m' Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številk: Din 1 50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/s leta 90 Din, za 'U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. Ljubljana, v soboto, 30. januarja 1932. štev. 13. Adresa narodnega predstavništva in gospodarstvo Te dni je narodno predstavništvo v skupnem zasedanju narodne skupščine in senata sprejelo, prej pa predebatiralo adre3o na vladarja. Adresa je bila odgo-> vor na prestolno besedo, ki je ž njo vladar otvoril prerojeni parlament. Adresa ima svoje politične smernice in svoj gospodarski program. V političnem delu proglaša narodno predstavništvo svojo globoko vero v veliko bodočnost našega naroda. Misel narodnega in državnega edinstva je neusahljiv izvor narodne moči. Nato prehaja adresa na dogodke polpretekle dobe in se spomni brezplodnih strankarskih časov, ki smo se jih rešili s 6- januarjem 1929. Formalno diktatorski yežim je ustvaril mnogo dobrega. Izenačil je zakonodajo v važnih vprašanjih, precedil upravno ureditev države in dal državi enotno ime. lo so pozitivne strani dosedanjega dela, 1. f?a gospodarski krogi visoko cenijo. Pri (\i rekapitulaciji političnih smernic je gospodarskim krogom všeč zlasti beseda o veri v svetlo bodočnost našega naroda. Ta vera ima svojo gospodarsko plat. Narod, 1 ®e nePrestano zvija v strahotnih lamen-kieijah, gospodarsko ne more priti naprej. bjokavanja krize je bilo dovelj. Sedaj je 'ja nas V3eh, da krenemo na drugo stran, ( a se vsi prešinemo z optimizmom, s konstruktivnim delom, z ustvarjajočim zanosom, skratka, da se v naših očeh zaiskri polet navzgor in da zavihtimo svoje dela-voljne roke. Doba novega dela naj se odpre! To je °dgovor gospodarskih krogov na besedo o vari v svetlo bodočnost. Gospodarski program novega predstavništva, kakor ga je očrtala odresa v na-ie jasen. Narodno predstavništvo opozarja na padec cen poljedelskih pridelkov. To je zmanjšalo narodni dohodek, faradi padca kupne moči poljedelcev je osirotelo obrtništvo, trgovina je v zastoju, industrija pa ne more najti dovoljnih odjemalcev. Agrarni protekcijonizem industrijskih držav onemogoča rentabilnost poljedelskega dela. Zato stavlja adresa skrb za poljedelstvo na prvo mesto. Tu navaja razne ukrepe, Privilegirano agrarno banko in priporoča nove kmetijske kredite. Agrarna reforma je odpravila fevdalne odnošajo v naši državi. Adresa govori nato o predelovanju do- mačih proizvodov, ki ga opravlja obrtništvo. Narodno predstavništvo opozarja na industrijo, ki predeluje domače sirovine. Za domačo trgovino je važen stavek, da je treba forsirati porabo domačih pridelkov in proizvodov. S tem bomo ohranili narodni novec in zaščitili domače gospo-spodarstvo. To so lepa načela! Naši gospodarski krogi jih lahko podpišejo z obema rokama. Na narodnem predstavništvu je sedaj, da najde k teni načelom konkretne zakonske ukrepe. Adresa govori nato o štednji v upravi, o redukciji izdatkov, o znižanju dajatev v skladu s finančno močjo prebivalstva. Važen je odstavek o stabilnosti narodnega novca, ki je hrbtenica konsolidiranega gospodarstva. Prav tako pozdravljajo gospodarski krogi ustanovitev gospodarskega sveta. Želeti bi bilo le, da bi gospodarski svet pričel prav kmalu delovati. Naposled priporoča narodno predstavništvo tudi poedincem štednjo! O tem so mnenja gospodarskih veščakov deljena. Živeti v okviru svojih dohodkov pa je vsekakor dober nauk. To bi bila glavna načela, ki jih je narodno predstavništvo povdarilo v adresi. Ta načela izražajo približno vse, kar se pojavlja v gospodarskem tisku kot rešitev iz sedanjih tegob in kot zdravilo za novo življenje. Adresa bo za narodno predstavništvo obvezna. Zakoni, ki jih bo sprejelo, bodo morali soglašati z gornjimi načeli. Sprejeta je bila soglasno. Zato bo veljala do konca sedanjega zasedanja. Gospodarski krogi so s to adreso zadovoljni. Prinaša jim dvoje obljub, ki jih bo morala vlada držati. Prva obljuba se nanaša na stabilnost denarja. Spričo mladostnega značaja naše države, javnih financ in najvišjih finančnih zavodov v državi bi bili eksperimenti z nestabilno valuto ri-skantne zadeve za vse gospodarstvo. Druga obljuba je gospodarski svet. Naj bi ga vlada čimprej oživotvorila, naj bi vanj bili kmalu poklicani naši najboljši gospodarski strokovnjaki, da bodo mo ,li gornja načela adrese izpopolniti s konkretnimi ukrepi v korist našega kmeta, delavca, obrtnika, trgovca in industrijca, torej vseh naših produktivnih činiteljev! Lesna stroka Dravske banovine in sedanja kriza. Brezdvomno je sedanja svetovna kriza '^dela v naj večji meri lesno stroko in ^ njo pretežni del našega prebivalstva. Današnje nevzdržno stanje, ko stoji ta nekdaj cvetoča veja našega narodnega Sospodarstva svojemu nevzdržnemu Pfopadu nasproti, nam razgalja v drastični luči vse dosedanje pregreške in Posebno pomanjkanje organizacije, stanovske zavednosti, skupnosti in medse-ojnega spoznanja. Tako moramo danes ^ ugotoviti, da je ta panoga prepu-^na — ie malo organizirana — sama e°i in se ne more uveljaviti dovolj po voji važnosti, niti doma pri kompetenten faktorjih, niti na inozemskem trgu ^adi svoje razcepljenosti. Vse to pa radi pomanjkanja organizatorično avtorita-nn?v.Sa skuPnega nastopa, bodisi pri sm ftblastvih, da pomorejo, kjer je po-o nujna in možna, pri iskanju pri-ernih tržišč za naše blago itd. Kdor ke Pa ve ceniti važnost lesne stro- nosebno za pretežno gozdnate ba-ovine, si bo na jasnem, da je tu po-0(5 nujna in da ne smemo preoustiti e Panoge svoji usodi in propasti, ker e tu investiranega nrevač domačega anitala in oodjetnosti in ker bi z njo ^stonilo tudi snlošno obuboža ni e in bi a sv>odre?;ana nrosrjeriteta celokutme-Sa prebivalstva. Stoletna, domena skoraj izključno domačega prebivalstva, njegove marljivosti, podjetnosti in solidnosti, bi postala ob splošni obubožanosti le plen velekapitala in bojimo se v tej stroki prav lahko italijanskega kapitala. Težko, naravnost nevzdržno, stanje razvidimo iz nastale sedanje situacije na naših tržiščih: Ogrska je popolnoma zaprta. Samo za les ima Dravska dolina okrog 12 milijonov dinarjev terjatev in se bori že več mesecev brezuspešno radi izplačila te, v današnjih časih ogromne vsote. Radi deviznih predpisov in neurejenih razmer je vsako trgovsko poslovanje nemogoče in obstoja zato nevarnost, da nam ta zlasti za štajersko najvažnejši trg prevzame Avstrija in Rumunija. Italija daje utis, da je sploh pred polomom. Konzum je skrčen na minimum in še ta je pod vplivom ruskega dum-pinga. Nerazpoloženje v vodilnih krogih je nasprotno našemu uvozu in nacionalistična propaganda je stalno na delu v tem pravcu. .Grška, kjer smo si priborili kljub občutni rumunski konkurenci dobro tržišče, nam zapira v veliki meri lastna konkurenca državnih podjetij. V zadnjem času so na, tudi devizne naredbe, ki onemogočajo trgovsko poslovanje. Francija, ki je uvoz kontingentirala za Francijo, kakor tudi za Alžir, je za nas praktično brez pomena radi bosanske lesne industrije, ki nam le ne odvzema kontingent, marveč tudi ne moremo slediti nizkim cenam. Južna Amerika je bila pred dvema letoma naš veliki odjemalec. Danes ne krije več potrebe pri nas. Španija nam je faktično tudi zaprta. Perspektiva je tedaj obupna. Vse države, v katere smo izvažali, kontingentirajo uvoz in kaj to pomeni specijelno za nas, nam predo-čuje razdelitev kontingenta za Francijo, kjer je bila za področje Zbornice za TOI v Ljubljani priznanih le dobra Vio celokupnega kontingenta. Končno pa naj konkretne številke pokažejo, da je naša lesna trgovina življenja in upoštevanja potrebna. Iz uradnih podatkov za leto 1929 vidimo, da imamo na področju Zbornice za TOI v Ljubljani 43°/o celokupne produkcije mehkega lesa, medtem ko jo odpade na področje sarajevske Zbornice le 30°/o. V naši banovini je 380 polno-jarmenikov (v Bosni le 280), okrog 2000 samic — vodnih žag (v Bosni le 179). Na našem področju imamo 139.000 gozdnih posestev, znatno večji letni prirastek, kakor n. pr. Bosna. Vendar pa moramo konstatirati, da se nas nikjer ne vidi in nikjer ne upošteva, dasiravno vrši pri nas lesna trgovina in industrija veliko večjo etično in socialno nalogo, kakor n. pr. Bosna z nekoliko velepodjetji, ki so državna, ali pa v rokah tujcev. Ako vse to upoštevamo, uvidimo, da pride naša moč in naša veljava do izraza le v organizaciji. Le s prizadevanjem jakih organizacij bodo morali končno prej ali slej pristopiti k sanaciji te važne stroke. V preteklem letu zaznamujemo v or-ganizatoričnem pokretu vsekakor razveseljiv korak naprej, posebno z ustanovitvijo sekcij lesnih trgovcev pri trgovskih gremijih, teh pomembnih celicah našega trgovskega organizatorič-nega gibanja. Delo teh gremijalnih sekcij se osredočuje pri Osrednji sekciji lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gre-mijev kot osrednji predstavnici našega celokupnega trgovskega gibanja. Osrednja sekcija je ona, ki deluje na izboljšanju nevzdržnih prilik in smotreno deluje tudi na ureditvi izvoza lesa. Večja lesno-industrijska podjetja so organizirana v lesnem oddelku Zveze industrij cev in naši gozdni posestniki imajo svoje šumsko udruženje. Vse te organizacije, ki delujejo na ohranitvi in razvoju našega gozdnega in lesnega gospodarstva pa tvorijo »šumsko gospodarsko eksekutivo«, ki naj bo glasnik in propagator teženj našega celokupnega prizadevanja ter borec za pravice in upoštevanje te važne gospodarske stroke. To kritično stanje, ki ga preživljamo, in ki grozi s popolnim upropaščenjem našega lesnega gospodarstva, mora vzbuditi v naših lesnih trgovcih zavest, da morajo združiti vse svoje sile v gre-mijalni organizaciji, dvigniti in ojačiti delo v gremijalnih sekcijah in podpirati stremljenja Osrednje sekcije, ki se kot neločljiv del Zveze trgovskih gremi-jev, odločno zavzema za koristi te važne panoge. šumsko-gospodarska eksekutiva poživlja radi tega vse šumske posestnike, da prijavijo svoj pristop podružnici šu-marskega udruženja ter da osnujejo šu-marske krožke v svojem okolišu; vse lesne industrijalee, da vstopijo v lesni odsek Zveze industrij cev. Vse lesno trgovstvo pa, da vneto sodeluje v pristojnih gremijih in niih sekcijah pod okriljem Zveze trgovskih gremijev. »Šumsko-gospodarska eksekutiva v Ljubljani.« Izvoz iz Jugoslavije Izvoz Jugoslavije v letih 1926 do 1931 se je takole oblikoval: Leto Tone Milijoni Din Na osebo 1926 4,884.i 00 7818-2 558 Din 1927 4,251.500 6400-2 457 1928 4,526.800 6444-7 460 ,. 1929 5,329.900 7921-7 566 .. 1930 4,733.200 6780-0 480 .. 1931 3,323.400 4800-9 343 „ Kakor vidimo, so številke preteklega leta najnižje; po vrednosti je zaostal lanski izvoz za maksiinom v letu 1929 za skoraj 40 odstotkov, za letom 1930 pa za ca. 29 odstotkov. Seveda je nakupna moč denarja danes drugačna kot leta 1929 ali 1930, toda dolgovi, naložbe i. dr. se vodi vse nespremenjeno naprej. Zanimiv je posebno izvoz na osebo; dočim je prišlo leta 1929 na vsakega prebivalca Jugoslavije 566 Din izvoza, je padel ta delež leta 1930 na 480 Din in lani na 343 Din. Rekordna množina leta 1929 je bila poleg drugega povzročena po velikem izvozu pšenice; ta izvoz je pozneje močno padel, iz vzrokov, o katerih se je že mnogo govorilo. Zlasti velik je padec v izvozu lesa, kojega vrednost je bila lani daleko pod polovično vrednostjo leta 1929., kajti tedaj je znašala 1630-3 mil. Din, lani pa le 856-8 mil. Din, kar je za 973-5 mil. Din ali ca. 53% manj kot leta 1929; to se pravi: lanski izvoz lesa vseh vrst je bil samo 47% onega iz leta 1929. Tu podamo seznam uvoza nekaterih najvažnejših predmetov v zadnjih treh, oziroma štirih letih. Omejimo se na vrednost, ki jo izrazimo v milijonih dinarjev. Les. 1029 Stavbni les 1398-0 Drva 142-7 Pragovi 170‘9 Leseno blago 118-7 1930 1931 115(3'9 668-8 79-t 51-6 142-0 97-3 75-7 39-1 Skupaj 1830-3 1453-7 856-8 Pšenica. 1928: 410 1930: 474 1929: 1230 1931: 475 Od maksima v letu 1929 do lani je padel izvoz pšenice za več kot 60 odstotkov. Koruza. 1928: 11 1930: 548 1929: 273 1931: 206 Vidimo, da izvoz koruze zelo koleba; lanski izvoz n. pr. je bil samo 37 %%, onega iz leta 1930. Sveže sadje. 1928: 111-9 1930: 291-8 1929: 126-7 1931: 136-7 Tudi tu velik padec, od 1. 1930 do 1931 za več kot 30 odstotkov. Vino. 1929: 24-7 1930: 48-4 1931: 51-8 ** Tu vidimo prijetno spremembo, zlasti če primerjamo leti 1929 in 1931. Konji. 1928: 89-5 1930: 61-9 1929: 88-5 1931: 49-9 Od 1929 do 1931 skoraj 44-odstcten padec, večji kot v številu kosov (37.000 in 25.300). Govedo. 1928: 283-6 1930: 308-5 1929: 276-0 1931: 205-5 Prva tri leta so precej enaka, a od 1930 na 1931 padec za 33 odstotkov; kosi 121.000 in 91.000. Prašiči. 1928: 323-6 1930: 284-6 1929: 334-6 1931: 285-0 Sicer tudi padec, a ne tako velik kot drugod: od 1929 na 1931 za 15 odstotkov; kosi 219.000 in 273.000. Perotnina. 192^: 38-6 1930: 112-9 1929: 43-9 1931: 105-1 Velik dvig od 1. 1929 na 1930, nato precej isto; vagoni 238, 283, 829 in 800. Jajca. 1928: 467-8 1930: 511-8 1929: 454-3 1931: 399-7 Od 1930 na 1931 padec 22 odstotkov. Baker. 1928: 315 1930: 498 1929: 449 1931: 291 Od 1930 na 1931 padec 40 odstotkov, ob približno istem številu vagonov, 2464 in 2266 (tu se dobro zrcali razvrednotenje bakra). Svinec. 1928: 54 1930: 40 1929: 45 1931: 27 Od 1930 na 1931 ca. 33-odstoton padec; vagoni 678 in 625. Kako si uredim knjigovodstvo V prvem članku s tem naslovom smo si predečih, k čemu nam je knjigovodstvo, kaj naj pokaže in kako se naj vodi, da odgovarja tudi predpisom zakona. V tem članku pa hočemo ugotoviti, na kakšne načine skuša praktično življenje doseči namene knjigovodstva. V trgovski praksi se uporabljata dva načina knjigovodstva. Enemu pravijo »enostavno« knjigovodstvo, drugemu pa »dvostavno« knjigovodstvo, katero se imenuje v svoji prvotni obliki tudi italijansko, ker se je v Italiji najprej vpeljalo in razširilo. Ta prvotna oblika dvostavnega knjigovodstva je pozneje doživela razne izpremem-be, za katere so se vpeljali novi nazivi kakor nemško, francosko in ne vem kakšno še knjigovodstvo. Pred leti so priporočali »reform« knjigovodstvo. Te oblike se danes malo uporabljajo, pač pa je mečno razširjeno takozvano amerikansko knjigovodstvo, ki pa ni drugega kot drugačna oblika dvostavnega knjigovodstva. Zadnje čase delijo mnogo reklame, ki pa ni popolnoma resnicoljubna, za kartotečno knjigovodstvo z najrazličnejšimi nazivi. Vse take in enake oblike knjigovodstva, katere se ponujajo kot nekaj posebnega in naprednega, so le otroci dvostavnega italijanskega knjigovodstva. Temelj jim je isti, le oblika jim je drugačna. Razmotrimo sedaj vrednost enostavnega in dvostavnega knjigovodstva. Takozvano enostavno knjigovodstvo sploh ne zasluži naziva knjigovodstvo in če se ne motim, na trgovskih strokovnih šolah Sploh več ne poučujejo tega »enostavnega« knjigovodstva. Ta način ne odgovarja potrebam trgovca in predpisom zakona, ne nudi podatkov za kalkulacijo in za ugotovitev uspeha našega dela. Ker je pa zelo veliko takih, ki se postavljajo s tem knjigovodstvom, si ga vseeno nekoliko oglejmo. Najenostavnejše knjigovodstvo imajo tisti, kateri sploh ničesar nimajo. Tudi takih imamo. Potem pridejo tisti, katerim baje zadostuje blagajniška knjiga. Nekoliko višje so se povspeli tisti, kateri že imajo štrace za odjemalce, ki potem plačajo na teden ali na mesec ali sploh nikoli. Še višje so tisti, kateri imajo že saldakonti, katero knjigo s ponosom imenujejo glavna knjiga ali še celo z Hauptbuch. Knjigovodstvo teh obsega že več premoženjskih delov. Vseeno pa ne omogoča resničnega pregleda premoženjskega položaja in vseh poslov. Mnogo bolj so se približali cilju tisti, kateri uporabljajo blagajniško knjigo z večjim številom stolpcev za prejemke in izdatke. Taki že imajo zanesljivo podlago za kalkulacijo, za napoved davkov in za ugotovitev uspeha njihovega trgovanja. Ti so že blizu dvostavnemu knjigovodstvu. Naziv knjigovodstvo zasluži res le dvostavno knjigovodstvo v vseh svojih obli-kih in tudi res nudi to, kar zahtevajo koristi trgovca in zakon. Ne priporočam prvotne oblike tega knjigovodstva, pač pa amerikansko in kartotečno obliko. Obe sta jako prikladni. Kartotečna ima le ta inedostatek, da je precej draga in navidezno ne odgovarja vsem zahtevam trgov, zakona glede knjigovodstva; v resnici je pa zadoščeno tudi predpisom zakona Krlor si namerava uvesti katero obliko dvostavnega knjigovodstva, naj poprej povpraša za nasvet kakega strokovnjaka v knjigovodstvu, kateri mu bo najbolj pošteno svetoval. Šele po zaslišanju izvedenca naj se odloči za obliko, ker v reklamah se marsikaj trdi, kar ni res. Nekateri mislijo pri besedi dvostavno, da bi imeli tudi dvojno delo in dvojne trošlce. Nedvomno je, da zahteva dvostavno knjigovodstvo nekaj več pameti in sposobnosti, toda ne v toliki meri, da bi to prekašalo njegove koristi. Ako pravimo, da je knjigovodstvo dvostavno, tedaj s tem še ni rečeno, da je z njim dvakrat več dela. Razlika ni v množini dela, ampak v načinu dela. Kdor rabi takozvano enostavno knjigovodstvo, s tem ni rečeno, da ima z njim manj dela, pač pa je gotovo to, da koncem poslovnega leta s svojim knjigovodstvom more ugotoviti le, ali in za koliko se je njegovo premoženje tekom leta zvečalo ali zmanjšalo, pa nič drugega. Dvostavno knjigovodstvo pa nam natančne pove, ne samo kolik je dobiček aii izguba, ampak nam pove tudi od kod in kje je ta, kakor nam tudi kaže kretanje vseh premoženjskih delov in obseg našega trgovskega poslovanja. Le dvostavno j knjigovodstvo nam kaže promet, troske, izvoz in obseg uspeha. Dvostavno knjigovodstvo se lahko tako prikroji, da ga more porabljati z malim trudom in z malenkostnimi troški tudi najmanjši trgovec in obrtnik. Marsikateremu sem svetoval, naj si uvede smotreno knjigovodstvo, da bo videl tudi iz knjig, kako je z njegovo trgovino. Večkrat pa slišim izgovore, da za njih ni primerno, da nimajo časa, bahači pa pravijo, da za njih je najbolše knjigovodstvo denarnica in glava. Ali ve takšen trgovec, kateri res veliko proda in zelo šari, da je njegova trgovina samo navidezno dobra, v ■ resnici pa ne donaša primernega zaslužka, kakoršen bi lahko bil? Tega mu ne pove njegova glava, tega mu nepobitno ne dokaže njegova blagajna, ampak bi mu točno povedale le knjige. Te dokazujejo s svojimi tihimi in vendar zgovornimi številkami. Številke knjigovodstva govore pravo govorico, one kažejo, kako stoji trgovec in kako gre trgovina. One tudi pokazujejo, če ima trgovec neznane družabnike v jemanju zaslužka in dobička. Ali razumete? Take govorice tudi ne govori takozvano enostavno knjigovodstvo. Danes se ne more nihče izgovarjati, da ne more vpeljati smotrenega knjigovodstva, ker ga n© razume. Imamo že precej pripomočkov, da se lahko vsak hitro seznani s knjigovodstvom. Navedem le dva pripomočka. V trgovskem koledarju za leto 1928 je kratko navadilo za amerikan-ski način. Potem je napisal in izdal prof. A. Sič prav priročno in lahko umljivo knjižico o knjigovodstvu. Tu imate za malenkosten denar dva praktična pripomočka za knjigovodstvo. Sičeva knjižica je posebno priporočljiva naraščaju. Tudi trgovske nadaljevalne šole posvečajo vso pažnjo dvostavnemu knjigovodstvu. To lahko posebno trdim o nadaljevalni šoli v Ljubljani. Znanje knjigovodstva je danes že jako razširjeno med trgovskimi nastavljenci in trgovskim naraščajem. Še na nekaj opozarjam. Prej ali slej se bo moralo nehati s prakso, da bo trgovec skušal dokazovati svoje trditve in zahteve s kako nesešteto in nezaključeno blagajniško knjigo in pa s površno štraco ali z enako knjigo dolžnikov. Je že čas, da se izvedenci za knjigovodstvo ne zadovoljujemo več s takim nezadostnim knjigovodstvom, posebno če delamo po nalogu sodišča. Kdor hoče kaj dokazovati, naj dokazuje s pravilnim knjigovodstvom, ne pa s »svojim« knjigovodstvom, ki ga ima po »svoje«. Te pripombe gredo posebno na račun tistih, ki so v poravnavi ali v konkurzu. Vemo, da v nesrečo zaidejo tako poštenjaki s popolnoma čisto vestjo, kakor tudi taki, kateri nimajo čiste vesti in čistih rok, ampak hočejo napraviti kupčijo s svojo poravnavo. Kako moremo z zanesljivostjo ločiti enega od drugega? To je mogoče le s smo-trenim knjigovodstvom, kar je le dvostavno knjigovodstvo v svojih oblikah. Prizadeti upniki stavljajo različne predloge, s katerimi se hočejo ščititi pred nepoštenimi dolžniki v slučaju insolvence. Zdi se mi, da doslej še nihče ni vzel na misel sistematičnega knjigovodstva, katero edino more dati podlago za presojo insol-ventnega trgovca. Enkrat sem pač slišal: »Kaj tvoje bukla, v te se lahko vse zapiše.« Res je, da se lahko vse zapiše ali v buklah dvostavnega knjigovodstva se pa tudi lahko vse najde. Tudi največji umetniki v falzificiranju poslovnih knjig ne morejo svojih potvorb tako skriti, da bi se jih ne moglo najti. Italijanski menih Pacioli ali kakor se je že pisal, ki je vpeljal dvostavno knjigovodstvo, je tako imenitno napravil, da ni mogoče prikriti nepoštenih vknjižb, ampak se lahko ped gotovimi pogoji in z več ali manj truda vsaka ugotovi. KONTROLA NAD TRGOVSKIMI POTNIKI RADI PLAČILA DAVKOV V VRBASKI BANOVINI Banska uprava Vrbaske banovine je za kontrolo trgovskih potnikov in potujočih agentov izaala nastopni predpis: 1. 'trgovski potniki in agenti, ki so v službenem razmerju, morajo na potovanju tudi dokazati, da so davek plačali in s.cer s knjižico o usiužbeuskem davku, katero morajo imeti po odredbi čl. 98/1. zakona o neposrednih) davkih; 2. Trgovski potniki in agenti, ki se s tem poslom bavijo kot s (samostojnim poklicem, plačujejo pavšalni davek letnih 1-000 Din in morejo plačilo dokazati z davčno karto po čl. 157/5 navedenega zakona; 3. Trgovci in taki trgovski potniki in agenti, ki svoje posie redno opravljajo na enem kraju ter samo izjemoma potujejo po poslih od kraja do kraja, spadajo po-d pridobnino, katero odmerja davčni odbor. Na potu morajo dokazati, da so davek plačali z davčno knjižico po čl. 157, odstavek 1. zakona o neposrednem davku; 4. Inozemski potujoči trgovci in agenti so v vsakem slučaju dolžni, da plačajo pavšalni davek letnih dinarjev 1.000-— in dokažejo na potu plačilo z davčno karto po čl. 157 odstavek 5. navedenega zakona. Ako se trgovski potniki in potujoči agenti zalotijo na potu brez navedenih dokazil, s morajo prijaviti krajevno pristojni davčni oblasti, da izvede preti njim zakoniti postopek. % svetit Knjigovoostvo VSAK DAN BILANCA ..KARTOTEKA- d. z o. i. Ljubljana, belenburgova 6/1 Telefon štev. 33-58 DRAŽBA KOŽ DIVJIH ŽIVALI V LJUBLJANI Poročilo »Divje kože« o dražbi kož divjih živali dne 25. in 26. januarja 1932 v Ljubljani pravi: Količina na dražbo poslanga blaga je bila zadovoljiva, manj pa kvaliteta kožuhovine, ki je radi mile zime in nezadostnega snega znatno slabša od lanskoletne. Zato se je tudi doseglo za izredno lepe komade zelo visoke cene, ki znatno presegajo one na inozemskih tržiščih. Po pio-veni„enci se je izdražilo 60% blaga iz dravske banovine in 40% iz ostalih krajev naše države, zlasti iz Bosne, Dalmacije in Hrvat-ske. Kupcev je bilo dovoljno število. Došli so iz naše države pa tudi iz inozemstva, Italije, Avstrje, Nemčije, Anglije in Švedske. Kupci iz severozapadnih držav so se zanimali zlasti za gorske lisice in temne kune zlatice. Ljubljansko tržišče je bilo dobro založeno z lisicami, kunami belicami in zajci. Kupci so se zanimai zasti za dobro kožuhovino in to gorske lisice, kune belice, dihurje in jazbece. V tej kožuhovini je tendenca čvrsta, v ostalih vrstah pa pada, vendar pa kažejo znaki, da se bodo sedanje cene ustalile. V prostem prometu so se prodajale kože za 20 in več odstotkov ceneje kot izkazuje notacija dražbe. Dosežene cene: Lisica gorska Lisica poljska Nekaj komadov izredno dobrih gorskih lisic Kune zlatice, temne Kune zlatice, svetle Kune belice Dihurji Veverice Divje mačke potegnili nazaj, ker prenizka cena. Divji zajci Jazbeci Srne Domači zajci Domače mačke Polhi Medvedov ,ih volkov je bilo samo nekaj komadov. Prihodnja dražba divjih živali se vrši dne 21. marca 1932 na ljubljanskem velesejmu. »Divja koža«. fkidkjKnpaSaunjj G. DARATOS & CO., PATRAS, GRČIJA, se zanima za zastopstvo naših solidnih lesnih tvrdk za Grčijo, zlasti tudi za upognjeno pohištvo. Din 200 — 250 170 — 220 300 560 600 450 — 500 560 90 4 620 120 Konjunktura v Češkoslovaški je v znamenju nadaljnega padanja; zaposlenost industrije je trpela v zadnjem času na padanju izvoza, ki se zelo težavno oblikuje, število brezposelnih je naraslo. Češkoslovaška Narodna banka bo izplačala iz čistega dobička v znesku 33,765-000 Ko (lani 51,639.000) dividendo 235 Kč proti 280 Kč v preteklem letu. Preko Sušaka hočejo v bodoče usmeriti velike letne tobačne transporte državne monopolne uprave, zlasti one iz Hercegovine. V borbi proti tihotapstvu v Turčiji je pričelo na podlagi novega zakona delovati 15 posebnih sodišč; poleg tega bodo napravili še tri posebna vojaška sodišča. Iz Grčije v Sev. Ameriko hoče otvoriti promet Narodna grška plovna družba z državno pomočjo. Osemkrat tja in osemkrat nazaj bo prometoval 14.060 tonski parnik. Pridelek pšenice -v Kanadi v preteklem letu je cenjen na 304 milijone bušljev proti j 397 milijonom v letu prej, skupna vrednost •; pridelka pa na 325 milijonov dolarjev proti J 662 milijonom. Železnice v USA se nahajajo v brezup- | nem položaju; 72 družb dolguje 80 milijo-|| nov dolarjev. Pcgajauja z nastavljenci gle-f de 10,odstotnega znižanja plač niso imela ; doslej nobenega uspeha. Gossova pivovarna razdeljuje 9 odstotno dividendo proti 10%% v preteklenif letu. Bolgarija, izjavlja, da ne mere več pla- j čevati obresti od svojih dveh velikih ino-1 zemskih posojil. Brezposelnih v Nemčiji navajajo 5 milij-i 906.000; spričo eksportnega previška treh j milijard mark, obstoječega povečini iz in-1 dustrijskdh izdelkov, se nam zdi število brezposelnih preveliko, pretirano. Trgovska bilanca Ogrske za preteklo leto izkazuje 570’6 mil. pengo izvoza in 543'7 mil. pengo uvoza, torej aktivum 26'9 I mil. pengo proti lanskemu aktivu 88'3 mil ? »Iznia«, mednarodni kartel tračnic, j0 ostala pri funtu, ki ga je bila hotela zaradi kolebanja zamenjati s kakšno drugo vred'| noto. Za podporo brezposelnih v USA so do-j ločili 125 milijonov dolarjev, ki jim bo sledilo pozneje nadaljnih 250 milijonov. Za omiljenje brezposelnosti v Francij1 so pričeli z velikimi javnimi deli za katere je namenjenih zaenkrat 1200 milijonov frankov. Vrh tega je notranje ministrstvo dovolilo občinam kredit 275 milijonov frankov po nizki obrestni meri z8 zgradbo vodovodov itd. Zvezna rezervna banka v Ncw YorU® izkazuje za preteklo leto samo 153 milj0' nov dolarjev čistega dobička proti 459 m>' lijcnom v, letu 1930. Zaloge kave v Braziliji rastejo dalje, Čfr prav so uničili že več milijonov vreč kave-Zaloge v Sao Paulo so narasle na 25 m1' lijonov 600.000 vreč. Francoska banka izkazuje za 69.840 mfl zlata; kritje vseh bančnih obveznosti j® 62-28 odstotno. Trgovska bilanca Avstrije v pretekle®1 letu je bila ob splošnem nazadovanju p0, sivna za 868 milijonov šilingov. Izvoz I8' brikatov je padel za 27 odstotkov. Največja brusilnica demantov v Ajd' werpu je prenehala obratovati, Rose®' strauch Freres. Deficit znaša baje 100 3-50 60 belg. frankov. Polom tega podjetja bo im^i tudi še insolvend' za posledico najbrž drugih podjetij. Grčija odločno dementira vse vesti gm de moratorija za zunanje dolgove in pravV da bo v februarju vse zadevne obvezno8’': natančno izpolnila. Ogri in Angleži se pogajajo glede zai®f njave ogrskih prašičev za angleško boi® baževo prejo. Devizne težkoče onem čajo Ogrcm nakup preje denarnim po Opozorilo trgovcem. opozarja svoje člane, — Gremij trgov®8 naj vložijo pra $ časno, t. j. do 5. februarja, pridobninsl' prijave, rentne prijave pa do 15. feb1; arja pri davčni upravi v Celju, ker b° morali sicer plačati 3, oziroma 10-odst°’ povišek na državni davek. — Načelstvo- Avstrijske in madžarske valutne odredbe in naš tujski promet V »Jugoslovanskem Lloydu« piše o tem predmetu g. J. S. Vrignanin med drugim sledeče: Letošnja kampanja za tujski promet stoji pred ne lahko nalogo, kako premagati številne valutne odredbe v Avstriji in Madžarski, ki tako zelo otežkcčujejo vsak razvoj tujskega prometa. Že dejstvo samo, da vlada v svetu gospodarska kriza, ne-povoljno vpliva na razvoj tujskega prometa. Teda to nepriliko je mogoče paralizirati s tem, da se cene po naših letovišči^ čimbolj znižajo. Veliko težje pa je priti v oko m valutarnim določbam raznih držav. Tako n. pr. ne smejo avstrijski državljani vzeti s seboj ko potujejo v inozemstvo, več kakor 3500 Din, madžarski pa celo ne več kot 2C00 Din. Pač pa je našim državljanom dovoljeno vzeti s seboj v inozemstvo do 10.000 Din. Jasno je, da je namen teh avstrijskih in madžarskih določb ta, da bi njih državljani ne potovali v inozemstvo, kajti dopustni zneski so tako malenkostni, da se z njimi ne upa nihče na pot. Če sedaj pomislimo, da so znašali lani skupni dohodki tujskega prometa od avstrijskih in madžarskih državljanov okroglo 400 milj. Din in če upoštevamo, da bi se ti dohodki letos zmanjšali radi krize mogoče za 2C0 mil.,. Din, tedaj vidimo, da še vedno ostane znesek, o katerem moramo voditi račun- Sicer nam ni znano, koliko naši državljani potrošijo v istih državah, gotovo pa je, da so tudi te vsote velike. Potrebno bi bilo zato v interesu obojih držav, da se to vprašanje sporazumno uredi ali pa tudi našim državljanom prepove jemati s seboj več kakor dopuščajo te države svojim. Druqa težkoča pa obstoja še v tem, da niti šiling in niti pengo pri nas ne noti-rata ter ju naše banke sploh ne smejo sprejemati. Avstrijski in madžarski državljani, ki bi prihajali k nam, bi torej morali s seboj prinesti kako tujo valuto, ki pri nas nctira. Gotovo bo ta ovira odvrnila od nas še tistih par tujcev, ki bi sicer prišli, zlasti še, če pomislimo, da v Italiji sprejemajo in menjujejo povsod i šilinge i pengo. Potrebno in v interesu našega tujskega prometa bi bilo zato, da bi Narodna banka določevala izven borze tečaje teh dveh plačilnih sredstev, če se že noče sploh dovoliti, da smejo naše banke svobodno obeh zamenjavati. Vse te korake je pa treba nujno' pod-vzeti, kajti avstrijski in madžarski, turisti začno prihajati k nam že s februarjem. Socijalno zavarovanje obrtnikov (Poročilo predsednika Obrtnega društva v Ljubljani g. večeru ‘21. t. m.) Jos. Rebeka na društvenem Par statističnih prometnih , podatkov Dohodki potniškega prometa so bili v )■ 1931. sledeči: Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust Din 53,205.860- -„ 46,189.002-— „ 56,952.040--„ 71,310.924-— „ 63,590.827'— „ 63,948 543-— „ *75,i64.93i-— „ 82,372.327-— Dohodki blagovnega prometa so v istem razdobju znašali: Januar Din 117,290.158-— Februar 19 113,402 009-— Marec 99 127,434.419-— April 99 132,317.700'- Maj 99 154,779.550-— Junij 99 146,823.026-— Julij 9> 143,390.084-— Avgust „ 161,044.822- Ena izmed glavnih pridobitev novega zakona o obrtih je zavarovanje obrtnikov zoper bolezen, za onemoglost, starost, smrt in zoper nezgode. Vsi obrtniki brez izjeme smo določilo novega obrtnega zakona, ki nam zagarantira zavarovanje, najtopleje pozdravili. To določilo smo z velikim zadoščenjem sprejeli zlasti mi, slovenski obrtniki, ker je šla prva inicijativa in pobuda za obvezno zavarovanje obrtnikov prav iz naših vrst. Ponosni smo na to, ker smo vzeli na sebe akcijo za dosego so-eijalnega zavarovanja našega stanu še v času, ko med obrtništvom v drugih pokrajinah za to ni bilo mnogo smisla in smo morali biti pripravljeni na to, da bomo v svojih stremljenjih za uresničenje te zahteve naleteli, ako ne na odpor, pa vsaj na nerazumevanje in mlačnost. Našim zahtevam so se počasi pridružili 'tudi tovariši iz drugih pokrajin in končno se je posrečilo prepričati tudi merodajne vladne faktorje, da so uzakonili določilo, po katerem bo tudi obrtnik zavarovan za vse primere bolezni in nezgod, pa tudi za delanezmož-nost, ki ga doleti ob onemoglosti in starosti. — i Določilo novega obrtnega zakona po- ! oblašča ministra trgovine in industrije, da NEPOSREDNI DAVKI | ,predpišo v sporazumu z ministrom za so- Pcd tem naslovom je izdala Kmetijska j cijalno politiko in narodno zdravje ter po malica pregled najvažnejših davčnih za- Število natovorjenih in pretovorjenih vagonov se je kretalo tako-le: 1930 1931 Januar 122.439 119.602 Februar 119.669 106.535 Marec 130-371 132.259 April 133.796 135.428 Maj 184.370 148.135 Junij. 149.013 153.480 Julij 161.178 161.372 Avgust 168.114 184 247 September 190.216 179.669 Oktober 197.034 188.349 November 171.009 161.689 December 134.719 — Osebje: Vsega skupaj je bilo v 1. 1930. zaposlenih 76.951 oseb, v primeri 3 75-635 v 1. 1929., 72.863 v 1. 1928. in 70.473 v letu 1^27., torej je znašal prirastek v 1. 1930. >316 oseb ali 1-83%. Na 1 km eksplcatacijske dolžine odpade v 1- 1930. 8-34 (oziroma v prejšnjih letih: 8H 803, 7-87) oseb. V tujih državah: Avstriji: 13-92, Češkoslovaški 12/87, Madžarski 8-07, Romuniji 8-74, Bolgariji 5-43, Grčiji 5-36, Italiji 9-61, Nemčiji 12-67, Franciji P. L. M 12-93, Nord 20-26, Etat 1003. Tekom 1. 1931. je prejela naša država po-B. C. C. Bruxelles na račun inozemskega prometa vsega skupaj 208,62..291-81 dinarjev v primeri z 1. 1930, ko je ta znesek znašal 237,766.055-13 Din; za 1. 1929 je znašal Din 214.431.753-12, 1. 19‘JS Din 195.458.240-56, 1. 1927 Din 138,277.669-GO. 1- 1M6 Din 151,455.727-31 in 1. 1925 Din 20,591.820 06. (Po »Saobracajnem pregledu« ) DIREKTNA TRANSPORTNA TARTFA MED JUGOSLAVIJO IN TURČIJO Generalna direkcija jugosldvanskih železnic naznanja, da bo že v tekočem letu izdelana direktna blagovna tarifa za promet med Jugoslavijo in Turčijo. Jugoslavija eksportira emajlno posodo, hmelj in ženske klobuke. Iz Turčije se eksportira v Jugoslavijo fini stavbni les, bombaževa vlakna, oljna semena, posušene kože ovac, Roved in koz, ter navita surova svila. kanskih določb, ki ga je sestavil višji finančni svetnik g. Josip Mosetich v Ljubljani. Po namenu pisatelja naj knjižica omogoči davčnim zavezancem proučevanje davčnih zakonov, zlasti glede vprašanj vsakdanjega življenja- Knjiga v polni meri izpolnjuje svoj namen. V splošnem delu nas seznanja z značajem davka, s finančno upravo in "nekaterimi važnejšimi davčno-tehniškimi izrazi, na kar nam v pcglavju neposredni davki tolmači zakonita določila o posameznih davčnih vrstah večinoma v vprašanjih in odgovorih. V tem poglavju je posebno temeljito obdelano vprašanje davka na poslovni promet, ki daje posebno* v zadnjem času, ko se je v okvirju t9 davčne vrste pričel pobirati skupni davek, v praksi posameznim davkoplačevalcem precej težav. V nadaljnih poglavjih so nr iahko razumljiv način raztolmačeni med-pisi o priredbenem postopanju, to je v davčnih prijavah o davčnih odborih, o odmeri davka, o pritožbah itd.' Važno je tudi poglavje, ki razpravlja o pobiranju in prisilnem izterjanju davka in o kazenskem postopku. Tako lepega celotnega pregleda o naših neposrednih davkih do zdaj še nismo imeli. G. pisatelj, ki sam praktično sodeluje v naši davčni upravi, je v knjigi nanizal res one podatke, katere davkoplačevalec živo potrebuje v praktičnem življenju, kadar prihaja v stik z davčno u-pravo. Povsod je v knjigi navedel tudi zakonita določila tako, da jo bo mogel s pridom uporabljati tudi oni, ki se hoče o posameznih vprašanjih še podrobnejše informirati, ker dobi v knjigi citate ki mu dajejo pregled o vseh izpremembah predpisov, ki so bili uveljavljeni v poznejših zakonih, pravilnikih, razpisih ali navodilih. Na ta način je knjiga na praktičnosti pridobila, ker daje obenem popolen pregled davčne zakonodaje izza izenačenja naših neposrednih davkov. Knjigo našim gospodarjem toplo priporočamo. Ker je izšla samo v omejenem številu izvodov, naj jo oni, ki na njo reflektirajo, čimpreje naroče. N a roči'a sprejema Kmetijska ma tiča. Cena znaša 30 Din. PREPARAT »FITONIN« ZA TELESNE POŠKODBE V INDUSTRIJAH Društvo »Fiton« iz Splita je prosilo ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja, da bi priporočilo inšpekcijam dela, da posredujejo pri tovarnah in dr., naj bi uporabljale preparat »F it o n in« kot sredstvo za prvo pomoč pri vseh telesnih poškodbah. Ministrstvo je poslalo tvrdkino prošnjo stalnemu strokovnemu svetu za preiskavo lekov, ki se je izjavil, da se preparat »Fitcnin« more sprejeti in odobriti kot lek s posebnim zaščitenim imenom po § 5, toč. 1 b, pravilnika o zdravilih in zdravilnih speci alitetah in da se preparat sme priporočiti v uporabo. Ker je preparat preiskan po zdravstvenih institucijah (Higi-jenski zavod v Zagrebu) in priporočen od zdravnikov ter ga poleg tega razpečava domača industrija, se uporaba tega preparata priporoča vsem našim podjetjem. zaslišanju zbornic v dveh letih uredbo organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja obrtnikov. Zakon pooblašča torej ministra, da najkasneje v dveh letih izda zadevno uredbo. Po zakonu bo zavarovanje obvezno za vse obrtnike za bolezen, za onemoglost, starost in smrt in zoper nezgode, do-čim prepušča zakon, da se določi organizacija, način in pogoji zavarovanja s posebno uredbo. Z gornjim določilom je bilo ustreženo predvsem naši zahtevi, da bodi zavarovanje obvezno in ne fakultatvno, kajti le zakonita obveznost za zavarovanje nam mere garantirati dobro uspevanje ter tako organizacijo tega zavarovanja, da bo moglo naše zavarovanje doseči namene, ki smo si jih stavili, ko se je med nami porodila misel po zavarovanju. Socijalna veda in praktične izkušnje nas učijo, da prostovoljno zavarovanje ne more z uspehom vršiti socijalnih funkcij zavarovanja. Vidimo, da se pri prostovoljnem zavarovanju zavarujejo le oni, ki skoro s sigurnostjo pričakujejo, da bodo to zavarovanje v doglednem času potrebovali, ker ne bodo mogli ob primerih bolezni sami kriti stroškov za škodljive posledice bolezni, nesreč ali onemoglosti. Pri prostovoljnem zavarovanju se zavarujejo zato samo revnejši mali obrtniki, ki se preživljajo s svojim delom od dneva v dan in nimajo nikakih prihrankov za slučaje bolezni, kaj še za slučaje nesreče, onemoglosti in starosti, dočim vedno ni mogoče pridobiti za prostovoljno zavarovanje premožnejših obrtnikov. Vidimo zato, da so pri prostovoljnem zavarovanju združeni povprečno samo slabi l iziki, dočim se obrtnik, ki predstavlja dober riziko, prostovoljno ne zavaruje. Obrtniki, ki so v srečnem položaju, da se jim ni bati težkih materijalnih stroškov, ki nastanejo za njega in za njegove svojce ob primerih bolezni, so pa zelo redki. Velika konkurenca in v povojni dobi postopno napredujoče obubežanje obrtništva Je sproletariziralo ves naš stan in nezavarovan obrtnik je danes v življenjskih krizah, ki zadenejo njega ali njegovo družino, v težjem gmotnem položaju, kakor je njegov zavarovani pomočnik in delavec. V vsakdanjem življenju vidimo številno primerov, ko propadajo cele obrtniške družine radi bolezni ali nesreče. Mnoge družine, ki so prišle ob svoj kruh radi onemoglosti ali smrti družinskega očeta, so predane na milost in nemilost javnosti ali občine. Dnevno naletimo na primere, ki nam očito kažejo, da je danes usoda obrtniške družine, ki pride ob svoje dohodke radi bolezni ali nesreče družinskega očeta, prav tako težka in kruta, ako ne težja, kot je useda delavske družine. Med nami so zelo redki obrtniki, ki imajo tolike prihranke, da bi mogli kriti sami in brez težkih finančnih posledic bolniške stroške za sebe in svoje rodbinske člane. Kogar doleti bolezen ali nesreča, je dane« materijelno v težjem položaju, kot je delavec odnosno njegova družina, za katerega se je uvedlo pri nas obvezno zavarovanje že pred 40 leti. Še težji je položaj obrtniške družine, ako postane družinski oče predčasno delanezmežen, ali ga pa doleti smrt še predno si je mogel vzgojiti sina-nasled-nika v obrti in s tem preskrbeti s kruhom svojce. Zato je bila edino pravilna naša teza, da bodi zavarovanje obvezno za vse obrtnike brez izjeme ne glede na njihov gospodarski položaj. S tem se razširi rizikevo vzajemno skupnost in ob velikem številu zavarovancev se bodo tudi z majhnimi prispevki dale doseči zadovoljive dajatve. Z zakonom je torej določena obveznost vseh obrtnikov za zavarovanje in uredba ne bo mogla od te obveznosti oprostiti nobenega, prav tako kakor je to pri delavskem zavarovanju, kjer morajo biti zavarovani vsi, od zadnjega vajenca pa do najvišjega ravnatelja. Zakon pripušča uredbi le organizacijo, način in pogoje zavarovanja. To zakonsko določilo nam nudi možnost, da o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja odločamo sami in da se z uredbo ustvari organizacijo tako, kakor to najbolj odgovarja našim stvarnim prilikam, našim potrebam in našemu položaju. Zakon določa v tem oziru le to, da je zavarovanje izvesti za področje ene ali dveh banovin in da se sme za zavarovanje ustanoviti skupen sklad ločeno ali v okviru obstoječih podobnih zavodov ali kreditnih ustanov za področje ene ali več banovin. (Dalje prihodnjič.) Navodila za ureditev državnih gozdov G. minister za šume in rude je izdal na podlagi gozdnega zakona navodila za ureditev državnih gozdov. Naloga teh navodil je: 1. pokazati točno stanje gozdov, 2. določiti smernice za bodoče gospodarstvo v državnih gozdovih in 3. podati vse mere, ki naj se podvzamejo za čim racijonalnejše gospodarstvo v vseh državnih gozdovih. Vsa navodila so strogo strokovne narave in določajo, da je treba izkoriščati državne gozdove točno po navodilih gospodarskih načrtov. Navodila se tičejo vseh državnih gozdov tako onih, v katerih je že vpeljano najintenzivneje gospodarstvo, kakor tudi onih, kjer je to na še primitivni stopnji. Razumljivo je radi tega, da so tudi navodila različna za ene ter za druge gozdove. Navodila predvidevajo zato tri načine za ureditev gozdov: 1. gospodarski načrt, 2. začasni gospodarski načrt in 3. inventuro gozdov z načrtom sečnje. Prvi načrt predstavlja definitivno ureditev gotovih gozdov, dočim tvorita ostala dva le njih začasno ureditev v svrho uvedbe vsaj začasnega umnega gospodarstva v teh gozdovih. Ti začasni načrti se bodo zamenjali na stalne takoj, ko bodo prilike to dopuščale. Gospodarski načrt se tiče le onih gozdov, pri katerih je mogoče misliti, z ozirom na katastrsko ureditev ter gospodarske in prometne pogoje, na intenzivno in racij onalno gospodarstvo. Za vse druge gozdove veljata ostala dva načrta in sicer tretji, tam, kjer so gospodarske prilike povoljne, toda še ne regulirani pravni odnošaji in kjer je treba v čim krajšem času in s čim manj stroški pokazati pravo stanje gozdov. Začasni gospodarski načrt se pa tiče onih gozdov, kjer sicer niso še urejene vse gospodarske prilike, kjer pa je že možno misliti na intenzivno gospodarstvo. V kateri tip gozdov spada posamezni gozdni kompleks, to določa minister za gozdove in rude na predlog posameznih Direkcij. Navodila tudi priporočajo, naj bi se posamezne tipe gozdov uredilo po čim večjih površinah. S posebnim dovoljenjem ministrstva za šume in rude se sme pri enem samem kompleksu združiti vse tri tipe, če to zahtevajo gospodarske prilike. Navodila določajo, da je treba izbega-vati razne formule za ureditev državnih gozdov. Za začasne ureditvene elaborate so favorizirane sečnje, na osnovi katerih se določajo dohodki z ozirom na faktično strukturo poedinih sestavin gozda. Za sečnjo je nredvldena tkz. kontrolna metoda ureditve gozdov, ki predpostavlja možnost, da se ta metoda pri- lagodi našim prilikam in potrebam. Kontrolna metoda pa je nemogoča v gozdovih v obliki pragozdov in povsod tam, kjer gospodarske prilike tega ne dopuščajo. Navodila dalje določajo, da je treba v roku od 5—20 let izdelati za vse državne gozdove odgovarjajoče ureditvene elaborate. V svrho ugotovitve vsega dela za bodoče in z ozirom na to tudi intenziteto posameznih gozdov mora vsaka direkcija v teku 4 mesecev sestaviti splošni program vseh ureditvenih del za svoje področje. Osnovo temu programu naj tvorijo sedanji elaborati, kakor tudi splošne prilike. Ta splošni program pa je potreben zato, da bo mogoče pribaviti pravočasno potrebna finančna sredstva in pripraviti na izdelavo programa potrebna osebje. Program za sečnjo se izdeluje za dobo 10—20 let, med tem ko se prehodni program, kakor tudi program glede ohranitve gozdov sestavlja za dobo 10 let. Vsa ta navodila za ureditev državnih gozdov bodo pozneje služila tudi za ureditev privatnih gozdov, kakor to posnemamo iz »Trgovinskega glasnika«. Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Xjiil)lj,nialm bor\a Tečaj 29. januarja 1932. Povp a-sevanie 1 'in Ponudne Oin DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold 226135 2272*71 1 erlin 1O0 tvl —•— Bruselj 100 belg ... 783 19 " 787 13 Budimpešta 100 pen"* •— -*— -u Uto (r 1096*15 1101*65 • •nHort t fijnt 104-47 190-07 Newyork 100 dol., kabel 56 7 73 5615 99 .\ewyurK 100 Uolarje* 5595 7! 5623 09 Karu 100 Ir z-n 11 222 2 5 Bragn UM) kron lbO'38 167-24 Stockholm 100 Šved kr •— I rit 1(M) lir 280 94 283 34 Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 400 zvitkov brzinomerilnili trakov.. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOl, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1(30.000 komadov kuvert. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov grl »Swan« za električne žarulje ter glede dobave 15 komadov smirkovih plošč. — (Predmetni oglasi z natačnejšimi podatki so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dobava čevljev in platna. Dne 10. marca t. 1. se bo vršila v Kairu licitacija glede dobave ca. 2100 parov čevljev in svilenega platna za poštnc-telegraisko osebje. Pogoji so interesentom na razpolago pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Oddaja prenosa artilerijske municije in drugega vojnega materijala se bo vršila potom ustmene licitacije dne 29. februarja t 1. pri Komandi 111. armijske oblasti v Skoplju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) . D b.,ve. Direkcijo držav .epa rudnika Kreka sprejema do 4. februarja t. 1 ponudbe glede dobave železne in poi inkane pločevine. — Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 6 februarj > t. I ponudbe glede dobave pisarniškega materijala (papir, kopirni papir, traki za pisalne stroje iid). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. feb. ponudbe glede dobave 1 gumijeve cev , 200 kg železne paljene ž ce, 1*0 kg vijakov z malicami in 10 komadov staufer-jevih mazalic ter glede dobave 20 komadov spiralnih sv* drov.— Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 15 februarja t.,1. ponudbe glede dobave 5000 kg olja za mazanje jamskih vagonet. Dne 24 februarja 1.1. se bo vršila pri Direkciji državnih železn c v Sarajevu ofertna licilaci a glede dobave 120 000 komadov opeke (Predmetni og'asi z natančnejšimi podalki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled) Oddaja zgradb- in za val*«* van ja in-dust iiskeg« ti a v Vrapč** pri Z grel u se bo vršila potom oferine licitacije dne 1 > februarja t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.' Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«! ?ntia jtprpčila Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 7 konj, 9 bikov, 107 volov, 266 krav in 6 telet, skupaj 395 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 26. januarja 1932 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 4 do 5, poldebeli voli 2-50 do 3-75, plemenski voli 4 do 4*50, biki za klanje 3 do 3*75, klavne krave debele 3 do 4, plemenske krave 2-50 do 2-75, krave za klobasarje 1-25 do T50, molzne krave 2-25 do 3-25, breje krave 2*25 do 3-25, mlada živina 2-50 do 4*25, teleta 4*50 do 6-50. Prodanih je bilo 240 komadov. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg Din 10 do 12, II. vrste 6 do 8, meso od bikov, krav, telic 4 do 6, telečje meso 1. vrste 12—14, II. vrste 8 do 10, svinjsko meso sveže 8 do 14 Din. 11 Kredilni zaved z« fegcvinc in industrijc> Ljubljana, Preše rnov a ul. 5C tv lastnem poslopju} Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806. - Peterson International Banking Code O b resto va n j e vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, piedujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. iCniY©z Grosuplje domač slovenski izde?ek Svoji k svojem! Tovarna mol voza iai vrvarna «L dL Cerosuplje pri Ljubljana ^Brzojavi: ŽKrispercoloniale JCjubl/ana — ‘Gele/on št. 2263 Ani. Krisper Colon iale Častnik: Jostp.Vevlič 1 Veletrgovina koloni-jalne robe. Veleprožuma kave. ŠMtini za dišuve. ‘Gočna postrežba. Ijublja nti iDunajska cesta 33 ‘Ustanovljeno leta 19'.0 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. ^Mineralne vode. Ceniki na razpolago. Iv. Brunčič stavbni in pohiitveni |ileik in liča Izvršuje vsa v to stroko spada ioča dela ler se toplo priporo-a cenjenim naročnikom. Ljubljana, Kolodvor >ka 2) Ceno zmerne, delo solidno, postrežba točna Teleion S 4-/€ ‘Grgovci in industrijci 1 T gcrov&fei list se priporoča za in s er ir an j e ! KLIŠE) I vse/i vrsl por •folog ra fij a h~ ali risbah. t x r š M/e najscrlidn Gjše h I €9 ST-DEU 11U B tl /t N A DALMATINOVA 13 tsrejv,- ${•>"' • v* r**s'J •. W' fart ♦ •Cii. GRADBENO PODJETJE IN TEHNlfNA PISARNA • • MIROSLAV ZIIP Al - Ljubljana STAVBENIK Poštni ček. račun štev. 12 834 Telefon štev. 2103 Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. © Spiejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke © Tehnična mnenja • Zastopstvo strank v tehničn h zadevah (l vrsiUramke, uradni ne,časopise. knjige. večiat; TISKARNA MERKUR LlUBUANA.SRIGORCICEVA51.23 <3e[-25-S%deLtgram:inskama11lerkur $ j s 2ldea\ Najboljši strojil Vsak faupec najboljša referenca? Tudi na obroke dobavi tvrdka Tite ftex C©. Ustanovljeno leta 1906 ŽZjubljtma fjivadtišče 1C Telefon 22~e& Magreb Sa\mište 56 Ustanovljeno leta 1906 Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja. O. MICHALEK, Ljubljana.