Izhaja vsak petek.
Uredništ^jK upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna	,	.	K	4’—
poluletna	.	.	„	2*—
četrtletna	.	.	„	1*—
Posamezna St.	„	0*10
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Št. 34.
V Ljubljani, dne 18. julija 1912.
Leto VII.
Pokonci!
Preti seboj imamo danes številke krščanskosocialne in socialno demokraške strokovne organizacij j e. Že zadnjič smo omenili, da šteje naša organizacija 2500 strokovno organiziranih in plačujočih članov, ki so se organizirali v dveh letih v Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Za majhen čas velik uspeh.
Te dni smo pa dobili v roke število stro-kovnoorganiziranili socialnih demokratov na Kranjskem. Poročilo pravi, da jih je 2900; koliko od teh je samo na papirju, ne vemo, ker o tem poročilo molči. Po navadi so sodrugi slabi plačevalci, dočim se pri nas vsak neplačujoč član izbriše.
Največ članov ima socialna demokracija med železničarji; teh je okoli 1200; potem pridejo lesni delavci okoli 300, rudarji 300, za tem pa razni obrtni delavci, kakor peki, kamenarji, zidarji, črevljarji, krojači itd. Med temi je tudi .nekaj nad 200 ženskih članov.
Naša organizacija šteje 500—600 članov železničarjev, ki so dobro organizirani v Prometni Zvezi. Istotako imamo izven Zveze nekaj samostojnih podpornih društev, ki štejejo nekaj tisoč članov. Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza šteje sama v Ljubljani nad 1200 članov in članic. Tako, da lahko rečemo, da je krščanska strokovna organizacija kos slovenskim socialnim demokratom.
Kaj se iz tega učimo?
Prvič, da je pri nas krščansko socialna misel močna in da je naš delavec za socialno demokracijo zelo nedovzeten. Če pomislimo, da socialna demokracija že blizu 25 let med nami rije, da ima svoj dnevnik, nadalje 5 strokovnih listov, da skoro vsaka večia strokovna organizacija svojega lastnega tajnika, agitatorja, ki vedno okoli brenči, če pomislimo nadalje, da nimamo mi niti enega plačanega tajnika, da počiva agitacijsko delo na ramah par ljudi, ki so poleg drugega svojega dela prevzeli še skrb za delavsko organizacijo, moremo reči, da je med našimi ljudmi silno veliko zdrave pameti in razsodnosti. Zakaj drugače bi bil ta napredek naše organizacije vkljub temu groznemu navalu od strani socialne demokracije popolnoma izključen.
To dejstvo nam daje za priliodnjost naše organizacije veliko upov. Dozdaj so nas takore-
koč delavci sami iskali, odsedaj naprej je pa naša dolžnost, da jih moramo mi iskati in združevati. Škof Ketteler je nekoč rekel, da je postal delavec nezaupen tudi proti tistemu, ki mu pomoč prinaša; tako mu je kapitalizem življenje zagrešil. Zato je treba prestopiti njegov prag tretjič, če te je dvakrat iz hiše vrgel.
Tako bodi tudi z našo organizacijo! Delajte, prijatelji, neutrudno, neumorno, prirejajte shode, pišite v liste, zakaj, ni lepšega poklica na svetu, žrtvovati svoje delo najbolj potrebnim na svetu — delavcem! Tovariši, pokonci!
Tobačno delavstvo.
Naše toplice v tvornici zdaj popravljajo. Prav je, ker se toplice razširjajo, a kljub temu se nam ne zdi prav, ker jih popravljajo zdaj v najhujši vročini. Ali bi ne bilo kazalo, da se tvorniške toplice popravljajo, ko ne bi bila najhujša vročina. Sodimo, da bi bilo šlo. Zdravstveno stanje tobačnega delavstva zato, ker zdaj popravljajo toplice, zelo, zelo trpi. Naše delo je že tako, da se mora delavstvo kopati, čimveč timbolj. Želimo, da bi bile toplice prav kmalu zopet otvoriene.
Najmlajšemu delovodji na uho. Naš najmlajši delovodja v ljubljanski tobačni tvornici ie tudi zašel v uredniško torbo »Naše Moči«. Mož to tudi res zasluži. Ne vemo, če kaj pozna svoje predpise, zato mu svetujemo, da naj jih dobro prouči, če noče, da doživi kaj, kar mu ne bo všeč. Njegova zasebna stvar je sicer, ker je hud liberalec in navdušen liberalen Sokol, a to, kar je, naj bo zunaj tvornice, v službi pa sme biti in naj bo le delovodja in nič drugega ne. Svojih zabavljic proti »klerikalcem« naj več ne ponavlja, ker jih ne bomo več mimo prenašali. Če ne bo ubogal, hočemo govoriti odločnejše. Ta bi bila lepa, da se bo smelo že v cesai’ski službi psovati, naše organizacije!
Pogrebnemu zakladu je pristopilo že nad 700 članov in članic Podpornega društva. Prav tako. Saj ko smo sklenili, da naj se pogrebni zaklad ustanovi, smo dobro znali, da prične kmalu poslovati. Po sklepu letošnjega občnega zbora bo pogrebni zaklad pričel poslovati, ko mu pristopi 1010 članov in članic, kar se bo takoj v »Naši Moči« razglasilo. Odbor »Podpornega društva« si je letos naložil res veliko de-
Nečuven škandal!
i.
Harkač slovi le zato, ker se nahajajo v tem sicer dolgočasnem kraju ženske toplice. Par-don, zmotil sem se, to niso ženske toplice, marveč toplice za dame tistih takozvanih boljših stanov. Veste, ženska je nekaj, dama pa je nekaj drugega. Zenska dela, je poštena, pridna, zvesta, ki skrbi in živi pred vsem ne sebi, marveč svoji rodbini. In dame. To so tudi ženska bitja, ki pa ne skrbe, kako da se bodo preživele in oblačile, ker za to morajo skrbeti srečno nesrečni njih soprogi, v Harkač pošiljajo zdravniki dame. Kakor trde plačana oznanila po raznih listih, so ženske toplice v Harkaču naravnost čudadelne. Lepe, blede, bolne dame prihajajo v Harkač, site življenja, sebe, rodbine in vsega na svetu, zapuščajo jih pa zdrave, vesele, ozdravljene.
Gospodov — dame občujejo le z gospodi — v Harkaču ni. En sam gospod je v toplicah. Mlad zdravnik služi kopališki upravi. Gospod doktor je še jako mlad, neroden, vesele dame nimajo z njim dosti zabave. Zvečer in samo zvečer so v kopališkem salonu zadovoljne z njim. Mladi doktor igra prav dobro glasovir, dasi sam plesati ne zna. Naše dame
so pa že take, da ko zabrenkajo strune, ti morajo plesati. Ker v Harkaču ni gospodov, pa plešejo dame kar same. Vesele so in razposajeno vriskajo, kakor če bi plesale z gospodi. Od časa do časa pač polete v Harkač huzarski častniki, ki so v bližini nastanjeni in pripeljejo s seboj tudi cigane, da svirajo. Ob takih slovesnih večerih se pleše bolj redno, mirno, dostojno. A dasi je vse dostojno, se le vesele tisti soprogi, ki jim zdravniki njih žena ne pošljejo v Harkač.
Danes niso prišli častniki. Večerni sestanek dam jej zato minul v največji razposajenosti.
»Doktorček,« nagovori zdravnika mlada, lepa dama, »katera puščavnica pa stanuje v vili »Mila«?
»Gospa pl. Širokodolska, zelo gosposka bogata plemenita dama,« odgovori zdravnik.
»Trapasto je, da zato tako viha svoj nos, nikdar ne pride med nas.«
»Dama je še zelo mlada,« brani nenavzočo pl. Širokodolsko zdravnik, omožena je šele komaj eno leto. Ni izkušena, boječa je. Tudi tu živi le svojemu možu in mu vsaj dvakrat na dan piše. Družb se pa izogiba!«
»V naši družbi bi se gotovo nič slabega ne naučila.«
la in tudi pridno dela. Kdor hoče poznati odbor-niške sladkosti, naj stopi zvečer nekoliko v sobo pri Krčonu, pa bo videl, koliko dela da si je odbor naložil samo s pogrebnim zakladom. Knjige, ki so se nastavile, se natančno vodijo. Pristopnina k »Pogrebnemu zavodu« znaša 60 vinarjev. Kadar bo pogrebni zaklad pričel poslovati, kar bo, ko vplača pristopnino 1010 članov, se prične tudi izplačevati pogrebna podpora, ki bo znašala do 5. leta članstva 100 kron, od 6. do 10. leta 110 K, od 11. do 15. leta 120 K, od 16 do. 20. leta 130 kron, od 21 do 25 leta 140 kron, od 26. do 30. leta 150 kron, od 31. do 35. leta pa 160 kron. Kadar bo umrl kak član »Pogrebnega zaklada«, bodo morali plačati člani za slučaj smrti 10 vinarjev. Delavci in delavke, poglejte, kako skrbi odbor za Vašo korist! Zato mu pa bodite res tudi vsi hvaležni.
Ali ste že priglasiil svojo udeležbo k romanju v Petrovče? Znano Vam je, da poroma ljubljansko tobačno delavstvo dne 28. t. m. v Petrovče. Tisti člani in članice, ki se še niste odločili, da poromate dne 28. t. m. z nami v Petrovče, to zelo hitro storite! Gre za to, da se tobačno delavstvo na Štajerskem postavi. Vožnja tja in nazaj bo stala za tiste, ki si priskrbe vožni listek po zaupnikih in zaupnicah naše tobačne organizacije, le 3 krone 80 vin. Hitro se odločite in ne odlašajte do zadnjega trenutka, ker če se hitro odločite, prihranite odboru veliko skrbi in dela!
Prepotrebni strokovni odseki se prično ustanavljati, ko bodo izvršena potrebna dela za »Pogrebni zaklad« in po izletu v Petrovče. Vse naenkrat se ne more napraviti, pa tudi zdravo ni.
Prometna zveza.
Shod Prometne Zveze v Podbrdu.
Minulo nedeljo popoldne se je vršil v Podbrdu shod Prometne zveze, ki ga je vodil tov. Slamnik. Udeležilo se ga je nad 100 železničarjev. Prvi govori državni poslanec dr. Krek, ki govori o delu za železničarje v državnem zboru. Državni proračun mora biti tako sestavljen, da se vzdrži ravnotežje med dohodki in stroški. Poglavitno ni, da se vsak zastopnik potegne za svoje ljudi. Ljudski politik mora marveč delati na to, da se bremena razdele pravočasno
»Ne more se dvomiti. A kakor sem že rekel, ona živi le zase in je zaljubljena v svojega moža.«
»Uboga r#vica!« Tako poredno zakliče več lepih ustnic. Sledil je tej poredni opazki splošen smeh.
»Njen mož pa tudi skrbno občuje z njo in ji je zvest in dober mož,« nadaljuje doktor. »Vsako soboto zvečer se pripelje k nji in se odpelje v ponedeljek zjutraj.«
»To vemo. Saj smo ga v nedeljo videle.«
»Lep človek. Njegova lepa, plavolasa brada mu zelo pristoja.«
Doktor je pričel igrati valček, dame so pa veselo naprej plesale*. Danes so že dovolj opravljale pl. Širokodolsko.
2.
»Ali si jo videla?«
»Katero?«
»Puščavnico.«
»Gospo pl. Širokodolsko?«
»Ni li to strašno?«
»Strašno!«
»In ona naj bi se nas izogibala!«
»Taka ženska se predstavlja, kakor da bi ne znala skaliti vode!«
»Pfuj, gospod doktor, kakšna je Vaša varovanka!«
med trpeče ljudstvo. Prej je določevalo v državnem zboru le nekaj gospodov in premožnejših ljudi. Ljudska zbornica se pa mora ozirati tudi na reveže. Državne stroške nosi največ nižje ljudstvo. Velike banke bogate, državo pa vzdržuje Ljudstvo. Tudi železničarji prispevajo k davičdif. Vožnje so drage, na železnice odirajo železniške družbe, ki imajo 20 do 30 odstotkov dobička. Dokler se to oderuštvo ne odpravi, toliko časa ne bo mogoče izboljšati plač železničarjem. Tega, da niso zdaj dovolili v zbornici 17 milijonov železničarjem, so krivi socialni demokrati, ker nočejo ničesar dovoliti, da bi se to, kar bi se izdalo, zopet kje drugje pridobilo. Naša država je v rokah velikih bogatašev in kartelov. Tu treba, da se poseže vmes.
Deželni poslanec Piber govori nato o podrobnem delovanju in o uspehih osobito na bohinjski in na Ijubljansko-beljaški progi. Pečal se je tudi z raznimi krivicami, ki se dogajajo, osobito nižjim uslužbencem. Vsak delavec je vreden svojega plačila. Največ trpe prožni delavci od nasprotnih socialno demokraških prožnih mojstrov. Gorje mu, če mu morejo očitati kako malenkost. Za vsak najmanjši prestopek mu nalože kazen ali mu pa celo groze, da ga bodo odpustili. Govornik je opozarjal železničarje, da naj bodo složni in da naj se drže svoje organizacije, Prometne zveze, ker le v skupnosti je moč. Tov. Slamnik nato zaključi lepo uspelo zborovanje.
KLEVETNIKOM PROMETNE ZVEZE.
Socialni demokrati in libetalci napenjajo vse sile in moči, da bi v vrstah slovenskih krščansko socialnih železničarjev, ki so strokovno združeni v Prometni zvezi, napravili razdor in zmešnjavo. Poslužujejo se v ta namen sredstev, ki so zelo zvita in nepoštena. Naši pošteni ljudje rdečo in liberalne sleparje premalo poznajo, zato se pa včasih pripeti, da jim prav pošteno nasedejo. Že precej časa sem so liberalni in socialno demokraški sleparji zvito hujskali naše ljudi, češ, kaj pa boste v tej Prometni zvezi, ki je pred vsem nemška. Hm, če že nočete prestopiti k nam, si pa osnujte lastno krščansko slovensko železničarsko zvezo. Kaj boste pošiljali denar na Dunaj, kaj boste odvisni od Nemcev in take splošne zabavljice, ki so v stanu napraviti zmešnjavo v vrstah tistih slovensko krščansko socialnih železničarjev, ki so strokovno združeni v Prometni zvezi. Čisto stvarno, resno in pametno se danes pomenimo
o	tisti mikavni puhlici samostojne slovenske krščansko socialne železničarske organizacije o Prometni zvezi. Prva in glavna naloga Prometne zveze je, da nudi svojim članom pravno varstvo. Članarina Prometne zveze, 70 vin. mesečno, je tako nizka, da bolj nizka biti ne more. Železničar je pa, kakor znano, vedno v nevarnosti, da stoji z eno nogo pred kazenskim sodiščem, z drugo pa pred nezgodo. V nobenem stanu ni toliko pravovarstvenih slučajev, kakor jih je ravno v stanu železničarjev. Pravde so pa drage. Odvetnik mora biti zraven, kadar gre za to, da se zagovarja železničar pred sodiščem. In da odvetnik ne more delati zastonj, je samoobsebi umevno. Zdaj pa svinčnik v roke, prijatelj, ki te je nahujskal zviti liberalec ali pa socialni demokrat, proti Prometni zvezi, in
»Prosim, morem li jaz za to? Saj bi sam nikdar ne veroval, a ne morem tajiti, da je res tako.«
»Kaj se je pa pravzaprav pripetilo?«
»Ravnotako se je zgodilo, kakor pripoveduje gospa Radovednivojska.«
»Nismo vsega čule. Povejte še enkrat.«
»Saj sem že stokrat povedal!«
»Nisem bila navzoča. Samo enkrat še, gospod doktorček!«
»Bodi! Sinoči zvečer se je pripeljalo v Ilarkač osem huzarskih častnikov. Zvečer k plesu jih je pa samo sedem prišlo. Eden se je izgubil, sem si mislil, a rekel nisem ničesar. Zvečer se je gospčj Radovednivojskevi nekaj na obleki strgalo. Prosila me je, naj jo spremim, da obleko doma zopet uredi. Ko korakava mimo vile »Mila«, uganite, kaj zagledamo?«
»Kaj? Kaj?«
»V polmraku malega okna je sedel osmi izgubljeni huzarski častnik, pri nje pa . . .«
»Gospa pl. Širokodolska?«
»Da, gospa pl. Širokodolska razkošno oblečena in . . . .«
»In?«
»Poljubovala je poi^očnika in gladila po obrazu, ki je bil skrbno obrit.«
»Škandal!«
»Ubogi mož, če bi to vedel!«
»Revež!«
»Siromak!«
»Kako se mi smili!«
»Meni tudi!«	(Konec	prih.)
računaj, ali bi mogla obstajati recimo s 70 vinarskimi mesečnimi prispevki slov. krščansko socialna samostojna železničarska organizacija samo glede na pravno varstvo pri domačih sodiščih. Ne, ne bi mogla obstojati. Prosjačiti za brezplačno pravnovarstvo recimo pri odvetnikih naše stranke bi pa bilo zdaj naravnost poniževalno, ko nudi Prometna zveza že brezplačno pravno varstvo. Železničar žalibog tako lahko ponesreči v službi. Nezgodno zavarovalni železničarski zavod se pa nahaja na Dunaju. V vsakem nezgodnem slučaju je pa položaj tale, da nezgodni zavod izkuša do skrajnosti varovati na škodo ponesrečenih železničarjev koristi nezgodne blagajne. Železničar je prisiljen, da če je tako nesrečen, da se poškoduje v službi, nastopiti s tožbo proti nezgodni zavarovalnici. Kot član strokovne organizacije Prometne zveze ima tudi v tem slučaju pravico, da mu njegovo društvo v okviru društvenih pravil podeli pravno varstvo. Razsodišče železničarske nezgodne zavarovalnice se pa nahaja na Dunaju. Kake težave bi imelo recimo naše železničarsko društvo, če bi bilo prisljeno zastopati koristi ponesrečenih svojih članov pred nezgodnim razsodiščem na Dunaju. Potrebni so dragi zdravniški preiski na Dunaju, v Ljubljani nimamo in ne moremo imeti tistega prepotrebnega osebnega stika z dunajskimi nezgodnimi strokovnjaki, da bi se dosegel, bi morali odborniki večkrat potovati na Dunaj, kjer bi, ker pa stalno na Dunaju ne bivajo, še slabo opravili ali bi se pa morali ponižati in prosjačiti za svet pri činiteljih tiste Prometne zveze, ki bi jo zapustili. Bi li mogli tudi samostojno organizirani slovenski krščansko socialni železničarji tekmovati glede na pravno pomoč s socialno demokracijo? Saj poznam nekoliko razmere po izkušnjah, ki sem si jih pridobil tekom let, ko le nekaj delujem med slov. krščanskimi železničarji in zato mirno zapišem, da bi ne mogli in bi zato naša misel med železničarji mesto napredovala, nazadovala in dovedla do popolnega propada naše strokovne organizacije med slovenskimi železničarji. Prometna zveza je nemška, lepo hujska mednarodni socialni demokrat in liberalni zaveznik naše ljudi, ki se lepo. masti z žulji slovenskih železničarjev. To gotovo vleče, že verujem, a ta hujskanja zopet ne drži, ker je iz trte izvita in neresnična. Ali so člani Prometne zveze sami Nemci? Ali niso člani Prometne zveze tudi slovenski železničarji? Ali ne prireja svojim članom Prometna zveza slovenskih shodov? Ali niso člani Prometne zveze tudi drugi slovanski krščanski železničarji? Duha, ki vlada v avstrijskih krščanskih delavskih strokovnih zvezah s sedežem na Dunaju vsaj nekoliko tudi poznam, saj toliko, kolikor ga poznajo liberalni in socialno demokraški klevetniki Prometne zveze. Če hočete, da se razpravlja na občnih zborih teh zvez tudi slovensko, samo zahtevajte, pa se bo. Prometna ima uveden takozvan pogrebni zaklad. Svojci člana, ki mu je pripadal, dobe v slučaju smrti 200 K, vsak član pa plača v vsakem slučaju smrti 5 vinarjev. Ali bi mogla nuditi to veliko ugodnost svojim članom samostojna slovenska krščansko socialna organizacija? Svinčnik v roke, žal, moj račun kaže, da ne! Nemci se maste z Vašimi prispevki, Vas hujskajo liberalci in socialni demokrati, Vi jim pa verujete, dasi so Vas že neštetokrat nalagali in nafarbali. Ker nekoliko poznam razmere, smem tudi trditi, da to ni res. Čisto smelo in mirno lahko trdim, da nima Prometna zveza s slovenskimi svojimi člani veliko dobička. Saj Vam naroča in plačuje tednik »Našo Moč«. Ali mislite, da je list poceni? Na boljšem ste, kakor Nemci, ker dobivate list vsak teden, medtem ko dobivajo nemški člani Prometne zveze svoje nemško glasilo le dvakrat mesečno. Če v to malo, drago fliko, kjer sodelujeta uredništvo in upravništvo zastonj, kar naj bo tu zopet enkrat nergačem in zabavljačem povedano, ne morem spraviti vsega tistega, kar bi rad in kar bi bilo tudi prav potrebno, ker moram gledati na to, da se list obdrži, je le veliko pripomogel, da se je zmisel krščanske strokovne organizacije zanesla med železničarje. Vprašam, ali bi samostojna slovenska krščanska železničarska organizacija mogla nuditi svojim članom strokoven list. Le roko na srce! Prav gotovo ne, ker bi to zaviralo stanje in bi se društvo končno razvilo v malopo-membno družbico, kjer bi požrle morebiti kake bolniške podpore .vse, da bi za strokovno izobrazbo ne preostajal niti vinar. To bi pa bilo strokovno zelo nezdravo. Napisal sem tole, da izpodbijem spletke naših preljubih zelenih in rdečih prijateljev, ki Prometno zvezo tako ljubijo, da bi njo in njene člane danes rajši kot jutri poručali za zajtrk. Agitirajte, da se pomnoži število članov Prometne zveze! Zabavljanje pa prepustite socialnim demokratom in liberalcem!
Iz Postojne. Pred kratkim časom sc je vršila odhodnica vice generalrdeče polture v kavarni »Na Belskem«. Nastopili so razni sodrugi in nadsodrugi z raznimi govori, v katerih povzdigujejo našo socialno demoktacijo kot dru go, najmočnejšo stranko v Postojni —? S tem so tolažili generala naših rdečkarjev g. Štajer-ja. Odšla je moč, s katero bodo ti ljudje veliko pogrešali, osobito- ker to je bila moč tudi finančna sorodstva ustanoviti in pri tem se je celo en par naših mož na lini nasedlo. Da je bil res prisrčen pozdrav, sledi iz tega, da ko je roko sodrugom in prijateljem podajal, se je pri nekem gospodu zmotil, kateri je službenim potom stanovanje prejemal od njega, namesto mu z roko v roko podati, je ta general stegnil v svoj srčni pozdrav roko previsoko, namreč preko — ušesa. Da pa ni dovoljeno si tako visoko rok podajati, o tem ga bode poučila c. kr. sodnija in višji njegovi predstojniki pri južni železnici. Tu se jasno kaže, kakšno oliko imajo ti ljudje; in take pozdrave dajejo generali socialne demokracije. Kakšne pozdrave dajejo šele njih zaslepljeni sodrugi?
Z goriške proge. Sodrugi, plačajte strankin ofer socialnim demokratom, težek davek, da njih voditelji morejo živeti. En socialdemokra-tični sodrug je objavil pred nekoliko časa zanimiv stavek v nemškem »Volksblattu«. On piše. Če skupaj izračunam, kar sem skozi 15 let za stranko plačal in kar sem na mezdi izgubil bi mogel že eno malo hišo kupiti. Po njegovem približnem računu pride do zaključka, ki ga nismo pričakovali. Od leta 189G., ko je k socialno demokratičnemu društvu pristopil, je vse iz društvene knjižice izračunal, koliko je plačal pri štrajkih in zaporih in skozi to brez dela bil, in podpore dobil. Plačal je v 15 letih za strokovno organizacijo skozi celo leto 25 Iv, skupaj 375 K. Za socialno demokratično politično stranko skozi celo leto 4 K, skupaj (50 K. Za to-varšijo in delavsko izobraževalno društvo skozi celo leto 12 k, skupaj 180 K. Za socialno demokratične časnike skozi colo leto 14 K, skupaj 210 K. Za različne stvari skozi celo leto 8 K, skupaj 120 K. Jesti in piti porabil pri sejah in shodih celo leto (30 K, skupaj 900 K. Vsota za vse izdaje v 15 letih 1845 K. Izguba na dnini pri štrajkih, zaporil skozi 15 let je bila sledeča: Trije štrajki, ki so Irajali 32 tednov, na teden izgubil na dnini 14 K, skupaj 448 K. Dvakrat zaprt, skupaj 13 tednov. Izgubil na dnini na teden 15 kron, skupaj 195 K. Brez dela bil 80 tednov, na teden izgubil na dnini 18 K, skupaj 1440 K. Štiri obleke skozi to, ker v bližini dela ni mogel dobiti 485 K. Vsota, ki jo je na dnini izgubil (po odbitku dobljene podpore) 2568 K, skupaj 4413 kron. Med tem časom, ko je bil socialni demokrat, je z ženo in otroci dostikrat stradal. S tega morejo drugi delavski kolegi sami sodbo sklepati. I’a to delo je še pičlo zaračunano. Ker strankarski davek je še večkrat vveliko večji, posebno za stiskalnico so visoki darovi bili zahtevani. Kar stane 1. maj in dnina ta dan izgubljena, ni zaračunano.
IZJAVA VODSTVA PROMETNE ZVEZE.
Osrednje vodstvo krščanske železničarske zveze Prometna zveza zelo obžaluje, ker je tista večina krščansko socialnih poslancev, ki je v torek dne 4. t. m. v protislovju soglasnem sklepu državnega zbora dne 10. decembra 1. 1. da se dovoli železničarjem 38,000.000 kron, brezpogojno glasovala proti, da se izplača še ostanek 17 milijonov kron in zelo obžaluje to gla-lovanje v imenu svojih 8000 aktivnih članov.
Osrednje vodstvo je vse storilo, da bi to glasovanje preprečilo, zato pa mora tudi odklanjati vsako odgovornost za posledice, ki bi jih lahko imelo to glasovanje za organizacijo in za stranko.
Tistim gospodom poslancem krščansko socialne stranke, ki so se držali prvotnega sklepa in ki so izvajali skrajne posledice radi glasovanja, se osrednje vodstvo Prometne zveze zahvaljuje za njih nastop v korist krščansko socia'nih železničarjev.
Dunaj, 8. julija 1912.
SMRTNA KOSA PROMETNE ZVEZE.
Umrl’ so: Elizabeta Koren, umrla dne (i junija 1912, Beljak; Terezija Hell, umrla dne 25.
Gg ie bi resnično dobro! rrl“4io.£okoffik,o„v.
dijo praktični zdravniki o Fellerjevem iluidu z. v. z. „Elsa-fluId“, dokazuje sledeče pismo: »Zahvaljujem se Vam kar najbolje za Fellerjcv fluid z. v. z. „Elsa-fluld“, katero sredstvo učinkuje uprav krasno pri vseh revmatičnih bolečinah. Priporočam Fellerjev fluid povsod, kjer je treba, danes pa prosim, da mi zopet pošljete, kolikor potrebujem za lastno uporabo. Znesek Vam pošljem. Dr. M. David, mestni zdravnik v Sienlavva pri Jaroslavu na Gališkem.“ Pravi Fellerjev fluid se naroči pri E. V. Feller v Stublcl, Elza-trg, 264 (Hrvatsko) in sicer velja 12 malih ali 6 dvoj-natih ali 2 specialnih steklenic franko 5 K.
Zaužijte, ako ste nahodni, hripavi zaslezeni in če težko dihate, Fellorjev fluid z znamko „Elsafluid“. Mi smo sc sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo K 5'—, 2 tucata K 8-60 franko. Izdelujele le karnar E. V. Feller v Stubici Elsatrg 264 (Hrvatsko).
maja 1012, Dunaj; Ivan Hammerle, umrl dne 10. junija 1912, Bregenc; Ivan Landerer, umrl dne 10. junija 1912, Strengen; Ana Stummer, umrla dne 9. junija 1912, Išl; Ivan Moser, umrl dne 7. junija 1912, Kremsmimster; Marija Thaler, umrla dne 30. maja 1912, Pavel Gott-wald, umrl dne 18. junija 1912; Jakob Jaksch, umrl dne 29. maja 1912, Wels; Marija Holzer, umrla dne 15. junija 1912, Budjejevice; Ana Črnin er, umrla dne 13. junija 1912, St. Peter na Au-b; Osvald Nitterl, umrl dne 20. junija 1912, Sausenstein; Gertrud Resch, umrla dne 19. junija 1912, Solnograd; Lucija Gorenz, umrla dne 22. junija 1912, Matzleinsdorf; Julija Mayrhuber, umrla dne 27. junija 1912; Neu-markt; Martin Sandt, umrl dne 19.- junija 1912, Dunaj Aspang. — Za 16 smttnih slučajev po 5 vinarjev mora plačati vsak član 80 vin. — Osrednje vodstvo.
Med brati in sestrami.
potrkajo, ker v Trstu nič ne izda; tam namreč pošljejo vse v Idrijo »zur Ausserung«, pošta pa tako poroča, kakor je zanjo prav. Mi pa mislimo, da poštni »šimelj« ne sme po tistih kopitih kljusati, kakor poštna kljuseta, ki kljub avtomobilu tudi še vedno pošto vozijo. Odpomoč je torej potrebna in opravičena! O priliki pa zopet kaj!
Državnemu poslanca Jožeiu Gostinčarju je
umrl te dni njegov oče. Neustrašenemu borilcu za delavska prava in našemu naj zvestejšemu sotrudniku: iskreno sožalje.
Medvodško krščansko socialno delavstvo priredi to nedeljo izlet na Šmarno goro. Sveta maša bo ob 10. uri dopoldne.
Idrija. Državni uslužbenci dobivajo že nekaj let svoje stalne prejemke potom poštne hranilnice, ki jih po svojih pismonoscih mesec za mesecem na dom izplačuje; ta nova upeljava je jako primerna, ker prihrani marsikomu mnogo potov in sitnosti, ako pomislimo, da je bilo treba prej nekaterim hoditi v župnišče, v mestni urad ali na okoli hišnih gospodarjev. Tu ko so tudi v Idriji za provizij oniste upeljali ta način izplačevanja, katerega pa, odkrito rečeno, ne moremo pohvaliti. Prej smo dobivali svoje plačilo pri rudniški blagajni, in ker so nas vse poznali, se je tudi izplačevanje hitro in točno vršilo. Ako je hotel kdo mesto denarja prejeti v naturalijah ali narobe, je smel mesec za mesecem kratkim potom pri blagajni naznaniti in dobil je točno svojo mesečnino po tistem načinu, kakoršnega si je želel. Sedaj pa ni tako! Vsi računi se vodijo v Ljubljani na podlagi podatkov rudniške blagajne in vsa nakazila se pošiljajo iz Ljubljane na idrijsko pošto; da jo ta pot zamudna in v gotovem oziru tudi nezanesljiva, izprevidi vsak, kdor ima kolikor toliko vpogleda v manipulacijo, kajti prej smo imeli izplačevalnico doma v Idriji, sedaj pa gredo vse izpremembe iz Idrije v Ljubljano, od ondi pa zopet v Idrijo nazaj, natanko po znanem slovenskem pregovoru, ki ga pa ne smemo zapisati. Naj je torej izvršujoče uradništvo še tako natančno, vendar nastanejo zadržki, napako. nepotrebne pisarije, ki delajo državi stroške, n..?n pa razun stroškov še sitnosti in zmedo. Idrijskih provizijonistov je namreč več sto oseb (okoli 800) in kadar pride čas izplačevanja, sta oba idrijska pismonosca v velikih zadregah, kfvko nam vsem določene vsote izplačati. Pomagata si tako, da sta določila posebne lokale in ure, ob katerih se zbiramo po svoj denar; in tako dobivamo sedaj svojo mesečnino ne na poštni ne v rudniški blagajni, temveč po raznih šnopsarijah, postranskih gostilnah in podobnih prostorih. Da to ni v smislu določb, je umevno, da pa tudi ni v čast državi, je pa še bolj verjetno. Nas namreč jako veseli, da je neki gospod v Ljubljani dobil pohvalo od ministrstva, ker je vse tako lepo uredil, praksa je pa drugače pokazala, kajti kar je primerno za c. kr. urade, je pa za nas neprikladno, ker nas je preveč in ker nikakor ne gre za vse stanove po enem kopitu delati. Ako torej ministrstvo noče odjenja-ti, je edina pomoč v p o d r ž a v I j e n j u naše pošte; poslopje je že itak državno, naj bodo pa še uslužbenci! Dandanes, ko je vsak mesec sa-ino stalnih Plač okoli tisoč, se pač spodobi, da imamo na pošti dovolj zanesljivega osobja, ker se občinstvo itak že leta in leta proti drugim nedostatkom pritožuje. Komaj nekaj mesecev je tega, ko so znanemu trgovcu celo vrsto zavojev z oljem uničili; pozneje so prihajale pritožbe iz Zavrača o poštnem selu, ki je pisma raztresal in hodil okoli brez vsakega cesarskega znaka kakor bi hruške v svoj tošel nabiral.. In ni še prešlo par tednov, ko so imeli na pošti zopet neko preiskavo ter dognali, da so se poštne pošiljatve kar >,na debelo« v Idriji zadrževale, pisma so pa po gostilnah odpirali in brali. Kako ;e bilo z Maksom, tudi še vsi vemo. Odpomoč je nujno potrebna, kajti če imajo v Trži-
1	u in Novem mestu državno pošto, smo je mi Pi i drž. rudniku še bolj potrebni; da se to dose-pa prosimo nase poslance, naj na Dunaju
Okno v svet.
Dne 30. junija t. 1. so zborovali belgijski socialni demokrati. Razpravljali so o splošni stavki zaradi poraza svobodomiselstva pri volitvah. Na kongresu je med drugim govoril so-drug i-Iins, ki je izvajal med drugim:	Pred
vsem je potrebno, se neprestano boriti proti cerkvi in veri. Poglavitno je, oprostitev vesti našega ljudstva in ne želodca. Oboje mora iti skupaj. Obžalujem, da se v najbolj svobodomiselnem delu dežele — v Hevegavu — dobe delavci, ki pošiljajo otroke v samostanske šole. To je razžaljenje socializma, proti tej duševni smeri se jo boriti! Poživljam vas k temu!« — Dobro, želodec je odvisen pred vsem od svobode vesti. Iz te izjavo in poziva sodruga Hinsa je jasno, da gre socialni demokraciji pred vsem za odpravo cerkve in vere. Hinavščina, ki jo socialna demokracija nosi pribito v svojem programu, da je vera zasebna stvar, je že davno temeljito razkrinkana. Toda trditev, da je vprašanje želodca odvisno od t.akozvane svobode vesti, je kolikor toliko nova. Dosedaj je postopala socialna demokracija vsaj na zunaj ravno nasprotno. Govorilo se je najprvo o zadoščenju želodca, potem šele o svobodi vesti. Sedaj je proglasil sodrug Hins to stvar ravno nasprotno. Mogoče, da mu je na poti sedanji pojem "tatvina«, ki temelji na podlagi zasebne lasti in po krščanskih načelih obtežuje vest. Ako je temu tako, potem želodčno vprašanje v smislu sodrugov sploh nikdar ne bode rešeno. Za podlago socialne bodočnosti hočejo imeti svobodo vesti. Toda v istem trenutku, ko poziva »sodrug« tovariše v boj za svobodo vesti, pa sam nevede tepta isto prostost. Razžalitev socializma, torej soc. dem. greh je, ako pošlje kak soc. demokrat svoje otroke v samostansko šolo. Kje je tu prostost vesti? Napravite železne kur-nike, pa zaprite sodruge vanje, dajajte jim hrano ob določenih časih, potem bodo imeli svobodno vest, toda samo v mislih. Tedaj pa bodo preklinjali načela, vsled katerih so dobili »svobodo« vesti, izgubili pa prostost lastne volje. Svoboda vesti pomeni odpravo vseh zakonov in načel, ki imajo varovati človeka. Ako človek sme vse, potem ni pred njim nihče varen. Ali bi bilo tako rešeno vprašanje želodca, se da z lahka uganiti. Tako sodrugi farbajo ljudi, ki nimajo dovolj razsodnosti samostojno misliti. Vsak z medom namazan strup smatrajo za pristni med in ga slastno požirajo, dokler niso popolnoma zastrupljen in nesposobni vi-diti pred seboj prepad, v katerega tirajo socialni demokrati človeštvo. Načelo: odpraviti ono, kar človeka navaja k rednemu in poštenemu življenju, kar ga uči pripoznavati sočloveku isto veljavo, kar mu veleva ljubiti sočloveka kot samega sebe; more biti le škodljivo in zelo nesmiselno. Oslarija pa je, ako kdo misli, da se bode z odpravo tega rešilo vprašanje želodca. Velik brezvestneš mora biti, ki kaj tacega trdi, toda tudi velik osel, kdor to veruje.
Namen socialne demokracije je omajati vero in cerkev in to v pivi vrsti. Za tem pričakujejo šele socialne ureditve. Kako, tega sami ne vedo. Najnovejši pojavi nam celo kažejo, da je v sedanjem času socialni demokraciji edini namen, »osvoboditev 'vesti verskih predsodkov«. Vse drugo pa pripomoček tega namena. Zato na stražo, kar še misli!
Svetovna iznajdba je, ki se je posrečila profesorju Loebu na podlagi znanstvenih preiskovanj, da krožijo v človeškem organizmu električni toki, in tako ni življenje nič drugega nego elektrika, in bolezen je pojemanje te prirojene elektrike. Na ta način je mogoče z električnim tokom tudi take bolezni ozdraviti, ki se ustavljajo drugim zdravilnim metodam. Vsakogar dolžnost je, da spozna temeljne principe električnega zdravljenja. Ravnokar je izšla o tem zelo zanimiva knjiga s krasno opremo v obsegu 64 strani, ki obravnava blagodejno učinkovanje elektrike pri raznih boleznih. To knjigo dobi vsak zastonj in poštnine prosto od „Elektro Vitalizer“, zdravilni zavod, Budimpešta VI, The-resienring 7. Mezzanin 188.
Razširjajte „Našo Moč“!
Samozavest in eneržija
značita zdravega človeka, dočim oslabi bolnika že najmanjše telesno in duševno delo.
Ako čutita, da vaše zdravje ni popolnoma zadovoljivo, ako trpite na revmatizmu, bolečinah v hrbtu, ako se Imate pritoževati č-z nespečnost, bolečine v glavi, motenje prebave, poslužite se elektrike in dosegli boste presenetljive uspehe.
O zdravljenju z elektriko smo izdali zelo zanimivo, sijajno opremljeno, 64 strani obsegajočo znanstveno knjigo, katero pošljemo vsakomur
IV' zastonj in poštnine prosto i«
brez vsake obveze. (Za ženske posebna izdaja).
Obiščite nas, mi vam bomo razkazali zastonj naSo zdravilno metodo in na tisoče sijajnih zahvalnih pisem.
JElektro Vilalizer zdravilni zavod,
Budimpešta, VI. Theresienring štv. 7, Mezzanin 188
Izmed dobrega najboljše
je in ostane
pravi : Frančkov: kavini pridatek,
Odličen, najfinejši okus, lepa, temnorujava barva, velika izdatnost so njega posebne vrline. — Zahtevajte, prosimo, pri nakupu izrečno
pravi : Franck: s kavinim mlinčkom.
Splošno in vedno bolj priljubljena je pa tudi najboljša vseh žitnih kav, to je
Franckova Perl-ržena kava
v belosivih zavitkih.
Iz najboljših in najčistejših snovi napravljena odlikuje se Franckova ržena kava po svojem močnem, zrnati kavi enakem, dobrem okusu.
Poizkušnja z enim zavitkom Ffanckov© rži Vas bo gotovo popolnoma zadovoljila.
Obe vrsti teh izdelkov lahko povsod dobite!
\\m
Denarni promet
1.1910. Jez 87 milijonov K.
Lastna glavnica ■ K 608.996*84. ■
Miklošičeva cestafi
pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union' za franc, cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure
pop.terjih	Va	iI	O/	brez
obrestuje	gm	y	/n	kakega
po	-K	I*	iw	odbitka,
tako da	prejme	vložnik od vsakih
100 kron čistih 4'50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot potov denar, ne da hi se njih obrestovanie kaj nrekinilo. Za nalananie po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest,, podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobi, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil.11; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani;
Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
11
“I
zm
f&atni/ri. o- trtunerifco "Materi toeJijo tiabro. po cvni in -jntmeslputrpotovali na/se obmcpo
rSimonJ^JCirietebca.
"e JQubQan£ trtblo&vorsfce u/ic«20. VMkn*st>uiiftyasniLt Ayo selmpioAta.
♦
♦
mo z
s Maček sKonip.
♦ Franca Josipa cesta št. 3.
♦ Založniki c. kr. priv. južne železnice.
♦ Solidna postrežba 1 Znižane cene! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
k°
^ J
O
SO
jOsP
Ljubljana
Pred škofijo 19.
Bogata zaloga ženskih ročnih del zraven spadajočih potrebščin.
in
I
F Mpršnl Ljubljana
* ■ Mlv*	Mestni trg št. 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, snkanoa itd.
Predtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Lekarna „Pri Kroni* Mr. Ph. i Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta št. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrslno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalnl prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, Skatijica 50 v.
Rlble olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
,,Sladin“ za otroke škatlja 50 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki, i krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni Co v, In 4 krone 80 v.
naanaanannaaaaannnn
cyetljieni salon pJrančo z, vrtnarija Tržašha c.34
izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih In umetnih rastlin In cvetljic.
Zunanja naročila i obratno pošto. Brzojavi: Bajec, Ljubljana
fl. Zibert, Linbliana
Prešernova ulica
priporoča svojo
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
□ veliko zalogo čevljev □
jj ::	domačega	izdelka	::	jj
nnnnnnnnnnnnnnnr 'it ir—»n
Igitirajte za naše časopisje, pa-1 sebno za del. Ust »Našo Moč".
P
I. UECCHIET
urar in draguljar, Ljubljana
šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte.
Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-M. skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna.
anaOTannannnanannaon
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
Inrin V Hman tovarna dežnikov, Ljubljana Pred Škofijo št.19. uUSlP v.llllldr, — Stari trg št.4. — Prešernova ulica št. 4.
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
sanannnnaaaannannannaOTnnnnanannač
Pozor slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manuiakturni trgovini
JHNKO ČESNIK
(Pri ČeSniku) LJUBLJHim Llngar jeua ulica - Strltarjeua ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Edina In najkrajša črta v Ameriko!
Samo 6 dni!
Havre
New-York
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Slfkarte) za francosko linijo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna
daje^samo ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta it. 18 v novi hiSi »Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri »Flgovcu».
Iv. Bussenii,
sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko cnrfflV Prevzema *ndl vsa v zalogo vsakovrstnih uUUUf, njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenah. Solidno delo. Točna postrežba.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže!" =
TE©P>. K0RN
Dokrlvaleč streb in klepar, vpeljalec strelovodov ter lnsi vodovodov, LJUBLJANA, POLJANbKA CESTA 8
inštalater
Priporoča se za izvrševanje vsakrSnlh kleparskih del ter pokrivanl« streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škrlljem z asbest-ce-mentnim Skriljem (Eiernlt) patent Hatsdiek z izbočilo In ploSčnato opeko, lesno-cementno In streSno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi-
Ivan Jax in sin liffK
priporočata soojo bogato zalogo raznoorstnlh
uoznih holes in šiualnih strojen
ve za rodbino In obrt.
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc.
Tisk Katoliške Tiskarne.