14. številka. Ljubljana, v torek 19. jannvarja._XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI NAROD.
Iihaja v»ak dan iveeer, izimsi nedelje in praanike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse Uto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doru za vte leto 18 gld., za Celit leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr
na mesec, yo 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od cetiriatopne petit-vrste po H kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole fvankirati. — Rokopisi ho ne vraCajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravuifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Naše stališče glede trgovinskih pogodeb.
Ni je neplodovitejše stvari, ko j.olemizovnti s poslancem Klunoru, kajti on mora imeti vedno prav. Ztnatra Ee nekako nezmotljivega in zalo navadno z velikim samodopadajenjem govori v knezo-Skofoveni glasilu o vsem svojem početji. Kaj ga tudi briga, da se mu iz njegovega dosedanjega javnega delovanju more očitati (oliko protislovij; gladak ko jegulja \e se vedno izmuzniti 8 cenim izgovorom. Prav mora vedno imeti.
Ako duhovnik Klun ruje proti svojemu škofu, kakor je to delal proti pokojuemu Zlatoustu, iato-tako ima prav, kakor Ce vse korake druzega Škofa, pa naj bi včasih bili tudi na očitno Škodo našega naroda, brezpogojno podpira. Ako poslanec Kluo v državnem zboru govori, da uuši kmetje z nauduše-oofitjo plačujejo davke, ima ravno tako prav, kakor če tuži o prevelikih davčnih bremenih. Ako v klubu glasuje za podporo višji slovenski dekliški šoli, je to ravno tako prav, kakor če v deželnem zboru glasuje proti tej podpori.
Mogli bi našteti še celo vrsto protislovij iz javnega delovanja gospoda poslanca, toda dosti je že teli, da se na njihovi podlagi more postaviti teza, da mora gospod Kluu tudi kot poročevalec nSlovencev" vedno i m 11 i prav. Zato ae je pa v sobotni Številki tega lista tudi res prav nemilosrdno spravil čez nas, ker smo se predrznih o carinskih pogodbah in o ponašanju naših poslancev o priliki posvetovanja teh carin.skih pogodeb izreči svoje mnenje.
Da nam gospod Klim očita o tej priliki go-rostasuo nevednost, ni nič čudnega, ker misli, da je on vso politično učenost pojedel z veliko žlico. In vender smo irneli čisto prav, trdeč, da ima državni zbor pravico spremeniti jedno ali drugo postavko trgovinskih pogodeb. Se ve da se to ne sme vzeti ad verbum, kajti državni zbor izvršuje lahko to svojo pravico ua dva načina; pri avtonomnih zadevah direktno, pri ostalih indirektno. V tem slučaji torej s tem, da pogodbe, v kateri bi mu jedna ali druga postavka ne ugajala, ne potrdi. Ker mora pa tudi povedati zakaj je ne potrdi, tedaj more na ta način tudi uplivati ua spremembo jedne ali druge postavke.
V sedanjem slučaji to zahtevajo res oni poslanci, ki ho bklenili zaradi dostavka k pogodbi z Italijo, zadevajočega pravico do znižanja vinske carine, glasovati proti tej pogodbi; kajti v obrazložbi tega svojega ravnanja in v resolucijah, katere so predlagali, povedali so jasno, da žele, naj se nasproti Italiji postavi nespremenljiva vinska carina, in sicer tako visoka, da bode ščitila domačo produkcijo. Naša izvajanja bila so torej čisto pravilna in gospod Klun naj v bodoče bvojo politično bahatost le malo bolje brzda, da ne postane smešen.
Tudi glede tega, kar smo rekli o delitvi naših slovenskih poslaucev na dva dela, ostajemo popolnoma pri svojih nazorih. Ravno slovenski poslanci bili bi morali glede1 na važnost vinske produkcije na Slovenskem, v tem uprašanji soglasno poBtopati. Tudi mi vemo dobro, da se tu križajo interesi slovenskih producentov in konsumentov in ker v našem uredništvu trta ne raste, spadamo mi naravno mej poslednje. Nam bi torej nizka vinska carina pri laških vinih prav prišla. Toda mi se ne stavljurao na to ozko in tudi čisto napačno narodnogospodarsko stališče, kajti mi ne zmntrarao domačega producenta za našega izkoriščevalca, temveč vemo — poznajoč vse vezi, katere vežejo mej sabo državljane jedne ter iste države — da smo domači producent
zahtevati za svoje blago od nas tudi več, ko tuji, ker bodemo po drugi strani, ako so bode njemu dobro godilo, zopet mi imeli korist od njega. Zato pa trdimo, da ne ravnajo prav oni slovenski poslanci, ki bodo le zaradi lepih očij grofa Taaff-ia glasovali za pogodbo z Italijo, dasi je nedvojbeno, da bode ta pogodba na veliko kvar slovenskim vinogradnikom.
Državni zbor.
Na Dunaji IG. januvarja.
iKonec.)
Levičar F ou r u i e r hoče izjave Liechtensteinove ovreči  in meni, da nevarnost  od strani Rusije ne preti še tako  hitro, ker Nemčija ne  bode imela vzroka Rusiji znižati carino.
Nato obrne se proti tnladočeški opoziciji in njihovim govornikom, ki so bili zastopniki kmetskih občin in ne bolj intcresovanih skupin. Z ozirom na besede cesarjeve ob razpuščenji ogerBke zborn:ce hoče dokazati, da se bodo tudi na vzhodu zveze sklenile in je torej bojazen nasprotnikov pogodb po njegovem mnenji neopravičena.
Dalmatinski posl. Bulat izjavi, da je z novimi pogodbami vsa Dalmacija nezadovoljna. Spletska trgovinska zbornica dokazala je z navedenimi številkami, da avstrijsko brodarstvo, sosebno plovstvo z jadernicami silno nazaduje. Parobrodaratvo si je nekoliko opomoglo. Ker pa nova pogodba dovoljuje tudi Italiji plovstvo ob obalih s parobrodi, bode s tem zadel naše parobrodarslvo silen udarec. Mnogo resnejši pa jo še položaj ribarstva. Res je, da smejo tudi naši ribiči loviti ob italijanskem prirnorji, kakor italijanski pri nas — a razloček je ta, da je ob naši obali ribolov bogat, ob italijanski ga pa niti ni. Ker se Dalmatinci žive večinoma z ribarstvom ali pa vinarstvom, bode pogodba uničila vse blagostanje deželanov. Ker ima poleg Italijo tudi Grška vsled pogodbe iz leta 1887. pravo uvažati za nizko ceno vino, je nevarnost še mnogo večja, ker je konkurencija naperjena od dveh Btranij. Zasebno in obči usko imetje se bode slabilo in zmanjšalo, v slabših legah bode izginilo vse blagostanje in na stopila bode najhujša revščina.
Posl. Rosenstock meni, da nastopi z novimi trgovinskimi pogodbami nova, boljša doba, ker je Avstro-Ogerska večinoma poljedelska država, katera se bode pri novih pogodbah le okoristila, bo-sehno če vlada sezida nove železnice.
Zastopnik italijanskih Tirol, baron M alfa tti, trdi, da bode nova pogodba s sosedno Italijo za Trentin pogubonosna. Vrednost posestev se bode za 30—40% zmanjšala in na tisoče ljudij bode moralo potovati v Ameriko. Kmetijski družbi v Trideutu iu Roveredu sta se izjavili proti grofi Frana Coroninija govoru, istotako vsi ostali goriški poslanci, da, grof Alfred Cmmini mu je celo dokazal s številkami, koliko koristi je dosedanja pogodba donašala, ko jo bila carina nastavljena na 20 gld. Tudi sviloreja bude v teh krajih popolnoma propala iu Italija bode iz avstrijskih mešičkov ceueuo svilo prirejala in jo v iuozemstvo prodajala.
Naslednji govornik Bareuther obrača se proti Vaša t yj u i u omenja, da je že 1'ismavck želel Hkleniti z Avstrijo pogodbe, isto da velja tudi o Švici. Res je, da bode možno nova carina na vino kaj škodovala našemu vinotrštvu in vinorejstvu in v tej zadevi se popolnoma strinja z nasvetom grofa Terlaga. Sicer pa z Bismarkom imenuje carinsko zvezo z Nemčijo idealen smoter, kateri našim trgo-viiiBko-političnim transakcijam daje pravo smer.
Mladočeh Krumbholz v češkem jeziku govoreč, omeni, da bode glasoval iz gospodarskih razlogov proti trgovinski trojni zvezi, ki nam bode v narodnem gospodarstvu premnogo škodila. Najpotrebnejše viktualije bodo se nadmerno podražilo in velika množica ljudstva ne bode imela o čem živeti, če se ji podraži potrebni vsnkdanji kruh. Z njim se strinjajo vsi raladočeški poslane', ki vidijo v novih pogodbah gospodarski por*S države in pogin spodnjih slojev posestnikov iu manjših obrtnikov.
Obravnava se   oa t>  prekine in predseduik zatvori sejo ob 41 a uri popoludne.
Na Duuaji 17. januvarja.
Obravnava o trgovinskih pogodbah je dosegla svoj višek v včerajšnji seji v govoru trgovinskega miu;stra iu v nasprotstvu o strani dr. Laginje, kateremu je protisemit dr. Pattai prepustil mesto v vrsti govornikov. Dr. Lagiuja je v včerajšnji seji govoril svoj „deviški govor" in je našel dovoljno odobravauje svojih idej kakor pri svojih ožjih tovariših, poslancih slovenskih, tako tudi pri Mladučehih, ki so prav številno zasedli prostoru krog njega. Govornik je prav temeljito zustopal svoje Btališče in v kratkih jedrnatih besedah razložil svoj dični, uzorni program. Minister trgovstva pa je v dve uri trajajočem govoru razkladal trgovinske pogodbe prav dovtipno, a zastopnikom vinorejcev ni mogel nič trdnega, gotovega opovreči, akopram je poskušal vso — posrečilo se mu ni
Ob Vali. uri pred poludnem otvoril je predsednik Smolka 98. sejo zbornično.
Kot prvi govornik nastopil je tretji Slovau v obravnavi o pogodbah za nje, poljski posl. Sz cz e pari o w s ki. Ou omeni, da je na stališči prosto trgovine ter da iz tega stališča že pozdravlja z veseljem znižano carino, meni pa, da nove pogodbe nikakor ne bodo škodilo, ker bode pač Nemčija toli lojalna (V), da ob času obstanka naše pogodbe ne odpre Rusiji svojih mej, ali vsaj tega brez naše volje storila ne bode. V zaupauji, da se to uresniči, glasuje poljski klub za trgovinske pogodbe.
Trgovinski minister Bucquehem uvaja bvoj govor z obnašanjem velikih obrtnikov za časa pogajanj ter jih pohvali, da 8o se kljubu velikim žrtvam obnašali dostojno. Meni, da bole stalnost cen dobro uplivala na kupčijo in obrt z železom. V poljedelstvu vidi isto tako srečeu upliv novih pogodeb, nadalje se bavi s carino na živino in les, katera bode istotako koristila. Z ozirom na carino na obrtne izdelke izjavi, da se bodo železničnih couau strogo držal prepisov stavljenih po pogodbi iu bode dvignil v krutkem publikucijsko dispenzo o refakcijnh.
V zadevi carine na platno z Italijo pravi, da se bodo poslabšal naš položaj za 3 milj. lir, a meni, da se bode to v drug h zadevah za to zboljšalo. Ko preide na viusko cariuo, opomni, da se mu vidi, da se Italija ne bode že sedaj 1. februvarja poslužila znanega dostavka. Nasprotno pa omeni, da je pogodba z Nemč<jo in Švico v zadevi vina tem ugodnejša.
Kar se tiče Dunajskih obrti, zavrača princa Liechten8teina in izjavlja, da bode tudi surovina toliko cenejši«, v kolikor se je carina znižala, tako da Dunajski mali obrtniki ne utrpe nikako škode, pač pa veleobrtniki. Končno omenja, da t-e je za Du-najeano posebno skrbelo ter jim ni treba skrbeti, da pridejo v škodo.
Slednjič upa, da bodo nove trgovinske pogodbe uzrok preporoda trgovinskih razmer. Nove
pogodbe bodo Avstriji zelo ugajale in tudi politično utrdile trojno zvezo, ki pomeni mir. Radi tega zre z mirno vestjo in zaupanjem odločilnemu trenutku v oko.
Po končanem govoru odšla je skoro vsa levica in mnogo Poljakbv iz zbornice, ostali pa so se zbrali krog stola dr. Laginje.
Poslanec dr. Laginja objavi, da se čuti primoranim pri obravnavi toli važnega predmeta, kakor so obravnave trgovinske pogodbe, opomniti, da ne bode hrvatski narod se nikdar odrekel svojih nepreklicnih in pismeno zasiguranih pravic, marveč vedno zahteval sjedinjenja razkosanih delov svoje domovine. Ker trojna zveza zahteva žrtve na narodnostnem iu političnem polji, se že iz političnih ozirov ne more s pogodbo sprijazniti, že manj pa iz narodnogospodarskih razlogov, ker bodo narodu hrvatskemu neizmerno Škodovali. Sosebno carina na vino v italijanski pogodbi bode vinorejo v Dalmaciji in na Primorji uničila. Tega on ne govori iz itali-janofobije, marveč iz prepričanja, da bode gospodarski oškodovan njegov narod.
Sicer ni pooblaščen, govoriti za nikako stranko, saj začasno ne, dokler se Slovani ne sporazumejo in kolumbovo jajce v posnemi levice ne najdejo in ne ustvarijo skupne slovanske desnice.
Po slane c Šuklje se ni izjavil opravičeno za vse slovenske poslance v pogodbam ugodnem z mi slu. On ga ni k temu upravičil. Govoreč k agitaciji na Primorji sklene svoj izvrstni govor z besedami: Osvedočeu sem, da bode mati Slovenija pri bodočih državnozborskih volitvah zastavo slave razvila in volilceni piiobčila oklic: Legije! Naprej k volilui borbi, ker v takem miru, v h i r a u j i ne morem živeti!
Ob koncu govora so govornika živuhno odobravali Mludočehi in Slovenci in mu na izbornem govoru čestitali.
Naslednji govornik Exner polemizoval jo proti princu Liechtensteinu iu se izjavil, da se z ome-nienini ne soglašajo vsi Dunajski poslanci, marveč le protisemiti, ostali pa bodo glasovali za trgovinske pogodbe.
Mladočeh Žpiudler trdi, da bo pogodbe za nas jako slabe — in kupčija s sosedoma nikakor ni bila dobra. Nemška država v svoji trgovinski politiki zasleduje le državno politične smotre. Kjer je voditeljica, tam Bodeluje, drugje ne, to kaže vsa in tudi najbližja prominulost. Z uaroduogospodarsko nadvlado hote nas tudi politično še bolj nase privezati in si Avstrijo podvreči. Avstrija je doslej še vedno slabo kupila in treba je paziti, da ne bodo trgovinske pogodbe za nas narodnogospodarska Sadova.
Obravnava se na to prekine in seja ob 5. uri zvečer zatvori.
Politični razgled.
Notranje jlcž^le,
V Ljubljani, I i ► januvarja. Šuklje in Laf/inja.
V generalni debati o novih trgovinskih po-podbah govoril je bil tudi slovenski poslanec prof. Žuklje, katerega zove „Politika" „einen Mann von vvahrhnft staatsmiinnischer Ilegabung", ter v imenu vseh slovenskih državnih poslancev storil slovesno izjavo, da se narod Blovenski ne protivi trojni zvezi, da jo celo odobrava. Proti tej izjavi posl Šukljeja protestoval je v zidnji seji isterski posl. dr. Laginja in zatrdil, da posl. Suklje ni govoril v imenu vseh slovenskih poslancev. S tem je konstatovauo to, kar smo že zadnjič *umeuili o vladni in narodni stranki mej slovenskimi državuimi poslanci.
Orof Falkvnhaijn in ilohenivartov klub.
Nemškim liberalcem kar nič ne prija, da Be grof Taaile nikakor neče odreči svoji zvezi s Ho-henvvartovim klubom, nego da hoče po Bili tudi to Bkupino vzdržati na svoji strani. Zlasti nezadovoljni pa ho Nemci 8 tem, da bode poljedelski minister grof Falkenhuvn ustopil v llohenvvartov klub iu torej oficijelno zastopal to stranko v ministerstvu, kakor zastopa liberalue Nemce grof Kuenburg, moravske Cehe Pražak in Poljake Zalenki. Garancije, katere so zahtevali konservativci od vlada zato, da bode tudi v bodoče še upoštevala to stranko, so sicer, ako ni družil/, kakor da bode grof Fal-kenhavn obiskoval seje kluba, jako oskromne in brez vsakega večjega pomena, karakteristično pa je nemško protivenje zato, ker iara priča, da se gre Nemcem sploh le za oblaBt; načela svoja zavrgli so že zdavna.
Poljskega kluba banket.
V čast novoimenovanomu predsedniku upravi državnih železnic, dr. vitezu Mlinskemu, priredil je
poljski klub te dni velik banket Načelnik klubov Javvorski napil je dr. Bilinskemu in Be v imenu tovarišev poslovil od njega, ker bode v kratkem izstopil iz kluba in odložil svoj mandat Poljaki, rekel je Javvorslci, so ponosni na to, da je rojak njih uredil državne finance in ponosni so, da je dobil zopet drug njih rojak v roke upravo državnih železnic. Dr. Bilinski, zahvaljujoč se za laskavo priznanje tovarišev svojih, naglašal je, da ima zahvaliti za svoje imenovanje v prvi vrsti poljski klub, da je pa imenovanje samo doka;; kako visoko cenijo ua najodličnejšem mestu Poljake. Obečal je nadalje, da bode ohranil Poljakom dovoljeno koncesijo glede decentralizacije državnih železnic in po mogočnosti gradil nove proge v Galiciji. Tudi nekaj druzega obljubil je Bilinski, da bodo namreč gališki producentje zalagali državne železnice, v kolikor tečejo po te dežele ozemlji. Ali se bo tako ravnalo tudi drugod?
Tu.inje države.
Srbski rad t kale i.
Javilo  se ie bilo, da se boji vlada srbska eventuelnih   konfliktov z nekaterimi frakcijami ua rodne skupščine, a sedaj Be čuje, da baš radikalna strank'*   ni  zadovoljna   z  vlado.   Skrajni rndikalci iščejo povoda, da bi se začel boj proti vladi in sosebno proti regentstvu in kakor vse kaže, utegnili bi  ti   ekstremni   elementi   dobiti  celo prevlado v skupščini. Vlada se, kakor rečeno, boji teh kom plikaci) in zato baje že uvažuje uprašanje o razpu stitvi skupščine. Skupščina š<j ni imela javne seje. V radikalnem klubu bile so strastne debate zaradi vladnega  predloga   o  20%  povišanji zemljiškega davka    Tuli   nekatere osebpe zadeve so prišle v razgovor in me| nasprotniki vlade je tudi predsednik skupščini Katic.
Sv. oče In francoski Škofje.
Dne 5 t. m. odposlalo se je pismo papeževo na kardinala in nadškofi Pariškega, v katerem pismu je sv. oče raztolmačil dolžnosti katolikov proti sedanji politični uredbi Francije in pojasnil položaj. Papež opo:uina katolike francoske, naj se vzdrže* vsake hujše polemike, katera bi zamogla vznemiriti duhove. Papež svetuje, naj dado škofje vernikom dober vzgled s tem, da stopijo na ustavno stališče ter da le z ustavno dovoljenimi sredstvi negujejo in zagovarjajo svoje cerkvene interese, Kardinal-nadškof Pariški ima nalog, vodje katoliške stranke na Francoskem, zlasti pa škofje in prelate, obvestiti o tem pismu; jeli se bode razglasilo, Še ni dognano.
U jorntttjerne B jo rn s <m, slavni norveški pisatelj, je tudi jako odličen politik in ima na sedanje • norveško miuisterstvo mnogo upliva. Bjdrnson zagovarja sedaj novinarskim potem terjatve norveške demokracije, kateri je voditelj. Bjornson zahteva za Norveško posebnega ministra vnanjih zadev iu posebne konzule v inozemstvu, kajti doslej vodili so te opravke zgol švedski diplomatje, vzlic temu, da je norveško mornarBtvo dosti bolj razvito nego švedsko. Končno zagovarja B.ornson tudi zvezo, katero naj sklene Norveška z Rusijo in pobija simpatije svojih rojakov za Nemce. Ustanek v I*erxijl. Angleško gospodarstvo v Perziji omrzilo se je domačinom tako zelo, da so se mu šiloma uprli. Angleži imado v zakupu režijo tabaka in trdo njih ravnanje je v prvi vrsti povod homatijam, naperjenim sploh proti tujcem. Na Ruskem se sodi, da vlada vzlic dobri svoji volji ne bode zamogla udušiti upora, kar bi imelo gotovo velikih posledic.
Dopisi.
%   Ble<la  16. januvarja.  [Izv.  dop.] Dne 30. decembra m. 1. se je v „Slovencu" zopet oglasil dopisnik, kateremu bi bilo bolje molčati nego drezati v sršenov meh. Temu gospodu in še nekaterim njegovim prijateljem je tajnik kmetijske  družbe g. G. Pire trn v peti. V dopisu v „Slovencu" sklepa, da se bo Pire opekel. Dobro vemo, kaj nameravate vi, g. dopisnik ; pazite, da se vi ne opečete in ne hodite na solnce, ko imp.te  maslo na glavi. — S čudovito nesramnostjo pišete:  „Udov se ni veliko udeležilo, ker neso zadovoljni s postopanjem nekaterih gospodov". Udov se je udeležilo 35 do 40 in še nekoliko neudov, mnogo pa jih po zimi  ni tu. Ako vam je to število premalo, zakaj ne storite vi kaj, da bi jih prišlo več ?   Vi delate nasprotno in ščujete proti podružnici in jo črnite, povejte, gospodine, kaj pa ste vi  storili za  podružnico, da tako oblastno udrihate  po  njej ? Ali ste mari vi krivi,  da ima  podružnica svoje lepo poslopje in orodje, in tako lepo cvete,  kakor  nobena druga? Ako bi se bilo pri ustanovitvi podružnice posrečilo vaši stranki, spraviti v odbor svoje može, spala bi bila naša podružnica in dolgov bi imela do vratu. Vi pišete, da udje niso zadovoljni s postopanjem nekaterih gospodov. To je laž in obrekovanje. Ako želite, vam dokažemo s podpisi, da je bila vočina
udov popolnoma zadovoljna. Dalje pišete: „Porabil je g. Pire to priliko, da je odgovarjal na neki dopis v „Slovencu". Mnogi poslušalci smo mnenja, naj g. Pire pusti vso politiko, sicer ga ne bomo hodili poslušat, tudi se pred nami ni prav nič opravičil." Nato vam odgovorimo, da ste zopet laž ni k in da g. Pire o politiki niti besedice črhnil ni, opravičiti pa se je pred nami moral, kajti stvar se tiče naše podružnice, in tisti dopis v „Slovencu" je obrekovanje in gola laž. G. Pire opravičil se je pred nami popolnoma, v vaših očeh, verjamemo, da bi mu bilo to le tedaj mogoče, kadar bo tako delal, kakor vi želite. Neskončno vas je užalilo to, da je g. Pire ponudil odškodnino tistemu, ki je po njegovi krivdi imel škodo pri moštu, toda nihče se ni oglasil. Prej ste ga črnili, da je on škodo zakrivil, in sedaj pravite, da se je bahal, ker je bil pripravljen vse poravnati. Vi pišete: „Dalje so je ponašal, da je letošnjo jesen prišel zaradi podružnice osemkrat na Bled. Mi mu radi verjamemo, toda zaradi podružnice prišel je Ie dvakrat". G. Pire je rekel letos in ne letošnjo jesen in da je res veliko večkrat prišel samo zaradi podružnice, smo vam pripravljeni dokazati. Pišite resnico in potem vam bomo verjeli. Vi tudi lažete, da je on pouzročil prepir z agitovanjem. Nihče ne agituje bolj in ne dela prepir, kakor vi. Ako želite, vam marsikaj o tem povemo. Slednjič se spravite na račun, a ker ne najdete pičice napačnega, se čudite, čemu je treba hektograta za podružnico, ki ima okoli 70 udov. Nato vam odgovorimo: udov ima podružnica 80. Ako hočete vi, gospodine, pisati vabila k občnemu zboru, listke za naročitev dreves, semen, ter vabila, da je plačati letnino i. t. d., ako hočete vi to zastonj pisati leto za letom, potem se le čudite, kako morejo možje v odboru tako potratljivi biti in izdati za hektograf 9 gld. reci devet goldinarjev. Ker nas zbadate, kako znamo gospodariti, vam povemo, da nima naša podružnica zdaj ne krajcerja dolga, dasi ima lepo poslopje in mnogo orodja in se je ravno pretečeno leto veliko novega napravilo.
Umevno, da podružničnim udom niso všeč ta obrekovanja in laži zoper g. Pirca in našo podružnico. Zdaj se je zopet oglasil dopisnik v „Slovencu" in še upa trditi, da je istina, kar je pisal. Tako se pozna, da ste vi najhujši hujskači in da delate samo vi največji prepir mej nami, ker vsakdo lahko pozna, da to kar pišete, ni istina, ampak obrekovanje in laž.
Več udov podružnice c. kr. kmet. družbe na Bledu.
Iz Pontoflue IG. decembra. | Izv. dop.] V naši bližini je vas Rakitnik, če tudi ni širom sveta znana, kakor naš Postojinski trg, vender poznata je po vseh slovenskih pokrajinah. Zakaj? Tu in v okolici vežbajo se vojaki in velike vojn-i vaje vršijo se skoro vsako leto. Pred mnogimi leti so bili vež-bajoči se vojaki večinoma iz Ogerske polovice. Zadnja leta pa so pešci, lovci, konjiki, topničarji, pa tudi domobranci izključno iz slovenskih krajev. Slovenski Korošci, Spodnje-Štajerci, Primorci in iz vseh treh del ov Kranjskega domači vojaki, so imeli priliko kretati po Pivški planoti.
Tndi v Rakitniku je vsako leto nastanjenih po več oddelkov vojaštva. Tako je bil nastanjen preteklo leto cel batalijon c. in kr. pešpolka št. 87 s polkovnim štabom. Za odišlimi vrlimi Štajerci došlo je v Rakitnik pol batalijona brambovcev št. 24 z Dolenjskega. Zanimivo in le redkokedaj se pripeti, da je bila cela kompanija — 100 brambovcev s štirimi gospodi častniki in dvema kancelijama nastanjena v eni sami hiši, in to pri g. Grossmanu v Rakitniku, kjer so imeli vsi dovolj prostora. Sedaj večjidel Hakitnika ni več, kajti požar ga je upepelil 20. preteklega meseca. Pogorele so popolnoma sledeče hišne št.: 2, 5 do 17, 19, 22, 31, 32, 37. Deloma, ali samo gospodarsko poslopje hišnih št.: 4, 18, 20, 21, 23 in 24. Štirim gostačem pa je zgorela pohišna oprava in živež. — Zakaj li to naznanjam? Zato, da bi se pri razdelitvi daril oziralo na povsem ali deloma pogorele gospodarje. Kajti, kakor so se dosedaj delili milodari, da je kak mali nesrečnež — dobil veliko, veliki nesrečnež — pa nič, to je krivično iu ne sme biti. Pri tom se ne sme postopati pristransko. Sicer bodem pozneje, ko se konča vsa razdelitev, obširneje popisal vso razdelitev in navel dobrotnike, da se javno pohvalijo.
Dalje v prilogi.
„pnivciionpoiu  smutili ai*
Družba sv. Mohorja.*)
Iz Celovca, dne 14. januvarja.
„Audiatur ot altera pars!*
V 3. številki od dne 5. t. m. Vašega cenjenega lista objavil je g. E. B. sestavek „Družba sv. Mohorja", ki se mora gotovo prištevati ponesrečenim člankom. Po znanem pregovoru: „da se resnica prav spozna, ćuti je treba dva zvona", prosim, blagovolite priobčiti naslednje vrste kot nekak odgovor omenjenemu članku.
G. dopisnik pravi, da je hotel podati slavnemu odboru Mohorjeve družbe nekaj, kakor misli, dobrih nasvetov. Namen, ki ga je imel g. E. B., od vsega srca odobravamo, ker vemo iz mnogih skušenj, da si. odbor omenjene družne rad sprejema a tudi vestno izvršuje na kateri koli način, bodisi javno ali zasebno, mu došle, res dobre in pametne nasvete. A baš slednje ne moremo trditi o nasvetih in predlogih gospoda E. L.; kajti njegovi nasveti so ali neumestni ali neizvršljivi, kar ćemo dokazati v naslednjih vrstah.
Pred vsem drugim naj opomnimo, da je družba sv. Mohorja bratovščina (sicl), ki ima po § 1. družbenih pravil namen: „Podpirati pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero mej slovenskim ljudstvom; v.ta iiamen se bodo na svetlo dajale in razširjale mej Slovenci dobre katoliške bukve." — Vedno imumo uvaževati namen Mohorjeve družbe, česar, kakor je videti, ni storil g. dopisnik.
Toda h stvari sami!
Ad 1.) G. E. B. želi, naj se „Većernice" in „Koledar" združita v jeduo samo knjigo. Bi li bila ta združitev res tolikega pomena, kakor si domneva g. E. B., res ne vemo in po vsej pravici dvom»mo, da bi bila ž njo zadovoljna večina Maborjauov. „Večeruice" se baš po unanji svoji obliki prikupijo mnogim bralcem, ker jih ni težko hraniti ali jemati s sabo. Pripomnim naj tudi, da je izdavanje „Večernje" določeno že po „vodilu opravilnega reda", kojega § 1. točka a in b se doslovno glasita: „Da doseže družba ali bratovščina sv. Mohorja svoj imenitni namen, dajala bo vsako leto na svetlo: a) dvoje „Slovenskih Večeruic", namenjeuih priprostim kmečkim ljudem, ki bodo obsegale razne manjše pripovedne in poučne sestavke ali kako večje pripovedno ali poučno delo; b) „Koledar", ki bode obsegal mimo navadne pratike in imenika vseh družmkov razne krajše pripovedke in druge poučne spise".
Ad 2.) G.-u E. B. bo posebno na poti nabožne knjige, kar kaže njegov drugi predlog, naj se skrči število po družbi izdanih pobožnih knjig. Nikakor nočemo tajiti ali dvomiti, da dopisnik tega ni nasvetoval z najboljšim namenom, a reči moramo, da je to storil nepremišljeno in ne poznavajoč razmer in namena Mohorjeve družbe. Da „mnogim izobražencem ni pobožno branje po volji", radi verjamemo; a družba tudi v prvi vrsti ni ustanovljena za izobražence same, (za to je „Matica Bloveuska"), marveč za ves slovenski narod. Pre ogromna večina Mohorjanov pripada priprostemu kmečkemu ali rokodelskemu stanu, — na to ogromno večino ima se torej ozirati odbor bratovščine (sic!) sv. Mohorja. Tem stanom priskrbeti dobre dušue hrane, kakoršue zahteva večina udov, mora biti naloga si. odboru. A baš ta ogromna večina odločna želi nabožnih knjig. In hvala Bogu, da je tako! Dokler bode verno ljudstvo slovensko zahtevalo ter marljivo čitalo slovenske nabožne knjige, smemo biti uverjeni, da se tudi ne bode izneverilo slovenski narudni zastavil
Kako ljudstvo samo (!) zahteva nabožnih knjig, kako ga ravno te najbolj vesele in mikajo ter vlečejo k družbi, o tem uas do dobrega prepriča le kratek pogled na delovanje Mohorjeve družbe. — Prejšnje „društvo sv. Mohorja" (l. 1852. do 1869.) hiralo je, in bi bilo izvestno zaspalo, da ga nista tajna blaga domoljuba Andrej Einspieler in Anton JauežiČ presadila na cerkvena tla, društvo sprcinenivši v bratovščino ali družbo. Od tega Časa proapevala je šele za ves slovenski narod prekoritdna družba ter dospela na oni vrhunec, na katerem je dandanes. A k temu pripomogle so, izrecno to poudarjam, molitvene, nabožne knjige!
Naj dokatem!
Omenil sum, da je Mohorjeva družba jela šele pioHpevati, ko se je postavila na čisto cerkveno stališče, ko je postala pobožna bratovščina. Že prvo leto (1860.) naraslo je število udov od 2G3 na 10621 Nočemo tajiti, da je k temu mnogo pripomogla na 1 gld. znižana letni na; a v prvi vrsti stoisile su to vender le pobožne knjiga. Od imenovanega leta naprej je število udov stalno naraščalo, zlasti odkar se je 1. 18(16. pričelo z izdavanjem dr. J.Rogačevega dela: »Življenje svetnikov in svetnic božjih". Število udov poskočilo je od 2719 takoj na 3980; leta 1867. pa, ko j« izšel drugi zvezek, celo na 7086. L. 1868. začela je družba poleg »Življenja svetnikov" izdajati tudi Kociaučičevo: ^Kristusovo življenje i« smrt* ; število udov naraslo je ua 10.458 I — Od sedaj naprej ao ho udje leto za letom množili do 1. 1876.   Od I. 1876.—1882
*) Rade volje prijavi jamo ta odgovor, poslan nam od odličnega domoljuba, ustrezajoč njegovi želji, nespremenjen in v celoti, akopruui nam gro jako tesno za prostor.
Opomba uredništva.
menjava število udov mej 24.412 in 25.863. Leta 1882. jih je bilo 24.474; tega leta izšel je prvi zvezek I. Volčič: „Življenje prebiažeue Device in Matere Marije". Že drugo leto na to poskočilo je število udov mahoma na 28.3901 Vleklo jih je v prvi vrsti Volčičevo: „Življenje Marije". Odslej naprej raste število udov z velikimi, nepričakovanimi koraki, tako da jih je 1. 1888. bilo že 41.5521
ln kaj je slovenske rojake in rojakinje vabilo k družbi V Smelo trdimo in temu prav nihče ne more ugovarjati, da ne pripovesti, marveč lepe in dobre nabožne knjige! Zgoraj navedene suhe številke dosti glasno govore, in sicer govore z a knjige pobožne VBebineM — Kakor je v letih 1806.—1874. vabilo k družbi Rogačevo »Življenje svetnikov", tako so v letih 1882.—1891. Volčičevo „Življenje Manje" in mnoge druge pobožne knjige pripomogle, da se je družba v tako kratkem času dvignila na toliko visoko stopinjo!
Cujmo tudi, kako v tej zadevi sodi družbini odbor sam. V »Koledarju" za 1. 1889. (str. 101.) izrecno poudarja: „Kar je letos verne Slovence iu Slovenke tako rekoč ,vleklo1 k družbi sv. Mohorja, so po splošnem spričevanji 66. gg. poverjenikov ljubke bukvice izveličanega Tomaža KempČana: ,IIodi za Kristusom !l — Očitno je torej, da ima družba uajglavnejšo svojo moč in prihodnjost v cerkvenem svojem stališču iu v živi veroosti slovenskega naroda"!!
S tem, mislimo, smo dosti označili stališče, na kojem mora (!) naša družba stati, ako hoče res koristiti slovenskemu ljudstvu v oni obilni meri, kakor to stori sedaj. S tem smo pa ob jednem osvetili nesrečni in za družbo izvestno le škodljivi predlog: „naj se brez posebne škode (??) opusti jedna pobožua kujiga.u
Tudi molitvenik: g dopisniku ne ugajajo; a reči moramo, da je v tem oziru le preveč črnogled in da s „knjižnico molitveuikov" hkrati pretirava. Že prej smo povedali, da je 1. 1888. molitvenik „Hodi za Kristusom!" privabil toliko novih udov. — Družba mora molitvenike izdajati, ker jih ljudstvo samo zahteva! Molitveniki imajo pa tudi mnogo večjo vrednoBt nego druge kujige, in zato se mnogo več zahtevajo. Druga kujiga se prebere, potem pa odloži; a molitvenik se rabi dan za dnevom in tako hitreje giueva. V vsaki hiši se zadovoljijo z jednim iztisom drugih knjig, molitveuikov nočejo več, ker jih več potrebujejo. Zato nam Slovencem molitvenike v ne bode iu ne bodi preveč! — Ako pa pobožne knjige mnogim izobražencem ne ugajajo ali celo mrze (prav po nepotrebnem!) je temu prav lahko opomoči, ker dotičmki take kujige lahko darujejo ubogim, ki si jih Baini ne morejo omisliti, ali jih izročo družbi sv. Cirila in Metoda, ki jih razpošilja na meje slovenske zemlje, kjer lake knjige obrode stoternega sadu ne le v verskem, marveč tudi v naroduem oziru. — Zato nikar ni treba repenčiti se nad pobožnimi knjigami 1
Gosp. dopisnik želi si več zabavnega berila in glede tega mu damo tudi prav. A zopet ne moremo odobravati na ina, po katerem si hoče pridobiti tega berila, zlasti pa su nikakor ne strinjamo s predlogom, naj odbor začne kar na debelo manipulirati s prevodi. Omenimo le besed, ki jih slavni odbor leto za letom ponavlja v „družbinem oglasniku", rekai: „Odbor spozna za svojo dolžnost, priprostemu ljudstvu podajati v prvi vrsti le domače in narodno gradivo, katero so spisali lastni sinovi našega naroda. Zato so darila razpisana za izvirne povesti in poučne spise. Vsi spisi so numeujeui za ljudstvo, sedaj morajo biti posneti iz ljudstva, potem
jih bode rado bralo......... Kdor spisuje za
družbo, naj pazi skrbno, da se nikakor ne oddaljuje od cerkvenega in narodnega stališča; naj se varuje, da si ne pnlastuje tujib misel (idej), ki so našim domačim razmeram nasprotne.
Temu dodamo, da bode res težko najti v drugih slovstvih proizvodov, ki bi vstrezali našim razmeram. Iz češčiue dalo bi se morda še najprej kaj prevesti. V nemškem slovstvu bo najti manj, in da bi za družbo res prevajali iz nemščine, za to se iz znanih u/.roko v bržkone tudi g. E. B. ne bode ogreval.
Mnogo več zaslug, nego si jih je pridobil se svojimi, reči moramo, čudnimi iu baje v kaki „jezni" ali „nesretni" uri nastalimi predlogi, stekel bi si g. E. B. s tem, da uj>!iva na gotovo znane mu slovenske pisatelje, naj ti marljiveje pišejo za družbo. Tako vemo, da bi družba že davno rada izdala kakšno daljšo izvirno /uvest, a ne dobi je, in nultra posne nemo tenetur!" — Še bolje bi bilo, ko bi g. E. B. sam kaj spisal za našo družbo, ki za izvirne (!) stvari vsako leto razpisuje lepa darila in rokopise jako dobro plačuje; zato: „Hie tthodus, hic salta!" —
A d 3) Sta bila že prva dva „naHveta" — po uesrečena in h krati neizpeljiva, še nesrečnejši je tretji, katerega g. E. B. sam prišteva — Čudnim! No, le pre-čudna je ra'sel g dopisnika in res nemogoče (!), da bi se h takim sredstvom, kakor ga predlaga g. E. B, moglo ohraniti sedanje število družbenikov. Tolažimo se s tem, da g. dopisnik svojega predloga sam ni jemal resnim, temveč je ž njim hotel le nastaviti nekake limanice — za kratek čas v letošnjem dolgem pustu. No, rabi j ivo nastav-
ljene so te limanice vsekako, kajti g. dopisnik je prav do pičice izračunil, kje je dobiti onih 500 gld. za Mohorjevo — loterijo — „risuin teneatis ainici!"
— in kako se ima ta svota razdeliti za „dobitke". Nekega posebnega talenta za loterijske zadeve gospodu ne moremo odrekovuti in uprav z nekako slastjo in n a udu k-n um.; o, ki bi morda bolje služila za kaj višjega, govori o tej stvari.
Itekli smo, da je i ta predlog neizpeljiv, in zares: bratovščina pa — loterija, kako naj se to strinja?! In tako naj se družbeniki „za stalno obranijo pri dobri volji". ? !
Gosp. E. B. dovoljevali boste, da smo glede tč Vašo trditve prav neverni Tomaži, in da nam v glavo iti ueče, da bi tako sredstvo — loterija 1 — imelo toliko „mikaiiio moč" no le za priprosto ljudstvo, ampak tudi za — izobražence! 1
Da bi so z družbo res združila taka lotorija, (limauice za družbenike!), ki ima ohraniti ude pri dobri volji, zdi so nam ravno tako, kakor one panorame druge vrste: Človek gre za 10—20 nocev noter, se uagleda „čudežev" svetd, in ko grč vun, dobi še par lun,t"v ali zbirko šivank  „po vrbu 1"
— No, verjamemo, „da bi tako lepi (nameravani) dobitki silno vlekli in bi se težko kdo (loteristovke izvestno ne!) radovoljno odpovedal upauju, da ga utegne takošua sreča zadeti".
Bilo bi res „čudno": gg. duhovniki, ki priporočajo družbo z lečo, naštevali bi med njenimi prednostmi tudi — bogato loterijo!! brr! I — lii pa to mogli storiti z mirno vestjo?? Bi-li to ne bilo silno smešno? In kak vik pa krik bi zagnali naši narodni nasprotniki, ki uas povsod zasledujejo poznim očesom, češ: glejte jih, kako slabo se jim godi; „vleči" mora že — loterija!!
In potem; vsak kmet hotel bi kaj zadeti; recimo da v kaki vasi kateri, morda najbogatejši posestnik, dobi prvi dobitek (100 gld.!) akoravuo ga najmanj potrebuje. Bi muli drugi ne zuvidali, bi U ne trpel ugled cele družbe? Sumuičeuja, zavisti, itd. bi ne bilo ni konca ni kraja. Zelo dvomimo tudi, bi se li oni 500 gld., koje g. E. B. — uič več in nič manj! — zahteva za projektirano loterijo, res dali prištediti na način, kakor ga on nasvetujo in le preupravičena bo naša misel, da je v tej zadevi sodil prav slepec o barvah!
Vprašanje je tudi še kdo bode novo loterijo oskrboval, ko sedanje osobje komaj zadostuje. Vse ogromno delo visi ua ramah le dveh gospodov uradnikov. Jeden oskrbuje administracijo družbe iu bla-gajništvo, drugi vodstvo tiskarne iu razpošiljanje. Oba imata delu, da komaj dihata. Zdaj naj bi pa polt g tega^ že skoro ueznosnega dela oskrbovala še loterijo? Oudno! Za vsako pomnoženo delo nastaviti bi se moral tedaj tudi nov uradnik, kateremu bi bilo plačati vsaj 800 — 1000 gld. na lelo. Kje pa te vzeti? In kdo bode loterijo dovolil? 1'iuaucua uprava ? Težko da !
Prav neverni Tomaži smo tudi gledd tega, kar piše g. E. B, da bi loterija „nemara tudi nekoliko jiripomog'a, da bi ubogi naš narod s časom dospel do večjega blagostanja"! Onih oOO gld. na leto bo rpšilo slovenski narod ? Zopet rečemo, težko da !
Iz tega, kar smo rekli o „predlogih iu nasvetih" g. E. B., mislimo, si vsak p. iu. čitatelj do dobrega tolmači nošo konečuo in nujno željo: naj „predlogi" g. E. B. kakor hitro le mogoče romajo
— „ad aeta !u l«'iat! Mohorjan.
Domače stvari.
— (Nadvojvoda Karol Salvator f.) Včeraj popoludne ob polu četrti uri umrl je po kratki bolezni na Duuaji nadvojvoda Karol Salvator. Pokojnik bil je rojen I. 1839. v Florenci. L. 1859. zapustil je Toskansko in se udeleževal bojev proti Francozom. Od I. 1860 bil je polkovnik imejitelj 77. polka, 1. 1876 postal jo podmaršal. To je že tretji žalostni slu<aj v kratkem času v cesarski obitelji, da je neizprosna smrt iztrgala jednega člana iz njene srede.
— (Imenovanje.) Deželni odbor je imenoval okrožnim zdravnikom v Ložu dr. Morica Neu-bergerj«.
— („Pavlina") jo naslov novemu humori-stičuemu listu, katerega prva številka uam je prišla ravnokar v roke. Vsebina je prav srečna iu dobro pisana. Kakor kaže prva številka, bode to res h u-in o r i stičen list brez tiste primesi, s katero so doslej takozvani humoristični listi pitali čitatelje svoje. Zato je želeti novemu listu obilo naročnikov. Poleg nekaterih manjih izvirnih podob ima tudi dve večji. List bode izhajal dne 15. in 30. vsacega meseca ter velja za celo 1 gld. za Vi I. 2 gld. za l/4 I. 1 gld. Uredništvo in upravni 'tvo je v Ljubljaui, Krakovski nasip št. 18. Izdajatelj iu odgovorni ureduik je g. Šimen Jak. Tiska se list v Dolenčevi tiskarni v Trstu, podobe pa bodo oskrboval iitogrutični zavod II. Honign v Trstu Ker je to zdaj jedini slovenski humoristični list, nadejati se je, da ga bode slovensko občinstvo izdatno pudpirulo, da bode mogel tudi glede podob zadoščati opravičenim zahtevam.
— (Zadruga čevljarskih mojstrov v Ljubljani) ima svoj zadružni zbor v nedeljo dne 24. januvarja t. 1. ob Va2- ur' popoludne v mestni dvorani Ljubljanski s sledečim vsporedom: 1. Načelnikov nagovor. 2. Letno poročilo. 3. Polaganje letnega računa. 4. Proračun za leto 1892. 5. Volitev načelnika in njegovega namestnika. G. Volitev 1 odbornika in 1 namestnika. Za slučaj, oko bi bil zadružni zbor dne 24. jauuvarija letos nesklepčen, vršiti se ima dne 3 1. januvarija letos v mestni dvorani Ljubljanski ob V« 2. uri po-poludno z istim vsporedom nov zadružni zbor ne glede na število prišedših zadružnih članov.
— (Tri pazniška mesta) bodo pri Ljubljanskem deželnem sodišči na novo sistemizovana, kakor se nam brzojavlja z Dunaja.
— (Zavod za p rile panje razglasov.) Po uzoru drugih ineBt, dobila je tudi Ljubljana, kakor iz inserata v današnjem listu razviduo, zavod za prilepanje razglasov in se ne bode smelo po vsakemu onesnažiti zidovje. Ker namerava pod-vzetnik napraviti na za to podjetje sposobnih prostorih čedne pobarvane deske, Blužilo bode to gotovo tudi v olepšavo mesta.
— (Nauk, kako z as aj a ti vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti.) Tako je naslov lični knjižici, katero je založil deželni odbor kranjski, natisnil pa Jan. Krajec v Novem mestu. Drugi po najnovejših skušnjah popolnjeni natis obsega na 54 straneh v IX. poglavjih najpotrebnejša navodila, kako treba poBtopati pri nasajevanji novih vinogradov. Kujižica ima 28 dobro izvedenih slik katere pojasnjujejo nauke, katere je po naročilu deželoega odbora kranjskega spisal g. Rihard Dolenc, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole ua Grmu. Nadejamo se, da bodo slovenski vinograda, ji prav marljivo segali po tej knjižici iu iz me posneli marstkak dober nauk, kako je treba po trtni uši ugonobljene vinograde zopet zasaditi. Zatorej uaj bode prav živo priporočena vsem, katerim je namenjena v prvi vrsti.
— („U č iteljski Tovariš8,) glasilo „Slov. učit. društva" v Ljubljani ima v svoji 2. letošnji števi;ki nastopno vsebino: Tristoletnica J. A. Ko-menskega. — Jakob Dimnik: Še jedeokrat: Dve in trideteto leto. — S. liutar: Potreba novega načrta EA mesto Ljubljano in okolične karte v šolske namene. — Prof. Fr. Orožen: O zemljepisnem pouku. — J. Marn: Knjiga Slovenska. —Književnost.
— Listek. — Naši dopisi: S Suhorja. — S Krasa.
— Društveni veBtnik. — Vestuik. — Uradni razpisi učiteljskih alužeb — Listnica uredništva. — Naprošeni smo nadalje prijaviti nastopno prošnjo: „Vse one gospode in gospodične, kojim smo poslali 1. ali 2. številko „U č i te I j sk e g a Tovariša" ua ogled, pase ne mislijo naročiti na list, lepo presimo, da nam jo blagovole vrniti, ker sta nam obe številki, kljubu temu, da smo dali natisniti po 800 iztisov, že pošli, a se oglašajo še vedno novi naročniki. Kdor pa te dve številki obdrži, šteli ga bodemo kot naročnika.
Uredništvo „Učit. Tov.".
— (^Kmetovalec",) ima v svoji 1. letošnji številki nastopno vsebino: 1767—1892. — Smere-kov prelec ali mniška. — Na korist vinogradnikom.
— Konjerejčeva opravila meseca januvarija. — Razne reči. — Uprašauja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradno vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene.
— (Iz Postojine) se nam piše iz uradniških krogov: „Slovenec" piše v št. 9 mej drugim: . . . „dragiuske priklade uradnikov po raznih mestih, mestecih ali celo na deželi" . . itd. Ali ni dopisniku navedenih vrstic znano, da je življenje v mestih za uradnike cenejše kakor na deželi ? Uradnik na deželi mora svoj živež iz druge roke pri malem kupcu kupovati, kateri ga pri velekupcu v mestu kupuje, tedaj tudi dražje prodaja. Kdaj gre uradnik iz mesta si svojega živeža na deželo kupovat, ali se ne zgodi ravno nasprotno? Stanovanja v mestih tudi niso dražja za uradnika primeroma k višji aktivitetni prikladi. Na deželi živijo ceneje: kmet, kateri živi od svojih lastnih poljskih pridelkov, dušni pastir, kateremu kmet deloma živež v stanovanje „gratis" prinese in živinski ali občinski pastir, katerega kmet hrani, uradnik pa nikakor ne. — O saneta simplicitns. Aha! ga že imamo. .Slovencev" dopisnik je gotovo občinski pastir, zatrobim mu torej v obe ušesi: „Le črevlje sodi naj kopitar 1" Ako treba, Se kaj več.
— (Gospodu Š tipku Jelencu,) učitelju v Trnji, odposlalo je početkom leta 29 odličnih notranjskih domoljubov nastopno zaupnico: Bralno društvo „Mir" in Pivški rodoljubi štejejo si v sveto dolžnost izrekati prvomestniku g Štipku Jelencu na njegovem plodonosnom in uspešnem delovanji za „MirH svoje najtoplejše zaupanje in strogo obsojati neosnovane napade v „Slovencu" od 2. januvarja t. 1. štev. 1. — V Št. Petru na Krasu dne 6. januvarja 1892. (Sledi 29 podpisov, gori omenjenih.)
— (Iz Cerknice) se nam piše; Pred nekoliko dnevi je bilo čitati v nekem slovenskem dnevniku o napredkih, ki jih je storila Cerknica v rav nokar minolem letu pri cerkvi in šoli. Danes pa mi je poročati o novem napredku naše občine in dekauije. Visoki deželni odbor v Ljubljani je ven-der le usliša! že tolikrat izraženo prošnjo tukajšnjega dekanijskega urada ter nam poslal Ljubljanskega mestnega učitelja Josipa Capudra, da uči tukajšnje, šoli odrasle dečke pletenja. Pletenje ob-seza za sedaj le navadne jerbase in košarice, ka terih Be vedno mnogo rabi in potrebuje pri gospodarstvu. Tega pa Brno si Cerkoičanje tudi najbolj želeli, ker rase v bližnji okolici mnogo vrbovine, iz katere se bode dal napraviti lep zaslužek, ako jo bodo znali sedanji učenci pletaiakega tečaja poplesti v jerbase in košarice. V tem nas pa utrjuje veselje, ki je imajo vsi učenci do dola in pa mnogobrojni, za začetek dobri izdelki.
— (Novo odvetniško pisarno) bode odprl v Cel j i g. dr. Alojzij Brenči č in sicer početkom meseca februvarja v Ferjenovi hiši v Ro-tovški ulici.
— (Podružnico družbe sv. Cirila in Metoda) snujejo rodoljubi v Središči na Spodnjem
Štajerskem.
— (V Celji umrlje) posestnik hotela „pri belem volu", g. Rajmund Koscber, ki je bil tudi Slovencem znan, kajti poslednja leta prirejali bo Celjski Sloveuci v njegovih prostorih vse večje veselice, tako tudi zadnjo Sokolsko slavnost. Celjskim nemčurjem se je pošteni mož zato hudo zameril. N. v m. p.
— (Gorenje Radgonska posojilnica) Svoječasno smo poročali, da se je v Gorenji Radgoni na Štajarskem konstituiral odbor, kateremu je naloga ustanoviti (seveda slovensko) posojilnico. Nova posojilnica sicer še ni oblastveno potrjena, a vender bujskajo Gorenjem Igonaki Nemci in nem čurji proti njej ker najbolj mogoče. Ti gospodje so spoznali, da se emancipuje slovensko prebivalstvo s pomočjo svojih posojilnic ne samo gospodarski nego tudi politično in to jih bode. Nekateri gmotno in politično interesovani pangeimuni Gorenjeradgonski uložili so iz tega uzroka prošnjo na namestništvo v Gradci, da naj ne dovoli ustanovitve nove posojilnice, a pomagalo jim to ne bode nič.
— (Imenovanje.) Poštni oficijal Franc Covacich v Trstu imenovan je kontrolorjem v Gorici.
— (Nova železnica.) Trgovinsko mint-sterstvo podelilo je Aleksandru Vigolli v Trstu dovoljenje za tehoičoa pripravljalna dela ozkotirne parne železnice ob cesti z Opčine preko Sežane in Vipave do Ajdovščine. Dovoljenje velja za šest mesecev.
— („Sokol" v Gorici) priredi v pustnem času tri plesne veselice, namreč: dne 24. t m. dne 2. februvarja in na pustni torek dne 1. marca. Prvi dve za člane, brez ustopnine, zadnja z ustopnioo.
— (Novo bralno društvo) osnovalo se jo v Mirnu na Goriškem. Omislilo Bi je tudi že oder za gledališke predstave, katere hoče prirejati.
— („Matica Hrvatska" v Zagrebu) razpošilja svojim članom knjige za 1. 1891 in sicer devet knj ig (osem za člane za letni donesek 3 gld., deveto pa proti doplačilu 1 gld.) Odbor „Matice Hrvatske" je s tem dokazal zopet sijajno, da se ni ustrašil nobene žrtve in nobenega truda, da zadovolji društvene člane. Knjige so nastopne: 1. črte o magnetizmu i elektricitetu, napisao Oton Kučera, 8 196 slikami. 2. Poviest srednjega vieka, sestavil Franjo Valla. 3. Slike iz svjetske književnosti, pjesnički prvaci u prvoj polovini 19. vieka. 4. Dimitrija Demeter: Teuta, tragedija u 5 čina; Grobničko polje, pjesan; 5.—8. Zabavna knjižnica „Matice Hrvatske" obsezajoča: Iz Varmegjinekih dana, pripovieda Ksaver Šandor-Gjalski; Medju svjetlom i tminom, pripovieda Josip Kazorac; Slike iz Bosne, napisao Ivan Lepufiič; Obiteljska tajna, komedija u 8 čina, napisao Evgenij Kumičič. 0. Plu-
tarhovi izabrani živitopisi, cena za članove Matice 1 gld. — To je gotovo bogato darilo, katero podaje Matica Hrvatska svojim članom, kateri naj bi v priznanje te marljivosti, kolikor mogoče se požurili, da redno vplačujejo svoje letne doneske in pridobivajo novih članov ter tako omogočijo odboru, da bode tudi zanaprej mogel delati tako uspešno, kakor doslej. Knjige za tekoče leto so že prirejene in se bodo takoj pričele tiskati.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 18. januvarja. Obravnave glede podržavljenja severne železnice se bodo skoro ugodno dokončale. S severno železnico prešlo bi tudi 17 milijonov gotovega denarja na državo.
Budimpešta 18. januvarja. Volilno gibanje je na vrhuncu po vsej deželi. V več nego 150 okrajih imeli so včeraj poslanci bivšega zbora volilne shode. Tudi izgredi so bili v raznih krajih.
Berolin 18. januvarja. Avstrijski veleposlanik grof Szechenvi opasno zbolel. Proti večeru pa se je stanje zboljšalo toliko, da ni več nevarnosti.
Peterburg 18. januvarja. Vesti o odpoklicanji generala Gurka iz Varšave so neosnovane.
Peterburg 18. januvarja, Carinjaježe prebolela hripo, pa se mora še varovati. Nasproti trditvam nekaterih listov bila je prisotna pri novoletnem vsprejemu in danes pri slav-nosti blagoslovljenja vode.
Rim 18. januvarja. V debati o trgovinski pogodbi Avstro-Ogerske z Italijo rekel je poročevalec Klicna, da bi bila lahko bolja, da pa ne zasluži ostre graje nekaterih govornikov. Govornik predlaga, da se pogodba potrdi, ako-pram se neso izpolnile vse želje italijanskega naroda.
Pariz 18. januvarja. „Figaro" javlja, da sta bila odlikovana župana Peterburški in Moskovski s komanderskim križcem častne legije.
Lisbona 18. januvarja. Novi kabinet bode se jutri predstavil korteaom in podal važne izjave o financah.
Razne vesti.
* (Holubova razstava v Pragi.) Slavni afriški potovalec priredil bode to leto razstavo svojih zanimivih zbirk v Pragi in sicer v gorenjih prostorih bivše deželne razstave. Deželni odbor in mestni zastop gresta slavnemu češkemu rojaku na roke in tudi narod češki se bode gotovo skaeal.
* (General Zach,) znan iz srbsko-turške vojne, umrl je te dni v Brnu. Rojen je bil v Olo-mucu 1. 1807 ter se posvetil juridičnim študijam. Pozneje prepotoval je Francosko, Angleško in Turčijo v raznih civilnih mesijah. L. 1840 prišel je v Srbijo, 1848. in 1849. bil je vojak na Ogerskem, I. 1850 pa vstopil v srbsko vojno. V srbsko-turški vojni bil je generalni poveljnik vojske ob Javorji, kjer mu je bil ustreljen konj in je prišel vsled tega ob nogo. Navzlic temu služil je še do 1. 1880, potem pa je stopil v pokoj in se preselil pred pol-tretjim letom k svojim sorodnikom v Brno. Bil je v živahni pismeni zvezi z mnogimi odličnimi slovanskimi politiki in nčenjaki.
* (Prvi ž e n h k i zdravnik) v državni službi je gospodična dr. Bayer, katero so začetkom tega meneča nastavi v Dolenji Tuzli v Bosni. To se je zgodilo posebno zaradi mohamedank, ki se ne puste preiskavati od moških zdravnikov, nego raje prepuste vse slučaju, ali pa kupijo pri hodži „zapis" proti bolezni. Ni čuda, da se bolezni med mohamedank a m i vedno bolj množe.
* (Ideja cesarja Viljema.) Iz Berolina se javlja v Pariški „Figaro", da se v Berolinskem dvornem opernem gledališči zdaj vrše skušnje baleta, katerega libreto je sestavil L. Rathgeber. Ideja za ta balet, kateremu je naslov „Terpsihora na zemlji" je cesarja Viljema, kar je v dvorskih krogih sploh znana odkrita tajnost.
* (Samomor na dan poroke.) V Bero-linu hoteli so jedino 23 let no hči necega slikarja omožiti z 52letnim udovcem, ki je rešil roditelja njena iz denarne zadrege. Na dan poroke pozvala je hči mater v svojo sobo ter ji rekla „da se ne da piodati" in si je prerezala žilo, ko je mati odšla. Zdravnik, po katerega so takoj poslali, našel jo je že mrtvo.
* (Visoka starost.) V Turinu umrl je te dni konjski kupec Roos v visoki starosti 102 let. Nad 70 let živel je že v Turinu a nikdo ni vedel od kod ie prišel, kje je doma, Vse italijansko ko-njištvo poznalo ga je kot pomočnika v denarnih stiskah — proti dobrim odstotkom seveda. Bil je mana tipična figura Turinskega mesta.
Avstrijska speoljallteta. Na želndcn bolehajočim ljudem priporoiati je porabo pristnega „Muli ovega Seidlitz-praška", ki je preskuieno domaće zdravilo in upliva na želodec krepilno ter pospešilo«) na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. I'o poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ. Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLb-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko iu s podpisom. Manj nego 2 škatljici 83 ne razpošilja. 5 (42—1)
„LJUBLJANSKI IW
■tojl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
18. januvarja. Pri Hitllčit Maurer iz Beljaka. — Kaiaer iz Trsta. VVallentsctiag iz Brežic.   — Kosenbaum iz Monakova. — Ilertl, Gawliua, Neuinilntz,  Hartig z Dunaja. — Juvančić i L Rateč.
Pri Slonu; Klinger, Sohlaflor, Alorgenstern, Auster-litz z Dunaja. — GoldBchuiidt, LutkoviČ, Wigny iz Trsta. — VVollccriz Uoke. -- Kette iz Karlovca. — Jakopič iz Gorice. — Štibruvić, Jesenko Iz Vodic.
Pri akVntrl|Ml<eiM ceaurju: Repinc iz Prema. — Može, SuSa is Dolenjevasi.
Pri južnem kolodvoru t Ileu iz Maribora.
Umrli so v lijtiltljanl:
15. januvarja: Jožef Bartel, posestnik, 70 let, Stari trg št. 90, kap. — Marija Struss, delavčeva žena, 53 let, Dunajska cesta St. 34, vsled raka.
16. januvarja: Franc Bogataj, delavec 65 let, Poljanska cesta ftt. 20, gaugraena pulmonum.
17. januvarja: Marija Nufiak, mestna uboga, 80 let, Karlovska cesta ftt. 7, enopbviema pulmon. — Jožef Novak, kajžar, 84 let, Ilovca St. 5, influenca. — Andrej Perdan, okr. živinozdravnik, 52 let, SUri trg St. 9, vsled raka na obistih. — Meta Stressen, delavčeva žeua, 85 lei, Opekarska cesta fit. 31. ostarelosti.
Meteorologično poročilo.
\~im |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo
d 38 □d	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	738 2 mm. 736'8 mm. 739T mm.	— 3 8" C 0*8° C 0 05 C	si. sev. si. sev. si. szh.	obl. obl. obl.
Mo- ! krina v ; mm.
I
370 mm. snega. |
I
Srednja temperatura —100\ za 1*1° pod uorinaloiu.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 15. januvarja 1892.
PrejSuji teden
Bankovcev v prometu 432,133.000 gld. (— 11,107.000 gld.) Zaklad v gotovini    .   24«,V86.000  »   (+      113.000  r )
Portfelj.....109,215.000  „   (— 10,209.000  „ )
Lombard..... 28,721.000  „   (—   3,109.000  „ )
Davka   prosta ban koven« reserva .   .     24,769.000   „  (+ 13.4S7.316   „ )
ID\a.:riaJ©lcsc "borza
dne 19 januvarja t. 1.
včeraj
Papirna renta.....gld
Srebrna renta.....„
Zlata renta......„
5°/0 marčna renta ... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcijo   .... „
London ....... „
Srebro ....... „
Napol........„
C. kr. cekini.....„
Nemfike marke    .... „
4"/., državne Broške iz 1 1854 Državne srečke iz 1, 1804 Ogerska zlata renta 4"/,  . . Ogerska papirna renta 5°/0  ...... 10J
Dunava reg. srečko 6°/0   •   •   •     100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 4'/«% zlati zast. listi . .
Kreditne srečke......100 gld.
Kudolfovo srečke H> „ vkcije anglo-avstr. banke . . . 120 „ Tramway-druSt. vel j. 170 gld. a. v.....237
93 70 9320 110-95 10305 1033 — 294-25 118 05
9-37'/,
558 58'— 250 gld.
100 M
gld.
137 181 107
115
183 vO 158
danes 91*05 93'50 111 — 103-15 1017 — 295-75 118-20
9-371/, 5-HO 5805 gld. — kr. i   25 „
.   50 .
25 50 50
"ViucroiKJii CumcruiU, kamnosek, javlja v svojem in v imenu vseh sorodnikov prijateljem in znancem tužno vest o smrti iskreno ljubljene matere, oziroma stare matere, gospe
Marije Čamernik roj. Toman
katero je Bog vsemogočni danes zjutraj ob 3. uri, po kratki mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 79. letu Btarosti, k sebi poklical.
Truplo drago pokojnice preneSeno bodo v sredo, dno 20. t. m., ob */»4. uri popolti'tne iz biSe žalost1, Parne ulico St. 9, na mirodvor k sv. Krištofu.
Svete mašo zadušnice brale so bodo v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 19. januvarja 1892.
(7;) Žalujoči ostali.
Tožnira srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nas prežalostilno vest, da j« naša iskreno ljubljena, nepozabna mati, oziroma sestra, stara mati in teta, gospa
Helena Fischer
posestnica
v 19. dan januvarja ob 1. uri v jutro po kratkem a hudem trpljenji in prejemSi sv. zakramente za nmirajoče preminula v 75. letu dobo svoje blaženo v Gospodu.
Pogreb bode v četrtek v 21. dan januvarja ob 9. uri dopoludne.
Draga pokojnica bodi priporočena pobožnemu spominu.
V Kamniku v 19. dan januvarja 1892.
Franc Flsoher, sin. — Marija Fischer poroj. Fischer, sinaba in notjakinja, — Ana Cern-■teln poroj. Fischer, sestra. — Edvard Cern-stein, svak. — Otokar Cernstein, netjak. — Feplta Cernstein, netjakinja. — Mici in Anica Fischer, vnučki. (79)
Teeje stanovanje
s Hlevom in dvoriščem ako mogoče vso hiSo za-se) lic« me v najem (uUoj ali aa prihodnjo selile*.
— Ponudbo vsprejema i/, prijaznosti upravništvo „Sloven-skega Naroda". (54—2)
puškar
v II o r o v IJ a h (Ferlacli) na Koroškem
izdeluje in prodaja vsakovrstno nove ptiAko in revolverje ter iMe lovotke priprave« patrorc tor drufgo Streljivo po najnižjih conah. — Puako So vse pre-akiiMfiie na ces. kr. izknšavaliflči tor zaznamcuovano z znamko tega zavoda. (175—89)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Posojilnica v Logatci
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
vabi častite zadružnike k V
koji se bode vršil dne 2. februvarja t. 1. ob 3. uri popoludne
v Dolenjem Logatci, v hiši g-ospoda M. Petrie-a (Čevica štev. 1).
Dnevni red:
1.) Poročilo in računski sklep za leto 1891.;
2. ) Odobrenje računa in razdelitev dobička ; 3) Volitev ravnateljstva in nadzorstva;
4.) Razni predlogi.
(71)
Aktiva
Bilanca
dne 131. i.leeeinbi'ri 1^!>1
Pasiva
		Bi*.	lcx.			eria..	Jer.
ll	Inventar...........	252		1	Glavni deleži (92 a 100 pM ) .   .   . .	9200	—
2 1		82010	05	o '	Opravilni deleži (209 a  10 glđ.; 185		
		213	53 j	i 1 1 1	1 1 gW.)..........	2809	Gl
4 1	Glavnica naložena pri denarnem za-			3 1		08O48	95
1		aooo	02	4	Kapitnlizovano obresti hranilnih ulog	2270	18
5!	Obrcsti te glavnice za 1. 1891  ,  . .	79	22	6	Za letu 1802. prejete obresti posojil .	1 973	94
G	.            .   -    .   .   » *	81	11	0	Neizplačane obresti zadružnih deležev	45	59
7	! Gotovina...........	i8i;*.	04	7	SploBrd rezervni fond 551 gld. — kr. )	i 641	
	^^^^			8	Usto pni na za „    „     90 „  —  „ /		
	^^^^			9	Posebni rezer. fond 1172  „ 43 n \	1 IGO	
				1 10	Donos za ]>. „      „     288 „  52  „ j		
				11	Dobiček...........	1878	09 j
		87.'W8	20		87388		26
					II		
V Dolenjem Logatci, dne 13. januvarja 1892.
Ravnateljstvo.
Vsaj 5 minut se mora kuhati
najnovejše živilo in narodna hrana
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
katera ima okus in vonjavo pristne bobove kave.
Patent je oglašen v vseh dr£*vah in v nekaterih je žo podeljen. Tega živila nI zamenjati e žganim ječmenom, o vrtim bladjcm in drugimi izdelki jednakega imena. Dobiva se v vseh trgovinah s kolonijalnim in špecerijskim hlagom.
Navod za porabo.     (Ponatis prepovedan.)
Vzeti je naSe Bladne kavo polovico tistega, kar so jo navadno jemalo bobove kave, to množico je zmleti in v vreli vodi kuhati vsaj 5 minut, a potom ji jc primešati ravnotoliko hohove kave. To jo potom Se jedenkrat zavreti, potem blizu 2 minuti pustiti, da so usede in potom počasi stočiti skozi maSino ali filtrimo vrečo.
Za bolnike, slabotne oaebe in otroke ni primešati hobovc kave. V" tem slučaji vzeti jo ravno toliko sladne kave, kakor so jc jemalo navadno bobovo kave.
Cikorije, figovo kave itd. ni treba primešati, ker jc sladna kava že tako temno rnjavc barvo in hi okus po takem primeSevanju le izgubil kaj ftnosti. (57)
prod« j ti
(21—7)
Spreten, in požten
pisar
slovenskega jezika popolnoma veSe, vH-prejiu« »e tuko) v notnrsko pinarno. — Kje, pove iz prijaznosti uprav-ništvo R3Iovenikega Naroda". (50—3)
Kutino s sopurom iz difločih gor- #» ■kifa malin, napravljen natančno po Hvstrijskom pripravljanju zdravil, Wj> ima tiujlupši duh iu naravno lepo barvo. Steklenica z 1 klg. sirupa 65 kr., iztohtan od 5 kig. višje ;'i klg. 55 kr. Mala steklenica 35 kr.
Piccollijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
nun j it   tlilt'i*i-ita  S* Jtfitti gHHZi'tjU   ti it tO
tvvna i-rtt'iuji'jtt. (59—3)
IN ii j l> <> i J m o srodstvo
Prebavno vino
(Viuiim ilijreftlivuin Broymes&er)
iz  knczoskoftjsko  dvorne lekarno v Briksenu
Mr F. C. Breymesserja jo najboljše in najalgurnejie sredstvo,
da IS hitro ločijo vsakovrstne motltvo pre-bavijanja »li zapeka.
(oni veliko steklenice r navodilom za porabo 1 gld.
Steklenioa za posknsnjo staae 30 kr.
Dobiva se v lokami gosp J, Svobodo
v Ljubljani. (575—11)
ss u i» <► i n i iolodeo!
Mlin in žaga
z desetimi kamni, kateremu nikdar ne primanjkuje vode, se dii v najem ali pa se proda.
Več pove iz prijaznosti upravniStvo „Slovenskoga Naroda". (44—3)
Vsakovrstni
les, drva in oglje
prodaju po zelo nizki ceni ter priporoča posebno kovačem in ključarjem dobro oglje za kurivo
FRAN LAJOVIG
trgovec z lesom, ogljem, drvmi in gostilničar „Pri Gorisku" (46—3)
v Ljubljani, FlorlfaiiNke ulice St. »«.
i
		Janez Jax, Ljubljana.
	k-JHI	Tovarniška zaloga (937 9, šivalnih strojev. I      Ceniki, kdor jih zeli, pošiljajo so ■             fraukovano in brezplačno,
I    Karol 06tz j
I strojbeni in stavbeni ključar { I     v Ljubljani, na Žabjaku št. 1 J
+ priporoča so p. n. časti tem u občinstvu ■» t*«lelo-
♦ vanje vsakofnkfli v iifegoro Mtroko wpas«la- ♦ J Joči h «lel. J
J fisF~ 1'oprnvilM vsake vrste IsvrHuJeJo se
♦ to? no iu ceu«. (41—3)
♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦S*
l
Peter Markovič
slikar
|C v lioželkii un Koroškem ~V£sj|
priporoča se častitemu občinstvu za vsakovrstna s ikaraka In uiotlellraku delu, posebno se priporoča viBokočastiti duhovščini za cerkven« Hlikaritka «Icln. Izdeluje tudi po fotografijah fine portrete in duprine podobe la inalca.
V delu ima sedaj slavna škofa Slomška in Str ossmaverja. (2)
na vogalu Kongresnega trga in Vegove ulice, s pripadajočim stanovanjem, o<ldu se v najem s 1. majem t. I.
Več pove administracija hiše, Kongresni trg Št. 12. (76—i)
Št. 23.0'JG.
as.
(77-1)
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane naznanja, da je občinski svut v seji z dne 1. decembra letos sklenil:
a) za vsakega psu, katerega ujame kožederec tekom meseca muren v mestnem okrožji z neveljavno marko ali brez marke, pa ga izpusti vsled dovoljenja magistratovega tekom 48 ur, plača lastnik psa kože-dercu odkupnino jednega (l) gld.;
b) za vsakega psa, katerega ujame kožederec v d6bi o«l 1. aprila đo kouea deeeuibra v mestnem okiožji z neveljavno marko ali brez marke, pa ga izpusti vsled dovoljenja mngistratovega tekom 48 ur, plača lastnik [)8a kožedercu odkupnino dveh (2) gld.
Ti določili stopita na mesto § 9 pravil o poberanji pasje takse v Ljubljani z dne 3. junija lb81, št. 8803.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 28. decembra 1H91.
ZMKT Prvi slovenski "SH&C
SKLADNI KOLEDAR (Block) 1892
Cena ISPO ki1., po pošti ttO kr.
I ti I
Izdala
Narodna Tiskarna n^^^s.
Oblastveno dovoljeni
zavod za prilepljenje razglasov
in pisarna
za posredovanje pri zasebnih opravi.
Podpisanee naznanja, da inu jo vin. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z odlokom z dne 4. januvarja 1892. 1. št. 1D:138 podelila
privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov
Hi
pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih
s pravicami, dajati razjasnila
o nakupu in prodaji hišne oprave in glasovir-jev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in prodaj alnic, posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin in selskih dvorcev (vil)
in prosi veleslavne oblastni je. zavode, podvzetja in časti to občinstvo posluževati se v vseh, bodisi prilcpljenja uradnih ali zasebnih razglasov x>o ulicah mesta ali zasebno poslovnega posredovanja tikajočih zadevah mojega zavoda.
'A zagotovilom, da se hočem potruditi vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem
z odličnim spoštovanjem
Prešernov trg št. 3.
(08-1)
izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No ili.
Listoma in tipk .Ni rod ne Tiikarne«.