Prit ni n
rial
II. izdaja.
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razve«
? ponedeljkih la dnevih p« praznikih. Posamezna itevilk* Din 1*—, lanskoletne 2'—; me-•ečns naročnina Din 20—,za tujino 80’—. Uredništvo ? Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 30-70. 30-Rfl !n 30-71
Jugoslovan
Rokoplio« o■ vračam«.
Oglas! po tarifi la dogovorit D p rt ti
v Ljubljani. GradISČe 4, tel. 30-88. Podružnic« v Mariboru, Aleksandrova cesta St 24, tel 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. Ček. ral!.! Ljubljana 15.621.
St. 69
Ljubljana, sreda, dne 25. marca 1931
Leto II.
Dr. Kitter,
direktor v nemškem zunanjem ministrstvu, ki je skupno z ministrom Curtiusom vodil za Nemčijo pogajanja za carinsko unijo z Avstrijo.
Seja komisije za Panevropo
Pariz, 24. marca. AA. Pod predsedstvom francoskega ministra zunanjih zadev g. Brianda je pododbor komisije za evropska vprašanja imel danes dopoldne ob 11. sejo. Briand je imel govor ki je z njim otvoril sejo. Navzoči so bili delegati 11 držav, med njimi Henderson, Zaleskl, Motta in drugi.
Henderson v Parizu
Pariz, 24. marca. AA. Snoči je prispel semkaj angleškpi zunanji minister Henderson. Davi je Imel dolgo konferenco s francoskim zunanjim ministrom Briandom. Menijo, da sta državnika razpravljala o nemško-avstrijslcem carinskem sporazumu.
Ogrski zunanji minister v Rimu
Rim, 24. marca. AA. Snoči je minister za zunanje zadeve Grandi priredil večerjo v čast ogrskega ministra za zunanje zadeve grofa Ka-rolyja. Večerje so se udeležili tudi minister ea poljedelstvo, predsednik poslanske zbronice in drugi.
Odhod maršala Pilsudskega z Madeire
Varšava, 24. marca. AA. Pat poroča: Maršal Pilsudski je včeraj zapustil Funchal in se odpeljal na poljskem rušilcu.
Italijanski korak proti molitvam na Dunaju
Dunaj, 24. marca. d. Kakor znano, se je 19. t. m. v dunajski pavlanslii cerkvi darovala maša z molitvami za slovanske manjšine v Italiji. Maše so se prvič demonstrativno udeležile tudi dunajske južno-tirolske organizacije in njih voditelj. Znani ater Innerlcofler je daroval mašo, Naknadno se je ugotovilo, da je italijanski poslanik na Dunaju posredoval pri zunanjem ministru dr. Schobru, da bi ta prepovedal mašo. Dr. Schober pa je moral vsako intervencijo odkloniti, češ da se ne vmešava v cerkvene zadeve.
S sej nemškega parlamenta
Berlin, 24. marca. AA. Nemški parlament je sprejel socijalno - demokratski predlog, naj se davek na tantijeme članov upravnih odborov industrijskih podjetij poviša z 10% na 20%. Dalje je odbil komunističen predlog, naj se izreče finančnemu ministru nezaupnica. Na koncu je več narodnih poslancev Hittlerjeve stranke predal sodišču.
Mednarodna velerazstava v Bruslju
eBograd, 23. marca. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da bo v Bruslju od 8. do 22. aprila mednarodna trgovinska velerazstava s sejmom. Interesenti dobe pojasnila v informacijsko - komercijalnem oddelku za voda pod št. 5514.
Blage obsodbe španskih puntarjev
Madrid, 24. marca. AA. Vrhovno vojaško sodišče je obsodilo Alcalo Zamoro in tovariše na pogojno 6 mesečno ječo. Sodišče se je prepričalo, da ni šlo za zaroto in vojaški prevrat, marveč, da so obtoženci samo kršili disciplino s tem, da so hujskali vojake k nepokorščini.
Madrid, 24. marca. AA. Republikanski krogi so priredili svojemu voditelju Zamorri in njegovim tovarišem, ki so jih danes izpustili, navdu-Sen sprejem.
Vojaški guverner v Saragosi je znižal večino zapornih kazni, na katere so bili obsojeni udeleženci vojaškega upora v Jacl. Kazni so znižali lz političnih ozirov.
Po objavi avstrijsko-nemškega sporazuma
Francoska vlada bo energično nastopila proti carinski zvezi in eventuelno predložila vse vprašanje Društvu narodov - Možnost slabih posledic za uspeh razorožitvene konference - Resne italijanske bojazni - Stališče drugih držav
Pariz, 24. marca. n. Parlamentarni krogi nameravajo na javni seji parlamenta zahtevati pojasnil o avstrijsko-nemškem sporazumu. Nekateri poslanci hočejo, da pride to vprašanje na dnevni red sej parlamenta še pred velikonočnimi počitnicami. Danes je bil tisk nekoliko pomirjen in je v stvarnejšein tonu komentiral nemško-avstrijski sporazum. Tisk pravi, da so Avstrijci in Nemci kršili nele določbe mednarodnih pogodb, temveč tudi ženevski protokol iz leta 1922 in da je njihova pogodba nasprotna duhu Društva narodov in evropske unije. »Matin« pravi, da bo to stališče zavzela francoska vlada in ga sporočila tudi Berlinu in Dunaju. Jules Sauerwein piše, da je isto stališče zavzel tudi tajnik zunanjega ministrstva Ber-thelot in da ga je že izrazil napram nemškemu poslaniku v Parizu von Hoeschu.
»Matin« poroča, da je Briand naročil francoskemu poslaniku na Dunaju Claudelu, da se takoj vrne na svoje službeno mesto in da prične razgovore z zastopniki avstrijske vlade. V »Echo de Pariš« piše Pertinax povodom snoč-nje seje francoske vlade, da je vlada takoj ugotovila nevarnost avstrijsko-nemškega protokola in da je sklenila reagirati na primeren način. Dovolj bo, da se odpovedo krediti avstrijskemu in nemškemu gospodarstvu. V »Po-pulairu« meni Leon Blum to-le: »Razorožite se, pa ne bo nobenega strahu več pred priključitvijo. Baš zaradi tega, ker Evropa ni razoro-žena, obstaja nevarnost priključitve Avstrije k Nemčiji. Bolje bi bilo, da bi Avstrija in Nemčija z diplomatskimi sredstvi dosegli svoje namene.« »Rčpublique« pravi, da so se včasih širile govorice o odstranitvi carinske meje med Francijo in Belgijo. To bi bilo pomenilo zmago Evrope. Ce bi Madjarska vstopila v nemško-avstrijski blok, bi bilo tem bolje. Praga je protestirala v Parizu, a še najbolje bi bilo, da bi se Francija in Nemčija sporazumeli.
Pariz, 24. marca. AA. Francosko javno mnenje je zelo razburjeno zaradi nemško-avstrij-skega carinskega sporazuma. Politični krogi menijo, da je to povzročila Nemčija, ki je po nepotrebnem sklenila ta sporazum v največji tajnosti. S tem je bil ustvarjen položaj, ki bi postal v predvojnem času nevaren. Sedaj pa obstoja organizacija, ki bo razpravljala o tem dogodku in sklepala, ali je sporazum v sklada z obveznostmi Avstrije do drugih držav. Vendar spor o tem vprašanju ne l>o olajšal dela svetovne razorožitvene konference, ki se sestane drugo leto. Neprijetno je, da se je to zgodilo v trenutku, ko se je zdelo, da je francosko-ita-lijansld pomorski dogovor izboljšal položaj v Evropi.
Dunaj, 24. marca. d. To pariških vesteh, ki so prispele na Dunaj, se v francoskem zuna njem uradu zaostruje opozicija proti avstrijsko nemški carinski pogodbi. Ze iz včerajšnjega u-radnega komunikeja o seji ministrskega sveta se da razločno videti razočaranje zaradi načina postopanja nemške in avstrijske vlade. Inspi-rirani časopisni članki pa gredo še dalje. >Ex-celsior« hoče danes vedeti, da bo Francija n» Dunaju in v Berlinu z vso energijo zahtevala, da se obe vladi odpovesta projektu carinske zveze. »Petit Parisien« pristavlja, da se bo tu di Italija, katere držanje se ni zdelo jasno, in seveda tudi Mala antanta i vso močjo in ener gijo pridružilo tej akciji. Baje so odločeni ne čakati morebiti dva meseca do majskega zasedanja paneropske komisije, temveč nastopiti ta koj s pretnjo finančnih in gospodarskih repre salij. V splošnem je kampanja pariškega tiska vedno očnejša. Tudi levičarski tisk se je danes priključil zboru protestirajočih, vsaj toliko, da odkrito graja tajinstvenost dunajskih in berlinskih pogajanj.
London, 24. marca. AA. Angleško časopisje in politični krogi priznavajo, da pomeni carinska zveza med Avstrijo in Nemčijo dokajšnjo senzacijo. O vprašanju so načeli prav živahne diplomatske diskusije, ki se jih udeležujejo zastopniki evropskih držav v Londonu. Posebno pogosti so razgovori med francoskim poslani-k&m v Londonu in angleškim ministrstvom za zunanje zadeve.
London, 24. marca. AA. »Manchester Guardian« pozdravlja avstrijsko-nemški carinski sporazum, češ da bo dal priliko za debato o splošnem znižanju carin. List se ne pridružuje francoskemu stališču ter pravi, da ne vidi v tem sporazumu kršitve suverenitete. Londonski dopisnik tega lista pravi, da je angleška zunanja politika polagoma dosegla, da se je pripravilo
ugodno ozračje za prihodnjo svetovno razoro-žitveno konferenco. Francoslco-italijanski pomorski sporazum je velik korak naprej na tej poti. Naravno pa je, da se bodo prizadete vlade vprašale, ali bo avstrijsko-nemški carinski sporazum škodil ali pa pomagal svetovni razoroži-tveni konferenci. Dokler ne bodo znane podrobnosti sporazuma, se ne bo moglo odgovoriti na to vprašanje.
Rim, 24. marca. n. Zadržanje fašistovskega tiska napram nemško-avstrijski gospodarski in carinski pogodbi še vedno ni zavzelo nikake določene oblike. Zanimivo je, da se listi izogibljejo jasne besede. Tudi o skupni demarši velikih sil in Češkoslovaške na Dunaju niso zavzeli nikakega stališča. O tej demarši objavljajo le več ali manj dolga poročila. Poslaniki Italije, Francije in Češkoslovaške so posetili dr. Schoberja in francoski ter češkoslovaški poslanik sta izročila avstrijskemu zunanjemu ministru noto ter tako opozorila avstrijsko vlado, da mora biti vsebina pogodbe v skladu s prevzetimi gospodarskimi obvezami in določbami mirovne pogodbe ter paktom o Društvu narodov. Politični krogi menijo, da je bil ton demaršo protestnega značaja. Zastopnika Italije in Velike Britanije pa sta zahtevala točnih informacij o vsebini te pogodbe.
»Giornale d'Italia« poroča, da so zastopniki Italije, Francije in Češkoslovaške naglasili potrebo, da bo sporazum v skladu z internacionalnimi pogodbami in obvezami, ki jih je Nemčija sprejela. Neki drugi list konstatira posledice, ki jih bo imel avstrijsko-nemški gospodarski sporazum. Če se določijo enotni carinski tarifi in če pade carinska meja med Avstrijo in Nemčijo, se bo velika konkurenca med nemškimi pristanišči ter Benetkami in Trstom še vse bolj poostrila. Z novim carinskim režimom bo dana avstrijskemu izvozu prilika, da krene skozi nemške luke. Pa tudi politični značaj av-strijsko-nemške pogodbe ne daje upanja, da bo pogodba v kakršnemkoli oziru koristila srednjeevropskim sosedom obeh pogodbenih držav.
Bukarešta, 24. marca. AA. Romunski ministrski svet je pooblastil romunskega poslanika v Berlinu in na Dunaju, naj izjavita vladam, pri katerih sta akreditirana, da je Romunija naklonjen preferenčnim pogodbam in krajevnim carinskim in trgovinskim sporazumom, v kolikor ne kršijo obstoječih mirovnih pogodb.
Bukarešta, 24. marca. n. Pod vodstvom ministrskega predsednika Mironescuja je bila seja ministrskega sveta. Mironescu je izjavil, da je dobil potrebne informacije od romunskega poslanika na Dunaju o nemško-avstrijski carinski uniji. Romunska vlada ne bo izrazila svojega mnenja vse dotlej, dokler ne bo uradno obvestilo o tem sporazumu. Danes je »Cuventul« poročal, da bo romunska vlada odpoklicala svoja poslanika iz Berlina in z Dunaja, ker nista vlade pravočasno obvestila o sklenitvi carinske unije med Avstrijo in Nemčijo. »Universul« pravi, da je carinska unija utrdila politični prestiž Nemčije v mednarodno-političnem življenju. Če bodo uveljavili sporazum, bo Avstrija docel« izgubila svojo nezavisnost. Madjarska pa se bo morala pridružiti k tej uniji, ker bi sicer pro padla. List poziva Malo antanto, naj ščiti ravno težje v Srednji Evropi in status quo. Končno očita list vladi, da še ni zavzela svojega sta lišča, ter jo poziva, naj protestira proti temu sporazumu, ker bi njeno pasivno zadržanje ško dilo Romuniji.
Budimpešta, 24. marca. n. Madjarski gospo darski in politični krogi na različne načine ko mentirajo nemško-avstrijski sporazum. Madjar ska vlada je odredila prekinitev gospodarskiii pogajanj z Avstrijo. Javnost pa še ne ve, kak šno stališče je budimpeštanska vlada zavzela napram pogodbi sami. Včeraj so bili ,vsi gospo darski krogi zelo razburjeni. Prav takšno raz burjenje je bilo opaziti v gospodarskih ministrstvih in tudi v predsedništvu vlade. »Az-Est« prinaša pod naslovom »Pazite, Madjari!« uvodni članek, v katerem pravi, da je vprašanje av-strijsko-nemškega sporazuma vse bolj važno, nego je bilo pred vojno vprašanje dualizma in skupnih avstrijskih in madjarskih carinskih mej. »Esti Kurier« pravi, da smatrajo gospodarski krogi, da je to najvažnejši dogodek v tekočem letu. Madjarska vlada meni, da bo dosegla povoljno rešitev vprašanja gospodarski j odnošajev med Avstrijo in Madjarsko. Verjetno pa je, da se bo priključila avstrijsko-nemški gospodarski zveii.
Haag, 24. marca. AA. Nizozemsko časopisje simpatično komentira carinski sporazum med Avstrijo in Nemčijo. »Telegraph« meni, da je ta dogovor eden najvažnejših dogodkov po svetovni vojni. »Vaderlands pravi, da sta Avstrija in Nemčija sklenili carinski dogovor, ker se je ponesrečila konferenca za carinsko premirje.
Praga, 24. marca. d. Avstrijski podlcancelar dr. Schober se je danes na potu v Dresden peljal slcozl Prago. Na postaji ga je pozdravil va-strijski poslanik dr. Marek, s katerim je imel daljši razgovor. Dr. Schober je prosil poslanika, naj dr. Benešu izroči njegova priporočila.
Praga, 24. marca. d. Na današnji seji senata so zastopniki čeških koalicijskih strank stavili na zunanjega ministra interpelacijo o avstrijsko-nemškem carinskem dogovoru. Interpelanti so prosili zunanjega ministra, naj jim v kratkem sporoči, kakšno stališče zavzema češkoslovaška vlada k temu dogodku in kako hoče nastopiti, da zaščiti pravične pravne in gospodarske interese češkoslovaške republike in njenih prijateljev in zaveznikov.
Praga, 24. marca. d. »Pravo Lidu«, organ češkoslovaške socijalne demokracije, piše med drugim: »Za države Male antante naj bi bil nemško-avstrijski poskus spodbuda za pogajanja o sklenitvi podobnih medsebojnih regijo-nalnih dogovorov, kar že sicer izhaja iz pojma gospodarske antante. Težko je mogoče, da bi se Češkoslovaška prva prijavila k nemško-avstrijski carinski zvezi, mogoče pa je, da iz tega napravi koristno orodje zase in za Briandov načrt združenih držav evropskih. Zagrabimo priliko in prilagodimo nemško-avstrijski poskus naši podobi. Prilika za to je dana.
Dunaj, 24. marca. d. Zunanji minister dr. Schober se je vrnil danes dopoldne iz Dresde-na, kjer je, kakor znano, imel včeraj predavanje, in je zopet začel z razgovori v zadevi av-strijsko-nemške carinske zveze.
Dunaj, 24. marca. d. Pravijo, da bo avstrijska vlada v kratkem času odpovedala trgovinske pogodbe s češkoslovaško, Jugoslavijo in Madjarsko.
Vsebina sporazuma
Dunaj, 24. marca. r. Danes je bilo objavljeno uradno besedilo načrta carinskega sporazuma med Nemčijo in Avstrijo.
Besedilo obsega dvanajst poglavij. V prvem poglavju je rečeno, da ima služiti pogodba kot začetek uvajanja novega gospodarskega reda v Evropi potom regionalnih pogodb ob popolnem varovanju državne neodvisnosti obeh strank. Obe državi se obvezujeta, da začneta z vsako drugo državo takoj pogajanja za sklenitev slične pogodbe, če dotična država izrazi tozadevno željo.
Poglavja II.—VIII. vsebujejo načela bodoče ureditve carinskih odnošajev med obema državama. Ta načela so sledeča: enotna carinska zakonodaja na obeh carinskih ozemljih, ki se ne bo mogla spreminjati brez predhodnega sporazuma med obema vladama, trgovina med Nemčijo in Avstrijo bo prosta vsake uvozne in izvozne carine; obe vladi se bosta sporazumeli glede ureditve vprašanja poslovnega davka in monopolov, carinska uprava bo v vsaki izmed obeh držav samostojna, dohodki od carin se bodo razdelili med obe državi po posebnem ključu, ki se določi; pri tem bosta obe vladi gledali, da ostanejo zastavne pravice na carinskih dohodkih nedotaknjene; med obema državama se v bodoče odpravi vsaka prepoved uvoza, izvoza in tranzita.
Poglavji IX. in X. govorita o trgovinskih pogodbah z drugimi državami. Obe državi ohranita pravico sklepati trgovinske pogodbe z drugimi državami; kolikor bo to mogoče, se bosta Avstrija in Nemčija skupno pogajali o sklepanju trgovinskih pogodb z drugimi državami. Tudi v teh slučajih pa bosta Nemčija in Avstrija sklenili vsaka svojo ločeno pogodbo in jo ločeno ratificirali. Glede sedaj obstoječih trgovinskih pogodb se obe državi obvezujeta, da bosta gledali, da se spravijo v soglasje z novo pogodbo.
Zadnji dve poglavji XI. in XIT. predvidevata ustanovitev razsodišča, ki naj bi omogočalo gladko izvajanje pogodbe, ni pa modalitete za odpoved pogodbe z ene ali druge strani. Načelno je določeno v tem pogledu, da bosta imeli obe državi pravico odpovedati pogodbo na eno leto v kateremkoli hipu; le prva pogodba se bo smela odpovedati šele po treh letih. Vsaka odpoved se mora izvršiti le na podlagi posebnega tozadevnega zakona odpovedujoče države.
SVeztisfei nauk
Naj ima kdo o napovedani avstrijsko-nem&ki uniji to ali dni go mnenje, mora vendarle priznati, da so se s to pogodbo Nemci zopet enkrat izkazali kot odlični nacionalisti. Po mnenju Nemcev je v njih nacionalnem interesu, da pride do priključitve Avstrije k Nemčiji in temu interesu so podredili vse druge. Naj bodo proti tej priključitvi mednarodne pogodbe, naj izzove priključitev še tako silen odpor tujine, Nemci so vseeno za in se počasi in dosledno približujejo svojemu cilju. Se bolj pa se vidi ta nacionalizem na avstrijski strani. Nobenega dvoma ni, da mora Avstrija od carinske unije z velesilo Nemčijo v gospodarskem pogledu samo zgubiti, se je kljub temu Avstrija izrekla za unijo, ker ji je bil nemški nacijonalni interes važnejši, ko lokalni gospodarski. Za napredek naroda vse Mve, tudi tako bi mogli označiti pomen napovedane carinske unije in v lem je oni veliki nauk, ki velja zlasti za nas.
Kajti čas je, da tudi pni nas na vsej črti prodre nauk, da je tre im za napredek naroda storiti vsako žrtev. Vedno znova in »nova je treba to povdarjati, ker se še vedno vidi, kako nekateri podrejajo nacijonal-ne interese drugim. Samo to bi ti ljudje hoteli priznati kot nacijonalno dobro, kar docela ustreza njih posebnim željam. Ce pa bi nacijonalna misel zahtevala od njih še tako neznatno žrtev, pa so že čisto nesrečni in odklanjajo tako nacijonalno misel. Pravzaprav je obstojalo vse naše povojno javno življenje v glavnem le v tem, da smo »e vsi naravnost pedantično bali, da ne bi žrtvovali niti trohice svojih posebnosti, svojih tradicij in svojih navad. Vse naše uje-dinjenje je dejansko obstojalo le v strahu, da se ne bi preveč zjediinili. Ta strah je povzročil, da smo si ostali vedno enako daleč in da ni prišlo do pravega zjedinje-nja niti v tem, kjer bi se moglo to zgoditi brez Škode na posamezne individualitete. Kajti da je treba to varovati, da jo treba ohraniti pestrost našega življenja, je že itak jasno, čeprav v sled tega res ni bilo treba ovirati onega naravnega razvoja, ki povdarja našo vedno večjo enotnost.
To se pa tudi ne bi smelo zgoditi, ker so nas veliki zunanji dogodki vedno znova opominjali, da smo le vsi skupaj nekaj, da pa je vsak zase od nas tako slabotna sila, ki se nikjer ne upošteva. In sedanja napoved avstrijsiko-nemške carinske unije je zopet takšen velik zunanje-političen dogodek, je zopet nov nauk in opomin za nas. Velika Nemčija se čuti še preslabotno in se združuje zato z Avstrijo, da bi mogla tem uspešneje uveljaviti sebe v velikem svetu. Mi naj postanemo direktni sosedi te velike Nemčije ih takoj je jasno, da je v tej novi situaciji velika in močna Jugoslavija sploh edina rešitev. In še Jugoslavija sama je preslaba in mora iskati opore pri drugih vzhodnih državah, da bo tako ves jugovzhod enotno branil svoje stališče.
V tej zunanji situaciji, ko se povsodi pojavljajo prizadevanja za ustvaritev novih velikih blokov, je strah tesnejšega zjedi-njenja že celo napačen. Vsi ti posebni lokalni oziri, se tako malenkostni, da postajajo že smešni. Že celo pa postaja smešno to večno vpraševanje, kateri bivši stranki je pripadal ta ali oni javni funkcijonar. Mislimo, dir prav posebno ni nikomur treba biti ponosen na svojo bivšo strankarsko pripadnost, ker ni bilo niti ene stranke, ki ga je včasih malo polomila. Važno je samo, Ce je kdo sposoben za svoje mesto, če zna opravljati svoje posle in če to zna, .je mož na svojem mestu, pa naj je pripadal tej ali oni stranki.
Čas je že, da bi tudi naši ljudje enkrat spoznali, da smo v dobi, ko se pripravljajo veliki dogodki in da zato treba vršiti tudi velike priprave. Te priprave morajo imeti samo en cilj, da dvignejo naš narod na tako visoko organizacijo, da bo v napetem trenotku mogel uporabiti vse svoje sile. Cisto navadna rakova pot nazaj pa je, če se naj naše priprave vrše s tem ciljem, kakor da bi se že jutri pričeli po starem strankarskem principu zopet prerekati in zbadati. Za celoten razvoj naroda je tako vseeno, oe zmaga ta ali ona stranka, da je o tem sploh vsaka beseda odveč.
Gre za mnogo večje stvari, ko pa za lokalne, osebne in posebne interese, gre za splošno narodpe, kakor to jasno kaže nemški nauk. Ta nauk naj ne bo pri nas brez u#nka, da bomo tudi mi že enkrat sposobni in zmožni podrediti nacijonalnemu interesu vse druge. To sposobnost in zmožnost pa bomo dosegli, kadar bomo znali složno delovati, kadar bomo v resnici delali v duhu 6. januarja. V slogi je moč! Nemci so to razumeli in čas je, da razumemo to tu di mi.
Resolucija avstrijskih socialnih demokratov
Najenergičneje bodo podpirali poskus za uvedbo carinske unije
Dunaj, 24. marca. AA. Socijalno-demokratska stranka avstrijske republike je včeraj izglasovala resolucijo, v kateri pravi glede avstrijsko-neinške carinske unije med drugim to-le: Socijalno demokratska stranka avstrijske re publike je že na dan rojstva republike branila stališče, da avstrijska republika sama zase no predstavlja gospodarskega telesa, ki bi bilo sposobno za življenje, 12 let izkustev pa so to stališče le še podkrepila. Tudi vprašanje brezp>-selnosti se nore rešiti samo tako, da postane Avstrija del večjega gospodarskega telesa. I* teh razlogov socijalno-demokratska stranka re-
publike Avstrije pozdravlja poskus ustvaritve carinske unije med Nemčijo in Avstrijo in i» javlja, da bo najenergičneje podpirala ta poskus. Vendar socijalno-demokratska stranka želi, naj avstrijska vlada vodi nadaljno akcijo v tem vprašanju sporazumno 8 parlamentom. Razen tega izjavlja socijalno-demokratska stranka republike Avstrije, da bo zastran tega vprašanja bre-pogojno stopila v slike s socijalno-demokrat-sko stranko v Nemčiji, z drugo delavsko internacionalo in s socialističnimi strankami Francije, Velike Britanije in Češkoslovaške.
Represalije tržaških fašistovskih dobrovoljcev
proti poslanici zagrebškega nadškofa in molitvam za versko svobodo Jugoslovanov v Italiji
šistovskih dobrovoljcev. »Popolo di Triestet
Trst, 24. marca. v. Snoči je vodstvo dobrovoljcev iz Julijske Krajine in Dalmacije na svoji izredni seji sklenilo protestirati proti temu, »da so se v mnogih jugoslovanskih mestih onečastili znaki Trsta, Gorice, Reke in Pule, ki so jih zanesli v cerkve«. Da operejo »oskrunjene« zastave od tega »madeža«, bodo priredili slovesno službo božjo v katedrali sv. Justa v Trstu. Te maše naj bi se udeležili tudi tržaški, goriški, pulski in reški poteštat v starinskih krojih.
Tržaška lista seveda hvalita to inicijativo !a-
pravi med drugim, da k temu pozivu ni treba dodajati nikakega komentarja, pae pa je treba zabeležiti dve novici: »študentje-begunci iz Julijske Krajine, ki jih okrog 300 študira na ljubljanski univerzi, so ustanovili »Društvo jugoslovanskih dijakov iz Julijske Krajine. Ban Dravske banovine je potrdil pravila tega društva.« In druga: »Na Dunaju bodo v kratkem zborovali zastopniki nemške in jugoslovanske manjšine iz Italije. Na zborovanje so povabili tudi delegate grške manjšine.«
Imenovanja v diplomatski službi
Beograd, 24. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog zastopnika ministra zunanjih zadev so s soglasjem predsednika ministrskega sveta postavljeni:
Dušan Tajsič, tajnik poslaništva v Pragi v 1-6, za tajnika zunanjega ministrstva v isti skupini in kategoriji;
dr. Milan Domlnkovlč, tajnik poslaništva v Budimpešti v 1-6, za tajnika zunanjega minl-strostva v isti skupini in kategoriji;
Sva Sposojevič, tajnik zunanjega ministrstva v 1-6, za konzula v Lillu, v isti skupini in kategoriji;
Dragan Božičevi«, tajnik zunanjega ministrstva v 1-6, za konzula v Metzu v isti skupini in kategoriji.
Odlikovanja
Beograd, 24. marca. AA. V želji, da dokaže svoj kraljevsko naklonjenost, je Njegovo Veličanstvo kralj odlikoval z redom sv. Save XII. stopnje Krešimirja Baranoviča, direktorja opere Narodnega gledališča v Zagrebu, z redom sv. Save V. razreda Draga Hržiča, člana opere Narodnega gledališča v Zagrebu, z redom sv. Save IV. razreda Dragutina Aranya, profesorja glasbene šole v Zagrebu, z redom sv. Save V. razreda Vladislava Miranova, Milana Grafa in Humberta Fabrija, prof. glasbene šole v Zagrebu. Oprostil jih je obenem plačanja taks.
Beograd, 24. marca. AA. V želji, da dokaže svojo kraljevsko naklonjenost je Nj. Vel. kralj odlikoval z redom Jugoslovanske krone V. razreda dr. Ivana DukI6a, župnika v Šestinah pri Zagrebu. Obenem ga je oprostil plačanja takse.
Napredovanje v duhovniški službi
Beograd, 23. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministra pravde ime novan za kanonika stolnega kapitlja v Mariboru v 1/5 Mihajlo Umek, tajnik ordinarijata v Mariboru, dozdaj v 1/8.
Naša delegacija za rimsko agrarno konferenco
Beograd, 24. marca. AA. Na predlog trgovinskega ministra in v zvezi s sklepom ministrskega sveta glede zastopstva naše države na rimski agrarni konferenci ter sporazumno s kmetijskim ministrom so postavljeni za člane naše dele-gači je*, univ. prof. dr. Milan Todorovič, načelnik kmetijskega ministrstva dr. Velimir Stojkovič, načelnik trgovinskega ministrstva Milovan Pllja, šef odseka trgovinskega ministrstva dr. Milutin Boškovič, direktor PAB Avgust Ninkič, general, ni direktor Priviligirane izvozniške dražbe Leo Gottlieb, upravnik glavne zveze srbskih poljedelskih zadrug Voja Djordjevič. Predsednik delegacije bo minister dr. Oton Frangež.
Pravilnik o učiteljskih praktičnih izpitih
Beograd, 24. marca. A A. Na osnovi čl. 71 in 72 zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929 je minister za prosveto predpisal pravilnik o polaganju praktičnih učiteljskih izpitov. Pravico na polaganje izpita imajo samo učitelji, ki delujejo na šoli že 20 mesecev in ki niso služili več kot 4 leta ter nimajo trikrat zaporedoma slabe ocene svojega dela. Izpiti se polagajo od 1. oktobra do 15. maja na za to določenem učiteljišču. Za Dravsko banovino sta določeni učiteljišči v Ljubljani in Mariboru, za Savsko banovino pa v Zagrebu, Gospiču in Pakracu. Minister za prosveto more po potrebi imenovati tudi več komisij za polaganje izpita na Men učiteljišču. Izpit morejo kandidati polagati največ dvakrat. Po pravilu bodo polagali učitelji izpit na moškem, učiteljice pa na ženskem učiteljišču.
Pravilnik o umetnih sladilih
Beograd, 24. marca. AA. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je na podlagi čl. 7 zakona o prometu in kontroli umetnih gladil in sporazumno z notranjim, tinančnim, trgovinskim, kmetijskim in prometnim ministrom predpisal pravilnik za izvajanje zakona o prometu in kontroli umetnih sladil (saharina).
Sodba dr. Beneša o avstrijsko-nemški carinski pogodbi
Praga, 24. marca. d. Zunanji minister dr. Be-neš je danes sprejel češkoslovaške novinarje in jim podal izjave o nemško-avstrijskem carinskem dogovoru. Dejal je, da ga notifikacija tega dogovora ni iznenadila; z akti lahko dokaže, da je bil neoficijelno o tem že poučen. Češkoslovaška bi morala ta sunek Nemčije in Avstrije na vsak način odbiti. Češkoslovaška je sicer tudi sama razpravljala o regionalnih pogodbah, vendar pa mora zastopati naziranje, da se morejo taki dogovori sklepati samo med državami, ki so enako močne. Ta carinska politika bo naletela na težave ne samo pri državah Male antante, temveč sploh v mednarodnem svetu. Ob notifikaciji pripravljalne pogodbe po nemškem poslaniku so načrt razčlenili v tra glavne točke: v upravno vprašanje, v interesno vprašanje in v vprašanje moči. Carinska zveza krši saintger-mansko mirovno pogodbo in ženevski protokol iz leta 1922. Mi čakamo, kako se bo položaj dalje razvil. Sicer pa se pričenja Avstrija, kakor se zdi, že pripravljati na to, da bo morala ta projekt opustiti. Razni znaki kažejo, da je projekt naletel na velike politične težave. Položaj sicer danes še ni tako resen, resen pa utegne postati v nekaj letih, če se Nemčija ojači. Na to se mora Češkoslovaška pripraviti.
Anketa o avtobusnem prometu
Beograd, 24. marca. 1. Zaradi vedno bolj po-
fostih pritožb o davčni preobremenitvi »vto-usnih podjetij v državi, se bo vršila na inicijativo Zveze avtobusnih podjetij in trgovinskega ministrstva dne 27. t. ni. v Beogradu posebna anketa. Te ankete se bodo udeležili zastopniki gsopodarskih ministrstev, gospodarskih organizacij in avtobusnih podjetij. Na anketi bodo razpravljali o sedanjem položaju avtobi ega prometa, o odstranjevanju njegovih zaprek in o pravičnem obdavčenju avtobusnih podjetij. Odbor Zveze avtobusnih podjetij bo imel še nekaj pripravljalnih sej za to anketo v Beogradu.
Plačevanje davka na poslovni promet
Beograd, 24. marca. AA. V svrho enotnega in pravilnega izvajanja zakona o skupnem davku na poslovni promet In uredbe o skupnem davku na poslovni promet glede predmetov, ki so podvrženi državni trošarini, Je finačni minister na predlog davčnega oddelka odredil, da se skupni davek na poslovni promet plačuje v zmislu čl. 15. zakona o tem davku Istočasno z državno trošarino. Za posamezne trošarinske predmete je prepisan poseben način plačevanja skupne-davka in sicer za sladkor, kajro, pivo, vino, šampanjec ekstrakte, esence in eterska olja, likarje, konjak rum, za električne svetiljke, sve-teljke, plin za razsvetljavo, plin za pogon motorjev, špirit, kvas, sadno in vinsko žganje, ocetno kislino, sirovo nafto in ostanke predelane nafte.
' Razpis zdravniške službe
Beograd, 24. marca. AA. Bolniški fond Pu-ek-cije Rečne Plovbe potrebuje zdravnika za k,,' av-ljenje članov fonda v Beogradu. Intereseutje dobe pogoje pri Direkciji Rečne plovbe. Ponudbe je treba poslati najkasneje do 15. aprila t. 1.
Polovična vožnja
Beograd, 23. marca. AA. Prometno ministrstvo je dovlilo polovično vožnjo na vseh državnih železnicah in državnih parobrodih, ki velja za udeležence občnih zborov oblastnih zadrug za poljedelski kredit v Splitu in Zagrebu dne 28. t. m. v Beogradu in Cupriji pa 29. t. m. Udeleženci naj kupijo na odhodni postaji cel listek, ki pa velja hkratu za vožnjo nazaj s potrdilom, da se je zbora udeležil. Vozna ugodnost za prvi dve zadrugi traja do 28. t. m., za ostali pa do
1.	aprila.
Ofertalna licitacija
Beograd, 24. marca. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da bo v neki sosednji državi 2. aprila t. 1. ofertalna licitacija za 250.000 velikih in 150.000 malih kovinastih gumbov v vojaške svrhe. Informacije daje interesentom omenjeni zavod.
Demokracija uprave
(Nastopno predavanje univ. doc. dr. J. Jurkoviča) Sedaj se ne sme kratko odgovoriti: ustroj moderne države je tak, da nujno dela manjšino brezpredmetno. Kajti to je odgovor demokracije, nam pa gre zato, ali je ta odgovor pravilen. Da parlament kot institucija liberalizma ni bil zamišljen samo kot glasovalni lokal, je danes znamo, na kaki vrednosti pa je osnovana demokracija? Kajti večina vendar ni nikaka vrednota! Izhodišče vseh zagovornikov demokracije je bila svoboda, vlada svobodnega naroda potom naroda. In prve demokracije so to svobodo svečarno proglasile. Svoboda pa ni nekaj, kar bi se dalo šteti, češ, če nas ni svobodnih vseh slo, nas je pa osemdeset. Kako pa naj se zajamči svoboda manjšine? Kakšnega absolutističnega sredstva za to ni, sicer ga pa tudi treba ni. Kajti manjšina se bo pač težko pritoževala zoper to, da so zakoni strankarski, če so ustavni. Danes so ustave talce, da so strankarski zakoni, če naj bodo skladni z ustavo, pač težko mogoči. Da se zaščiti marnjSiina, je potrebno ustavno sodišče. To sodišče pa ima pomen samo takrat, če se ustava ne spreminja laliko z navadno večino v parlamentu. Kjer so danes organizirana taka sodišča, so se dobro obnesla.
S tem je vsaj deloma premagan princip atto-mizacije: kajti kakor hitro je priznana manjšina v parlamentu, je s tem priznana možnost različnih prepričanj in različnih gospodarskih in kulturnih potreb. Ce transponiramo to na popularizacijo uprave, se pravi: priznane so vse lokalne različnosti, ki jih mora upoštevati dobra upnava. S tem je sicer manjšina zaščitena in ustvarjen pogoj za popularizacijo uprave, ni pa s teni še dokazano, da ne bi parlamentarna manjšina navzlic temu politizirala v upravi. Poleg tega niso ustavna sodišča danes nič posebno popularna in je znana tudi politizacija uprave, kj je izhajala od večinskih strank v parlamentu.
In ravno tukaj, pri politizaciji uprave s strani parlamentarne večine, se vidi, odkod izhaja zanašanje politike v upravo. Tukaj je jedro problema. To pa se vidi še-le sedaj,ko je demokracija zavladala, dokler je obstojala demokracija samo v teoriji, se to ni moglo videti. Kajbi marsikatera hiba se pokaže še-le v praksi. Ta hiba obstoja v tem, da je francoska teorija narodne suverenosti podredila izvršno oblast zakonodajni in da ni teh oblasti ekvipariraila, kal;or se to naredili v Združenih državah. Zato pravi Kaurinu, da je znak, da država še ni prebolela revolucijske krize, če voli predsednika dr-
žave zakonodajno telo in ne narod. Ta trditev ni tako čudna, če se pomisli, da je moral n. pr.
1.	1924. odstopiti predsednik francoske republike na zahtevo poslanske zbornice, dasi je po besedilu ustave neodgovoren. Samo tam, kjer sta zakonodajna in izvršna oblast enakopravni je izključena politizacija uprave.
Dočim pa je ustvarila severnoameriška demokracija na podlagi ideologije močno upravno oblast, nam kaže druga stara demokracija, to je angleška, ki ni bila nikdar preobremenjena s teoretičnimi predsodki, da gre razvoj v smeri močne eksekutive. V Angliji ni šef kaibineta igrača v rokah parlamenta, nasprotno on daj? smer parlamentarni politiki. S tem si samo zaščitena uprava pred politiki, ampak prehaja že politika pod upravo. Gotovi znaki, ki kažejo, da je vrhunec politiziranja tudi v mladih demokracijah prekoračen, se morda že pojavljajo: to so parlamentarni odbori, o katerih se toži, da pri težnjo vse parlamentarno delo nase in ga birokratizirajo.	(Konec	jutri.)
Protfesi slušateljev ljubljanske univerze
Zveza slušateljev Aleksandrove univerze je sprejela daljšo resolucijo, v kateri protestira, da je bila pri snovanju in ustanovitvi nove reprezentančne akademske organizacije čisto prezrta, čeprav je ona edino legitimno zastopstvo ljubljanske akademske mladine. Obsoja postopanje peščice akademikov, ki so na lastno roko ustanovili akcijski odbor in v zadnjem hipu preprečili, da bi prejeli ljubljanski akademiki za kongres v Zagrebu že določenih 100 prostih vozovnic. Zveza slušateljev Aleksandrove univerze izjavlja- zato, da nove organizacije, kot reprezentance, v kolikor se tiče ljubljanske akademske mladine, ne more priznati. Resolucijo ZSAU so podpisala ta društva:
Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov. Društvo slušateljev filozofske fakultete. Društvo slušateljev juridične fakultete. Društvo medicincev. Društvo slušateljev teol. fakultete. J. A. D. Triglav, J. K. A. D. »Danica«, J. K. A. D. »Zarja«, J. K. A. D. »Borba«.
Tečaj za pobijanje raka
Beograd, 23. marca. AA. Jugoslovensko društvo za pobijanje raka priredi od 20. do 30. aprila t. 1. tečaj za pobijanje raka. Predavali bodo z demonstracijami in z drugimi pripomočki univerzitetni profesorji in šefi oddelkov splošne državne bolnice v Beogradu. O tečaju je sestavljen podroben program. Predavatelji bodo obdelali vse aktuelne strani tega vprašanja. Predavanja so prijavili univ. profesorji: Jovanovič, Antič, Bogdanovič, Stankovič, Kostič, Joanovič, Vulovič, Djordjevič, Savovič, nadalje šefi oddelkov: Kon, Ristič, Jankovič, Pol jo, Ta-jič, Piade, Mijo Dragovič. Predavanja bodo v zavodih medicinske fakultete, na klinikah in v posameznh oddelkih splošne državne bolnice v Beogradu. Tečaj bo brezplačen. Zdravniki, ki sl ga žele udeležiti, naj se prijavijo tajniku društva univ. prof. Sahoviču, patološki Institut, Beograd, Šumadijska ulica 18. Prijave se sprejemajo do 19. aprila.
Chaplin na kosilu pri Briandu
Pariz, 23. marca. AA. Charlie Chaplin je bil danes popoldne pri g. Briandu. Francoski zu nanji minister je svojega gosta zadržal pri Intimnem kosilu.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 24. marca. d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Bolj oblačno, temperatura pa se zniža.
Poselite rtas!
Ne odlašajte velikonočnega nakupa na zadnje dneve!
Sedaj so naše prodajalne polno založene.
Sedai morete pomeriti vse, kar rabite in žeSite.	i
Sreski načelnik dr. Hacin v Poljčanah
Združitev občin in druge zadeve.
Poljčane, 23. marca.
Naš sreski načelnik dr. Hacin obišče naš kraj sicer vsak mesec ob priliki uradnih dni, dana-šji njegov obisk pa je bil izven tega ter je veljal predvsem ugodni rešitvi problema združitve občin v našem okraju.
Da se o tem skupno posvetujejo ter izrazijo zadevne želje g. načelniku, se je v poljčanskem občinskem uradu tega jutra zbralo lepo število občinskih mož ter vseh županov v poštev prihajajočih občin. Uvidevajoč potrebo združitev malih občin (kot so tudi naše) v večje edinice, so tudi naši možje pravilno umevali ter z izvedbo združitve zato popolnoma soglašajo. Le za sedež nove občine se ne morejo in se niso mogli zediniti.
Po sedanjem načrtu bi se imele zdruziti v novo večjo edinico sledeče majhne občine: Pekel, Stanovsko, Brezje, Studenice, Lušečka vas in Poljčane. Za sedež te nove edinice pa prideta v poštev le Pekel ali Poljčane.
Tako je občina Pekel, ki ji gre že radi njene priročne lege prvo mesto, iznesla g. sreskemu načelniku utemeljitve za ta načrt.
Na drugi strani pa želi občina Poljčane sedež za sebe, češ da je tu sedež cerkvene občine, da imajo oosojilnico in tudi solo ter lastno občinsko hišo in ubožnico.
Navzlic tem ugotovitvam pa gravitira sedež na Pekel, ker je tu centralna prometna točka za vse omenjene občine. Prostore, kjer se sedaj nahajajo občinski uradi, d& lastnik in odbornik g. Bauman 5 let brezplačno na razpolago. Do tačas pa se bo zgradila tu nova občinska palača (kjer bo tudi stanovanje za vse učiteljstvo). Prostor za stavbo dft podžupan g. Mahorič občini Pekel brezplačno na razpolago.
Gospod načelnik je z zanimanjem sledil izvajanjem in utemeljitvam zastopnikov posameznih občin in bo končna odločitev glede sedeža padla, tako da bo za splošno korist kar najboljša. Vse pa kaže in je želja večina prebivalstva za sedež v Peklu, saj so se zato izjavili predstavniki in zastopniki občin Brezje in Stanovsko že na zadevni občinski seji lanskega leta z dne 30.
a*Poteg te najvažnejše točke, se je nato govorilo o ustanovitvi vodne zadruge, kar bi bilo za naš okraj, ki je krog in krog v vodnem območju, velika pridobitev. S pomočjo te zadruge bi se v letih izvedla regulacija Diavinje ter ostalih večjih pritokov, ki ogrožajo naša polja in travnike gor od Ptuja pa doli do Sl. Konjic. Za izvedbo tega bi bilo potrebno, da vsak posestnik vplačuje v to zadrugo od ha v poštev prihajajočega zemljišča, ki se nahaja v tem vodnem rajonu, po 20 Din. Alco v to privolijo vsaj polovica posestnikov, bi ostalo polovico banovina lahko prisilila.
Ob priliki tega obiska je izročil g. načel v<»J. letnemu odborniku in posestniku g. Hauptmanu red sv. Save V. stopnje.
Po še nekaterih drugih izrečenih željah in prošnjah se je g. načelnik poslovil.
Ostalih pa se je, kot smo posneli iz razgovorov, dojmili nekaj, česar pred zdogovinskim 6. januarjem nismo poznali. Dobili so utis, da je sedanja državna uprava, uprava dela — nesebičnega in nestrankarskega dela. — nuk
Za odpravo mostnine na modu v Brežicah
Rajbenburg, 23. marca.
Okoliške občine (Čatež, Cerklje ob Krki, Sveti Križ in Velika Dolina) so pričele odločilno borbo za ukinitev mostnine na brežiškem mostu, povdarjajoč predvsem gospodarsko krizo, katero povečuje še silno visoka mostnina posebno za okoliške prebivalce, ki imajo svoja posestva (njive, travnike, gozdove in vinograde itd.) na drugem bregu Save.
Zastopniki teh občin so izročili tozadevno spomenico banovinski komisiji, ki je prišla v to svrho na lice mesta pretekli teden, povdarjajoč
predvsem gospodarsko breme okoličanov, ki obdelujejo svoja polja na nasprotnem bregu Save.
Tako se je ugotovilo, da stane posestnika celoletna obdelava enega ha njivo (25 voz gnoja, obdelovanje in spravljanje pridelkov itd.) nič manj kot 267 Din, in to v ugodnem vremenu, če pa nagaja vreme in povodenj, kar se vsako loto pojavlja, in to celo večkiat. se ti stroški še podivojijo ali celo potrojijo, kar vse že itak nerentabilnost poljedelstva silno pcvečn.
Nadalje se povdarja (kar je posebno važno), da je pobiranje mostnine tudi vsekako velika ovira za tujski promet in sploh *a piomet, posebno ob nedeljah, ko je promet izredno velik,
in je tako mitnica zaprta in se pešci prerivajo skozi ozko ograjo. Tudi v nočnem času je most stalno zaklenjen, da mora človek, ki se pripelje iz kranjske strani, večkrat dolgo čakati, preden pride mostninar, ki odpre most. Posebno je to še neprijetno tujcem, a najbolj neprijetno je to v zimskem času.
Okoličani pričakujejo z vso gotovostjo, da bo kr. banska uprava to upoštevala ter ukinila mostnino na mostu v Brežicah, kakor jo je ukinila v krajih Krško in Radeče.
Veliko raznih komentarjev je vzbudil pri prizadetih članek, ki je bil priobčen v »Slovencu« dne 18. t. m. o tej zadevi.
Modernizacija cest okrog Ljubljane
Ljubljana, 24. marca.
Oskrbovanje in nadzorstvo državnih cest je zdaj poverjeno posameznim tehničnim oddelkom pri srezkih poglavarstvih. Ljubljanski tehnični oddelek pri srezu za Ljubljano-okolico ima v svoji oskrbi velik del Dunajske ceste tja do Trojan. Vso notranjsko cesto do Planine, dober kos gorenjske ceste ter Dolenjsko cesto do Velikega Gabra. Oddelku načeluje inž. Kobal, ki večinoma sam nadzoruje vsa cestna dela, ki se pravkar vrše po raznih cestah okrog Ljubljane.
Zadnje tedne se je izmerila Dunajska cesta do Trzina, zdaj se bodo napravili še podrobni načrti in proračuni za temeljito modernizacijo tega dela državne Dunajske ceste. Vsa cesta do Trzina bo namreč tlakovana, odnosno asfaltirana, ponekod bo tudi nekoliko razširjena, na ovinkih zravnana, napravili se bodo tudi potrebni novi propusti. Kainenit most pod ježen-slcim klancem, ki je stalna ovira vse bolj razvijajočem se prometu skozi Ježico, se bo dovolj razširil ter se bodo najbrž na obeh straneh napravili tudi hodniki.
Prav tako se bo asfaltirala, odnosno tlakovala Dolenjska cesta do Škofljice, cesta proti Notranjski do Brezovice, Gorenjska cesta pa do Medvod. Tako modernizirane ceste bodo potem sposobne za današnjo stopnjo prometa, ki se je neverjetno razvil In se bo vzporedno z razvojem avtomobilizma razvijal še bolj. Tako izboljšane ceste pa so nam tudi potrebne zaradi tujskega prometa, ki postaja v naših krajih vsako leto bolj živahen, nam je pa tudi prav tako koristen kakor potreben. Vse prebivalstvo ob teh cestah, pa tudi vsi drugi ljudje, zlasti avtomobilisti, tuji kakor domači, bodo zdaj, ko se bodo tako ceste spravile v red, -s hvaležnostjo vzkliknili: Ilvala Bogu, vendar enkrat!
Saj pa so bile naše ceste prav v najbližnji ljubljanski okolici že v takšnem stanju, da nas je upravičeno postajalo sram, hkrati pa so na •cestah hudo trpela vsa vozila, nič manj pa ljudje, ki so se morali na takšnih jamastih cestah vozil posluževati.
Dokler ne bodo načrti in proračuni za asfaltiranje vseh navedenih cest popolnoma izgotovljeni, se bodo pa ceste kljub temu temeljito popravile s tem, da se bodo na debelo nasule z gramozom, potem pa utrdile z valjarjem. Tako so te dni začeli popravljati Dunajsko cesto od Sv. Krištofa dalje proti Ježici. Dela bodo trajala več ko dva meseca ter se bo porabilo čez 2000 kubičnih metrov trdega gramoza iz kamnoloma v Trzinu, od koder so ga vozniki navažali vso lansko jesen in zimo.
Hkrati so ta teden začeli z nadaljevanjem del na Gorenjski cesti od Št. Vida dalje. Od Šoške do Št. Vida se je ta cesta temeljito popravila že lani. Na tej cesti je na delu parni valjar banske uprave, dočim utrjuje Dunajsko cesto valjar tvrdke Dukič. Tudi na Tržaški cesti bi se bila že pričela te dni obnovitvena dela, toda ovira je nastopila v tem, da je Malo-železniška družba začela na Viču graditi tramvajsko progo. Čim bo proga izgrajena, se bo
popravila tudi cesta.
Razen teh del, ki jih izvršuje zdaj tehnični oddelek pri srezu za Ljubljano-okolico, je v delu, kakor znano, tudi novi most čez Soro pri Medvodah, ki prav dobro napreduje. Zadnja na-rastla Sora je delo zopet nekoliko ovirala, toda zadržala ga ni.
Pri vseh teh delih, ki jih z veseljem opazujemo na naših cestah, nas navdaja prepričanje, da počasi le napredujemo, da so tedaj oblasti vendarle storile velik korak naprej, ki bo našo deželo brez dvoma pokazal tujemu svetu v lepši luči, kakor je bil vajen gledati sedaj na naših resnično slabih cestah.
Zborovanje »Kmetske prosvete« v Središču ob Dravi
Za nedeljo 29. t. m. sklicuje »Kmetska prosveta zborovanje v Središče ob Dravi. Zborovanje bo ob pol 2. pop. v dvorani »Sokolskega doma«. Predavali bodo sledeči predavatelji: minister v p. Ivan Pucelj, Lovro Petovar in dr. Janie Novak. K obilni udeležbi vabi odbor.
Šolske razmere v dolnje-lendavskem srezu
Kakor je naši javnosti že menda znano, je g. Cepuder Leon, šolski nadzornik v Dolnji Lendavi, bil že lanskega leta meseca junija premeščen v istem svojslvu v Ptuj. Na njegovo mesto je sicer takoj bil imenovan za sreskega šolskega preglednika g. Hrovat Izidor, takrat šolski upravitelj v Hotizi, ki pa iz nam nerazumljivih vzrokov in proti svoji volji ni mogel prevzeti službenih poslov in je podal ostavko. Danes je poteklo temu že celih osem mesecev, a šolstvo lendavskega sreza je še žalibog itak brez stalnega šolskega nadzornika. Sicer g. Cepuder prihaja enkrat, dvakrat na teden iz Ptuja v Dolnjo Lendavo, kjer formelno še vrši posle sreskega šolskega nadzornika za lendavski srez. Čisto razumljivo je, da en šolski nadzornik pri najboljši volji, največji sposobnosti, ne more zadovoljivo hkrati opravljati dva različna šolska okoliša, posebno ne ta dva, ki sta v tako veliki oddaljenosti. Ogromno škodo trpi s tem šolstvo samo, kajti šolski nadzornik, ki ima toliko važnega in odgovornega dela, katero je celo podvojeno, ne more tako precizno voditi svojih poslov in opravljati službe, kakor bi morda sam rad in kakor to zahteva moderna šola in današnje šolske razmere. Krajevni šolski odbori, ki so tako tesno navezani na šolskega nadzornika, so v tem slučaju pripuščeni sami sebi in tudi učiteljstvo ne dobiva potrebnih enotnih smernic, saj manjka ena najvažnejših oseb •— duša šolskega okoliša — sreski šolski nadzornik.
V ilustracijo razmer in posledic takega stanja navajamo občino Kapca. Na tej šoli je mesta za štiri učne moči, kjer sta tri lela učila samo dva učitelja, dočim v tem letu uči sam šolski upravitelj. V Gaberju in Čentibi pa manjka po ena učna moč. V Čentibi se združi še ta slučaj, da je poročen učitelj sam na šoli, njega žena, učiteljica, pa v Vel. Polani, da si je v Čentibi prazno učno mesto, kjer bi lahko po-ročenca skupaj živela. Tudi temu problemu bi
šolske oblasti morale posvečati več pozornosti, saj je to samo moralna dolžnost.
Da se izognemo šolski anarhiji, je v interesu našega šolstva, napredka mladine in države nujno potrebno, da se vprašanje nezasedenega mesta sreskega šolskega nadzornika v Dolnji Lendavi čimprej reši. Zato prosimo kr. bansko upravo, da ugodi naši upravičeni prošnji in v najkrajšem času imenuje novega šolskega uad-zornika, moža širokega obzorja, zavedne jugoslovanske duše, ki bo kos težke naloge, ki ga čaka na severu naše države.-
Lekarniških aler še ni konec...
Ljubljana, 24. mat a.
Kakor je videti, Okrožni urad za zavari uje delavcev še vedno postopa proti onim lekarnarjem, ki niso oddajali zdravil po predpisih. Včeraj se je vršila pred okrajnim sodiščem v Metliki zopet razprava proti tamošnjemu lekarnarju Milanu Wachi. Milan Waeha je bil radi prevare že lani obsojen po prijavi Okrožnega urada. Dvakratna ponovno revizija zdravil, že po tej obsodbi izvršena, pa je znova pokazala, da jo lekarnar Wacha ekspediral tako, d i Je moral urad predlagati sodišču kazenski pregon.
Lekarnar Wacha je namreč ekspediral na recept 2 praška morfija, dasi bi bil moral eks-pedirati 10 praškov, in je to količino uradu tudi zaračunal. To je storil dvakrat in o obeb prijavah je sodil včeraj pri okrajnem sodišču v Metliki g. sodnik dr. Aleksander Grobelnik.
Wncha je bil spoznan kriv prestopka prevar* po )| Hil5. in 338. kast. zak. in obsojen na 14 dni zapora. Sodnik v razsodbi ni priznal nobenih olajšilnih okolnosti, lekarnar \Vacha se je pa proti razsodbi pritožil.
Obžalujemo, da ni Okrožni urad o rezultatih kazenskih preiskav javnosti sproti obveščal. Zato je popolnoma nekontrolirana govorica, d« je bilo baje nad 10 lekarnarjev radi prevare obsojenih. Menimo, da to zadržavanje Okrožne ga urada ni pravilno.
Že v 24 urah
barva, plesira In kemično »nail obleke, klobuke Itd.
Skrobl in svetlollka srajce, ovratnike In manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
685
tovarna Jos. Reich.
(jfledalisče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 25. marca: »Mercadet«. Ljudska pred stava |x> globoko znižanih cenah. Izven.
Četrtek, 26. marca: Zaprto.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 25. marca ob 15. uri: »Masootta«. Ljud ska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri Materinski dan. Prireditev krSč ženskega društva.
Četrtek, 26. marca: »Hoffmanove pripovedke«. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven.
Petek, 27. marca: »Mignon«. Red C.
Sobota, 28. marca: »Dijak pr os jak«. Red A.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORI
Sreda. 25. marca ob 15. uri: »Čardaška knegl nja«. Kuponi. — Ob 20. uri: »Karol in Arnu Znižane cene. Zadnjič.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Začetek ob 2015.
Sobota, 28. marca: »Revna kot cerkvena miš« Zadnjič v sezoni.
Nedelja, 29. marca: »Glavni dobitek«. Gostova nje odra »Zveze kulturnih društev«.
Cuida:
Fammei?
Ko man
30
»Torej misli, da je bila laž,« je rekel. »Zaradi preteklosti ti odpuščam hude besede. Če morava narazen, ločiva se v miru, Farnmor!«
Podal mu je zopet roko v spravo, toda Farnmor ga je zaničljivo odbil:
»Ne poznaš me še,« je rekel prijatelju, »in ne ve.š, da jaz nikoli ne odpuščam.«
Po teh besedah se je okrenil in odšel po trati, sledil mu je psiček lady Vavasourjeve. Ko je prišel na marmornati tlak pred vilo, je vzel psa v naročje ter se ozrl v noč. Errolla ni bilo več tam. Crna tema je ležala nad zemljo, bučanje viharja se je stopnjevalo, iz daljave je zagrmelo. Nevihta se je bližala.
10.
Nikdar in nikoli ni bila lady Vavasourjeva tako zapeljiva kakor v svojem buduarju v negližeju. Ko se jo na njej lesketalo biserov in draguljev, ni bila niti približno tako nevarna, kakor če je ležala na blazinah » svojimi razpuščenimi bujnimi lasmi in so ji vitki Život objemale snežnobele tkanine, ki so bolj razkrivale kakor
pokrivale njeno lepoto. Tedaj je bila podobna odaliski. Malokateri je imel pravico, da jo je smel tako videti, in kdor jo je videl, je mislil, da je edini izvoljenec, ki mu je usoda naklonila to srečo.
Farnmor ni maknil očesa od nje, ko je ležala tako na divanu in so ji nežne noge tičale v copatah z všitimi biseri. Bilo je predpoldne po predstavi opere »Ernam« in zaničljivo se je smehljal, če je pomislil na Errollova namigovanja prejšnjega večera. Ze v Erlebru je bil Farnmor uverjen, da pozna vzrok Errollovega ogorčenja na markizo. Zadnje tedne v Auleilu se je njegov sum izpremenil v gotovost, in ko je tega jutra ležal pri njenih nogah, je šel z roko preko čela ter se pokesal, da se kljub spominu na prejšnje čase ni dejanski znosil nad Errol-lom. Zakaj po njegovem mnenju je Erroll to obzirnost zaslužil.
»O čem razmišljaš?« ga je vprašala in ga pobožala po laseh, da se je predramil iz svojih misli.
»Mislil sem o tem, koliko je takih, ki bi radi, da mi postaneš nezvesta.«
»In če bi se komu posrečilo me premotiti, ali bi imel ti pravico se pritoževati, Cecil? Meni se zdi, da bi ti kot kavalir mirno sprejel slovo. Torej povej, kaj bi ti napravil, če bi ti rekla, da te več ne ljubim?«
To vprašanje je izgovorila z zlobnim posmehom, ki je bil bistven del njenega značaja. Lepa, objestna ženska ga je rada mučila. Z divjo Othellovo ljubosumnostjo 30
se njegove strastne oči zabodle vanjo, ko je hropeč izustil: »Bog ve — kaj bi napravili Najbrže bi te umoril, nato še sebe!«
»To je blaznost,« je rekla s prestrašenim smehom. »Kaj je nastalo iz onega hladnega moža, kakršen si bil, odkar sem le jaz naučila ljubezni.«
Ko se je sklonila, da bi ga poljubila na modro čelo, je pri tej kretnji padel na Farnmorov laket listič, ki jo ležal med čipkami in rientalskimi tkaninami njenega razkošnega ležišča. Pisemce se je tako zaobrnilo, da je bil napis zgoraj.
Nič hudega misleč, je vzel listič v roko, hoteč ga vreči na bližnjo mizo; toda Marion Vavasour je z naglo kretnjo segla po papirju, in ko ji ga je hotel podati, je spoznal pisavo. Tedaj se je vzbudil v njem sum.
»Z Errollom si dopisuješ,« je vzkliknil ter obdržal pismo v rokali.
»Na kosilo sem ga povabila, to je pa njegov odgovor,« je rekla in zazehala. »Kakor po navadi, je tudi takrat odklonil.«
In zopet je segla po listku. Toda njega so mučile ljubosumne misli in ni ji ga hotel izročiti.
»Pusti, da preberem, kaj je napisal,« je prosil. »Moram ga prebrati!« je rekel odločno, ko je pismo zdrknilo iz ovoja in so se pokazala štiri popisane strani. »Vendar mi ne boš natvezla, da je načečkal celo polo, odklanjajoč vabilo?«
Jz Dravske bancvine
<1 Vojaško imenovanje. Za vršilca inšpektorskih poslov v savskem orožniškem polku je imenovan orožniški podpolkovnik gosp. Fran Dckvalo.
d Udruženjjc jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, Sekcija Ljubljana, naznanja, da sta »e za leto 1931 izvoljena upravni in nadzorni odbor konstituirala takole:	Upravni odbor:
predsednik ing. Janko Mačkovšek, I. podpredsednik ing. Josip D$dek, II. podpredsednik: ing. Ivo Pehani, I. tajnik ing. Ladislav Bevc,
II.	tajnik ing. Nace Perko, I. blagajnik ing. Ciril Pirc, II. blagajnik ing. Evgen Poniž, I. knjižničar ing. Drago Fatur, II. knjižničar ing. Lado Kham, 1. gospodar ing. Jože Platner, II. gospodar ing. Boris Hribar; odborniki: ing. Stanko Dimnik, ing. Antgn Ditrich, dr. ing. Stanislav Punčuh, ing. Karel Tavčar, ing. Fran Zelenko, ing. Jože Završnik; nadzorni odbor: ing. Viktor Skaberne, ing. Vinko Strgar.
d Anketa za povzdigo tujskega prometa v Kamniku. Tujsko prometno društvo v Kamniku priredi 29. t. m. točno ob 15. uri v Narodni čitalnici v Kamniku anketo za povzdigo tujskega prometa. Namen ankete je, podati tujsko-prometnim interesentom poučne in vzgojne smernice ter navodila glede tujskega prometa (preskrba stanovanj itd.), dalje zainteresirati širšo javnost za Kamnik z bližnjo in daljno okolico, ki ima vse naravne pogoje za tujski razmah. Na to anketo vabimo urade, županstva, šolska upraviteljstva, obrtne organizacije, hišne posestnike, gostilničarje, trgovce, sploh vsakogar, ki se zanima za stvar in hoče služiti razvoju tujskega prometa. Kdor ne bi prejel vabila, naj se smatra navzlic temu za vabljenega. — Tujsko-prometno društvo o Kamniku.
d Kuharski tečaj za služkinje! V začetku aprila se otvori v prostorih šolske kuhinje kuharski tečaj, ki se vrši dvakrata tedensko v popoldanskih urah od 15. do 18. ure. Pouk je brezplačen. Povrnejo se le efektivni stroški, ki bodo znašali približno 150 do 180 Din. Tečaj je namenjen onim služkinjam, ki »o že v službi in se žele izpopolniti v kuhanju. Vpisuje in pojasnila daje vodstvo šolske kuhinje vsak delavnik od 9. do 12. ure v Prečni ulici St. 2.	916
d Iz Sv. Vida pri Ptuju. Tukajšnja osnovna Sola priredi danes popoldne ob 8. uri v Slomškovem domu materinski dan z izbranim sporedom. Vstop je prost. Posebno matere dobrodošle !
d Občni zbor Ciril Metodove mestne ženske podružnice v Ljubljani se vrši v petek, dne 27. marca, ob 5. uri popoldne v družbeni pisarni, Beethovnova ulica št. 2.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 inStaritrgl2.	600
d Gostovanje »Soče« v Črnomlju. Danes bo gostovala v Črnomlju v Sokolskem domu družina »Soča« z duhovito komedijo v treh dejanjih »Vrag«, ki je imela tudi drugod že najboljši uspeh. Nastopijo gdč. Reinerjeva, Gabri-jelčičeva, Varškova, gg. Košuta, Humer, Kogej, Brezigar, Režira Košuta. Začetek ob 20. Predstava pod okriljem Sokola. — Predprodaja vstopnic pri hišniku v Sokolskem domu.
d Vremensko porofilo. Barometer je kazal včeraj v Ljubljani 766’8, termometer 2'8, relativna vlaga 91%, smer vetra SW, zjutraj megleno, popoldne deloma jasno. V Mariboru je kazal barometer 765-6, termometer 8, relativna vlaga 92%, mirno, oblačnost 4. Deževalo je v Beogradu (6 mm), v Sarajevu (5 mm) in v Kumboru (2 mm). Najnižja temperatura je bila v Ljubljani 1-7, v Mariboru 2, v Zagrebu 4, v Beogradu 9, v Sarajevu 6 in v Skopi ju 7. Vsa opazovanja ob 7. uri.
SADJARJI! Skrajni čas je, da si nabavite ARBORIN in poškropite z njim Vaše sadno drevje.
ARBORIN proizvaja »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10. — Tam dobite tudi Izvrstno cepilno smolo za cepljenje sadnega drevja.	902
Cjubliana.
Sreda, 25. marca 1931, Marijino oznanenje. Pravoslavni: 12. marca Teofan.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
*
■ Kapelnik dr. Jos. Čerin je zložil novo suito slov. narodnih pesmi »Solnčni dnevi, pesmi za dobro voljo«. Zbral je v tej suiti 16 veselih pesmi in jih priredil z veliko umetniško fineso za godbo na lok in na pihala. Klavirski glas je v tisku.
■ Uvodno predavanje novoimenovanega docenta gosp. dr. Tomšiča Ivana o »Najnovejših stremljenjih v meddržavnem pravu« bo v četrtek 26. marca t. 1. ob 12. uri v zbornici univerze in ne, kakor je bilo pomotoma javljeno, v torek.
■ Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani sporoča, da bo vsled gradbenih del za električno cestno železnico proti Viču Trža-ika cesta zaprta za tovorni promet od torka
24.	t. m. dalje in sicer od odcepa Glinške ulice do cerkve na Viču. Tovorni promet se bo vršil do nadaljnega preiko Rožne doline. Mestni avtobusi od Glavne pošte proti Viču bodo vozili začasno po Erjavčevi cesti preko Rožne doline na Vič, vsled česar odpadejo vsa postajališča na Rimski in Tržaški cesti.
S Šentjakobski oder vprizori v soboto 28. marca končnoveljavno zadnjič v sezoni prekrasno veseloigro »Revna kot cerkvena miš«, ki Je Imela tako velik uspeh. Dejanje je polno miline In pristnega humorja. Vabimo cenjeno občin-
stvo, ki že ni videlo le lepe igre, da jo poseli. V naslovni vlogi gdč. Baranova. Ostale vloge igrajo Pirčeva, Košak, Lavrič, Moser, Škerlj ter Videtič. — V nedeljo 29. marca gostuje prvič v Ljubljani z Lipahovim »Glavnim dobitkom« oder Z. K. D., ki je sestavljen po večini iz mladih absolventov prof. Šestove dramatične šole. Pri predstavi sodeluje iz prijaznosti priljubljena igralka Šentjakobskega odra gdč. Go-rupova. Vstopnice so pri gosp. Milošu Karnič-niku na Starem trgu. Vabljeni.
■ O razvoju jugoslovansko trgovske mornarice bo predaval pod okriljem »Jadranske Straže« v petek ob 20. uri v »Zvezdi« kapetan dolge plovidbe g. Rudolf Crvič, znani publicist in urednik »Jugoslovenskega Pomorca«. Predavanje bo izredno zanimivo in popularno. Zaradi tega vabimo k obilni udeležbi.
■ Javno predvanje. V četrtek, dne 26. marca t 1. ob 20. uri predava v dvorani glasbenega društva »Sloge« podžupan mestne občine ljubljanske g. prof. Evgen Jarc o predmetu: »Promet za časa rimske dobe«. Ze iz naslova samega se vidi, da bo predavanje jako zanimivo in vabimo vse železničarje, kakor tudi širše občinstvo, da se ga udeleže.
■ Predavanje o modnih novostih *a krojaške mojstre. Gospodje krojaški mojstri se uljudno vabijo k predavanju o modnih novostih v krojaški obrti, ki ga bo imel strokovni učitelj gosp. Alojzij Knafelj v nedeljo 29. t. m. ob 8-30 dop. na tehniški srednji šoli, soba št. 10, prvo nadstropje.
■ Društvo prijateljev humanistične gimnazije bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek, dne 26. marca ob 16. uri popoldne v konferenčni sobi III. državne gimnazije. — Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Samostojni predlogi. 3. Slučajnosti. Člani iskreno vabljeni. Odbor. "16
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Ignacij Volan, 66 let star, vratar, Poljanska c. 16; Alojzij Ambrožič, 79 let star, kroj. pomočnik, Japljeva ul. 2; Franc Gaberšek, 68 let star, sluga Agrarne komisije v p., Sredina 8.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398—2
Bio mleko je najboljše mleko! Dostava na dom s 15. aprilom v higijensko zaprtih steklenicah. — Naročajte pri OSREDNJIH MLEKARNAH, Ljubljana, Maistrova ulica 10.	914
■ Kuharija je poezija... Pred dnevi Je priredila gospodinjska šola »Mladike« v Ljubljani čajanko z igro in petjem, ki je nad vse uspela, kakor doslej vse prireditve tega zavoda. Številne povabljene goste sta sprejemala ravnateljica zavoda gdč. Zemljanova in direktor Jug in jih vodila v bufet, kjer so bile razstavljene kuharske uemtnine gojenk. Te so bile gostom pri čajanki proti odškodnini na razpolago. Reveži so pa bili tisti, ki so prišli semkaj izbirat poslastice in okusno pripravljeno »zadeve«. Te zadeve imajo seveda vsaka svoje ime, katera si pa naši nekubarski možgani kaj neradi zapomnijo. Sicer pa tudi ni treba vedeti imena: kjer se ti pocede sline, tista »zadeva« je prava. Torej reveži smo bii zategadelj, ker je vsak revež, ki mora izbirati, kjer ga vse zapeljuje. Toliko dobrega so nam brhke kuharice pripravile. — Na te dobrote smo pa pozabili, ko so gojenke začele izvajati v okusno okrašeni obed-nici svoj program. Ples je odpadel, ker so se tudi deklice v zavodu spomnile naših bratov onstran meje. Najprvo smo zvedeli, kako mlade kuharice sodijo o nas moških, kadar gre za jedačo in pijačo. Vse nas imajo pogruntane. Kar naslikane nas imajo. Razdelile so nas po temperamentih menda v pet skupin. Ni nič pomagalo, smo se morali kar na prsa potrkali. Vse fe res, kar nam je ljubka mlada kuharica povedala o naših želodcih in njega kapricah. Sledil je prizor s trga, ki nam je vnovič dokazal, da tretji dobiček ima, kjer se prepirata dva. In z znano kuharsko himno »Kuharija je poezija« je spored končal. Vse točke je spremljala godba na klavir. No in potem so prišle na vrsto »zadeve«... Ko smo pa odhajali, sem si mislil: »Ce bi bila v vsaki kuhinji takole čedna pridna in vešča kuharica ali gospodinja, kakršne smo videli v »Mladiki«, bi bilo res več solnca na tej bedni zemlji!«
Za pomladansko sezijo posetite pred nakupom moških oblek, manufakture, moškega perila in modnih potrebščin najprvo trgovino
OSIP OLUP
Ljubljana, Stari trg štev. 2 na vogalu in postrežuni boste z dobrim blagom po najniiji ceni.
■ »Pri belem konjičku« po 25. letih zopet na odru Narodnega gledališča. Oroslava Bucka je igral tedaj pokojni Verovšek, sedaj je vloga v rokah g. Cesarja. Zaposlen je skoro ves dramski ansambel in je splošna zasedba kar najboljša. Komedija ni izgubila nič svoje pripro-ste privlačnosti in ljubeznivosti in bo nedvomno zadovoljila vse stare prijatelje našega gledališča ter pridobila naši drami novih prijateljev. Premijera bo v nedeljo 29. t. m. zvečer pri normalnih cenah. Režijo vodi prof. O. Sest.
■ Razburljiv prizor se je odigral včeraj opoldne na Cesti v Rožno dolino. Mlademu vozniku sta se splašila konja. Skušal Ju je zaman pomiriti, toda zaman. Vedno huje sta dirjala proti Rožni dolini. Naposled se je voznik odločil in skočil previdno s voza. Nekaj časa je tekel ob vozu in pnsanti »o trepetali za njegovo uso-
do, misleč, da se ne more oprostiti vajelov. V momentu pa se nrž požene naprej in v najhujšem diru zajahal konja in v najkrajšem času je oba ustavil. Marsikdo se je oddahnil, ko je videl, kako se je stvar srečno iztekla in občudoval hladnokrvnega fanta.
■ Dve nesreči. 3-letni posestnikov sin Ciril Cerar iz Moravč je padel s klopi in si zlomil desno roko. — Dijak Rudolf Ploj z Galjevice je pri šolski telovadbi na Prulah padel tako nesrečno z bradlje, da si je hudo poškodoval prsni koš. Oba ponesrečenca »o prepeljali z rešilnim vozom v bolnico.
Mar/bop
m Izročitev odlikovanj. V ponedeljek dopoldne je okrajni glavar dr. Ipavic slovesno izročil dr. Milanu Gorišku, odvetniku in županu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, red Jugoslovanske krone IV. stopnje, Ivanu Janžekoviču, posestniku in županu v Košakih, pa zlato svetinjo za državljanske zasluge. Čestitamo 1
m Imenovnja v bolnici. Kraljevska banska uprava je uvedla za funkcijonarje javne bolnice nove nazive, ravnatelj je odslej upravnik, primariji pa so šefi oddelkov. Za upravnika je definitivno imenovala g. dr. Vrečka, za šefa internega in infekcijskega oddela g. dr. Ivana Matka, za šefa oddelka za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni g. dr. Janka Drnovška, za šefa kirurgičnega oddelka g. dr. Mirka Černiča, za šefa porodniškega in ginekološkega oddelka g. dr. Benčana, za šefa venerološkega in dermatološkega oddelka pa g. dr. Hugona Robiča.
m Krstna predstava na mariborskem odru. Prva krstna predstava izvirnega dela v letošnji sezoni bo v soboto 28. t. m. Vprizoril se bo misterij znanega mariborskega pisatelja Radi-voja Reharja »Učlovečenje«. Vprizoritev bo že zaradi dela samega, ki je nekaka posebnost v novejši slovenski literaturi, kakor tudi zaradi svojevrstne interpretacije zelo zanimiva. Predstavo, ki vzbuja tudi v izvenmariborskih krogih veliko zanimanje, režira g. Hinko Tomašič.
Gel/e
* Važen sestanek na sreskein načelstvu. V petek 27. t. m. bo sprejemal g. sreski načelnik prebivalce okoliške občine, da čuje od njih razne želje in zahteve. Ob tej priliki se bo vršil razgovor o raznih gospodarskih, kulturnih in drugih važnih vprašanjih.
* Smrtna nesreča. Na Jožefovo je v Bočni pri Gornjem grad 50-letni tesar Mostnikov Jože padel po stopnicah. Padel je na sence s tako silo, da mu je počila Črepinja in je kmalu izdihnil. Nesrečneža je ravno na njegov god god dohitela smrt.
* Za poslušalce radija. Jutri, v četrtek 26. t. m. ob 20.80 bo v ljubljanskem radiju ravnatelj celjske Glasbene matice g. Sancin Karel izvajal J. Seb. Bachov Violinski koncert, Cor-relijevo sonato ter več skladb modernih mojstrov.
* Podružnica »Soče« v Celju priredi v soboto
11.	aprila večjo prireditev ter prosi vsa celjska društva, da upoštevajo ta datum.
* Borza, dela v Celju išče 1 sadjarja, 2 kočija-ža, 2 hlapca h govedu, 1 kravarja,Švicarja, 1 mojstra za izdelavo medenokovinastih predmetov, 2 kolarja, 3 sodarje, 2 predilca in podralca žime, 1 brivca za Split, 2 raznašalca kruha, 1 sladoledarja, 1 hotelskega slugo, 1 trgovskega slugo, 1 snažilca jedilnega pribora, 2 mizarska ter po 1 kovaškega, zlatarskega, sodarsltega, mlinarskega, pekovskega in brivskega vajenca, 30 kmečkih dekel, 2 poljski delavki, 4 hotelske ter 1 gostilniško kuharico, 5 kuhinjskih služkinj, 1 perico, 8 kuharic, 5 servirk, 1 natakarico, 1 tovarniško delavko, 18 služkinj, 1 po-strežnico, 1 šiviljsko vajenko.
* SK Celje bo imel svoj občni zbor v sredo
1.	aprila ob 20. v klubski sobi hotela »Evrope«. Člani naj se zbora udeleže polnoštevilno.
* Nogomet. Za danes napovedana tekma se ne bo vršila. Pač pa igrajo Atletiki danes v Ljubljani proti Primorju.
* Nezgode. 19-letni posestnikov sin Zupanc Friderik iz Malega trna je padel z voza in si zlomil desno nogo. — 26-letnemu posestniku Reharju Martinu v Gotovljah je pri nakladanju padel hlod na nogo in mu jo močno poškodoval. — 9-letni sin branjarja Debenjak Jože iz Celja si je pri padcu izvil desno nogo. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v javni bolnici.
Kranj
Popisovalni predpisi. Ker bo za ljudsko štetje nujno moral vsak podati rojstne in domovinske podatke, naj si vsak preskrbi pri župnem uradu družinsko polo. Posestniki morajo imeti pripravljene tudi posestne dokumente.
Scribe-ov »Kozarec vode« na našem odru. Preteklo soboto in nedeljo je vprizoril Gledališki oder Narodne čitalnice v Narodnem domu duhovito Scribe-ovo zgodovinsko komedijo »Kozarec vode«. G. Maksa Reša smo imeli priliko spoznati kot izvrstnega režiserja, ki je delo naštudiral do najmanjše podrobnosti. Scenerija, maske in kostimi (delo ge. Jakofčičeve) pričajo o njegovem finem okusu. Najbolj pa se čuti njegova roka v igri, ki je bila enotna skoz in skoz. Naši igralci so pokazali, da zmorejo mnogo, če se le dobro pripravijo Taki komadi kakor »Kozarec vode« ali »Pegica mojega srca«, ki je bila tudi zelo dobro režirana, morajo navdušiti publiko, še več, take stvari našo publiko vzgajajo. Kraljico Ano je igrala gdč. Lundrova. Nihče ne bi verjel, da je to njen prvi nastop na odrskih deskah. Njena igra je živahna in hkrati dostojanstvena; popustila ni v nobeni sceni. Njeno vtelešeno nasprotje, vojvodinjo Mariborough je podala gdč. Kocmurjeva. Bila je ves čas na višku, čeprav je težko igrati nesimpatične vloge, kakor je njena. Prikupna Abigai-la je bila gdč. Domesova. Nad vse sijajen pa le bil g. Pesi v vlogi lorda Bolingbroke-a; Običaj uo fe reče, da Je on izvrsten kabinetni tip. Toda topot Je bil se mnogo več. Postavil nam Je na oder celega, do malenkosti izdelanega človeka, duhovitega pesnika in ostrega satirika, a vendar dobrega lorda. Elegantnega Mashama, ki se le ifllo spretno vživel v vsak položaj, nam Je podal g. Naca Reš. Malo vlogo francoskega poslanca je izvrstno stiliziral g. Mayr. Tudi sluga
g. Niča je bil popolnoma na svojem mestu. Skratka, od kraljice pa do srčkanih pažev je bilo vse v pravi formi. V nedeljo sta dobila-lepe vence g. Pešl in g. Nace Reš, ki zapuščata Kranj. Pogrešal ju bo oder in tudi publika. Nehvaležnost je pač plačilo sveta. »Kozarec vode« bo ponovljen v nedeljo 29. t. m. ob pol 17. uri popoldne.
Jesenice
Nekaj, kur ni socijulno. V minulih dneh je bilo videti na Jesenicah žalosten prizor, ko je v blatu ležal pobit na obrazu do krvi neki Zen lz Senožet pri Slov. Javorniku. Ta revež je namreč hudo božjasten. Žen je ležal že kakih */i ure v luži in snegu in ga rešil šele učitelj g. Rabič Lojze. Mislimo, da bi bilo vsekakor m mestu, da njegova občina noskrbi za takega svojega reveža.
Predsednik popisovalnega odbora za mesto Jesenice in okolico je učitelj meščanske šole '. Gospodarič.
Danes popoldne ob 14. uri se vrši na mestnem magistratu sestanek popisovalnega odbora.
CMD za Jesenice in okolico ima jutri 26. t. m. na mestnem magistratu svoj redni letni občni zbor.
»Kulturni teden«, ki se je nameraval organizirati tekoči teden, se je radi nepredvidenih ovir moral preložiti.
V nedeljo popoldne ponovi sokolski oder »On in njegova sestra«.
Skioptikon. Tukajšnja osnovna šola si je nabavila lep skioptikon najmodernejšega tipa, ki bo vsekakor omogočal nazorni študij naše dece. Tako zamisel je pozdraviti iz vsega srca!
Koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki ga je imel organizirati tukajšnji Akademski krožek, se je preložil na nedoločen čas. Vršil pa se bo koncert jeseniškega Sokolskega pevskega zbora v drugi polovici aprila.
. Begunje pri Cerknici
Obisk ereskega načelnika. Pretekli teden je obiskal tukajšnjo občino sre.sk i načelnik iz Logatca g. dr. Tekavčič. V Občinski hiši je imel nagovor na zbrane občinske može, zastopnike uradov in društev. Z vsakim posebej se je prav po domače raztovarjal In ga je zanimalo predvsem gospodarsko stanje občine. Predvsem pa »e je zavzemal za gozdarstvo (pogozdovanje neprimernih pašnikov), živinorejo, elektrifikacijo in telefon. Vse to «i je zabeležil in obljubil, da bo zastavil vse svoje moči v tem oziru. Dejal je m tudi, da nas zopet kmalu obišče. — Tako so Je prvikrat zgodilo, da je obiskal našo občino Tišji državni funkoijonar, da bi se osebno poučil o srtiiskah in potrebah ljudstva. Vsega tega pred manifestom Nj. Vel kralja ni bilo. Ljudstvo pa je tega veselo in zaupa v kraljevsko vlado.
Sadjarsko predavanje. Danes na praznik bo imel sreski kmet. referent predavanje o sadjarstvu. Kmetje-sadjarjii udeležite se! Zberite se pred občinsko hišo!
Dvojčki. V Bezuljaku je posestniku Hrenu povila žena dvojgke. Čestitamo!
Materinski dan. Na praznik 25. t. m. popoldne bo prosv. društvo priredilo v posvetitev materinstva naših mater v Domu svečanost.
Popisovanje. Občinski popisovaln odbor je že •estavljen, pravtako so obveščeni tudd popisovalci. Informacije o popisovanju dobe stranke v občinski pisarni. Da pa ne bi bilo delo popisovalcem preveč ovirano, je nujno potrebno, da si poglavarji (gospodarji) preskrbe potrebne osebne podatke družinskih Članov, ter mere zemljišča (njiv, t ravnikov, pašnikov, gozdov itd.).
Šmartno pri Litiji
Seja občinskega odbora bo danes ob 8. uri v prosvetni dvorani. Na tej seji bodo sestavili tudi popisni odbor in imenovali popisovalce za ljudsko štetje šmarske občine.
Lov občine Šmartno pri Litiji pride 30. marca ponovno na dražbo, in sicer za ostalo zakupno dobo dveh let. Podrobni podatki se dobe pri sreskem načelstvu v Litiji in v občinski pisarni v Šmartnem, dražba se pa vrši v poslopju sreskega načelstva v Litiji.
ltcdukcija v tekstilni tvornici v Litiji je zelo prizadela tudi Šmartno in okolico, kajti mnogo deklet si je tam služilo vsakdanji kruh. Preteklo soboto 'je bilo zopet 91 delavnih moči odpuščenih vsled pomanjkanja konsuma iz službe. Žalostno.
Hrastnik
Zagoneten kurji morilec v Hrastniku
Poročali smo že, da so našli v steklarni že večkrat pomorjene kokoši poleg kurnikov ali v njih in da se doslej vzlic vsemu trudu orožnikov še ni posrečilo ujeti grdega vampirja.
Pretekli teden je bilo vnovič pomorjenih v steklarni več perutnine, v noči od nedelje na ponedeljek pa se je zver prestavila v bližino rudnika ter raztrgala v Zavrašnikovi gostilni dva purana, gos, petelina ter več kokoši. Ker so našli za kurjim morilcem večkrat sledove psa, prevladuje mnenje, da spremlja morilca velik bržčas volčji pes. Širi se govorica, da so našli morilčevo pismo, s katerim napoveduje, da se bo spravil še na dekleta in na — svinje.
Konzumno društvo rudarjev si je nabavilo tovorni avlo, s katerim dovaža tudi svojim odjemalcem kruli.
Moška in ženska podružnica OMD sta zborovali pret. teden in izvolili povečini stari odbor.
Danes popoldne igrajo v Narodnem domu učenke dekliške šole igro »Junakinja presv. •rca«. Dobiček gre za cerkev.
Premomba posesti. Hišo mizarja Šuštarja pod Roševio gostilno je kupil lekarnar g. VVamto. Ker postanejo tako sedanji lekarniški prostori s pripadajočim stanovanjem prosti, bi naši občini prav toplo priporočali, da se zavzame za preložitev pošte s postaje v sredino doline. Bodo sicer spodnji prebivalci nekoliko bolj oddaljeni od pošte, vendar wl avnej ne toliko, kakor so sedaj oni iz Ceč, Studenc, Praprotnega, Ploskega im drugod. Tudi dolska občina bo navdušeno poadravila, če se približa naša pošta čim bolj mjememu središču. Hraetničanje, sedaj je ča«!
Konfekcija	‘Prešernova	priporoča,	da sl ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih
Ljubljana	—	ulica	7	—	9	in	moških	plaščev	ter	oblek
Pustolovščine sleparskega ženina
Lepi Joško, ki je znal tako lepo govoriti, kakor bi rožice sadil Obsojen na 20 mesecev robije
Podgorjantlii vrag na varnem
Pred kratkim je bilo med Novim mestom in Kostanjevico govora o vragu, ki je hodil strašit mirne ljudi v Dragmanovo hišo, tam v prijazni vasici Polhovici, oddaljeni dobro uro hoda od št. Jerneja na Dolenjskem.
Vsa dolina je romala tja, priprosti ljudje ln inteligenca, pa se vrag ni nikogar bal, dokler je bil pri hiši 17 letni pastir Friderik Li-lack. Sum je padel nanj in gospodar ga je odpustil iz službe. Strah se res ni več pojavil. Mladi Fric je bil zanemarjen, odkar je postal hlapček in pastirček in je že po naravi nagnjen k temu, da bi koga potegnil. Sedaj se mu pa to pač ne bo izplačalo, za kar bo skrbel sodnik za varstvo mladoletnih. Danes so orožniki Lilacka v družbi drugega mladoletnega fantalina Zrimška, ki je prav takšen in katerega je Lilack nagovarjal k takim dejanjem, prepeljali na sresko načelstvo in nato oddali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Sedaj bo pod Gorjanci spet mir.
Rimske toplice
Sejem. V soboto se je vršil v Šmarjeti sejem. Precejšnja je bila izbira goveje živine, vendar je bilo kupcev in povpraševalcev zelo malo. Znatno boljša pa^je bila kramarska kupčija.
Za popisovalnega organa pri ljudskem štetju
Ie določen za okraj Rimske toplice-Šmarjeta olski nadupravitelj g. Drago Majer.
Na Jožefovo je imelo tukajšnje gasilno društvo svoj redni občni zbor v hotelu »Stara Pošta«. Vsi funkcijonarji so podali obširna poročila o dosedanjem delovanju. Akademija v proslavo 10-letnice ustanovitve društva je za ta dan odpadla.
V sredo nas namerava zapustili dosedanji mojster v tovarni podpetnikov na Gračnici pri Rimskih toplicah g. Carotta. Ustanovil bo v Radečah pri Zidanem mostu podobno tovarno podpetnikov še z nekaterimi sotrudniki.
Na železniški postaji je bil imenovan za aspiranta g. Leon Lenart iz Ljubljane,
Hotel »Stara Pošta«, ki je bil vso zimo zaprt, je zopet v obratu. Otvorila ga je ga. Jakšičeva iz Rimskih toplic.
Trbovlje
»Trnuljčica« na Sokolskem odru. Na splošno željo občinstva ponovi Sokolsko gledališče pravljično mladinsko igro »Trnuljčica« na praznik
25.	marca ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu.
Na dan sv. Jožeta je sklicala kmetska nadaljevalna šola v Trbovljah kmetske gospodarje k filmskem predavanju v Društveni dom. Pred predavanjem filmov je imel zastopnik Kmetijske družbe g. Kafol lepo predavanje o splošnem kmetijskem gospodarstvu. Ker je med predavanjem filmov nastal na projekcijskem aparatu defekt, se bode po izjavi g. direktorja Pučnika to filmsko interesantno predavanje preložilo na jesen.
Trebnje
Nabava »Nitrofoskala«. Kmetovalce opozarjamo, da je rok za prijave za umetno gnojilo »Nitrofoskal« podaljšan do 1. aprila. Tobačni izvleček za pobijanje škodljivcev se naroča naravnost iz tobačne tovarne.
Oglas za podoficirsko šolo. Konkurz za sprejem gojencev v inženjersko podoficirsko šolo kralja Petra Osvoboditelja je javno nabit v občinski pisarni. Informacije kandidatom, ki žele vstopiti v podoficirsko šolo, daje županstvo.
Precepitcv šmarnice in nagrade. Te dni se bodo razdelile vsem onim vinogradnikom, ki so precepiti trto šmarnico, nagrade, za vsak precepljen trs Din 0'50.
Novo sokolsko društvo. V Št. Lovrencu na Dol. pri Trebnjem je bilo ustanovljeno novo sokolsko društvo. Inicijativo za ustanovitev je dal župan občine Velika Loka g. Saje Alojzij, ki je obenem tudi starosta novoustanovljenega društva.
Odlikovanje. Župan občine Velika Loka gospod Saje Alojzij in župan občine Dobrnice gospod Koporc Franc sta bila odlikovana z redom sv. Save V. razreda, častitamo.
Gostovanje. Sokol Trebnje gostuje prihodnjo soboto zvečer z Meškovo »Mati« v Mokronogu.
?o{cvazi/e p© zvezdz večernici
25.
Danica je od groze zakričala in hotela pobegniti, Dušan pa je hrabro potegnil samokres in ustrelil velikana naravnost v čelo. Nestvor je strahovito zabrundal zakrilil s perotnicami in se mrtev zvalil na tla pod cvetico, na kateri sta v strahu trepetala naša ljuba prijatelja. Tako sta srečno premagala prvega napadalca.
Ljubljana, 24. marca.
Danes dopoldne se je vršilo pred senatom trojice več zanimivih obravnav. Senatu je predsedoval sodni svetnik Mladič, sosodnika pa sta bila gg. Kralj in Miiller. Državno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravdnika g. Branko Goslar.
Najzanimivejša je bila obravnava proti Jošku Križnarju, roj. leta 1901. v Koroški Beli in tja pristojnemu, samskemu sodarju v Devici Mariji v Polju. Križnar je srednje velike, krepke postave. Kjub temu, da je bil oblečen v močno posvaljkano, svetlo sivo, karirasto obleko, je delal prav simpatičen vtis.
Križnar je M leta 1928. mesec dni zaposlen kot hlapec pri posestniku Antonu Jeršinu v Primskovem pri Kranju. Svojo službo je vršil zelo malomarno, zato mu je gospodar odpovedal. Križnar pa je še pred potekom odpovednega roka pobegnil in odnesel svojemu delodajalcu zlato uro z verižico, temnarjavo obleko, suknjič in denarnico v skupni vrednosti 1070 dinarjev.
»Ženin« in priče.
Križnar je na spreten način izrabljal tudi lahkomiselnost naših kmetskih deklet in jim izvabljal visoke svate in razne predmete — vse pod lažnim zatrjevanjem, da se bo z nijimi oženil. Tako je obljubil neki Ančki v Velikih Laščah, s katero je imel že nezakonskega otroka, da jo vzame za ženo. Poroka je bila določena na O. avgusta leta 1929. Nekaj dni preje je Križnar izvabil od Ančke 000 Diin, češ da si bo za ta denaiv kupil čevlje in da bo plačal stanovanje. Poleg tega mu je Ančka kupila za poroko še srajco in kravato za 150 Din. Na dan poroke je Križnar poprosil nevesto za 100 Din, da plača brzojavijo na župni urad v šiški. Ker Ančka ni imel pni rokah 100 dinarskega bankovca, mu je izročila kar 1000 Din. Toda »ženina« ni bil? več nazaj, tako da so morali poroko odpovedati.
Meseča avgusta leta 1929. je prišel Križnar v vas Novo, kjer se je seznanil z lepo Pepco. Začel jo je snubiti in ji tako resno zatrjeval, da jo bo poročil, da se mu je tudi udajala. Pripravil jo je tudi do cerkvenih oklicev poroke. Začetkom oktobra leta 1929. mu je Pepca izrodila 1000 Din, ker ji je »ženin« zatrjeval da potrebuje ta denar, da si preskrba potrebne listine za poroko. Ker je radi priprav za poroko trdno verjela, da jo bo Križnar res vzel za ženo, mu je kasneje izročila še 1250 Din. :. j. ves svoj prihranek, in poleg tega še srebrno uro in svoj prstan. V času teh poročnih priprav mu je dajala tudi hrano in stanovanje in utrpela 490 Din škode. Križnarjeva žena pa tudi ona ni postala, ker jo je Križnar pravočasno popihal.
Tretja Križnarjeva žrtev je bila brhka Marička iz Kozarjev. Tudi tej je dolgo prigovarjal, naj ga vzame za moža, nakar je končno pristala, Križnar jo je naprosil, naj mu izroči nekaj denarja za pohištvo in za plačilo najemnine bodočega stanovanja in Marička mu je res, zaupajoč v njegovo poštenost, izročila ves svoj težko priafluženi denar v znesku 5000 Din. Ž »ženinom«-se je podala celo k župniku na Dobrovo zaradi oklicev, a po tem posetu je Joško izgindl kakor kafra in se ni več vrnil.
Na sličen način je Joško onesrečil tudi kuharico Pepco z Rudnika, ki je sedaj že srečno množena, seveda z drugim, in lepo Franci«) jz Zgornjega JTelenja pri Litiji. Kuharica Pepca mu je izročila 1150 Din, več oblačilnih potrebščin v vrednosti 2144 Din in čevlje, vredne 210 Din, lepa Francka pa 2000 Din, srajco, ovratnik in kravato v skupni vrednosti 83 Din. Kajpak Joško tudi tema »nevestama« ni izpolnil svoje obljube, ampak je pred poroko izginil brez sledu z vsem denarjem in blagom.
Zaslišanje obtoženca in prič
— Najbolje bo, da poveste vse po pravici, je nagovoril predsednik obtoženca. Kako se vam pravi po domače?
— Pri Stričku.
... Služili ste pri 13. artiljerijskem polku. Kje?
— V Prilepu.
— Imate skrbeti za enega nezakonskega otroka ali več? Ali skrbite zanj?
— Ne!
— Torej, da gremo kar po vrsti! Tisto tatvino v Primskovem ste res izvršili?
— Res! Le denarnice nisem našel!
— In potem, je res, da ste nagovarjali dekleta k poroki in ste jim izvabljali denar?
— Prizaiam.
— Seveda, tako se res lahko živa! Vsa škoda znaša nad 10.000 Din in Če bi prišli po starem zakonu pred poroto, bi gotovo dobili najmanj
3 leta. Kaj pa bo z vami, če boste tako naprej delali?
— V prisilno delavnico z njim! je kliknila oškodovana Ančka iz Velikih Lašč, ki je sedela v klopi med občinstvom.
— Pol e m pa ne bo skrbel za vašega otroka! je odvrnil ] redsednik.
— Saj tv li tako ne bo! (Smeh med občinstvom).
Po zaslišanju obtoženca je bila zaslišana kuharica Pepca z Rudnika, majhna črnka, živahnega temperamenta. Povedala je, kako jo je seznanil znanec T. z obdolžencem in ja ga popisal kot človeka z dobro službo, ki ima celo denar naložen v hranilnici. Zmenila sta se, da se vzameta in da začne izvrševati v Kranju so-darsko obrt. V to svrho mu je izročila večji znesek in, kakor je dejal, je najel v Kranju stanovanje in delavnico za tri leta. Ko se je pa peljala v Kranj, je zvedela, da ga tja sploh ni bilo in da je »velika baraba«. Mislila si je, zdaj je že itak prepozno, da bi prekinila z njim, ker je že oklicana. Morda ga bo pa le »poboljšala«. Sam ji je priznal, da je bil »baraba«, da pa ima resno voljo »poboljšati se«.
— Kolik« vas je stal?
— 5500 Din.
Obdolženec je skesano izjavil, da laliko dobi vse oblačilne potrebščine nazaj razen suknjo, ki jo je zastavil za 200 Din, in da je tudi sicer pripravljen povrniti ji vso Škodo v obrokih.
Druga priča Francka iz Zgornjega Jelenja, 26 let stara, s temnimi lasmi in plavi mi očmi, je izpovedala, da se je seznanila z njim v Stepanji vasi. Zatrjeval ji je, da mu je mati zapustila 17.000 Diin. Dala mu je 2000 Din, ker je rekel da je trenutno brez denarja.
Tretja priča, visoko in zdravo kmečko dekle, brhka Marička iz Kozarjev, je sramežljivo pripovedovala, kako jo je premotil, da mu je izrodila denar. Predsednik jo -je moral prav tako kot Francko neprestano opominjati, naj kaj pove. Ali ste ga vi zapeljala, ali vas je on? Njeni odgovori pa so bili zelo skopi.
Obsodba
Ob 11. je bilo dokazno postopanje končano in je senat odšel na posvetovanje. V dvorani je medtem postalo zelo živahno. Vse priče, varane »neveste«, so se sprijaznile med seboj in se začele pomenkovati, kako je prišlo do tega, da jih je Joško speljal na led. Bile so soglasnega mnenja, da je znal tako lepo govoriti, kakor bi rožice sadil. Eno izmed njih je obšla taka radovednost, da bi še kaj slišala od njega, da je stopila k Joštootu na zatožni klopi in ga začela nekaj spraševati. »Ali še nima zadosti?« jo je vprašal zagovornik, nakar mu je smeje odvrnila, da ga je mislila le »nekaj vprašati«. Vse priče so kmalu postale zelo dobre volje, smejale so se in niso pozabile na obdolženca, ki se jim je začel smiliti. Ni čuda, Joško je zares lep, mlad fant in svojih grehov se je odkrito pokesal. Kdo mu ne bi odpustil?
Senat je bil drugega mnenja. Ob 12-30 je predsednik Miladič razglasil sodbo, po kateri je bil Križnar obsojen na 20 mesecev robije, na izgubo častnih pravic za tri leta, plačilo stroškov kazenskega postopanja kakor tudi na plačilo odškodnine prevaranim nevestam. Joško je kazen skesano sprejel.
Brežice
Prst si je odsekal. Pretekle dni je cepil drva Jožef Agrež, doma iz Čateža. Po nesreči pa si je odsekal prst. Zdravi se doma.
Odlikovanje. Z zlato kolajno je bil odlikovan za državljanske zasluge g. Andrej Špilek iz Čateža. Je že okrog 40 let občinski odbornik na Čatežu. Čestitamo!
Med. univ.
Dr. Jože Peček
zasebni zdravnik ordinira v hiši pok. dr. Hollerja od 9—12. ure in od 3. do 5. ure pop. fll8
Veličasten pogreb. V soboto popoldan se je vršil v Brežicah veličasten pogreb Andreja Levaka. Takšnega pogreba Brežice že dolgo niso videle. Na pokopališču se je zbralo naravnost ogromno število ljudi. Od pokojnika se je poslovil starosta brežiškega Sokoga g. dr. Josip Zdolšek. Pevski zbor mu je zapel za slovo nekaj v srce segajočih žalostink. Ohranimo vrlemu rodoljubu časten spomin!
Žužemberk
^ Dne 18. t. m. je umrl zadet od kapi Jože Ko-šiček, p. d. Andrejček, obče znan in ugleden posestnik v starosti 82 let. — V kandijslci bolnici je nenadoma preminul upok. orož. straž-mojster Franc Longar v starosti 02 let. — 22. t. m. je umrla po daljšem bolehanju Terezija Klinc iz Dvora, stara 78 let, žena znanega gostilničarja in posestnika.
Cigani. Pretekli teden je pripeljala orožniška patrulja v tuk. sodne zapore trojico ciganov Rataj - Hudorovič, kateri so osumljeni večih vlomov in tatvin, ki so bile zadnje čase izvršene v okolici Ajdovca. Sploh se opaža zadnje čase precejšna agilnost teh tičev, ki so se specializirali posebno zidanice. Tolpo, ki je podvzela več vlomov in tatvin v Liscu, je orožništvo izsledilo, toda tički so jo pravočasno odkurili. Želeti je, da jih kmalu doseže roka pravice in jih »pravi na varno.
Na Jcdertov semenj je bilo pripeljanih okrog 250 glav živine. Blago je bilo prvovrstno in po zelo nizki ceni. Kupčija zelo slaba, kar se je posebno poznalo pri trgovcih in kramarjih.
Molitev za versko svobodo Slovencev in Hrvatov pod Italijo se je udeležilo veliko število ljudi.
Kamnik
Pregled motornih vozil za kamniški srez, ki je bil že dvakrat preložen, se bo vršil 14. aprila ob istem času in na istem kraju kot je bilo prvotno javljeno.
Jlbrtniki zborujejo. Redni letni občni zbor Obrtnega društva za politični okraj Kamnik se vrši v nedeljo, dne 29. marca ob pol 9. uri dopoldne v restavraciji g. Ant. Cererja v Maistrovi ulici z običajnim dnevnim redom. Društvo namerava letos ob 10-letnici svojega obstoja prirediti veliko proslavo, katere čisti dobiček je namenjen zgradbi javne gorke kopeli. Vabljeni člani, pa tudi nečlani!
Tržni dan. Torkov tržni dan je bil proti pričakovanju živahen in bi kmalu prekosil zadnji sejem, ki je bil skrajno slabo obiskan. Seveda, bliža se Velika noč!
Materinski dan. V proslavo materinskega dne priredi v sredo popoldne društvo »Kamnik« v Kamniškem domu akademijo z deklamacijami, zborovskim in solo petjem ter slavnostnim govorom g. dekana Mateja Riharja. Obsežen program bo zlasti ugajal mladini.
Koncert. Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi v soboto 26. marca ob pol 9. uri zvečer s sodelovanjem Kamniškega salonskega orkestra koncert s sledečim sporedom. 1. Flotow: Uvertura k operi »Martha«. 2. Gounod: Fantazija iz opere »Faust«. 3. Adamič: Zdravica. 4. Svetek: Rožmarin. 5. Premrl: Moj blagoslov. 6. Dev: Še ena. 7. Volarič: Domovini. Predprodaja vstopnic v trgovini Ant. Slatnar na Glavnem trgu.
Opozorilo. Opozarjamo na razglas sreskega cestnega odbora glede dovoljenj za graditev stavb in drugih objektov ob banovinskih cestah.
Popisovanje prebivalstva. Občinski popisovalni odbor za mesto Kamnik je sestavljen. Tvorijo ga gg. dr. Dominik Žvokelj, dekan Matej Rihar, trgovca Kramar Miloš in Stergar Anton ter vpokojeni občinski tajnik Jožko Stele. Odbor je na svoji seji razdelil mestno občino v 11 popisnih okrajev, ki obsegajo po 40 do 50 hiš in določil 11 popisovalcev.
Škofja Loka
Smrt uglednega Bukovčana. V čestiti starosti 63 let je v soboto iznenada preminul občespo-štovani in priljubljeni g. Janez F o j k a r, posestnik, trgovec in gostilničar na Bukovici v Selški dolini. Zadela ga je kap. Poklicani Škofjeloški zdravnik dr. Jože Rant žal ni mogel ugotoviti drugega nego smrt. Pokojnik je bil eden onih slovenskih mož, ki jih ohranja ljudstvo v trajnem, hvaležnem spominu. S posebno ljubeznijo se je pokojnik oklepal šolstva, ki izgublja z življenjem g. Fojkarja najjačjega po-bornika. Veličasten pogreb v ponedeljek dopoldne je pričal o širokem krogu prijateljev in znancev, ki jih je ugledni gospodar imel. Pokojnika ohranimo v častnem spominu, preostalim naše iskreno sožalje.
Žiri
Ljudsko štetje. Županstvo je imenovalo sledeči občinski popisni odbor: Erznožnik Slavko, občinski lajnik, predsednik; Hribernik Edo, šolski upravitelj^ namestnik; Kavčič Ivan kot predsednik občinskega kmetijskega odbora; Justin Ciril, učitelj; Šinkovec Stanko kot namestnik matič. vodje za župnijo Žiri in Ramšak Lambert kot matični vodja za župnijo Vrh pri Sv. treh kraljih. Ozemlje občine je razdeljeno na 18 popisnih krogov, v katerih bodo popisovali iz večine državni in privatni uslužbenci.
Predavanja. V nedeljo je predaval v učilnici narodne šoie nadživinozdravnik g. Primic o živinoreji, živalskih boleznih in njih zdravljenju in gozdarski ekonom g. Kordan o gozdarstvu in gozdnem zakonu. Vseskozi zanimivih predavanj se je udeležilo mnogo živinorejcev in ostalih gospodarjev.
‘Mts.dlio
Ljubljana, sreda, 25. marca. 9.30 Prenos cerkveno glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 Ferdo Jelenc: Nauk o serviranju. ll.OO Dr. A. Dolinar: Marija v glasbeni umetnosti. 11.15 Orgelski koncert, izvaja Matija Tomc. 12.00 časovna napoved in poročila, plošče. 15.30 Gdč. A. Lebar: Kmetska mati in kmetska hči. 16.00 Mati v slovenski literaturi (recitacija). 17.00 Radio orkester. 20.00 Prenos materinskega dneva ie ljubljanske opere. 21.00 Prenos iz Londona. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, četrtek, 26. marca. 12.15 Plošče (operetna in slovenska glasba). 13.00 Dnevne vesti. 13.30 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, radio, tetka. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Valter Bohinec: Indija. 19.80 Dr. Marko Rupel; Srbo-hrvaščina. 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. 20.30 ViijoMnski koncert Karla Sancina. Pri klavirju ga. Mirca Sancin. 21.30 Pevski koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sreda, 25. marca. 11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Opoldansko zvonenje. 12.05 Kon-oert. 12.80 Novice, kuhinja. 17.00 Glasbena otroška ura. 18.00 Plošče. 18.30 Novice. 20.30 Nove smernice vzgojeslovja v Nemčiji. 20.55 Uvod k prenosu. 21.00 London (simfonični koncert). 22.00 Novice in vreme.
Zagreb, četrtek, 26. marca. 12,20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.80 Novice. 17.00 Balalajke. 18.30 Novice. 20.00 Perutninarstvo. 20.30 Ljubljana.
22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka večerna glasba.
Beograd, sreda, 25. marca. 10.00 Šolski radio.
11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 18.30 Nfcvice. 16.00 Plošče. 17.00 Slovenske pesmi s citrami (gg. Rus in Skalar). 17.30 Radio orkester. 19.30 Predavanje. 20.00 PIo-Sče. 20.80 London. 22.00 Novice.
Beograd, četrtek, 26. marca. 11.80 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 NoTice. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 19.80 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 21.80 Novice. 21.50 Radio orkester. 22.40 Plošče.
Za prospefi sadjarstva v slovenjgraškem okraju
Ker j« lesna industrija v veliki krizi, moramo * vesoljem pozdravljati prizadevanje in uspešno delo tukajšnje »Podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva.« Lansko leto je bilo eksportiramh več vagonov sadja v Nemčijo tn tako se je naš kmet vsaj nekoliko finančno opomogel. Podružnica sadj. in vrtnarskega društva je zaprosila sresko načelstvo, da naj izda vsem pristojnim občinam okrožnico, da v svojem okolišu ta območju organizirajo zatiranje sadnih Škodljivcev, predvsem pa škropljenje sadnega drevja z arborinom posebno v tem času, ko je drevje še golo. Tukajšnji s roški kmetijski odbor je naprošen za podporo, ki bi se uporabila za to, da bi se razkuževalua sredstva prodajala članom po znižanih cenah. Podružnica si je ugotovila svojo drevesnico, priredila sadni ogled, pri katerem je sodelovalo okrog 90 marljivih sadjarjev. Tudi predavanja priznanih sadjarskih strokovnjakov, kii »o se vršila, naj dvignejo kvalitativno naše sadjarstvo. Mod sadjarje se je razdelilo po nabavni ceni preko 800 cepičev boskopskega kosmača, 100 cepičev Jakob Lebel 200 Bauman in 50 Onturio. S podporo Breškega kmetijskega odbora bo prodajala podružnica članom arborin 40% ceneje. In tako ee naše sadjarstvo s pomočjo vseh poklicanih izpopolnjuje in uspeh gotovo ne bo izostal!
Gospodarske vesti
X Konferenca o pomorskem pravu. Včeraj je pričela v Splitu konferenca zastopnikov našega pomorstva in gospodarstva, ki ima nalogo, da izdela osnutek pomorskega prava. Konferenci prisostvujejo bivši ban dr. Šilovič, dr. Štanger, dr. Mogan in dr. Kneževič.
X Skupščina oblustue zadrugo za poljedelski kredit v Zagrebu. V nedeljo 22. t. m. se je vršila v Zagrebu tretja letna skupščina s sodelovanjem 59 delegatov mestnih zadrug za poljedelski kredit, ki izkazujejo 104 mestne zadruge s 7216 člani.
X Jugoslovansko-romunska pogajanja v svrho ustanovitve kartelu lesne industrije. Poročali smo pred par dnevi o kartelnih pogajanjih jugoslovanskih in romunskih lesnih veleindustrijcev, ki so se vršila na Dunaju dne 10. in 11. marca, nadaljevala pa v petek dne 13. marca. Ker je Slo pri teh pregovorih prav za prav le za medsebojne informacije, je bilo pač težko pričakovati, da bodo kar v par dneh ustanovili kaitel, ki bi imel tako dalekosežen delokrog. Sicer so vse navzoče velefirme priznale, da je tak kartel v današnjih velekritičnih časih nujno potreben, vendar se pa niso mogli sporazumeti, kako naj se izvede ta kartel. Posebno je neki veliki romunski koncern stavil razne zahteve, ki jih niso mogli sprejeti. S tem pa, kakor pravijo, šo niso končana nadaljna pogajanja, vendar pa vse kaže, da stvar ne bo šla tako gladko in hitro, kakor se je pričakovalo.
X Les za naše potresno ozemlje. Na pobudo vlade nameravajo zgraditi za prebivalstvo potresnega ozemlja lesene hiše. V to svrho so poslali v Grčijo strokovnjaka, ki naj preštudira ondotne zgradbe, ki so jih zgradili na potresnem ozemlju. Te lesene hiše bo zgradilo državno lesno-industrijsko podjetje »Šipad«. Kakor torej vidimo, naša lesna industrija pri tem ne bo prišla v poštev.
X Nova velika fuzija v italijanski tekstilni Udustriji. Cotonificio Benno Crespi, Cotonificio Veneziano in Manifature Toscane. se bodo že v najkrajšem času fuzijonirale. Novo podjetje bo kontroliralo 21 tovarn s 330.000 vreteni. Fuzijo provede Banca Commerciale Italiana, ki je in-teresirana na vseh treh podjetjih.
X Tudi italijanski industrijah! potujejo v fiusijo. Potem ko so nemški veleindustrijalci zaključili v Rusiji nekaj stomiljonskih kupčij, eo se tudi italijanski industrijalci odločili za sličen korak. Dne 17. aprila odpotuje iz Milana večje število italijanskih industrijalcev v sovjetsko Rusijo.
Borzna poročila
dne 24. marca 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 24. marca. Amsterdam 22-83, Ber-liu 13'555—13’585, Bruselj 7-0255, Budimpešta 9-9201, Curih 1094-10—1097-10, Dunaj 7'9894 do
8-0194, London 270-04, Newyork 50-71—56-91, Pariz 221-70—223-76, Praga 168-27—16907, Trst 29805—198-22.
Beograd, 24. marca. Berlin 13-550—13-5850, Budimpešta 991-11-994-11, Dunaj 79894 do 802-94, London 278-24—277-04, Milan 297-12 do 299-12, Newyork 56'71—56-91, Pariz 221"7C do 228 70, Praga 168-37-169-07, Zurich 1094-10 do 1097-10.
Dunaj, ‘24. marca. Amsterdam 285-18, Atene
9-2188, Beograd 12'4987, Berlin 169-59, Bruselj 99'03, Budimpešta 123-98, Bukarešta 4-23, Ko-penliagen 19015, London 31-5635, Madrid 76, Milan 37-265, Newyork 711-20, Pariz 27'825, Praga 21'0735, Sofija 5-152, Stockholm 190-40, Varšava 79"68, Curih 130-87.
Curih, 24. marca. Beograd 913, Pariz 20*335, London 25-25125, Newyork 529-55, Bruselj 72-35, Milan 27*2225, Madrid 55'65, Amsterdam 208'35, Berlin 123-86, Dunaj 73‘04, Sofija 3-76, Praga ir>-3975, Varšava 58"25, Budimpešta 90-60.
Vrednostni papirji
Ljubljana, 24. marca. 8% Bler 93, 7% Blar 83-50, Celjska pos. 150, Ljublj. kred. 128, Prva hrv. šted. 900, Kred. zav. 160—170, Vevče 128, Kliše 220.
Beograd, 24. marca. 7% inv. pos. 89. 4% agr. obv. 51‘50—52, 7/o Blaire 83-25, 0% begluške obv. 6975, vojna škoda 420-50— 427, uit. junija 426-50—427, Narodna banka 7910, Beogradska zadruga 7100.
Dunaj, 24. marca. Bankverein 1630, Kreditni zavod 46-40, Dunav-Sava-Adria 14 65, Prioritete 88-75, Trbovlje 87 40, Leykam 3’30.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 24. utarca. 7% Blaire 82—82'875.
Newyork, 24. marca. 8% Blaire 9225—93, 7% Blaire 82"50—83, 7% pos, drž. Hip. banke 82-82*75.
Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču stalna, promet: 2 vag. koruze.
Novi Sad, 24. marca. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 8 vagonov, koruza 31, moka 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena.
Som bor, 24. marca. Rž: baška žel. pr. 130 do 135. Koruza: baška garant. 85—90, april 90 do 95, Dunav šlep 90—93, kanal 88—92. Otrobi: baški pšen. pr. 115—120. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: mirna. Promet: 135 vagonov.
Budimpešta, 24. marca. Tendenca: slabša, promet: miren. Pšenica: marc 15-42—15-50 (15-50 do 15-51), maj 15-02—15-79 (15-74—15-76). Rž: marc 11-20	(11-18—11-20),	maj 11-20—11-30
(11*82—11-35). Koruza: maj 12-48—12 60 (1251 do 12-54), julij 12-00—12-85 (12-07—12-68).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno slaba, brez prometa.
Spori
Občni zbor Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije.
Maribor, 22. marca 1931.
V dvorani hotela Halbwldl se je vršila danes XI. redna glavna skupščina Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije. Udeležba od strani včlanjenih klubov je bila ogromna. Navzoči so bili delegati 44 klubov.
Zborovanje je otvortl In vodil kot zastopnik predsednika zveze g. Jaka Gorjanc, predsednik pokrajinske podzveze v Ljubljani. Občni zbor je soglasno sprejel predlog, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke vojnemu ministru generalu Hadžiču, predsedniku olimpijskega odbora generalu Dušanu Stefanoviču in predsedniku Saveza športnih savezov, podbanu dr. Stevanu Hadžiču.
Generalni tajnik Boškovič je podal tajniško poročilo. V savezu, ki je bil osnovan leta 1920, je včlanjenih 53 klubov. Klubi so priredili v letu 1930 128 kolesarskih dirk, od teh 121 cestnih ln 7 na dirkališčih. Nastopilo je 1507 tekmovalcev, ki so prevozili skupaj 6122 km. Tekma za državno prvenstvo se je vršila 14. septembra na progi Krška vas—Skopice—Trnovo —Pristava—Naklo—Brod — Cerklje — Krška vas (172 km) za seniorje in je postal državni prvak Grgac (Sokol, Zagreb) v času 6:32:02. Juniorska proga je bila dolga 73.800 km in je postal državni prvak Gregottl (Sokol, Zagreb) v času 2:39:42.
Blagajniško poročilo je podal g. Boškovič. Dohodki v letu 1930 Din 4922'—, izdatki Din 15.350'—, tako da se je poslovno leto 1930 zaključilo s primanjkljajem Din 10.428'—. Klub slabemu finačnemu stanju pa se članarina ni zvišala.
Po poročilih odbora se je staremu odboru podelil absolutorij.
Sledile so volitve novega odbora in so bili izvoljeni: za predsednika podpolkovnik Jaklič (Ljubljana), za generalnega tajnika in blagajnika Boškovič (Zagreb), za tehničnega referenta Jurčec (Zagreb), za delegata Strzakov-sky (Zagreb) in trije nadzorniki.
Glede tekme za državno prvenstvo je skup. ščina sklenila, da se sestavi petčlanski odbor, ki naj tekom enega meseca stavi plenumu konkretni predlog, kje se naj vršijo letošnje tekme za državno prvenstvo.
Skupščina je nadalje sklenila, da se zveza udeleži letošnjih tekem za svetovno prvenstvo na Danskem.
Prihodnji občni zbor kolesarske zveze se bo vršil v Celju.
Razne vesti.
LNP je preložil vse prvenstvene tekme v Ljubljani, ki bi se morale vršiti v nedeljo 29. t. m.
Ilirija in Primorje igrata v nedeljo prijateljsko tekmo na igrišču Iilrije. V predtekmi nastopita Svoboda in Olimp (Celje).
Ilirija Igra danes v Zagrebu proti Gradjan-skemu.
Atletiki v Ljubljani.
Danes odigra letošnji pokalni prvak v Sloveniji po dolgem presledku prijateljsko tekmo z ASK. Primorjem v Ljubljani. Atletiki so bili v Ljubljani vedno dobrodošli gost vsled svoje fair in lepe igre. Njihova današnja jakost je vsakomu jasna, če pozne njihove nedavne zmage nad Primorjem, Mariborom, Železničarji in Ilirijo. Nasprotnik tega ostrega in opasnega moštva je mlado moštvo Primorja, ki ima veliko voljo, da popravi vse slabe strani svojih starejših tovarišev, ki so lansko leto s svojo lahko-miselnostjo zapravili mnogo simpatij naše športne publike. S kolikim razumevanjem spremlja to njihovo stremljenje naša športna publika, se je najbolj pokazalo pri zadnji tekmi Primorje — Ilirija. Tekma se odigra ob vsakem vremenu ob 15. na igrišču Primorja Dunajska cesta. Predtekma ob 13'30 Svoboda : Grafika.
T”—S—
t’ & ■
Aleksander Kozic
koncesijonirano elektro-tehnično podjetje za vsa elektro-instalacijska dela in elektro-mehanična delavnica za popravilo clektro-motorjev, transformatorjev itd. LJUBLJANA, Cesta v Rožno dolino ii Telefon št. 30-41
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložile znamko.
Vezeni namizni prti
150/150 na dobrem blagu Din 55*—
»Breda« žepni robci kom. Din 2-—
Entlan. je, ažuriranje, predtiskanje
Specijelni entcl oblek
Vezenje mehanično umetno in ročno
Tamburirauje hotelskih in gostilničarskih zavest
MATEK & MIKEš
LJUBLJANA, polog hotela Štrukelj.
OTVORITVENO NAZNANILO
TOVARNA JOS. REICH
naznanja, da je otvorila novo
sprejemališče na Tržaški c. 8
ter se uljudno priporoča za kemično snaženje, barvanje in plisiranja oblek Svetlolikane ovratnikov in pranje domačega perila
K Mak
B. Pauer
keksi
biskviti vafelni i. t. d. so najboljši! 732
Fran Flerin
damski slamniki za spomladansko
sezijo sprejema damska in moška popravila lastna delavnica Ljubljana Miklošičeva cesta 4.
609
V
Kolesa
na ugodne obroke
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne /,Bvarov«lnice.
~:13
St. & M. Strašek
Celje,
Kralja Petra c. 29
trgovina s čevlji
se priporoča vsem cenj. strankam in občinstvu, ter prosi za podpiranje domačega podjetja. 710
Znatne stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro .Tehna", Ljubljana, Mestni trg 507
Ako želite kupiti na
obroke
obrnite so na
bETIJLilH TRGOVCEV
r. z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. sod.)
Dotični gospod
ki se je vozil z avtomobilom 1930 po Mirju, ter se tam ustavil radi nekega karam-bola, se prosi da pošlje v svrho važnega pojasnila svoj naslov Zvezi Šoferjev Dravske banovine. 913
Čevljarski pomočnik
zmožen in verziran v vseh delih, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Poizve 'se v upravi .Jugoslovana".
Naprodaj
je v malem mestu pri Mariboru enonadstropna hiša z gostilniško koncesijo, popolnim inventarjem, opremljenimi tujskimi sobami in popolnoma novimi gospodarskimi poslopji, na zelo prometnem kraju In izvrstno vpeljanim obratom. — Naslov v upravi ..Jugoslovana" pod ..Restavracija".
921
štev. 25/1
vse/i vrsl por ■folog rafij a ali risbah, i % v r £ u je n ajs olidn e j Še UM hk a ma
ST-DIU
L]UBL]ANA
DAL MATI NOVA 13
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica ln Stari trg
Varilna naprava
(SchweiBanlage) ugodno na prodaj. Naslov pove uprava. ilOl
lOOO dinarjev tedensko
zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. — Tovarna Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307	306
Od dobrega najbollše je le	423
Srifznep^3d2eE>
šivalni sivoj in kolo
Elegantna
Izvedba
najboljši
m&terijal 1
unm\m
pisalni stroj v 3 velikostih 1
Novosti
Šivalni siv oj
kot damska pisalna miza	Le	pri
Jos. din c Cjublfuna
za vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerne cene tudi na obroke! Tel. Int. 2913
Jugograd«
»
Jugoslovanska gradbena družba z o. z Ljubljana, Streliška ulica 33
se priporoča cenj. občinstvu za izvršitev vseh gradbenih del, načrtov, in statističnih računov
DELO SOLIDNO KONKURENČNE CENE
Poslevodeča:
Ing. arh. Pust Bogomir
konc. mestni stavbenik
Ing. Pust Srečko
tesarski mojster
827
K
'afevšna sef e v,
laha ž&l&vJ
Semenski oves, semenski jari ječmen, semensko koruzo,	839
semensko ajdo,
zanesljivo kalj vo, kupite pri
fvrd&i a. Volfe
tiubljann, "Resljeva c.
TISKARNA
MERKUR
UUBLJANA
Gregorčičeva 25