali, ki zvoni za pokojne vernike. Petri se je videlo, da je zvon zajokao i njegove skuze kaplejo i ječijo na trdom tlaki pred cerkvicov. Nekaj ga je vleklo proti glasi zvona, ali ne se zgeno. Ali bi naj šo v cerkev ?
Bojao se je tistoga maloga rdečoga posveta pred oltarom. Tam je Sila, ki bi lehko posredüvala med njim i Pravicov, a on toga ne šteo. Ali se ne prisegne, da se bo maščüvao nad Pravicov. Istina, da nema več s kem se maščüvati, ali pomilüvanja nešče. Naj njemi vzeme vse, vse, on njoj ne ostane dužen niti z ednov parov. O Pravica ! Nesmilena, grozovitna Pravica !
X.
Vmerajoči cvet.
Te spomladi Marta več ne stanola iz postele. Skozi celo zimo je betegüvala, kda pa je ozelenela spomlad, je bila popunoma vtreta. Noči so njoj minüvale v znoji i blodnosti, po dnevi pa jo je mantrao sühi, neprijeten kašeo. Od tistoga Časa, kak je štela iz novin, da Peter šče žive i da je obtoženi zavolo uboja, je njeno zdravje postajalo če duže slabše. Niti sprememba zraka, niti Vnogi doktorje več njoj ne so mogli pomagati. Emil je napravo vse, ka je mogeo, da bi rešo Marto, ali rešitve ne bilo za njo. To je bilo vsem jasno, a pred Martov so zakrivali i jo tolažili z vüpanjom na ozdravlenje. Marta pa je bila popunoma mirna. Za živlenje njoj ne bilo Žao, smrti se ne bojala. Od svoje strani niti ne želela, da bi ozdravila. Ednoga večera, kda se je počütila nekelko bolše, je sedela pri okni v svojoj sobi. Zmračilo se je že, a ona ne püstila vužgati posveta, nego je štela sedeti v kmici i misliti. Dveri so se na tihoma odprle i v sobo je vstopo Emil. Mislo je, da Marta drema, zavolo toga je tiho po prstaj šo k njej, se sede poleg nje i se z žalostnimi očmi zagledne v njeno süho, bledo lice. Marta odpre oči i na vüstnicaj njoj prileti smehlaj.
— O, to si ti ?
— Ja, Marta, prišeo sem, da bi vido ali potrehüješ kaj — je zašepetao Emil i jo je nežno prijao za roko.
—	O, ti sirmak, vsikdar moreš skrbeti za mene !
Emil jo žalostno pogledne.
—	Marta ali misliš, da mi je to težko ?
Marta šče bole odpre svoje lepe plave oči, zahvalno ga pogledne, a ne spregovori niti besedice.
Marta — je znova začno Emil po kratkom mučanji — kak hitro pridejo toplejši dnevi, bomo znova šli v Švico.
Marta se je samo nasmehnola i zmajala z glavov.
— Ali se spominjaš, kak lepo si predlanskim letom tam ozdravila ?
— Ah, Emil — zmajne Marta z rokov — zakaj varaš sebe i mene? Vidiš, da niti v gorice nemrem iti.
— Bo že bolše. Kda pridejo toplejši dnevi, se ti povrne moč.
— Povrne, Emil, povrne ! Tam ! — je vzdihnola Marta i pokazala z rokov proti Mirogoji.
—	Marta !
Bio je mrak, nikaj ne bilo mogoče videti, a Marta je čütila, kak so tople skuze začnole kapati na tisto roko, ki je ležala na Emilovom krili.	(Dale.)
8
NOVINE
17. maja 1931.
Razglas
o plemenskih sejmih, ki se vršijo za simo-dolske bike — sinove v rodovnik vpisanih krav spomladi 1931. po sledečem sporedu:
1. ) v torek, dne 19. maja ob 9 uri dopoldne v Nedelici (16 bikov).
2. ) v četrtek, dne 21. maja ob 9 uri dopoldne v Puconcih za Püconce in Preda-novce (10 bikov).
3. ) v četrtek, dne 21. maja ob 15 uri popoldne v Moravcih za Moravec in Vuč-jo Gomilo (6 bikov).
4. ) v soboto, dne 30. maja ob 9 uri dopoldne v Dolgivasi (12 bikov).
5. ) v soboto, dne 30. maja ob 15 uri popoldne v G. LakoSu (12 bikov).
6. ) v torek, dne 2. junija ob 9 uri dopoldne v Beltincih (H bikov).
7. ) Na sejmih se bo poslovalo po sledečem red«:
1. ) Pripuščeni so samo biki, sinov v rodovnik vpisanih krav, ki so bili priglašeni.
2. ) Najpreje se vrši komisijski pregled popis in ocenjevanje vseh prignanih bikov.
Šele nato se sme z naküpi prijeti.
3.	) Naküpi se vršijo po sledečem redu:
a)	za rodovniške organizacije,
b)	biki z banovinska subvencije,
c)	biki s prispevkom sreskih kmet. odborov,
č) biki za občine,
d)	biki za zasebnike.
Sreski načelnik: LIPOVŠEK s. r.
Gospodarstvo.
Svinjerejec pozor! Na vnogih kmečkih dvoriščih je v tom časi videti lepe, mlade prasce. Človek jih z veseljom gleda.. Vse, ki majo male prasce pa lehko opomniti)o, da se veselje lehko obrne na žalost. Od večih strani smo zvedeli, da so prasci prešli (poginolo. To se lehko vsakomi pripeti i potem je žalost v hiši. Da ne bo žalosti, priporočamo vsakomi svinjerejec to, ka smo že telkokrat priporočali : Dajte prasce vcepiti! Več vertov naj sküpno zazove živinozdravnik ka, potem ceplenje ne bo drago.
Zakon od zavarovanja proti toči. Vnogokrat se ponavlajoči slučaji, da je toča po zročila na polji Velikansko škodo, so napotili kmetijskoga ministra, da je proti konci februara izdao zakon od obveznoga zavarovanja proti toči. Te zakon ministra pooblašča* da na predlog banov za posamezne banovine predpiše obvezno zavarvanje za setve i drüge pridelke.
Pomagajte slabim rastlinam. Na senožetih lehko opazimo, da je edna trava temno zelena, drüga pa bledo zelena. Ravno tak je na polji. Na ednoj njivi je živo zelena setva, na drügoj pa bleda. Temno-, živo zelene rastline so zdrave, bledo zelene pa so slabe — betežasto. Fali njim primerna hrana. Nemajo düšika. Če ščemo, da si opomorejo, jim moramo preskrbeti hrano. Pognojiti jim mora-
mo. Vsaki gnoj pa ne dober. Hasni jim gnojšnica, štero trbe z vodov raz redČiti i Umetno gnojilo čííski soliter. Pri gnojenji trbe paziti. Što se posluži gnošnice, naj poleva v deževnom vremeni, da dež gnojšn co hitro opere z listja. S šolarom pa trbe posl pavati v popunoma sühom vremeni, ar če je listje mokro, se zgrabi soliter gor. Za velke setve de takše gnojenje letos že skoro prekesno, pri mladih setvah i na senožetih pa si lehko še vsaki pomore, da bo pridelek obilnejša
Glavni zroki gospodarske kri ze. Med glavne Zroke svetovne krize štejejo v novejšem časi pretirano Splošno proizvodnjo. Stroji nadomeščajo dnes delavno silo 6 milijonov lüdi. Zaloge blaga, ki ga je v skladišča], bi zadoščale za potrebe dveh milijard prebivalstva. Teda trbe omejiti Splošno proizvodnjo. Zrok krize je v splošni nezadostni organizaciji sküpne proizvodnja. Denešnja industrija je zmožna proizvajati teliko izdelkov, da krije potrebe 25 krat vekšoga prebivalstva, kak ga dnes šteje zemla. Za pridelek 150 milijonov ton žita, keliko ga trbe za kritje zahtev denešnjega prebivalstva, bi zadoščala posetev ednoga milijona kvadratnih kilometrov. Teliko pa ma posejanoga že sama Rusija. - Tak izgleda položaj denešnjega svetovnoga gospodarstva, ki nikak ne nüdi pogojev za zbolšale, če se temeljito ne spremeni.
Tržne cene.
Penezi: dolar Din. 56.20, Argentinski peso Din. 16, šiling Din. 7.S0, lira Din 2 90, pengő Din 9.80, marka Din 13'35, uruguajski peso Din 33, frank Din 2‘18.
Živina: biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9.
Zrnje: pšenica Din. 165, žito Din., 155, oves Din. 200, kukorca Din. 150, krumpli Din. 90, ajdina Din. 150, proso Din. 150 íenovo seme Din. 250, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 150,
ZANATSKA BANKA
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D.
Podružnica LJUBLJANA
je dne 4. maja t. 1. pričela s svojim
poslovanje))) v iokaiih na Dunajski
cesti št. 31. (hiša Zidarjevih dedičev).
Telefon 30- 20.

Daje kredite obrtnikom, obrtni«) kre-ditnim zadrugam in lombardira državne vrednostne papirje.
Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi.
Otvarja tekoče in žiro račune in izvršuje vse ostale bančne posle.
Oda se	l
motorno kolo »Aidi" 2 HP. Kolo je v dobrom stani. Cena nizka. Pozve se v trgovini BRATA ŠIFTAR i HAHN M. Sobota.
Oda se v Tešanovcih
edno prvovrstno posestvo 14 plügov njiv i travnika, V2 plüga goric 9 plügov loga za sekanje. Zidana hiša i gospodarsko poslopje vse v dobrom stanji. Zglasi se lehko pri lastnik} OBÁL JOŽEFI v Tešanovci št. 28.	1
Gorice s hišov
travnikom i logom pri prometno! cesti po niskoj ceni na odájo. ALOJZIJA SATLER Orehovci pri Gornjoj Radgoni. *	1
Vino
Ijutomeržan« prvovrsten, dobijo gostilničarji po jako niskoj ceni na veleposestvi VARDA Ljutomer. 2
Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš Iti
Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo
HüflNILNIGO i POSOJILNICO v BOGOJINI, •
štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8 9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig.	Pridite I se osvedočila!
NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI.
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti.
Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC