TBS OLDEST
AND most
POPUIAR SLOVENIAN
^newspaper
IN UNITED STATES OP, ^MERICA,
Amerikanski Slovenec
PRVE SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLbv KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
GESLO:
STE V. (No.) 156.
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. CHICAGO, ILL., TOREK, 6. OKTOBRA — TUESDAY, OCT OBEtTg, 1925.
ifAj&raJnttSi
IN NAJB0EJ 7RXLJUBLJEH SLOVENSKI
LIST X 2D&BZ2XIH
DRŽAVAH &UERIŠKIH,
LETNIK XXXIV.
Slovenski katoliški shod v So. Chicago
BODOČNOST SLOVENSKEGA NARODA V AMERIKI JE V ROKAH SLOVENSKIH M ATER. — SKLEPE STORJENE NA KATOL. SHODU NESIMO V ŽIVLJENJE IN JIH V ŽIVLJENJU UDEJSTVIMO.
Za Mr. Leo Mladičem je bila pozvana h besedi Mrs. Fr. Ziherle, southchicaška rojakinja, ki je naudušeno govorila v imenu društva Marija Cist. Spoč. štev. 80, KSKJ. Povedala je marsikaj o delovanju tega
polnoči.
S tem smo torej podali sliko prvega slovenskega katoliškega shoda v So. Chicago. Objavili smo vse govore spisane, kateri so nam vročili govorniki. Na ta način jih je cula vsa slo-
CAILLAUXU NI VSPELO.
Caillaux ni imel sreče v Zdr. drž. — Pogajanja so se izjalovila, Amerika ni hotela od svoje zahteve odstopiti.
Pariz. — Sodeč po francoskih listih bi se reklo, da je Franciji po volji, da so se pogajanja za odplačilo francoskega dolga Ameriki razbila.
KRIŽEM SYETA.
— Burlington, N. J. — Štirje prohibicijski agenti iz Columbus, O. so zajeli v pristanišču neko tihotapsko ladjo in aretirali 56 mož posadke ter zaplenili 20,000 zabojev žganja vredno $500,000. Ko je moštvo slutilo nevarnost, so podtaknili na ladji ogenj in hoteli pobegniti, kar se jim pa ni
uglednega ženskega društva v venska Amerika. V njih je obi-So. Chicago. Zahvalila je vsejlo dobrih naukov in nasvetov, tuje in domače goste v imenu |ki bodo veliko koristilo tudi društva. Dalje je pa tudi krep- splošnosti našega naroda. Kako spregovorila o slovenski toliško časopisje je dolžno, da mladini v Ameriki. Rekla je, take vesti raznese med širše
posrečilo.
— Bellefonte, Pa. — Proti zapadu leteče poštno letalo je ,. .	:ipogrešano. Sodijo, da je bil le-
]e n»_ **	1	Poht\c;ni talec primoran se kje spustiti
na zemljo in sicer na samot-
Rojalistični, kakor tudi komunistični listi v Franciji, ne-morejo drugega, kakor častita-ti francoskemu narodu, da se
BRUTALNI UMOR STREŽNICE.
Truplo bolniške strežnice so našli v bližini Dolton-a. — Kdo je morilec se še ne ve, trdijo pa, da je neki črnec.
ga naroda v Ameriki. Njenemu jganizirane, organiziran sovra2-jbj , e , Francija na naudusenemu govoru je občin- nik.
nem kraju. Poizvedovalne patrulje so bile takoj poslane na več strani.
in ekonomični sužnosti, v katero bi jo bila vlada Zdr. drž.
, ,-v 4. a	• • i , i,- , , ..t ,	uklenila, za dolgo dobo — sto
slovenskih mater v Ameriki je plasti naroda. Kdo jih bo, če ne jet
sveta dolžnost, da gledajo, da časopisje? Sovražnik je organi-1 * y spi0^nem se sodi da se dajo s,voje otroke pod okrilje .ziran zato je dolžnost tudi nas Franciji vsled te a ni 'treba ba_ dobre podporne matere k S.; katoliških Slovencev da smo ti da w t ,n od gtrani Ame_ K. Jednote. Slovenske matere organizirani po svoje. Gone rike kakgn0 ^kodo. Ponudba imajo v rokah bodočnost nase- vojakom, ako jih zaloti ne or-tajnika Mellona> ki se glasi, da
račun
* v v ,1,	i « . .	, . «za dolg prvih pet let po $40,-
stvo Živahno ploskalo.	So. Chicaski slovenski na-j0Q0 0Q0 ^ ^ kakor
Stoloravnatelj je govornico selbim pa čestitamo na tako iz-!gotovo, da ne bo francoska via- Ramsay MacDonald
Dolton, 111. — Miss Emma Ira Bacon, bolniška strežnica v zavodu za jetične v Chicago, 111., je bila v soboto jutro najdena mrtva na samotni cesti v tukajšni bližini.
Policija je mnenja, da je morilec neki črnec. Dve deklici sta izpovedali, da jima je neki črnec sledil v petek večer, a se
Iz Jugoslavije.
SHOD DR. KOROŠČA V MARIBORU DOBRO OBISKAN. — SLS. SE NIKDAR V ŠIROKI JAVNOSTI NI UŽIVALA TAKO VELIKEGA UGLEDA KAKOR SEDAJ. — DRU-GE VESTI.	;	mL__________'
Shod v Mariboru.
Shod dr. Korošca v Mariboru dne 8. sept. je bil zelo dobro obiskan, dasiravno je bil sklican zelo rano. Dvorana v Spla-varski ulici se je popolnoma napolnila samih odličnih mož. Predsedoval je shodu dr. Lesko-var. Dr. Korošec je zanimivo opisal sedanji politični položaj. Povdaril je, da SLS še nikdar v široki javnosti ni uživala tako
lepo zahvalil in nato je pa redno vrlo prirejenem' katoliš- da predstavil občinstvu kot na- kem shodu. Gotovo je, da' a sp!CJ€ a
slednjega govornika Rev. J. shod bo pustil v naselbini naj-Judniča župnika hrvatske žup- bolje sadove, ki bodo v korist ni je v Gary, Ind. Nastopil je burno pozdravljen. C. g. je govoril o hrvatskih in slovenskih katolikih. Nauduševal je navzoče za sv. stvar in koncem govora je iskreno čestital slovenski naselbini v So. Chicago za tako krasno prirejen katoliški shod. Njegovim lepim besedam so navzoči dolgotrajno pritrjevali.
Nato je govoril Mr. Martin Oolobič ugledni rojak iz So. Chicago. Pozdravil je vse zunanje in domače goste in iste zahvalil za poset.
Kot zadnji govornik, sklepni
—	Lexington, Ky. — George Bowman, star 21.let je napadel 15 letno učenko Zelmo Lewis. Okrožno sodišče v Winchester je pohodneža obsodilo na smrt.
—	Liverpool, Anglija. — J.
izjavlja,
da kakor hitro bodo pogoji varnostnega pakta objavljeni, bodo mednarodni socijalisti
i - ... . . -	i :"" ponudbo Amerike, in tudi če bi sklicali konferenco, na kateri
naselibni in župniji K sklepu bn h[ ga francoski narod izti_ bodo razpravljali o akciji proti kličemo: Katoliški Slovenci v <ral urada	paktu, kateremu nasprotujejo.
So. Chicago naprej krepko z . Edino veletrgovci in francos-1 — Moskva, Rusija. — Od tu-Vasim požrtvovalnem dušnem kj bankirji se ne strinjajo s kaj poročajo, da je Max Gold-pastirjem m še veliko uspehov tem in ^ odobrujej()j da ne'stein, ki se nahaja v ječi v vasi
sprejme Francija ponudbo Zdr. jDoftan na Romuskem kot po-drž.. kajti to ni v njihovih inte- Htični jetnik pričel s gladovno resih. stavko in že 47 dni ni ničesar -o--zavžil. Več jetnikov si je že na-
je zbal nekoga in izginil. Tudi velikega ugleda kakor sedaj, v četrtek večer je isti črnec'Naša načelna politika in zna-nadlegoval nekega drugega čajnost imponira tudi nasprot-dekleta. Policija ima v rokah nikom. Mi se nikomur ne ponu-nekega črnca, a ni še potrjeno, jamo, ampak nas iščejo drugi, da bi bil pravi.	j Pride čas, ko nas bodo potrebo-
Miss Bacon je bila pobita po vali. Naših načel, našega slo-glavi in znaki so kazali, da jo venskega programa pa mi
Ni ga v francoskem kabinetu Člana, ki bi si upal sprejeti
boste dosegli! Naprej pa tudi za Vaša katoliška društva, oso-bito za našo K. S. K. Jednoto! Bog Vas živi!
je morilec davil. Obleko na sebi je imela vso razstrgano, .kar znači, da se je branila, to potrjuje tudi pohojena zemlja jV bližini, kjer je bilo najdeno truplo.
Policija je tudi aretirala neukega voznika, ki je na glasu, da zalezuje večkrat mlade de-|klice, vendar pa nimajo nika-ikega dokazila, da bi bil v zvezi z umorom Miss Bacon.
Chicaška policija in nekaj
prodamo.
Protest Ljubljane.
V nedeljo 12. m. m. se je vr
ko malenkost.
Dne 23. julija sta se zakonca Ribič v mraku vračala z dela v vinogradu domov. Mož je nesel triletno hčerko, žena pa obe motiki. Na potu se je Ribič ustavil pri Stiperjevih in izročil tudi otroka ženi, ki je odšla potem sama na svoj dom-. Bodisi radi utrujenosti, bodisi radi pijanosti, je Ribič ponoči 90 korakov od svoje hiše padel in zaspal. Med tem je prošinila njegovo ženo grozna misel, da usmrti svojega moža. V resnici je vzela motiko in šla iskat moža. Našla ga je spečega pod neko hruško, ga udarila z motiko večkrat po glavi, da mu je ne prebila desno senčnico, lobanjo in spodnjo čeljust. Ribič je vsled težkih poškodb seveda kmalu izdihnil, žena pa je šla
šil v veliki dvorani "Uniona v po strašnem dejanju mirno Ljubljani velik protestni shod spat. Orožniki so naslednji dan SLS zaradi kršenja občinske izvršili pri Ribičevi hišno pre-avtonomije, zaradi zavlačeva- iskavo in našli na motiki znake nja občinskih volitev ter proti krvi, nakar so Ribičevo^areti-neznosnim davčnim bremenom, rali. Obdolženka se je prego-
VESTI IZ CHICAGO, ILL.
Ko se je zdravnik, dr. Henry R. Gross vrnil v soboto večer domu na 830 Gait ave., so ga pred vežnimi durmi čakali
Dvorana je bila polna ljubljanskih volivcev. Predsedik shoda dr. Ivan Stanovnik je dal besedo načelniku SLS in poslancu
prostovoljcve iz Doltona je ta-j mesta Ljubljane dr. Antonu koj odšlo na poizvedovanje, s Korošcu, ki je bil sprejet z bur-
VENICE, CAL. —LOS ANGE- /neravalo končati življenje,
LES, CAL.
Los Angeles, Cal. — Danes šteje tukajšno mesto 25,000 duš več in je pridobilo na ozem-
kajti v tej ječi so razmere neznosne.
— Danville, 111. — V rudniku Binkley St v. 3. so prišli štir je rudarji ob življenje, dva sta lš
;na.
_____________________, ......... true banditi in mU pcnoUU ce-!™^^, £ £	težko in dva iahko ranje-
govor je imel domači g. župnik vi svojih revolverjev pod nos. če priklopiti metropoli.
Rev. Benvenut Winkler O.F. M.|Zdravn,k Je bl1 tollko .	-o-
V lepih zbranih besedah je za-| firu,men'. da ?e P°te*n.11 SV°J re-j STALIŠČE ROMUNIJE, hvaljeval vse došla zunanja ver in °dPrl °£enj.nat naPa;I p ... društva, goste itd. Zahvalil je dalc<:' *aka* s° tudi banditi Romunija ima tri
vse ki so delovali za prireditev strelJah in tezko """h zdrav- ke. Bolgarijo, Ogrsko in Rusi- sta ze dva dni. tega shoda, kot društva in po-(nika< kakor tudi nekega dni- jo ZBolgarijo so se odnošaji dognala da je avto last denti-sameznike, zlasti pa cerkvene	** ^il v njegovi družbi izboljšali, saj je bilo. se ni dol- sta Dr. Stuart A. Mercirja Ko
rr,--J- -J— 1---je padel tega veliko govorjenja, da so preiskali tudi bližnjo okoh-
zdravnika,
— Kalamazoo, Mich. — Neki tukajšni farmar je obvestil policijo, da se nahaja neki pra-sovražni- zen avto ob cesti v bližini me-
Preiskava je
odbornike. Zahvalil je zlasti1 11 1 žene in dekleta, ki so se trudile, da so
banket. Zahvalil je vse gl uradnike KSKJ. in vse govor
eden banditov
težko ranjen zadet od krogle, se bosta romunska princezinja ci, so našli truplo nriredile' Tako" ^ i zvrst en id rugi lahko ranJ*en i" ostali to- in bolgarski kralj Boris poroči- poleg katerega je ležal tudi re-t Zahvalil' ie vse z\ vraiš sta Pobegnila. Težko ra- la. Sicer pa, Bolgari imajo vol ver s katerim si je dentist ike KSKJ in vse govor- njen bandit' R°Ser Bessmer, preveč posla z Jugoslavijo in končal življenje radi neozdrav-
nike na tem shodu Dalje je pa najbrže ne bo okreval. bil J*e GrčiJO, da bi kaj dosti mislili ljive bolezni.
. ,	i• i že večkrat kaznovan in ima na na sovražtvo zoper Romunijo:: — Syracuse, N. Y. — Naj-
krepko spregovoril o velikem ..	v	,	* ^	^	. J I , .. , .v.	, . T
*	°	r»r»/-v t . »' rt r.i . n/v	^	« «^.1.; U L	rr\ rirt/% f	U/v « « Z —___ O t O Vrt 1 iJ O HtTAln L'O	/	H I"/ I
vec
roparskih Kar se tiče Ogrske, ona je pre- starejša dvojčka v Zdr. drž. J.
slaba, da bi se bilo Romuniji Quackenbush in sestra Mrs. A.
svoji vesti že napadov.
i — Ogenj je izbruhnil na 42. treba bati kaj resnega od O-in Laflin cesti pri Swift & Co., grov. A ni pa tako z Rusijo.
nim aplavzom.
Govor dr. Antona Korošca.
Dr. Anton Korošec je izvajal :
Dogodki, ki so se pred nedavnim odigrali v naši notranji politiki se dajo najbolj nazorno predočiti. v obliki pravljice, ki bi se mogla tako-le glasiti:
Nekoč je živel nek gospod, ki je imel zlato uro. Ta gospod je moral napraviti pot skozi velik, gosto zaraščen gozd. In ko je šel skozi ta gozd, tedaj
varjala, da je udarila na spečega moža radi tega, ker se je bala, da bi prišel pijan domov in jo bil.
Porotniki so jo spoznali za krivo in je bila obsojena na 6 let težke ječe.
S petrolejom se je polila
v Medaničih pri Gaškem Zor-ka Obradovič in se vžgala. U-mrla je na opeklinah.
—o- V
Rubež za rubežjo.
Na deski mariborskega magistrata so nalepili že toliko razglasov o rubežih in prisilnih prodajah, da bo moral občinski svet kmalu sklepati o naba-je j vi novih desk. Večina teh rube-skočil iz zasede krepak, močan ,ži in prisilnih dražb se nanaša orjak, napadel gospoda z zlato |na zahtevo davčne oblasti radi uro, mu nastavil nož rm vrat neplačanih davkov. Davčni vi-ter mu zaklical: Ali zlato uro jak in neznosno finančno krizo ali smrt! Gospod z zlato uro čutijo najbolj mali in srednji o-se je silno prestrašil in po krat--brtniki. Če bo šlo tako naprej,
i pomočjo policijskih psov. 1 Mrs. Louise McGinnis, kate-ire dom je v bližini kjer je bilo ;najdeno truplo je izpovedala, da je čula neko stokanje v pe-jtek večer ob 10:30, nakar je šel njen soprog na porč in poslušal od kje pride glas, a je takoj vse vtihnilo, tako je bila Mrs. McGinnis mnenja, da se je premotila.
Truplo je našla neka ženska v soboto zjutraj, ki je takoj javila policiji, katera je stvar naznanila chicaških detektivom.
G. R. Collins je pa izpovedal, da je videl vsodepolni večer na mestu umora neki avto, ki je tam stal ob cesti, kmalo
nato je pa oddirjal proč. Po tej	_ _
izpovedi so nekateri mnenja, kem premišljevanju izjavil: bo prišlo čez malo časa polo-da je bila Miss Bacon vgrab- Zlato uro! In mu je izročil zla-jVico takih revežev na kant. Ko Ijena, umorjena in semkaj pri-!to uro! In sedaj prihaja Stje-|bi davčna oblast vsaj malo u-
Quackenbush Corkings, sta v starosti 92 let preminula. Ses-
pomenu katoliškega shoda. Zlasti je povdarjal, da je največja dolžnost vseh v naselbi-ni cl^t n^svcto in skl6P6 Ivi so
'	, , . , ' , ki je napravil $150,000 škode. Od tukaj pa preti Romuniji ne- tra je umrla meseca februarja
se storili na tem KatoiisKem TT, . , 1>v, , , ,. _ .,	.	• ...	, • , .	,	..
shodu se udejstvi v vsakdanje ,Ker ni	dovol\ h|d5an-	~~ ^^ "eVarn0St>
življenje, da bo tako žlahtno tov' Je b,I° *asenJe 2el° težav- kajti premoči sovjetske Rusije
seme dobrih naukov, ki so se vsejali na tem shodu obrodilo svoj namenjeni sad.
Za domačim g. župnikom je govoril še Mr. J. Gradišar ugledni rojak in eden izmed starih naseljencev v So. Chicago. On je povedal, kako so slovenski delavci ustanavljali slovensko naselbino in župnijo sv. Jurija. Povedal je, da po okolici in tam, kjer je sedaj slovenska naselbina je bila sama prerija in močvirje. Danes stojijo tod lepe hiše in vmes se vijejo lepe tlakovane ceste, po katerih drčijo automobili.
Pred zaključkom govorniškega programa je nastopila zopet "Zarja" ter zapela lepo pesem "Naša zvezda". S tem se je govorniški program na prvem slovenskem katoliškem shodu v So. Chicago zaključil. V dvorani pa se je razvila nato domača prosta zabava. Za-svirala je godba in zlasti mladino so zasrbdle pete. Prosta zabava se je nadaljevala do
no.
bi se ne mogla ustavljati. Po-— Thomas Hickey, 907 S. leg tega, moskovski agenti so v Kedzie ave, star 8 let je padel Romuniji zelo aktivni, ki z me-iz okna tretjega nadstropja in denimi besedami in denarjem
bil na mestu mrtev.
—	V chicaški Tribuni se či-ta o dobrih časih, kateri čakajo Še naše veliko mesto. Vsa kupčija in podjeta so se zdramila in na novo oživela, med temi tudi stavbinsko podjetje. Zida se vse povsod — po mestu in v bližini mesta, skratka, cela Chicago gleda nekam z radostnim srcem bodočnosti nasproti.
—	Detroit, Mich. — Tudi od tukaj poročajo o napredku kupčiji in podjetjih.
—	St. Paul, Minn. —
delajo propagando, in Romun-cem, zlasti ob meji govorijo o boljševiških — "nebesih."
—	Charleston, W. Va. — V Holly river delu Debster okraja razsaja influenca. Tekom treh tednov je bilo 60 smrtnih slučajev.
—	Harrisburg, 111. — Maja meseca je W. B. McCormick u-smrtil Fred Marksa, katerega
vije dobil pri svoji ženi. Minuli petek ga je sodišče oprostilo in
Vsaiizpustilo iz ječe. kupčija se je v tukajšnem me-j — Sanville, 111. — Mrs. Lil-stu zboljšala za 15 do 20 odst. lian Holt, stara 26 let, iz Gessie, — Topeka, Kan. — Kupčija ;Ind. je bila na mestu mrtva in vse vrste je letos na tako dobri njena lOletna hčerka težko ra-stopinji, kakor še ni blia od njena ko je v avto v katerem
pred začetkom svetovne vojne.
— Kansas City, Kans. — Od tukaj poročajo o prosperiteti v vseh ozirih, kakršne še ni bilo od leta 1919.
sta se vozili zadel vlak.
— Hammond, Ind. — Clegg Payne iz Gary je umoril Ido Thompson, za kar mu je prisodilo sodišče dosmrtno ječo.
. /
t. 1., brat pa pred par dnevi.
—	Washington. — Maj Daniel Sullivan, bivši superintendent policijskega oddelka v Washingtonu je na svojem domu preminul.
—	Vdova po predsedniku Wilsonu se bo poročila, bodoči soprog je zdravnik z imenom Sterling Ruffin.
—	Kenosha, Wis. — Pretečem petek je praznovala Mrs. Louise Thiers, najstarejša ženska na srednjem zapadu svoj 111. rojstni dan. Nahaja se pri svojem sinu, kateri je že tudi starček .Oče starke je bil prijatelj gen. George Washingto-na v dnevih revolucije.
—	Tokio, Japonsko. — 30 oseb je mrtvih, mnogo ranjenih in zasutih ko se je s hriba udrla zemlja. Šestdeset hiš je bilo preplavljenih in nad sto poslopij je plaz porušil. Škoda je velikanska.
—	Los Angeles, Cal. — Delavske razmere so se tukaj znatno zboljšale, nekatere tovarne delajo nad uro. Kupčija se je zboljšala od meseca aprila t. 1. za 30 odst.
peljana ter vržena z avtoja.
-o
SMRTNA KOSA.
Chicago, 111. — V soboto večer je preminula ob pol osmi uri Mrs. Rosie Prah s 1833 W. 22nd St. Bolana je bila le malo časa. Pokojna je bila mirnega in tihega značaja in zato priljubljena med svojimi rojaki. | žavnega vprašanja ni rešila. Zapušča žalujočega soproga in štiri otroke. Pogreb se vrši v torek 6. okt., ob 9. uri s pogrebno sv. mašo iz Cerkve sv. Štefana. Žalujočim sorodnikom naše sožalje, pokojni pa večni mir in pokoj in večna luč ji naj sveti!
-o-
KRVAVA NEDELJA V CHICAGO.
Chicago, 111. — Minulo nedeljo je zopet kosila smrt po našem mestu. Devet oseb je u-mrlo — žrtve avtomobilov, oziroma neprevidnih voznikov, kakor tudi neprevidnosti peš-cov samih, ki niso dovolj pazljivi, ko se spustijo preko ceste. Poleg teh smrtnih slučajev je bilo tudi osem oseb ranjenih, nekatere težko. Tako je že sedaj bilo od januarja t. 1. 584 smrtnih slučajev skozi avto v Cook okraju. 171 jih je umorilo strupeno žganje, krogli je pa podleglo 238 oseb.
pan Radič in nam dokazuje: poštevala te strašne razmere!
"To je sporazum !" In tudi Ni-	-o-
kola Pašič zatrjuje: "Da, da, — New York. — Mrs. Jessie to je sporazum!" In od mno- Wool worth Donohue, je bila gih strani prihajajo ljudje in okradena za $750,000 vredno-pravijo: "To je sporazum!" sti demantov in zlatnine. ( Veselost.)
Radičev "sporazum" je samo kapitulacija, ki našega dr-
Konferenca,
ki se je vršila v Ženevi med grškim ministrom vnanjih zadev Rendisom in dr. Ninčičem, je rodila dober uspeh. Dogovorjeno je, da vprašanje balkanskega varnostnega pakta ne pride za sedaj pred Društvo narodov, ampak da se prej obnove pogajanja med Grško in Jugoslavijo zaradi Soluna.
-o-
IZPRED SODIŠČA.
Morilka svojega moža.
France in Elizabeta Ribič iz Zg. Voličine nista bila srečen zakonski par. Mož je bil pijanec, ki je sproti zapil svoj zaslužek ter v pijanosti razbijal in zmerjal svojo ženo, ta pa je rajše videla Janeza Lešnika, kakor svojega moža. Mnogo je zagrenila Francetu Ribiču življenje tudi njegova tašča, ki ni znala držati jezika, ga tožila |
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO.
AVSTRIJO, ITD. Nii» banka ima troje lastne mM s poŠto in zanesljivimi bankunl t starem kraja in n*Se pošiljttre stavljene prejemniku na dom aH mM zadnjo poŠto točno in brez mbVI
odbitka.
Naie cena sa poiiljke r dinarjih la rah to bile včeraj sledeče: Skopno s poštnino:
500 — Din. ............... $ 9.60
ljDOO — Din.________$ 18.85
2,500 — Din. ____
5,000 — Din.___
10,000 — Din......
100 — Lir ____
200 — Lir ____
500 — Lir ____
1,000 — Lir___
___$ 47.00
------$ 93.50
______$186.00
_________ $ 5.00
_____$ 9.65
_______ $ 23.25
_____$ 45.25
Pri poiiljatrah nad 10.000 Din. Ki nad 2.000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat M* nja. dostikrat docela nepričafeora* je absolutno nemogoče določiti vnaprej. Zato se pošiljatve po cenah onega dna. ka mi
mo dentr.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUR V JUGOSLAVIJO IN SICER Hi POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse poSIjatve naslovT.e VENSKO BANKO
zakrajSek * cbSarkk
_ . T	~	I £AJkJCAJ5EK St CB6AKSS
za prevzitek m ovadila za vsa- /455 w. 42nd st„ new York city
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Amerikanski Slovenec
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891.
Th« first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. « lahaja vsafci torek, sredo, četrtek in petek razvJi dneva po pramiku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after
holiday.
— PUBLISHED BY —
Edinost Publishing Company
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: Canal 0098
-®n! 0g,as0m na za*»tevo. — AdvertUing rates on application.
NAROČNINA:
Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00
Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75
"	Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year .V.....................$4.00
For United States per half year...................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
________For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50
Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče Imeti priobčene v gotovi številki morajo biti doposlam na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan m pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
"Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879."
Chicago, III.
Letošnji bazar cerkve sv. Štefana jako lepo napreduje. Vidi se, da se farani to leto resno zanimajo za napredek lastne župnije. Tako je prav. Saj le edino v slogi in sporazumu je moč in edino vtem se da kaj doseči. Le tako naprej in še večje supehe bomo dosegli.
V nedeljo dne 11. oktobra priredi društvo Marije Pomagaj štev. 78. KSKJ. svojo letno prireditev "Vinsko trgatev".
za vsakega prav, kakor bo on hotel ? Kaj prekmurska cerkev ne bo potrebovala penez za vzdržavanje? V Novinah št. 37. sem čital odgovor Fathra Zakrajšeka na pismo Ivana Hrvata. To jaz potrdim, da je vse, kar ste pisali, božja istina in hvala Vam, da ste v "Novi-ne" to pisali. Jaz sem sam hotel na to pisati v Novine. Zdaj pa to pišem, ko so Father jako lepo nazaj odpisali vsem tistim, ki so se odtujili slovenski cerk-
Pred notranjim preobratom v
Ker je to društvo v naselbini ze- vi, v drugo pa tudi ne hodijo in lo ugledno in priljubljeno je'nobene cerkve ne podpirajo, gotovo, da bo udeležba obilna I To pa tudi ne more biti in nik-in uspeh popoln. Da se pa to dar ne bode, da bi takšni tedaj
štev. 1218 Center St. pred altar svojo izvoljenko Terezijo Rus, štev. 620 Summit St. Obljubila sta si zakonso zevstobo v pričo 'dveh tovaršic in dveh tovarišev. !Po dokončanih poročnih obredih je pa bila maša z leviti v cerkvi sv. Jožefa, katere se je udeležilo veliko število prijateljev in sorodnikov. Po sv. maši se je mladi par podal proti Chicago, da tudi tam poseti svoje prijatelje in znance.
Ženin Albin Juričič je poslovodja v Berlin Market na Hickory St.
Mladima zakonskima želimo obilo sreče in blagoslova božjega.
Marko Bluth, zastopnik.
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
Boj katoličanov v Colorado.
Kakor poročajo iz Denverja
Odmevi sedanje kampanje.
/1 v«««
Grčiji.
doseže je potreba, da članice pridno agitirajo za udeležbo
Zanimanje za naš katoliški
list "Amerikanski Slovenec" narašča po vseh naših naselbinah. Ako bo to zanimanje šlo tako naprej, kar upamo računajoč na zavednost naših katol. rojakov(inj), tedaj bo sedanja kvota, ki je določena 700 novih naročnikov do 1. novembra t. 1. prav lahko dosežena. Zadnji teden smo dobili samo od naših naročnikov, ki so odgovorili na naša vprašanja 30 novih naročnikov.
Po večini se vsi, ki so doslej odgovorili na naša vprašanja strinjajo z našim listom. Od naših naročnic žena in deklet smo dobili več odzivov, v katerih opominjajo, da naj bi dobile žene svoj posebni prostor vsaj enkrat na teden v listu, kakor so ga imele poprej pod rubriko "Ameriška Slovenka." Ker do-
dopade celi list skoz in skoz."
Iz Pueblo, Colo, nam piše Mrs. Frances Volk: "Ponavljam naročnino. Le tako naprej mi smo z Vami in božja pomoč. Vsak, ki je sposoben dopisovanja naj bi poročal stalno iz vsake naselbine, saj novic je povsod dosti,, zato dopisniki-(ce) na noge!"
Iz So. Chicage, 111. piše Mr. John Golob: "A. S. naj ,ostane tak kakor je. Napadi se morajo zavračati Saj to je edini list, ki neustrašeno odbija in zavrača grde napade naših nasprotnikov. Ena sama beseda č. g. Trunka je več vredna, kakor dva mernika Prosvete. Zatorej vsa čast g.' Trunku in vsem, ki se za našo vero borijo!"
Iz Massillion, O. nam piše Mrs. Gert. Tashler: "Priloženo
vlada velikanska nezadovo- bimo s 1. novembrom eno šte- pošiljam svoto. . . za dve nove
svojo cerkev imeli in taka dru- ljnost med katoličani, v Plat- lvilko ve« na teden, ko bo list iz-stva, kakorsno je ono društvo, teville, kjer v tamošnji publič- !haJal dnevno petkrat na teden
celoletne naročnice." S tem je nas pozdravila in mi se ji zato
Italija, Španija in Grčija, vse glavne tri južnoevropske države, imajo na čelu državne uprave — diktaturo. Primo de Ri-vera, Mussolini in Pangalos predstavljajo tri diktatorje modernega tipa. Toda dočim je Mussolini hkrati vodja in ideolog fašizma, ki ima za seboj večletno organizatorno delo v stranki, zbiranje ali točneje; ustvarjanje mlade fašistične generacije ter
med prijatelji in znanci. Opo- ki je odpadlo od cerkve in je ni šoli čitajo biblijo protestan- 'bomo rade volje tudi zato po-! naj prisrčen« jše zahvaljujemo zarjamo vse, ki čitajo te vrsti- raje v socijalistovski dvorani tovske sekte. V znak protesta jskrbeli. Naše ženstvo bo do-! Kdor novega naročnika pridobi ce naj pridno agitirajo za več- kakor v katoliški. Bodo taki vstanejo vsi katoliški dijaki inibil° v listu svojo posebno stran J največ pomaga, saj zato se gre jo udeležbo!	kedaj svojo cerkev imeli? Bo- nižji učenci ter zapuste svoje iki bo posvečena našemu žen-;v tej kampanji. Požrtvovalni in
je nastopilo jesensko do taki svojo prekmursko cer- razrede, kadar se začne s čita- «tvu je vsled spremembe se-ikev zidali? Zato se še enkrat njem sektarske biblije v razre- di n
Ker je vreme je
zone več ljudi obolelo. Izmed jFathru Zakrajšeku
zahvalim,
zmagovito dovršeno borbo s komunizmom, sta Primo de Riverai-naših'.r^ak^v se nahaja	da so ->im tako d°bro napisali,
in Pangalos skoroda običajna ambicijozna generala, ki ju je odločnost in izredna volja do dejanj spravila na čelo posebnim vojaškim organizacijam in z njih pomočjo na čelo državni upravi. Zato stoji nedvomno Mussolinijeva diktatura neprimerno trdneje nego režim de Rivere ali Pangalosov, kar se bo bržkone pokazalo osobito v različni trajnosti.
Najmanj krepko je zasidran vsekakor režim generala Pan-galosa, ki pa se hkrati vsiljuje z najdrakoničnejšimi sredstvi. Da že vnaprej onemogoči vsak odpor, je takoj spočetka izdal dekret za časopisje in v tem dekretu prepovedal "kritizirati s peresom ali z besedo vladne akte in objavljati bodisi v javnosti ali v časopisju misli, ki bi mogle povzročiti nemir med prebivalstvom." k
nišnici Mr. Steve Majcen, rs. Hajdinjak in Mr. Michael 2e-j leznikar iz Lemonta. Vsi se nahajajo v bolnišnici sv. Antona. Želimo, pov
o-
Porter, Ind. to
. Zato apeliramo zlasti tu-; zavedni ženi Bog plačaj!
V sličnem tonu piše še ostali
na naše ženstvo, da gre v ta dih. Ker so pa šolski nadzorni- namen na agitacijo za pridobi- del onih, ki so se te dni odzvali, ki povečini sami protestantje .vanje novih naročnikov na list.J Posneli smo le par izmed slič-groze, da bodo vse take kato- Zakaj pomnite, kolikor večji nih pisem.
-o--I liške dijake in učence izobčili i bo krog naročnikov tem boljši; Ponovno povdarjamo, da od
Waukegan, 111. lz šole. Proti temu pa so se po- (bo list. Torej na delo Slovenke te kampanje je tudi odvisno, ( |Ker se iz naše naselbine stavili Kolumbovi Vitezi drža- za Vaš katoliški list!	kako hitro pride na plan Š£ se-
limo, da se vsem cimpreje bolj redko kdo oglasi, sem se ve Colorado in ako pride do ka- Tu objavljamo le nekatere od-!sta številka v tednu. Z novem-;rne ljubo zdravje!	[jaz namenil napisati par vrstic, kega izobčenja, bodo nastopili žive. Iz So. Chicago, 111.
Prva je žalostna novica. Av- sodnijsko. Publična šola je ne- piše Mr. F. Juvančič : "b . ,r je Povozil 12 letnega Pavla pristranska v verskem oziru in me v Vašem pismu vprašali za Jako me veseli, da ste v Chi-jZupec, sina našega rojaka Mar- protestantje nimajo nobenih 'mnenje, katerega imamo do stane. Ako pa se bodo naročni-cago tako napredovali pri žup-itin Zupec-a. Nesreča se je zgo- pravic, da bi usiljevali v pub- A. S. v naši naselbini, Vam re-lki v tej sedanji kampanji od-mji sv. Štefana, da ste dokon- dila pred slovensko šolo, ko so Učnih šolah nauke svojih sek- 'čem, da le tako naprej po poti, zvali, kakor bi se sicer mogli, call solo in dvorano. Samo eno šli opoldne otroci iz šole. Do- tarskih biblij katoliškim dija- katero ste zavzeli. Ponosno da-'potem ne bo dolgo, ko bo prišla mi je najbolj hudo, da nemorem bil je težke poškodbe na glavi kom in učencem. O tem bo ime- ,nes koraka A. S. od stopnje dojna plan še šesta številka v ted-
no besedo sod-.stopnje in kot izgleda je že nu.
nam brom mesecem začne list izhajati dnevno po petkrat na teden, to je določeno in tako o-
^ Časopisje se mora pokoriti. Pangalos ne pozna šale, j biti z Vami v Chicago. Tam sem jn desni nogi, ni upanja, da bi ]a bržkone konč akor priča primer direktorja lista "Elefteros Logos," ki je bil j se domačega čutil a tu smo pa okreval.	nija. Škoda se ved
obsojen, ker je njegov list objavil očitek, da je Pangalos tako, kakor takrat ko nismo v Zdaj ko je minulo poletje in tem mestu doslej skrčenje vojaške službe na eno leto, a je vendarle ob- Chicago imeli svoje cerkve, vročina, so se zopet začele raz- bene katoliške far
a je to. da v najodličnejši slovenski časopis še nimajo no- v Ameriki. Dosti je še naših ne šole.	ljudi, ki mislijo, da to ni mo-
goče. a bodočnost je jasna in s
PPPMI
držal službovanje osemnajstih mesecev — očitek pa je popol- da smo kakor izgubljene ne veselice. Prva je bila. ko je
noma upravičen. Zato dandanes grško časopisje ne more pi- ovce. K maši tukaj hodimo vsa- dr. sv. Jožefa št. 53, KSK Jed- Zanimanje nemških katoličanov tem bodo mnogi pri poznali, da
sati kritično o Pangalosovem režimu, katerega služabniki pa k<> nedeljo v cerkev Sv. Patri- note obhajalo 25 letnico, ka- 2a EvharUfticm kongres v jje to resnica. Obenem Vam tu
skusajo tudi inozemstvo informirati v svojem pristranskem ka v Chestertown. Ali kaj ko tera je sijajno izpadla	Chicago.
smislu.	i pridige ne razumemo in k spo- Zadnjo nedeljo v oktobru se
i ^ . ji i vedi ne moremo kakor smo bili nricne v naši žumiiii cerkveni Se\eda \se to vendarle ne more prikriti dejstva, da Pan- v chicairo n ivuVni T-.m Tvri l v nasi župniji cerk\eni A-«,. „„	.^i^x-iu ______ i	^ ^nicago navajeni. Jam pu bazar v kpn.st nase nove sole,
£Z£	jasi* pa vse ta£ lepo pHprav ki jo ^ ,MaU aponUad,
do venizelistične strdke-se zadnji čas vedno bolj slabša. Veni-	„oni„i JaZ bVnfkdar^e TT T ^r, nedelje m
zelistične pristaše je odstranil z vseh diplomatskih mest	ponosni. Jaz b, nggarno ^^^^ ||||jB
Glasom poročil iz Nemčije vlada veliko zanimanje med nemškimi katoličani za svetov-
prilagam naročnino za celoletnega naročnika."
Iz Detroit, Mich, nam Mrs. A. Božich : "List A. S. ima
Kolikor bolj se bo večal krog naročnikov, toliko bolj se bo zboljšaval list po vsebini in velikosti. Mi damo, kolikor nam dopuščaje razmere in kolikor v^č pam bodo dopuščale v pri-enegaj^hodnjosti toliko več bomo nudili naročnikom v prihodnjosti. pisejZato rojaki in rojakinje, ki či-tate te vrstice, Vi, ki ste že to-
B EfkSSRčni kongre? v Chi-imo 2e.?6 ^ Ta \e ohraniI ve-Uiko pomagali za katoliški tisk, ca go, ki se bo vršil prihodnje |™J™Jim 10 otrokom meni inj storite v tej kampanji vse, da
in jih bil še iz Chicage, ko
zamenjal s svojimi možmi. Zadnje dni je postal v svetu znani7H,-,v a i;
~ ,~k;±.. ____________ -rt . ,	.	. "	&uxti\. r\ll
Ker tako zelo potr
"jeSov spor z vemzetosom samim, ki je zavzel posebno !zdravja V "chicairi^imaio Šlo'^?•	UP"U- Se 0000
ostre oblike. Ta stvar bo imela brez dvoma močne posledice v ,ve^i ^ kur hm ie notrfl t ZUp,Jam
Grčiji sami, v kateri ima ta izkušeni politik še vedno velike sim- L^ l^^o Zli, slovenske !ba2ar
panje.	,	i » j i	,
Ali______. .	, . , . _	c. sestre, dvorano, tako da si f	. ,
Ali pozornost m negodovanje vzbuja Pangalosova težnja, ne morejo lepšega želeti Ne pa na peVakl koncel tudi v armadi nadomestiti venizelistične pristaše s svojimi kakor sem čital v dopisu lvana šil 8 novembra.
ljudmi. V ta namen je pred dobrimi tremi tedni povišal v činu Hrvata v Novinih Štev 33 dal Dela se še PreceJ dobro tu-okrog 100 častnikov, med katerimi je osobito mnoiro nristašev naj začnemo v Chic	* Jfeft1'	M M mgljfM i
alni.dan- leto. Več sto nemških duhovni- ™°iemu pokojnemu možu, ki, pridobimo vsi skupaj
"ebu en!° kov in bogoslovnih dijakov obi- Je	17" marca 1924-	! največ mo^oče novih
Metaxasa in drugih prijateljev konstantinovskega režima. Jmursko cerkvijo Vidi se pri Pangalosu težnja, da se nasloni na bivše roja- dobro ne vem" liste: m si na ta način ojači svoj položaj proti venizelistični opo- kolektati za nekaj, kar ni pp-'povsod. ziciji o bi moglo imeti opasne posledice, ne morda kakor da treba? Ali iji cerkev in šola Pozdrav bi diktator sam simpatiziral z rojalizmom, marveč za slučaj ne- oboje ' slovensko? Ali mi vsi nadnega zloma njegove politike in novih metežev.	Prekmurci popolnoma ne ra-l
Vse to povzroča da se položaj na Grškem na znotraj ved- zumemo v cerkvi vse? Naj bi no bolj poostruje. Odločitev pa bo padla bržkone že ta mesec, vsi samo nekoliko bolje podpi-Pangalos je dal sestaviti posebno komisijo, seveda iz svojih pri- |rali cerkev in šw/lo, bi bilo pa še
listu kar ntiročni-
■ ES oHf^riliki Chicago. I>o- \ A	T°re- Piše Mrs.lkov. Jesen je tukaj, večeri se
udil m obiskovali sebni potniški uradi so se otvo-1 Struznik: Jaz vse rada of-j daljšajo, ljudje ostajajo doma. likem številu.	|rili> ki bodo podkrbeli za pre-itaf' je,v A* S- ter se mi list človek čita v jeseni in pozimi
Tem potom opozarjani tudi voz onih ki b0(j0 obiskali Ev- ° doPade' zel(> rada čitam j najrajši, da si preganja dolge
t, ki se bo vr- Iharistični kongres v Chicagi. ,epe Povesti in kadar jih preči-1 večere. Zato je v tem času tuhtam jih mojim otrokom presta- di najlažje agitirati za časopis-vim na angleško, katere zelo | je. Zato vsi na delo in vsak na-poročajoiz Vatikana bo fadi p1osil^ajo- Zato objavljaj-, ročnik naj bo agitator Pij XI. podaljšal čas sv. ^ vf,ckrat lePe povesti. Rev. J. stopnik v teh dneh zj
Čas sv. leta podaljšan.
ago s preK- ."**J* ' 1 " P	» ? Kot j
Cemu ie to katerih tovarnah je boljša, v sv. Oče Pij XI. podalj^l.—,
Cemu znova nekaterih slabša, kakor pač leta. Sv. leto bi imelo poteči dne ^J™"*™ c,ank'	tud!	SloVenca ! NaPreJ za
i H	|	I' 24. dec. 1925. Sv. Oče bo po-1 'el° d°PadeJ° m sploh se mi katoliško,časopisje!
m za-za Ameri-
Ignacij Grom
-o-
daljšal sv leto za sedem dni. da |,F , . .	, ,
bo poteklo še le 31. decembra V^adovega prohibicijskega
7U .-nn'1	Pnvnlii/111« ___ .X1 ______
1925.
lil La Komisija ima nalogo sestaviti tekst nove ustave, ki boljše. Ne pa če se kateremu le UrnT v n.l5pn. naj se predloži parlamentu. Zbornica se ima sestati 15. okto- kaj malega ne vidi prav, pa K ? " bra m se izjaviti o predloženi ustavi. Čuje se, da bo Pangalos začne agitirati za svojo cerkev !hstU SI°V' zahteval od parlamentu, da sprejme ustavni osnutek brez vsa- prekmursko cerkev. Kaj pa bo |sP°rocI^opey
Joiict, lil.
Cenjeni g. urednik. Prosim Vas nekoliko pro-priljubljenem
kršne spremembe, sicer. . .
prekmurska cerkev od "božje štime" obstala? Kaj bo tam vse
Minnesotski katoličanje za revizijo prohibicijskega zakona.
Združenje minnesotskih kato-Danes imam za luških društev je te dni sprejelo nekaj veselega j na svojem letnem zborovanju iz naše naselbine. Pripeljalvje i posebno resolucijo, v katerem j namreč ženin Albin Juričič zahtevajo revizijo znanega
Vzakona. Rezolucija našteva S.° VS1 dllhov»>ki- Eden izmed številne zle posledice, ki jih je 8,noV duhovnikov je že mrtev, |rodil ta zakon. Zahteva, da se pet J_f pa še živih- kateri vsi s0 zakon olajša in dovoli proda- fe udelezlh Pogreba svoje do-
jati lažje pijače.	bre matere.
Moja pot po svetu.
Spisala Helena Turk.
Veliko veselje je vladalo v srcih dveh mladih potnic. Hitele ste na županstvo, -kjer sti dobile poselsko knjižico, potem sta jo pa mahnile na pot. Vzele ste vlak do Trsta v nadi, da tam kupite parobrodne listke. Toda človeka vedno učijo bridke skušnje. Tako je skušnja pokazala svoje zobe tudi Heleni in Marički, ko ste dospeli v Trst. Ko sti hoteli kupiti parobrodne listke, so njima dejali, da ne morete preje na ladjo, dokler ne dobite posebnega dovoljenja do magistrata. Hitele ste na magistrat, a tu so zahtevali nadaljna dovoljenja od županstva in okrajnega glavarstva. Tako sti se znašle razočarane v Trstu. Kaj storiti ? Marička je dejala, jaz grem domov po dovoljenje. Ti Helena pa ostani in počakaj tu v Trstu. Rečeno strojeno. Najprvo
Mati šest duhovnikov umrla. ~~~ Welch> W V* — V rud-
Iz Londona poročajo, da je . u Lake Superior rudniku umrla v Angliji v mestu New- stv- 2 Je izb™hnil ogenj, dva castle-on-Tyne Mrs. Mary ludarja sta ostala v plamenih; Dune, mati šestih sinov, kateri1'14 tovarišev se Je re»Uo-
sti šle iskati stanovanja za Heleno, kjer naj bi počakal a Maričko, da se vrne z dovoljenji od županstva in glavarstva, nakar počakati drugi parnik za v Aleksandrijo. Stanovanje sti dobili v neki zasebni hiši, pri neki revni stari ženski vdovi, ki je živela sama s svojo 21 letno hčerjo ter je imela tri sobe, živele ste od pokojnine za umrlim možem uradnikom.
Dolgočasno je bilo življenje za Heleno v pustih dolgočasnih tržaških ulicah. Par-nika je bilo treba čakati še dva tedna. Marička je prišla nazaj v Trst kmalu. Heleni je bilo precej kratkočasneje. A kmalu je postalo za obe dolgočasno, pa tudi denarja niste imeli za pohajkvanje po Trstu. Marička je sicer, ko se je vrnila prinesla seboj cel jerbas domačih jestvin, to je krompirja, repe, koruznega kruha in druge take stvari. Zjutraj ste imele kavo, opoldne ste dobile na posodo lonec pri hišni gospodinji ter sti si .kuhale krompir, repo in drugo. Tako sti preživele dobo dveh tednov. Koneč-
jSte zaužile kavo.in vsaka eno merico koruznega kruha. Potem sti pa imele čas ves i dopoldan in se kratkočasile z staro gospodinjo in njeno hčerjo Emo. Ker niste mogli gospodinja in hčer pravilno slovenščine govoriti se je njima Marička vedno smejala. Helena pa je znala dobro italijansko, zato ji je bil krajši čas. Tako dopoldne. Popoldne sti pa obšle sedaj en, drugič drugi del mesta. Med potjo sti si privoščili pečenega kostanja, ki jih je bilo tiste čase pet za en krajcar. To je bil priboljšek. Ogle-davali sti pristanišče, kako so skladali blago z ladije, ali na ladje nakladali. Ogledali sti si vse cerkve, tako, da njima je bil, ko sti odšli znan ves Trst. Naposled je prišel čas odhoda.
Ukrcali sti se na neki pol trgovski parnik, ki je bil namenjen v Aleksandrijo. Vozile sti se v 3 razredu. Vožnja je bila prijetna. Trajala nekako 4 dni in noči. Hrano so si sproti kupovali na ladiji.
Četrti dan, preden so do kraja prišli sti bili obe iznenadene, kakor tudi druge de-
no njima je čas še hitro minul. Vsako jutro sti šli vsak dan h sv. maši v cerkev sv. jkleta, ki so v Aleksandrijo potovale. Prišla Antona Novega. Ko ste se vrnile iz cerkve ista do parnika dva čolna, v vsakem en mož-
ki in ena ženska. Bili so Slovenci in so prijazno nagovorili dekleta, naj bi šli z njimi, da jim bodo službo preskrbeli, kakoršno si bodo želele. Nekatere so precej šle. Helena in Marička pa sti bili konservativne v tem oziru, niste takoj šle, ker sti bile še doma poučene, da ni za slediti vsakemu. Tudi doma so bile poučene, da najvarnejše in najboljše je iti v zavod Franc Jožefa tedanji austrijski zavod v Aleksandriji. Ker prvi niso bili iz tega zavoda, niste šle z njimi. Vkratkem pa se je pojavil na ladiji drugi gospod, ki je bil z imenovanega austrijske-ga doma in ker jih je slišal govoriti, da hočejo iti v oni zavod jih je nagovoril, da kdor želi iti v austrijski dom, naj mu sledi. Ker sti ga dve dekleti poznali, ki so šle že v drugič v Aleksandrijo, da je resnično pravi zastopnik a atrijskega doma smo mu sledile. Šlo je večina izmed nas z njim. Z malim prevoznim čolnom so nas prepeljali na suho, tam smo se usedli v kočije, ki so nas odpeljale na dolečeno mesto pred tamošnji austrijski dom Franc Jožefa. V zavodu je bilo vse lepo vrejeno. Preskrbljeno je bil za vse, za razvedrila in zabavo.
Helena se je dobro počutila v novem svetu. Zanimalo jo je vse, ker vse, na kar je naletela tu je bilo vse novo za njo. Čez tri dni po prihodu v mesto je dobila pri neki nemški družini dobro službo. A ker ni znala kuhati je morala službo zapustiti in šla je nazaj v zavod čakati nove službe. Marička je še vedno čakala v zavodu. Imela je čas in pisala je domov, kjer je v pismih opisovala zanimive kraje okrog Ale-ksandrije in tako dalje. Učila se je italijanskega jezika in si tako z vsemi mogočimi stvarmi preganjala čas. V Egiptu vlada precej italijanščina in si človek z njo veliko pomaga. Tudi francoski in angleški jezik veliko koristita človeku v teh krajih. Po največ pa seveda govorijo arabski, ker je tam to jezik domačinov.
Helena in Marička sti čakali deset dni predno sti dobili službo. Konečno sti jo dobili y Ramleh izven mesta pri nekih bogatinih. Helena je dobila službo pri nekih bogatih Rusih v krasni vili. Marička pa pri* neki francoski družini. V vili, kjer je služila Helena so imeli več poslov. Kuhar je bil turški mohamedanec, vrtnar je bil tudi mohamedanec. Perica je bila Italijanka.

r
'AMERIKANSKI SLOVENEC"
Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smoley.
"8

I .Oglejmo si sedaj sredstva za i- izvelidaaije.
TEDENSKI KOLEDAR
19. po bink. — Prilike o kra
Ijevi ženit. Mat. 22.	j Na prvem mestu je velika
11	Nedelja — Justina, dev. pojedina, o kateri govori da-
12	Pondeljek — Valfrid. našnji evangelij: sv. obhajilo.
Kako važno je to, nam pove
Eduard, k. gospod sam: "Ce ne bote jedli Kalist, pap. in mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne bote imeli živ-- Tereza, dev. ljenja v sebi." Pod kaznijo več-Gal. opati j nega pogubljenja zapoveduje 17 Sobota — Hedvika, vdo- Gospod prejemanje sv. obha-va.	'lila. Poglejmo pa: koliko pa je
—o—	ljudi, ki hodijo pogosto k sv. ob-
DEVETNAJSTA NEDELJA hajilu? Za časa apostolov v PO B1NKOŠTIH.	(prvih dobah krščanstva hodili
so verniki vsaki dan k sv. obhajilu, in dandanes? Ravnajo tako, kakor pravi evangelij: "Niso se brigali, in so šli lieka-v .teri na svoj dom, drugi pa po
Pomagajte srcu!
škof.
18 Torek —
14	Sreda — muc.
15	Četrtek -1« Petek —
Veliko je poklicanih, pa malo izvoljenih.
Mat. 22, 14. Veliko je poklicanih, pa ma-Gospod
lo izvoljenih, pravi današnjem evangelju. So v resnici strašne besede in zasluži-
1000 na leto. V slučaju želod-lovanje prebavnih ortrnn™ t-* t m	j «...
Srce Je ma. organ, ki tehtJčnega nereda je število uda,cev nebm'^Kit^em'Te^^'" f™ * povprečno pri moških l-150tin- «'«ed 2-1 ur. hrani sebe v času slabe prebave, zaprtja in gla W denarji^JL trwL^Z ! ^ načine teht«.ja, bi se ko teže telesa pri ženskah pa » to izredno del«, prikra- vobola. Vaš lekarnar ali trgo-'Potovalec ki ie prteel fz"!Zin ^	^
1-ieotinko. Življenje je odvis- ll ^ »	m pravilno vec ima Trinerjevo zdravilno'notranje Kitajske prTpovedu '
no od hrane, ki jo dobivajo po- Prebran.tev. Ne dovolite, da bij grenko vino v zalogi in če ga je. da ma prebiv^lstvo še lai samezni organi telesa. Srce. ki ^ce trpelo temveč vzemi- nima. pišite na: Joseph Triner a , tak denar Wga izdajo je centralna gonilna sila, sfcrbi te T""erjevo zdravilno grenko'Company, Chicago, Illinois. |	' ' ** 'zdaja-|c)
za pravilno razdelitev krvi. Isto T1"0'	izčistilo zabasana	-o-
dela za ostalo telo skoro 14 ur|Creva ln Povrnilo normalno de- ŠIRITE A. SLOVENCA'
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
počitka, kar vzame nekaj nad 9 ur. V zdravem stanju udari srce 70krat za minuto, 36,792,-
Prejeli smo
DRUŽINSKO PRATIKO
ZA NAVADNO LETO 1926.
Družinska Paratika za leto 1926 je jako lepo urejena in je
ihe the
t*
Isvojih kupčijah." Nekateri se nekoliko večja kot je bila lan-iz sv. obhajila še norčujejo, ska. Posebno je lepo zbran sve-jo, da jih premišljujemo. Ko bi!Cerkev Je vide1^ to malomar- tovni opis in zraven par jako in' bil tejfa rekel Odrešenik sam nost in brezbrižnost, zato je pa lepih času primernih povesti, hi teh besed morda ne verjeli. ukazala, da mora kristjan vsaj Prepričani smo, da bodo z njo Miljone l.iudij je poklical Bog od' pričetka sveta v življenje, m
ob velikonočnem času prejeti rojaki zelo zadovoljni, sv. obhajilo. Mnogo jih pa je, Ker smo jih prejeli le gotovo lijoni bodo še živeli od konca ki cel° to zanemarjajo. Veli- število opozarjamo takoj vse
sveta — vsi so vstvarjeni za nebo, toda malo jih bo prišlo \ nebo; veliko je poklicanih, toda malo izvoljenih. Kristus je za vse. kar jih je živelo in jih bo še živelo, trpel in umrl, toda vsi ne bodo dosegli večnega življenja; veliko poklicanih, malo izvoljenih.
So trde te Gospodove besede.
ko poklicanih, malo izvoljenih ! naše naročnike, da takoj pišejo Poglejmo na drug zakra- po njo predno poide iz zaloge, i ment, ki je k zveličanju potre- Cena pratiki je 25c. s poštnino ben : sv. spoved. Kristus je spo- vred, katere je poslati z naro-1 ved ustanovil, da vstanemo, če čilom vred na:
pademo. *'Ce bomo sami sebe sodili, ne bomo sojeni." Poglejte pa, kjoliko pa jih je, ki hodijo k spovedi? Koliko jih je, ki k spovedi sploh ne hodi-
težko vrjetne. Popeljem vas pa -j0' kl ravnajo, kakor povabl-
danes v vsakdanje življenje, pa se bote sami lahko prepričali, da je Gospod govoril resnico.
* -* *
Česa pa potrebujemo k zveličanju ?
jenci v današnjem evangelju, ki se iz spovedi norčujejo! Vidite zopet: Veliko poklicanih, malo izvoljenih.
Pa še na eno stvar nas Go-
KNJIGARNO AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd Street Chicago, 111.
JOHN PICHMAN 1746 West 22nd St. Chicago, III.
Sprejema naročila za
n
$1.25 — in opravljeno je $1.25
Vozite sc kakor daleč in kamorkoli hočete za $1.25 skozi celi teden—vi ali vaša družina lahko rabi tedenski listek. Videli boste. kako malo boste porabili za vožnjo.
Chicago - Evans t on - Niles Center Pass 12 00. Dobi ss na vseh ♦'L" postajah.
1'otniki, ki kupijo naše neomejene "L' tikete redno, natančno vedo koliko zavozijo vsaki teden. Ne glede na to kolikrat na dan, s temi tiketi se lahko sem in tja voziti- po mestu- Lahko *«. pa tudi vašega tikvta posluzi katerikoli član vaš družine ali vaš prijatelj, ne da bi bilo treba zato kaj doplačila. "L" tiket vam prihrani .e.iko na vožnji.
G5i!0AG® mm transit
"Bodite pri-!obleke' P°PlavU"ni stare
kam in čistim.
Najprvo vere. Kristus je rekel:
spod opominja
pravljeni, ker v uri, ob kateri | |l I se ne nadejate, bo prišel Sin n<lJtoP^Je priporočam človekov." Torej: Živite tako, |k^njenost. "Kdor ne veruje, bo pogub- da bote vedno lahko stopiH
ljen." K veri smo pa vsi pokli- pred sodnjj stoi božji. Koliko cani. Zato je ukazal Gospod pa jih je na sodbo božjo pri-apostolom: "Ičite vse naro- pravljenih? Prav malo. Koliko-de!" Zato je ustanovil svojo krat se zgo^da umirajo ljud-eertov, kda bi se njegov nauk Je nagle, neprevidene smrti, o h rimi 1 in oznanjal narodom Ne smemo misliti, da samo tak! do konca sveta.	umira nagle smrti, kogar zade-
I»oglejmo pa, kako se veri ne na primer mortvoud ali ka-godi. Koliko pa je ljudi, ki i- ka neSreča. Umira nagle nepre-majo trdno vero? Jih je malo |videne smrti vsakf kdor umira
nepripravljen. Kaj pravi Kristus? Nekoč so mu pripovedovali Judje, da se je v Siloe podrl stolp in da je bilo osemnajst ljudi ubitih. In Gospod jV rekel: Ne mislite, da je taka smrt nekaj posebnega, ne! "Toda če ne bodete delali pokore,1 bote podobno umrli." (Luk. 13, 5). Podobno bote umrli, pravi Gospod; ne sicer, da vas bo pobil kak stolp, toda podobne,: nepričakovane smrti bote u-mrli.
Tako vidite velja tudi v tem oziru: Veliko poklicanih, pa malo izvoljenih.
Pokazal sem vam, kako resnične so le Gospodove besede. Gospod ni temu kriv, krivi smo mi sami.
MOJA ZAHVALA
Predno se podam proti domu iz slovenske naselbine sv. Štefana v Chicagi, kjer smo bili zbrani delegati na 6. konvenciji Družbe sv. Družine, se čutim dolžnega, da se najiskreneje zahvalim rojakom in rojakinjam v Chicago za gostoljubnost in prisrčno prijaznost, ki so jo nam skazali tekom naših kon-_ venčnih dni.
Posebno čestitam vrlim chicaškim Slovenkam, ki so se zavzele in ustanovile novo društvo sv. Terezije
ter ga priklopile k D. S. D.
Obenem čestitam tudi vsej slovenski župniji, na tako krasnem napredku, ki ga je dgsegla tekom zadnjih let.
Vsem nam boste ostali v blagem vedno.
Pozdravljeni in z Bogom
spominu za
JOSEPH MEDIC
Nadzornik D. S. D., iz Ottawa, 111.
I
j NAZNAN	^
MA THILDA L UD WIG ■
CORSETS (MODRCI) iN POTUEBŠCINE ZA ŽENSKE
v večje ln udobnejše proiiorc W. 22nd St. Chicago, 111.
i LO !


na svetu. Koliko je brezver-ce\ ! Koliko jih je, ki imajo le polovičarsko vero! Koliko, ki hočejo sami svojo vero napraviti! Pravih, ponižnih kristjanov je v resnici malo. Veliko poklicanih, malo izvoljenih.
Poglejmo dalje: Koliko pa jih je, ki bi svojo vero odkritosrčno, javno spoznavali? Ki bi Kristusove vere, njegovih naukov ne tajili ? Ki bi se Kristusove vere ne sramovali ? Kristus je nekoč i*ekel: "Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, tega bom tudi jaz zatajil pred Očetom, ki je v nebesih." T«- 1 kih pa, ki Kristusove nauke ta je, ki se njegove vere sramujejo, je na svetu pa mnogo. Veliko poklicanih, pa malo izvo-
Slovencem v Chicago in okolici naznanjam, da
sem pričel obrt
EXPRESSMAN
Na razpolago bom vsem vsak dan, za prevažanja pohištva ob času selitve in druge stvari. Dova-
žal in razvažal bom premog, drva, sem na razpolago tudi za dovažanje grozdja s trga, kadar istega
kupite.
Vsemu občinstvu se prav toplo priporočam v
naklonjenost. Kadar rabite e.xpressmaira pokličite vedno mene osebno ali telefonično številko Canal 5339. Kadar boste vprašali osoJono pridite na naslov:
Martin dabor
1C43 West 22xd ST. 2nd Floor CHICAGO, ILL. Nad Mr .J. Goitliebovo trgovino.
Poglejmo pa sedaj na se in se vprašajmo: Kam spadamo 9 K izvoljenim? Imamo trdno vero, varujemo se li krivih
Ijenih.
Ker je pa trdna, živa vera k izveličenju neizogibno potreb-Jmi na, nas je Gospod svaril: "Va- '
rujte se krivih prerokov!" Ta [porokov in jih odganjamo od opomin so ponavljali tudi aP°- sebe 9
stoli: "Krivoverca se po prvem j Zveličanje si moramo sami in drugem opominjanju va- zasiužiti. Pojdite tudi vi v moj
vinograd, kliče Gospod nas vse, da bomo v dan smrti s
nij!" (Tit. 3, 10). Sv. apostol Janez pravi: "Pride li kdo k vam in vam ne prinaša tega nauka, ne sprejemajte ga v svoje hiše!" Poglejte pa sedaj v življenje: Koliko pa je ljudi, ki se ravnajo po teh apostolovih opominih? Koliko jih je, ki se varujejo krivih prerokov, ki prihajajo po časopisih in slabih knjigah ? Koliko jih je, ki se ravnajo po- apostolovem opominu : "Ne sprejemajte jih v svoje hiše!" Na eno samo reč vas opozarjam; mnogo je med nami brezverskih časopisov, ki sramote in napadajo vero in cerkev, koliko je pa ljudi, ki še vedno take časopise in knjige sprejemajo v svoje hiše? Žalibog jih -je še mnogo. Zato pa zopet pravim: Veliko poklicanih, pa malo izvoljenih.
svatbenim oblačilom šli k beški pojedini. Amen.
ne-
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! .
NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahcicevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na svetu za proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na- i »turni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, « turove, kraste, grinte, lišaje, soinčna-te pike in prahute na glavi, za revma-tizem ali trganje, kurje oči, bradovice, potne noge i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ. H 36 E. 95th St. Cleveland, Ohio

k
da dobi itas list ft®w§t naroaiikov?
Rojaki katoliški Slovenci!
DOLOČENI ČAS za izredno kampanjo za pridobitev 700 novih naročnikov hitro poteka. Nekateri so v tem oziru že storili svojo dolžnost, zavedajoč se, da KATOLIŠKI TISK je danes edino faktor, ki čuva, brani in pospešuje vse, kar je našega katol. Slovencev.
SI TI ROJAK (INJA), ki to čitaš že tudi storil (a) kaj za svoj katol. list 'Amerikanski Slovenec"? — Bog Ti plačaj če si in vedi, da bolj koristnega in dobrega dela nisi mogel izvršiti, kakor če si pridobi! katoliškemu listu novega naročnika. Morda si s tem pripeljal nazaj odpadlega Slovenca (ko) in to ne bo ostalo brez plačila.
AKO AGITIRATE ZA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" agitirate za svoj katoliški list, ki bra ni in zagovarja Vaše prepričanje, ki agitira in dela za Vaša večja in močnejša katol. društva in organizacije. Delate torej sami za sebe in vse kar je Vašega.
POJDITE te dni med Vaše prijatelje in sosede in agitirajte za nove naročnike. Pomnite, da se-d^do l. novembra v tej izredni kampanji velja za list še stara cena	||
PO PRVEM NOVEMBRU začne list "Amerikanski Slovenec" izhajat dnevno petkrat na teden in bo potem dražji. Te peta številka v tednu bo posvečena NAŠEMU SLOVENSKEMU ŽENSTVU. Poskrbeli bomo, da bo za naše ženstvo primerno urejevana in prepričani smo, c:a bomo našemu ženstvu s tem zelo ustregli. Rojakinje Slovenke pojdite torej v tej kampanji na delo za naš list, ki stremi zatem, da bo v prihodnje kolikor največ mogoče deloval tudi za prospeh in koristi slovenskega ženstva v Ameriki. Pojdite na delo za list "Amerikanski Slovenec", da se ga ojači in mu da nove moči za nadaljni boj za naša sveta slovenska katoliška načela. Agitirajte pogumno! Bodite pogumne, kakor je bila pogumna Miklova Zala za svojo slovensko in sveto versko stvar. Naprej in naprej za novimi naročniki, da pridobimo listu v tej kampanji 700 novih naročnikov.
Agltlrafmo vsi te dni za "Amerlkanskega Slovenca"! m
AMERIKANSKI SLOVENEC
184» West 22nd Street	Chicago, Illinois i
«
0110' W^T	^	;	"AMEKIE1ANSKJ SLOVAN £ C"_____
f1-] Gladiatorji] |h I	| [
Zgodovinski roman Iz leta 70. |>o Kristus«. —	vir/ i $ ♦
Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.	©
j________^	- -----■■»■■i.~"m ■	-------— -
fin

"Zvesto se bodo branili," je dejal, "pa kolikor poznam Placida, deset jih bo postavil proti enemu. Toda upam, da ga bodo zadrževali s svojimi dolgimi meči, dokler ne odi-deva iz palat-e. Vrtovi so temni in razsežni. Skrijeva se za nekaj časa v njih, počakava na ugodno priliko in skušava priti do hiše moje žene na aventinskem griču. Valerija me no bo iadala, pa tudi nihče ne bo mislil na to, da bi me pri njej iskal."
Tako je govoril, hladno* in premišljeno, pa bolj sam zase ko za Esko. Slekel je vrhno o-bleko in snel vse, kar bi ga utegnilo izdati. Ostala mu je le še priprosta platnena halja, kakršno so nosili sužnji. Zavihal si je rokave in se prepasal, da je izgledal kakor domač suženj, ki se mu mudi za delom.
Nato sta stopila z Britancem v sosedno sobo, kjer je Spadon, zapuščen od tovarišev, razburjen stopal gorindol in omahoval v smešni zmedenosti med dolžnostjo, ki fnu je narekovala ,da naj ostane, in med željo, da naj z begom reši življenje.
Bojni hrup je donel izpred palače. Pod poveljstvom Hipije in izdajalskega tribuna so vrgli gladiatorji glavno četo germanske telesne straže iz vrtov in pred palačnimi vratmi se je vnel zadnji odločilni boj.
V boju izkušenemu Placidu se je namreč posrečilo, priti v vrt na najslabše zastraženi točki obzidja in napasti Germane na strani.
Iznenadeni in ker so bili mnogo slabši po številu, so se umaknili Germani — sicer v popolnem redu — na prostor pred palačo. Tu so se iznova obupna postavili v bran, in Placid je dejal Hipi ji, brisajoč si svoj krvavi meč v tuniko:
"Postaviti bo treba v boj Hirpina in četo, ki je bila pri večerji. Ako le dobimo v roke palačin dvor, ja palača naša. Vhodov je dovolj ! — Pomni! Brez prizanašanja in brez usmiljenja mora vse pasti!"
Četudi manjši po številu so se borili Germani z obupnim pogumom. Celo gladiatorji, vajeni borbe in orožja, niso bili kos tem širokoplečastim orjaškim junakom v ozki borbi moža z možem in več ko enkrat so se morali umakniti v besni jezi pred njihovimi meči, njihovimi sinjemodrimi, blisketajočimi se očmi in pred njihovimi orjaškimi postavami, ki so se zdele da rastejo v divjem veselju strastne borbe.
Dokler je trajal boj za vratami palače, je še imel cezar priliko, da uide. Preudarjajoč težkoče in računajoč z vsemi možnostmi se je odloČil Eska, da popelje cezarja skozi naj-zapuščenejše dele vrta na ulice in do Valeri-jine palače, ki jo je dobro poznal. Nevarnost, da bi ga kdo spoznal na ulici pod priprosto obleko hišnega sužnja, ni bila velika. Težje je bilo, ga spraviti neopaženo iz palače. Vrata, ki je skozi nje sam prišel v palačo, so bila prav gotovo predmet ljutega boja in skozi bojne vrste in med obema nasprotnikoma speljati cezarja, — to je bilo gladko nemogoče.
Obrnil se je na Spadona za nasvet.
"Tule zadaj je terasa," je jecljal eunuh, "od tam pelje pot k poletni vili v najbolj zapuščenem delu vrtu. Mimo ribnikov se pride do vrat na apijski cesti. To pot naj poskusi cezar!"
"Neumnež!" je nevoljno vzkliknil cezar. "Kako pa naj pridem na teraso ? Vrat ni in okno leži najmanj za moža visoko od ttil!"
"To je edina pot, ako si hočeš rešiti življenje, prejasni!" je nepotrpežljivo pripomnil Eska. — "Pelji nas k oknu, prijatelj!" se je obrnil k Spadonu, ki je obupno gledal od enega do drugega. "In vzeqai tistole ogrinjalo z divana! Potrebovala ga bova, da spustiva cezarja na teraso."
Novi kriki izpred glavnih vrat, ki je ob njih Spadon ves okamenel, so zdramili Vite-lijevo podjetnost. Odločno je stopil naprej. Tovariša sta mu sledila.
Spadon je šepnil Britancu:
"Ti si pogumen človek! Vsi se bomo rešili! Zvesto bomo ostali pri tebi do konca!"
Šli so čez hodnik in prekoračili neko dvorano.
Cezar je pogledal skozi okno v temno in se je umaknil nazaj.
"Globoko je!" je rekel. "Kaj, če si zlomim nogo!"
Eska je pripravljal ogrinjalo, ki ga je vzel seboj, in se je ponudil Viteliju, da mu ga dene pod ramena in krog telesa.
"Ali naj jaz prvi ppskusim —?" je dejal Spadon. "Ni globlje kot pet laktov!"
Toda cezar je pomislil na svojega brata Lucija in njegove kohorte pri Terracini. Če se mu posreči, priti v tabor, bo na varnem, še več, mu bo dana možnost, da se obrne proti svojim sovražnikom. Z zmagovito vojsko pride nazaj v Rim-, si zopet pribori krono in škr-lat in z njim razkošne pojedine v cesarski palači —,
"Ostani kjer si!" je zapovedal Spadonu, ki ej željno zrl proti oknu. "Jaz pojdem prvi! — Še en požirek falerničana, pa grem!"
In nazaj se je obrnil v obednico —.
Divji kriki so naznanjali, da so vrata padla in da je palača v rokah zarotnikov.
Zastonj je rotil Eska cezarja, naj se reši —.
Vitelij je stopil v obednico, si natočil tre-bušasto ČaŠo falerničana, jo pol izpraznil v enem samem požirku ter jo z globokim vzdihom utešenega zadovoljstva postavil nazaj na mizo.
Spadon je še enkrat pogledal skozi okno, preden bi tvegal svoje kosti, pa iz terase mu je zadonel naproti topot številnih nog in žvenket orožja —.
Palača je bila obkoljena, sovražnik je zavzel tudi teraso —.
Beg je bil nemogoč —.
Zadnji up na rešitev je bil uničen —. Umreti je bilo treba —.
Bled in tresoč se na vsem telesu si je strgal Spadon svoj venec z glave in grizel cvetje v obupni brezmoči.
Germani so se še borili po dvoranah in hodnikih, obupno branili vsako sobo, vsako stopnico, vsaka vrata, vsako stopinjo blesteč i h se marmonatih tal, bolj ko kedaj opolzlih vsled mnoge krvi. V hladnem začudenju so gledali kipi in podobe na silne sunke in udarce in na valovečo zmešnjavo smrtnega borenja. Bliže i bliže je prihajal bojni trušč, mož za možem so padali Germani in se naglo umikali.
je :z-:: cv:del. da ie vse izgubljeno, resno in temno se je o'.:nil k svojima tovarišema.
"Ne o ti^ne nam druga/' je dejal, "ko umre-H ko-- -nirflio p—*ir Pa če je kje kak " : - : _ - • skriti," je pridjal s senco prezirljivosti v svojem glasu, "mu še priborim za pet minut življenja — če bo sicer tale svetla igračica tako> dolgo vzdržala_!"
In strgal je s tene aziatsko kopje, lesketajoče se v biserih in zlatu, pogledal še enkrat po tovariših, kot da bi se hotel posloviti od njih, — in planil je skozi vrata.
Spadon, kup trepetajočega mesa in zmečkane praznične obleke, se ni mogel več držati na nogah. Ob steni, sie je sesedel in si za-kril obraz z rokami —.
Vitelij pa se je z izrazom poželjive zado-voljnosti obrnil k napol izpraznjeni čaši, jo dvignil k ustom in jo s premišljenim užitkom izpraznil do dna —.	i
ZA DRUŠTVA
g podporna tor razni slav-
nos ti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regal i je znake itd.
Pečati, itampilje in druge potrebščine naročite pri
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL.
CLEVELANDCANJE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod
grdina in sinovi
1053 — E. 62nd St
CLEVELAND, OHIO Primite a bližnji telefon in »o kličite:
Randolph 1881 ali 455«.
LOUIS .STRITAR
•e priporoča rojakom za naročila premoga, katerega prip* Ijam na dom. Prevažam pobi Stvt ob Sašu selitev in vse kai spada v to stroko. Pokličite m« po telefonu I
2018 W. 2lat Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
USTANOVLJENA V CHICAGO. ILL., 3*. DEC. 1991, Sedei Chicago, Illinois.
Predsednik, Louis Železnikar, 1849 W. 22nd St. Podpredsednik, Andrew Glavach, 184-4 W. 22nd PI. Tajnik, Anton Stonich. 1834 West 22nd Place. Zapisnikar, Joseph Kcbal, lyoi W. 22 Str. Blagajnik, Frank Banich, 1902 W. 22nd St. Druitveni zdravnik Dr. J. E. Ursich, 1901 West 22nd St. Duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajiek, O. P. M.
NADZORNI ODBOR: John Densha, John Stare in Mary Sluga.
POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Kosmach at. Organizator, Frank Kobal.
URADNO GLASILO: "AMER. SLOV. — EDINOST"
Družba zboruje vsako prvo sredo ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55- leta starosti. Pristop ▼ družbo je samo en dolar. Drulba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c. na mesec mesečnine. To je izvan-redna ugodnost ia vsakega Slovcnca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika.
Chicago, Illinois.
Opisano polje
^	WJ. M. Trunk« --^ *W
.....^.^MKMP^iUhi'hL'^i^l^^^-^-............
fm
Pueblo je moja sosedna naselbina. Zanima mene, zanima pa tudi "Old timerja," ki opisuje tamošnje razmere v št. 937 Proletarca pod napisom "Reševanje duš in prospevanje pueblske naselbine." Sodba je značilna za druge naselbine.
V ospredju je seve Father Ciril. Skoroda vse je na njem krivo ali pomanjkljivo. Ni u-čenjak, le "kranjski duhoven," tip povprečnega slovenskega duhovnika, se ne ukvarja s pisateljevanjem, le člankar je. Nikoli se mu ni posrečilo napraviti iz Puebla slovenskega Rima na zapadu, in pritem je edina sreča, da tudi "svobodo-miselcem ni uspelo napraviti trdnjave na zapadu." To bo Father Cirilu v tolažbo, old ti-merju pa v bolest. Cerkvena poslopja so stala nad 50.000 .dolarjev, in so danes vredna
NAZNANILO
Cenjeni sobrat (sosestra) :-
izrecno celo to poudarite, da mnogokaj še ne vemo. . . pa vendar proglasite evolucijo sploh za fakt, in pravite, da Osborn, ki trpi na isti hibi, prekucne moj "trunk." Ako ne ločite evolucije od evolucije, temveč vzamete evolucijo v vsem obsegu, potem bote morali še malo počakati, preden jo bote mogli razglasiti za fakt. Pri sedanjem stanju dokazov v vsem obsegu je in ostane še teorija.
Lopato in kramp sem jaz rabil v čisto drugem pomenu in Vi ste me razumeli, kakor sami priznavate. Metafizična u-prašanja se ne smejo reševati s krampom, naj rabi kramp kdor hoče. Na to sem meril. Ni treba krampa in lopate izrabljati, da pravite, da ima Trunk samo posmehovanje za delavce s krampom in lopato. To je nepošteno in nemoralno, ako
veliko več, to ne bo dosti za Cirila, nekaj pa je njemu v kre-'kaj daste na Vašo moralo.
.dit, namreč, da "se mu je po-. Članstvo družbe sv. Mohorja se tem potom- uradno nazna- |srečilo obvarovati faro in zgra- Cibrov Jaka še sraka. Ob nja. da se vrši v sredo dne 7. oktobra jako važna redna mesečna diti močno katoliško strujo," mojem času smo imeli kemijo seja. Vsi člani in članice so vabljeni, da se te seje gotovo ude- jna srčno žalost old timerja, se in fiziko kot učni predmet sa-leže. Seja se vrši v navadnih prostorih in se prične točno ob |mj zdi. To je nekaj, ker "žup- mo v 7. in 8, razredu. Zdaj ho-pol s. uri zvečer.	nj^ je upliven gospod in spo- če yedeti še, kaj mi je profesor
Obenem apliram na vse članstvo, da na prihodnji seji pla- jgtovan ka*or nihče drugi," "re- zapisal na spodnji gimnaziji, čajo vsi $1.00 za smrtninski sklad, kajti imamo zopet smrtni šuje duše z uspehom za faro," To je vrhunec budalosti. Pro-
slučaj. umrla je naša sosestra Mrs. Prah. Naj na to torej noben ne pozabi.
S bratskim pozdravom
ANTON STONICH, tajnik
1834 West 22nd Pl.
dasi imajo lastniki duš baje fesor naj mi bi bil nekaj zapi-manj uspeha, kakor pravi. sal za predmet, ki se sploh ni Uspeh ima F. Ciril tudi pri poučeval. Cibrov Jaka se je spreobračanju nevemikov, Li- moral celo "kemizma" učiti že čanov, a zopet ni prav, da pri na nižji gimnaziji in me pore-_	tem agitira. Neko ženo je na- že, ker "kemizma" se jaz ni-
Velik dar katoliški univerzi, jgovarjal (res predrzno), naj sem nikdar učil, pač pa kemije, K negi nja Klelia Sforza-Fo- Pusti otroke krstiti in iti k bir- a kaj to pomaga, ko on velike gliani-Pallavicini je podarila a Je ^il v zadregi glede raz- razlike med "£emizmom" in svoj grad in posestvo blizu Pia-jIik pri verah« ker Pač ni uče- kemijo nikomur ne bo hotel za-cenze katoliški univerzi v Mila- njak« dasi izobraženo in bi se;Upati?? Morda je preskromen? nu. Posestvo je vredno tri mi- od n->e£a moralo pričakovati jGIede "vorzueglich" za leme-lijone lir.	ive**" znanJa ver' meni old timer, |nat, naj pa je kar tiho, saj
___iseve, saj je raznih sekt samo skušnja uči, da se zglasi za le-
t . , t . . . t . nekaj nad 200 in so mačje sol- menat več odličnjakov, kakor +	da duhovnik in izobražene pa takih, ki so se skozi gimna-
— St. Charles. 111. — Ralph Shople in Clarence Sherburn sta neprevidno vozila z avtom in zadela v telefonski drog s tako silo, da sta bila na mestu mrtva.
ŠIRITE A. SLOVENCA!
i. *
+ + + +
4*
GROZDJE ZA CHICAŽANE!!!
Slovencem v Chicagi in okolici naznanjam, da bom do-vedel v Chicago v slovensko naselbino več kar najboljšega grozdja z lastnega vinograda iz Fresno, California. Grozdje je prvovrstno in vsakdo bo zadovoljen z njim. Imam ga sledeče vrste: Mo-škotel, Sutana, Thompson, Serbian Blue in Carrinyon Black.
Kje ravno se bodo nahajale naše kare bo naznanjeno v tem listu. Pridite in preskrbite se z dobrim grozdjem.
Frank Stefanich
VINOGRADNIK IZ FRESNO, CALIFORNIA.
POZOR!
Naročila za Chicago sprejema že v naprej
JOHN STAYER
1952 WEST 22nd PLACE	CHICAGO, ILL.
PHONE: CANAL 1404
Pokličite ga na telefon in oddajte svoje naročilo vnaprej.
' '...........' ---- v ■ ^
Jjipozna, kako in v čem se razlo- zijo "odlikovali" z — heplami.
*f čujejo, kar pogostoma sekte Ako taki niti "skoz" niso zrno-*£jsame tega ne bodo vedele. gli. so se navadno odločili za X Tudi novo šolo je Rev. Zupan — časopise. X sezidal, bržkone samo zase, ne!	* * *
J j za farane, ker old timerju ni po Številka 212 Prosvete mi je volji, da so mu župljani po m a- |Sele pozno prišla v roke. Neki Jjgali pri ceglah in bodo mu celo Old Holder, Terre Haute, Ind., Tr'poklinair okna.	piše o Trunkovih biserjih. Vi!
T Take srčne težave imajo go- Old Molder, navedite mi števil-. tovi ljudje v Pueblo in jih ima- ko, kjer sem- jaz koga imeno-^ jo tudi v drugih naselbinah. val lumpa, prašiča, svinjo, ba-
*]»	• *	raba. Kje sem jaz rabil bese-
+ Trunkov "trunk ' se je bajejdo bik, kozlati? Edinole bese-prekucnil. G. Molek je ustrelil do kurbišče sem prinesel, pa vanj s kanonom, ki ga je dobil !mi povejte, kako naj se to zapri Dr. F. H. Osbornu. Le po-jpi§e, ako kaj po tem smrdi časi, Mr. Molek, ne prehitro in .prav nič se ne obotavljam, da ne nestrpno, kakor opominja imenujem tako pisanje - - gob-od mene citirani znanstvenik cvanje, naj se sam prime za Millikan. Treba bo zopet loči- nos, ako mu ne ugaja. Naj ne ti. Planetarne evolucije, evolu- misUt da ima kakega frkolina cije rastlin in nižjih živali nihče ne zanikuje, a če se rabi ime evolucija v splošnem in uklju-j 4» čuje tudi evolucijo človeka, po-^ tem se po stanju dosedanjih razizkavanj in dokazov ne mo-re še imenovati fakt, dejstvo, temveč le teorija. Ravno v if tem je tičala napaka, radi ka-

pred seboj.
NA PRODAJ
zidano poslopje za dve družini z garažo za dve kari. Severo-zapadni vogal na Robey cesti in 21. Pl. Podrobnosti se zve pri lastniku istotam. Chicago, 111.
^H^^^^HfHH^^^HlF'^^^^^Hl^^HfF-^	tere J*e Prišel Galileo navskriž
______ _ s cerkvenimi kroeri, ker ie on u-
jčil za fakt, kar tedaj še ni rto-
A A r* ¥ T/^/irT'n	£ geI dokazati- Ko bi	svo-
JivALJAK riUCfc- 1 JL	^ JO trditev kot teorijo, kakor
sta to delala pred njim Nikolaj iz Kuse in Kopernik, potem bi ga nihče ne bil nadlegoval, ka-jkor nista bila nadlegovana i-menovana učenjaka.
Tisoč verodostojnosti (probabilities) imamo za evolucijo, a vse te probabilities ne tvorijo še popolnega dokaza. Sam Os-born to prizna, in Vi, g. Molek,
Phone: Canal 4340.
VINKO'ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street,
CHICAGO, ILL.
Vence za pogreb, šopke za neveste in vsa v tO stroko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostav ljatn na dom.
Cene zmerne.
1436 E. 95 th St. CLEVELAND, OHIO.
prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM r
hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HIS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
1824 W. 22nd Place
Phone CANAL 7130
Chicago, 111.
SLOVEČI UMETNIŠKI JOTOGftAFIST
NerrteceK
1439 W. 18th St.
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI-KE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3G-LETNO IZKUŠNJO!
LED! LED! LED!
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi i njim pijače, da meso ne zadrši, mleko ne skisa, i. t. d.
Chicaske slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to storh PokliHte na telefon: Canal 2686 in v prašajte za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
.? k...-. .
ivV	• .Z?*
► .i., .- .v ■„• ■',	••