\nved d.»lJ W Suodar« so* HaT" TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE l'rr d nitki in upravntikt prontorii 2fl57 South LawiuUU Avl. OfftM of Publlcation. 2067 South I*wnd«l« A v«. Talafhonv, Rockw«|| 4904 "Z i^Toi^ - CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. AVGUSTA (AUGUST 1«), 1940 SubacripUon 16.00 Y«arly fiTEV.—NUMBER 1S0 Accgptanca far maittng nt ■padal min of poaUg« providod far aactioa 110«. Aet of Pat. ». 1017. author>s«d on Jun» 14, 191H Kalija hoče dobiti kos jugoslovanskega ozemlja Httt,olini bo kmalu predložil zahteve ARETACIJE FASIS-TOVVBELGRADU^ liB, 14. avg. — Fašistični Wi so sinoči Obtožili Grčijo, da teritorialne načrte na račun hii aimke Albanije, zaeno pa so »mignili, da bo Musolini prej ali slej zahteval kos grškega in imslovan»kega ozemlja. Itali-gngki ti.sk silovito napada Grli*, odkar je bil umorjen Daut Jotf K i a, albanski nacionalist. Umor je bil signal fašističnim li-itom za napade na Grčijo, dasi eslednja izjavila, da so umor ivršili Italijani, ne Grki. Faši-iti tudi očitajo Grčiji, da je tiha »veznica Velike Britanije v tej vojni. Jugoslavija je bila potegnjena t italijanski vrtinec včeraj, ko je list La Tribuna objavil poro-filo, da je bil Leonardo Ciurko-fii, fašistični vodja v Zadru, italijanskem mestu ob obrežju, umorjen, ker je protestiral proti nekemu tujcu, ko je pel slo-nm-ko pesem na zadrskih ce-itah. Poročilo v omenjenem li-itu ne omenja drugih okolščin, temveč le trdi, "da je bil Ciurko-viž brutalno umorjen. On je bil pri fašistični mučenik v Zadru, figar ime bo dostojno počašče- Domače vesti Obiski OhicagQ. — Leo Turk m njegova hči Aldrane iz Mansfielda, O., sta 13; t m. obiskala gl. u-rad SNPJ in uredništvo Prosveten.................... Nov elektrotehnični inženir Scammon, Kans. — Mladi rojak Rudolf Kovač iz tega kraja je pred dnevi graduiral s kasaške državne univerze v Lawren-cu, Kans., kot elektrotehnični inženir. Izpit je naredil z najvišjo odliko, kar jih je ta univerza še podelile komu v tej stroki* Zdaj je odšel v New York v službo h General Motors^ Čestitke! Konskripcija bo uničila demokracijo Tako pravi senator Wheeler Btlgrad, 14. avg.—Uradni Ju- •lovanski krogi so izjavili, da Washington, D. C., 14. avg:— Senator Burtbn K. \Vheeler, demokrat iz Montane, jo dejal v senatu, da bo sprejetje načrta konskripcije "prerezalo vrat ameriški demokraciji, edini živeči demokraciji na svetu, Hitler pa bo s tem izvojeval največjo zmago po najnižji ceni/' Senator je rekel, da bo Hit-_ ler lahko postavil kamen na umor fašističnega uradnika gCub ameriške demokracije. Če • bo kongres odobril konskripci- Tu leži glavna Anglija vidi dolgo vojno Pomanjkanje izurjenih delavcev liondon,. 14. avg. — Ernest Bevin, delavski minister v Churchillovem kabinetu, je dejal v parlamentu, "da je vlada zadovoljna, ker vojna ne bo končana v bližnji bodočnosti." To opazko je izrekel, ko je argumentiral* da začasni padec produkčije v zvezi z vežbanjem delavcev je bivstvenega pomena za porast produkcije pozneje. Bewi je pozval delodajalce, naj ustanove posebne oddelke v svojih tovarnah za vežbanje delavcev, da bo imela Anglija dovolj izurjenih moči, ko bodo orožne in *municijske tovarne dosegle višek v produkciji. Vlada je ustanovila že več posebnih dol, da poveča število izurjenih delavcev. Bevin je urgi-ral privatne firme, naj posvečajo pozornost temu, ki je važen faktor v naporih glede porasti produkcije. Okrog 80,000 tehnikov in drugih izurjenih delavcev je. dobilo začasen odpust iz armade v zadnjih tednih zarndi pomanjkanja takih moči v in dustrijah. Večina teh je bila uposlena V orožnih in letalskih tovarnah. Brkov ica v Zadru I deva" in da je dobila Jugoslaviji! »Rotovila od Italije, da ta do-Igodek ne bo izzval slične kam-Ipanje proti Jugoslaviji kot jo [»odi Italija proti Grčiji. Uradni krogi so dalje naglasi- |li"da kooperirajo z Italijo na rijateljski podlagi in da ne vi-|t|fo nobenega vzroka, zakaj bi cktent v Zadru izzval zdražbo." Policija je sinoči udrla v glavni stan ZI>ora, jugoslovanske fe-IlutičiH' organizacije. Aretirala P vse člane, ki so se tam naha-jiliin konfincirala papirje in do-jbmenU'. Ta organizacija, kate-p vodja je Dimitrij Lijotič, bel-»jski odvetnik, je bila nedav-I proKlatona po vladi za nele-lalno. Njeni člani so razpečevali jjUkc s fašistično vsebino na | Hrvaškem. Atene, <;r{ija, 14. avg. — Gr-ki čuti |K»Hledice italijan-pritiska zaradi zveze z Ve-P> Britanijo, je odbila zahtevo ■fo. naj odjiove britske ga ftncij*. „voje neodvisnosti ■ teritori jalne nedotakljivosti. * rlasi izročilo iz zanesljivih ,lfw- Visoki diplomatični krogi * »javili, da je general Meta- prnlnednik grške vlade, za-zahtevo italijanskega po-na nestanku, katerega se J wletil tudi nemški poslanik. P** ostanku je imel-premier s kraljem Jurijem. Pjjetaxas je konferiral iudi z " •"kim iManikom. Ameri-® planik l.incoln MacVeagh razgovor z nekim drugim B"" uradnikom v uradu zu- minmtra. komunista '""derja zaslišana hI ^ vo ■■ ameriške komunbtiCne ■li , ; , biU rojen« v Ru-h * za^liiana na EUteJ-• tHp legalnoeti njenega //ihi^n, države. Ta fM>d 'migracijakim ; n T"' Je Wu razpravljati o za-C^avila pa soj da 1» rezul-federalne- Jugoslovansko zlato v Ameriki Poročilo trgovinskega departmenta jo, z napisom: žrtev živčne vojne." Wheeler je govoril tri ure proii sprejetju zakonskega načrta konskripcije. On je citiral tudi u-radne 4tevilke, da se je več prostovoljcev priglasilo za službo v armadi nego jih more ta opre miti z orožjem. "Nobenih po-težkoč glede priglašanj« prostovoljcev ni na jugu in zapa-du,". je dejal. "Sitnosti so le na vzhodu, kjer se najbolj navdušujejo za obvezno vojaško službo in vežbanje. Ta resnica ;e bila demonstrirana v zadnji vojni in tudi v sedanji." VVheeler je v svojem govoru tudi ožigosal one, ki podžigajo vojno histerijo in kričijo, da je Amerfka v nevarnosti nnpada. Dejal je, da on ne vidi. take nevarnosti. Navali na unijake urade v CNcagu Chicago, 14. avg. — Policija e včeraj uprizorila dva navala na urade delavskih unij v zvezi s kampanjo, ki ima iztrebiti zločince in raketirje, ki kontrolirajo unije. Navala sta bila izvršena na urad unije pleskarjev, 222 North Wells st., in glavni stan distriktnega sveta pleskar, skih unij, 1446 Adams it. Policija je aretirala štiri uradnike. Ti so Arthur W. VVallace, Wil-liam 0'Connor, Kver Anderson in David W. Kelly. V pondeljek je policija udrla v urad unije Misceilaneous Hotel k Restau-rant Employe* in aretirala štiri uradnike. WaHhingtozicije pri prelazu Jugar-ganu, 35 milj južnovzhodno od Bor bere, glavnega prlstanlščne-nege mesta, se glasi tu objavljeno poročilo. To dostavlja, da so bile italijanske čete zapodene preko puščave. Poročila o koncentraciji' italijanskega vojaštva ob eplptalfo-Mhijski meJTao dobila odmev v ogiptskem Časopisju. Egipt se bo storil na strani angleške armade, če ga bodo Italijani napadli. V Egiptu živi okrog fO,-000 Italijanov in med njimi se je pojavila 'bojazen pred internacijo, če bo Italija napadla to deželo. Rim, 14. avg. — Vrhovno poveljstvo poroča, da je italijanska armada trčila ob brltsko oboroženo silo v okolici Adadleha, britska Somalija, in po bitki zasedla to mesto. List Piccolo pravi, da Italijanske čete prodirajo naprej proti. Berberi. letalci so včeraj napadli z bombami angleške vojaške koncentracije • pri jezeru ob meji Abeslnije in;Ke-nje. Almazan zanika obdolžitveo zaroti Oblasti odredile preiskavo Mežico CUy. 14. avg. — Ob-dolžitve, da so pristaši generala Juana Almazana, ki trdi, d« je zmagal pri krvavih predsedniških volitvah 7. julija, skovalL zaroto proti življenju predsednika Cardenasa in generala Manuela Camacha, Almazano-vega protikandidata, je označil glavni stan Almazanove stranke za absurdne. Justični minister Je odredil preiskavo v * zvezni a obdolži-tvaml glede zarote. Več voditeljev Almazanove stranke Je bilo zaslišanih. Obdolftitve je rešetal tudi posebni parlamentarni odbor, Člani tega odbora so izjavili, da so razpravljali tudi o Almazanovi grožnji, da bo formiral svoj kongresov otm-žici j i proti Camachu, ki trdi, da je zmagal pri predsedniških volitvah. AJmazanova grupa Je vodila 'štetje "pri volitvah oddanih gla sov potem, ko je obdolžila pristaše Camacha, da so držnll Almazanove pristaše proč od volišč ln Jih terorizirali. Almazan J« izjavil, da bo prevzel predsedniški urad 1. decembra, ko poteče Cardenasov turmln. Norris svari pred diktaturo ' T "s . Debata o konskrip-ciji v senatu cev tega leta $3,265,573.000 ali | ^ razgla9ila cerkve $966,295,000 več kakor v istem rMf** razdobju lanskega leta. Norveika preetolona-glednica na poti v Ameriko StoCkholm, ftvedska, IS. svg. — Norveška prestolonaslednica Marta In njeni trije otroci so na poti proti Združenim državam. Nahajajo se na kroyu ameriškega parnika. ki je odplul iz Pet-čame, finske luke, proti Ameriki. Norvežki posUnik v Stock-holmu je dejal, da je predsednik ............ Roosevelt porabil prestokma- !*rtmentu. Islednico, naj pride v Ameriko. Iz Jugoslavije je dospelo v teku meseca julija vsega skupaj za $2,636,135 zlat* deloma v šibi kah. deloma v kovanem denarju, v cekinih. V mesecu juniju je došlo iz Jugoslavije zlata za $13,673,491, tako da ima Jugoslavija sedaj v Združenih državah okoli 50 milijonov v zlatu. I jjj napotke. Švedska je poalala $3,157,962, prepovedane v Španija napada Anglijo zaradi blokade Madrid,- 14. avg, — Angleška vlada je bila tukaj obdolžena, da je storila "vojni čin" proti ftpa niji z blokado, ki je ustavila dovoz olja in gasolina v ftpanijo. Obdotlltev .vsebuje članek v II- ---- _ , stu Arrfbu, uradnem glssJIu fa- ne poroke za nelegalne langistov (fašistov), ki tudi trdi, "da tuji agentje sabotirajo rezerve gasolina," Kovno, Litva, 14, avg, — Sovjetska vlada Litve Je uveljavi-la dekret, da so cerkvene poroke nelegalne. Dekrvt določa civilne ^^ poroke. Vsak psr, ki se ne bi re- japonskih letal gistrirsl v mestnih hižah, bo ^ kaznovan z zaporom ln denarno globo. Nov dekret dovoljuje tu-I ki so bile doslej tej katoliški dr- Španija $2,147.000, Nikaragva | tavl.l $522^305, Mehiks $1,890.671, ---- Brazilija $6,306,933, Kolumbija t . - .. sri.HVi.9io. Peru $1^19^06, Y\ Kttajškt finančnik lipinsko otočje $2^30JA7, Av- um0rjen v Sanghaju stralijs $5.262.101 In Južna afriška unija $3.432,995. Zlato, ki je dospelo v toku minulega meseca julija in ki je vlo- Sanghaj, 14. avg. — Cang Hsiaoling, znan kiUJski finančnik In svetovalec franeoaksga Kitajci unjčili 848 iihle Hongkong, H. svg. — Kitajci so uničili ft4ft japonskih letal v bitkah v zraku in napadih na letališča Ur potopili 40 japonskih bojnih ladij v treh letih, prsvi poveljstvo kitajske letalske sile v fvojem poročilu. To Je bilo obje v! Je no ob tretji oblet-nki izbruha sovražnosti m»d Kitajci In Japonci v Sanghaju. fmtitt municlrmlnega sveU, Je bil vče-jteno pri smeriAkih bsnksh fede- ^ ,voj#m nirHni. ralnefrs sistema na rsčun Ino- ^ ^ , ^ r.n„ umskih vlad ki drugi s^ažhik O Hslaollngu i« $55.064,000^ dočim Je znažaJo J naklonjenimi elemen- \ mesecu pred tem, t, J. v Ju- ^ > niju. $437.234.000 Združene države so isvocile »krni measr julij le $S000 zlaU proti $1^49,000 v juniju. 8r»-brs se je dovozllo nekaj nad pet milijonov dolarjev, večinoma is Mehike. Kanada in Burme v A- ziji, a izvozilo pa se ga je samo za $15,000 v meaeeu juliju Uga leta. Letalska kompanija zgradi veliko tovarno Kanta Monlra, Cel., 14. avif.— Uprava Douglaa Airrraft O) je naznanila, da bo zgradila novo in veliko tovarno v Ix>ng B«a<'hu. HtroSki gr*t\nlm liotki anašali $20,000,000. Dalje js družba naznanila. da bo povečala svoje tovarne tudi v HanU Monki in KI 8«gundu, da bo lahko Ugotovil* naročila, katera Je ila od vlade. Wa*h1ngton, D. i\ U. avg. Senator George W. Norris iz NM>raske Je dejal, da 1)0 Burke Wfuls\vorthov zakonski osnutek nplošne konskrl|iclJe, če ga l>o kongres sprejel, odtrgal Združene države od demokratičnega te melja in utrl pot v diktaturo. Norris Je edini veteran v se natu od grupe, ki Je glasovala proti vstopu Amerike v prvo svetovno vojno. V teku včeraj šnje delta te Je on srdito pobija zakonski načrt, ki predvideva re gistracijo 12,000,000 mož v starosti 21 do 31 let za obvezno vojaško vežlmnje In obvezno v novačenje. Debata o Burke-Wads-worthovem osnutku se bo nadaljevala še najmanj teden dni. Morris je povedal svojim kolegom v senatu, da bo Amerika izgubila svobodo* če bo milita-rlatlčnl duh prežel Združene dr-tave in |>ostal domlruintna sila. Senator Je v teku debate sicer priznal, da so dogodki v »vezi z evropsko vojno potisnili nove In liereče pM>le»w na js»vržje, toda on kljub temu ne more odobravati načrta obvezne vojaška tlužbe v mirnem času. Konskripcija Je prvi korak v diktaturo. Amerika M sMils diktatorjem in poMrtemsIa njihove mitode. ^Konskripcija |*»meni, da Ih>-do ameriške otri»ke v zgi»dn|l mladosti učili, da J« obvezna služIm v armadi najtiolj važna stvar v njihovem življenju," Je rekel Norrl* "Učili jih *>odo morje n j a na debelo. TI oiroel ne Is^do veleli in v kleli ničesar dru gega kot |s» militarizmu domini* rani svet, v katerem se vladarji bolj brigajo za vojaAko vežbanje nego zae mra svoboda poginiti." Induštrijka središča in pristanišča bombardirana '' r i, KONFLIKTNA POROČILA O IZGUBAH. ... ..■ • jT- JUŽNOVZHODNO ANGLEŠKO OBREŽJE, 15. avg/—Tuljenje siren, ki se je sllžalo tu danes ajutraj a druge strani Ro-kavskega preliva, je signal, da so angležkl letaki uprizorili protinapade na nemžke letalske baze na francoskem obrežju, protinapadi so y teku od Calsiaa, francoske luke, ki je oddaljena okrog 22 milj od Doverj«, Anglija, do Havra, drugega velikega francoskega prlstanlSiaega me-•U. LONDON. 14, avg. — Masni letalski navali na Anglijo so se obnovili danes popoldne. Tristo nemžklh bombnikov je aavojeva-nlh v bitkah i angležkiml letali nad Jušnovzhodnlm obrežjem. V lxmdonu vidijo v nemških napadih poskuN glede Izkrcanja vojaških čet. Admiraliteta je naznanila, da sta dve nngkškl bojni ladji na? padli iri enote nemške bojne n«<»marire dsnea zjutraj. Dve sta bili potopljeni, ena pa poŽko-dovana. Berlin. 14. avg. — Nemški bombniki napadajo milltsrietlč-ne objekte in industrijska središča v krajih, ki so 60 in več milj iddaljeni od angleškega obrat-jaja, pravijo v Berlinu, Celo London, glavno mesto Anglije, je v nevarnosti, Ooiiu liojevanja se razteza 310 milj daleč od ustja reke Temse pn k<> Dover Js In dalje preti zapadli. Navali so zavzeli ogromen olMteg in vrše se po skttmo izdelanem načrtu. Ozračje nad Do-verjem, važnim pristaniSčnifo mestom ob Južnovzhodnem angleškem obrežju, Je pod kontrolo nemških letalcev, Zdaj so v teku priprave glede iikrcanja nemških čet na angloškem ozemlju. Hinoči se Je vršila srdita bit-ks naoverJem, v kateri so Nemci sestrelili 27 angleških le-tal, ssmi pa so izgubili osem bombnikov. 96 sngležklh letal je bilo uničenih na tleh, ko so Nemci napadli letališča, 50 pa v s|s»padih. ki so se vršili nad Roksvskim prelivom. V zadnjih štlrTh dneh so Nemci uničili 327 angleških letal. Uradna čimopl* na agentura DNB nsglaša, da so nemški usjmhl v bojevanju v zraku ogromni.- Nemci so ns|Mwlll z Ismibaml angleAke letalske 4wze v IMlIn-gu, od i ha rn u In Kshrlsiroughu, prisUniščni m«stl Bournemouth in Plymouth, rminicijska skladišča v Kseteru in Bristolu ter i^kladišča olja v North Killingha-mp. I J,ondon, 14. avg. — Nemški lamibniki se (tojavljajo nad širino in d Anglije v masah, letalska ofenziva, ki se Je pri* čela preročik> pravi, da , Nemci samo v včerajšnjih spopadih Z Angleži Izgubili 78 letal Hkopno žtevjlo sestreljenih nemAkih Ininitmikov v zadnjih dneh znaša 265. V tem času so Angleži izgubili 6ft letal Rumunija pristala na ogrske zahteve Berilu« 14. avg. V Ogrska vlada jr naznanila, da Jo je Rumunija obvestila, da Ji bo dsls te-rilorijslne koncesije v Kedmo-grsAki Konferenca med Rumu-ni Jo In Ogr»kp. na kaUrl bo ras-1 prava o detajlih, se bo kmalu vršila v nekem rumunskem stu. 2 PROSVET« PROSVETA' THE RNLIGHTKNMENT NABODNS flUKLO IM UimiNA ULOV EN J lunini JKDNOtl ta Kim<* WM ~ Ww MM - H - f^L1-*' to CIot flM m mk» t**. IM - •• __niat for Um U.tU4 Su*» <«aM* CkU.««) M4 |4 M ciiu*«* •■« »■» fanic« mmmuim H N i*r y«r. „1, ^ r« *««*<*« a<*<»M to ■»»>n*—»S n „ lUkupul IM«ruw M*IM <*MIm. - r«.). ^tttotaU. U • .»-UR to h »ftMUl Mtoto« ■ ■ i - /Mwm^>t ««« »«r•""»"' ItoMMMilP •mlmm m4 ««mllrlu4 »rtlcUs vUi m* 1» ntomi OtW b m atert«, »to. vlU to ratarM« Mir vto> »V MmU« mutotoHi PROKVKTA Mlt-M to. UvBtol* Glasovi iz MmMB or TU r«D«»AT«B j L»tw« * <*W«ttJu M prlmmr (Augurt It. Itof), um M Mitov« pw.il to «Mi to • tot.ini »utefcU M*. rtMTtto io vr»uui li»t M Mtovf. Pod plaščem patriotizma Ameriški burbonski tisk poskuša na vse trikarske in umazane načine provocirati napad na delavske in socialne zakone — In to dela pod krinko patriotizmu. N« primer magazin Saturday Evening Poit ae hinavsko joka nad tovarnarjj, ki imajo naročil za narodno obrambo čez glavo — kljub temu motajo, tovarne, poči vati ob sobotah za-• raji zakona minimalne mezde in maksimalnega dalovnlka, ki določa samo 40 ur dela v ' tednu. Po aodbi tega hinavskega člankarja bi morili delavci aami iz patriotizma, iz ljubezni do domovine zahtevati, da se jim podaljša delovnih vsaj na 44 ur v tednu, da pojde delo za narodno obrambo hitrejše izpod rok. ... Ako patriotizem to zahteva od delavcev, kaj pa lahteva od tovarnarjev in kapitalistov sploh? Mar ne zahteva, da tovarnarji, ki imajo "dela čez glavo", najamejo toliko delavcev, da bo Šlo delo sproti i*pod rok 7 Stara prislovica se glaai: Patriotizem je aadnje pribežališče največjih lopovov. Ta resnica a« jasno pokaže ob vsaki veliki krizi — kadar največji izkoriičevalci delavcev najbolj evilijo v imenu patriotizma 1: Predsednik Roosevelt je izjavil, da se oborožitev Amerike v obrambo demokracije lahko izvrši- braz žrtvovanj\ delavskih in socialnih zakonov. TI zakoni, ki so edina pridobitev novega dasta* katera je nekaj vredna za delavce, morajo ostati v veljavi! Kaj pa republikanski kandidat Willkie pravi glede teh zakonov? Do dane* ni le rekel ničesar!--- u. Proti Gardnovim člankom John»town, Pa. — V Prosveti nem Čital, da je na priredbi ohij-skega dneva SNPJ v Cli^laMu okrajni š*rif povedal udeležen-cem, da mu je bilo povedano, da omenjeno zborovanje priredi pata kolona." Za enkrat ao ae udeleženci omenjene proslave pač še lahko izgovorili, toda ako >e'Prosveta Ae nadalje prinašala članke br. Gardna, in to take vsebine kot z dne 6. avgusta, se ahko zgodi, da bo obtožba obve-jala in posledice ne bodo koristne ne takim priredbam ne SNPJ------------ Kar Garden piše v zadnjem in mnogih prejšnjih člankih, se nič ne razlikuje od onega, kar prihaja od bundpjvcev, coughli novcev, stalinovcev in drugih pe-tokoloncev. Lahko se najde oseba, k) bo prestavila Gardnove članke v angleščino. Ne vem t*-kaj br. Garden, ki je drugače razumen človek, ne more zapo-pasti, da živimo v letu 1M0 in ne letu 1915. — Nasprotno gre br. Benigerju kredit za njegovo izvajanje v koloni "My Week" z dne 7. av gusta. On razume razmere, \ katerih živimo in s tem je pove- ~ dano vse. Z urednikom Prosvete vanom Molkom se strinjam stoodstotno. John Langerholc, 82. naselbin fiacijska propaganda Pred nekaj dnevi — nekako ob času, ko se je vrlll znani Javni "mirovni shod" v voja-šlfem stadionu v Chicagu — je uredništvo Prosvete prejelo okusno mehko vezano in na finem papirju tiskano knjigo 72 strani v četvor-kl In a naslovom "The German White Paper: Puli text o t the Polish documents and the re-port on American Ambassador BulHtfs war sttitude." t Knjiga ima predgovor nekega C» Hartleyja Gratana in prodaja se po-^dolsrju. Na naslovni atrani Je rečeno, da je knjigo zalotila ameriška založniška tvrdka Howell, Soskin and Compeny, N«w York City. Vsi "poljski dokumenti" v knjigi so lepo tiskani — o kak šnih fascimilih ali fotografijah originalov ni ne duha ns sluha. Kakor vidimo v člkaškem listu Daily News, je bila U "Nemška bela knjiga" razposlana is New Yorka vsem .čiksškim časopisom in velikemu številu posameznih Cikažanov — In poslana je bila ob času, ko je slavni polkovnik Lindbergh z drugimi izolacionisti vred stopil ponovno pred mikrofon in povedal vsem Američanom, ktUir ga je hotel poslušati v radiu, da bi bilo za Ameriko najbolje, če bi sodelovala z zmagovalcem Hitlerjem . . . It ovoja nI Videti, da bi bila knjiga razposlana na stroške Hitlerjev« vlade, kakor ni razvidno, da bi bila tiskana na stroške te vlade. Vse je na zunaj nedolžno; ameriški založnik je pač businessman in izdal je knjigo, du kaj zasluti in kdor je radoveden, kaj je v tej knjigi, naj si jo kupi. Stvar je tako enostavna ,,. * * Ni i>s tako enoMtavmi dejstvo, da je bilu ta knjiga poslan s v ( hioago baš takrat, ko je slavni Lindtxrgh a|ieliral na Ameriko, naj sodeluje s Hitlerjem, ko *| on pokori Kvropo,s\ajtl to bo za nas najbolje . . . Kako HnJ «1 railotfmo U fakt? Knjiga jr bila razklana zastonj, lesar pa zalotnik ni storil, ker ni tako neumen — ker potem nI busim*»*man. Nekdo, ki ima dovolj denarja. jr to Moril — nekdo, ki ima dovolj de narjain interene v narijski prti|iairaiidit Nekdo, ki Je na neki — luim nerazumljiv — način v naprej. is\«*del, kaj lio Undbergh g«»voril v Chicagu! Nekdo, komur Je silno na tem, da uve-ti Tikašane in Američane »ploh, da Je poslanik Bullttt po Roonevekovam naročilu res nehaj-skal Poljake, da *> ae upHi Hitlerju! (ttkaška Tribune Je tu t* plaela v tonu, kakor da verja-mell ^ekdo. ki hI rad videl, da vetina amen • flkth ^IleeV pnaluhne Lludherrha — je majjieii kos našega prostranega ozemlja? Tukaj je dovolj prostora za vse. Daj nam kos kruha In kvadratni kos zemlje si vzemi kadarkoli hočeš." "Dobro," je odvrnil kapitalist, "moj kvadratni koa zemlje bo tukaj v kotu, kjer Je voda." Nekaj* Časa je bilo vse lepo In mirno na zemlji, dokler niso delavci postali "žejni. Ko so hoteli priti k vodi, da se jo napijejo, se je kapitalist oglasil s po vzdignjenim glasom. "Vi, delavci, proč od moje vode l Ali niste dali ta prostor meni?" Delavci so zakričali In zagrozili, da vzamejo vodo s silo, toda prebrisani kapitalist Jih je prečital poglavje o politični ekonomiji. V tem poglavju je stalo, da bi kapitalist kršil svoje pravice, čb bi dovolil, da pijejo delavci Iz njegovega studenca brez njegovega dovoljenja. Delavci so pričeli argumentirati, dokler niso onemogli od že ja. Nato jim je kapitalist dejal "Stopite lili te in vam povem, kaj bom storil. Vsakemu prodsm toliko *v ode, da se je napije, če m odstopite še nadaljnji kvadratn kos zsmlje. Zemlja je velika in ne boste s tem ničesar pogrešali." Ker so delavci skoraj umirali od žeje, so bili tako rekoč prisiljeni vzeti kapitalistično ponudbo. Vsi so dobili dober poti-rek hladne vode, kapitalist pa je dobil drugi kos zemlje v svojo posest. < Nato pa je kapitalist dejal: Kje boste pa sedaj živeli?" "Tukaj na naši zemlji," so odgovorili delavci. "Ali to je sedaj moja zemlja, katero sem kupil od vas s kruhom." "Kaj praviš?" so se spogledali delavci. "Dal si nam le bori košček kruha in nič več." "Da, toda in-' vestiral sem tekovine in s svojo trgovsko zmožnostjo sem dosegel, da je postala zemlja moja. Sedaj ne morete živeti na tej zemlji, dokler ne plačate stanarine," "Kaj pa je stanarina?" so začeli vpraševati delavci. "Takoj vam razložim," je odvrnil kapitalist. "Vse, kar morate storiti, je to, da vsak delavec da meni polovico svoje plače." Tako ao bili delavci vtrati dolgo lekcijo proti samomoru delavcev, kajti v tem primeru bi bil prisiljen sam delati in ae potiti po zemlji. Ko je nekega dne kapitalist zopet čital politično ekonomijo, je vzkliknil: "Vse to izvira iz nad produkcije!" "Nadprodukci-jo imenujemo mi nezadostno prehranjevanje," so vzkliknili delavci "Kako more kapitalist govoriti o nadprodukciji, ko kimiramo od lakote!" Tako se . ie delavcem godilo nekdaj in tako se godi še danes. Jack Yert, 262. tiate, ki ae mu puste. Posebno pri pogrebih pokaže pn svojo Izobraženost . Potem fe ljudje par d^i nad njim jeaijo, ko pri-d# drugi pogreb, pa apei moledujejo pri njem. Mar bi ga pustili v miru, jpj je društveni pogreb Naslova ni treba Zadeva med Enakopravnostjo in i Domovino je poravnana. Kauiuu aT* natiskuje ftvari it *vabodoinu*ine H ? miru, apj je druatvem pogreoi svobodomiseln* (?) E. ponatisi! » T^ prav t*ko dober. Pomislimo, ko- kove blodnje ii katoliškega Nov*J Ulw iiko jih sedaj v Evropi pokoplje- obeh koncih je obema zadoštV.m ?! J N| jo brez vsakih verskih ceremonij. In to z vednostjo višje duhovščine in papeža, pa noten hudič še s prstom ne migne, da bi se to preprečilo v čast in slavo božjo. Večkrat šitam kak dopis, kako se mladina zanima za slovensko petje in čiUnje. To je vse lepo. Znan mi je slučaj, ko e neka ženska dobila državljanski papir in se je izrazila: "8e- še kaj več? Bntakopravapst si Ali hofct, Ztdanikovi Kratko poročilo o I ,. emrti VVest Middleeez, Pa. — V zadnjem dopisu sem poročal, kako je sedaf Že pokojni Anton #i-danšek lepo sprejet mrs. in mr. Antona Klemenčiča iz Cheswic-k&., Tone je sedel pri mizi, na mizi je bila polna skle4a kro-Jj fov, katere nam je ponudil. Rekel je, da mu jih je napravila žena, ki je šla malo prej na ribolov z zetom. "Vzemite in poskusite, saj. vam mogoče zadnjikrat ponujam." SmejaH smo se tem Zidanškovim besedam. | Klemenčičeva sta Tonetu prinesla tudi kvart dobre kapljice. Takoj je odprl steklenico in nam ponudil, nakar Klemenčič pravi, da je to za njegov priboljšek in zdravila. Tone Je Bt»klenieo odložil in spremil na* avtorno* bila. 4Cdo bi si mislil, da ga slutnja niso varale. Izdihnil je v soboto, JO. avgusta, ob 8. orrt zju-traj. V soboto zvečer in nedeljo je njegovo truplo počivalo v Slovenskem domu v Sharonu. Priden agitator za Prosveto in reden dopisnlkar je preminul. Kdo bo zavzel njegovo mesto? Toliko za danes, kasneje pa več. I Anton Valentinčlč, 262. , P iaposojuje tudi od kv prečka, glasila SSPZ, re*0ver*ke pa pravi, da je to potrebno, ker AnZiS Domovina ponatiskuje združitvene .T • Prosvete. 1M; 11 Pri tem je velika razlika. ProaveU ni to nikdar rekla Ameriški Domovini: Dsi SL? tisni kaj od mene. Ali more Napredek vnosti? VprU V . - more Napredek rJ\ u . da m kaj takega rekel Enakopravnosti' vZ' daj pa jaz in moji otroci ne bo- čo dejstva, da je uretfuik Napredka bos, mo več slovenščine govorih. kopravnosti, bi bilo to zelo enostavno Ker pa ženska angleščine rje sna, pe vem, v katerem jeziku bo govorila. Tukaj po zapadu je velika suša. Ze tri mesece ni tylo dežja, da bi malo namoči), Pp poljih in hribih bo vae zgorelo do korenin, če(qe v kratkem vreme ne spremeni. Tudi v lepih vlada velika suša. t Pintar, 10. . Smrt Člana in drugo Ročk Springs, Wyo. — Nimam ^ftal veselega poročati, pač pa ža lostno vest, da nam je smrt spet iztrgala iz naše srede člana društva 10 SNPJ, br. Antona Zavri nika. On je bil tukaj 8« let in b je tudi član JSKJ. Doma j? bil blizu Stare Loke in imel je lep pogreb ob veliki udeležbi znancev in prijateljev. Zapušča ženo, dve hčeri, pet sinov ta dVa brata; eden teh je%v Portlandu, Ore., drugi pa državi Wash-ingtonu. Naj mu bo lahka ameriška gruda, družini pa naše so-žalje! Vse bi bilo okej, samo 6e bi imeli takega duhovnika kot se spodobi, to je, da ne bi delal sramote pri pogrebih članov SNPJ. Ko on napravi svoje ceremonija ga tako zabottjo TJtesa, da ne more ostati do konca pri grobu, ko čita predsednik društva poslovilni govor. Takoj zbeži proč, čeprav je pokojni član mladinskega oddelka. To je meni uganka, če pomislimo, da dobi za svojo cerkev od $800 do 1600 od članov društva 10 SNPJ. -Saj meni se ne zdi tako "dum", ker zna svoje ovčice lepo "štrgljati", namteč Veedica SDD Detroit. — Gpepodinjski odsek In Slovenski delavski dom priredita veselic? in halincanje dne 1*. avgusta v S-DD na 4«7 a Livernois. Vabimo vse moške in šenake, da vidimo* katera skupina bo bolje igrala. Lani smo ienake veselo izgubile in mislim, da bomo tudi lato*. Pripravili bor mo lepa darila za nafcratfe. In če dobimo ženske, bo šlo bodisi v kuhinjo SDD ali pa v vaš dom, ker bo nekaJ za kuhinjo. 2eneki klub bo skrbel za okusno večerjo in drugo postrežbo. Vabljeni sto vsi — kart ne bomo pošjljali. Tudi jesen se bliža. Kakor vs* ko leto tako bomo tudi letos obhajali obletnico ienakiga kluba. V ta namen bomo 8. novembra priredile banket ob 1. popoldne. Udeležite se torej sej našega kluba, ker sta samo Še dve pred banketom. Treba je, da vae ukrenemo in dobile boste tudi vstopnice za predprodajo. Vstopnina na banket in zabavo bo 76c. Oddane bodo čudi tri nagrade tistim, ki bodo prodale največ ti-ketov. Torej le na delo vse, ker želimo* da bo prodanih mnogo vstopnic. Predvsem pa na svidenje 26. avgusta. Polonija Kralj, 518. .s IMegat jt na konvenciji avl ne valje v 8t. Lonlen. Mo, Iz metropole Cleveland. — Sem eden tistih, ki delajo "za narod" že mnogo let in bom še delal, dokler mi bo mogoče. In če to storim, potem tudi žiher govorim, kot to delajo glavni odborniki, ki delajo. Za ohijski dan sem sprejel svojo pozicijo, kakor sem že tudi prej pri federaciji in drugod. No, pa saj je že tudi jednota storila dobro zame. Zadnjič sem prejel odškodnino za jrfbjo popolnoma pohabljeno roko. In da ae zahvalim jednoti, rabim še sedaj ono, ki je šejabna v prid jednote. Zatorej^se zahvaljujem jednoti, ki mi je pomagala v moji nezgodi. NekOt je tisti Frank Barbič iz našega "štrita" Muskoka poročal, da bodo tukaj na East 186 st in Muskoka ave. poleg Bukov-nikovega ateljeja postavili novo kegljišče z 12 alejami. Ta človek vse izvoha. Ga že postavljajo-Vodil ga bo slovanski pek Pia-neeki s St Ctairja in East ti at. Zgradili bodo tudi tri trgovske lokale. Barbič je takrat tudi omenil, da bom jaa postavil slič-no kegljišče na East IM at. in Waterloo. Seveda ga bom, ker tri dolarje ie imam. Ui dobim še $42,907, ga bom postavil, ker, kot sem slišal, stane približno $43,000* V Prosveti s dne 19. julij* »te precej oivrkali našega Petavsa. katerega smatrate sa nekakšnega lenuha, ki miall, da je narodova dolžnost rediti lehuharje. Toda če bi vi malo bolje pogledali s svojimi očali, če jih imate, bi našli še več takih narodnih le-nu ha rje v, ki mislijo, da je narodova skrb. da oni žive na njegov račun. In nekaj teh sami posnete. In Če napravijo "lover's leap", jih narod ne bo pftrrešal. • Ko sem Čital v Enakopravnosti častne ustanovne Člane Glasile ne Matice, sem kar »trmel. ko sem videl tnko mešanico naših rojakov. Tako sem na primer videl imena: Frank Jakšif, dr. Se-llškar, August Kollander, Anton Grdina st. Lucija Terškan, Alojzija Flajiman, Frank Oeaen, (MM aa S. tirani.) | enostavno. • • * Enakopravnost ima pa eno ugodno^ H tere A. D. ne more imeti in jje ne bo nikdtr imela pri Prosveti^ Fakt je,lTa Enakopravnost ne ponatiskuje iz Napredka, pač p» u postavljeno gradivo enostavno preioleno h ene forme v drugo! S tem odpadejo v*i »tr«>-ški postavljanja. Ni samo to. da ni tret* u-radniku E. pisati uvodnika za tisto številko, temveč E. dobi tudi poatavek zastonj! SSPZ plača poatavek sa Napredek, svoj« gUnilo, jQ sa Enakopravnost! Ali ni imenitno, 6« je bon Enakopravnosti obenem urednik glasila SSPZ? J • * ... • .. S tem, da je Tone Sabec, urednik Enakopravnosti, priskočil svojemu bosuu na pomod, je pokazal, da je zelo priden in rad hlapčuje. Tone se sieer saklinja, da on ne dela tisk« svojemu bossu in bosa čita njegove stvari šel« potem, ko so v listu (ta bi bila lepa, če bi mu moral Še rokopise predložiti!), toda zlomek je. ker je metoda, po kateri Sabec pomaga svojemu boseu, čisto boseova. Kakor gs lomi bom, tako mora lomiti tudi urednik E., kakor zavija in demagogira bosa, tako je začel zavijati in demagogirati tudi pluga v uredništvu — in oba vpijeta, da DJRUGI zavijajo in nekaj potvarjs-jo H V tem je najlepši dokaz, da Tone dela tlako svojemu bossu. Tone pa hoče biti še tako grd, da vprašuje, če Molek meri čevlje po svojemu kopitu in če njegovi tovariši v uredništvu Prosvete delajo tudi njemu tlako. Da — če bi pomožni uredniki Prosvete branili meqe v polemikah, kakor Tone Sabec brani svojega boesa, tedaj bi mi delali tlako; itrida jaz jim do danes še nisem naložil te tlake in1 upam, da jim nikdar ne bom. Ce jim kdaj naložim, imajo pravico, da odklonijo t« posel. Jas se lahko branim sam! Boss Enakopravnosti je pa pokazal, da ni sposoben, zato potrebuje Sajbčeve.pomoči. V • » • Kako se je Tone Sabec nalezel nizkotnih metod svojega bossa, dokazuje njegovo silno «me»-no in plitvo ssvijanje o sinekuri. S to besedo se je Tone grdo zaletel in rad bi se izmotal, s ga je še bolj polomil. Pravi, da beseda "sin«-kura" pomeni "v širšem pogledu ljudske govorice vsako dobro, primerno plačano in stalno službo," kar vem jaz prav tako dobro kot on. Ne, ne, jas nočem biti tako ignorsnten! kakšni ljudski govorici je beseda "sinekun' nagadi ? Oni, ki to besedo razumejo — in ho-če^T razumeti — vedo, da pomeni "službo bret dela." To pove tudi Kernov besednjak, ie P» Kern ne ssdostuje, nam pove Webster, da pomeni "urad ali službo brez odgovornosti in čim manj ali nič dela." V ameriškem političnem jeziku je sinekurs enostavno "grsft" sli nekaj zastonj . . . Prvotno je pomenila duhovnika, n je vlekel plačo, ne da bi pase! duše (sine curi — brez brlžnlštva).4 Kje sem jsz torej pojem sinekure zavil po svoje? Ali ^je to o T| tudi kapitalisti, ki ao tudi Amenčan« 7 ima Ssbec sa takšnega osia, je te jato no. Vsakdo mora razumeti, ds -or« » ' £ rejo biti v prvi vrsti delava Na drug ^ ni "masa amerUkega naroda" n? izključuje kapitalistov in ne sinekuristov! Sabec mi očiU, da se igram z in baš to dela on po zgledu ^ ' ni čudno, kako dva človek« vlsčeU drug gemu besede iz ust? Malo stva in tudi hinavčenja bi ne škodno. Pa se Tone bah.V nekakšno jo"! Ko je prišel k Enakoprsv^fV M je našel list "filijalko ProsveU (Dalje na 8. stran') (Dalj« I* P^9 ^ nasvet za svojo snnsajo politiko is *t*f» T delovanje s Hitlerje« I - ^ ^ O. bi as to zgodilo, tedsj m* ^ knjiga" sijajno * H" bel prsilč" v Umorov*'" ^ n HHlerJeve koHne ... ETRTFK 15. AVGUSTA kovice i starega kraja Slovenije -LtcCUV AJAURHA Kah pravice vtKiilit« 12. junij* — R0P*r" v Trbovljah j« po vse-im raziskovanju orožni-r^iiviUih strokovne komi-flbil povsem drug potek, 17 j« v prvem trenutku Lvski po raznih »povedih SSovih. Zdaj, ko je mladi Cie pod ključem m je iz- So sv°jern morilgken> de~ JTpodrobuosti, je jasno, da L ^roparskega umora ni jI več oseh, temveč samo Tjoga U. t. m. ob 4. zju-(rttirali orožniki na stano-njegovih stažev. Storilec Mem Guno, Trboveljčan, jeJe 22 l«t, brezposeln ru-TOjsški begunec, ki ima na ie večje število tatvin in ter je bil »ploh znan kot iiinež, že od narave po-jen ter je kljub temu, da je edve leti v poboljševalnici, bolj nagnjen k zločinsike-točetju. je svojevoljno ostal po klem dopustu, na katerega jfe] 31. marca, doma, Šel je Uo ter je po okoliških kra- ipival denar, ki ga je ukra-ivojerau bratu. Pohajkoval Savinjski dolini teden dni. poti v Hrastnik-Dol je j moško kolo, nato je v i'drugih fantov popival in pvoril, da pobegne v Nem-Hotel je v ta namen ukra-bijevo motorno kolo, kar pa ni posrečilo. Zato je na i prerezal vse gume. Po-p s pajdašem Hribarjem rrstil po okolici ter sta se s ii napotila proti nemški me-Ksmčiji so Guno zaprli v fcvlu,: vendar je is zapora lil, prežel mejo ter se 7. vrnil v Trbovlje. Doma je Ijeval, kako bi prišel do obleke in živeža. Zato odločil za vlom v rudniški V baraki pri Klopčiču rade! kramp, pilo in sekiro, »rudniškega konzuma in ■ Urfaovo delo. Izkoristil poden trenutek, skočil preko je na dvorišče rudniškega ter s krampom odtrgal ivnico in od priZapahe. Isto il še pri drugem oknu. tem pa je že slišal, kako je krenil prtfcfcdvoriSča in šel »ijnico, kjer se je zadržal Hko minut. Guna se je med-ikril. Ko je Urh stopil it ču-' i, j« Guna stopil na prstih >jim ter k a s krampom uda-» glavi. Ker pa je Urh zetom. »e je z glavo obrnil U ter je kramp spodletel in konico udaril v tilnik, obe-Ps ga je h ploskvijo udaril Urh je padel na zemljo i glavo udaril še v železni r kanala. Guna mu je po-*koj pretipal žepe, vzel sa-ključe, s katerimi je rtiadnja vrata v konzum tar na levi strani vdreti sko-»n«kt vrata v trgovski lo-* tbtem trenutku je Urh, njo* i zadnjimi življenjski-in krvavof prišel pre-»oritfa ter se že polnezave-tidu poslopja dotipal do •■J* ure nad dvoriščnim konzuma, kjer je potem omahnil preko voaička za prevažanje moke. Ubogi Urh je torej kljub silni smrtni rani. skušal še najti majica in konzuton ubraniti pred vlomom! Ubijalec pa je seveda ugasnil luč na dvorišču ter ae menda ustrašil, da ga sliši kdo o se bo še nadaljevala kljub temu, da je bila že dvakrat izrečena sodba. Tožnik je bivši radovljiški tovarnar in,klobučar Florjan Jane, zakupnik ribolova v Savi qd Oajhnovega jeza pa do izliva Bistrice v Savo pod Podnartom. Tožena pa je K. I. O. na Jesenicah zaradi iztoka nečiste vode v Savo. Tožnik je navajal, da so zaradi nečiste vode poginile v Savi v omenjenem revirju do malega vse ribe, izvzemši nekaj klenovt ki nimajo nobene vrednosti za zakupnika. Tožnik je zahteval visoko odškodnino, ba je 200,000 din, in je v prvi tožbi propadel. Toženemu podjetju je namreč uspelo dokazati, da Jane kot podzakupnik ni ribaril sam, marveč jar oddajal ribolov v pod-zakup. Dejansko škodo je utrpel le lastnik grof Thurn s tem, da mu je bilo ribištvo v Savi uničeno za vrsto let, in pa podza-kupniki, ki aoJancu plačali približno toliko, kolikor je on plačeval Thurnu. Jane je vložil novo tožbo in sicer na podlag« *ve-deniškega mnenja nekega znanega ljubljanskega ribiškega športnika, kateremu so zelo dobro znani tudt^zakoni. V nov' tožbi se je po nasvetu ribarske-ga strokovnjaka postavil Jane na drugo stališče. Zahteval je odškodnino za tisoče postrvi in za 1,600 sulčkov, ki jih je v te ku svojega zakupa vložil v Sa- vo. Škodo je ocenil na okoli 60,-000 Din. Po razsodbi sreskega načelstva v Radovljici ima K. L D. povrniti tožniku vso škodo in sodne stroške. S to razsodbo pa zopet K. I. D. ni zadovoljna. Ribarski krogi, ki to pravdo s velikim zanimanjem zasledujejo, so zelo radovedni na izid. Zastopnik K. I. D. dr. Vovk z Jesenic je vložil proti razsodbi sreskega načelstva pritožbo, ki jo ja utemeljil na podlagi stroko- nega mnenja ribičev, da bolje poznajo ribiške razmere v Savi kakor pa ljubljanski strokovnjak. Po priroiloznaustvenih tako-nih delimo vsako večje vodovje v vež con uli odsekov, in to po bivališčih ril). V izvirih, kjer so vode bistre in hladna in vsebujejo dosti kisika, prebivajo postrvi. Ta opna navadno ne *wa posebno daleč. V spodnjem delu cone se polagoma pričnejo pojav* ljati kleni in lipani. Kakor hitro pa se pojavljajo med postrvmi belice, že to ni več postrv ja voda in je zastonj vsako vlaganje postrvi v tako vodo. Kmalu na to ps postrvi izginejo popolnoma. Tukaj se prične velika cona mren ali belic. Kralj tega vodovja pa je sulec. Tretja cona, ki se prične v mirnem toku vodovja, je zasedena po somu, ostrižu in še raznih drugih. Savo Bohinjko smatramo kot postrvjo vodo od izvira, skozi jezero in od tod do velikega jeza Soteski. Pod jezom pa je že stalni gost sulec, ki močno uničuje postrv j i rod. Od tod dalje pričnejo postrvi v Bohinjki pojemati in že je vedno več klenov, mren in podusti, glavne hrane sulcev. Ker se belice neprimerno hitreje množe kakor postrvi, je možno, da sulec ne uniči njihovega zaroda,, in ima tukaj vedno dosti hrane. Od Kibnega dalje pa postrvi izginejo iz Save. Tu pa tam, kjer priteka v Savo mrzla studenčina, se pojavi kakšna po-strvksa, toda le za tako dolgo, dokler je ne opazi ropar sulec. Take posamezne postrvi se pojavljajo v Savi celo dp Medvod, toda la ob bregu, navadno ob izlivu potočkov v Savo. Ne razplo-dujejo pa.se v tem vodovju nikoli in zato še nihče v ta del Save ni vlagal postrvi. V Savi Dolinki je segala postrvja cona do jeseniškega jeza K. I D. Pod jezom je bil gospodar Že sulec. Zastopnik K. I. D. se v pritož bi proti razsodbi sreskega načel stva v Radovljici postavlja na stališče: da je bilo vlaganje postrvi v Savo od Cajhnovegft jeza nižje prav tako brez pomena, kakor če bi kdo na Gorenjskem hotel gojiti vinsko trto ali fige in bi zahteval od lovozakupnika od škodni no, če bi m^take nasade, ki ne spadajo v ip kraje, uni čili zajci. V delu Save, ki je last grofov Thurnov, še nikoli ni bilo postrvi in jih tudi ne bo, čeprav bi jih vložili na stotiaoče. V trenutku, ko so bili vloženi sulci in postrvi v isto vodovje, so bili spuščeni med ovce volkovi. Seveda pa to ne opravičuje K. I. D., da bi ie naprej kalila vodo in kvarila našo lepo pok raj i no.- PROSVETA m Glasovi iz naselbin - (Nadaljevanj« s t strani.) mrs. Jamea Dobave (Jaka je uradnik Ameriške Domovine); pevski krožek ti i* Sheboygana, Wia., in Anton G*rd*-u u Chiea-ga- Kdo bi si kaj vse bo tukaj skupaj zletelo Glasbena Katica je naatala iz samostojne Zarje, ki se je pral leti ločila od socialistične s tožbo. In to je dovolj povedan^ » Frank Fende, 53. < i Odgovor LuHftrkolcu Chicagu. -r 1« Uaagerholcove-ga dopisa je razvidno, da tudi on smatra kot ^pelokolonca" vsakega, ki nasprotuje ameriškemu vstopu v vojfto in milita-rističuim pripravam, ki ne mojo privesti deželo drugam kot v vojno in faliaem. Podpisani priznava, da je kriv lega greha z drugimi socialističnimi "petoko-onci" vred, daae poslužim indl-rektnega Langerholcovega izraza. ..... K sreči pa nismo sami, kajti [ar se vojne in konekripcije tiče, je na naši strani tudi vse isto ameriško organizirano de-a v sivo, v Čigar ijgenu govore Green, Levvis in voditelji želez-ničarskih bratovščin. Enake misli kot podpisani, kftteremu bi Ur. Langehclc očividno rad nataknil nagobčnik na račun "obrambe demokracije," j« zadnji torek izražal v kongresu tudi senator Norris i« Nebraske. Ali je tudi on — petokolonec? In z njim vred stotisoči drugih antimilita-ristov in antifašistov, ki so enakega mišljenja? Kdo je v pravem in kdo v smo* i, kdo živi v "letu }9l(" in kdo v letu 1940, ko sta ? smrtni borbi klasični ali "robustni" kapi-taliiem in vstajajoči totalitarski državni kapitalizem, bo pokaaala >odof nosi, Va se pa le danes, da e tisti "razume današuje razmere", ki je pripravljen položiti kritično mišljenja na stran, slediti "masi" in gosJMko korakati za vdadno propagando, ki jo direktno ali indlrektno narekuje Wail street. Zdi sa mi pa, da taktika tistih dobrohotnih ljudi, ki hočejo hote ali nehote ostati na mestu in le braniti kapitalistično demokracijo, ne glede kolikokrat je boljša od fašizma ali stalinizma* in z njo "reformirani" kapitalizem z militarismom in konskrip-cijo vred — zdi se mi, da ta (taktika vodi ameriške mase v slično usodo kakor ja zadela ljudstva v Evropi. Toda o tem več v člankih "Ob tednu". > < Anton Garden, 1, Povoden,i na jugu -zahtevala trni irtev Ellzabethton, Tenn., 14. avg —Najmanj enajst oseb je utonilo, ko je reka VVatauga vsled silnih deževnih nalivov prestopila bregove in poplavila nižine To mesto in Rio Vista sta pod vodo. ▼ Angliji, kjer no ae umaknile t zaklep pred Da «# hotno razumeli , Jennera, Pa. — Br. Smajla je ddgufrortl na moj dopis, ki je bil priobčen v Prosveti i dne 26. junija. On pravi, da vsak rasu-men član lahko prizna, da društvo JSKJ v Hysoti ni mislilo škodovati društvu Hrib 60ft SNPJ, ko je sklenilo, da priredi pik-nik en teden pred našim piknikom. Naj omenim, kakšn* so preiti ogarake razmere. V poletnem času obratujejo premofforovi v okraju Sumerset že od leta 1680 le en dan do tri dni na teden in zaslušek je pičel. Torej ee mi vidi, da ne moremo imeti dveh piknikov na eno pedo. Resnica je, da smo sklenili ns aprilski seji društva 606, da se piknik vrši 16. junija. Tudi br. Smajla je bil navaoč in torej ne more reži, "ker nismo dobro vedejl." Druš-tvo JttKJ je pa o U*m sklepalo na majski seji in sklenilo, da priredi piknik 9. junijs. Vendar pa pravi br. Smajla, da nam niso mislili napraviti *ob«»e kriVfce. Zakaj pa niste skleniti, da se pik nlk vrši en teden po pikniku društva HNPJ, fe je vam vse eno? Po4*m bi bilo (.akAfatrdllo na mestu. I V resnici njsem v svojem do-pinu imenpvela not» n«ga člana. Ampak pregovor pravi, da resnica v oči bode, Hy*ola h lina kompsnijska k«-m pa s okrog 2ft kompanljsklmf hi^sml. Iz tega čitateljl Proavel« lahko vidi-te, da v tako mali naselbini ne moremo obdržavati dveh piknikov drmfnrndrugim v eni Br. Hranjlk pravi v Prosveti 6. avgusta — "k*f nI*ma dobro vedeli, da se Im Vršil piknik društva llrlb KlS na 16. Juatj*.N tatfljem )• Še znano, da aprila imeli -kupno veaeUeo obeh nji dan je imelo naše društvo 603 redno sejo, na kateri so bili navzo&i tudi hr. Smajla in njegova žena ter br. Zidar in njegova Žena. Ti so člani obeh društev. Kakor vidim is njegovega dopisa, je bil br Smajla tudi na seji društva JSKJ in pomagal sklepati sa njih pikink. Mislim, da je bilo ša tudi par drugih, ki so bili na naši s*ji> Potem pa pravi — "ker nismo dobro vedeli .. ,M On pravil da se strinja s gl. tajnikom, da proč z zahrbtneži. Naj bo br. Smajlu pojasnjeno, da je njemu bolj pri srcu JSKJ kot SNPJ. Tako se je sam izrazil pred mojim mošem, da je JSKJ boljša kot SNPJ, posebno kar se tiče bolniške podpore. Tukaj je še en primer. Na Hysoti je nek mlad fant, po imenu Pit Ku* harček, rodom Rusnjak in rojen v Ameriki, star okrog 20 let. Njegovi starši so rekli, da ga bodo vpisali v slovensko društvo. Moj mož in tajnik Frank Kreae* vich sta delovala, da bi ga pridobili pod okrilje SNPJ, br. Smajla je pa deloval, da pristopi k JSKJ. In uspel je br. Smajla. Nimam nič proti J&KJ. «amo to naj bo povedano Ur. Smajlu, d« on bolj deluje sa JSKJ, ker mu je bolj pri srcu On pravi, d« deluje »a društvo* m SNPJ. V resnici je uu zmožen za vsak društveni urad. Nominirau je na vsaki letni saji, toda vsakikrat »aiklanj«. kvečjemu sprejme v nadzorni odbor, ketos j« podpredsednik, ali naših sej se prav malo udeleži, daai ima le nek%j iorakov do dvora* ne. To omenim valed tega, ker s možem prideva šest milj daleč ne glede na vreme pozimi. On piše, da razdiram društvo. Ako bi ga or\ toliko držal gori kakor moja famllija, bi naše društvo lahko štelo 20 Članov več. Br. Smeji« tudi piše, da je v vsakem veseličnem odboru, kar tudi ni fesnica. Res je vsaklkrat-nominiran je na seji), toda vedno odkloni. Končno pravi predlagatelj: "Kar zapiši ga" in pri tem ostane nekako prisiljeno. Pri JSKJ ga lahko dobe v društveni odbor. Leta je bil predsednik. Tudi Prosvetr. mu nI pri srcu; ako bi mu bila, bi bil njen naročnik. Obiskal ga je Prosveti n zastopnik br. Cvetan, Sitni uspel. Jaa bi ti priporočala, da ae naroČiš na Proave-to, da ti je ne bo treba iskati po hišah, ko izide tvoj dopis. On tudi piše, kolikor je njemu znano, ae ni nihže jesil, ker nas ni bilo n* pikniku. Jat vem, da on. ni nič rekel. «0 pa drugI člani spraševali, ker niso vedeli, kaj j« vzrok in ker smo skoraj na vsaki njih zabavi. iS tem je zadeva kor^ana. Oglasila se bom le, če bi k6j pisal, kar bi ne odgovarjalo resnici, Citatelji naj pa stvar presodijo. Jaz bom vi#ipo delovala sa naše društvo 608 SNPJ. Težko je zidati, a lahko je pod*"*1- Predno sem prevzela zapisnikar stvo, smo v blagajni im«U še dolg; danes Imamo nekaj nad $110 • tem, Igu- smo napravili nu pikniku. Podpiramo napredn«; Stvari In damo tudi podporo kdor jo je.potreben, kakor na primer Loj* kateremu društvo dalo $10 In mu bo še bb potreboval. zaplsnlkarka št, &0B. Fair Ice Industries Me. I|'» e ki« )n* 2. avgusta smo se podali v Uridgeport, O., da obiščemo naše prijatelje. Ko smo prišli tj«, »mo se ustavili ns Stopu 23 pri rpjaltu Jubnu Uu garju. kjer so nas leuo sprejeli in nam postregli. Mr. Ungar nam Je vse razkazal. Sli smo v majno, kjer on dela, to Je na Blslne. Tam smo videli tudi poslopje, kjer se premofarji umi Hije, Kjer ** pr< do-padk). Peljali smo se tudi preko reke Ohio, kjer pobirajo mostnino pet centov od avta. Nejlepša hvala mr. Laugarju in njegovim hčeram, ki so bili tako dobri in nam vso pokazali in lepo |K)stregli. Zolimo jim vse povrniti v enakem slučaju. Mr. Uuigar Ju Čian naše jednute in ima dnevnik Prosvete, Se enkrat lepo pozdravljeni vsi prijatelji v Bridgeportu in na svidenje. ~ Družina Hnendal. NASLOVA NI TREBA p (Nadaljevanj« « I. »traal.) Ivanu Jontesa, ki je bil prod njim — In kateremu Prosvetu ni dajala nobenih navodil, zato je tista opiuka zelo prismuknjena. Jontezu je treba dati kredit za eno stvar In to je, da ni bil rojen zu hlapcu. Ker nI hotel pisati po diktatu bossa, je moral iti in nasledil ga je "sa< mostojni" Tone ftabec, ki Je kajpada poslušen In/ prllagod Ijiv ,, , Jontez Je dosleden! Enakopravnost seveda ni več "fllijalka" Prosvet« — je pa filijslka Napredka, ker boss tako hoče , , , e ,e e Tone je zadnjič na desno In levo opletal z "diktatorji", toda zdaj je opustil to besedo. To daje upanje, da še ni vse izgubljeno pri njem. Upanje' je, da v bodoče opusti še "mnllke" in "nsmišljene bogove," ki jih pri nas Prav tako pepietno bo storil, če neha z iskanjem napak In kozlov pri drugih, ki padejo nemilost pri njegovem bossu. Naj boss sam opravlja grdo delol- Jokati se nad menoj, ker "sem z nekaj bradami podrl, kar sem vse #oje življenje gra dil/k (zase sem uverj«n, da sem podrl le ouo, kar Je bilo slabe ga) nI zame ponižanje -i kaj naj pa ml rnčern« 0 onih, ki Hploh nimajo kaj podreti, ker Ae niso zgradili? — 'J /maMtotrh. Irska Ae Je v s|H>minu velik polzku« Nemcev v svetovni vojni, dvigniti upor proti Angležem nu Ir- skem, Tedaj se je vst«ia ppnt- srečlla, vodje upora so bili ustreljeni. Irska je bila vse do 1021 v se-stavu Velike Britanije/Stolega so se bori H Irci, da bi dosegli večjo samostojnost. Mnogi upori so vseli dešeli tretjino prebivalstva, iiehttUi narod v gospodarsko obuboža njo in prinesli koristi le priseljenim Britom. 1 Irci so potomci fikotov in Keltov. Nikoli ni|o^pr|padall rimskemu cesarstvu, čeprav so Ot* sarjeve legije prestopile Kanal n dosegle Anglijo, Patrlkovi nasledniki so pridobili narod ta Katoliško-vero, ki ee je aakorenl-a do danes v nasprotju a Angk-i, ki so priataAI anglikanske vere. Od 9. do 12. stoletja se vladali deželi jsjormunl, poslej so Jih pregnali Angleži In gospodarili reem do 1021. Ker s» se upori noti novim gospodarjem vedno ponavljali, so začeli Angleži naseljevati med nje svoje ljudstvo, 'ueebtto lord St*fford, podkralj rake, Je bil velik aaaprutntk Ircev, Ix)tu 1042 so se dvignili Uel skupaj s katoliškimi Angleži Ui okllciUI svobodno državo. Diktator Ollver Cromwell je t močno roko posegel vmes, v krvavih bojih 1641 do 1652 Je poginila tretjina Ircev, Dežela Je Jela hirati, užaljeni Irci sqse trumoma zseljevsll v Ameriko, kjer Je Ae danes več Ircev kakor doma . • * Po zmagi ameriške rovolucU« Je tudi Irska dobila svoje narodno zastopstvo: 100 poslancev In "Jfe zastopnikov v lordski ibor-nid. Irci so zahtevali lasten par lament. Med vojno je, kakor rečeno, poizkus upora In proglasitve republike po Rogerju Case-meniu preptdel. Po svetovni vojni Je ostal irski nacionalist« nezlomljiv. V decembru lOfiM Je bila podpisana pogodba o društev, SNP1 ia JSKJ. Prihod-1 nam Je dala domačih krofov. Jo- V šoti Učitelj: "Ce*bl naš jiesnlk Prešeren še Uvel, ali bi ga današnji, svet kaj občudoval V* Jankec: "Hrveda bi ga." Učitelj: "Zakaj |h»?" - Jankec: "Zato, ker bi »Isj ŠU že HO let." • .i Oirttri rnrd »ebof-Jožek vpraša svojega malega prijatelju: . "Kaj boš p<»stal, ko M v#-HkT "Dimnikar." "Zakaj pa ravno dimnikerf "ZaW ker se mu nI treba n' Ml umivati." stojni Irski. Ulster je bil ločen od svobodne drŽave Irske na Jugu otoka, ki Je i>oetaJa samostojna, z lastnim parlamentom In upravo. Svobodna Irska obsega tedaj od 52 grofij otoka le 26 južnih okrajev, še«t severnih okridev se Je Izreklo za Anglijo, Na 64,-136 kvadratnih km šteje otok nekaj nad štiri milijone duš, Topil Zalivski tok blagodejno vpliva n« podnebje, pokrajina Je vedra, vesela, narod j»a neksm melanholičen. Vlada svrtbortne Trske se mnogo trudi, da dvigne lo. V zadnjem času so se re do Velfk« Britafiije iaboljšiUe, previdni vodja Ircev De Valera sam skrbi, da se zavaruje otok pred vsakršnimi iznenadenji od ZMnaJ. Zato je Urško verjetno, da bi se uresničile vesti, ki krožlj* čaš da bi Irci ia>sdraviii vsakršno priliko, dvigniti oinan krivin, dečih prejfreSkov-Pregreski so: Nu pregreška............^ aretacije..........." m, »pora..............".'ki kazenske stvari Tekom zadnjih 5 leti bil včlanjen oziri sem deloval (kot { odbornik ali nwUv nec) v organi^ •katerih popolna tli na s vrha je dajati v ali podporo polita delovanjem, propap ali javni pplitikl j zemske vlade........ Nemški letalci bombardirajo angleške ladje v Rokavdkem prelivu. ............ (mesto) ............ (država)............ in njegov posel je............ Udeležujeih se oziroma sem se udeleževal tekom zadnjih petih let oziroma se nameravam ude-ževati sledečih delovanj ...........Dodatno k drugim informacijam navedi članstvo ali delovanje v klubih, organizacijah ali društvih.... Služil, sem v vojski ali mornarici............ (dežele)............(vrsta službe) (od kdaj do kdaj).......... Sem (oziroma nisem) zaproeil za prvi ameriški državljanski papir. Dan prošnje............ Do- G rožna navada "Moja žena ima grozno na do, da nikoli ne leže spat p zoro!" "Kaj pa počne tako dolgo! "Mene čaka!" Vroča ljubezen "Gospodična, za vas bi M konca sveta!" "2e dobro, toda kako bost« bili potni list v teh težkih afli?" KNJIGE v angleščini.. po izvanredni cer NE ZAMUDITE TI PRILIKE KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK NsJmv«Hs avAtoma KNCVKLOPEDIA, v k*ri KNJIGA VSEBUJE 1384 STRANI la JI OKr*M V PLATNO VEZANA — 8KORO NKVERJETO JE. DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO (TH (Poštnina plaCana.) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHINGG 216 Wegt 18th Street, New *ork,I P* sklepa 11. redne konvencij* s* lahkr-naro« «» H'tiPr0*>^, prišteje eden. dva. tri, itlrl aH pet flanov ta «m drsUn«ik nlnl. Uat Prosvete (Uu aa vss snske, sa flsne sU nefls* eno letno naročnino. Ker pa fleni ie plsčsjo pri aee.»*«<« 1"» ■ tednik, no Jim to prUteJe k naretntni. Torej sedsj ni esreto. r*a Je Ust predrag sa ilaae BNPJ. Ust Preštete Je esto JmO""" fotoro Je v vsaki drnllni nekdo, ki W rad fltsl list »ssk Ust« Preeveta Jst ~ Za Zdrsi, driavdfa Kanade. NM Za Clesro ia Cfcksfe Je....M I tednik ia.............4M I todnlk la............. S tednika ia............I.M I tednike is............ t tednike In............Ide « todnike is.......... I tednike to............ 1J§ 4 tednlkr to............ I tednikov to........... aH • tednike* In........... Za Bnopo J>...M^jM«.|Mt I spolni te spodnji knpon. prlloiite potrekno rsoto denarja Order v ptoma to si osrečite Preoveto, Ust. ki Je rsto lerfeiet ^ Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri tek členov prrn*W. hiu ^ SNPJ, ali to ss preseli prod od druiin« In "V,^ tednik, bode moral tisti član Is dotične drniine, ki Je u»» JJ nsročena ns dnevnik Prosvsto, to takoj nameniti sprs»w ^ In obenem dopladatl dotttno vsoto Urin Pro«veto Ako^r« tedaj mora upravniitvo sniftsU datum sa to vseto nenrfn«« Živali ob robu bitke Skoraj smešno učinkuje ko-kod ob robu bitke. V zapuščenih vaseh je kokoš dejariako edino bitje, ki opravlja vestno kakor prej svojo nalogo. Ko je Strohmeyer nekoč v Ois.vju obstal pred nekim kumikom, ki f» je bil poškodoval izstrelek iz topa, je zagledal kokoši, ki ao t svojih gnesdih pokojno nesle svoja jajca. Mošem so se takšna sveis Jajca po vročem boju kaj dobro prilegla. Tudi v tej vojni akoraj ni vojaka, ki bi ne prihajal v dotik a ftlvaljo. Ne gre sa tiste Šiva-llce, ki ae jih vsi vojaki tako boje, toda mole is mesta niso go-gotovo nikoli prebujali tako veseli in lepi ptičji koncerti kakor v pomladni pokrajini francoske niftine. Vaak vojak si prizadeva izraziti na • kakšen način avojo ljubezen do Šivali. Do smrti utrujeni vojaki jemljejo nase še sadnjl napor, da bi svojim konjem priskrbeli še malo hrane. Drugi se zavpema-jo t vso akrbjo za psičke, ki so jih našli pol mrtve od gladu v sapo A< enih hišah. Ali it« narotaii m dnevnik "Proeveto-T PodpirajU ■roj listi ^