Pošlo Leto XII., štev. 259 Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Teieton št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-bur^ova ul. 3. - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 7S 180 Wien št 105 241 Ljubljana, nedelja 8. novembra I93I Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25 — Din. za inozemstvo 40 — Dm Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu Obnova pogajanj o nemških reparacijah Nemška prizadevanja za revizijo reparacij - Razgovori med posameznimi vladami - Belriiski oredlog za osnovanje mednarodne kreditne banke Berlin, 7. novembra, d. Med vladami in nemškimi poslaniki v Parizu, Londonu, Washingtonu in tudi Rimu se nadaljujejo pogajanja o reparacijskem vprašanju. Najvažnejša so vsekakor pogajanja v Parizu. Po prvih diplomatskih razgovorih se označuje kot predmet nadaljnjih pogajanj ureditev tako zvanega prioritetnega vprašanja, pri čemer gre za odločitev, ali naj se da pri plačilu iz zneskov nemških deviznih dohodkov prednost političnim dolgovom, torei reparacijam, ali pa zasebnim inozemskim kreditom. Kakor znano, Francija doslej še ni priznala prednosti zasebnim upnikom. Nadaljnje vprašanje je začasen ali konč-noveljaven značaj nove ureditve reparacij. Nemčija stremi zaradi odstranitve gospodarske negotovosti po končnoveljavr.i rešitvi, ki naj bi prinesla trajno določeno višino nemških obveznosti, dočim je Francija pripravljena v času splošne gospodarske krize pristati le na začasno ureditev. Tretje vprašanje tvori postopanje pri reviziji dosedanjih pogodb, ki se tiče predvsem sklicanja posebnega posvetovalnega odbora, določenega v Youngovem načrtu, ali pa sklicanja mednarodne politične repa-racijske konference. Francija želi sklicanje posebnega posvetovalnega odbora, da bi s tem že v naprej poudarila pravno veljavnost Youngovega načrta. Na drugi strani želi Nemčija sklicanje merodajne reparacijske konference, ker bi po njenem mnenju sklicanje posvetovalnega odbora po Youngovem načrtu pomenja'o le zavlačevanje. če bi se temu odboru ne priznala •pravica, da priporoči obsežno revizijo pogodb, ako bi ugotovil kakor prejšnji odbor strokovnjakov banke za mednarodna plačila pri proučitvi nemške plačilne sposobnosti to potrebo. Smatrajo, da bodo diplomatska pogajanja o teh treh vprašanjih tra- jala ves mesec november, tako, da bo vprašanje postopka razjasnjeno šele ob koncu novembra ali pa v začetku decembra. Pariz, 7. novembra, d. Včeraj popoldne ie nemški poslanik v. Hosch posetil francoskega ministrskega predsednika Lavala, s katerim je nadaljeval v torek pričete razgovore o ureditvi nemških plačilnih obveznosti. Kasneje je imel nemški poslanik daljšo konferenco s finančnim ministrom Flan-dinom, ki ima poleg Lavala glavno vlogo v vprašanju reparacij in dolgov, v katerem znan kot strokovnjak. Poleg nemško-francoskih razgovorov se vrši tudi izmenjava naziranj med evropskimi vladami, ki so direktno interesirane na vprašanju reparacij in dolgov. Tako je Laval sprejel včeraj tudi belgijskega finančnega strokovnjaka Francquia. ki se je že vrni! iz Amerike in ki ie predsedniku francoske vlade podrobno poročilo o svojem načrtu za osnovanje mednarodne kreditne banke. Baje se je Francqui zelo zadovoljivo izrajil o poteku razgovora z Lavalom. Nekateri trdijo, da je predlagal francoski vladi, naj prevzame vlogo razsodnikov v težavnem vprašanju kratkoročnih nemških dolgov. IVashington. 7. nov. n. Državni tajnik za zunanje zadeve Stimson ie imel dališo konferenco z nemškim poslanikom v Wa-shingtonu v. Prittvvitzom, da se informira o pariških razgovorih francoskega ministrskega predsednika Lavala z nemškim poslanikom v. Hosohom. Po sestanku z nemškim poslanikom je Stimson izjavil novinarjem, da je v washingtonskem uradnem komunikeju o razgovorih med Hoo-vrom in Lavalom jasno povedano da morajo dati i.nicij.ativo za nov moratorij po Voungovem načrtu evropske države dolinice. Potovanje Grandija v Ameriko V Washinftonu se sestane s Stimsonom - Skladnost med Mussoliniiem in senatorjem Borahom - Obnova italiiansko-francoskih pomorskih pogajanj Rim. 7. novembra r. Včeraj je ministrski •predsednik v palači Venezia sprejel zrna njega ministra Grandija, ki se je z njim dolgo posvetoval o svojem potovanju <* Ameriko. Mussolini mu je dal vsa potrebna navodila. Davi ob S.45 je Gra.ndii zapusti) Rim in odpotoval v Napulj, kjer se je še dopol-dne vkrcal na prekooeeanski parnik xConte Grandec, ki je ob 13. zapustil luko. Grandi prispe v Newvork 16. t. m. Ministra Grandija spremlja poleg drug h onolnomočeni minister Avgust Rosso. V Ameriki se bo italijanski zunanji minist-r mmlil 11 dni. O njegovem bivanju v Zedinjenih državah in o razgovorih z ameriškimi državniki bo objavljeno uradno poročilo. Dne 27. novembra odpotuje Grandi s prekooceanskim parnikom »Augustus« zopet iz Newyorka Jn se 6. decembra vrne t Neapelj V Washingtonu se bo sestal s tajnikom za zunanje zadeve Stimsonom, sprejel ga bo bržkone tudi predsednik Zedinjenih držav Hoover. Grandi bo tudi postil vse večje italijanske kolonij« v Zedinjenih državah. V Wash';ngton se je včeraj že vrnil ita-1 Manski poslanik De Martino, ki se je mu-v Rimu zaradi priprav za Grandijevo potovanje. O Grandijevem potovanou v Washingto-i je »Giornale d' Italia« objavil uvodnik, v katerem pravi; med drugim, da gre pri Grandijevih razgovorih s Stimsonom in dru s ini ameriškimi državniki predvsem za .-•Mošna mednarodna politična in gospodarska vprašanja, o katerih so se posvetoval? mednarodne konference že ves čas od lon-io::ske konference dalje. Na drugi stran: je simptomatična napoved rimskega faši stičnega glasila, ki pravi: Opozarjamo mei tolikimi drugimi tudi na poslednje časovne in duševne skladnosti med besedami, k' jih je izrekel Mussolini v Napulju, in med jasnimi napovedi enega izmed najbolj izrazitih in avtoritativnih ameriških zunanjepolitičnih opazovalcev senatorja Boraha Grandi bo imel priliko, da se tudi z njim sestane. Pariški »Temps« pa je v svojem poročilu Iz Rima objavil med drugim tole: Vse ka že, da bo Hoover skušal ob priliki sestanka z Grandijem olajšati zaključitev pomorskega sporazuma med Italijo in Francijo, da tako zagotovi uspeh mednarodni razorožitvam konferenci, ki bo čez tri mesece. Značilno je, da ga spremlja opolnomočeni minister Rosso, ki je kakor znano sodeloval pri direktnih francosko-italijanskih pogajanjih. Washington, 7. novembra, s. Ameriški državni departement objavlja program pose-ta italijanskega zunanjega ministra Grandija. Grandi bo 16 novembra prispel v New-York, kjer pa se ne bo vršil oficijelen sprejem. Grandi bo takoj odpotoval v VVashing-ton, kjer bo gost državnega tajnika Stimso-na. Popoldne bo posetil predsednika Hoovra. Dne 17. novembra se bo sestal s podpredsednikom Zedinjenih držav Curtisom ter po zajtrku v italijanskem poslaništvu odšel v prostore panameriške unije. Prihodnjega dne bo diner pri zakladnem tajniku Mellonu, nakar se bodo nadaljevala posvetovanja s predsednikom Hoovrom in drugimi državniki. V zvezi s svojim vvashingtonskim bivanjem bo Grandi posetil tudi mesti Raltimo-re in Filadelfijo. Znatna preferenčna ugodnost za izvoz pšenice v Francijo Stioči je bil v Beogradu podpisan sporazum, s katerim se priznava Jugoslaviji za 15.000 vagonov znatno znižana carina Beograd. 7. novembra, p. Nocoj ob 15.30 je bil v kabinetu ministra trgovine dr. Kumanudija podpisan prefe-renčni sporazum za pšenico med našo državo in Francijo. Pogajanja za sklenitev tega sporazuma so se vršila v Beogradu med ministrstvom za trgovino in francoskim poslanikom. V imenu Francije ie podpisal sporazum francoski poslanik na našem dvoru g. Dard. v imenu naše vlade pa minister za trgovino g. Kumanudi. S tem sporazu- mom dobi Jugoslavija preferenco v višini 30 odstotkov vsakokratnih francoskih carin na pšenico, kar znaša trenutno 24 francoskih frankov za 100 kg. Preferenca ie dovoljena za 10 odstotkov celokupnega francoskega uvoza pšenice, kar znaša okrog 15.000 vagonov. Dosedaj ima Jugoslavija sklenjeno žitno preferenco z Avstrijo in Francijo. v kratkem pa se prično tozadevna pogajanja tudi z Nemčijo. Neuspeh praške devizne konference Praga, 7. novembra, Devizna konferenca srednje-evropskih držav j'e bila včeraj, kakor je bilo pričakovati, brez uspeha zaključena. Ni prišlo aiti do sporazuma niti glede izenačenja deviznih predpisov, niti g-ledc omiljen ja nekaterih posebno o&trih deviznih odredih, ki ovirajo mednarodno trgovino. Sklepi konference obstojajo v raznih priporočilih ki govore o potrebi nadaljevanja pogajanja s posredovanjem barke za mednarodna plačila. O konferenci je bil izdan kratek komunike, ki naglaša, da je konferenca priporočila nadaljevanje pogajanj med posameznim- državami, ki naj bi pozneje omogočila ponovno konferenco za proučitev deviznega probietma. Volilec? Državljan! Domovina te kliče. Domovina te potrebuje. Dan volitev je danes. Dan zgodovinske odločitve za bodočnost Jugoslavije. Vsak glas pomeni novo opeko v ponosni zgradbi naše svobodne, mogočne, od vseh nas ljubljene domovine. Zato je dolžnost tvoja in vseh nas, da se odzoveš njenemu klicu in ji daš svoj glas. Si to že storil? Si že volil? Ako še nisi, ne odlagaj nič več. Pojdi takoj na svoje volišče in oddaj svoj glas! Poglej tudi pri sosedih in znancih in dopovej vsakomur, kdor še ni volil, da je njegova sveta dolžnost, da tudi gre volit. Kdor ostane danes doma in ne voli, je škodljivec jugoslovenske in še posebej tudi ožje slovenske stvari! škoduje pa tudi sebi, svoji rodbini in vsemu svojemu stanu, ker izpodkopava moč države in ovira njeno okrepitev. Volilec! Državljan! Ako le nisi volil, pojdi zato volit! Vsak glas je dragocen in odločilen® Vsak glas je nov korak v lepšo in srečnejšo bodočnost Ves svet ded* na nas. Pokažimo mu, da hočemo in da znamo biti na svmi zemlji svoji gospodarji! ©1 asui m državo, glasuj za Jugoslavijo! Glasuj za svojo in svoflh ©tr®k lenšo usodo! Krvavi boji v severni Mandžuriji Bitka med Kitajci in Japonci ob reki Noni se nadaljuje Sklicanje sveta DN v Pariz - Miroljubne ruske izjave London, 7. novembra, d. Boji ob reki Noni v severni Mandžurija so se včeraj vnovič razvneli. O njihovem poteku 60 na razpolago nasprotujoče si vesti. Dočim po nekaterih vesteh boji še vedno trajajo in se razvijajo v neprilog Japoncem, poročajo z druge strani, da se je popoldne začel splošni umik Kitajcev proti Cicikarju. Kitajski general Ma je baje pripravljen odložiti 6voje mesto kot guverner Haj-lungkianga v prid kitajskemu generalu, ki bi bil ljub Japoncem. Došle vesti soglašajo, da so izgube na obeh straneh precejšnje in da so imeli Kitajci 200, Japonc pa i30 mrtvih. Ker je prizorišče bojev v bližini vzhodne kitajske železnice, ki je pod kitajsko-ruskim nadzorstvom, se smatra položaj kot zelo opasen, čeprav izjavljajo na ruski strani slej ko prej, da se ruska vlada ne namerava vmešavati v nastali spor. Mukden, 7. novembra, d. Bitka med Japonci in Kitajci v področju reke Noni še vedno ni odločena. Po prvem porazu japonskih čet zbira japonski glavni stan svoje čete pri Cicikarju. da bi podvze' no« vo ofenzivo v ozemlje, zasedeno od kitajskih čet. Ker so se boj; razširili. 6e nahajajo Japonci sedaj samo še 6 milj daleč vzhodne kitajske železnice, bi je 6kupno m^ko-kita jsiko podjetje. Tokio, 7 novembra n. Janonsko uradno poročilo pravu, da so se kitaiske čete. si so streljale na japonske pijonirje pri mostu preko reke Noni, umaknile proti Ansranč: na severu. Japonska vlada je v svojem poročilu ponovno izjavila, da bodo janonske čete takoj zapustile ozemlje okrog reke Noni, čim bodo japonski pijontlrji popravil most. Japonski vojni krogi so razširili vest, ki je izzvala veliko razburjenje med vsemi Japonci, da namreč podpira Rusija z orožjem in strelivom Kitajce in da so v bitki pri reki Noni sodelovali celo nekateri sovjet. ar-tiljeristl. preoblečeni v kitaiske vojake če prav nihče ne ve utemeljiti, čemu bi Kitajci rabili pomoč nekaj topov in vojakov, vendar vse vernje vestem o tem «?:-tajsko-sovjjetskem sodelovanju. Vesti same doslej še niso bile potrjene z nobene druge strani. Berlin. 7 novembra, A A »Berliner Ta-gebktt« prinaša daljš: komentar o bitki med Japonci in Kitajci ob reki Noni v Mandžuriji List pravi, da se vrš5 Hi'ka v bMžmi ruske interesne sfere, preko katere vodi vzhod no-fci tajska železnica, ki je živi ien takega pomena za Rusijo. Zato bo Rusija najhrže storila vse. da ne pride ta železniška zveze v janonske roke Ta zadeva zna ponovno oživeti dolgo^ni boj za amursko področje, za pristanišča prosta ledu in za zveze z zalediem Svet Društva narodov bo zato ob svoiem ponovnem sestanku pred izredno *ežko nalogo. List z-aikliučuie da mandžu*«t-i crw>r n; več samo presrižno vprašan ie Društva naTO-dov. ker obenem resno ogroža mir na DuTm^m vzhodu. Tokio. 7 novembra s. Bitka ob mostu Noni je končana. Voini minhter ie tria vil. da so vse ianonske fete dohtl*» naincr. rta "e «wio prodreti nrekn Ura in Tnnhi. 7 fn pol »nilie severno od reke Noni fttevilo ianon- slrtl, l7!mh v httU: r» r*>kn Noni rnnio mi+rth fn 114 ranWh Ženeva, 7. novembra A A KitaMci de-legart je snoči izročil Društvu narodov no- vo noto, v kateri protestira proti japonskemu prodiranju v Mandžuriji Ob reki Noni se je razvila med Kitajci in Japonci velika bitka. Boji se nadaljujejo. Janpoci trdijo, da je kriv te bitke kitajski poveljnik, ki ni izvršil povelja svojega vrhovnega poveljnika, naj se kitajske čete umaknejo. Pariz, 7. novembra n. V svoji pariški izdaji je list »Chicago Tribune« objavil poročilo, da je francoski zunanji minister Briand kot predsednik sveta Društva narodov pozvai generalno tajništvo sveta naj spričo naraščajoče nevarnosti na Daljnem vzhodu skliče izredno sejo sveta Društva narodov za 13. t. m. in ne za 16. t. m., kakor je bilo prvotno določeno. Svet Društva i narodov se bo sestal v Parizu. Pariz. 7 novembra n. »New York Herald« je v svodi pariški izdaji objavil vest, da bo francoski zunanji minister kot predsednik sveta Društva narodov pozval japonsko vlado, naj takoj evakuira vse nanovo zasedeno ozemlje in umakne svoje čete v železniško cono. Washington, 7. novembra n. Janonski poslanik je bil pri državnem tajniku za zunanje zadeve Stimsonu in mu je sporočil, da je prišlo do bitke pri mostu čez reko Noni zaradi nesporazuma. Kitajske pre-d-straže namreč niso bile o pravem času obveščene, da bi se morale umakniti, pa so zato pričele streljati na japonske pioonir-je, ki so prišli do njih zaradi poprave mostu. London, 7. novembra g. Kakor javljajo iz šanghaja, so tjakaj dospeli opazovalci Društva narodov v kitajsko-japonskem sporu. Komisiji načeluje španski konzul v Šanp-haju. Moskva. 7. novembra, d. Voini komisar Vorošilov je izjavil, da odikfania ruska vlada vsako posredovanje v mandžurskem snoru in da hoče ohraniti z Japonsiko^ in K'ta'sko nri'ateljske razmere. Vorošilov ie demantiiral vesti o premikanju rdečih čet ob mandžimki meji ter je poudaril, da se od nočetika mandžuTiskega spora niso premestile niti naimanjše ruske voia-ške enote, ker ie ru* k a vlad-a mmen;a. da b; voi^šks jnterv-ercinorri<»n;,>i razkosa* nie K'>a:ske ter odpravo kitajske samostojnosti. Smrtna Savi nri RerKtrad. 7 nov. p. Na Savi se ie pripetila dines okro« noldnevi nesreča, koie 5rtev Ie rvvstal kletni mski ak^demiV Ale-ksand«»r Kursel. V dp»*lv štirih svoiib tovarišev c*. je z malim čolnom na ifldrn da' na Savo. di TK>«Vuša1 iadriH. Ne->M<|nni9 na ie notertnl rrre^ei močan veter. Ker ni^če izmed ni;h ni bil vešč v la-draniu se ie čoln sredi Save rvrevnil Vs' co se skušali rešiti s plavaniem Kursel te bil znan kot izvrsten nlivač ;n za*o tovariši na nie<*a niso nazili. marve* so skušali r°šiti dra«ed'ožil svoje posle. je sivolasi starček jrkal; nikogar ni sprejel, z nikomur govoril. Obrtnikom! Središče, 7. novembra. Častni predsednik zveze Obrtnih društev dravske banovine, g. Jakob Zadravec poziva obrtnike, da se v polnem števily udeležijo današnjih volitev. V nekaterih srezih kandidirajo itak njihov! stanovski tovariši, v vseh drugih pa imajo od kandidatov zagotovilo in glede njih popolno prepričanje, da bodo iskreno zastopali obrtniške interese. Velika volilna manifestacija v Hrastniku Hrastnik, 7. novembra. Nocoj na predvečer volitev v Narodno skupščino se je vršil v Narodnem domu volilni shod, tel se j"e pretvoril v impozantno manifestacijo. Pred polno dvorano, navzočih je bilo do 100 volilcev, je minister g. Ivan Pucelj bur 10 pozdravljen v poljudnem govoru očrtal važnost volitev, nakar je za njim govoril sreski kandidat g. Juvan, ki ie imel v teka zadnjih tednov že več uspelih shodov in sestankov v Hrastniku. Njegova izvajanja sj žela splošno odobravanje. Naš domačin in namestnik sreskega kandidata dr. Roš je v svojem govoru navedel številna socialna vprašanja, ki zahtevajo ureditev položaja staroupokojencev, rudarjev in naših industrijskih delavcev sploh. Rudar Pod studenšek je pozval mnogoštevilne prisotne rudarje, naj oddajo svoje glasove za sre-Sh.eg!i kandidata Ju-vana, kateremu pozivu l>o sledilo tudi ostalo delavstvo. Volilne abstinence v Hrastniku ne sme biti in je tudi ne bo Iz kamniškega okraja _ V petek zvečer se je vršil v Čitalnici v Kamniku volilni sestanek, na katerem sta poročala kandidata gg. dr. Rožič in dr. Po-tokar. Shod je otvoril g. dr. Karba. Otvo-r:telj in oba kandidata so zborovalcem temeljito opisali današnji položaj in pomen volitev. Zborovalci so se po teh govorih prepričali, da je volilna abstinenca narodni greh, in vsi so obljubili, da se bodo volitev zanesljivo udeležili in pridobili za voli* ve tudi omahljivce med znanci Shodi v ljublianski okolici Tudi kandidat g. Rudolf Šinkovec in njegov namestnik g Jakob Zadnikar sta priredila v ljubljanski okolici tekom teh dni več dobro uspelih volilnih sestankov. Na sestankih se ie naiveč govorilo o tem, kaj pomenijo sedanje volitve za vse naše ustanove in kako brezvestno se igrajo z usodo naroda oni, ki aeitirajo za volilno abstinenco. Povsod so bili zborovalci popolnoma soglasni z izvajanji govornii:o*. V litijskem okraju Litija, 7. novembra. Predvčerajšnjim je bil v Dolah volilni sestanek, na katerem je nadučitelj g. Baje v imenu domačinov izjavil, da se bodo Dole odzvale klicu domovine in šle korporativ-no na volišče. Včeraj in danes so vsi trije kandidati v litijskem srezu razvili živahno zaključno propagando za či,m večjo udeležbo pri volitvah. Kandidat g. Mravlje je imel danes krasno obiskan shod na Polašni-ku pri Litiji. Poljšničani so .priredili kandidatu p-resrčen sprejem. Vsa hiša, v kateri se je vršilo zborovanje, je bila slavnostno okrašena z zelenjem in prapori. G. Mravlje je poročal o nalogah novega parlamenta za zboljšanje življenjskih razmer delavcev, kmetov iin vseh drugih stanov. Njegov govor je bil sprejet z velikim navdušenjem. Za zaključek svoje volilne agitacije je imel g. Mravlje še shod ,pri Drnovšku na Savi. V Litiji je imel danes volilni sestanek kandidat dr. Zoreč, tal je govoril tudi na shodu v Zg. Lo gu. Tudi kandidat g. Tur k je storil vse za čim večjo u-deležbo pri volitvah. Za jutri so vsi narodno zavedni Li-tijčani in ostalo prebivalstvo litijskega sre-za v pripravljenosti, da dokažejo svojo zvestobo domovini. Litijeani bodo šli na volišče z godbo na čelu, v šmartnem pa bodo odkorakali gas-iloi v krojih na volišče, da manifestirajo na ta način korporativno za kralja in domovino. Organizacija bivših mornarjev Ljubljana, 7 novembra. V lepem številu so se odzvali bivši mornarji pozivu krajevnega odbora Jugoslo venske straže na sestanek v petek zvečer. Po lepem pozdravnem govoru predsednika krajevnega odbora JS g. Pogačnika je na predlog g. Kušarja prevzel predsedstvo g. Staut, ki je prečita! dopise tovarišev, bivajočih izven Ljubljane. Udeležba in opravičila zadržanih tovarišev svcdočtjo veliko zanimanje za organizacijo bivših mornarjev. Izvoljen je bil za njo pripravljalni odbor, kateremu predseduje g. Re>-bck. Predsednik pripravljalnega odbora je v svojem govoru orisal ,kaj vse veže bivš«" mornarje. Pri tej priliki pa je tudi opisa" dobo. v kateri živimo ter razložil pomen sedanjih volitev s pozivom, da sc vsi tovariši polnoštevilTio volitev udeleže ic tako manifestirajo svojo državljansko zavednost, obenem pa tudi hvaležnost do države, ki se toliko trudi za razvoj našega pomorstva. Sestanka se je udeležil tudi znani mornarski pedagog g. dr. Ljudevit Rohm, ki je obljubil predavanja na bo dočih sestankih. Gotovo le. da se bo namesto nameravanega družabnega kluba ustanovila lepa in močna organizacija bivših mornarjev. Ne nasedajte lažem! Že včeraj smo opozorili na Iumparij-i ki so jo storili brezvestni hujskači s tem, da so potvorili neko okrožnico glavnega volilnega odbora v Ljubljani. Pristavili so ji še docela izmišljen pripis, zdaj pa to lažnivo okrožnico razširjajo po deželi, da bi begali volilce. Čeprav smo že včeraj pojasnili, da je ta okrožnica grda in brezvestna potvorba, skušajo še vedno hujskati z njo. Ponovno opozarjamo, da je pričakovati za danes še drugih stičnih brezvestnih grdobij od ljudi, ki ščuvajo proti volitvam in ki se ne strašijo nobenih sredstev, samo da bi ljudi odvrnili od glasovanja. Ne verujte lažem, ne nasedajte spletkam! Ne ustnim, ne pismenim, ne tiskanim! Vsi pojdite volit, mirno in možato! Občinske volitve na Bolgarskem Sofija, 6. novembra. Če bi bile notranjepolitične razmere na Bolgarskem v resnici urejene, kakor niso, bi se moglo reči z vso gotovostjo, da so pravkar izvršene občinske volitve dokaz in jamstvo stalnosti in trajnosti sedanje vladavine »narodnega bloka«. Tolika je večina, ki jo je dosegel vladni blok pri teh volitvah. V razmerah, ki vladajo na Bolgarskem vsa leta po ugonobitvi Aleksandra Stambolijskega in njegove ljudske vlade, od leta 1923. sem, ko vsepovsod kljub vsemu odločajo, gospodarijo in ukazujejo »neodgovorni elementi«, ki morejo s svojim nasiljem vsak čas strmoglaviti najtrdnejšo večino, pa je taka zmaga le znak, da v resnici stoji za sedanjo vlado velika večina naroda; znamenje, da bi vlada, opirajoča se na tako večino, v resnici mogla uvesti v zemlji mir in red, normalne razmere, če bi ji ta večina dajala tako dejansko zaslombo, da bi enkrat za vselej obračunala z »neodgovornimi elementi«. Toda, kakor vse kaže, smo še daleč od časov, ko bo za vselej strta moč Vanče Mihajlova in njegove zločinske VMiRO, grobokopov mirnega in blagodejnega razvoja in napredka Bolgarske in njenega naro-da. Med nasprotniki vladnega »narodnega bloka«, zlasti med »sgovoristi«, je vladalo prepričanje, da bodo občinske volitve preizkušnja, v kateri se »narodni blok« ne bo obnesel, temveč razcepil v svoje sestavine in tako izgubil svojo enotnost. Toda, ne !e da se to ni zgodilo, temveč je »narodni blok« dobil na njih znatno višji odstotek glasov, kot pa pri volitvah za narodno sobranje in se je le še utrdila njegova enot nost. Nasprotno pa je ravno »Demokra-•tičeski Sgovor« zadel pravi poraz in njegov privesek, »smilovci«, so takorekoč popolnoma izginili. Končni izid volitev je takle: narodni blok 271.510 glasov ali skoraj 73 odstotkov delavska stranka (komunistična) 54.162, ki ni porastla, šele na tretjem mestu »Seo-vor« s 33.520 glasovi, socijalisti 5744, obča selska lista 3937, smilovci komaj 3718, delavski blok 1008, »tomovci« (zemljoradni ki) 940, »Sgovor« in »smilovci« 933, obča meščanska lista (fašisti) 225, obrtniki 292, nacijonalne zadruge 149, nac. liberalci ki zeraljedelski »sgovoristi« 101, T. Kostadi-nov 86, demokrati- »Sgovor«-»smilovci« 31, »stambolovisti« 25, »tončevci« 23, fazne koalicije 449, brez stranke 3S43. V odstotkih približno: narodni blok 72, komu nisti 14, ostala opozicija 14 odstotkov, med ■njo »Sgovor« z 9 odstotki. Značilno pri teh volitvah je bilo, da komunisti vklfjutb svoji najživahnejši agitaciji med kmetskim prebivalstvom nikakor niso uspeli in je ljudstvo kljub zelo težkemu gospodarskemu položaju ostalo zvesto zemljeradniški stranki in žnjo na. rodnemu bloku, kateremu je po izjavi glavnega tajnika zemljedelske zveze, Virgila Dimova, dala dve tretjini vseh njegovih glasov. Zemljedeki so torej, kakor so bih že takoj od začetka, steber vlade narodnega bloka. Tam, kjer so se pri sedaniih občinskih volitvah razcepili, so povsod podlegli narodnemu bloku, v katerem je ostala matica zemljeradništrva. »Sgovoristi« se pritožujejo, da so se občinske volitve vršile pod neizrecnim terorjem narodnega bloka, m stari nasilnik A. Cankov, čegar nekdanji krvavi režim se bo do poznih rodov z grozo spominjal na Bolgarskem, sedaj pripoveduje o nasil-stvih vladinovcev, o aretacijah, pretepanju, zadržavanju opozicijonalcev na policiji in sreskih poglavarstvih. Toži, da se je opoziciji onemogočala predložitev list. da se njene liste niso potrdile in druge take stvari. Mogoče in verjetno je. vendar je vse to le malenkost napram strahotam, ki so se dogajale pod nasilniškim Cankov-ljevim in Ljapčevljevim režimom. in če s« danes s korcem vrača, kar se je prej dajalo z mernikom, bi se skoraj reklo, da je prav in pravično, čeprav je sedania vlada proglasila načelo, da bodi pozabljeno, kar je bilo, in je sedaj treba delati le za pomirjen je in gospodarsko obnovo in no« vzdigo zemlje. Pri občinskih volitvah v februarju mesecu lanskega leta je dobil tedaj vladajoči »Demokratičeski Sgovor« vkljub naj-večjemu nasilju samo 54 odstotkov oddanih glasov; narodni blok jih je dobil sedaj skoraj 73. Dovoljna moč bi bila to za pre-maganje vseh težav; samo da bi bilo v na-rodnem bloku tudi še toliko trdne volje, pa bi se uredil na Bolgarskem toliko potrebni mir m red, celo tudi proti vse rar-dirajočim »neodgovornim elementom«' Henderson predse dnflk razorožitvene konference Pariz, 7. novembra g. Kakor javljajo listi iz Londona, je Henderson izjavil svojo trdno voljo, da bo prevzel predsedstvo razorožitvene konference, ki bo v začetku prihodnjega leta. Ponovni spopadi med hitlerjevci in komunisti Lipsko. 7. novembra n. Tu je prišlo na zborovanju, ki ga je priredil Hitler, do spopada s komunisti. Dva nacionalna socialista sta bila težko ranjena, dočim so neki ženski prestrelili roko. Ne dajte se strahovatl! časi strankarske strahovlade se ne vrnejo več Vse grožnje nasprotnikov volitev so prazne Ljubljana, 7. novembra. AA. Kr. ban- | ska uprava dravske banovine razglaša: Banska uprava ie iz nekega kraja dobila poročilo, da se širijo vesti, da bodo morali dožniki vrniti svoja posojila rajfaiznovki v dotičnem kraju, ako bodo šli volit. Z ozirom na to je banska uprava poklicala zastopnike vseh glavnih denarnih zavodov in zadružnih zvez v dravski banovini; vsi so odločno izjavili, da se takšen pritisk na volilce ne bo izvršil in so bili soglasnega mišljenja, da bi tako postopanje bilo škodljivo za naše narodno gospodarstvo. Na podlagi teh izjav lahko ugotavlja* /no, da ne more biti prav nikakršnega pritiska na volilce. Sicer pa bodo banska uprava, kakor tudi vsa kompetentna oblastva imela dovolj moči, da vsako tako nezakonitost preprečijo. * Ta primer terorizma proti volitvam ni edin. Od mnogih strani nam poročajo, kako skušajo hujskači z najrazličnejšimi grožnjami odvrniti volilce, da ne bi šli volit. Odgovor na vse to je: časi strankarske strahovalde so minili in se ne vrnejo več! Kdor izvrši svojo volilno dolžnost in s svojim glasom podpre državo, se mu ni treba bati ničesar! Državna oblastva so dovoli močna, da bodo v kali zadušila vse morebitne poskuse strahovania. Zato vsi na volišče! Obvezna udruženja po novem obrtnem zakonu Sistem trgovskih gremijev in obrtnih zadrug razširjen na vso državo - Moderne določbe o obveznih trgovskih in obrtniških organizacijah Za enotno ureditev zastopstva obrtnih, trgovskih in industrijskih interesov v naši državi, vsebuje novi obrtni zakon važne določbe v poglavju o obveznih organizacijah. Sistem obveznih organizacij trgovcev in obrtnikov, ki ga poznamo v Sloveniji in Dalmaciji v obliki trgovskih gremijev in obrtnih zadrug, je z novim zakonom razširjen na vso državo. Obvezna udruženja se imajo po novem obrtnem zakonu ustanoviti posebej za trgovce in obrtnike. Člani udru-ženj (gre-mijev in zadrug) morajo biti vsi trgovci in obrtniki, ki na področju udruženia izvršujejo trgovski ali obrtni posel. Tudi osebe, ki vodijo obrate, k; spadajo pod določbe tega zakona, a niso trgovski in ne obrtni obrati, morajo biti člani stanovskih udruženj. V katero udruženje se imajo take osebe včlaniti, to odreja pristojna zbornica. K obveznim udruže-niem morajo pristopiti tudi državna in samoupravna podjetja če opravljajo posle, ki spadajo ood obrtni zakon. Obvezna udruženia trgovcev m obrtnikov se redoma ustanavljajo za vsako področje sreza aH avtonomnega mesta, če je število pripadnikov tako veliko, da omogoča upešno delo udruženja. Posamezne trgovske stroke lahko osnujejo svoja posebna udruženja. Potrebno pa je, da je število pripadnikov dotiine stroke tako veliko, da jamči za uspešno delo udruženja. Področje takih strokovnih udruženj lahko obsega tudi vec srezov ali celo banovino. laka strokovna udruženia se lahko ustanovijo samo s pristankom nadpolovične večine pripadnikov stroke na dotičnem področju. V ostalem se t>a za isto področje ne sme ustanoviti več kakor eno udruženje. Ce v posameznem srezu ni število trgovcev ali obrtnikov zadostno za uspešno delo udruženja, ali pa če trgovci in obrtniki iz dveh ali več srezov izjavijo željo, se lahko obvezno udruženje ustanovi za več srezov v isti banovini. Pristojna zbornica lahko odredi osnovanje takih udruženj za ve2 srezov kakor tudi združitev posameznih sreskih udruženj v eno udruženje, če je to potrebno za uspešno delovanje. Za področje banovin se lahko osnujejo udruženja bančnih in zavarovalnih podjetij, udruženja lastnikov stavbnih, elektrotehniških in tiskarskih podjetij, kakor tudi udruženja oseb, ki vrše zastopanje in posredovanje pred oblastmi, udruženja špediterjev in carinskih posrednikov ter podjetij za prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili. Ce za taka podjetja ni mogoče ustanoviti obveznega udruženia za vso banovino, so taka podjetja dolžna, da pristopijo k udruženju, ki jim je po stroki najbližje. V primeru nejasnosti odloča pristojna zbornica. Osebe, ki zahtevajo koncesijo odnos-rto dovoljenje za izvrševanje obrti, morajo prej položiti na blagajni pristojnega udruženja predpisan znesek vpisnine, ki se jim vrne, če dovoljenja ne dobijo Potrdilo o vplačani vpisnini se mora priložiti prošnji za koncesijo odn. za obrtno dovoljenje. Obvezna udruženja ne morejo nikogar ovirati, da ustanovi obrat aH podružnico in ne morejo članom dajati orednisov glede števila učencev in no-pomočnikov ali glede nabavliania sirovin in potrebščin, glede cen in cenovnikov in slično. Delokrog udruženj je v zakonu točno določen. Udruženja, osnovana po predpisih tega zakona se lahko včlanijo v zvezne organizacije (Zveze trgovskih ali obrtnih udruženj), in sicer na podlagi zakona o udruženjih, zborovanjih in sestankih. Članarino pobira za udruženje uprava udruženja: če je pa član ne plača, niti na pismen poziv, tedaj jo iztirja splošna upravna oblast prisilno. Pomočniki, ki so zaposleni v trgovskih ali obrtnih obratih lahko na vsakoletnem občnem zboru izvolijo pomočniški odbor, ki zastopa interese pomočnikov, zlasti v pogledu službenih odnošajev. Kjer ni pomočniških odborov, zastopa interese pomočnikov pristojna delavska zbornica. Nadzorstvo nad udruženji vrši zbornica, ki lahko vsak čas odredi pregled poslovanja. Udruženja obrtnikov ustanovijo na področju banovine okrožne odbore. Področja teh okrožnih odborov se bodo odredila po geografskem položaju in po gospodarski potrebi. Vsa obrtna udruženja iz tako določenega področja so dolžna včlaniti se v okrožnem odboru. Industrijci ustanavljajo skupna obvezna udruženja le za področje banovine. Posamezne industrijske panoge pa lahko ustanovijo posebna strokovna, udruženja za vsa podjetja iste stroke v banovini. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo dvo- in trosobnih stanovanj ter trgovskih lokalov v svoji novi zgradbi v Celju. Prošnje za podelitev stanovanj in lokalov je vlagati pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Cene stanovanj in lokalov ter vpogled načrtov izvedo reflektanti pri gradbenem vodstvu v Celju ter pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 16. t. m. pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Hmeljski trg Žatec. 7. novembra h. (Tedensko porjč'-lo). Kupčija je bila ves teden mirna in l)il promet zelo majhen. Prodanih je bilo ves teden samo 150 stotov. Kupuje se samo prvovrstno hlago, za katerega plačujejo 3"0 do 370 Kč. Izbrano blago (Ima nekoliko boljše cpno, dočim se prodaja srednjevrstni hmelj po 300 do 340 Kč, slabši pa po 22') do 270 Kč. Tendenca ob zaključku tedna .e neizpremenjeno mirna. Pogajanja z Nemčijo za določitev bmeljskega kontingenta !>->-d-o najbrže ugodno zaključena, pač pa zahteva Belgija u vodim strožjega žigosanja. V Raudnicah in Usteku so skoro vse zaloge razprodane. V žatcu je bilo do sobot« žigosanega 104.000 stotov. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Pretežno oblačno, nizka oblačnost bo narasla. Se lonlo. Južni vetrovi bodo nekoliko iačji. — Situacija včerajšnjega dne: Baro-metrska depresija z Oceana je že preplavPa iužno Evropo in naše kraje. Temperatura js še visoka, ker so vetrovi topli. Nebo je precej vedro. Insolacija je močna. V kratkem je pričakovati postopno spremembo vremena. Prilisk ie padel za 1.5 do 6.JS mm na severu in v višjih krajih Hrvatske. Temperatura je brez znatnih sprememb. Padla je samo neznatno na Hrvatskem, v južnem Primorju pa je narasla za 1 do 3, na za padu in v višjih krajih pa celo za 3 do 10 stopinj. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V južnih Alpah nejasno, možnost dežja, na vzhodnem robu sicer jasno, toda nezanesljivo vreme Naši kraji in ljudje Peter živkovic predsednik ministrskega sveta in nosilec državne kandidatne liste za daiiašnje volitve, reprezentant nove državne politike narodne sloge in narodnega edinstva Spominska plošča Ivanu Hribarju Slovesno odkritje na tehniški srednji šoli Ljubljana, 7. novembra Preteklo je 20 let, kar se je pričel reden pouk na naši tehniški srednji šoli in danes je ta, za napredek našega naroda _ tako važni zavod proslavil moža, ki si je za ustanovitev šole pridobil skoraj edine in največje zasluge, proslavil na ta način, da je tedanjemu županu g. ministru Ivanu Hribarju odkril na najčastnejšem prostoru v vesVbulu veliko bronasto plaketo. K proslavi so se razen vseh gojenk in gojencev zavoda in profesorskega zbora zbrali tudi načelnik g. dr. Mara kot zastopnik bana, šef prosvetnega oddelka g. Mazi, zastopnik župana in mestne občine g dr. M. gubic, ki je zastopal obenem tudi svojo družino, generalni tajnik Zveze industrij-cev inž. šuklje, univ. prof. inž. Kopilov kot zastopnik univerze, nadzornik obrtnega šolstva g. inšpektor Presl, zastopnik Delavske zbornice g. Kopač, predsednik Narodne galerije g. dr. Windischer, direktor državne trgovske šote g. Gogala. nadsvet-nik Govekar kot zastopnik magistrata, g. Engelbert Francheti kot predsednik podpornega društva dijakov in kot zastopnik Obrtne zveze, občinski svetnik Mihelčič za strokovno zadrugo elektrotehnikov, predsednik organizacije diplomiranih tehnikov g. Nedeljko, za organizacijo praktičnih elektro- in strojnih tehnikov g. Zavadial in g. Mihelčič mlajši, g. Josip Rebek, več zastopnic narodnega ženstva in mnogo drugega odličnega občinstva. Točno ob pol 12. uri je vstopil v vesti-bul, ki je bil okrašen s kraljevo soho in lovorjevimi drevesci, v spremstvu direktorja g. Reisnerja in predsednika ZTOI g, Jelačina slavljenec g. minister Ivan Hribar z gospo soprogo In takoj ga je ogovoril direktor Reisner s Slavnostnim govorom. ki je v njem poudarjal zasluge slavljenca, ki se je boril za zavod od 1. 1896. pa do L 1911., ko je dosegel ne samo, da se je v Ljubljani ustanovila šola, ki je še sedaj edina te vrste in največja v vsej državi. Razen tega pa je pridobil za šolo tu- t • • 'i« * ; Samo še danes nepreklicno zadnjikrat! Bomba smeha! Najboljša komedija in izvrstna satira na dvolično moralo današnjih ljudi! Vsak mora videti ta film! V glavnih vlogah najboljša komika Felix Bressart in Ralph A. Roberts Najnovejši Fox- zvočni tednik Predstave danes v nedeljo ob S., 5., 7. in 9. uri zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124. di prekrasno in za tedanje razmere velikansko poslopje, kjer ie ob svoji ustanovitvi dobila zavetje tudi naša univerza in ima še sedaj svoje prostore Trgovska akademija. Slavljencu je izrekel zahvalo v svojem imenu, obenem pa v imenu učiteljskega zbora in mladine ter mu poželel še mnogo let zdravja, da bi doživel še več takih svečanosti. Predsednik ZTOI g. Jelačin se je nato spominjal harmoničnega sodelovanja slav-ljenca z bivšim direktorjem šole g. Ivanom šubicem ter opisal razmere, ko je tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar na nemškem Dunaju izvojeval ogromen uspeh s tem, da je dosegel tehniško srednjo šolo, ki je danes v korist trgovskemu, obrtnemu in industrijskemu stanu vse države. Govornik je omenil, da je bil slavljenec vedno tudi njegov vzor in zato se je sporazumel s kiparjem Severjem, da je modeliral spominsko ploščo, ki je v tem trenutku z nje zdrsela zavesa in se je pokazal mar-kantni obraz velikega dobrotnika in ustanovitelja tehniške srednje šole, ki se mu je govornik zahvalil za vse njegovo delo v imenu ZTOI, direktorja g. Reisnerja pa je naprosil, da ta spomin priznanja in hvaležnosti sprejme v varstvo. V imenu gojencev se je zahvalil slavljencu učenec tehniške srednje šole in s prekrasnimi besedami se je v imenu učenk zahvalila tudi gojenka šole ter izročila soprogi slavljenca prekrasen šopek rožnih nageljnov in vrtnic. Vidno ginjen je stal minister Ivan Hribar pred svojim lastnim spomenikom, kar se še ni dogodilo slovenskemu možu, in s krepkim glasom je spregovoril zahvalni govor, ki je v njem opisal tedanjo težko dobo in borbe za pravice slovenskega jezika, torej za pravice, ki so Slovencem prinesle tudi koristi na gospodarskem polju. V teh bojih za pravice naroda se je kot župan in politik boril slavljenec posebno tudi za boljši kruh potomcem in prav s to šolo, ki jo je dosegel, nam je uspelo, da so absolventi šole na onih mestih, ki so jih prej zavzemali sami tujci. Po govoru slavljenca, ki ga je občinstvo, zlasti še mladina, poslušala z najtoplejšimi čustvi, se je ministru Ivanu Hribarju zahvalil še enkrat direktor Reisner in se obenem spomnil tudi Nj. Vel. kralja, ki so mu vsi navzoči zaklicali trikrat: »Slava!«, šolski pevski zbor pa je svečanost zaključil s himno »Bože pravde«. Hmeljarji! Iz vašega obnpnega položaja vas lahko reši le država. Le z njeno pomočjo se lahko uredi boljša prodaja hmelja in le z njeno pomočjo se lahko omili silno breme dolgov, ki so ga navalile na vas prenizke hmeljske cene v zadnjih letih. Ako pa hočete, da vam bo država lahko pomagala, ji morate dati tudi vi, kar potrebuje in zahteva od vas. Dajte ji danes svoje glasove! Ko dobite današnje »Jutro« v roke, še ni prekasno. Volišča poslujejo ves dan. Zato pojdite, ako še niste volili, takoj na volišče in oddajte svoj glas! Spravite s seboj tudi sosede in znance, ki še niso glasovali. Kdor ostane doma, se odreče vsaki pravici, zahtevati kaj od države! In pomolite še to: kaj vam pa morejo dati oni, ki vas odvračajo od volitev: Že prej niso storili ničesar za vas, ko so imeli še vso moč v rokah. Kaj naj store sedaj, ko nimajo nobene moči več? Ničesar ne bodo in ničesar ne morejo storiti! Zato pojdite volit! Pojdite vsi! Strašna smrt v dimu in ognju Ljubljana. 6. novembra 1931. Na Veliki Cikavj ne daleč od Novega mesta je živela v svoji koči 78-letna užitkarica Katarina Strajnarjeva. Kakor običajno se je ženica v četrtek zvečer jxxiala zsodaj k počitku. Kakor kažejo znaki, je Strajnarjeva ponoči vstala, napravila luč in si svetila po stari skrinji, kj je bila poleg njene postelje v desnem kotu nizke in ozke sobice. Kaj ie iskala v skrinji, se ne ve. Kmalu po opravljenem delu je legla nesrečnica nakaj k počitku in zasj>ala. Goreči utrinki, ki so padli na blazino, napolnjeno s plevami, so pričeli tleti. Vžgale so se pleve in obenem tudi razne krpe, ki jih je imela ženica poleg postelje v skrinji. Ženi, ki je med dogodkom trdno zaspala, sta se pričeli vnematj spodnje perilo in odeja, žgati pa se je pričelo tudi njeno telo. Nesrečnica se je morala prebuditi v silnih mukah. Kakor kaže, ei je hote.la pomagati s tem, da se je v postelji preokrenila enkrat na eno, drugič na drugo stran, a vstati ni mogla več. Poleg tega je omamljal ženico tudi dim, ki je napolnil vso izbo, in tako je Strajnarjeva izdihnila v groznih mukah. ponesrečenko, katere telo je bilo čez polovico ožgano, je našla zjutraj nekaj pred G. uro njena sinaha Marija, ki je prišla v staio molst kravo. Vsa prestrašena je takoj tekla po svojega moža, pokojničnega sina Ivana, ki je urno odšel še z drugimi vaščani k koči svoje matere, kjer so hitro odprli v sobr okna in še tleči ogenj pogasili. Njegova mati je ležala skliučena in ožgana na postelji, obrnjena z glavo proti vznožju. Sin je prenesel svojo ponesrečeno mater na svoj dom, kjer je bila položena na mrtvaški oder. Ugotovitve o nesreči na prulskem mosta Ljubljana, 7. novembra. Ljubljančani globoko sočustvujejo s ponesrečenimi vojaki, zlasti z usodo mladega Ljubomira Nikoliča, bi je na£el strašno smrt pod prevmjenim avtomobilom. Vojaška :m policijska oblast nadaljujeta s poizvedovanji in zasliševanji. Komandant avtoodelenja kaipetan g. Hren je napravil že včeraj daljše poročilo o nesreči, prav tako pa je po svojih informacijah napravil poročilo tudi ordonančni oficir kape-tan g. Živo j in Stanojevič. Davi je prispela na kraj nesreče zopet* vojaška komisija, ki jo je vodil kot teh-nnški izvedenec podpolkovnik g. Jaklič, 8.1* ""•/o ^ >erPe e/*/e er ^ vj ? PeJ Ve one ksk°r pere zares čisto ct kateremu sta bila dodeljena kapetan gospod Stamojevič ter komandant avtoodelenja kapetan g. Hren. Poleg je bil še vojaški avditor major g. Jeftid, ki je sestavil zaptsnrk. Komisija je ugotovila, da se izpovedi prič v glavnem strinjajo; vojaki so vozili prehitro in je šofer Kabašič napravil pri zavoju premajhen lok, kar je imelo za posledico, da je moral zavoziti preveč na desno in je sledila strašna nesreča. Res pa je tudi, da je bil volan na vozu nekoliko neokreten, dočim sta zavori dobro fukcijonirali. Prevrnjenl avto so danes dopoldne dvignili in odpeljali vojaki. Sorodniki smrtno ponesrečenega Ljubomira Nikoliča, ki je stanoval v civilu v Beogradu v Knez Danilovi ulici, so bili že včeraj obveščeni Orzojavno od strani kapetana Hrena. Danes dopoldne so truiplo obducirali in ugotovili, da je nesrečnež umrl zaradi hudih notranjih poškodb. Pritisk težkega vozila mu je stri prsni koš ter mu poškodoval tudi notranje organe. Pogreb je bil danes ob 14.30 iz mrtvašnice vojne bolnice na Zaloški cesti na vojaško pokopališče pri Sv. Križu. Člane Družbe sv. Cirila in Metoda vabi podpisano vodstvo k polnoštevilni udeležbi pri volitvah danes 8. novembra, ker more samo narodno složna država podpreti in ščititi cilje, ki jih družba zasleduje. Predsednik dr. Kušej in tajnik Inž. Mačkovšek. Naši sreski kandidati JUTRI PREMIERA V ELITNEM klM MATICI MONt/MEMTAO* VELEFILM A V NEMJKEM ■ JEZIKU 1 V" %. ČAR ZAPADA ARMOLD KORFF THEO SMALL JI AR ION LESSING Josip Drofenik kandidira v srezu šmarje-Rogatec. že preko 25 let se udejstvuje v javnem življenju in je bil tudi poslanec v ustavotvorni skupščini. Doma je iz št. Jurja ob juž. žel., kjer ima svoje kmečko posestvo in kjer marljivo deluje v raznih gospodarskih in samoupravnih organizacijah. Njegov namestnik je g. Jurij L e s j a k, posestnik in obrtnik v Slivnici pri Celju. Razen g. Drofenika kandidirata v šmar-skem okraju še znani slovenski novinar in zaslužni javni delavec g. Vekoslav S p i n-d 1 e r ter mladi in podjetni kmečki posestnik g. Anton Zdolšek s Ponikve. A — JUTRI PREMIERA V ELITNEM KINU MATICI Volilne pisarne v Ljubljani pojasnila glede volitev, naj se obrnejo na naslednje Volilci ki želijo kakšna volilne pisarne: I. volišče: II. » m. » iv. » v. » VI. » VIL » vin. » IX. » X. » XI. » XII. » xni. » XIV. » XV. » XVI. » xvn. » XVIII. » XIX. » XX. » XXI. » XXII. » xxni. » XXIV. » XXV. » XXVI. » Mestna zastavljalnica, Poljanska cesta isto gostilna »Cinkole«, Kopitarjeva ulica gostilna »Kajfež«, Florijanska ulica Jakob Goli, Trnovski pristan gostilna »Putrih«, Dolenjska cesta gostilna »Marenče«, Dolenjska cesta Jakob Gori, Trnovski pristan gostilna »Mrak«, Rimska cesta gostilna »Mrak«, Rimska cesta gostilna »Pri panju«, Vegova ulica Narodna tiskarna, Knafljeva ulica gostilna »Novi svet«, Gosoosvetska cesta Delniška tiskarna, Miklošičeva cesta gostilna »Brezovšek«, Komenskega ulica isto gostilna »Zupančič«, Ahaci jeva-Jegliceva isto Delniška tiskarna. Miklošičeva cesta tovarnar Cihlar, Vodovodna-Dunajska gostilna >Grčar«, Sp. Šiška, Gasilska c. isto isto Komenskega ul., Reisnerjeva hiša, pisar, zavarovalnice isto * Vsa pojasnila, informacije itd. dobijo volilci v zgoraj označenih volilnih pisarnah. Centralna volilna pisarna v Kazini ima tel. štev. 21-26, Štefan Vuk kandidira v ptujskem srezu. Posestnik je v Cirkovcih, kjer je tudi župan. Daleč na okrog je znan in uživa velik ugled, zato so ga znanci nagovorili, da je sprejel kandidaturo v domačem okraju. Njegov namestnik je g. Jožef Čeh, gostilničar in posestnik v Ločiču. Ptujski okraj ima tri kandidate. Razen g. Vuka kandidirata še znani gospodarski voditelj in organizator g. Lovro Petovar iz Ivanjkovcev in posestnik g. Franjo P e-t e k iz Cvetkovca. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trencbcoate, suknje, obleko, perilo L dr. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 ^@do Ljubljančani volili Ljubljana ima 26 volišč — Kje bodo volilni lokali in katere ulice so jim dodeljene Za volitve v Narodno skupščino dne 8. novembra je Ljubljana razdeljena na 2b volišč. V svrho orijentacije, da vsakdo ve, katere ulice spadajo k posameznim voliščem in kje ima izvršiti volilno dolžnost, priob-čuie-mo volišča in ulice: 1. volišče voli na II. državni realni gimnaziji v Strossmayerjevj ulici št. 1. Na tem volišču volijo volilci, ki stanu-ieio v ulicah: Ambrožev trg, Bergantova ulica, Barvarska steza. Ciril Metodova ulica Gestrinova ulica. Kapiteljska ulica. Kot pitarjeva ulica. Lončarska steza, Marnova cesta. Mišičeva cesta. Poljanska cesta I. del od hiš št. 1 do Ambroževega trga, Poljanski nasip I. del do Ambroževega trga. Strmi pot, Strossmayerjeva ulica. Strupiievo nabrežje, Ulica stare pravde, Zrinjskega cesta, Zarnikova ulica. H. volišče voli na II. državni realni gimnaziji v Strossmayerjevi ulici št. 1. Na tem volišču volijo volilci, ki stanu-ieio v ulicah: Domobranska cesta, Hradec-kega vas II. del od vštete hišne št. 35 dalje. Kastelčeva ulica, Kosovska ulica, Kuma-novska ulica. Kodeljevo, Mesarska cesta, Potočnikova ulica, Poljanska cesta II. del od Ambroževega trga do mostu v Hradec-fcega vasi. Poljanski nasip II. del od Ambroževega trga do mestne meje na Kode-Fevem, Sv. Petra nasip, Tomšičeva ulica, Usniarska ulica, Vrazov trg, Znamenjska ulica, Živinozdravniška uL. Brezstanovalci. III. volišče voli v »Mestnem domu«. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Cankarjevo nabrežje, Dolni-čarjeva ulica, Galesovo nabrežje, Grajska planota. Ključavničarska ulica, Krojaška ulica. Krekov trg, Lingarjeva ulica. Mestni trg, Aledarska ulica. Na stolbi, Nabrežje 20. septembra, Ovinki, Pod trančo, Pogačarjev -trg. Pred škofijo, Razgledna steza, Ribja u'ica, Semeniška ulica, Streliška ulica, Suk-njarska ulica. Stritarjeva ulica, Študentov-ska ulica, Vodna steza. Vodnikov trg. IV. volišče voli v Šentjakobski dekliški šoli na Šentjakobskem trgu. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Florijanska ulica, Grajski dre-v jred. Grudnovo nabrežje, Kleparska steza, Orlov vrh, Osojna steza, Osojna pot, Reber. Rožna ulica. Stari trg. Sv. Jakoba trg, So-darska steza, Stiska ulica. Vozna pot na grad, Trubarjeva ulica, Ulica na grad, Zvezdarska ulica. , V. volišče voli v deški šoli na Prulah. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Cesta v mestni log, Cesta dveh cesarjev, Cesta na Loko, Jelovškova ulica, Jeranova ulica, Layerjeva ulica, Lampeto-va ulica. Mala čolnarska ulica. Mali stra-don, Mivka, Na pesteh, Opekarska cesta, Pot na Rakovo jelšo, Pred konjušnico. Sta-retova ulica. Stranska pot, Švabičeva ulica. Trnovski pristan, Velika čolnarska ulica, . Veliki stradon. VI. volišče voli v gostiini »Češnovar« na Dolenjski cesti. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Cimpermanova ulica. Gruberjevo nabrežje, Hrenova ulica, Hradeckega vas I. del od hišne št. 1 do vštete hišne št. 34. Janežičeva cesta, Ilovica, Karlovška cesta. Merosodna ulica, Praprotnikova ulica, Privoz, Prule, Sredina. Tesarska ulica, Vo-žarski pot Za gradom, Zvonarska ulica, Zabjak. VII. volišče voli na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Črna vas. Dolenjska cesta, Ga-Ijevica, Hauptmanca. Ižanska cesta, Orlova nlica, Rakovniška ulica. VIII. volišče voli v otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št. 21. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Cerkvena ulica. Devinska ulica, Gradaška ulica, Gerbičeva ulica. Gunduliče-va ulica. Istrska ulica, Karadžičeva ulica, Karunova ulica, Kladezna ulica, Kolezijska ulica, Kopališka ulica, Koseskega ulica. Krakovska ulica, Krnska ulica, Mencingerjeva nlica, Pri brvi, Rečna ulica, Razpotna ulica, Rezijanska ulica, Riharjeva ulica, Soška nlica, Trnovska ulica, Valjavčeva ulica, Vipavska ulica, Vogelna ulica, Zelena pot. IX. volišče voli na Tehniški srednji šoli v Gorupovi ulici. Na tem volišču volijo vo-Mci, ki stanujejo v ulicah: Aškerčeva ulica, Bičevje, Bogišičeva ulica Dobrilova ulica Glinška ulica, Gorupova ulica, Groharjeva ulica, Hajdrihova ulica, Idrijska ulica Langusova ulica, Lepi pot, Marmon-tova ulica. Mirje, Murnikova ulica, Oraž-nova ulica, Oslavijska ulica Postonjska ulica, Tobačna ulica, Tržaška cesta. Ulica rimske legije, Verstovškova ulica, Vola-ričeva ulica. Vrtača. Ziljska ulica. X. volišč« voli v deški šoli na Cojzovi cesti Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Boštnikov trg, Breg. Cojzo-va cesta. Emonska cesta, Krakovski nasip, Križevniška ulica. Napoleonov trg. Novi trg. Rimska cesta, Salendrova cesta, Vrtina ulics, XL volišča voli v L državni realni gimnaziji v Vegov! ulici. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Čevljarska ulica, Dvorni nasip, Dvorni trg, Frančiškanska ulica, Gledališka stolba, Gosposka ulica. Gradišče, Jurčičev trg, Knafljeva ulica, Kongresni trg, Marijin trg, Peternelova ulica Prešernova ulica Soteska, šelenburgova ulica, Turjaška ulica, Vegova ulica, Wol-fova ulica, židovska ulica, židovska steza. XII. volišče v ženski realni gimnaziji v Šubičevi ulici. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Ažbetova ulica. Bleiweisova cesta, Cesta na Rožnik, Cesta v Rožno dolino, Drenikov vrh. Erjavčeva cesta, Gregorčičeva ulica Igriška ulica, Kocenova ulica Levčeva ulica Levstikova ulica, Orožnova ulica. Nunska ulica. Pod turnom, Predjamska ulica, Rutarjeva ulica Svet-čeva ulica, škrabčeva ulica, štrekljeva ulica šubičeva ulica, Večna pot. Viška ulica. Zagata žitnikova ulica. XIH. volišče voli v državni klasični gimnaziji v Tomanovi ulici. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Aleksandrova cesta. Beethovnova ulica. DvoFakova ulica, Gajeva ulica, Gledališka ulica Gosposvetska cesta, Kersnikova ulica. Puharjeva ulica Tomanova ulica, Vošnjakova ulica I. del od hišne št. 1 do vštete hišne št. 10. XIV. volišče voli na sodišču na "Kralja Petra trgu. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Cigaletova ulica, Dalmatinova ulica, Dunajska cesta I. del od hišne št. 1 do železniškega prelaza, Miklošičeva cesta, Tavčarjeva uldca Trdinova ulica. XV. voli na moškem učiteljišču na Resljevi cesti. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Čopova cesta. Kolodvorska ulica, Kralja Petra trg, Obrežna steza, Prečna ulica, Resljeva cesta, Strojarska steza, Sv. Petra cesta I. del od hišne št. 1 do Resljeve ceste. Za čreslom. XVI. volišče voli v deški šoli (na Ledini) v Komenskega ulici. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Kotnikova ulica Slomškova ulica, Sv. Petra cesta od Resljeve ceste do Zaloške ceste, Škofja ulica, Tabor, Vi-dovdaruska cesta. XVII. volišče voli v mestnem zavetišču v Japljevi ulici. Na tem volišču volijo volilci, kd stanujejo v ulicah: Bolgarska ulica, Cegnarjeva ulica, Ciglairjeva ulica. Domžalska cesta, Grablovčeva tclica, Hrvatski trg, Japljeva ulica, Jenkova ulica, Korytkova ulica, Li-p,ičeva ulica, Močnikova ulica, Sketova ulica, Stara pot, Vodmatsfci trg, Za bolnišnico, Zalokarjeva ulica, Zaloška cesta. Zavrti. XVm. volišče voli v mestnem zavetišč« v Japljevi ulici. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Bohoričeva ulica Friškovec, Holzapflova ulica, ilirska ulica, Jegiičeva cesta, Maistrova ulica Metelkova ulica, Prisojna ulica, Ravni h ar jeva ulica, Smar-tinska cesta I. del od hišne štev. 1 do železniškega podvoza, Vrhovčeva ulica XIX. volišče voli na sodišču na Kraila Petra trgu. Na te mvolišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Dunajska cesta EL. del od železniškega prelaza do konca, Detelova ulica, Linhartova ulica, Masarykova cesta, Hrovatova ulica, Med hmeljniki, Pokopališka ulica Pražakova ulica Rdbbova ulica, Savska cesta, šmartinska cesta n. del od železniškega podvoza do konca, Zelena jama XX. volišče voil v gostilni »Koutny« na Duna]ski cesti. Na tema volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Bežigrad, Boroveljska ulica, Celjska ulica češka ulica Costova ulica, Dimiceva ulica, Herbersteinova ulica, Ipav-čeva ulica, Jarnikova ulica, Livarsika ulica, Mariborska ulica, Peričeva ulica, Poh-linova ulica. Posavskega ulica Preflcmur-ska ulica, Ptujska ulica, Smoletova ulica, Sv. Krištofa ulica, Topniška ulica, Trste-njakova ulica, Valjhunova ulica, Vilharje-va cesta, Vodovodna cesta, Vodovodna cesta mestna gramoznica, Vošnjakova ulica II. del od hišne št. 11 do kanca, žolgarjeva ulica, Kržičeva ulica« Pekovska ulica. XXL volišče voli v šišenski šoti na Gasilski cesti. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Apihova ulica. Borutova ulica, Franketova ulica,' Gasilska cesta, Janševa ulica, Jernejeva cesta, Jezerska ulica, Kav škova ulica, Kobaridska ulica, Lavri.čeva ulica, Podmilščakova ulica, Polakova ulica, Samova ulica, Stadionska ulica, Staničeva ulica, Železnikarjeva ulica. XXn. volišče voli v šišenski šoO na Gasilski cesti. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Celovška cesta, Dolinska steza, Frankopanska ulica, Gubčeva ulica, Latter-manov drevored, Lepodvorska ulica. Mal-gajeva cesta, Medvedova cesta, Ruska cesta, Tržna ulica, Žibertova ulica. XXIIL volišče voli v šišenski šoB na Gasilski cesti. Na tem volišču voliio volilci, ki stanujejo v unčah: Aljaževa ulica, Beljaška ulica Dermotova ulica, Černetova ulica, Gorišk; ulica. Knezova ulica. Maurerjeva ulica, Mur-nova ulica, Podjunska ulica, Srbska ulica, Verovškova ulica. Vodnikova cesta. XXIV. volišče voli v šišenski šoli na Gasilski cesti. Na tem volišču volijo volilci, ki stanujejo v ulicah: Aleševčeva ulica, Baragova ulica. Einspielerjeva ulica, Dravska ulica. Hotimirova ulica, Hranilniška cesta, Kamni ška ulica, Ketejeva ulica, Kosova ulica, Kuzmičeva ulica, Pleteršnikova nlica. Pod gozdom Podlimbarskega ulica, Suvoborska ulica. Triglavska ulica, Velikovška ulica. Brezdomcu XXV. tn XXVL volišče voli v ženskem učiteljišču na Resljevi cesti Na teb voliščih volijo vsi državni nameščenci. ki stanujejo izven Ljubljane, pa so v Ljubljani uslužbenL KMETIJSKI VESTNIK imco^emtora d® zsidml^^ nnsi Naprava kisle repe Po naših krajih navadno kisamo le zelje. Čestokrat se sliši, da zelje počitni ab da se na kak drug način pokvari S tem je podan dokaz, da se pri kisanju niso vpoštevala običajna načela brez katerih ni mogoče napraviti dobre kisovine. Zlasti če je prostor pretopel (nad 14° C), postane zelje slinasto. Včasih dobi zelje tudi neprijeten okus in duh. čemur je večkrat krivo, da niso bili noži za ribanje, posoda, pokrov ali kamenje pred porabo dovolj osnaženo. Znano je tudi. da si iz trdih poznih glav pripravimo mnogo boljše zelje kakor iz mehkih zgodnjih. Snaga igra pri tem delu najglavnejšo vlogo Siploh vse. kar pride z zeljem v dotiko, naj bo s-krbno osnaženo. Kako kisamo zelje, je našim ljudem znano. V naslednjih vrstah pa hočemo očrtati kisanje repe. V osnažene kadi naložimo na dno nekaj snažnih zelnatih listov, in sicer toliko, da ne pride repa v dotiko z lesom. Potem dobro osnaženo repo. olupimo ali pa tudi ne in jo naribamo. Naribano repo vlagamo enakomerno, nekoliko posoljeno plast za plastjo in jo trdno stlačimo s težkim batom. Ko je posoda polna, denemo tudi na vrh zelnate liste in pokrijemo z deskami ali s preluknjanim pokrovom vsebino in obtežimo s kamenjem, da stopi voda na vrh. Nekaj centimetrov pod robom kadi namestimo cev. skozi katero potem odteka odvišna voda v sipodaj podstavljeno posodo. Pomnitii je, da sta važen pogoj pri kisanju hladen prostor in večkratno sna-že^ie kadi na vrhu. Kisamo lahko tudi celo repo. Okroglo, srednje debelo in dobro osnaženo repo vlagamo v kad, vmes pa devamo zdrave in sveže vinske ali tudi sadne tropine, pomešane z ribanim zeljem, in sicer plast za plastjo. S tem izpolnimo vse prostore in potrosimo repo tudi po vrhu. Ko je posoda polna, jo obtežimo s pokrovom in kamni in jo zaliiemo z vodo do vrha V vinorodnih krajih pridelajo na ta način izvrstno kislo repo. ki ima zelo fin kiselkast okus in duh po vinskih tropinah. Taka kisla repa je posebno pripravna za poletni čas, ko druga kisovna že zmanjka. Valvasorjev grob Oknek »Kje je Valvasorjev grob«, ki smo ga priobčili preteklo nedeljo, jc vzbudil med zgodovinarji mnogo zanimanja. Objavljamo naslednji članek, ki >kuša pripomoči k rešitvi vprašanja, kje počivajo telesni ostanki našega slavnega zgodovinarja Naš znameniti zcmljepisec in zgodovinar Ivan Vajkard Valvasor je umrl v Krškem. Na severni steni tamošnje Hiralnice pred značilno baročno cerkvico 6v. Duha nam kaže spominska plošča, d'a je v tej hiši umrl Valvasor 16. septembra 1693. Dasi pa na krškem pokopal!išču ni sledu o Valvasorjevem grobnem spomeniku, trdijo nekateri še dandanes, da niso Valvasorjeve naikve nikamor prepeljali, temveč da je bilo truplo slavnega zgodovinarja pokopano na krškem pokopališču. Valvasor je žrtvoval skoraj vse svoje imetje za izdajanje zgodovinskih del. Že v letu 1690. je prodal svojo bogato knjižneo zagrebškemu vladiki M kuliču. Pozneje je morail prodati tudi graščino Bogenšperk in svojo h.išo v Ljubljani. Ne moremo pa zaslediti, da bi prodal tudi Medijsko grašči-I no. Gotovo ie pač, da bi bil prodal to g ras ščino le v največji sili. keT je preživel tu svoja mladostna leta in ker je v rodbinski grobnici počival od L 1650. njegov oče Jan Jernej Vačvdsor. V začetku lata 1693. je kupil Valvasor v Krškem hišo od meščana Jakoba Vodnika, a preživel je v. tej hiši 1« nekoliko mesecev. Pretirana je pa trdiitev, da je Valvasor siromašno umrl. V njegovi zapuščini so med •drugim dobili tudi precej 6Tebrmine. Vaflvasor je najbrž sam dtoločil, naj prepeljejo njegovo rakev v Medijsko graščino ter naj jo položijo v rodbinsko grobnico. Gotovo so jo pripeljali do sedanje železniške postaje v Zagorju s čolnom po S«vi. a od tam pa z vozom do Medijske graščine. ki je oddaliena od Zagorja 8.5 km. Ako gremo skozi Zagorje po cesti, ki vodi v Trojane. najdemo v parku pred Medijskimi toplicami Vafvasorjev spomenik. V Medijsko graščino p« krenemo že poprej na levo po cesti, ki vodi? v Moravče. Leta in leta niso vedeli, kje ie Valvasorjev grob. Iz leta 1910. od Pavk pl. Radisoa izdanega Valvasorjevega življenjepisa posnemamo po zapiskih duhovitega kronista Janeza Gregorja Dolničarja, ki je bil Valvasorjev Tite-, rarnii tovariš, da je umTl Valvasor v I. 1693. v Krškem ter da so nrepelliali n:egovo rakev v rodbm^ko grobnico Medijske graščine. Pisate/j Hoff pa ie 1. 1784. celo omenil, da je v mali kanefei Med™<=ke graščine Valvasorjev grobni snomernik L. 1894. ie rxre.Vk.al zgodovinar Pavel pl. Radics rodbinsko grobnico v Med' jsk graščini. a ni mogel dob1'ti nobenega sledu ne od rakve nn ne od Valvasor i evih zem=kih ostankov. Ravno tako je manjkal od Hoff« omenienj Valvasorjev grobni spomenik. Na zunanjii stemi karvele ie pač »robni kamen 10; junija 1650 umrlega Jam. Jerneia Valvasorja, a na (resno v enaki vfšini vidimo enak okvir, ki pa Obdiaja pramo »tero. V tej ie bH pred leti. rfotovo gro-bnr kaimen iri po mn^nru zgodovmna-rT« Pavk pl. Ra^csa na-brže ravno grobni kamen Jana Va jkarta Vailva^ sorja- Kdaf 9o oa odnese »»robni kamen in kda? So opostoSiK rodbinsko grobnico, bo pa? težko ugotoviti. Nekdianiii dom Valvasorjev je sedaj v posesti kmeta Groblarja. R-^o im originalno sliko Jana V* fVarta Valvasorja ima' ravna teli Trboveljska nremoio-kopne družbe Mi; Rauer. ,a nekdtanio Val!--vasoripvo knjižico brani danes zag^h^a vseučilriska knjnžmoa. Lj. S t Zaitrk na kmetih žalostno poglavje Sicer ne spada to vprašanje toliko v moški delokrog in tudi ne gre, da se moški preveč vtikamo v to zadevo, ali vseeno hočemo opozoriti naše gospodarje in gospodinje, pa tudi narodne prosvetitelje na žalostne prehranitvene razmere, ki vladajo ponekod po deželi in tudi v okolici mest in v industrijskih centrih. Ali starši kaj pomislijo na zle posledice take prehrane za mladino. Za danes se hočemo omejiti predvsem na zajtrk. Poslušajmo starega očanca na kmetih, ki pripoveduje, kako in kaj so svoječasno zaj-trkovali. Možak prične takole: >Kdo je po- znal v naši mladosti kavo, ki jo naše ženice tako čislajo in jo tudi moški koletarji tako obrajtajo Kdo je kdaj piJ za zajtrk čaji Ako smo pili čaj. je bil to lipov bezgov ali ro-biden, in vživali smo ga navadno takrat, kadar smo bili bolani ali pa po večerji, preden smo šli k počitku Ampak povem vam, da smo pili čaj odrasli s sladkorjem in dobrim domačim žganjem, če smo ga imeli. Ce pa žganja ni bilo. je bil tudi čaj brez njega dober Sedaj pa vidimo posebno pn manjših posestnikih, da zajtrkujejo tako. da se Bogu smili Za kavo kmetske žemiee navadno nimajo denarja, zdravo žitno kavo pa redko kdo ceni. Ali glej šmenta! Mleko se vsak dan odproda. ali v zadrugo ali v mesto ali se pa posname in iz tega napravi maslo Za ta bori izkuoiček kupijo potem naše gospodinje ruski čaj. rum ali pa eelo špirit. O tem bi lahko marsikaj povedali naši štacunarji. Špirit mora biti pri hiši. pa naj stane, kar hoče Ker je pa sladkor prs-drag in se ga preveč porabi, je bolje, da se od zakotnih prekupčevalcev in raznih tihotapcev nakupi saharin, seveda tudi za drag denar. Take ?o razmere na deželi v mnogih krajih Va? običajen zajtrk je bil ta meje mlade dni fino domače kislo zelje in dobr« zaheljeni žganci. Ko smo pospravili zjutraj pri živini in preden smo šli na drugo delo. smo dobili tak zajtrk, ali pa so skuhali žganee s kislim mlekom, zabeljen koruzni močnik s fižolom ali krompirjem, močnik i mlekom ali pa žgance »n prežganko Tega smo se lahko do sitega najedli in to je držalo do poldneva ali pa še dalje, če je bilo treba. Če mati niso utegnili opoldne kuhati, so nam prinesli domačega tolkovca. kruha in suhega sadja ali kruha in kislega mleka. Za odrasle naj bi še bil čaj, ali da se otroci zastrupljajo z ruskim čajem, začinjenim s špiritom ali rumom in oslajenim s saharinom, je vsega obsojanja vredno. Tako se hrani naša mladina po mnogih krajih. Letos bodo namestu špirita vsekakor prilivali k čaju žganje, ker ga je dovolj. So kmetovalci, ki imajo letos po več hektolitrov žganja. Kam bo šilo toliko žganja, si lahko sami predstavljate. Prosta kuha omogoča, da pridelajo ljudje doma najraznovrstnejše žganja. Mnogi posestniki imajo celo zbirko in si lahko tega ali onega privoščijo, saj ga je dovoli pri hiši in ne stane nič.« Torej, ubogi otrok dobi za zajtrk običajno kar tri strupe: ruski čaj (tein), rum, špirit ali žganje( alkohol) in saharin, ki ni nič drugega kakor preostanek pri rafiniranfu nafte in nima prav nobene redilne vrednosti. Zaužit v večji meri je celo škodljiv. Otrok, ki potrebuje dobre, tečne, predvsem mlečne hrane, da se more pravilno razvijati in ostati zdrav, se redno zastruplja s takim, zdravju škodljivim zajtrkom. Zares skrajni čas je, da se v tem pogledu kaj stori pri naših ljudeh. Mnogo je gospodarjev, ki prodajo vse mleko, maslo, jajca, sadje, živino in drugo, kar je kaj boljšega, zato, da si nakupijo raznih strupov zase m za svojo družino. Držimo se starih navad in zavedajmo se, da so pravi slovenski zajtrk zabeljeraj igan-ei s kislim zeljem ali žganci z mlekom, Ln to za otroke kakor odrasle. Pr. K. Literarni večer pesnika Igorja V. Severjanina V Ljubljano je prispel sloveči ruski pesnik Igor V. Severjanin, ki biva že več let v Estoniji. 2e njegov prvi literarni nastop v našem mestu je vzbudil pozornost Tudi to pot bo priredila Ruska Matica večer Se-verjaninovih pesmi in sicer v ponedeljek, dne 9. L m. ob pol 21. uri v prostorih Francoskega instituta (Narodnd dom). Vabljeni so vsi prijatelji ruske književnosti Vstop je prost Pri vhodu se bodo pobirali prostovoljni prispevki v korist Ruske Matice. 0 oblačnosti in megli v Sloveniji Ljubljana, 7. novembra. Včeraj se je vršilo v kemični predavalnici na realkri drugo redno predavanje pn-rodoznanstvene sekcije Muzejskega društva. Predaval je g. dr. Oskar Reva o oo-kčnosti in megli v Sloveniji. Zanimivo predavanje so ponazorjevali diagram-i m skice. Iz predavanja posnemamo nasled- nje: . . ,. _ Vremenski opazovalci opazujejo oblačnost trikrat na dan ob 14. in 21. Oe je nebo popolnoma pokrito z oblaki, zapišejo 10, če je popolnoma jasno pa 0. Številke 1 do 9 pomenijo potem, koliko desetin neba je pokritih z obkki. Da spoznamo oblačne razmere kakega kraja, moramo opazo* vata nebo točno vsak dan in skozi mnogo let. Za znanstveno uporabo je opazovanje potrebno najmanj deset let. Slovenija je ena tistih dežel, kjer se je meteorološka služba pod vodstvom dunajskih meteorologov zelo zgodaj organizirala. Tako se vrše opazovanja na mnogih postajah že naid 50 let. Nadalje je Slovenija obdana z nizom ne samo dolinskih, ampak tudi višinskih postaj. Naj omenim samo Obir, Ma-šun pod Snežnikom, Učko in Sljeme nad Zagrebom. Opazovanje oblačnosti v ravnina in v dolinah je zelo otežkočeno zaradi talnih me-gel. posebno ob jutranjem terminu jeseni in pozimi Zato nam verno sliko oblačnosti nad kako deželo da le gorska postaja. Opazovanja na zgoraj omenjenih postajah na planinah so nam pokazala, da je nebo nad S'ovewijo najbolj oblačno pomladi m jeseni. V tem času je povprečno 60 odst. neba pokritega z ohfleki Pozimi in poleti doseže oblačnost povprečno le 40 odst. Oblačnost povzročajo oikloni, ki 6talno potujejo z Atlantskega oceana preko Sred; nje Evrope dalje proti vzhodu. Oblačnost je tem večja, čim nižji je zračni tkk v ciklonih in čim več vlage vsebuje zrak. V ciklonih je zračni tlak najnižji pozimi, a največ vlage vsebuje zrak poleti. Ta dva tvorca oblačnosti si torej v ekstreimvb letnih časih nasprotujeta. Zato si stvorita nekak kompromis. Pomladi in jeseni ie zračni tfak še kolikor toliko nizek vlaga v zraku pa že kolikor toliko visoka Odtod izvira maWmum oblačnosti pomladi in jeseni v naših kra jih. Ravnine in doline ©o poleg obkčnosti podvržene še megli. Megla se stvarifl v anticiklonih, ki imajo najvišji zračni tlak pozimi. Tedaj se zrak v jutranjih urah zelo naglo ohladi tako da pade njeoova temperatura pod rosišče Pri tem se vl^a v zraku z^ostii in izloči v obVki megle Tudi tu si oba tvorca megle v ekstrermvih letnih Sašah nasprotujeta. Zato opazujemo največ megfle jesena. Cim hitreje in Sm niraje pade temoeratur« in čim več vlage vsebuje zrak, tem bolj pogostokrat se stvarja megla. Ljubljanski kotlini prinesejo morska vetrovi preko razmerno ne previsokih grebenov Polhovgra jskih dolomitov in grebenov okoli Snežnika, predvsem pa skozi sedlo pri Postojni, dosti vlage z morja Na drugi strani pa je ljubljanska kotlina okoli n okoli obdana z dovolj visokim hribovjem, ki pospešuje nagel padec temperature zraka. Odtod izvira, da ima Ljubljana tako mnogo megle. Ljutomerske novice Po precejšnjem odmoru, ki ga Je delno zakrivila tudi dolgotrajna trgatev, se je 3. t. m. vršila občinska seja, na kateri se je prečital odlok banske uprave, da na zaprošeno ustanovitev bolnice v Ljutomeru v doglednem času ni misliti. Kakor »mo slišali, se bavijo usmiljeni bratje z mislijo, da bi ustanovili bolnico najprej samo s 35 posteljami. Za vzdrževanje urada kontrole mer bo v bodoče moral skrbeti ves okoliš tega urada in ne samo mestna občina, ki je že zaprosila, da se stroški razdele na prizadete občine. Nato je odbor vzel odredbe glede olajšave kuluka in naročila za sestavo proračuna na znanje in se solida-riziral z Zvezo mestnih, trških in zdraviliških občin glede vstopa v snujočo se Zvezo mest in trgov dravske banovine. Zaradi pomanjkanja sredstev je odklonil nekatera vabila na naročbo knjig, slik in podobnega in je potem določil ceno za letošnji mošt iz občinskih vinogTadov. Mestna občina bo podprla vinski sejem, ki ga pripravlja vinarska podružnica za mesec december ter bo ob tej priliki priredila tudi licitacijo svojega lanskega in letošnjega vina. Za nočno varstveno službo se je nastavil še en čuvaj, g. Strakl Andrej. Za gradnjo pralnice pri novih občinskih hišah je zahtevati točen proračun, paviljon na. Glavnem trgu pa sme lastnik sporazumno z mestno občino oddati v najem. Davčna uprava se je obrnila na občino, da ji prepusti bivše spravišče gasilskega orodja za shrambo zarubljenih predmetov, mestna občina pa rabi ta prostor za spravišče orodja električnega podjetja. G. župan je v sklepni besedi pozval odbornike, naj se udeleže vsi nedeljskih volitev in tako po-svedočijo slovenski in jugoslovenski značaj Ljutomera. Ker smo že pri volitvah, pa povejmo tudi, da so shodi ln sestanki, ki sta jih priredila kandidat g. Zemljič in namestnik g. Skuhala, povsod dobro uspeli. Povsod se je zbralo presenetljivo lepo število volilcev, ki so sklenili, da se udeleže volita* manifestacije in privedejo še druge na volišče. živahno volilno gibanje Je bilo tudi vzrok, da ni bilo na koncertu komornega kvarteta iz Ptuja, ki Je 5. t m. nastop« v Strasserjevi dvorani, toliko ljudi, kolik-« bi mladi, toda ambicijozni godbeniki zaslužili. Mlad je še kvartet toda že tako sijajno vigran. da 1e takoj s prvo točko ogrel občinstvo. Imeli »mo res umetniški užitek, zato kličemo mladim godbenikom; Na svidenje! Pri«topaite k Vodnikovi družbi vedno. Toda, Gvido, ali si n'smo rekli ob slovesu: Na svidenje! In nič ni bilo temnih slutenj. Vesel, kakor si bil prišel, si se vračal. S Teboj pa je šla bela žena in iztegnila svojo koščeno roko. Pa se je zgodilo in je obstala ura. Nepričakovano, sredi solnca je zaječal ptič in povesil krila. V tem hipu je utonila Tvoja zadnja misel v brezkončnost. Padel je junak, padel najboljši tovariš tn prijatelj. Padel je naš ljubljeni Gvido... Vrnil si se k nam. Za Teboj je ostala na solnčnem jugu sloboka vrzel, v naših srcih je zazijala globoka rana. Pa si ostal zvest svoji navadi tudi zadnjikrat. Nisi se vozil v Maribor, da se ne bi ustavil za nekaj ur v Celju. Hvala Ti, Gvido, za Tvojo zvestobo! Zadnji žarki jesenskega solnca so poljubljali cvetje in palme na Tvojem preranem "robu, ko smo odhajali. Ostal si sam — m sami smo se vračali mi. Toda v nas vseh 'c ostal blag in lep spomin in kakor zadnjič ob slovesu Ti kličemo tudi danes: Na svidenje, Gvido! Prijatelji. Mbretnija Sfegiptare Na svojem zadnjem potovanju sem prišel preko divje romantične Bosne v deželo črnih gora in ko je avto prisopihal čez veličasten Lovčen na Cetinjsko planoto, se mi je odprl pogled na prestolico Njegušev. Cetinje, ki je za nas poklicne raziskovalce Balkana že dokaj zanimivo, še bolj pa albanska gorovja, ki iz daleka mikajo in vabijo, so vzbudile v meni, ki vedno z navdušenjem prekoračim za splošnost določene meje, željo, da spoznam tudi to deželo, ki se nam vsled svoie tajne, svoje krvne osve-te in gesla: »zob za zob, oko za oko« zdi tako tuja in tako privlačna. In menda prav zato, ker so mi v Pod-gorici odsvetovali, da bi potoval preko te meje, sem se k temu odločil, čeprav Albanija ni v mednarodnem Avto-klubu in so zaradi tega že imeli avtomobilisti večkrat sitnosti. Zapustil sem naš obmejni kraj Tuzi in na lepi poti kmalu dospel do albanske straže v uniformah, ki so slične italijanskim. Prijazno so me pozdravili na albanski način: »A ti berre?« (Ali si junak?), — potem pa v italijanščini gladko uredili potne isprave tudi za avto. Brez nadaljnih težkoč sem drčal še 40 km po novi cesti do Skadra, ki ima precej mednarodni značaj, in od tod še 140 km do Tirane, glavnega mesta Albanije. Gradbeni prostori in novogradnje tvorijo s hladno stvarnostjo prehod iz spečega grmičevja in Radioaparat »EUMIG 132« je aparat največje dovršenosti v tehničnem in estetskem pogledu. — Ima tri najmodernejše elektronke z zamreženo anodo, vdelani selektor (Bandfilter), magneto - dinamični zvočnik. Popoln priključek na izmenični tok. RADIO LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 5• času, ko je bila v drugih državah inflacija, se je v Albaniji plačevalo z zlatom in srebrom. Povsod se pa uveljavlja italijanski vpliv. Častniki so večina Italijani, tako da se ta dežela lahko smatra kot torišče za italijansko ekspanzijo. Albanski jezik je izv.r-ni jezik, ki je za naša ušesa popolnoma tuj in ne stoji v nobeni zvezi s kakim drugim jezikom; seveda pa ima dosti tujk. Prijetno iznenaden sem bil, ko sem našel v hotelih, ki so še dosti dobri, pa tudi v najmanjšem kraju, originalno monakovsko pivo. Povsod se uporablja tudi Bayerjev Aspirin kot najboljše sredstvo proti prehla- jenju. Južno od Skadra so večja močvirja, ki povzročajo tropsko malarijo. Ta močvirja skušajo sedaj osušiti s pomočjo Rocke-fellerjeve ustanove. Neverjetni so uspehi, ki so bili doseženi za zdravljenje malarije z najnovejšim sredstvom Chinoplasminom. Najboljše v Albaniji je pa tobak. Ker ni državnega monopola, je med posameznimi tovarnami močna konkurenca, ki povzroča, da so trafike lepo opremljene in so cigarete v okusnih omotih smešno poceni. Z velikim zadovoljstvom, da sem videl tudi to našo sosedno državo, sem se odpeljal zopet preko Drača v Dalmacijo. Dr. Leo Trauner. France Gorše, slovenski umetnik polja v pestro živahnost starih ulic. Beli minareti stoje ob vhodu, skozi katerega prihaja novi čas v to starodavno mesto, ki šteje danes 30.000 prebivalcev (cela Albanija nekaj nad en milijon). Sredi solnčne samote, zelenih nasadov in belih stezic stoji bela dvenadstropna hiša, iz katere vlada kralj Zogu, obdan od bradatih in postavnih gard, svojo deželico. Blizu dvora vidimo novo zgrajena ministrstva in deloma prav okusne zgradbe diplomatskih zastopnikov. Pri vhodu v mesto se vidi veliko letališče s hangarji in moderna radio-postaja. čeprav mlada in brez železnic (v gradnji je železnica Drač-Tirana), se Albanija mrzlično modernizira, ima svoj zračni promet, gradi mostove in šole in sploh stremi-za srednjeevropsko kulturo in civilizacijo. Zanimiv je denar. Albanija ima sicer svoie franke po 5 lekov, vendar računa in plačuje narod v kronah s sliko Franja Josipa. Tudi predvojni srebrni denar drugih držav, srbski, bolgarski, romunski, grški ima tukaj Se svoje posmrtno življenje. V Ljubljana, 6. novembra. Ure teko — a vrata Jakopičevega paviljona se le poredkoma odpirajo. Zdaj pa zdaj pride kdo, odkrije se, kupi vstopnico, vzame seznam razstavljenih del, zatem se prestopi in po dveh, treh korakih obstane. Tiho je. Skozi široka okna sije jesen-sko solnce. Od siten veje hlad. Pa človeka ne zebe le od jeseni — zebe ga, ko vidi. da so za njim ostala vrata zaprta, kakor da jih je nevidna roka zaklenila pred vsakomur, ki bi se še drznil priti. Prav tako je, kakor da bi moral človek imeti nekaj poguma, da pride na kiparsko razstavo. Ob strani stoji mlad, ornolas človek. Njegove žive, svetle oči gledajo obiskovalca, ki stoji v sredi tretjine razstavnega prostora in strmi kvišku. Človeku, ki je vstopil, je zastal korak. * Sredi prostora stoji na visokem podstavku bel kip, človek s predse nagnjenim telesom, z očmi uprtimi v globino in s svareče dvigmj eno roko. Pridigar * Čas je vetiik — a pravega pridigarja ini. Kaj? — Hoteli bi S av ona rolo! Tam pa je dan za ves slovenski pretekli m današnji čas pridigar, ki dan za dnem oznanja s prižeice besedo božjo. Njegove bolestno, kakor v onemogli gotvamikovi jezi spačene ustnice govore: »Ljubite se med seboj.« Vsak dam pridiguje isto: Ljubezen. Ali na njem ljubezni ni videti. Iz njega ne veje tista moč misli, žive besede, ki bi čJoveka prepričevala v dmo srca. Roiko dviga svareče im mogočno v zrak, tolsto roko kakor so tolsta njegova lica, ves obraz, ustnice, ki so velike, široke, zelo široke. Ali če ta roka pade na rob prižmice — ne tleskne, ni čuti udarca — nekaj topega je v vsem, lenega. Slišati je le besede, besede o grdobi človekovi. Sto in sito je na slovenskem takih pridigarjev. Tolste roke, tolsta lica, grozeče kretnje in besede: Ljubite se med seboj — v imenu Boga! Pa vendar — nekaj veličastnega je v tem »slovenskem«: pridigarju. Slovenski umetnik je nevede z vso silo svoje visoke, nepodkupljive poštenosti dal tisto, kai imamo: pridigarja, ki pridiguje... Pod tem pridigarjem pa stoji množica, velika, besed sita množica, ki je žejoa resnice, odrešujočega razodetja, ki v svoji nepremičnosti kakor ukleta posluša — in gre vse mimo — iz praznote v praznoto. Itn kip je živ sredi prostora kakor da nI te mavca, kakor da je iz mesa. Ta »pridigar« je višek vsega Goršetovega dela. V njem doseza svoje hotenje, sprostitev v sebi vsega tujega. On sam taiko misli. Čuitl, da mu je blizu doba iztreznjenosti. ko se bo povzpel do absolutno svojega izraza. Bije se proti vsakemu patosu. Vse delo mu teži k tisti veliki preprostosti, ki ne pozna nobene laži, nikakršnih zavijanj v problematične oblike, ne šablone. Meditam ko je opažati pri drugih lovljenje za cenenimi efekti, za golo zunanjo obliko predmeta, ugoditi čim bolj naročilu ali želji tega ali onega, je pri Goršetu čutiti tisto tiho. le kdaj -pa kdaj poudarjeno ljubezen do žive in mrtve pri rod e, ki Jo zmore le človek, ki je v sebi čist in mu je delo vidni izraz notranje rasti. lin prav gotovo je Goršetov pridigar pristen plod velikega umetnika, ki ie gnetel ilovico, hoteč ustvariti ozmnievalca lepote, ahsoliui+rnega v svojem visokem stremljenj u* po brezgrešmem svetu, brez zle misli, brez političnih nagibov, dati le človeka, ki je v boju s strahotno sedanjost io. — Pa se mu je med delom utihotanrla slovenska bolečina v tvar in je dal Slovencem enega izmed mnogih nič prav lepnh obrazov. Za pridigariem pa stoji materinstvo v reliefu. Les Ni kamen ne bron, les je — in koliko življenja je v njem! — Vse to delo je en sam smehljaj mlade matere in otroka, en sam srečen in hkrati neizmerno skrbeč pogled v svet, v katerega raste otrok na materinih rokah. Itn potem drugo materinstvo, spet les, kipeč kip »Žena z otrokom v naročju«. Preko nje je razliit čudovit mir, neko nemo pričakovanje. Mati tišči otroka k sebi. V njej ni skoro nič zemskega. Zamaknjena v svoje poslanstvo je kakor osamljena od vsega sveta. Enaintrideset plastik je razstavljenih, trinajst risb in pet lesorezov. Skoro sama novejša dela. Dolga bi bila pot od enega do drugega. Na stenah vise karikature bolj ali manj znanih kulturnih delavcev. Znameniti sta že karikaturi pisatelja Krleže in pesnika Karla Kocijančiča. In v pr-vi sobi se gledata kakor nalašč romanopisce in novelist Magajna Bogomir in pesnik in esejist France Vodnik. Oba kar čudno pristna v svojih izrazih. Pa ni da bi o njiju govoril — t Goršetovo delo je manifestacija našega duha, živ izraz slovenskega naroda! Ali nekaj je treba pribiti: Zdi se, da vse to delo, ves ta napor enega samega človeka, slovenskega meščana zelo malo briga. Boljše je morju, kadar dež samo kaplja vanj, kakor pa slovenskim umetnišikim razstavam. Tistega pridigarja naj bi si ogledal vsak slovenski duhovnik. Pa kakor da je od vekomaj uzakonjeno: doslej jih je bilo samo pet. Slovenska inteligenca pa je menda sestavljena iz samih profesorjev, učiteljev, umetnostnih zgodovinarjev, žurnalistov m liter a-tov. Od prvih štirih jih bo menda po deset, od zadnjih pa okrog — osemdeset. Pri Goršetu jih je bilo — hvala Rogu —• šest. Rudolf Kresat. Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, od-nravi naravna »Franz Josefova« gren-čica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje no bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V Mengšu sta praznovala svojo zlato poroko posestnika Janez Funtek in njegova soproga Alojzija. Zlatoporočenec je star 79 let, njegova zvesta življenjska družica pa je 8 let mlajša. Oba sta čila in zdrava ter živita srečno v krogu rodbine, ki jo vidimo zbrano na sliki. Zlatoporoeencema želimo še mnogo srečnih let! Nestrpni dediči milijonskega premoženja Gornja Radgona, 7. novembra. Na vzvišenem gričku sredi trga stoji impozantna stavba gornjeradgonskega gradu, ob vznožju tik banovinske ceste, ki vocii v A paCko kotlino, pa majhen gradič Rotenturm. Ogromni zemljiški kompleksi, okrog 800 oralov, so pripadali prvotno gospodarjem gornjeradgonskega gradu. Njihovo slabo gospodarstvo pa so izkoristili dobri gospodarji na gradiču Rotenturmu in nekaj odkupili od njih, tako da obsega lepo arondirano veleposestvo Rotenturm 224 oralov. Prvi lastnik gradiča Rotentur-ima je bila rodbina Eggenberg. Pozneje pa so se gospodarji čestokrat menjali in zadnja lastnika sta bila brata Oton in Adolf Zorzini. Njuno složno gospodarstvo je njima nakupičilo bogastvo v lepe milijone. Ko je februarja 1929 starejši brat Oton umrl, je njegovo polovico podedovala in prevzela njegova soproga Serafina Zorzi-nijeva, drugi brat Adolf pa, ki je bil samec, je svojo polovico sam upravljal. Odkar je umrl brat, je živel Adolf samotarsko življenje v gradiču, kjer ga je lani zadela možganska kap. O njegovi zapuščini, cenjeni na okrog 6 milijonov Din, ni bilo testamenta Začeli pa so se kmalu oglašati Številni dediči in bo bogastvo prisojeno 6 dedičem iz 3 .kolena, in sicer Geringerjevi Mariji iz Pariza, Geringerju Karlu iz Ba-sela v Švici in Vernerju, Valterju, Norber-tu in Elfridi Frassovim z Dunaja in iz Weiza v Avstriji. Z dedinjo Geringerjevo Marijo je prišel semkaj tudi njen zaročenec Cramer Henrik, črkostavec iz Utrechta (Holandska). Oba in brat Geringer Kari sta se nastanila v gradiču. Zapuščinsko premoženje upravlja ga. Serafina Zorzinijeva. ki pa se je zaradi naselitve dedičev v gradiču odselila v avstrijsko Radgono in od tamkaj le od časa do časa prihaja nadzorovat gospodarstvo. Njej pripada tretjina zapustnikove vrednosti. Glede na to ker dediči davčnemu obla-stvu ogromnih dednih pristojbin, ki gredo v stotisočake (okrog 600.000 Din), doslej Se niso poravnali, se je razdelitev premoženja zavlekla. Zaradi pritožbe proti visoki odmeri pristoibin bo v kratkem ponovna cenitev zapustnikovega premoženja Zaradi dolgega čakania so postali dediči ne-istroni in so naposled začeli samolastno razpolagati s še ne prisojeno zapuščino. Nedavno je ga. Serafina pri svojem ogledu na posestvu našla veliko železno blagajno nasilno odprto. Iz blagajne je vzel nekdo vso zlatnino in srebrnino v vrednosti nad 200.000 Din in 11 hranilnih knjižic, glase-čih se skupno na okrog 75.000 Din. Storjeno nasilstvo je ga. Serafina kot upravi-teljica zaupala svojemu zastopniku, pri katerem je imela v shrambi ključe od železne blagajne. Za to nedovoljeno početje nestrpnih dedičev so zvedeli tudi orožniki, ki so si zadevo ogledali na licu mesta. Nasilnega odpretja blagajne sta bila osumljena v gradiču stanujoča dediča Kari Geringer in njegov bodoči svak Henrik Cramer. Pri zaslišanju je dedič Kari Geringer nedovoljeno ravnanje priznal in izjavil, da je v sporazumu s Henrikom Cramerjem pozval nekega mehanika iz Gradca, da je odprl železno blagajno z zakladom. V času, ko je dal blagajno odpreti, je prispel v gradič tudi neki tretji dedič Frass, ki je sprva sicer protestiral, napo-j sled pa se je tudi on dal pregovoriti, da so sporazumno pregledali vrednost v blagajni in si nekaj gotovine in dragocenosti predmetov razdelili, v blagajni pa so pustili pismen seznam vseh predmetov, ki so jih odnesli s seboj. Geringer je odnesel nekaj jedilnega orodja in zlatnikov v Basel in jih tamkaj vnovčil, ure, zapestnice in prstane z briljanti pa je zopet vrnil, da si jih razdelijo tudi drugi dediči. Glede gotovine je izjavil, da rabi denar za plačilo davščin in za svoja potovanja v Beograd, kamor je moral baje zaradi končne ureditve zapuščinske zadeve. Soudeleženec Henrik Cramer je bil nekaj dni pridržan v priporu zaradi nedovoljenega bivanja v naši državi, ker mu je potni list že davno potekel. Do končne ureditve zapuščine bodo imeli dediči še dovolj časa ugibati, kaj početi z milijoni, katere je zbral pokojni štedljivi Adolf, da se sedaj drugi trgajo zanje. Zveza bančnih uradnikov In nameščencev Jugoslavije, podružnica Ljubljana, poziva svoje članstvo, da se danes 8. novembra udeleži volitev. Zlata poroka uglednega para Gvidonu Vohu. v zadnji pozdrav Celje, 6. novembra. V Tvoje jasne oči je legel mrak, Tvoja duša je odplavala v nedogledne sinjine, kamor ne sežejo krila avijona: nad Tvojo krsio so se nagnile temne palme. Tako si nas zapustil, Gvido! Še pred kratkim smo Te imeli v svoji sredi. Tik pred smrtjo si se spomnil svojih domačih krajev. Celje-Maribor. Nikdar se nisi vozil v Maribor, da se ne bi ustavil vsaj za nekaj ur v Celju. Enako draga sta Ti bila oba kraja. Prišel si. da jih pozdraviš in se posloviš za Na najvišji stavbi sredi Ljubljana Ljubljana, 7. novembra. Ka nebotičniku je mlaj. Delo v višino je končano. Nič več ne bo raslo mogočno zelezobeton-eko ogrodje. Nihče več ne bo mogel ugibati, koliko nadstropij bodo še postavili, za koliko metrov se bodo zidarji še povzpeli proti Bebu- - T) , . „ Konec je rastoče senzacije. Pred nami je dejstvo. _ . . , Nekaj tednov nemara se — pa si bodo Ljubljančani želeli še bolj lomiti tilnike, bodo hoteli s še večjo strastjo preštevati nadstropja in v svojem ne prav majhnem lokalnem patrijotizmu hoteli konkurirati z ameriškimi velemesti. Ali za zdaj — smo prvi v državi. To je nekai. gospodarstvenost jih krajša z modernimi prometnimi sredstvi. Ljubi jama postaja v pravem pomenu besede prestolnica slovenskega ljudstva — m ]e v v=e bolj rastočem obsegu severno kulturno in gospodarsko središče močne jugosloven-ske države. * Na vrhu nebotičnika. Širno ljubljansko kotlino obliva jesensko solnce. Vrh nebotičnika je ves v zlati luči. Od severa piha hladna sapa. Zavijamo se v plašče. V ušesih šumi. A kai to! Globoko pod nann šumi meeto v svojem enakomerno rastočem ali padajočem trušču. Ceste so kakor sivo-beli trakovi, po katerih se gibljejo kakor množica mravelj brez prestamka ljudje med hišami, ki so videti tu pa tam kakor majhne otroške igrače. Le sredina mesta in tu pa tam kak visok tovarniški dimnik govorita o dozdevnosti, o oddaljenosti, o višini, na kateri stojimo im občudujemo slovenski svet, uživamo solncni jesenski dan. Na severu kipe k nebu naše planine. Kako čuden, nenavaden je pogled nanje, v te sinjevijoličaste vrhove h srede mesta, ko plava pogled v krogu od obzorja do obzorja Tn kdaj pa kdaj nas objema občutek, kakor da vse to okrog nas šumeče mesto pod nami, planine in temnorjavi gozdovi — ni resnično, da je privid, da so sanje. Ta občutek pa je vse bolj oklepajoč ob misli, da stojimo na skoro 70 metrov visokem delu človeških rok, in ob pogledu na silne snežne gore nam Je tesno ... ■ „ „ Kam se bo še povzpel nenehoma isoooi človekov duh? Nad nami brni visoko pod sinjim nebom aeroplan. Motor ropoče, za nekaj trenutkov utihne, železna zračna ptica pada. se nam bliža, je vse bolj črna, zdaj pa zdaj^ se kovina v solncu zablišči, motor zaropoče izno-va. — človek se izgublja v oblake ob sprenvljevaniu čudno omamne godbe neprestanih eksplozij... Spodaj cvilijo tramvajska kolesa ob tračnicah, da človeka stresa do mozga. Tam na jugu je košati, zmerom vase pogreznjeni Krim. Pred njim pa zelemo Ban? in kakor srebrnomoder trak se vijoča Ljubljanica. Koga bi se ne lotilo slovensko otozje! — In malo zamišljena slovenska veselost. RADIOAPARAT! V z vsemi kulturnimi centri Evrope! — Prisluhnite godbi in govoru velemest, jemljite od zakladov kulture, ki so nakopičeni v njih. Nabavite si prvovrsten Ljubljana dobiva povsem novo lice. ln kdor jo danes pogleda z Gradu, je je prav gotovo veseL Dolgi in široki rokavi zazidanih ploskev segajo v ljubljansko polje in proti Barju. Vse večja potreba po prostoru veča razdalje od okraja do okraja, vse večja Spet na cesti. Kako mračno, pusto in dolgočasno je na granitnih kockah. Okrog in okrog neznosen trušč. Nehote se ozremo kvišku. Spet lomimo tilnike. Spet preštevamo nadstropja, Ah, kolikokrat smo jih že prešteli! Pa vendar neki ponos nam ne da miru. To je naše delo! To je naš polet v tekmi z evropskimi mesti za priznanje naše kulture tn pospešek narodovega razmaha. J) amsfca £) ubijati a je tudi letos v prekrasnih dam-skih plaščih in oblekah iz elitne tvrdke fraif £u(cič STRITARJEVA ULICA Vaše detektorje zamenjate ugodno za moderne radio aparate samo pri llAlUOVAIi issisl. JlieOšPORT LJUBLJANA, Dalmatinova 13 Domače vest * Brezplačna vožnja volilcem. Glasom brzojavnega obvestila generalne direkcije drz. železnic je odobrena brezplačna vožnja za nedeljo 8. t. m. vsem državnim nameščencem delavcem in vsemu ostalemu občinstvu, katero potuje iz okoliških krajev, v kraje kier jim je odrejeno volišče. "Vsi navedem ce vozijo' na volišče in nazaj s potrdilom občinskega ali sreskega volilnega odbora, ,ia «redo volit, za povratek pa potrdi udeležbo pri volitvah volilni odbor, kjer je do-ličnik volil. Staniče žigosajo potrdila pri nastopu vožnje in pri povratku. Po izvršeni vožnji je potrdila potnikom odvzeli in jih poslati direkciji, oddelek 1/2. Staniče obvestijo o tem odloku bližnje volilne akcijske odbore. Izkaznice za brezplačno vožnjo (jobe pri Centralnemu akcijskemu volilnemu odboru, Ljubljana, Kazino, II. nadstropje. * Odlikovanje. Z redom Jugoslovenske krone V. stopnje je odlikovan mariborski veletr^ovec 2- Rudi Lorger, šef znane raz-'-ošiljalnice 'glasbenih instrumentov Memel & Herold v Mariboru. * V železniški službi so napredovali v S. položajno skupino: za pristave: Mikuš Milan, Eleršek Vladislav in Kuljiš Vinko; za ■prometne uradnike: Rancinger M. Cajlho-ter Oton, Heric Franc, Lanc V.iktorin, Ci-teršlager Rudolf, Lipovšek Rafael, Verhov-šek Adaibert, Ja.nežič Frančišek, Puh Albin, Vergel-j Anton, Ruter Stanislav in Majhen Martin; za tehnične uradnike: Kumar Rudolf in Fatu.r Ludvik; za administrativne -uradnike: Krivec Martin, Martelanc Albin, J-glič Janko, Pavšič Štefan, Vagner Nikolaj. Sluga .Janez, čenčur Ljudmila, Zagorjan Dušan, Česen Janez, Rihtar Vladimir, Kopitar Metod in Goričan Frančišek; dosedanji administrativni uradniki devete polo-žajne skupine; za oficijale: Knafelc Valter, Fratina Ludvik, Poček Ivan, Novak Josip, čeme Ernest, Grajžar Anton, Safošnik Janez, Jesih Josip, Hren Josip, Zavadlav Leopold, Likar Mihael, Virant Auton, žerjal Franc, Stropnik Leopold, Klajnštajn Julij, Vozel Karol in Cvetko Franc. * Za doktorja prava bo promovira.l 30. t. m. član JAD »Triglava« v Zagrebu in bivši njegov predsednik g. Joža Goričar. Iskreno čestitamo! * Imenovanje v srednješolski službi. Za »■jplenta sta imenovana gospodična Klotll-«!• Pavlič na III. realni gimnaziji v Ljubljani in »iloS GJwmanovič na realni gimnaziji v Ptuju. * Slava Dravske vojaške bolnice. Dravska stalna vojaška bolnica in Dravska bol-ničarska četa bosta svojo slavo sv. Kuzma. in Damjana proslavili v soboto dne 14. novembra. Služba božja un rezanje kolača ob desetih v Dravski! stalni vojaški bolnic'. Domačin slave upravnik sanitetni polkovnik dr. Matej Justin. * . Razpisana služba šefa ginekološko-po-rodniškesa oddelka pri banovinski splošni bolnici v Mariboru z odlokom uprave dravske banovine od letos 30. oktebra je preklicana. a Pokojnine oficirjev in vojaških uradnikov. Po odločbi državnega sveta se oficirjem in uradmlkom vojaško - civilne vrste šteje v smislu člena 118. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923 v leta *za pokojnino samo čas, katerega bodo uradniki prebili v aktivni službi do dneva ukaza o upokojitvi. * Oprostitev od davka in doklad. Z odločbo finančnega ministrstva so popolnoma oproščeni davkov in samoupravnih doklad na dohodek od podjetij, obratov in samostalnih poklicev: Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja, sa-natorij »Leoninu.m« sv. Vincencija Pavlanskega in konzorcij za izdajanje zdravstvenega poučnega lista >: Zdravje« v Ljubljani. * Pravilnik o denarni podpori. Minister šum in rudnikov je predpisal pravilnika denarni pomoči, ki se bo dajala, siromašnim občinam v kulturne, humane in splošne narodne svrhe ter o izplačilu patronatske tan-gente za poprave nadarbmskih poslopij v Sloventlji. * »Službeni list dravske banovine« objavlja v 69. številki med drugim: zakon o dopolnitvi zakona, s katerim se odlagajo volitve trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic, uredbo o ustroju in področju oddelkov in strokovnih referentov kontrole mer, uredbo o izpremembi uredbe o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev, odločitev glede delavskih zaupnikov v rudnikih in to-pilniških podjetjih; pravilnik o povračiiu stroškov za službena potovanja monopol-skih delavcev, pravilnik o navodilih in po- m NOGAVICE damske flor Din 9,— svila svilene s »špico« Din 13.— Din 15.— C. AHLIN, Miklošičeva cesta 14, Poljanska c. 5, Celovška c. 56 (nasproti šiš. cerkve) ELEGANTNA DAMA naroča obleke in plašče v ateljeju JOSIPINA IGLIC, PALAČA VIKTORIA Usie*no neqovanie obraza! KOSMETIČNI SALON 12911 DARINKA VDOVIC Ljubljana Gradišče štev. 2 jasnilih za izvrševanje zakona o zdravstvenih zadrugah, pravilnik o brezplačni :.n znižani vožnji na železnicah il.n ladjah v državni eksploataciji in o državnem tehničnem izpitu. * Razpust društva. Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok v Ljublja.ni, podružnica v Celju, je razpuščeno, ker že več •let ne deluje in nima pogojev za pravni obstoj. ♦ Slovenska dijaška zadruga v Pragi, ki skrbi za socialne in kulturne potrebe ta-mošnjih slovenskih visokošolcev, je imela 31. oktobra svoj vsakoletni občni zbor, katerega se je udeležilo črez 40 članov. Predsednik tov. Počkar je kmalu po 20. otvoril občni zbor, pozdravil nove člane in poročal o kulturnem in socijalnem delovanju društva in o gmotnih težkoc-ah preteklega leta.. Po preči.tanju zapisnika so sledila poročila odbornikov. Med letom se je podprlo z dekatami 15 članov, ki so skupno prejeli 15.650 Kč. Prejemki pri nabiralni akciji so bili letos ma.njši kakor prešnja leta, posebno število podpirateljev se je skrčilo. Nabiralna akcija preteklega leta je prinesla 7017.35 Kč. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika cand. inž. kom. Jože Germ, za podpredsednika cand. med. Polde Brenčič, za tajnika 1. stud. iur. Boris Kalan, za tajnika II. cand inž. Dušan Krapež, za blagajnika I. cand. inž. com. Dušan Cejan, za blagajnika II. stud. arh. Stanko Murko, za gospodarja stud. polit. Julij Gorup, za revizorja cand. inž. Zdenko Počkar in cand. inž. Lojze Debeljak. ♦ Srečko Kosovel, »Izbrane pesmi«. V včerajšnjem kulturnem pregledu »Jutra« obravnavala zbirka Srečka Kosovela »Izbrane pesmi«, ki jo je pravkar izdala Tiskovna zadruga, stane broširana Din 40, vezana, v platno Din 60, in vezana v pol-usnje Din 70. Dobiva se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani in Mariboru. + JAD Triglav v Zagrebu priredi v soboto 14. t. m. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. v Brežicah zabaven večer s plesom. Za prireditev vlada veliko zanimanje tudi v Brežicah kakor tudi v ostalem Posavju. * Naši v Ameriki. Kakor poroča »Ameriška domovina«, bodo Jugosloveni mesta Chicaga obhajali obletnico osvobojenja in uedinjenja Jugoslavije 29. novembra v avditoriju na Ashland Boulevardu. — V istem mestu so nedavno ustanovili nekako jugoslovensko centralno organizacijo. Doslej je zabeleženih približno 20.000 imen in LA m CE * ING RRCU J OfOflUEN tfslG fl RCU P CE R A J NIK DIOIOIOBOIOIOIOIOIO Zdravnik dr. Josip Petrič 1 4583 ordinira v novi Heinriharjevi hiši v Bohinjski Bistrici št. 41 3«0BCD1C51CD1CD1CD1CZ>10«CD VELIKA IZBIRA, NAJUGODNEJŠI NAKUP la ČEŠKEGA PORCELANA kuhinjske emajl- in aluminijaste posode, genochromalpaca, rjeprostega jedilnega pribora kakor tudi vse vrste jeklenega orodja pri „ JEKLO LASTNIK ALBERT VODNIK STARI TRG 296 Oglejte si brezobvezno zalogo! ZAHTEVAJTE CENE! Prerokujejo hudo zimo. Zato si preskrbite tople suknje, obleko, suknjiče in kar še rabite, takoj! Prodajam moško konfekcijo zaradi prevelike zaloge skoro za polovične cene. Prepričajte se! JOSIP IVANČIČ Ljubljana, nunajska c. 7» naslovov Jugoslovenov, ki bivajo v Ohi-cagu. Svrha organizacije je v prvi vrsti, da naši tamkajšnji rojaki pomagajo samemu sebi s tem, da delajo skupno, da naši farmarji zaposlijo samo naše ljudi in da naši rojaki krijejo svoje potrebščine samo pri domačih trgovcih. — Ena glavnih nalog nove organizacije pa naj obstaja v tem, da se bo skrbelo za brezposelne in sirote. — Na univerzi države Ohio je za docenta kemije imenovan Josip Kofalt, v Clevelan-du rojeni in izšolani Slovenec. Ta univerza spada med najznamenitejše visoke šole Zedinjenih držav. — V mestu Aurori je umrl rojak Josip Stepič v starosti 71 let. V Ameriko je prišel pred 46. leti. — V Chicagu je bila pretekli mesec otvorjena slovenska mladinska šola. Slovenska tamkajšnja zdravnika dr. Furlan in dr. Za-vertnik nudita brezplačno zdravniško preiskavo šolski mladini. — V Calumetu so nedavno pokopali najstarejšega naseljenca Frana Sedlarja. Pokojnik je prišel v Ameriko pred 50. leti. Bil je dolgo vrsto let gostilničar in aktiven sodelavec v slovenskih društvih. — V naselbini Depue je izdihnil Anton Šinkovec, star 70 let, po rodu iz šmarjete na Dolenjskem, ženo in enega sina zapušč? v stari domovini. (fhnflci&t' •epne in anodne baterije dajejo jako svetlobo, t rajaj t dolgo in zato so najbolj zahtevane 330 * »Gospodinjski koledar« za leto 1932 je izšel. Nekaj iz njegove pestre vsebine: Snovanje in gibanje v ženskem svetu 1. 1930-1931, Socialno in književno delo Slovenk v društvu »Zveze gospodinj«, O nezgodan doma in v gospodinjstvu, priprava različnih likerjev, kako vremo sladice in druge jedi, recepti k nedeljskim jedilnim listom in recepti rastlinske hrane (nad 100), obloženi kruhki, vlaganje kumaric v kis, zeleni paradižniki v kisu, kako se dobro ohrani prekajena svinjina, kako spečemo pudinge in kipnike, razni drobni nasveti itd. Važen del koledarja je troškovnik, kamor zapisuje gospodinja dnevno svoje izdatke, nadalje seznam za perilo, seznam važnih naslovov in seznam plačanih naročnin in članarin. Skupno obsega koledar 200 strani, je trdo vezan in lične zunanjosti!. Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice, po vseh knjigarnah in v upravi d rajbovskim življem na Koroškem je igrnl veliko vlogo. — Tovarna harmonik Franc Lubas v Celovcu je napovedala sodno poravnavo. — ModrLnjo vas pri šmohorju je •te dni poplavila voda.. Prebivalci! so morali zapustiti svoja bivališča in odgnati tudi živino. « Obilen lov morskih rib. Kakor poročajo iz Splita, tamkajšnja ribarnica že davno ni bila tako obi.lno založena kakor te dni!. Na prodaj je bilo nad 50 stotov rib. Cene so zavoljo tega znatno padle. Tako so se med drugimi prodajale lokarde po 6 do S Din kg, sardele pa po do 6 Din kg. * Literarni večer ruskega pesnika Igorja Severjanina. Ruska Matica priredi ob prihodu znanega rskega pesnika Igorja Severjanina v Ljubljano v ponedeljek 9. t. m. ob pol 21. v prostorih Francoskega instituta večer njegovih pesmi. Vabljeni so vsi prijatelji ruske književnosti. Vstop prost. Pri vhodu se bodo pobirali prostovoljni! prispevki v korist Ruske Matice. * Nož pri likofu. Iz Gornje Radgone nam pišejo: Po končani sezoni! so imeli delavci črešnjevske opekarne, ki je last trške občine Gornja Radgona, minili četrtek običajen likof. Okrog 5. popoldne so se zbrali vsi delava! v prostoru nad pečjo, kjer jih oe vodstvo opekarne pogostilo iln jim izplačalo zaslužek. Proti 7. zvečer so se začeli delavci odpravljati proti domu. V temi zunaj na prostem pa so se od alkohola okajeni delavci nenadoma sprli, čemur je sledil tudi nož. V hrbet in glavo je dobil delavec Viktor Mulec tri vbode. Poklican je bil na lice mesta zdravnik, ki je odreiil takojšen prevoz v bolnišnico v avstrijsko Radgono. Stanje ranjenca je zelo resno. Storilec še ni izsleden. « Continental. Kakor zvemo, je tvrdka Ivan Legat, Maribor - Ljubljana svoj krog zastopstva znanih Wanderer - \Verke izdelkov pisarniških strojev, ki se razpeeavajo pod imenom »Continental«, razširila in namerava otvorili v Zagrebu podružnico svo-iega podjetja. Razveseljivo je slišati v času i,vetovne krize, da se je posrečilo tvrdki svoj obrat povečati, kar je sigurno samo posledica dejstva, da so jContineutal« pisalni PRAZNOVERNOST NAŠIH STARIH Zares se nam danes čudno zdi, ako pomislimo, da se je še nedavno verovalo v čarovnice in da so zadnje grmade za-plamtele kot zadnji vidni znak te duševne bolezni. Kljub velikemu napredku kulture naletimo še danes v življenju na mnoge izraze, ki nas spominjajo na ono dobo. Vzemimo na primer besedo 2>Hexen-schuss«, ki se v navadnem življenju cesto rabi, ki pa pomeni bolečino v križu. Prej, dokler se ni vedelo za pravi vzrok te zelo občutne bolečine, ki navadno nenadno nastopa z močnimi bolečinami v križu in bokih — sigurno jih je cenjeni čitatelj že občutil na semem sebi — pripisovalo se je to demonskim kapricam čarovnic. Medtem, ko se mi danes opro-ščamo teh bolezni s tem, da jemljemo ASPIRIN TABLETE, so se morale v onih dobah take osebe podvreči neznosnim mukam: izpostavljanju v zakurjene peči. Pred vratmi teh peči je stala rodbina teh jadnih bolnikov izgovarjajoč čarobno formulo: »Takega te vržemo v peč, a v imenu božjem pridi ven osvobojen vseh čarovnij copernic in zlih duhov. Srečni se lahko smatramo, da nas je današnja doba napredka in znanosti osvobodila takih muk in omogočila, da smo se osvobodili takih bolečin z enostavnim jemanjem preizkušenega sredstva kakor so ASPIRIN TABLETE. in računski stroji zaradi svoje kvalitete vedno iskani in priljubljeni. * Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-111. * Ugodna prilika. 10. t. m. ob 13. se bo v Toplicah pri Novem mestu na javni dražbi prodala zidana in eternitom krita baraka, ki je postavljena na tujem svetu in se mora odstraniti do konca tekočega leta. Baraka je 32 m dolga, 11 m široka in 3 in pol metra visoka. Daia bo mnogo dobrega stavbnega materijala. Izklicna cena je 10 tisoč dinarjev. Dražbeni poboji so na vpogled pri VI. oddelku ba.nske uprave, pri sreskem načelstvu v Novem mestu in pni županstvu občine Toplice. * Za razkuževanje sanitol. V vseh lekarnah in drogerijah »Chemotechna« družba z. o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne). * Med. zajamčeno pristen vseh vrst, ter čebelarske potrebščine nudi prodajalna čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4 (poleg gostilne Novi svet). + Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Ravnokar je došla velika pošiljatev najnovejših snežk .in galoš. Požurite s<\ dokler je izbira. — žibert, Ljubljana, Prest rvov a ulica. »ITO« zobna pasta najboljša. 1% Liiiftliane u— Avstrijski generalni konzul dr. Felix Orsini und Rosenberg sprejema ob priliki avstrijskega državnega praznika dne 12. novembra t. J. od 5. do 7. ure popoldne v prostorih konzulata (Ljubljana, Dunajska cesta 31-1) avstrijsko kolonijo «n vse prijatelje republike Avstrije. — Radi državnega praznika se tega dne ne vrši urado-vanje za stranke. u— Ljubljanskim moškim zborom! študirajte Sattnerjevi pesmi »Pogled v nedolžno oko« in »Na planine« (Mohorjeva pesmarica). Uprava Hubadove župe JPS. u— Narodna čitalnica v Spodnji šiški sklicuje 15. t. m. ob pol 10. dopoldne v pro-torih javne knjižnice izredni občni zbor. Dnevni red; izprememba pravil in slučajnosti. u— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola igra danes v Narodnem domu (vhod z Blei-■vveisove ceste) premijero »Gašperček prvič v Ljubljani«, burko v 5. dejanjih. Dejanje se godi v sedanjosti na Bledu iln v Ljubljani. Začetek točno cb 16. — Plesna vaia Ljubljanskega Sokola bo drevi točno ob 20. u— Indija — Gandhl — Kitajska prvič v govorečem filmu! Dr Collin Rossovo ekspedicijo v Azijo in Avstralijo je filmaia berlinska Ufa in danes gledamo na filmskem platnu eksotične dežele in države, Iz katerih čujemo najrazličnejše novice, ki zanimajo ves svet. Film »Pozor Azija! Pozor Avstralija! je živa slisa tamkajšnjih perečih socijalnih rarmer. Tu vidimo preobljudeno Indijo in Kino, socijalne razmere teh ljud'I, njih vsakdanje življenje, šege in navade, živalstvo, rastlinstvo, vse je krasno opisano. In iz najgosteje obl;u denega kontinenta naprej v Avstralijo, na Novo Zelandijo. Tudi iz teh dežel nam kaže film najzanimivejše, najpoučnejC-stvari. Zlasti priporočamo film dijaštvu In mladini. Predvstava se vrši v Elitnem kinu Matici, in sicer danes v nedeljo ob 11. —- Nihče naj ne zamudi tega krasnega filma. Cene sedežem izredno nizke. u— Izredni občni zbor Fotokluba, Ljubljana se bo vršil v torek 10. t. m. ob '20. v Narodni ka%-arni z važnim dnevnim retlom. Vstop samo člani z legitimacijo. V kolikor je še nimajo, naj pridejo ponjo med tajni-kovimi uradnimi urami v pricestni^ lokal, StroesmaVerjeva ul. 4 (nasproti II. drž. realne gimn. na Poljanah) ter eno uro prod zborovanjem v Narodno kavarno. Odborniki se sestanejo tam pol ure prej. ANT. KRISPER MESTNI TRG ROKAVICE: Din 15.—, Din 17.—, usnj. podložene damske: Din 55.— usnj. podložene moške: Din 65.— Najcenejša gospodinska knjiga je ..PRIPRAVLJANJE MLEČNE HRANE" od št. Humekove. Vsebuje 103 recepte za pripravljanje mlečnih jedi in tri popolne brezmesne jedilnike. Zahtevajte jo po knjigarnah ali pa pri Centralnem mlekarskem društvu v Ljubljani. 13802 DAMAM JE NEOBHODNO POTREBEN \ Zvočni kino Ideal j Danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. SiegSrled Arno Uršula Grablej — Hans Junkermann Smeh! Krohot! Zabava! u— Darovi za Belo Krajino. Pisarna Rdečega križa v Wolfovil ulici je prejsla naslednje darove: g. Verbič Josip, kat. inšpektor 50 Din, g. dr. Smole Albin, odvetnik v Ljubljani je izročil za Belo Krajijo 200 Din. Ta znesek je plačal g. K. V. v neki kazenski zadevi. G. JuKjan Kocmut, viš. okr. zdravnik v p. je darova! 100 Din. Lovšin Evgen 200 Din, mesto venca pokojnemu g. Saši Knezu in 100 Din od dr. L. Sajovica. — Iskrena hva a! u— Glede mosta na Prulah smo prejeli z magilstrata naslednje: Ni res, da bi bila ograja na Opekarskem mostu šibka, temveč je res, da je ta ograja žeiezna in da je dosti močna, saj stozi ie 19 let in se še ni zgodila zaradi te ograje nobena nesreča. Res pa je, da ograje na mostovih ne morejo biti zgrajene tako močno, da bi mog!e zadržati sunke tovornih avtomobilov. Ni res, da je bilo na sliki videti trblost mostu, ampak je res, da je most v popolnoma dobrem stanju in se nesreča ni zgodila zaradi trhlosti mostu. Ni! res, da je šof^r avto pred mostom zavrl in da je vozil z zmanjšano brzino, ampak je res, da je šofer vozil z največjo brzino .in da ročne zavore sploh ni uporabil. To so potrdili oč:-vidci in pa uradna komisija, ki je avtomobil pregledala. Ni res, da je avto najp'-vo zaletel v leseno ograjo, ki jo je gladko raziral. nato pa ;e po nekaj metrih dalie odbil še lahko železno ograjo, ampak je res, da je avto porušil samo železno ograjo, leseno ograjo pa so porušili reševalci, da so z ograjnimi tramiči dvigali pri reševanju avtomobil. Ni res, da je imela komisija mestnega gradbenega urada priliko ugotoviti, da je prulski most skrajno pomanjkljiva naprava, ampak je res, -da komisija mestnega načelst.va take pomanjkljivosti sploh ni ugotovila. u— Zaradi obletnice Rapalfa se bo vršila prihodnja plesna vaja Jadrana izjemoma v torek. 10. t. m. v dvorani Trgovskega doma, na kar opozarjamo vse cenjene plesalke in plesalce. PRI SLABOSTI par kapljic Fellerjevega. bolečine pomirjujočega blagodišečega Elsafluida na. sladkorju ali v mleku, je še zmeraj pomagalo. To varuje tudi pred krči, kašljem, hripa-vostjo itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja. Elzatrg 245, Savska banovina. Globoko znižane cene JOS. SNOJ MAN UFAKTU RA LJUBLJANA celotnemu blagu in še izvanredni popust 1383S Damske plašče za zimo v veliki in krasni izbiri že od Din 220.— otroške od 2 let dalje v vseh velikostih od 90 Din dalje nudi F. I GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Ker je blago izdelano v lastnem modnem ateljeju, se jamči za dober kroj kot tudi fino izdelavo. Predno kupite drugod, oglejte si pri nas brezobvezno. 12912 Novost! Izdelujem, barvam in preoblikujem vse vrste ^moških in ženskih klobukov. §peeijalno preoblikovanje moških trdih klobukov samo pri 352 a RUDOLF PAJK Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 51. S/o|o za z/msCe sušenje kamgarn in športni ševijot e a obleke. Pliš in volneno blago za plašče in obleke. Najno\>ej-ši baržuni in flanele. NAJUGODNEJŠI NAKUP! A. Z/cttder 1001 LJUBLJANA, Mestni trg 22 farago Gor up & fijubljana, •Miiclošiceva cesta tč \ DAMSKA IN MOŠKA PO NAJNOVEJŠIH MODELIH GKUS fcS DETA IL KOiNhEKClJA 12815 u— Plesne vaje trgovskih nameščencev ZPNJ vsak četrtek v veliki dvorani hotela Union. Začetniki točno. Ponavljamo fox-trot, tanso, angl. valček. Igra Negode-jazz. Vodi J. Trošt (dvorana kurjena). Vabljeni vsi. * w— Danes plesna vaja v veliki dvorani na Taboru. Pričetek za začetnike ob pol 20., ostale pa ob 20. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730_ Premiera! Prvič v Ljubljani! Velefilm senzacij in napetosti! DINAMIT CONRAD NAGEL KAV JOHNSON Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. zvečer Dvourni spored ob ljudskih cenah Din 4.— in 6.—! u— Plesne vaje ŽSK .-. mesa so v nedeljo 8. t. m. od 18. do 22. v salonu Keršič, Šiška. Vljudno vabljeni. u— Nedeljski popoldanski plesni tečaj Jenkove šole v Kazini od pol 4. do 7. Novinci točno ob 3. Jutri, v ponedeljek, ob 8. zvečer začetnaški tečaj. Študenti (nje) znižano članarino. Posebue plesne ure in informacije dnevno od 10. do 20. u— Razne prezidave. Ob Tržaški cesti bodo podrli! transformator in ga namestili pod zemljo, kjer je prostor domala že gotov. Na prostoru med Groharjevo in Tržaško cesto bodo uredili manjši park. Na dvorišču enonadstropne vile Antona Mavriča v Mariborski ulici je dozidana garaža in drvarnica omenjenega gospodarja. Pred Perdanovo trgovino na Krekovem trgu so te dn'. položili v podzemski prostor rezervoar za bencinsko črpalko. Radio Maribor r. z. z o. z., Miklošičeva ul. 2. Zaloga: žarnice, radioaparati, zvočniki, sestavni deli, drobni materijal po najnižjih cenah. u— Razne nesreče in nezgode. V splošno bolnico so pripeljali 22-letnega posestniko-vega sina iz Leskovca Ja.neza Drmelja ter 27-letnega Alojzija Permeta Fanta sta sušila lan in sta pri tem sedela na lati, ki pa se je nenadoma odomila, da sta padla v ogenj. Oba sta dobila močne opekline na glavu in po vsem telesu. 32-letni posestn;k Anton Turk iz Cerknice je padel s kozolca in si zlomil desno roko. — Posestnikov sin Jože Peterca iz Dobru.nj si je pri rezanju slame odrezal dva prsta. V boLnici se zdravi tudi 25-letna soproga uradnika Ana P.r-čeva, ki jo je predsinočnjim podrl tramvaj na Marijinem trgu, Pirčeva je padla ter si zlomila ključnico. u— »Centra«, trgovina gramofonov, šivalnih strojev itd., se je preselila na Mi-kioš.evo cesto št. 38, palača »Grafike«. u— Ceneje nego v razprodaji, pri tem ,pa prvovrstno blago za suknje, plašče, ob leke ia vso ostalo manufakturo vam nuui tvrdka NOVAK na Kongresnem trgu št. 15 (nasproti nunske cerkve). u— Dobre in poceni nogavice dobite pri Ferdo Kobaldu, Miklošičeva cesta, paliča »Grafika«. Inji LJUlUONfl LEVSTIKOVA ULICA NA VRTAČI Iz Celja e— Celjani, danes bomo volili vsi! Nihče ne sme ostati doma. Kandidat g. Pre koršek vam je vsem znan in zato gjasul mo za njega! e— Volilci! Volite po možnosti že v jutranjih urah, da s tem olajšate evidenco nad ostalimi volilci. Vsi. ki se nameravate odpeljati po svojih opravkih z jutranjimi vlaki, boste imeli možnost, da boste volili še pred odhodom vlakov. e— Volilne pisarne se nahajajo za I. volišče v mestni reševalni postaji, za II. volišče v pisarni Zvezne tiskarne in za III. volišče v uredništvu »Nove dobe«. Po služujte se pisarn v vsakem primeru. e— Celjska volišča so razdeljena naslednje: I. volišče volilci po imenskih črkah od A do J na Mestnem magistratu. II. volišče od K do P vključno v meščanski šoli v Vodnikovi ulici in III. volišče od črke R do vključno Ž v mestni narodni šoli « Gregorčivevi ulici. Volitve traiaio od 7 zjutraj do 18. e— Smrtna kosa. V bolnici sta umrla "Oletni Karol Vodišek, čevljarski pomočnik pri Francu Plevčaku na Kralja Petra cesti in enoletna Ana Kavčičeva, delavčeva hčerka iz Gaberia. e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 15.. pol 17., pol 19. in pol 21., ter po potrebi ob 22. in jutri ob pol 21. krasno zvočno filmsko opereto »V službi carja« e— Kunite srečke, da ne boste prepozni. Nekaj jih ima še v zalogi podružnica »Jutra« v Celju. e— Izgubljeno. Marija Oswatischeva z Brega je izgubila v mestu zlat uhan z dvema briljantoma, vreden 2000 Din. Pošten najditelj naj ga odda pri policiji e— Opozarjam na razne govorice, kt krožijo, da nameravam trgovino opustiti. Nekateri ljudje mislijo, ker poceni prodajam, da je to nekakšna razprodaja, kai je popolnoma neresnično. Resnica pa je. da vpeljujem vedno nove predmete, ter da se moje podjetje širi z vsakim dnem vsestransko. To je dokaz, da so kupci z mojo trgovino zadovoljni ter da znajo vpoštevati moje nizke cene in solidno, vedno sveže blago. Kdor temu ne verjame. naj poskusi. Trgovski dom Stermecki. Celje. e— V preiska\n proti aretiranima Gobcema je prišlo do novih senzacionalnih razkritij. Preiskava je ugotovila, da sta aretiranca zagrešila še več malverzacij na račun raznih tukajšnjih tvrdk in ustanov. V interesu preiskave bomo objavili razne podrobnosti šele potem, ko bo podrobna uradna preiskava zaključena. Iz M&ritsora a— Agitacijski lokali za posamezna volišča v Mariboru. I. mestni okraj, t. j. 1. in 2. volišče gostilna Pavlič v Stolni ulici, II. mestni okraj, t. j. 3. in 4. volišče restavracija Union, Aleksandrova cesta, 113. okraj, t. j. 5. volišče gostilna Kočič, Melj-ska cesta, IV. okraj, t. j. 6. in 7. volišče, gostilna Dergas, Koroška cesta 48. V. mestni okraj, t. j. 8., 9., 10. in 11. volišče, gostilna pri Vipavcu, Frankopanska ulica 11. a— Poziv trgovcem! Da sodelujemo pri vzpostavitvi nepolitičnega gospodarskega parlamenta, kakor smo si ga že od nekdaj želeli, dokumentirajmo to svojo voljo s polnoštevilno udeležbo pri volitvah. Vsi trgovci gremo volit.' Gremij trgovcev v Mariboru. a— Gostilničarji! Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru poziva vse člane, da se udeleže volitev. a— Hišni posestniki! Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže volitev v Narodno skupščino, člani hišnih posestnikov naj se zavedajo, da je redno parlamentarno delo velike važnosti za hišno posest. Zato vsi danes na volišče! a— Peki! Pekovska zadruga za Maribor in okolico poziva vse svoje člane, da se gotovo udeleže volitev. a— Mesarji! Mesarska zadruga poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeležs volitev! a— Invalidi! V našem interesu je, da se vsi udeležimo vol'tev Pozivamo vse člane, da gredo na volišče. Kdor ostane doma škoduje sam sebi! Krajevna odbor udru-ženja vojnih invalidov. a—■ Kinematografi. Grajski kino: Do vštete nedelje veliki govoreči in zvočni film »Vojvoda Reichstadtski. — Union do vštete nedelje izvrstna veseloigra »Bombe nad Monte Carlom«. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja zvočno senzacijo »Afera polkovnika Rt dia«. Predstave so jutri ob 15., 17. in 20. Iz Trbovelj t— Dar. G. Miiha Mervar, veleposestnik v Trbovljah, je daroval za RK 100 Din. Najlepša hvala! Iz Kamnika fca— Razglas mestne občine. Občina je povabila vsa kamniška društva, da 6e danes dopoldne korporativno v krojih in z godbo na čelu udeleže volitev, ki bodo v šoli na Glavnem trgu. ka— Popravek. V včerajšnjem »Slovenskem Narodu« je priobčen članek »Tudi Kamničani pojdejo volit«. V članku je več pogrešk, ki jih je treha popraviti. Tako je potvorjeno ime dr. Riharda Karbe v Korbar, namestu »Kredit je namenjen na gospodarsko vero,« 6e glasi pravilno: Krediit je navezan na gospodarsko vero, namestu »Začuditi 6e moram, da ni več strankarskega življenja ...« se mora pravilno glasiti: »Poudariti moram, da ni več strankarskega življenja.« Rajko Kos, Kamnik. ka— Izredni občni zbor Športnega kluba se je vršiil v petek ob 6. uri in je soglasno skleniti, da dogradi letos smuško skakalnico. Iz Radeč rrl— Volilno gibanje je bilo zadnji teden pred volitvami prav živahno in bodo volilci polnoštevilno izvršil, svojo državljansko dolžnost. Volilni sestanki so bili prav pogosti in so volilci izvajanjem govornikov povsod paz-no sledili. V četrtek je imel v Radečah vo-Hlno zborovanje kandidat g. Lojze Drmelj, župan v Boštanju. Shod je izredno lepo uspel. Živahno se zanimajo za volitve tudi" okoličani. kajti vsi se zavedajo, kako velikega pomena za nnšo bodočnost je bas 8. november. r'l— Agilni dramski odsek Sokola ima, kakor že javljeno, novo dramsko prireditev na procramu. in sicer »Cerkveno miš«, izvrstno burko v režiji s. Dragice Pavšičeve. rd— Turistovski promet v Radečah izkazuje vedno večji promet. Dobro pa bi bilo, ako bi se za to ,še bolj poskrbelo. Sedanja občinska uprava z županom g. Antonom Po-lancem na čelu se mnogo trudi in ima v pripravi za pomlad večje načrte za dvig tujskega prometa v Rndečah. Izletniki, ki obiskujejo tako zvano Pijano dolino, to lepo in divje romantično sotesko noter do vznožia Ku-ma, na vso moc hvalijo lepoto tega idiličnega dela slovenske zemlje. Vsi pa so dobro postrežem' v tukajšnjih gostilnah ali pa v hotelu ^Jadran«, ki nudi prav mestni kom-fort. Dokaz lepoti te pokrajine je pač tudi film o Radečah, ki ga je posnel Prosvetni film iz Beograda. Iz Ptuja j— Volilcem! Volišči 6ta v po6vetovail-nici mestnega magistrata in na deški osnovni šoli (poleg »reškega načelstva). j— podružnica Kola jugoslovenskih sester pripravlja običajno vsakoletno božič-nico. V teku tega meseca bodo odbornice nabirale prostovoljne prispevke za ubogo šolsko mladino. Društvo prosi iskreno, da pomagate ubogim in podpore potrebnim in zaradi tega ne odklaniate nabiralk. i— Komunalne zadeve ptujske občine. V četrtek se je vršila občinska seja, katero je vodil v odsotnosti bolnega župana podžupan g. Pavel Pirioh. ki je sporočil n««top novega župana g. Ladislava Jerše-U, davčnega inšpektorja v pokoju. Dalje je prečita! pismo odsotnega župana g. Jer-šeta, ki sporoča občinskemu svetu, da je prevzel častno mesto mestnega načelnika zato, da bo deloval v biagor mesta in tse zavzel za njegov gospodarski in kulturni procvit. Prosil je, da ga v tem njegovem delu podpirajo občinski odborniki. Poročilo je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. G. podžupan je v svojem poročičlu nadalje omenil, da je mestna občina pristopila k Zvezi mest in trgov G. Fra6 je referiral o proračunu, ki se predloži ban--ta se je vrnil, ni našel več svojega kolesa. Tatu zasfoduje policija! Iz Šoštanja š— Poroka. Dne 5. t. m. sta se poročila v pravoslavni kapeli vojašnice kralja Petra v Celju konjeniški podpolkovnik g. Vladimir Miličevič in gdč. Valdeburga Hauke-jeva. hčerka mornariškega uradnika iz šo-štanja. Poročni obred je opravil prota ču-tlč. Novoporočencema obilo sreče! Šport Kdo je najhitrejši? Curiški »Šport« objavlja zanimiv primerjalni pregled hitrosti v posameznih športnih panogah, in sicer podrobno takole: Z letali: Rekord na 3 km: por. Stainforth (Anglija) 655.81 km na uro. Z avtomobili: Rekord na 1 km: Malcolm Campbell (Anglija) 396.04 km na uro. Z inotoeikli: Rekord na 1 km: J. S. Wright (Anglija) 242.587 km na uro. Z motornimi čolni: Rekord na 1 km: Ka-ye Don (Anglija) 199.5 km na uro. S kolesi: Rekord na 500 z letečim startom: Pietro Linari (Italija) 30.6 ali 58.823 km na uro. Rekord na uro brez vodstva ima Oscai Egg (Švica) 44.247 km na uro; rekord na uro z vodstvom pa Leon Vanderstuyft (Belgija) 122.771 km na uro. S konji: Rekord na 1 km: kobila iLafa-yette« 58.72 ali 61.307 km na uro. Z drsalkami: Rekord na 500 m: Claes Thunberg (Finska) 42.6 ali 4S.S km na uro. Rekord na uro je dosegel De Konig (Ho-landska) z 32.37 km. V teku: Rekord na 200 m: Locke (Amerika) 20.6 ali 34.951 km na uro. Rekord na uro: Paovo Nurmi (Finska) 19.21 km. V hoji: Rekord na 1 km: Ferd. Altimani (Italija) 3.558 ali 15.267 km na uro. V plavanju: Rekord na 100 m: John Weissmuller (Amerika) 57.8 ali 6.271 km na uro. Po nogometnem svetu Sedaj na zimo, ko polagoma pojenjujejo viharji prvenstvenih bojev, se vse bolj Cesto pojavljajo po listih pregledi o dosedanjem stanju in prognoze za bodoče državne prvake v nogometu. Švica beleži z novo razdelitvijo najmočnejših klubov v nacionalno in I. ligo ogromen porast publike in dohodkov. Prvenstveni boji sp komaj preko prve polovice in prognoz za to tudi še ni pravih. V I. sku pini se najboljše držijo Grashopperji, v II. pa Servette iz ženeve. Španija zaključuje svoje pokrajinsko prvenstvo; na vadilnih mestih po raznih provincah so naslednji: Barcelona, Sevilla, Ovideo, Madrid, Coruna, Valencia itd. Na Madžarskem se krepko rine v ospredje stari Ferenczvaros, ki razpolaga po 6 tekmah in zmagah s krasno razliko 35:6; kljub temu se še ni mogel dovolj odtrgati od Hungarie .in Ujpesta. ki mu sledita z 11. oz. 9. točkami Razen tega ima srečanje s Hungarijo še pred seboj. Nivea-kreme: Din 5.00 — 22.00 l*ri neugodnem vremenu zahteva vaša koža posebno obzirno nego z NIVEA-CREME da ne poka in ne postane raskava. Najbolje, da vsak večer z njo temeljito natrete roke in lice. No, pa tudi dan prej, predno greste z doma, morete uporabiti Nivea-kremo, ker ona povsem prodre v kožo in ne pušča nikakega bleska. — Nivea-kreme vam daje barvo mladosti, sveži tn zdravi boste izgledali. Razlika od ostalih dragih krem: Nivea kreme: Največje delovanje, a najcenejša. Jugoslovenski P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j, Maribor, Gregorčičeva ulica 24. V Avstriji vodi Vienna pred WAC in Ra-pidom. Zanimi.vo je, da sta na vodstvu rav no moštvi, ki sta letos kvalificirali tudi za finalista v srednjeevropskih pokalnih tekmah. Prvi finale se igra danes v Curihu — na tujih tleh. Daleč zadaj so Sportklub, Slovan in Hakoah. Koncem novembra bo prvenstvo zaključeno. V Belgiji voda Antverp F. C., toda brez posebnega naskoka. Prvenstvenih bojev je še mnogo v zaostanku. Na češkoslovaškem je spredaj Slavia, toda zelo šibko in najbrže bo morala že v kratkem odstopiti priorat Bohemiansu. Slavijo je zadel hud udarec z izgubo branilca Novaka, ki ga je v prijateljski tekmi s Sparto polomil njen napadalec Braine. Pri razpravi je bila Sparta zaradi tega obsojena na 50.000 Kč odškodnine; Novak bo ležal par mesecev v bolnici. Slavna pa le dobiva vedno več golov in se bo morala počasi umakniti s prestola. Zelo dobro se drži tudi moštvo Nachoda. ki se je povzne-do do četrtega mesta pred Viktorijo iz Žižkova. V Angliji vodi bivši dvorazredni Everton, ki je baš zadnjo nedeljo slavil visoko zmago (8:1) nad Newcastleom. Iz 13 iger 20 točk in 44 golov v svoj plus pomeni v angleški konkurenci mnogo. Za njim se vrstita Arsenal i,n Huddersfield Town. V TI. ligi poveljuje Leeds, v škotski pa Mother-well. Do zaključka je še daleč. V Italiji se je po dolgem obotavljanju za dve točki odtrgala Bologna. Na isti višini ji sledita močna Juventus in letos zelo uspešna Roma. Nedaleč od prvih (na 6. mestu) ranžira tudii Triestina, ki je dosedaj vedno ostajala dvomljivo zadaj. Pred njo sta kajpada še slavna Genova 1893 in Am-brosiana, ki se druga leta nista dala spraviti s prvih mest. Pot do konca je še dolga! Pri nas so se zaključni boji za naslov državnega prvaka zaradi nekaj izgubljenih terminov nekoliko zavlekli, tako da tekom novembra še ne bodo končani. Odločitev pa bo kljub temu najbrže padla že prej! Zaenkrat vodi BSK in ima — vsaj na papirju mnogo izgledov, da bo ohranil vodstvo do konca. Seveda pa ima v obeh zagrebških tekmecih in splitskem Hajduku zelo nevarne nasprotnike, ki lahko v srečanjih z njim — ali pa posredno — čez noč prekrižajo vse račune brez krčmarja. Kako postanem dober godbenik? To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru štev. 101-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! 311 Športniki, danes vsi solidarno brez Izjeme na volišče za boljšo bodočnost Jugoslavije. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana, F. Batiel. t. č. predsednik. Službeno iz Sekcije ZNS. Tajništvo sekcije poziva ponovno savezne sodnike gg. Kramaršiča Vlada, Ochsa Franja, Ah-čana Slavka, Nemeca Fr., Pevaleka Mirka, Marina Ludvika, Bizjaka VI., Janežiča Obmarja, Ramovža Fr. in inž. Medica Jos., da v neprekoračljivem roku treh dni javijo sekciji priimek, ime in očetovo ime, naslov stalnega bivališča, rojstni datum, datum saveznega sodniškega izpita, datum proglasitve za začasnega sodnika, datum proglasitve za stalnega sodnika in event kazni. Proti onim, ki podatkov ne bodo pravočasno poslali, bo sekcija uvedla disciplinarno postopanje. — Tajnik I. Seja akademske smučarske organizacije bo v torek, 10. t m. ob 19.45 uri v elek- trotehniški risalnici na tehniki. Odborniki in p rejami poverjeniki se naj seje gotovo udeleže. /4.S K Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 14.30 morajo biti na igrišču: Jan-čigaj, Svetic, Hasl, Mika, Šinkovec, Jež. Baum, Sočam, Sinkule, Jug II, Slamič, Pi-šek I in II. Trajkovič, Golob, Caleari, So-niča, Franc, Poterlin, Zemljak, Svetic II, Jug I, Urš'c, Molk, Jurkas. Strnad. TSK Slovan. Pozor smučarji! Mnogi člani našega kluba so opetovano izrazili željo, da bi se tudi v našem klubu pričelo gojiti smučarstvo. Zaradi tega se bo vršil v soboto 14. t. m. v lovski sobi gostilno pri »Sokolu« otvoritveni sestanek vseh smučarjev članov in nečlanov. Sestanek ima v prvi vrsti namen pritegniti vse interesente k novoustanovljeni smučarski sekciji. Primorski rojaki! Dolžnost do naroda in domovine nas kliče v nedeljo 8. t. m. na volišče! Samo v enotni, močni in veliki Jugoslaviji je naša rešitev! Naše glasovanje bo jasen in odločen odgovor vsem sovražnikom! Zato vsi na volišče! Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. Iz življenja na dežel? ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Danes bodo pokazali volilci šentviške občine, da jim ni več za strankarske prepire, ampak za mir in delo, ki je v prid narodu in državi. Volišče je v telovadnici šolskega poslopja. Pričetek ob 7. zjutraj. Pri predstavi ljudske igre »Deseti brat« bo javljen rezultat volitev v št. Vidu. SKARUCNA. Ob veliki udeležbi se ja vršil 6. t. m. v gostilni g. Jerneja Vodeta volilni shod, na katerem so govorili gg« kandidat Cerar, Stare, Faidiga in Dejzin-ger. Shod je otvoril g. Alojzij Kosec. Zbo-rovalci so obljubili, da pridejo S. t. m. brez izjeme vsi na volišče. ŠMARJE PRI JELŠAH. Sokol je slovesno proslavil 4. t. m. v Gradtovi gostilni češkoslovaški večer. Brat načelnik nam je predava! o vsesokolskih zletih v Pragi, o zgodovini in idejah Ljudevita Tvrša, sestra načelnica pa o čeških pisateljicah. Obema predavanjema so poslušalc-i sledili !z velikim zanimanjem. Dne 11. t. m. priredimo primorski večer. Upamo, da bo predavanje številno obiskano. — Dramski odsek pripravlja igra »Utopljenca«. PILŠTANJ. Sreski volilni kandidat g. Anton Zdolšek je imel 5. t. m. uspel shoi pri g. Jazbecu na Pilštanju. Le žal, da se je shod vršil na delavnik, ko je naš kmet tako prezaposlen s svojim delom. Shodu je predsedoval kmet Miha Jazbec. Zborovalci so z odobravanjem sledili izvajanjem gosp. kandidata. Kmetje so gosp. kandidatu odkrili svoje težnje in zahteve in obljubili, da pojdejo kakor apostoli med svoje sosede in pripeljejo 8 .novembra čim več volilcev s seboj. Korotan kliče: Vsi na volišče! Kdor ne gre volit, škoduje sebi, svojcem in državi l Francosko letalo zašlo na nemško ozemlje Francosko vojaško letalo, ki so ga zaplenili Nemci, ker je moralo zasilno pristati na nemškem ozemlju Vsak ie sam svole sreče ttouač kuj železo, dokler le vroče! Dobe se v vseh podružnicah »Jutra« in v Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., Ljub-ljana, Sv. Petra cesta. Za marsifcoga se bo ohladilo, ko bodo naše srečke državne razredne loterije razprodane Velefilm monumental-nega obsega, napete vsebine in čarobnih prizorov! ČAR ZAPADA T ponedeljek velika premiera v Elitnem kinu Matici V glavnih vlogah najboljši nemški umetniki Arnold Korff Marion Lessing Theo Shall GOSPODARSTVO Nova ureditev trgovine s pšenico Kmetovalci dobijo pšenico za 70 Din pri stotu ceneje kakor mlini govino S p: kmetovalcev v pasivnih krajih, ki sami ne pridelajo dovolj pšenice Po tem navodilu finančnega ministrstva lahko kmetje odslej kupujejo pšenico po stari nizki ceni, dočim velja višja cena le za trgovske mline in mestno prebivalstvo. Na podlagi novih navodil finančnega ministrstva je Privilegirana družba za izvoz deželnih pridelkov izdala podrobna pojasnila, iz katerih je razvidno, da bodo kmetovalci odslej lahko kupovali pšenico po cenah, ki veljajo za odkup pšenice pri proizvajalcih s pribitkom stroškov in bo pšenica za kmetovalce v novembru za 70 Din cenejša, kakor pšenica za trgovske mline. Pojasnilo Privilegirane izvozne družbe se glasi: l.)Žitnj trgovci in kmetijske zadruge, ki želijo prodajati pšenico kmetom, privatnikom in trgovskim mlinom svojega kraja, se morajo prijaviti pri omenjeni družbi ter pri tem predložiti uradno overovljen preois protokolacije svoie tvrdke. 2.) Privilegirana izvozna družba bo izdala prijavljenim trsiovceni tn zadrugam pismeno dovoljenje, da lahko kupujejo pšenico bodisi od družbe, bodisi od žitnih trgovcev in zadrug po predhodni odobritvi družbe ter po ceni, ki je določena od ministrstva za trgovino in industrijo z dodatkom 5 Dm trgovsko - zadružne nagrade. 3.) Pri Privilegirani izvozni družbi se obremenijo pooblaščeni trgovci in zadruge ob priliki nakupa pšenice za predpisano razliko v ceni. ki znaša za mesec november 70 Din za 100 kg. za poznejše mesece pa za razliko. ki je že predpisana za trgovske mline. zgoraj omenjena razlika, nadalje voznina ter stroški za prevoz do kraja prodaje. Po isti cen; bodo prodajali pšenico tudi trgovskim mlinom, toda po predhodnem dovoljenju Privilegirane izvozne družbe in pod pogojem, da mlin plača družbi razliko 70 Din za 100 kilogramov za mesec novemb., za poznejše mesece pa kolikor je predpisano za trgovske mline. Kmetom se bo prodajala pšenica za domačo potrebo po ceni brez razlike 70 Din /a november. 5.) Trgovci im zadruge morajo vsakih 15 dni poslatj Privilegirani izvozni družbi spisek prodanih količin pšenice mestnemu prebivalstvu in nakazali razliko od 70 Din za 100 kg za mesec november, ki se v poznejših mesecih poveča. Za količine, prodane kmetom, se razlika, za katero je trgovec obremenjen pri družbi, odbije; zato mora trgovec družbi poslati spisek kmetom prodanih količin. Ta spisek mora potrditi finančna kontrola na osnovi potrdil, ki jih izdajo občine. 6.) Količine pšenice, kij so se nahajale na potu ali v prodajalnicah trgovcev in zadrug ob priliki objave omenjenega navodila oddelka za davke, bodisi da so bile popisane ali ne, je treba takoj prijaviti Privilegirani izvozni družb] zaradi obračunanja razlike. Trgovci, oziroma zadruge morajo potrdila, izdana od občin kmetovalcem za nakup pšenice, poslati Privilegirani družbi, čim je izčrpana v vsakem potrdilu določena količina, in sicer zaradi kontrole izdanih količin. Ta potrdila morajo biti overovljena od strani pristojnega oddelka finančne kontrole. zakonskih predpisih. Prokuristom in pooblaščencem pripada po 10 letih službovanja dvojna predpisana odpravnina. Ako je službeni odnošaj prenehal veljati zaradi smrti islužbodajalca se odpravnina zmanjša za polovico. Službojemalec. ki sam odpove službo in ki brez važnega razlosa opusti službo ali pa je po lastnj krivdi odpuščen, nima pravi ce do odpravnine V primeru likvidacije podjetja odpade obveznost plačila odpravnin v celoti ali deloma, ako se ekonomski položaj službodajalca tako poslabša. da mi, je dejansko nemogoče izvršit- svojo obvezo v celoti ali deloma. Dolžnost izplačila odpravnin se zniža na polovico, če je delodajalec zaradi splošne gospodarske krize pri-moran izvršiti redukcijo znatneua dela pomožnega ot^obja in če mu je brez škode za nadaljnji obstoj podjetja nemogoče plačati odpravnine v celoti. VINOGRADNIKI! Iz obupnega položaja, v katerega ste zašli, ker vina niti za najnižje cene ne morete spraviti v denar, se rešite lahko samo z izdatno pomočjo države. To pomoč pa boste mogli z uspehom zahtevati le, ako boste danes tudi vi dali državi, kar od vas zahteva: vaše zaupanje, vaš glas pri volitvah. Zato pojdite, ako še niste izvršili svoje volilne dolžnosti, takoj na volišče! Popeljite seboj tudi sosede in znance, ki morda še niso volili. Kdor ostane danes doma, ko ga država kliče na volišče, ta potem ne bo imel pravice se pritoževati, da država premalo stori zanj! Odredbe za pomožno osobje v novem obrtnem zakonu Določbe glede učne dobe, pomočniškega in mojstrskega izpita, odpovednih rokov, dopustov in odpravnin glavje v zakonu je posvečeno strokvonim nadaljevalnim šolam. Pomočniki Zahteve našega obrtništva in trgovstva glede usposobljenosti za samostojno izvrševanje obrti so v novem obrtnem zakonu v znatni merj upoštevane. Za učence je v zakonu predpisana minimalna starostna doba 14 let in kot predizobrazba najmanj osnovna šola. Telesna sposobnost se mora pri sklepanju pogodbe dokazati z zdravniškim izpri-cevalom, k j ga izda pristojni šolski zdravnik brezplačno in brez plačila takse Za izbiro stroke bodo morali dajati državni zavodi za pospeševanje industrije in obrti v posameznih banovinah obvezno svoja mišljenja. o čemer bo trgovinski minister izdal še podrobna navodila. Splošna upravna oblast lahko lastniku obrata odvzame pravico držati učence, če zanemarja svoje obveznosti glede dajanja hrane, obleke in stanovanja, ako ne dopusti ali ne skrbi za to, da učenec redno poseča nadaljevalno šolo, če se pri pomočniškem izpitu izkaže, da nj v dovoljni meri skrbel za izobrazbo učenca, nadalje onemu lastniku obrata, ki nima predpisno urejene delavnice ali poslovalnice, in sicer za določen ali nedoločen čas. Minister za trgovino in industrijo lahko v sporazumu z ministrom za socialno politiko in po zaslišanju trgovskih, industrijskih, obrtnih in delavskih zbornic predpiše, koliko učenrev sme imeti liastnik obrata v primeri s številom pomočnikov. in sicer za vsako jx>samezno stroko posebej. Taka uredba se lahko izda za vso državo ali za posamezne banovine ali pa samo za posamezne kraje in posamezne stroke. Pismena učna pogodba se ima skleniti najkasneje 8 dn.i po sprejemu učenca, in sicer pri pristojnem udniženju (gremiju, zadrugi) ali pa pri občini. Učna doba ne sme biti krajša od 2 let in ne daljša od 4 let (naše obrtništvo je zahtevalo 3—4-letno učno dobo). Podrobno bo trajanje učne dobe določil minister za trgovino in industrijo s posebno uredbo. Učencu pripada po končani enoletni učni dobi odškodnina za delo Minimalno tarifo za tako odškodnino bo minister za trgovino in industrijo predpisal v sporazumu z ministrom za socialno oolitiko in po zaslišanju gospodarskih in delavskih zbornic. Lastnik obrata je dolžan skrbeti za to, da se učenec izuči v stroki. On ne sme kratiti učencu možnosti itn časa za učenje in ga ne sme uporabljati za posle, ki niso v sveži s dotično stroko. Skrbeti mora tudi za učenčevo zdravje, obnašanje in strokovno napredovanje ter o tem obveščati starše polletno. Ako je učenec obvezan posečati strokovno nadaljevalno šolo. potem je slnžbodajalec dolžan ga vpisati v to šolo in skrbeti za to, da učenec redno obiskuje šolo. Za učence v obrtnih odnosno rokodelskih strokah vsebuje zakon posebne predpise. Čim učenec dovrši učno dobo, ga mora lastnik obrata odnosno udružeraje pozvati k pomočniškemu izpitu, ki je javen in se polaga pred izpitno komisijo dotične' stroke. Zakon vsebuje tudi podrobne določbe erlede sestavljanja komisij za oomočniške izpite in glede delovanja teh komisij. Pristojno udru-ženie (zadruga) izda učencu, ki je položil iznit pomočniško iznriferalo. Posebno po- Obrtnim in trgovskim pomočnikom izdajajo občine ali pristojna prisilna udruženja kn jižice o zaposlen ju, kjer se vpisuje čas zaposlenja. Pomočniki, ki so položili pomočniški izpit in so s svojo knjižico dokazali, da so bili zaposleni kot pomočniki najmanj 3 leta v dotični obrtni stroki odnosno oni. ki dokažejo, da so z uspehom končali stro kovne šole. ki nadomestijo predpisan čas zaposlenja. lahko polagajo mojstrski izpit pred posebno izpitno komisijo, ki jo postavlja ban pri zbornicah, pri okrožnih odborih obrtnih udruženj '"n pri strokovnih šolah. Na mojstrskem izpitu mora kandidat dokazati teoretsko in praktično sposobnost za samostojno izvrševamje dotične obrti, za izdelovanje predmetov dotične stroke, za sestavljanje proračuna za posamezna dela in za vodenje trgovskih računov in knjig. Izpit se lahko ponavlja v roku, ki ga določi komisija; ta rok pa ne sme biti krajši od 3 mesecev. Kandidat, ki položi izpit, dobi od zbornice odnosno od udruženja izpričevalo o položenem mojstrskem izpitu za dotično stroko, in sicer v obliki diplome na posebnem obrazcu. Višje pomožno osobje. Posebne določbe vsebuje zakon za trgovsko in ostalo višje pomožno osobje, in sicer za pomožno osobje, ki je zaposleno v trgovinah itn pisarnah in v ostalih višjih obratih, ki spadajo pod predpise tega zakona. Ta oddelek vsebuje tudi določbe glede dopustov. Ako službojemalec služi pri istem podjetju najmanj 6 mesecev, ima pravico do lOdnevnega nepretrganega dopusta v vsakem letu; po petih letih službe ima pravico do 14dnevnega dopusta, po 10. letih službe do tritedenskega, po 15. letih službe do štiritedenskega in po 251etni službi do pettedenskega vsakoletnega dopusta. Službojemalcu pripada za čas dopusta redna plača. Ta oddelek vsebuje tudi važne določbe glede službenih odpovedi. Ako ni drugače določeno in če niso krajevni običaji glede službenih odpovedi ugodnejši za služboje-malca. morejo službojemalci in službodajal-cj službeni odnošaj razdreti le na konec vsakega koledarskega četrtletja s predhodno Šesttedensko odpovedjo. Po petletnem službovanju znaša odpovedni rok 3 mesece, po ISletnem službovanju 4 mesece in po 20-letnem službovanju 5 mesecev. Ako je službeni odnošaj dogovorjen samo za čas prehodne T>otrebe, ga lahko obe strani razrešita vsak čas z odpovednim rokom 7 dmd. Ako je službeni odnošaj trajal nepretrgoma najmanj 10 let. tedaj pripada nameščencem, ki vršijo višje trgovske alj višje tehnične posle v primeru pristanka službenega odnošaja. odpravnina Ta odpravnina znaša po 10 letih službenega odnošaja 4 mesečne plače, po 15 letih 6 mesečnih plač. po 20 letih 9 mesečnih plač in po 25 letih 12 mesečnih plač, ki jih je nameščenec prejemal v zadnjem mesecu pred odpovedjo. Do te odpravnine nima pravice službojemalec. ki ima pravico na pokojnino po obstoječih Kmetovalci! Ako hočete, da se bo obrestna mera znižata na znosno višino; ako hočete, da boste lahko prodajati svoje pridelke za ceno, U vam bo omogočila pošteno življenje. ako hočete, da vam bo država lahko pomagala v stiski in nesreči, potem pojdite danes vsi volit! Glasovali ne boste s tem za nobeno stranko; glasovali boste le za red in mir ter za pametno gospodarstvo v državi! = Obvezno socialno zavarovanje obrtnikov in trgovcev. V novem obrtnem zakonu ie med drugim rešeno tudi vprašanje zavarovanja obrtnikov in trgovcev za primer bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče. Kakor znano, se je v zadnjih letiih med iugoslovenskim obrtništvom :n trgovstvom razvila prav živahna akcija, da se uvede slično kakor za delavce in nameščence tudi za samostojne trgovce in obrtnike obvezno socialno zavarovanje, ki je s sedanjim zakonom izvedeno. Za obrtnike predpisuje zakon obvezno zavarovanje tako za primer bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče. Pri trgovcih pa je obveznost tega zavarovanja odvisna od pravomočnega sklepa vsakega posameznega trgovskega udruženja ,gremija). Ako udružen>e odnosno gremij sklene, da se uvede obvezno zavarovanje, potem so vsi člani udruženja prisiljeni, da se zavarujejo. = Hranilne vloge pri Poštni hranilnici se zopet normalno dvigajo. Za presojo položaja na našem denarnem trgu je značilen najnovejši izkaz naše Poštne hranilnice za mesec oktober. Dočim je v prvem polletju tekočega leta znašal vsakomesečnj prirastek hranilnih vlog na knjižice pri tem zavodu okrog 10 milijonov Din, je ta prirastek v septembru. ko so nastopile znane nerednosti v plačilnem prometu, padel na 2.3 milijona Din. V preteklem mesecu pa se ie prirastek hranilnih vlog že zopet približal običajnemu prirastku, ki je bil zabeležen v prvem polletju. Hranilne vloge na knjižice so se namreč ta mesec povečale za 8.2 milijona Din in so dosegle že vsoto 306.7 milijona Din. Nadalje je značilno, da so vloge Poštne hranilnice na čekovnih računih ostale navzlic neomejenim izplačilom na višini prejšnjega meseca. Ob koncu oktobra so namreč znašale 700.8 milijona Din nasproti 702.9 milijona Din ob koncu septembra. Ti podatki nam kažejo, da se naš izplačilni promet zopet vrača v povsem normalne razmere. Število čekovnih računov se je ponovno pomnožilo za 119 in je imela Poštna hranilnica ob koncu preteklega meseca že 20.157 čekovnih računov. = Vnovčenje našega letošnjega pšenične-ga pridelka. Prve mesece po končani letini so vladale pri nas precejšnje težkoče glede odkupa letošnjega pšeničnega pridelka, ker so producenti hoteli na mah vnovčiti vse razpoložljive presežke v pšenici. Privilegirana izvozna družba je kupovala ponudene količine pšenice, kolikor so ji to dovoljevale možnosti za vskladiščenje. Zadnje čase pa se je ta naval precej pomiril. Privilegirana izvozna družba je doslej pokupila nič manj kakor 71.000 vagonov pšenice in je pretežni del prevzetega blaga tudi že plačala. Po obvestilu, ki ga ie dala Privilegirana izvozna družba, je doslej plačana vsa pšenica, kj jo je družba prevzela od producentov, trgovcev in zadrug do konca meseca septembra. Izplačila se sedaj vršijo že skoro povsem normalno. Situacija pa se dnevno zboljšuje, ker je tudj na sosednjih inozemskih tržiščih nastopila v zvezi s hoso na ameriških tržiščih čvrstejša tendenca in se je izvozna cena za našo pšenico zaradi tega povečala na 110 do 120 Din. V žitni fond, ki služi predvsem za kritje izgube pri izvozu, se steka dnevno iz razlik, ki jih plačujejo trgovski mlini za kupljeno pšenico, okrog 3 milijone dinarjev. = Zaposlenost v Jugoslaviji. Iz najnovejše številke »Radničke zaštite«, glasila Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu posnemamo, da je bilo letos v avgustu pri okrožnih uradih in privatnodru-štvenih blagajnah vsega 648.706 članov nasproti 638.353 v juliju in 639.091 v juniju. Zadnja leta se je v poletnih mesecih gibalo število skupnega članstva takole: 1931. 1930. 1929. 1928. junij 639.091 654.948 626.801 582.732 julij 638.353 647.752 623.126 576.464 avgust 648.706 651.486 635.132 594.457 Kakor je h gornjih Številk razvidno, se število vsega zavarovanega članstva v naši državi letos ni znatneje zmanjšalo; v avgustu je znašal ves primanjkljaj nasproti lanskemu avgustu 2780 ali 0.4°/». (V dravski banovini je ta primanjkljaj članstva znatno večji in je v avgustu znašal skoro 4°/e). Seveda je težko presoditi, koliko je razmeroma visoko število zavarovanega članstva posledica dobre zaposlenosti in koliko le posledica intenzivnejšega in strožjega izvajanja zakonskih predpisov glede zavarovanja. = Angleška trgovska morala. Kakor znano je^ bil pred meseci predsednik največje angleške paroplovne družbe Royal Mail lord Klysant obsojen na eno leto zapora, ker je vedel, da je borzni prospekt družbe vsebo val napačne podatke, za katere nosj odgovornost. Rekurs lorda Klyysanta je bil te dni zavrnjen in je vrhovno sodišče potrdilo obsodbo. Iz komentarjev k potrditvi obsodbe je razvidno, da angleška sodišča pod nobenim pogojem niso pripravljena dopustiti, da bi nastali dvomi o trgovski morali londonske City in da hočejo nadalje nastopati z vso strogostjo proti vsakemu prestopku. = Prodaja lesa. Dne 18. t. m. se bo vršila pn direkciji šum v Ljubljani licitacija glede prodaje lesa. = Dobave. Direkcija državnega rudnika . elenje sprejema do 16. t. m. ponudbe a]e de dobave 4 komadov ležainih blazin, 8 m verig in 100 kg masti za jeklene vrvi. do 18. t. m. pa glede dobave 20.000 kg pšenič-ne moke. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 19. t. m. ponudbe ^lede dobave 500 kg bencina. Direkcija držav nesra rudnika Kreka sprejema do 26. t. n.. ponudbe giede dobave 1000 kg tovotne masti, 30 komadov cevi za kotle in 700 kg vijakov z maticami. Vršiti se bosta naslednji orertni licitaciji: 28. t m. pri ekonomskem oddelku uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave 2.500.000 komadov vreč od jute; 30. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kovinskega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). Dne 25. t. m. se bo vršila pri upravi dravske delavnice v Ljubljani licitacija glede dobave vijakov z maticami, vijakov za les. žebljev in verig, 26. t. m. glede dobave usnjatih okovov, držajev in kleja 30. t. m. pa glede dobave cevi. zakovic, podložnic, zatikalnic, kovaškega oglja itd. (Oglas je na vpogled v Zbornici sa TOI, pogoji pa pri omenjeni upravi). Položaj na naših borzah Na ljubljanski borzi je bil devizni promet pretekli teden manjši; znašal je le 12.1 milijona Din nasproti 15.4, 15.1 12.5 in 23.2 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Tečaji deviz se v teku tedna niso bistveno iz-premenili. Deviza Curih uotira nespremenjeno, deviza New York pa je po zadnji okrepitvi zopet nekoliko popustila. Med efekti je prišlo do prometa le v Vojni škodi po 285 Na zagrebškem efektnem tržišču Je bilo gibanje tečajev državnih papirjev ves teden zelo mirno Vojna škoda je v teku tedna nekoliko popustila, potem pa se je zopet okrepila na staro višino in se je včeraj trgovala po 275. Tudi tečaji dolarskih papirjev so ostali skoro neizpremenjeni. 7% Blairovo posojilo se je trgovalo po 58—61, 7% Seligmanovo posojilo Drž. hipotekarne banke pa po 62.50. Promet je bil še v investicijskem posojilu po 64—70 :n v beglu-ških obveznicah po 42.50—43.50. Cnrih. Beograd 9.05. Pariz 20.1175. London 19.45 NewVork 511.75. Brusni 71.45. Milan 26.4250. Madrid 45.—, Amsterdam 206,80. Berlin 121.05. Stockholm 111.50. Oslo 100.50. Kobenhavn 111.—, Sofija 3.71. Praga 15.16, Varšava 58.—, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05. Blagovna tržišča ŽITO -4- Novosadska blagovna borza (7. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet 6 vagonov Oves: sremski. slavonski 130—132.50. Ječmen: baški. sremski. 63/64 kg 120—125. Koruza: baška stara 100—102.50: baška, sremska nova za dec.-jan. 67.50—72.50; za marc-maj 84—86; gornjebaška stara 95 do 97.50; južnobanatska stara 90—92.50; sremska stara, okolica Indjija 100—102.50; okolica Šid 102—104: baška sušena 83—84; sremska sušena 83—85; banaška sušena 73 do 80. Moka: baška in banatska postaja »Og« in Ogg« 360—380; 52« 340—360-305—315: »6« 255—265; >7< 190—200; >8< 122.50—127.50 + Budimpeštanska terminska borza (7. t. m.). Tendenca slabša, promet srednji: Pšenica: za december 10.95—10.97, za marc 12 do 12.02 :rž: za dec. 12.35, za marc 13.33 do 13.35; koruza: za maj 13.79—13.80. NE IDITE MIMO SREČE! KATEREGA MESECA STE ROJENI? Ja.nuar Februar Marec April Maj Junij St. 99851 do 882 » 45301 do 350 » 13601 do 651 » 99651 do 665 » 22551 do 600 » 4201 do 2M Jfuflj Avgust September Oktober November December Bt. 13682 do 46 > 89888 99665 do 700 » 4236 do 50 » 68551 do 600 » 39001 do n Zahtevajte Številko srečke razredne loterij« r mesecu, ▼ katerem ste »e rodtH. Ta številka se dobi pri nori GLAVNI KOLEKTURI „HERMES" D. D., ZAGREB Je.lači6ev trg 7 — Pod Zidom 8. 138S7 Srečko naročite z navadno dopisnioo ali po telefonu St. 32-85. Celjska okoliška občina v bodočem letu Celje, 7. novembra Sinoči se je vršila na Bregu proračunska seja celjskega okoliškega občinskega sveta za leto 1932. Proračun se ne bo zvišal, ker se ne sme preobdavčiti davkopla oevalcev. Največ izdatkov je bilo predvidenih za šolstvo m prosveto, dasi so bi li predvideni izdatki za celjsko okoliško šolo znižani za 8 odst. Za šolo na Svetini, ki bo renovirana in povečana, so bili PrwJ-videni nekoliko višji izdatki. Zvišane tudrt niso bile občinske doklade in naklade Od zgradarine se ne bo pobirala občinska na-ki <3-d si Občinski proračun izkazuje naslednic postavke: Dohodki: obresti od vlog 10.000 Din, pristojbine, občinske takse, izvoz fekalij, ogled mesa, klavne živine in mrličev 21.300 Din, javne naprave, globe, prispevki za vzdrževanje cest in oddajo električnega toka 25.500 Din, razni dohodki, pokopališče in hišne table 20.490 Dm. Izdatki: gospodarstvo in občinska uprava 204.230 Din, glavnica (glede policije) še ni ničesar definitivnega določenega), javna razsvetljava, tabla za regulacijo voženj, dimnikarstvo, mondurni pavšal, gasilno društvo in gasilno orodje, 49.050 Dim. Javna dela, vzdrževanje cest. Kapucinski most, gradnja novih mostov, vzdrževanje mostov, plača cestarjem, gradnja novih cest. cestne table, Tujsko-prometmo društvo, Tujsko-prometrna zveza, regulacijski načrt 185.700 Din. za vzdrževanje oest »e je vnesel znesek, pod pogojem, da občina ne bo uvedla kuluka. Zdravstvo: občinske babice, konjač, mrliški oglednik, pokopališče, izoliran je in razkuževanje, cepivo, proti tuberkulozna liga, Zdravstveni dom, ogled mesa, razni bolniški stroški okoliških ubožcev, odvoz fekalij, gradbeni fond za v vojni padle okoličane (kapelica) 68.400 Din. Ostali stroski: Volitve, nabori, vojaški razporedi, nagrade za izredna dela. pobiranje občinskih davSčin podpore siromašnim vojnim obveznikom 13.900 Din. socijalno skrbstvo, podpore prispevek ubožmemu skladu, nedoletnim, revnim otrokom v Gaberju, dijaški kuhinji, krajevni zaščiti dece in mladine in Šolski kuhinji 302.550 Din. Šolstvo in pro-sveta: šolske potrebščine, šola na Svetini, otroški vrtec, Glasbena Matica. Kmetijsko nadaljevalno šolstvo, obrtno nadaljevalno šolstvo, orglar&ka šola, trgovska nadaljevalna šoku podporno društvo realne gimnazije, stanarine učiteljem, nagrade ve-roučiteljem, trgovski kolegij in gospodinjski tečaji 825.296 Din. Tukaj je vštet tudi znesek 10.000 Din za ustanovitev Dečjega doma v Celju. Kmetijstvo: prispevek občinskemu kmetijskemu skladu in živinski potni listi 16.000 Din. Na bansko upravo bo vložena prošnja za dodelitev drugega veterinarja Izredni izdatki: kidanje sne- ga, nepredvidene potrebe in vremenske nezgode, stanovanjska akcija m podpora blagajniku 45.000 Din. Skupaj: 1,656.325 Dm. Za deško zavetišče v mestu bo naprošena tudi Delavska zbornica za prispevek. Okoliški občinski svet je pristal na ustanovitev Dečjega doma pod pogoji, ki jdh je sprejel že mestni občinski svet V ta namen votira okoliški občinski svet znesek 10.000 Din. Pobirale se bodo naslednje doklade na državne neposredne davke: od predpiaa, od vina, mosta, piva, sadjevca, špirituos, buteljk in šampanjca, dalje od govedi, prašičev in uvoženega mesa ter davek na vozila v skupnem znesku 1,005.863 Din. Proračun je bil soglasno sprejet Po vštetem prihranku iz preteklega leta 350.000 Dm ostane še primanjkljaj 186.138 Din, ki sa bo kril iz prebitka v bodočem proračunu. Če ne bo kritja za nadaljnji primanjkljaj, bo občina najela potrebno kratkoročno posojilo. V odbor za zgraditev spominske kapelice vojnim žrtvam na okoliškem pokopališču so bili izvoljeni: gg. Strenčan, Ku-kovec, Wltavsky, Svetličič, Nerad in Hrastnik. V kura/torij Dečjega doma so bili izvoljeni: gg. župan Mihelčič, podžupan Kukovec im obe. sv. Hrastnik. Slovenskim trgovcem! Danes 8. t m. bodo volitve v narodno skupščino. Vsi pričakujemo, da bo osredotočeno delo bodočega parlamenta, zlasti sedaj v času hude gospodarske krize, v gospodarstvu in da bo to delo prineslo novi gospodarski, socialni in kulturni podvig. Volitve bodo na breistrankarski podlagi in manifestirala se bo jugoslovenska ideja. Težnja po redu. miru. zaslužku in okrepitvi države bo pri teh volitvah vodilna. V času, ko se bori naše gospodarstvo s težkočami, ki jih je prinesla svetovna gospodarska kriza, pa tudi z drugimi težkočami, je zainteresirano na volitvah tudi trgovstvo. Mi stopamo v volitve z željo, da bi ob smo-treni gospodarski politiki bodočega parlamenta dobil narod v krepki in ugledni Jugoslaviji one eksistenčne pogoje, ki so podlaga narodnemu blagostanju m vsestranskemu napredku. Zato je naša državljanska dolinost, da pri volitvah solidarno poudarimo potreba pa narodnem edinstvu. slogi, miru ki gospodarskem procvitu. predvsem pa podprite kandidate iz gospodarskih vrst Zveza trgovskih gremijev pojiva Bane trgovskih gremijalnih organizacij, da sa v trenutku, ko je potrebno nokazati narodna za-vest. ko se ustvarja nova ustavna doba. U se mora izražati r *e!idamem in konstruktivnem gospodarskem delovanju, pokažeja dsciplinirani in solidarni in se s polnoštevilno udeležbe pri volitvah oddolže svoji državljanski dolžnosti. Predsedstvo Zveze trgovskih gremijev ra Slovenijo Delavci! Ako nočete, da bi pošast brezposelnosti zahtevala armado žrtev tudi pri nas, ako hočete, da boste polno zaposleni in da se vam bo omogočBo človeka dostojno življenje, ?otem pojdite danes vsi vofit! KRALJESTVO MODE Kratke Kratike jopice igrajo izredno važno vlogo v zimski modi. Njihova posebnost leži predvsem v tem, da so se uveljavile na vseh modnih poljih ter vedno in povsodi elegantno in dekorativno učinkujejo. Rasen tega najbolj ustrezajo letošnjim modnim stremljenjem po stilsizaciji m imajo povsem mladosten videz, kar odločilno vpliva na moderno ženo. Že več mesecev sc namreč govori o »bi-dermajerju« kot o novem modnem stilu. Seveda ima ta slog mnogo pripadnic, pa tudi mnogo nasprotnic, ki odločno ugovarjajo tej modni smeri, češ da pomeni nevarnost za »stvarno« modo, ki je edino pravilno, ker temelji v dnevnem Mvljenju. Ker -e pa moda nikdar nn ozirala na take pomisleke in je že večkrat uspešno pomaknila v ospredje slog, ki nikakor ni soglašal z duhom časa, se ne smemo ču-diti. da se letos novi »bider-majer« enako uveljavlja, kakor lani em-pirni silog. Vendar dočim smo lani imelt le empirne večerne obleke, vidimo letos na vseh modnih poljih vpliv kongresne Hobe. ki se kaže kakor v liniji tudi v posameznostih. Kratke jopice pa so značilni zastopniki nove bidermajerske mode, ki ustvarjajo v K i \y /4i rzneni 1 v v* plasci: pristni snurmel „ hišam „ fohlen L t i ter vsa modna krzna za ovratnike in obšive v veliki izberi in solidnih cenah. L. ROT Ljntiljana. Mestni trg M 9 jopice zvezi z novimi klobuki povsem spremenjeno modno sliko. Kako uiporabna je ideja malih jopic, ki so si na cela črti osvojilo modo, vidimo na naši sliki. Že jutranja oprema se poslužuje teh komadov, kajti v pyjami ali k nočni ob leki nosimo jopico iz istega materijala, a drugače barvasto. Tak komad ima široke reverje, zvončaste rokave in je v sredi zavezan s pentljo (zadnja skica). Tudi preko domače pvjame nosimo jopico iz učinkovitega materijala, ki jo najraje ukrojeno v ob'"kri '-azaka. V to svr-ho so posebno prikladni lepi brokati (prva skica). Tudi promenadna moda stoji letos v znamenju kratkih jopic in komadi iz tankega krzna z dolgodlakim kožuhovinastim ovratnikom so posebno lepi (druga skica zgoraj). Zlasti športna moda se rada poslužuje male jopice. Prva skica spodaj predstavlja tak model z zavezanim krznenim ovratnikom in zanimivimi krznenimi »baloni« na komolcih. Popoldanske jopice so posebno praktične, ker lahko nosimo jopico iz istega m a-terijala preko večerne obleke in si s tem ustvarimo lep popoldanski model za obi- Čarobno zoževalno zrcalo sfee in gledališče. Taka jopica deluje najbolj po svojih nenavadnih rokavih (zadnja skica zgoraj). Večerne jopice so popolnoma izpodrinile večerne plašče, ker so bolj učinkovite io bolj — poceni. Na naši predzadnji sliki skicirana jopica ima ovratnik in del hrbta iz imitiranega hermelina, rokavi pa so v pravem bidermajerskem slogu okrašeni z voJančki. Okrogli krzneni ovratniki so učinkoviti in tudi praktični, ker jih lahko nosimo preko vsake obleke ali kostima. Razen tega so fcudi jako aktuehu, ker se izvrstno skladajo s sedanjo stol igrano modno sliko. Za take komade pride seveda le dolgodlako krzno v poštev V tem slučaju se bomo najraje odločili za kunčje krzno, ki ima jako lep blesk in je tudi poceni. Široka svilena pentlja spenja tak ovratnik in še poveča njegovo učinkovitost. Originalne francoske pastilje VALDA proti nahodu, kašljn in katarju Prodajajo vse lekarne in drogerije. 356 Radio ki naj si ga nabavi vsaka obilna dama, da se bo sama sebi dopadla. Izvleče V «7 n»M»Pramov Nedelja 8. novembra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Predavanje o kulturnem filmu. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12.05: Predavanje prof. dr. Vebra. — Napoved časa, dnevne vesti in plošče. — 15.15: Dekliška ura. — 15.15: Koncert citraškega terceta »Vesna«. — Koncert guslarja Barjaktaro-viča. -- 15.45: Koncert salonskega kvinteta. — 17.30: Igra »Pijanec«. — 20: Samospevi ge. Pavle Lovšetove. — 20.45: Val-čkova ura. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet — 23: Plošče. Potek in rezultati volitev se bodo razglašali s postaje ob 9.00, 10.25, 11.80, 18.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 20.00, 21.00, 22.00, 28.00 in 24.00. Ponedeljek 9. novembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert salonskega kvinteta. — 18.30: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa. — 19: Ceščina. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Prenos celjskega pestrega večera iz Celja. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Koncert radio-orke-stra. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Koncert orkestra. — 21: Operetni večer. — 22: Poročila. — 22.20: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Violinski in klavirski koncert. — 22: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17.55: Plošče. — 19: Kabaretni program iz Brna. — 19.45: češke pesmi. — 20.05: Godba na saksofon. — 22.20: Prenos iz Brna. — 21: Koncert iz Moravske Ostrave. — 22.20: Plošče. — BRNO 19.05: Kabaretni program. — 20.20: Poljuden koncert orkestra. — 21: Koncert iz Mor. Ostrave. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Ope- MILIJONI ŽE VEC KOT 30 LET po spodaj navedenem navodilu za uporabo LEVJE FRANCOSKO ŽUA1JE in blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek! Pri revmi, protinu, tshiasu natnte boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino tn grgrajte! — Pri glavoboln, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo m vse telo m vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja Pri izpadanju las m prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno te v tu naslikani tal plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE in zavrnite odločno vsak nadomestek! LEVJE FRANCOSKO 2GANJE dobite ▼ vsaki drogeriji. lekarni m boljši trgovini po Din 10, 26, 52. Varajte se pred po tvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL • DROžDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 78—52. reta »Gejša«. — 22.45: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Koncert kvarteta in solistov. — 20.15: Stara in novejša plesna glasba. — 22.15: Prenos ciganske godbe iz Budimpešte. — BERLIN 19.10: Orkestralen koncert. — 20.30: Sluhoigra. — 22.30: Plesna glasba. — KONIGSBERG 16.45: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Sonata za čelo in klavir. — 20: Lokalen nemški program. — 21.15: Godba na pihala. — MtlHLACKER 17.05: Koncert orkestra in solistov. — 20: Koncert frankfurtskega orkestralnega društva. — 21.45: Recitacije. — BUDIMPEŠTA 17.15: Orkestralen koncert. — 20.25: Madžarske pesmi. — 21.45: Koncert solistov. — 22.15: Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Prenos koncerta iz filharmonične akademije. — 19.50: Plošče. — 21: Koncert lahke glasbe. Torek 10. novembra LJUBLJANA 11.30: šolska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Narodne pesmi s spremlje-vanjem na citre. — 18.30: Plošče. — 19: Nemščina. — 19.30: Etika in sociologija evangelijev. — 20: Radio tehnika. — 20.30: Ruski večer. — 21.30: Jazz. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11: Koncert radio-orkestra. — 12.05: Plošče. — 16: Popoldanski koncert — 20.30: Koncert operetne glasbe. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert komorne glasbe. — 21.30: Operetni večer. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 17.45: Plošče. — 18.25: Arije. — 19.20: Prenos iz Brna. — 19.55: Violinski koncert. — 20.25: Pevski koncert — 21 : Orkester — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 17.35: Glasba za mladino. — 19.20: Pevski koncert. — 19.55: Dramski večer. — 20.55: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Simfoničen koncert. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 22.10: Prenos s konservatorija. — 23: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Lahka godba orkestra. — 19.35: Zborovski koncert. — 20.50: Koncert vojaške godbe. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 19.35: Plesni večer. — 21.15: Koncert kvarteta. — K5-NIGSBERG 16.45: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Spevoigra. — 21.30: Istorija. — MtlHLACKER 17.05: Orkestralen koncert. — 19.45: Dunajske pesmi. — 20.30: Nova poljudna angleška glasba. — 21.45: Pregled po svetu. — BUDIMPEŠTA 17.25: Popoldanski koncert. — 19: Zabaven glasbeni program. — 20: Arije in pesmi. — 21.45: Koncert lahke glasbe. — 23: Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Mešan glasbeni program. Križaljka „Goslač" Vodoravno: 2. Nota italijanske skale, 3. Misel na uresničenje želje, 4. Kratica za glasbeno delo, 5. Glas, ki se vrne, 7. Zel® važen del godalnega glasbila, 9. Svetopisemska oseba, 10. Začimba, 11. Nekaj kar mora imeti goslač zelo izdelano, 14. Medmet, 15. Zvišan ton, 17. Reka v Avstriji, 18. Osebni zaimek, 19. Kavelj, 20. Kratica za glasbeno figuro, po kateri nosi ime jn»-menita Tartinijeva skladba, 21. Nota italijanske skale. Prijateljem ruskega jezika! Knjigarna Učiteljske tiskarne si je nabavila ruske knjige in bo imela v kratkem času na razpolago veliko izbiro. Zahtevajte seznam. — Za naročila se priporoča KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE reg. z. z o. z., Ljubljana 13829 Navpično: 1. Prišitek v obleki ali na obleki, 2. Slovenski goslač, 4. Medmet 6. Narodni ples, 8. Državna pristojbina, 10. Znameniti izdelovalec gosli, 11. Kraj, kjer spremeni cestar smer, 13. Znižan ton, 16* Kemični znak za kositer, 20. Časovna kratica. » Rešitev križaljke ,,Zlata jesen" Vodoravno: 2. prost, 6. brenta, 7. roptt-rica, 10. Pegaz, 11. nebo, 13. igo, 16. ga, 17. opereta, 20. udav, 23. kri, 24. lim, 25. metop, 27. politik, 31. Rembrandt, 33. so-natina, 34. ara, 35. velesejem, 36. čiloet. 40. vas, 41. čakalnica. Navpično: 1. poca^-zoritev, 2. proga, 3. repa, 4. str, 5. Taine, 6. breg, 8. cer, 9. Abel, 12. otirača, 14. gumb, 15. oder, 18. Pitija, 19. Amerika, 21. ata, 22. vonj. 23. klas, 26. p. d., 27. pol, 28. one, 29. Ines, 30. kam, 32. mala, 3&, sen, 37. ol, 38. snu, 39. ti. 2st: Provansa - Zdrava! Dragi moji kovčegi, hajdimo! Po* liovimo se skupno od Marseillea, od morja, od afriških slutenj... Kar hi* tro... sredi noči... Ko prihaja novi dan, je vse skupaj že Provansa... Ko jo režemo mimo Tarascona, mimo Daudekovih bajk in povesti, je gospod Tartarin že pokoncu ... Potem od da* leč zidov je ki stolpovje... Avig* non... Tu ostanimo ... * Tisti trenutek, ko zapuščam vlak, dežuje... Čisto droben dežek pa« da... A ne dolgo; ko sem na »Trgu t uro« (Plače de FHorloge) presta* ne... In prav je tako... V ta kraj, v to majhno mestece naj sije solnce, da se vidi vsa čistota, da se čuti poe* zija... Ta kraj, vse kar je okrog njega daleč, daleč se torej imenuje Provan* sa ... recimo, kakor pri nas Notranj* ska ali Pohorje .. Tu raste oljka in tu je bila domačija trubadurjev... Tu t tej Provansi je živci Petrarca. poet, in tu je zložil natanko 310 sonetov Lavri... Pisal jih je tudi tu v Avig* nonu na papeških dvorih, bil je sre* čen in nesrečen... Vraga, kdo bi si bil mislil, kje se srečava zares — brez sonetov... kje se prekriža stopinja s stopinjo.... Seveda so stoletja vmes, a nič ne de .. O Lavra, o Petrarka, o sonetni venci... K Avignonu ni mnogo imenitnosti, a ena sama odtehta nešteto drugih ... Palača papežev ... Kakor siva, mogoč« na in grozeča trdnjava stoji... Le malo visokih in ozkih oken ima in od stolpov je obdana... Tod so se na* selili papeži, prenesli sedež cerkve iz Rima v »babilonsko jetništvo« ... Da, tudi Rim, tudi Vatikan je trd* njava, a bleščeča in sijajna... Avig* non pa priča tudi o trdih in hudih časih, zakaj stene in obzidje niso za šalo, zaradi lepšega tako debela.. Tu so nastopali Klementi, Gregor in Ur* ban in Benedikt... Ta poslednji se je preko Španije vrnil v Rim ... V Avig» nonu so pa naredili iz papeških dvo* ran kasarno... Poet Petrarca, ki se je izprehajal po papeških vrtovih in bil nič kaj zadovljen v Avignonu, in se pritožuje tudi zastran morale, ki je vladala v tistih časih, in tudi o kana« lizaciji pravi, da »ni prima«... Saj, saj... če delaš sonete, mora dišati vse na okrog po pomarančah in jasminu, ne pa po Ljubljanici, ki še ni reguli* rana... Petrarka je bil že fin mož!... • Vodnik po teh sobanah, dvoranah, stopniščih in stolpih ima rdeče lice in žive bistre oči... Tudi humorja ima in o Daudetu vč marsikakšno, a tudi pred portretom devetnajstletnega kar» dinala se iznebi krilatice ... Da... V Grande Chapelle opozarja na divno akustiko... O ti strela, iz lica mu je žarel bordeaux trpki m rdeči, o cigan provensalski — kaj si storil. Malo se odkašlja in v dokaz resnice zapo= je... Najprej rahlo, mehko, nato glas* neje... mogočno... Ta mehki glas. ta žametasti tenor je zaživel, ali bolje, oživel je vso dvorano... In pesem njegova je lila — stene so pele... Les pierres chantent, pravi — kamenje po* je, ne jaz... A zdaj je bilo v njego* vih očeh nekaj, česar ne bom pozabil nikoli... neskončna žalost... Ko se drenjamo po stopnicah, skri* vaj stopim tik k njemu... in ga vpra* šam po poklicu... pa pravi tiho, da je bil poklicni pevec... mais la guer* re... Da, da, la guerre, la guerra, voj* na, der Krieg...! A on, da ima humor, pravi, in da so ljudje dobri — da da> jejo več napitnine — pourboire — ka* kor si mislimo... Morda samo njemu — že res — parce — que je suis un artiste guide... On je umetnik*vod* niik...! Spet zunaj — sije solnce m ves kraj je popolnoma drugačen... Torej: tu so vzdihovali trubadurji... zrak je čist... v kasarni trobijo k obedu... res je že poldne... Kako čas hiti — neverjetno... Ta kraj, kjer so bili pa* peži, si bo treba zapomniti... Rožma« rin m »pušpan« diši iz parka ob Ko* lodvorski ulici... Kava v kavarni je dobra... Tujcev ni... Zapomnili si bomo ta kraj... da, o Avignon, o Pro* vansa, o provinca .! Se nekaj je v Avignonu... Most, ki se konča sredi reke... Pont suspen* du... Posvečen je sv. Benezetu in tam plešejo na dan 14. aprila--- Plešejo m pojo tisto pesmico, tisti »kanon«, ki je bil v naših čitankah za majhne Francoze... Ti smo jo peli ali plesali po šolski sobi in nismo ve* deli kje je Avignon... Sur le pont d' Avignon, L'on y danse, Fon y dan* se, Sur le pont d' Avignon L'on y danse tout en ronde. Ko sedim spet v vlaku pojo kolesa, poplesujejo melodijo brez konca.. Sur le pont d' Avignon... vse tja do Lvona... II. Tišjega mesta pa še ne, kakor je Lyon... Dejal bi človek, da je vse iz* umrlo, ulice prazne in celo v središču le medel promet... Kasneje o mraku in proti deseti uri lež^ večina ulic čisto tiho... le tu pa tam razsvetljen lo* kal... a mize so že zložene in stoli urejeni... Vse ob desetih zvečer.. Pravijo, da je Lyon najbolj »pugar* sko« mesto, varčno in pridno... Vzlic čudoviti legi in obsežnosti dela ta Lyon vtis majhnega provincijalnega mesteca... No, nič za to!... Prav tako kakor Marseille ima tudi Lyon griček, na gričku cerkvico in prav vrhu stolpa stoji zlata Madona. Madona na gričku... (pri nas Tiček na gričku).. Vse skupaj se imenuje Notre Dame de Fourviere... Od tam vidiš Lyon in pa tek obeh rek Rhone in Saone, ki se tu združita... * V ta !yonski mir prične rositi dež in ulice postanejo še bolj tihe. Na ke* ju ob Saoni od daleč se pa začujejo glasovi Doli v reki bijejo žogo . črni in beli Sodnik ima kapuco proti dežju — ostali so pa itak mokri .;. A črni se potč. ker jih beli močno pri* tiskajo.. Da, beli so tiči.. Bumf — ' spet gol... Potem sodnik s kapuco od* žvižga.. kati«... Lyonu.. . črni je skušal belega »potim« Da, tako ... tudi v mirnem Meščanstvo Ivonsko siovi m njih kuhinja je slovita ... poleg svile seve« da ... Torej, poglejmo, če je res... Res je! Tam zadaj za trgom Jakoba* cev teče tiha Thomasinova ulica... Na številki 5 se pa lahko vsakdo pre* priča, da so zadeve s kuhinjo vse r redu... Marcel Patissier ima tam svoj mali lokal in vsak petek vodi tudi Bouillabaisse — a vsako soboto Moti-les Marinieres... Hahaha... a ko sem jaz v Lyonu, ni ne petek ne sobota... zato je lyonska kuhinja imenitna.., * Lvončani in Lvončanke so muzikal* ni... vsaj pravijo tako... To vedo drugi... Na nekem vrtu igra orkester čudne viže... Pa bo že res, da so mix zikalni... Saj Provanca je zibelka na« rodnih pevcev, nekaj je že ostalo.M a tisti orkester...? * Okrog ene ponoči sedem v vlak, k! vozi v Pariš... Sedem in spim ... To se pravi, delam se, da spim... Zakaj v kupeju je nekdo, ki smrči... stra« hovito... Kadar se mi zdi. da je pre« glasno, ga sunem... potem prestane.. A le za kratek čas... Delam se, d« spim. poslušam ropotanje vlaka.. ko ropotanja več ne čujem — sunem so« seda.. Tako se zabavam do Pariza... sedem lepih uric.. Hrrr — hrrr — ruk! — in vlak spet ropoče---- Ko pridem v Pariz, ga oddam na koloni« alni razstavi — narejen mož sem!..« Pod »turškim" zidom na severnem pohorskem vznožju Na tako majhnem prostoru pa toliko zanimivih spominov na najrazličnejše dobe človeškega razvoja, toliko krasnih pokrajinskih slik v rodovitni dolini in na gozdnatem gorskem pobočju in pa tako simpatičen, podjeten in zaveden narod, ki biva tod! Vse to si mora ogledati in vsaj za trenutek v bežnem hitenju in vrvenju našega časa se vanj poglobiti, kdor vsega tega še ni videl. To, kar leži za njim, je moralo biti nekoč prava trdnjava, pravi grad, močnejši in trdnejši, kakor je bil oni na mariborski Piramidi. Na tem gradišču o nekdanjem gradu ni več sledu in ne kamna, ki bi še mogel go- ko svetlobe umikajočih voda in skozi temo dolinskih pragozdov, se že sto in stoletja glasi včasi milo in včasi mogočno. Vsi jo radi poslušamo in dobro razumemo, saj nam sega k srcu, saj je slovanska pesem, napol s-taropanonska, napol korotamska. Pred »Turškim zidom« leže slovenske Ruše, najlepša in najdragocenejša slika v nizu vseh onih, ki jih je kdaj na tem po-zorišču gledala zgodovina; slika, vredna slave vseh preteklih časov. Naslonjena na vinorodno severno vznožje košatega Pohorja, gleda vas iz njegovega zatišja in iz širokih debri dveh gorskih potočkov mimo starodavne častitljive romarske cerkve na Pogled na Ruše Toriti o nekdanji slavi, o nekdanjih bojih. Zamišljena kapelica' sv. Ane in cvetoči vinogradi idilično nadaljujejo zgodovino preteklih burnejših časov. »Turški zid« pa še stoji, četudi ne več v onih dimenzijah, v katerih so ga zgradili oni, ki so se za njim branili, še pred sto leti je bil popolnoma ohranjen, tri sežnje visok, en seženj širok in je imel dve vrsti lin in lukenj za streljanje. Kar ga je zdaj še videti, jasno kaže veliko njegovo nekdanjo strateško važnost. Od tam kjer Arlnov vrh, na severnem pobočju pohorskem, strmo pada proti Dravski dolini, sega zid tik tja do reke same, tako da na prostor za njim nihče ni mogel, ker straži neprodorna F disk a peč na četrti strani hrbet njegovih branilcev in vseh onih. ki so se tjakaj zatekli. Gorje pa je bilo za one, ki se iz izpraznjenih vasi od Dravskega polja pa do semkaj niso mogli pravočasno rešiti pred turškim ognjem in mečem za ta obrambni zid. Naš »Turški zid« se še vedno vleče izpod A/rlnovega vznožja, začenši pri železniškem tiru. doli do deroče Drave, porušen samo na enem mestu, kjer vodi pot iz Lob-nice skozi ta zamišljeni kotiček preko iz-podsekane Falske peči v Falo in bližnjo Puščavo. Če hočeš prav pregledati vso lepoto in krasoto pokrajine, ki leži pred tem »Turškim zidom« razprostrta, moraš s poti, ki pelje na Smolnik, mimogrede stopiti na Brodnarjevo gradišče. Pod sabo imaš čarobno skrinjico, ki hrani v sebi dragocenosti in zanimivosti iz človeške zgodovine, ki obsega najmanj tri tisoč let. Rodovi in plemena najrazličnejših imen. jezikov, šeg in navad, ki so to zemljo kopali in obdelovali in v boju za njo. v boju z zvermi in razboritimi sosedi, padali in umirali, vsi so v to škrinjico položili in shranili svoie spomine, da jih po tolikih stoletjih vsakdo strmeč občuduje: Iliri. Keltje. Rimljani. Slovani. Pesem, koje n-rvi akordi, za nas komaj slišni in razumljivi, so doneli pre- rodovitna polja, na borove gozdove, na hmeljske nasade Dravske doline. Onstran reke se dviga posumi j eni Janžev vrh z rdečimi in rumenimi vinogradi nad Selnico. Kot obmejni in obrambni zid — višji in mogočnejši od turškega — pa se vleče Koz-jak od Boča tja do sv. Križa in sv. Vr-bana nad Mariborom. Kakor da bi se tako boljše in varnejše počutile, se stiskajo hiše, med njimi tudi nekaj vilam podobnih, na ozkem prostoru med cerkvijo in Pohorjem. Toliko jih je, da se skoraj mora držati druga druge kakor v mestu: vendar pa je še ostalo dosti prostora za lep vaški trg pred cerkvijo, kjer počiva Sv. družina Jožef, Marija in Jezu "ček v hladni senci dveh slovanskih lin. Tu so morebiti nekdaj predniki naših Rušanov prirejali pred tisoč — in tisočglavo množico romarjev •svoje igre tudi v slovenskem jeziku; igre, po katerih bi, če bi se ohranile, lahko postale Ruše za naš jugoslovenski svet to, kar je za nemško-katoliški Oberamergau. Če hodiš po zeleni trati med cerkvijo in njimi, se ti zdi, da še vidiš one učene može. ki so tu učili mladino za višje poklice, še pre-len je bila v Mariboru gimnazija. Toda v tako romantično razmišljanje kmalu posvetijo rdeči ognji bližnje tovarne za dušik. Gospodarska podjetnost Rušanov samih, njihova narodna zavest in njihova ljubezen do zelenega Pohorja odgovarja lepoti in krasoti vse pokrajine pred »Turškim zidom«. Toliko tovarn nima nobena druga slovenska vas. Ob času, ko je tu bilo treba, menda tudi nobena druga ni pokazala pred durmi »nemškega« mesta toliko narodne samozavesti im narodnega ponosa. Prvi razgledni stolp na Pohoriu. onega na Žigartovem vrhu. prvo planinsko postojanko na njem, so postavili oni in nihče drug. »Turški zid« pmoada,' slovenske Ruše rastejo. Njihov Sokolski dom in niihova nova ljudska šola nimata mnogo enako lepih -'n enakoveličastnih na deželi v Sloveniji. Dr. F. Mišič. J AV - 5JU * Zaradi članka »Ix>ve.j prijatelji prirodej je bilo precej zavrelo meri našo zeleno bratovščino. Našli so se mnogi. ki se niso strinjali, še več pa je bilo takih, ki so odobravali stališče, ki g a zavzema pisec. Prav ta različna mr.enja so mi povod, da se povrnem k stvari. Poglobimo se enkrat tudi v etično podlago lova. Kaj je lov v današnji dobi? Mnogi trdijo, da je šport,, drugi spet. da. .je gospodarska panoga. Vzemimo, da imajo prav eni kakor drugi. Za zakupnika lovišča mislim, da j.e šport. Gorje naši divjačini. če bi hotel zakupnik z lovom kaj zaslužiti, Obratno pa je lov važen z gospo darskega stališča za občine, ki jim donaša lope najemnine, nadalje za poklicne lovce, katerim preskrbi vsakdanji kruh, za pu-škarje, čevljarje, krojače, optike in še mnoge druge obrtnike, kakor tudi za ljudi, ki se hranijo z divjačino. Ker mi gre le za izvajalce lova, to je x prvi vrsti za zakupnike in lastmike lovišč ter njihove goste, ki tudi nimajo od lova materialnega dobička, si oglejmo lov najprej s športnega stališča. Preden pa moremo razmotrvvati o lovu kot športu, je treba, da smo si na jasnem, kaj je šport prav za prav? Šport — m.islim. da ga definiram pravilno, če rečem, da je to prijetno sredstvo, k! omogoča, da se izpopolnjujemo telesno in •duševno. K telesnemu izpopolnjevanju spada zdravje in izboljševanje splošne telesne •konstltocije. Duševen dobrobit športa pa označuje že stari izrek, da je v zdravem telesu zdrav duh in pa vežbanje duha. Vse to pa se mora vršiti po gotovih načelih, ki jih narekuje narava paralelno z razvojem življenja. Šport ne sme stremeti za rekordi, marveč za splošnim izboljšanjem in napredkom. Da se krije tudi lov s to definicijo, moramo upoštevati v prvi vrsti lovsko spretnost K lovski spretnosti spada spretnost v streljanju, v zalezovanju in vabljenju divjadi Nadalje pa je velik del lova vezan s turi-stiko, posebno planinski lov, ko je treba plezati po pečinah '.n hod-iti ure in ure. preden doseže lovec zaželjeni uspeh. Večkrat je koristno, da je lovec tudi smučar, včasih l>a je potrebno, da je izvežban v veslanju Kakšna stroga pravila imajo nogometaši! če igralec le malo greši, pa že sodnik zažvižga an Igro prekine, če bi bilo vseeno, kako igrajo, bi to ne bil več šport, marveč šport samo brcanje žoge. Oglejmo si druge športe, kjer so še strožji pred ni si. Kako disciplinirani morajo biti izvajalci atletike, pa bodisi težke kakor lahke. Športnik mora mora vedeti, kaj je samozatajevanje in se upreti strastem, ki škodijo športu. Pri lovu imamo tudi gotova pravila, toda ta pravila so pri nas ustvarjena same za dobrobit lovcev, ne pa zato. da bi se zmanjšale muke divjadi, brez katerih si žal ne moremo predstavljati lova. Toda ker je usojeno v prirodnem zakonu, da pronade tudi divjad, naj človek gleda, da ne bo trpela po nepotrebnem. Prav zaradi tega so postavili moderni lovci posebne predpise, kako naj se lovi, da ne ho trpela divjad. Lovci razlikujejo pri lovu smrt, povzročeno z udarom »šok« in pa z izkrvavlje.njem. Smrt z udarom povzročajo šibre, uspešno samo pri mali divjadi, posebno pri pticah. Za dosego tega je treba veliko šiber, ki naj udarijo z veliko silo na živčevje. Pri večjih živalih pa je to težko doseči in zato gledamo, da divjad zadenemo s kroglo na kako točko, kjer mogoče, da je mrtva takoj, ši-bra je premajhna,;J>redrobna, da hi to povzročila. Nadalje pa n.i mogoče šibro tako usmeriti, da bi zadela točno na zaželjeno točko. Lov s kroglo je v snlošnem mnogo bolj naporen, kakor pa s šibrami. Strelec, ki strelja s kroglo, mora divjad zalesti, nadalje pa mora dobro meriti. Zadeti s šibro veliko divjad n>i težko, posebno še, če stoji. Toda smrtno zadeti, tako da obleži na mestu i,n izdihne brez posebnih muk, je mogoče le na kratke razdalje. Seveda tudi to ne odlikuje lovca kot strelca. Velika je raz-lika med lovcem, ki s šibrami zadene letečega kljunača in med drevjem bežečo lisico ali zajca in pa med lovcem, ki bo ob-streiil ali čeprav tudi ustrelil srno aH srnjaka. Manjša divjad, ki jo bo pogodil težje, bo navadno obležala takoj, dočim bo obstre-ljena srna, ki je ne usmrti »šok«, trpela včas.i po več dni. Včasi bo okrevala po dolgem trpljenju, največkrat pa poginila daleč od tam, kjer je bila streljana in postala nazadnje plen roparic. Prav o tem je izšel v »Tagespost« zelo poučen članek isti dan. ko je bil v »Jutru« članek »Lovci prijatelji .prirode.« Večji napor in večja spretnost dvigneta stopinjo športa! Dobrega strelca s šibrami upoštevamo le prj manjši leteči ali bežeči divjadi. Dober strelec s kroglo pa je tisti, ki zadene točno, kamor si je zamislil, da naj zadene izstrelek, preden je sprožil puško. Kdor tega ni zmožen, naj opusti streljanje na divjad! Slab strel s kroglo je tudi v k v ar divjadi. Prav zaradi tega se mora posebno strelec s kroglo tudi obvladati in ne sme vzeti za cilj vso divjad, marveč samo dele, kjer ve, da bo divjad ranil smrtno. Kuor strelja dobro in če m^ri v sprednji del, to je na lopatico ali v vrat, bo navadno zadel dobro ali pa izgrešil popolnoma. Zelo važno vlogo pa igra pri lovu poleg športnih in gospodarskih vrlin tudi čut za prirodno lepoto. Lovca žene v prirodo hrepenenje po užitku prirodnih čarov. On hoče užiti v gozdu pomlad, poletje, jesen in zimo, on hoče videti, kako priroda vstaja, dela, se poslavlja in spi. K prirodi pa spada v prvi vrsti divjad. Ali naj jo lovec samo pobija? On si sme vzeti le toliko, kar ne škoduje razvoju in napredku. I-ovec ai vzame poleg divjačine lovske trofeje, ki na.j mu bodo ponos na posebni športni užitek ali pa spomin na lepe, v prirodi uiite urice. Če upoštevamo vee te činltelje, pridemo do zaključka, da je lov res lepa, zdrava zabava. Vršiti pa se sme le po gotovih pravilih, ki ga dvigajo tmd običajno ubijanje. Med te spada gotovo pogoj, da streljamo vso parkljasto divjad in pa medvede s kroglo. S tem prihranimo divjadi nepotrebno mučenje in postavimo tudi lov v okvir športa. Kaj neki dviga tistega strelca, ki strelja s šibrami na srnjad, nad druge uničevalce divjadi? Prav lovska spretnost in napor sta, ki opravičujeta lov v današnji dobi, ko imamo na razpolago najrazličnejše orožje, s katerim moremo v kratkem času zatreti vso divjad, če bi se šlo samo za ubijanje, bi bilo upravičeno lovljenje v zanke in pa zastrupljevanje s plinom. Ne morem si predstavljati, kakšne užitke ima lovec, ki strelja na srnjad s šibrami. če mu je za to, da strelja, ali za meso, naj si izbere kaj drugega kakor pa krasno žival srno aLi srnjaka. Rogovje srnjaka, ustreljenega s šibrami, pa ostane tudi samo rogovje, pridobljeno brez vsakega lovskega ponosa. Gošar. Diagnoza I« zbirke »Med padarji in zdravniki«. Tilen Sflokon se je s težavo preril do učiteljskega kruha. V rodni bajti ni bilo ne prostora in ne kruha za petorico sinov, zato so se raztepli Slokanovi otroci v svet: v rudnike, šume in tovarne. Tilna je vrgel življenjski val v mesto, kjer je tolkel štiri dolga leta ričet, zelje in krompir Ljudske kuhinje in uršuli nske porte, zajtrka pa ni poznal vsa ta leta. Šest mark za dnevno kosilo je dobil zastonj od dobre gospe, Ko je prinesel pokazat izpričevalo, je padel iz roke dobrotni-ce še svetel goldinar. Večerjo na uršulinski porti je bilo pa treba odslužiti z ministriranjem. Urša, siva ime-ji tel j i ca dijaškega brloga v predmestju, ki je živela čudežno že dolga Ma od same kave, ie zbudila Tilna ob polpetih. Do enajstih se je Tilen vsak večer učil in risal, težko je bilo potem vstati sredi noči. Toda kruh je kruh, in enouhi cerkovnik, ki je odločal o večerji na uršulinski porti, ni poznal izjem. V mračni cerkv.j so dremale gojeiike internata, v svetli kapeli pa so se belili po-škrobljeni klobuki redovnic, Nekoč je omamilo trudnega Tilna mrmranje molitev ter sladki duh posvečenega kadila in je zadremal klečoč za jezavim spiritualom prav, ko se je ta obrnil »Orate fratres«. Namestu odgovora je Tilen le nekaj zamomljal, da se je obrnil gospod od žrtvenika z jeznim pogledom : »Kaj bom jaz zate odgovarjal, fante!^ Zakihale so institutke in so prenehale redovnice z molitvijo. Tilen se je strahoma zdrznil ter planil v molitev za sveto cerkev. Pr> maši sta ga oštela duhovnik in cerkvenik. Slerinj.i mu je še zapretil: »Če misliš hoditi spat v cerkev, boš odslej lahko tudi za večerjo spal.« Komaj ga je Tilen preprosil, da mu ni vzel večerje. Pa tudi ta leta so minula. Tilen je napravil maturo ter dosegel čast učitelja in trideset goldinarjev mesečne plače. Z mladostnim ognjem se je vrgel na prosvetno delo, da te bil svetel vzgled vsemu stanu. Ko je bil star pet in štirideset let, je bil Tilen ^lokan nadučitelj v lepi dolinici srečno oženjen in oče dveh otrok. Po dolgih ietih sreče ga je pa nenadoma udarila nesreča kakor svetopisemskega Jo-ba. Ko se je neke jesenske sobote Tilen kopal, je zapazil na seb; malo. nebolečo rano. Izobražen mož ie bil Tilen in je mnogo občeval z zdravniki, ki so radi posečaii njegov gostoljubni krov, kadar so prišli iz bližnjega mesta na lov. Zato ga je ta navidezna malPnkost močno zaskrbela, posebno še, ker rana n,; bila boleča. Nekaj tednov je opazoval in lečil svojo rano. Ko je pa videl, da se kljub zdravilnim praškom vidno veča. |e sklenil Tilen. da pojde k zdravniku. Toda h kateremu? Res je imel mnogo prijateljev med zdravniki, toda sram ga je bilo, ker je bila rana na nerodnem kraju. »Sicer pa. zakaj bi hodil k cerkovniku, če lahko vprašam kar papeža!« se je zavzel Tilan sam pri sebi ter sklenil, da pojde k znamenitemu špecijalistu za kožne bolezni v inozemstvo, ki je bil tudi znan po nepre-kosljivem cinizmu. Žena je opažala že ves ta čas. da s Tilnom nekaj ni v redu. vendar ni silila vanj, češ, bo že sam povedal. Zalo se ni kar nič čudila, ko ji je Tilen rekel: »Nekai ni v redu z menoj, zato grem jutri v Gradec, da se dam pregledat.« »Prav imaš. Tilen! Res je več tvojih prijateljev zdravnikov. Pa saj veš, ne računa ti nihče, zastonj je pa danes komaj prijazna beseda. Profesorju pa plačaš in veš, pri čem si.« Drugo popoldne ie že sedel Tilen v špeci-jalistovi ordinacijski sobi. Profesor je naglo otipal zatrdelo rano in bližnje zatekle mez-govnice, pogledal Tilna preko zlatih naočnikov in pomežiknil z lokavim očesom: »Gospod nadučitelj, smolo sva imela .. .« »Propim vas, kako to mislite?« je razprl oči Tilen. »To je vendar smola.« se je pogladil profesor po pleši, »če dobi človek v naših letih, in to celo danes, ko imamo toliko očuvalnih sredstev, sifilis.« Tilen je sklonil glavo in dvignil pleča prav kakor, da ga je nekaj butilo po glavi in ]e zaječi jal zmedeno: »Si-fi-lis? Pa — jaz sifilis?« »Vi, da!« je povsem mimo odgovoril profesor, kakor da govori o nedolžnem nahodu. »Gospod profesor, saj to ni mogoče!« je vzkliknil zasinelj Tilen. »Še enkrat poglejte, vas prosim, gosjvod profesor!« Profesor je dvignil odklonilno svojo bledo, ovenelo roko: »Stotisočem sem že postavil diagnozo in se nisem še nikoli zmotil.« »Ne, ne! Pomislite, gospod profasor, saj sem oženjen in nisem imel nikoli opravka z drugimi ženskami.« »Eh,« je zamahnil z roko profesor in se bridko nasmehnil. »Poznamo to staro pesem. Vsak trdi to. Sicer se pa tudi res zvestemu zakonskemu možu lahko isto pripeti Dveh je treba . . .« »Da bi...? Ne. ne. moja žena nikoli!« je kriknil Tilen kakor v smrtnem boju, »Pomirite se. gospod naučitelj! Če boste imeli z zdravljenjem srečo, se lahko docela pozdravite,« ga je miril učeni profesor s svojimi vodenimi očmi in pisal recept. Raztresen je poslušal Tilen profesorjeva navodila, kako se naj maže v štirih presledkih s sivim mazilom. Zvečer se ie vrnil Tilen domov brez vsake misli, kakor da nima na vratu glave z možgani, temveč otrebljeno rumeno bučo. Nikoli ni šel zvečer v gostilno. Ta večer se je pa naenkrat znašel za mizo med pijanimi pogrebci, ki so pilj sedmino. »Saj prav za prav spadam med nje, ko sem pravkar zagrebel svojo srečo.« je bridko j>omislil Tilen in hlastno pil. Pijan pogre-bec je povzel glas: »V Kan'galilejski na ohcet no b*li. snm Ježeš Marija sto tavžent ljudi...« Tilna je dušilo pri misli na lastno svatbo in srečno desetletje zakonske sreče. Udaril ie po mizi: »Oštir, vina gori! Kdo se bo cmeril za rajnim. Drugo zapojmo. In že je dvignil svoj sonorni tenor: »Al' me, al' me boš kaj rada imela...« Nekaj časa so gledali osupli gostje, kaj je z nadučiteljem, potem pa so udarili ž njim v poskočno fantovsko pesem in so pridno segli po polnih kozarcih. Pili in peli so do ranega jutra. Še preden je prišel Tilen tisto jutro domov, je zvedela žena o nočnem popivanju svojega moža. Kar verjeti ni mogla. Ko se je prizibal Tilen domov, se mu je skrila. On je tudi ni iskal, temveč se je zaklenil v svo-io sobo in ga ni bilo na spregled ves dan. Ko je zvečer slišala žena, da je Tilen buden. je plaho potrkala na vrata: »Tilen, odorif Kaj boš pa večerjal?« Ključ je škrtnil v vratih in mož se je pokazal med podboji, ves spremmjen. da ga je še žena komai spoznala. Ko je videl za-prepaščenost v njenih vdanih očeh, ga je zje-zil ta pogled, da je za vpil: »Ne bom večerjal!« Pograbil je klobuk tn hotel oditi, toda žena mu je zastavila pot: »Za božio volio, kaj ti r>a je, Tilen. da si postal takšen. Kaj si vendar moral zvedeti pri profesorju!« Tilen jo je nalahno odrinil in med vrati zagodel: »Moja stvar je, kai sem zvedel. Kadar vec izvem, bo morda tudi tvoja.« In je izginil naravnost v gostilno. Žena je udarila v jok in prejokala vse do pozne roči, ko se je vrnil Tilen — pijam. Pričel se je pravi pekel pri Slokanovih. Tilen si je bil v svesti svoje nekrivde, zato ie pričel zasledovati ženo pri vsakem koraku. Nalašč ji je rekel, da gre v mesto, pa se je nenadoma vrnil, in pretaknil vsa kota za dozdevnim tekmecem, ki mu je okužil ženo in njega samega. Pošiljal jo^ je v mesto tn zalezoval vsak njen korak. Vse zaman. Tekmeca ni mogel izslediti, kar ga ie tiralo v besnost ki jo ie utapljal v vinu. Kljub zdravljenju se je rana večala in je pričela rasti kakor divje meso iz nje, da ga je bolela tn Samopomoč brezposelnih rudarjev Pogumna mladenka Brezposelni rudarji v Poruhrju so napravili po vseh pravilih rove v zemljo, kjer si kopljejo premog, da se preskrbe a kurivom, za zimo Hanni Kohler, znana nemška avtomobilistka, se je srečno vrnila v Berlin s svojega potovanja preko Azije. Mlada junakinja je prevozila s svojim motorjem 22.000 km ovirala pri hoji. Nekega dne se je udaril Tilen sred svojih razmišljevanj po glavi: »Jaz bebec! Šele sedaj se domislim tega!« Poklical je ženo Ln ji rekel: »Jutri pojdeš k zdravniku dr. Ribaču. se daš popolnoma preiskati in mi prineseš spričevalo.« Žena je videla moževo razdraženost in ni nič ugovarjala. Vsa oledenela je pa, ko je videla, da je dr. Ribač zdravnik za spolne bolezni. Le mukoma ji je šla beseda iz_ ust, ko je prosila zdravnika, naj jo preišče, če ie zdrava. Na zdravnikovo vprašanje, kaj jo re navedlo k njemu, je odgovorila, da želi mož spričevala o njenem zdravju. »Kaj pa mož, je zdrav?« je vprašal zdravnik, nakar mu je žena zaupala vse svoje gorje, po preiskavi ji je vzel zdravnik še krvi za pregled in ji velel priti čez teden dni. Kako je minul ta teden pri Slokanovih, sam Bog ve, toda minil je vendarle. »Tukaj imate spričevalo, gospa!« je rekel čez teden dni Slokanki gosp. Ribač. >Vi ste popolnoma zdravi. Če je mož bolan, ni bolan od vas.« In pogladil vogle stotaka ter ga vložil v listnico. Slokanko je ta beseda bolj ranila, kakor potolažila, saj se ji je oglasil prvi v življenju črv ljubosumnosti. Tisoč sumničenj je planilo naenkrat nad njo, kakor roj razjarjenih čebel. »Tukaj imaš mojo zvestobo!« je vrgla žena domov prišedši spričevalo možu na mizo. »Sedaj mi ga prinesi pa še ti, če ga moreš. To sem si zaslužila, ko sem ti sužnila. Sram te bodi! še nocoj poberem svoje stvari in svoje otroke. Ti pa pogini v smradu svoje svinjarije!« ponosno dvignjene glave je šla lena r»« še isti večer iz hiše. Ne ona in ne ^;roka se niso prišli poslovit. Vso noč ni Tilen zatisnil očesa in je imel spet isti občutek v glavi, kakor takrat, ko se je vračal od špecijalista. Namestu glave je nasajena na njegovem vratu velika rumena iztrebljena buča. Drugi dan je bila nedelja in je ves dopoldan odmevala prestrelka lovcev okrog Til-nove dolinice. Ko so se zbrali lovci v vaški gostilni, je. povprašal kirurg dr. Zima: »Kje je pa dames gospod nadučitelj, da ga ni bilo na lov?« »Slaba je ž njim, slaba.« je odgovarjal oštir. »Že dve leti je. odkar je zbolel za neko skrivno boleznijo. Povsem se je spremenil in se je ves zapil. da pravijo, da ga bodo morali upokojiti. Snoči mu je ušla_ še žena. Mnogo je prestala reva pri njem. Nobena bt ne bila'tako dolgo prenašala. Rada, prerada ga je imela.« »Dobra prijatelja sva si bila. K njemu moram, da ga potolažim v nesreči.« se je oprostil dr. Zima pri veseli družbi in krenil proti šoli. Potrkal je na učiteljevo stanovanje in pritisnil na kljuko, čeprav se ni nihče odzval ter stopil v kuhinjo. Znan duh mu je udaril v nos, da ie posmrdohal in odločil: »Rak!« Rakaste rane širijo namreč v poznem stanju prav značilen smrad. Ko je zdravnik vstopil, sta se oba zavzela drug drugega. >Kaj pa je vendar s teboj, Tilen? Kdo te je zdravil?« je vzkliknil dr. Zima. Dolge ure ie pripovedoval Tilem svojo zgodbo o sifilisu. Ko ie pa zdravnik pogledal rano. je videl, da je prav duhal: »Raka imaš, Tilen, ne pa sifilis. Morda še ni prepozno. Kar jutri pridi v bolnico, da te operiram.« Kakor otroku, ki mu je oče obljubil, da nojdp 7. njim na veseli sejem, so se zasme-jale Tilnove oči in ves prsten obraz mu jo oživel, ko je stresel prijatelja za ramo: »Da je rak, praviš! Za gotovo poznaš?« »Ni nobenega dvoma!« je odvrnil prija-lelj. »Vem. da je vse zamujeno. Toda h vata Bogu, da le sifilis ni. Mimo bom umrl samo' da si to moro odvzel z moje glave. O žena, žena! Kaj sem ti storil!« je zajokal Tilen na ves glas. Dr. Zima se je odpeljal takoj v mesto, poiskal njegovo ženo in jo je pripeljal nazaj r, otrokom. Mož in žena sta se obdolževala za vsa sumničenja teh dveh let in se vsa srečna obiema.la. Pobotanju je sledila takoj ločitev, zakaj dr. Zima ie vzel Tilna kar seboj na avto in ga odpeljal v bolnico. Drugo jutro ie bil Tilen operiran na raku m 90 ga prepeljali čez tri tedne domov umt-rat. Po štirih tednih vdanega trpljenja in tihe harmonije z ženo je umrl Tilen Slokar«, kakor se utrne plamen na dogoreli svečt. Žena je hodila kakor zasanjana okrog, ker njeno srce je bilo že tako kaljeno v trpljenju, da ni bilo v njem več prostora za žalost. To se je zgodilo v jeseni leta 1350. Sedel sem kot medicinec volonter na Tilnovi postelji, ko mi je pripovedoval svojo zgodbo. Ko je Tilen umrl, sem vprašal dr. Zimo, kako se je mogel speci ja list tako zmotiti. Stari kirurg mi je položil roko na ramo: »Zapomnite si, dragi tovariš' Lahko je bolezen zdraviti, oostaviti pravo diagnozo je pa umetnost Kakor v drugih poklicih, je tudi med nami dosti obrtnikov, umetniki po božji volji 9o pa silno redki.« Prav je oove- Janko K«*- Ali si 2e obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 19311 Resnica o »poljskem kod dorju" Nemški nacijonalizem pod vodstvom Hit-lera in Hugenberga je v polnem razmahu; njegovi revizijonistični načrti strašijo vso Evropo. V zadnjem času je osredotočil svojo pogubno akcijo na vzhodno mejo Nemčije. "Tu zahtevajo nacionalisti ozemlje, ki je bilo z versejskim mirom dodeljeno novovstali Poljski in ki republiko Poljsko veže z Baltskim morjem. Nemci na-zivajo ta predel, ki je kakor klin vrinjen med Vzhodno in Zahodno Prusijo, »poljski koridor«, pravi naziv ozemlja pa je Polj sko Pomorze (»slovensko bi rekli »Pomorje«). To ozemlje omejuje na vzhodu reka Visla, nadaije umetno postavljena meja r svobodnega mesta Gdanska« do Baltika, na severu pa ga obdaja v daljavi kakih 70 km Baltsko morje. Zapadno mejo tvori Nemčija, na jugu pa reka Noteč in Byd-goški kanal, ki veže reki Noteč in Vislo, Nemci trde, da je to nemška zemlja, ki je do podpisa versejskega mira bila nemška provinca; to ozemlje nujno pripada njim, ker loči Vzhodno Prusijo od ostalega ozemlja Nemčije. To je edini argument vsenemških imperijalistov, vsi drugi razlogi pa odločno govorijo proti, tako zgodovina kakor narodnostna statistika. Od 10. stoletja dalje je zadevno ozemlje pripadalo poljski državi; šele leta 1308 si ga je Nemški viteški red (križarji) z goljufijo in zvijačo pridobil, a ga k sreči ni mogel dolgo obdržati v posesti. Poljaki so križarje pozvali na pomoč proti paganskim Prusom; v zahvalo, da so jim prepustili nekaj posestev v današni Vzhodni Prusiji, so križarji planili z ognjem in mečem na svoje dobrotnike, jim oropali ozemlje današnjega Pomorja in njega prebivalstvo v masah pobili. Tako so na dan sv. Dominika 1. 1308. v Gdansku naravnost pobili do 10.000 krščanskih poljskih prebivalcev tega ozemlja. Poljski kralj Wladyslaw Lo-kietek se je pritožil na tedaj vladajočega papeža, ki je odločil, da se ima Pomor je takoj vrniti* Poljski; tega pa Nemci kajpak niso marali ubogati. Pomorje je ostalo v oblasti Prusov do 1. 3466, ko je Poljska sklenila s križarji 2. torunjski mir. Od tega leta dalje skozi 300 let je bilo sporno ozemlje neločljivi sestavni del poljskega kraljestva. Prisvojili so si ga Nemci zopet ob priliki prve delitve Poljske leta 1772., ko so si vzeli tudi Warmijo in Vzhodno Prusijo. Niso pa takrat Nemci dobili Gdanska in Torunja, mest, ki sta pripadli Nemcem šele 1. 1793 o'o priliki druge delitve Poljske. Tako je potem Pomorje bilo do konca svetovne vojne v posesti Nemcev; kratka izjema je samo čas Napoleona in njegove kneževine Warszawske, ko je bil del Pomorja dodeljen tej kneževini. Nemci so se seveda trudili, da bi zabrisali poljski značaj Pomorja kakor tudi Po-znanjske province. Podeželsko prebivalstvo je bilo vseskoz poljsko, mesta pa so že za poljske vladavine imela precejšnje nemške manjšine, ki so jih tvorili predvsem trgovci in obrtniki. Poljaki so imeli v vseh časih prav v teh predelih odlično inteligenco, tako državnike, narodne voditelje, učenjake, poslance, duhovnike itd. Naj bo omenjeno na tem mestu samo ime Nikolaja Kopernika, svetovnoslavnega astronoma, ki je deloval ravno na Pomorju, v Torunju; dalje v tedanjem katoliškem svetu dobro znanega kardinala Stanisla\va Ho-sija, vojskovodje Bažynskega, znanega iz trinajstletne vojne. Od pomorjanskega poslanca v poljskem sejmu izhaja tudi znana poljska narodna himna: »Jeszcze Polska nie zginela«. Poljski karakter je obdržalo Pomorje tudi pod prusko okupacijo tja do leta 1870-71, ko se je začela nasilna germanizacija in Bismarkov Kulturkampf«, ki je bil obenem tudi »Kampf gegen das Poientum in Preussen«. Do označenega leta so imeli Poljaki svoje šole; v uradih so uradovali poljski, po letu 1871 pa je vse to namah prestalo, šole so postale nemške, v uradih je zavladala nemščina. Poljake so začeli preganjati, razlaščati jim zemljišča in naseljevati nemški živelj. Takrat so Nemci ustanovili znani »Ostmarkverein« in sAn-siedlungskommission«, ki je za razlastitev poljskega zemljedelca izdala do začetka svetovne vojne več kot eno milijardo zlatih mark. Pridobili so res kakih 250.000 ha zemlje, ki so jo dodelili nemškim kolonistom, vendar Poljakov še zdavnaj niso pregnali. Poljaki so se krčevito oklepali rodne grude in materinščine ter so tako ohranili poljski značaj vsega okupiranega Pomorja. Res so nastali precejšnji otoki z nemškimi kolonisti, ki so nekako životarili, dokler so bili Nemci gospodarji Pomorja; danes pa se tudi ti otoki porazgubljajo drug za drugim, ker se ne morejo upirati svežim in mladim poljskim silam. Versejski mir je po Prusih osvojeno ozemlje vrnil novovstali državi Poljski, toda Nemci se s tem nikakor ne morejo sprijazniti. Zgodovinski značaj Pomorja in Poznanja je torej poljski; to potrjuje tudi narodnostna statistika. »Ostmark« in »An-siedlungskommission« nista mogla predru-gačiti statistike, čeprav sta imela pomoč vsega uradnega aparata. Ljudsko štetje iz leta 1910, toraj zadnje pred vojno, je dalo takle rezultat: Poljaki tvorijo 57.5% celotnega prebivalstva, Nemci pa samo 42.5%. Da ni bilo Nemcev niti toliko, je več kot sigurno, saj je bil za Nemca štet vsak, ki je le znal izreči »Guten Tag«. Prav ista metoda kot je v Avstriji veljala za koroški pašaluk! Poleg vsega tega so Nemci iznašli v Pomorju še eno narodnost, tako zvane Kašube, ki po mnenju nemških učenjakov tvorijo poseben narod, ki ni v nobeni zvezi z ostalimi Slovani, najmanj pa s Poljaki. Tako so Nemci prilezli do 42.5%, to je obogateli so za 130.000 duš, ki so bile poljske, morda bolj poljske kot duše Poljakov v Varšavi ali Krakovu. Ljudsko štetje iz leta 1921 izkazuje za Pomorje 760.000 Poljakov in samo 176.000 Nemcev, kar je še vseeno precej velika številka. Znamenje, da so Poljaki postopali pravično in šteli res le prave Nemce, ki tvorijo v nekaterih okrajih ob pruski meji precejšnjo manjšino. Procentualno je torej Pomorje za 81X poljsko in le 19% je Nemcev, kar bo pravilno. Danes, po preteku 10 let, se je razmerje seveda zopet močno izpremenilo na korist Poljakov in smelo lahko trdimo, da je Pomorje po 90% poljsko in le 10% bo še zaostalih priseljencev Nemcev. Omeniti je treba, da se poljski narod sila hitro množi in da je emigracija iz nekaterih predelov države v druge manj obljudene kraje, kamor spada baš Pomorje, številčno zelo visoka. Tudi gradnja novega pristanišča na svobodnih tleh Pomorja je veliko pripomogla, da se je številka poljskega prirastka tako hitro dvignila na celih 90%. Ob tej priliki moram omeniti prej označene Kašube, ki prebivajo na ozemlju poljskega Pomorja. Kašubi res govorijo neko posebno narečje, ki je pa poljskemu pismenemu jeziku veliko bolj podobno, kakor pa nemški Hoch- ali Platt-Deutsch nemškemu pismenemu jeziku. Kašubsko narečje je samo dialekt, ker Kašubi molijo doma in v cerkvi samo po poljski, pojo le po poljski, napisi na nagrobnikih so od nekdaj poljski, dopisujejo si le v poljskem jeziku, berejo le poljske liste in knjige, na shodih in javnih prireditvah govorijo le po poljsko, inteligenca se sploh priznava le za Poljake in je tudi prebivalstvo, predvsem kmečko vseskozi poljsko usmerjeno. Vedno je volilo le poljske poslance in je druge zametavalo. Pomorje je za časa pruske okupacije bilo razdeljeno v 7 volilnih okrajev. Severni trije okraji: Wejherowo, Košcierzyna in Chojnice so v teku 13 državnozborskih volitev imeli poljskega poslanca; Nemci niso mogli nikdar prodreti, kljub strašnemu terorju in agitaciji, podkupovanju in grož-nam. Okrožje Torunj je večinoma imelo poslanca Poljaka. V ostalih treh okrajih pa se je vedno bila bitka na življenje in smrt. Razdelitev je bila po pruski nameri tako urejena, da so pretežno poljskim krajem Pomorja priklopili zgermanizirane okraje Vzhodne Prusije, zato je bil boj izredno hud. Zdaj je zmagal Poljak, druge-krati pa Nemec. Današnje Pomorje voli v poljski sejem vsega 14 poslancev; od teh je 11 Poljakov in 3 Nemci. Nemci so dobili mandat le po Žene in dekleta! Ako hočete, da bodo vaši očetje, možje in bratje imeli dela in zaslužka, recite jim, naj gredo danes volit! In ve, žene in dekleta iz kmečkih domov, ako hočete, da se bodo kmetijski pridelki zopet bolje prodajah', recite očetom, možem in bratom, naj gredo danes volit! Čim večja bo udeležba pri volitvah, tem večja bosta vpliv parlamenta in moč države, tem prej bomo premagali gospodarsko krizo. Ivo Grahor: Praznik ^>Kaj je bilo?« Podlesnik sedi na robu svoje brez* posclniške postelje in si mane oči. — »Kaj je bilo? Ali se mi jc sa* njalo?« Kljub neprespanosti in dokaj krep* kemu mačku, ki rad spremlja jutra po prekrokanih nočeh, se mož kar ne more načuditi sebi in svoji predobri volji. Ta se ga polašča. Ej, pa je toli* ko stvari, bolj verjetno njemu name* njenih kakor pa dobra volja. Po naj* skromnejši oceni je na svetu vse pol* no skrbi, križev, težav in misli, goto* vo pa jc ena, v presneto nevarnem sorodstvu z njim: kako bo Podlesnik, ta reduciranec, izvržek uglednega uradniškega stanu, živel, s čim popla* čai dolgove, hrano in stanovanje za štiri minule mcscce, kje najde službo, si ohrani dekle in spet nabere pogu* ma zato. da se poročita. Vsaj to. Stoj! Tako lahko te stvari niso, go* spod Podlesnik! Preveč samozavest* na lahkomišljcnost govori iz teh skromnih načrtov, ki jih vi imenujete skromne. Zdajle, ura bo deset, se otlpro duri, v sobo bo stopila gospodinja, pogle* dat, kako živite, sumljivi gospod na* jemnik prelepe zunanjosti, ki se o vas šušlja, da cesto mislite na samomor. Le nikar se nc delajte, kakor da ho* čete še živeti, in plačajte stanarino, najprej zaostanek, ako imate s čim, in lepo čakajte doma, morda pride de* kret, pokličejo vas znova v službo, pa bo tako za oba najbolj varno, bolj ko pa da hodite v tem položaju okoli de* klet, ki mlademu človeku mešajo pa* met in ga navajajo k nepoštenim mi* slim na smrt. Iz tega, da vam odkrito povem, ne bo nič. Plačajte prej, kar je med na* ma in potem lahko poberete svojo stvari, pa se kar izselite na predmest* no polje. Bo manj nepotrebnih stro* škov. Vaše dekle lahko živi brez vas; gotovo ni toli neumna. Rodbina, otro» ci so drage stvari. Morda mislite in sanjarite celo o majhni hišici, kar je prav kranjska navada « razvada. To si pa kar iz glave izbrišite in poglej* te, koliko je na svetu stvari, ki bi mo» rale biti, pa jih ni. Maha, žep. Žep imate že tudi raz* trgan. Nikarte tolikokrat posegati vanj; vem, da nimate v njem beliča, ker bi ga bili gotovo zapili sinoči. Pa še tole: Ne butajte z glavo, kadar pri* hajate pozno domov in se več ne za» vedate njene prave odpornosti zoper zunanji vpliv realnih predmetov in realnih stvari. Tole na primer ni zid, ampak navadna stena za spalnice mir* nih ljudi. Pri meni ste si najeli spalni* co, razumete? — ne pa prostor za razbijanje glave, kako bi vam bolje kazalo nihati med življenjem in smrt* jo. Le pomislite! Na svetu je 20 zapi* sanih miljončkov brezposelnih ljudi. Temu pravimo gospodarska kriza. To* liko sestradanih in na vsakega še po pet otrok. Vi pa si domišljujete, da ves svet čaka samo na vas. Brezpo* selnost je poklic, ljubko moj. Brezpo* selnost je poklic! Vi morate nekaj delati! Brez dela ni jela. Delati in ne obupati ali kakor žc pravi Carlyle. Mlad človek si mora znati pomagati naprej. Ni to tako lahko, kakor si vi mislite s svojim svežnjem zanikarnih spričeval. O! Vsi ste študirali. A samo za to, da bi lepo pupcali in papcali, kar kmet pridela in delavec naredi. Niste pomislili, da to ni nič, da je vladar sveta denar, ki ga vi nimate. Včasih je bil uradnik gospod, kakor častniki. Ampak tistih časov več ni. Vi jih ne boste priklicali. Vse to je že milosti količnika, zakaj vprav neverjetna je bila razcepljenost poljskih strank. Po vsej pravici bi Nemci smeli imeti samo en mandat, ker jih je samo dobrih 10% celotnega prebivalstva. Trditev, da je radi dodelitve Pomorja republiki Poljski Vzhodna Prusija odtrgana od ostalega Rajha, je napačna, zakaj obe ločeni deželi še vedno spaja vsem narodom prosto morje Baltika. Vrhu tega uživajo Nemci pri tranzitu na progah poljskih državnih železnic take ugodnosti kot noben drug narod na svetu. Neovirano vozijo osebni in brzi vlaki na 8 progah Pomorja iz Nemčije do Vzhodne Prusije; Nemcem-potnikom ni treba nobenih potnih dokumentov, na mejah ni nobenega carinskega pregleda. Vsega imajo Nemci na razpolago 28 osebnih in brzih vlakov dnevno, za tovorni promet pa rabi poljubno število tovornih vlakov. V tem oziru se ne bi mogli Nemci prav nič pritoževati. Pomorje je za Poljsko ogromnega pomena v vseh ozirih. To ozemlje veže notranjost velike in bogate poljske republike s prostim morjem in svetom. Morje je najcenejša prometna pot v svet, edina pot, ki ni odvisna od posredovalcev in sosedov. Poljska, ki šteje 30 milijonov prebivalcev in ima bogato industrijo ter obilo agrarnih proizvodov, mora imeti svoboden dostop k morju in v svet, mora imeti lastno trgovsko mornarico in seveda lastna pristanišča, da lahko svobodno diha. To je prvi in glavni pogoj za nadaljni razvoj velike poljske države. Versejski mir ni dal Gdanska Poljski, temveč je ustvaril spačka z lepim imenom »Svobodno mesto Gdanska, kjer Poljaki nimajo nobenih političnih pravic, čeprav so gospodarsko odločujoč faktor v mestu in v pristanišču, železniški promet in promet v pristanišču je v rokah Poljakov, med tem ko je notranja uprava mesta poverjena »Visokemu komisarju Zveze Narodov«, ki je največkrat nemški simpatizer. Velik del poljskega izvoza, lahko rečemo 50%, gre preko Gdanska; predvsem žito, les in premog; v zadnjih letih je postalo gdansko pristanišče premajhno in prometne uredbe nezadostne, zato je velik del prometa odvzela nova poljska luka Gdynia, ki jo Poljaki gradijo z mrzlično naglico. Gdansk se ima zahvaliti za svoj procvit po vojni edinole Poljakom, ki gospodarsko vzdržujejo hitlerjansko zagrizeni Gdansk. V zahvalo, da jih Poljaki redijo, udrihajo gdanski hitlerjanci s palicami po poljskih pasantih, ki se upajo na gdanskih ulicah govoriti v poljskem materinskem jeziku. Se pač ravnajo po izreku Friderika Velikega, ki je izjavil: »Wer den Weichsellauf und Danzig beherrscht, ist mehr Herr des Landes (Polens) als der Konig, der es re-giert« — (Slov.: Kdor obvlada tek Wisle in Gdansk je močnejši kot vladar, ki na Poljskem vlada). — Poljaki k vsemu temu lepo molčijo, le časopisje kdaj pa kdaj porazgraja. Na tihem pa lepo pridno delajo in gradijo — novo lastno luko ob Baltiku, najmoderneje urejeno Gdynjo, ki šteje danes že kakih 45.000 prebivalcev, med tem ko je pred 8 leti bila še navadna ribiška vas s 300 prebivalci. Naj omenim samo to, da bo to največje in najmodernejše urejeno slovansko pristanišče na svetu; poudarjam slovansko, zakaj drugi narodi imajo prav tako urejena pristanišča, le Slovani jih nimamo. Nemci so se v začetku norčevali iz Poljakov z znanimi lepimi izrazi: »Polni-sche VVirtschaft« — »Gross-Traumerei« — »Grossenwahn« — »Prahlerei« itd.; danes pa so že zagnali vik in krik na pomoč, češ da bo Gdynia uničila stara baltska pristanišča Gdansk, Stettin, Kraljevec (Konigs-berg) in Hamburg. Zato je v Berlinu toliko govoričenja in zahtev po poljskem koridorju; radi bi uničili Poljsko, njeno pristanišče Gdynjo. Odtod silnna propaganda stanišče vzhodnih nemških meja: stra h jih je pred mogočno slovansko državo-re-publiko Poljsko. Revizijska zahteva po vrnitvi »koridor-ja« je torej samo praktičen manever, ki naj na splošno ojači revizijonistično argumentacijo. Nemški minister Treviranus sicer trdi, da bc Nemčija delala za okupacijo poljskega Pomorja le z mirnimi sredstvi in da na vojno nikakor ne misli, vendar nam zadnji nastopi Hitlerjevcev vsiljujejo precej drugačno mnenje. Poljaki odločno odklanjajo vsak razgovor o odstopu Pomorja, ker »koridorja« sploh ni, marveč je to le popolnoma slovanska zemlja, ki je za deveto goro. Naučiti se boste mo» rali česa drugega, ko zgolj prazne vr* ste šteti in dekleta loviti po dneve in ure do prvega črtati na koledarjih pi* sarniških.« Hihi! Pa je le gospod Tone Podles* nik tič. Vsi ljudje bi drugače zaprav* Ijali svoj prosti čas. Našli bi si pri* ložnosti in lovili prilike, kjer se lahko kaj dobi kar čez noč. So na primer že* nitve, kjer ni potreba razen dobre ob* leke in čednostnega nastopa imeti prav nič. Ali me zdaj razumete? Člo* vek živi, ako živi tako kot življenje zahteva, ne pa za lope stvari, za na* čela, ideje in druge take umetnosti. Človek živi...« Pst. Molčite, gospa! Vino to ni. Ne* kaj se godi, česar doslej še nisem po* znal. Nekaj se je zgodilo z menoj. Jasno mi ni. Toda takole nekako bo, da sem nekje denar dobil in ga vče* raj zapravil. Bil je velik, velik praznik je bil. Pa vendar ni... Ne, danes je sreda. Vče* raj, včeraj sem pil, včeraj je bil tedaj torek. Ob torkih ne videvam veselih ljudi. Ali pa je bila na vse zadnje vendar le res nedelja. Praznik je mor* da bil, ko se človek posveča bogu in pri kozarcu razveseli... In zdajle gospod Podlesnik čemi in bulji z očmi, pa ugibije, kod se je vze* lo to, da je bil včeraj praznik, ali vsaj to, da ima on že vse božje jutro tak blažen občutek, da je bil včeraj praz* nik. Bil, bil, bil! Vsi znaki kažejo, da je bil. Tako nežnega občutja ni gospod Podlesnik doživljal že dolgo let, posebno pa nc v poslednjem času, v brezposelnosti, ki je bila doslej zanj pravi pekel. Ne* koliko že pohabiieni socialni čut tako* zvane ljubezni do bližniega se mu je okrepil in se prelil, razlil v gorečo Iju* bežen do vseh ljudi, vseh stvari, do stoletja pripadala poljskim kraljem in bo tudi odslej neločljivi in sestavni del republike Poljske. Ni koridorja, pač pa obstaja nenasitni nemški pohlep po poljski zemlji. Poljski narod, ki je v teku stoletij pretrpel več kot dovolj po pruskih, turških in sibirskih ječah, je danes močnejši kot je bil nekdaj in hoče živeti v miru z vsemi sosedi, tudi z Nemci. »Tujega nočemo, svojega ne damo«, to je geslo današnje poljske generacije, ki pristavlja, da se bo za to geslo znala tudi boriti, če bo kdaj potreba. Prizadevanje in napor Nemčije, odtrgati od Poljske Pomorje in provincijo Poznanj ter oboje skupno s »svobodnim mestom Gdansk« ponovno priklopiti Rajhu, ni pravično dejanje in tudi ni v interesu Nemčije same. Tako dejanje bi nasprotovalo zgodovini, volji interesiranega prebivalstva in splošnim evropskim gospodarskim razmeram. Ta propaganda ni pravi izraz volje nemškega naroda samega, temveč njegovih izrastkov in šovinistov, imperijalistov neke klike, ki bi rada gradila novo stavbo Nemčije na razvalinah narodnih držav, predvsem Poljske. Naj Nemci pomislijo, da je poljski narod danes kompakten in da šteje država 30 milijonov prebivalcev, ki se ne bodo dali kar na lepem obglaviti in potlačiti v sužnjost nemškega kapitalizma. Vsa politika današnje Nemčije se suče okoli revizije mirovnih pogodb, glavni smoter pa je pridobitev izgubljenih ozemelj na vzhodu, predvsem Pomorja in Poznanja, kakor tudi Gornje šlezije s Katovicami in Bytomiem. Ta politika ograža danes vsemu svetu tako potrebni mir, in če pride do kakega krvavega obračuna, bo lahko Nemčija spet med tistimi, kakor je bila 1. 1914., ko je pod poveljstvom Viljemovim povzročila svetovni požar. Franjo šolar. Iz akvaristove torbe O piškurju, polžih in drugo Piškurjev imamo dve vrsti in sicer rečnega piškurja (Petromyzon fluviatilis) in potočnega piškurja (Petromyzon planeri). Oba sta podolgasti ribici s kačastim telesom. Piškurji spadajo v razred obloustnic. Gobček jim je okrogel in ustvarjen za sesanje. Z gobčkom se prisesavajo oblo-ustnice na razni plen, jedo meso živih in mrtvih ribic in izsesajo kri. Tudi vodnih živali se lotijo, kakor n. pr. polžev, tubi-feksov, glist, močeradov itd. V ribogojnici pa jedo ostrugano meso in tubifekse. Na hrbtu je rečni piškur temno moder, potočni pa nekaj svetlejši. Z zadnjo hrbtno plavutjo je zaraščena tudi repna plavut. Na straneh je temno rumenkast, na trebuhu so pa odrasli eksemplarji beli, mladiči pa umazano sivi. Na glavici tik za očmi ima piškur po sedem malih škrg, nanizanih v eno vrsto. V potokih, kjer žive čin-klje, sem našel tudi piškurja kakor n. pr. v Cornovcu in v raznih drugih barskih jarkih in potokih. Ali tudi v Gradaščici, v Malem Grabnu, v Horjulščici in drugih bistrih vodah sem našel potočne piškurje kakor činkljo, v blatu ali pa v pesku. Rečni piškur živi tudi v morju, ikri pa samo v rekah. Interesantno je, da se ne izležejo iz iker takoj mladi piškurji, temveč ličinke, ki jih poznamo pod imenom sveljčica. Sveljčice imajo oči skrite pod kožo in šele v četrtem letu se ličinke spremenijo v pi-škurčka. V znanstvene svrhe ga priporočam za domačo ribogojnico. Mali eksemplarji niso nevarni ribicam, če jim vsakodnevno nastrugaš meso ali pa če jih hraniš s tubifeksi. Zato jih lahko denemc brez nadaljnjega v sobno ribogojnico. Ali mnogo blata moramo dvigniti iz potoka, ter ga dobro preiskati, če hočemo najti malega piškurčka. vsega dobrega in zlega, da je le tako, da on, gospod Podlesnik, še živi, živ in zdrav. Še preveč zdrav. Gospod Podlesnik bi najrajši poskočil, četudi zadene z glavo v strop nizke čumna» te, kjer mu daje usoda jesti prežgan* ko naobraženega proletarca. Polagoma se mu v glavi iskri. Po* dobe se jasnijo. Resnično: navaden delavnik je bil včeraj, nič posebno le* pega ni v njem doživel, ničesar za svojo rešitev ni bil ukrenil. Saj je ves dan molil vse štiri od sebe. da bi na* šel kje spet kaj zaslužka. Z denarjem se mu je bil vrnil pogum. Vse se je prebudilo v njem. Vest je začela kiju* vati, očitki so padali na srce, z veliko točnostjo so se spuščali udarci nanj in on se je branil. Z velikanskim užit* kom si je ogledoval vse izgovore, ki si jih je bil izdelal v nemirnih nočeh, tla si sam svojo nesposobnost za živ* ljenje prikrije in oprosti. Te izgovore je pretehtaval v roki, spopolnjeval jih je in si z milim nasmehom odpuščal, ako so prihajali namesto kristalov na dan samo spački in nečiste snovi. Da, še celo spačkov je bilo malo. Ti so znak posebne življenjske moči. kakrš« ne Podlesnik nima. Tako ns primer on nikoli ne n" mogel postati iznajdi* telj; nič pametnega mu ne pade v gla* vo. Zvečer je šsl, brez službe seveda in brez upanja, ter je denar — tistih šest kovačev — zapil. Prav klavrn dan je bil torej. Hop! Stojte ljudje, nebrižniki! Ni res, da bi Podlesnik ne bil iznajditelj Prav to, da je zvečer, ko je bilo res vsega konec, šel ;n denar zapil, to je bila iznajdba. Danes se vse kadi. Razkadilo se je kakor megla pred pomladanskim soln* cem. V duši je praznik, ki prekipeva čez in čez. Zvrhana ga je. O, t. uboga duša' Pa ne Ja bi sc bila Sedaj nekaj o polžih. V naših vodah imamo razne vrste polžev, ki spadajo tudi v ribogojnico, ne samo iz razloga, ker čistijo dno ribogojnice in rastline od alg, temveč tudi zato, ker nam mora ribogojnica predstavljati delčič jarka ali pa potoka in morajo v njej biti zastopane vse živalice. Najlepši naš barski polž je ko-renčica z rumenkasto temno marmoracijo na lupini. Potem pride mlakar s podol-gasto, stožcu podobno lupino. Mlakar je škodljiv rastlinam. Potem svitek v obliki svitka (Posthornschnecke) in roženi svitek, ki je ploščat. Omenim še zaklopka, ki je svitku sličen po lupini, a spoznamo ga na izrastku, ki je listju podoben in ki mu moli iz lupine nad glavo. Potem pride na vrsto kalužnica. katere lupina je slič-na lupini vrtnega polža, samo da se vlečeta med gubami, ki nam predstavljajo špiralo, dva črna traka. Poleg tega ima kalužnica tudi zaklop, ki zapira odprtino, ko se skrije v lupino. Tudi prilepek je lep polžek, katerega lupina je zelo podobna školjki. Vsaka teh živalic je zanimiva, ker ima svoje posebne, študija vredne lastnosti. — Polži nalepijo svoja jajčka v valjasti (ko-renčica) ali pa v ploščati obliki na stekla ali pa na rastline v ribogojnici. Ce je toplo, se izležejo jajčka dokaj hitro in mladi polži služijo babici činklji polzači, globoč-ku in piškurju kot dobro došla hrana. Vse omenjene vrste polžev, razen prilepka, ki je rad v bistrih potočkih in rekah, se za-rijejo čez zimo v blato, kjer čakajo na zbujenje, ko nežni in topli pomladni solnčni žarki in vetrovi ogrejejo vodo. Vsi ti polži so nam na razpolago pozimi in v poletju in jih priporočam akvaristom, ker služijo kot okras vsaki ribogojnici. Naj omenim še rdečega svitka, katerega život je karminaste barve. Sicer ni tu doma, prenese pa z lahkoto najnižje temperature. Ker sem zgoraj omenil, da se loti piškur tudi rib. bom predstavil v naslednjih vrsticah še dva neprijatelja naših ljubljenk. Videl sem jih pri delu. To sta belouška in povodna miš. Stoječ na mostu ob 2uljavi vasi, sem opazil v jarku lepega kureslja, ki je mirno stal med listjem vodnih rastlin. Kar priplava poševno od zadaj vodna miš in že ga je pograbila s svojimi ostrimi zobčki, dasi se je kureselj živo branil. Z mrežo sem skočil k vodi in hotel vloviti oba. No — ujel sem samo kureslja, katerega je miš še ravno pravočasno izpustila. Z mrežo, nad katero je plaval kureselj, sem se približal miši, ki je gledala is neke špranje v zidovju mosta, in parkrat se Je k.'juli mreži pognala za njim, ali nad mrežo vendar ni upala. Kureslja sem spustil kih 20 metrov nižje v vodo, sicer b: g* miš gotovo zopet ujela. Drugič sem v nekem potoku blizu La-verce našel na obali tik vode belouško, ki je imela velikega globočka v svojih čel j1-stih. Obe živali sta bili mrtvi. Globoček, katerega je kača prijela za glavo, je obtičal v njenem grlu in ni mogel nazaj ne naprej, ker je bilo kačje grlo pretesno in obe živali sta se zadavili. Pa se le redko primeri v prirodi, da pogine v borbi obstanek poleg šibkejšega tudi močnejši napadalec. C). S. Prijatelje naše lepe knjige opozarjamo na šentpeter originalni slovenski roman Juša Kozaka. Izredno razgibano dejanje je postavljeno v središče staroslavne ljubljanske fare. tako visoko dvignila zgolj z vsem svo* jim poslednjim naporom, s posled* njim poskusom notranjih sil. preleteti ta jarek, ki mu nravimo zemlja, priro* da, dom, svet lažnih predstav. To bi nc bilo prav. Ne, ti mi še više, krep* keje vzletiš in pogledaš, kje, kako je s tem praznikom, da je zasvetil preko noči. Pogledala bova. Že vem. Tudi ti sc nc daš varati od lažnjive lesti. Ta praznik je bil resničen. Daleč nekje leži, v mladostmi pokrajini, in je vstal, zrastel iz razvalin pa se povrnil k me* ni. Praznik, ki je združil v sebi sto in sto lepih neizpraznjenih dni, sto in sto otroških, kmečkih nedelj. In tako je ta dan. ki se preliva po krvi zdajle, ta in ta in ta in vsi skupaj, kot en praznik za vse življenje. Tisti — ko sem jaz, mladi Podlesnik, prvikrat krokal, sc prvič od veselja napil in drugo jutro pod silnim mačkom obču* til še enkrat in še lepše ves praznik, ves prejšnji dan. Pa tudi to še ni natanko isto. Glav* no je to, da na dan, ki mu pravimo praznik, ničesar ne delaš vendar ni* maš občutka brezposelnosti. Tako je, moj ljubi Podlesnik; iz svoje mladosti si pil. Zdaj pa pomisli, v čem je Tvoja iznajdba? Ni je. Ni* kjer ie ni. Kaj bi bilo, Janes s teboj, da nisi nekoč resnično živel, resnično doživljal praznika? Kaj bi ti bilo osta* lo od alkohola in iznajdlj;vosti?... Doživel si in to je vse. Tvoj prebu* jeni razum, tvoja duša pa zdaj vprašu* je, ki je bila močna in je zato zmago* vita: Kaj bi bilo, ako ne bi bil nekoč doživel? Kaj bi bilo z ljudmi, ako ne bi bili nekoč doživeli praznikov? Tole je misel, Podlesnik! Tole je misel: Kaj bi bilo z ljudmi, ako ne bi do* življali praznikov? Francc Podlesnik, vstani in hodi! življenja Smodnik v kleteh parlamenta Po starem angleškem običaju pride londonska garda pred otvoritvijo spodnje zbornice v parlament in preišče kleti, ali ni morda pripravljen kakšen atentat. Ta običaj, ki je danes zgolj ceremonija, je ostal po znani zaroti 5. novembra 1604. moramo iste odkriti Znanost pravi, da je še mnogo živalskih vrst, ki jih še ni videlo človeško oko Ali so na zemlji živali, ki jih človek ne pozna, in kje živijo? Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo na i prvo ugotoviti, da ne poznamo natančno niti vseh delov zemlje. Ogromne pragozdne površine v Ameriki, Afriki, Zadnji Indiji. Osrednji Aziji in na Novi Gvineji, v< likanska ozemlja severne Sibirije in v polarnih predelih so doslej preleteli le z letalom in na teh poteh se da le malokaj novega odkriti. Predstavljajmo si letalo, ki brzi nad našimi Alpami. Kateri letalec bo pri tem opazil lisice ali celo manjše živali poživ-Ijenjski žarki-:. Imajo nenavadno lastnost, da konservirajo vsakovrstna živila. Prodirajo skozi svinčene plošče, kakor skozi železo in kamen ter ohranijo svoj učinek ob vsaki temperaturi. Svoj konservirajo?i vpliv kažejo na razdaljo do 30 m okoli stroja, ki jih proizvaja. Žj-vila. ki bi se drugače kmalu pokvarila, sveže in kuhano meso. mleko in njegovi izdelki, Hijoa. zelenjava in sadje, pa tudi^ cvetlice, ostanejo v njihovem območju dalj časa čisto sveža. Jajca in kronrpir, ki so ga ob začetku lanskega poletja postavili pod te žarke, je bil še v letošnjem avgustu č.isto svež in užiten. Morski raki. ki se tako radi pokvarijo, ostanejo sveži cele tedne. Odkod ti čudni učinki, ni težko uganiti, če zvemo, da pod vplivom življenjskih žarkov ne morejo uspevati mikroorganizmi, ki povzročajo gnitje. To se je pokazalo, ko so obsevali z njimi kulture takšnih in drugih bakterij. Preokret na svetovnem žitnem trgu Za vrnitev Cipra k Grški Demonstracija ciperskih narodnih organizacij v Larnaki Kako spravimo kakteje za zimo? Nekaj navodil, ki bi jih moral poznati vsak prijatelj kaktej žitna borza v Chicagu, kjer se je pretekli mesec nenadoma razvila silno živahna kupčija v pšenici, ki je povzročila, da se je cena v kratkem dvignila za preko 40 %. čvrsto razpoloženje na ameriškem trgu je nastopilo v zvezi z dejstvom, da letošnja svetovna žitna letina ne bo zadostovala za kritje svetovne potrebe in da se bo razlika morala kriti iz starih zalog, ki so zadnja leta silno narastle. Ta okrepitev cen v Ameriki brez dvoma ugodno vplivala tudi na evropska tržišča. Nočni zračni promet v Č8I? Kakor poročajo iz Prage, bodo kmalu dogradili celo vrsto letališč, ki bodo rabila za morebitne zasilne pristanke na progi Praga—Brno—Bratislava, kjer bodo potem uvedli nočni promet s potniškimi letali. Svetilnike na tej progi so že postavili, kakor tudi na češkoslovaškem delu proge Praga—Strasbourg, ki jo mislijo istotako otvoriti za nočni promet. To se bo zgodilo, kakor računajo, že naslednjo pomlad. Kitajci beže pred Japonci Železniška postaja na mandžursko kitajski meji, ki jo oblegajo kitajski begunci na poti v notranjost Kitajske Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. - Posamezna številka 2.— Din. Zoro voda proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod 6t_ 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren ln trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) uL 32. PoOJemo po povzetju, tn to samo na čitljiv« naslove. Zločinski naočniki Ko se bliža zima, mora vsak prijatelj domačih eksotičnih rastlin skrbeti, da njegove gojenke pri prehodu iz toplih v mrzle dneve ne trpe prevelike škode. Domače kakteje so precej bolj občutljive kot njihove divje vrstnice v domovini, kjer jih je narava sama zavarovala za takšne čase. Domače blago pa je i z gojen o v cvetličnja-kih i.n je zato še bolj navezano na pravilno nego, kadar se spreminja zunanja temperatura. Da se rastlina polagoma utrdi in prilagodi na nižje temperature, je zelo priporoč- j ljivo. da jo puščamo že jeseni na prostem, v vrtu, na balkonu ali oknu čim dalje, če se noči ohladijo je dovolj, da jo pokrijemo z lahkim blagom ali papirjem, ki jo že dovolj varuje nenadne slane. Za prezimovanje med okni pa utrdimo kaktejo s tem, da cesto odpiramo zgornja okenca a M pa jo postavljamo na odprta okna. Pri dvojnih oknih je treba puščati krila odprta, da dobiva rastlina vedno dovolj svežega zraka. Istočasno s temi pripravami pa pričnemo dajati rastlini vedno manj vode, pri tem pa moramo paziti, da ji tudi te vedno manjše količine vode, ki pospešuje razkroj in je tudi nevarna zaradi zamrznjenja — prili-vamo po možnosti ob solnčnih dnevih okoli poldneva, tako. da se zemlja do dna lonca do večera lahko osuši. Razprševalec ostane še vedno v rabi, ker nadomešča kakteji roso. Za prezimovanje manjših zbirk kaktej so najprikladnejša dvojna okna. obrnjena proti jugu, vzhodu ali zapadu; tudi malo kurjene •in solnčne sobe ter svetla podstrešja in veže so jim primerno pribežališče. Povsod, kjer so kakteje zbraae čez zimo, je treba posebno paziti na to, da so skrbno zaprte vse špra.nje, skozi katc re bi lahko dohajal mrzli zrak: s posebnim toplomerom je treba v mrzlih dnevih paziti na vsako desetinko stopinje. Ko se noči jesenu že zelo ohladijo, je treba kakteje umakniti s prostega, preiskati zaradi mrčesa ter jih — če treba — očistiti l rastopino parasitola, če nameravamo rastline hraniti med okni, je treba upoštevati, da je najnižja temperatura vedno najnižje. Zato je treba postaviti kakteje na vzvišen prostor ter jih z deščico ali kosom kartona zavarovati pred dotokom mrzlega zraka od zgoraj. Sicer pa so v te namene že izdelali posebna stojala, na katerih se lahko udobno in brez skrbi, za škodo med šipami enega, okna sprav.i do 50 lončkov. Ta način prezimovanja je so veda najidealnejši; poleg zunanje prikupnosti kot miniaturen zimski vrtiček nudi tudi najboljšo garancijo za enakomerno Ameriški banditi si naslikajo na stekla naočnikov oči, ki spremenijo banditov obraz temperiranje in stalno vlažnost zraka. < e je zunaj zelo mrzlo (pod 5 C), se malo ori-pro notranja okna. kar že zadostuje za ogrev vmesnega prostora, če v sobi še m dovolj toplo, da bi se temperatura med okni izravnala, je dobro, da se kakteje za časno prenesejo v hladno (največ do 15 stopinj C) in svetlo sobo. Če rastline zaradi premajhne pazljivosti lastnika namrdnejo, je rešitev mogoča le s tem, da j;h prenese v hladen (od 1—5 stopinj C) prostor brez solne a, polije z mrzlo vodo :n potem v razmahih po nekaj dni polagoma zopet prilagodi na toplejše prostore. Kdor se potrudi in ima srečo, da izbere kakteji najprikladnejš? prostor za prezimo-vanje, preskrbi rastlini najboljšo podlago za rast v bodoči pomlad'. Nekaterim vrstam ugaja temperatura 10 do 12 sfcopin;. bolj občutljivim 15 stopinj, ostalim pa. ne-sako 4 do 8 stopinj. Če smo namestili kakteje med okna, je treba torej one, ki potrebujejo več toplote, postaviti višje, manj občutljive pa lahko ostanejo na spodnjih •policah, če jih ni mogoče tako razvrstit je pač najboljše, da skrbimo za temperaturo 8 do 12 stopinj, čeprav je temperatura pri prežimovanju zelo velikega pomena za poznejše popje in zdravje vso rastline, se vendar začetniku zaradi neznatnih pogrešk ni treba bati najhujšega. Kdor se malo poglobi v bitje in žitje svoje male gojenke, bo kmalu našel pota in sredstva za nierto pravilno nego. Treba jo je predvsem šč ' -ti pred prepihom in prekomernim mraz m ali toploto. Kot načelo pa naj velja: Hladno, toda suho in tonlo. toda vlažno! To je obenem najtežji problem pri negi kaktej in marsikdo, ki se že dolgo bavi r. njimi, ima ž njimi še težave. Oha ekstre-ma, preveč suše ali preveč vlažnost;, sta. vedno škodljiva. Zato prilivamo rastlini le toliko vode, da so do večera večinoma zopet osuši in se ne pospešuje gnitja. Suh zrak pa škodi posebno zgnečenim kaktejam in rastlinam z velikimi, s rtJozelenim: gonki. Zato treba v pr lončene skodelice z vodo in često z raz reševalcem nasititi zrak in površino rastline z vlago. Če vidimo, da je zemlja v loneih res zelo suha, ji prllijemo nekoliko mlačne vode, ker potrebujejo rastline .ki spomin d: zgodaj cveto, mnogo vlage: odvisno vodo je treba takoj odi i ti. Brezpogojno pa ni priporočljivo neposredno polivati telo rastlinice iz škropilnice z dolgo, tanko in krivo cevjo. Ta kratka navodila seveda n^so rešitev ogromnega števila vprašanj, na katera mora znati odgovoriti vsak dober ljubitelj kaktej. Strokovna literatura je posvetila tej vrsti ljubezni do cvetja in narave mnoga izčrpna, dela. iz katerih se lahko vsakdo .podrobnejše pouči o vrstah in lastnostih te svojevrstne rastline. Dotaknili smo se le nekaj glavnih točk in hoteli v njih opozoriti čitarelje. naj sedaj ko trka z'ma na vrata, poskrbijo tudi za prezimovanje teh nemih, toda često najhvaležnejših spremljevalcev človeka v življenju in — tu (K pozneje. Treneta co a te dežne plašče, Bajazzo obleke za moto-cikliste v veliki izberi in najcenejše pri Drago §chwab, Ljubljana Iz uredniškega koša Mehovo. Nekoliko izletnikov se je ustav'ln v sostilni. Postregla jim je krfmarioa s tako velikimi porcijaroi, da niso mogli snesti vsega. Zato so jo prosili za malo papirja, v k i-terega bi zavili ostanek. Krčmariea je ustrežljivo zaklicala svojemu možu: Tone, pojdi, stopi v stranišče po časnik. Gospodje bi radi zaviLi svoje klobase.« Vsak dan ena Mlada žena: »Pomagajte, testo to!« je zavre- u«.pi ZLATO MLIVXO PERO E napisom PENKALA ima pravico do brezplačnega popravila vseh delov notranje konstrukcije v držalu, ker jamčijo za prvovrotu« kakovost sTo)ih Izdelkov U NTA I M PE M PGNKALA TVOttNlCfc D. I>. i^HB^HHHaHBHHi Plačajo se samo stroški za poštnino, a vrednost zlatega peresa samo, ako je tako poškodovano, da je potrebna popolna izmena. aaSiitno znamko KULTURNI PREGLED Knjižnice in knjižničarstvo na češkoslovaškem Prav sedaj, ko se tudi v Jugoslaviji priprav Ija že dolgo pričakovani zakon o knjižnicah, ko je upati, da bodo tudi pn nas začeli smotreno delati za povzdigo tn širjenje knjižnic in knjižničarstva, se mi vidi koristno, da slovenska javnost dobi nekoliko informacij o stanju čeških knjižnic m o delu, ki so ga v tej smeri izvršili Čehoslovaki od prevrata do danes., Ko so dobili Čehoslovaki L 1918. samostojno državo, je bilo pri njih število knjižnic relativno dosti višje kot pri nas m knjižničarstvo že v polnem razvoju. Prav zaradi tega nam je lahko razumljivo, da je na Češkoslovaškem izšel že julija 1919 zakon o javnih občinskih knjižnicah in da je bil v novembru istega leta že dopolnjen z izvršilno naredbo. Čehoslovaki so torej začeli že v prvem letu svoje samostojnosti resno misliti, kako doseči čim prej in čim bolj gotovo, da dobe vsi sloji knjigo v roko in da se izobražujejo. Hoteli so čim prej nadomestiti to, kar je avstrijsko-nemški režim prej onemogočal. Češkoslovaški zakon o knjižnicah stavijo češki in tuji strokovnjaki v isto vrsto z ameriškimi in angleškimi zakoni, v marsičem jih pa po njihovem mnenju celo prekaša. Naj navedem nekatere njegove poglavitne določbe! Zakon določa, da se morajo v vseh političnih občinah v republiki (razen na Slovaškem in Podkarpatski Rusi j i) v času od enega do dveh let ustanoviti javne občinske knjižnice z vzgojno, znanstveno ki zabavno literaturo. Če pa je v občini vsaj 400 prebivalcev katerekoli narodne manjšine, se mora zanjo ustanoviti posebna knjižnica. Stroške za ustanavljanje ic vzdrževanje knjižnic krijejo občine iz svojih rednih dohodkov. Občinsko knjižnico vodi 4 — 8 členski knjižničarski svet, ki ga polovico voli občinski odbor, polovico pa posojevalci knjig. Ta knjižničarski »vet imenuje knjižničarja, ki mora imeti v knjižnicah onih občin, katere imajo nad JO tisoč prebivalcev državno knjižničarsko šolo. v drugih pa vsaj izpit, ki ž njiim dokaže. da ima zadostno knjižničarsko in splošne izobrazbo. Najvišje nadzorstvo nad delovanjem knjižnic ima ministrstvo narodne prosvete. K razvoju knjižnic in knjižničarstva na Češkoslovaškem so največ pripomogli znani češki knjižničarji-strokovnjaki, ki so vse moje življenje posvetili delu za povzdigo knjižnic. Njihova imena so že zdavnaj znana daleč izza mej domače države, žal bolj v anglosaškem in nemškem svetu kot pa tpri nas. Naj navedem na pT. univ. prof. dr. Vaclava Tilla. ravnatelja knjižnice poslanske skupščine in ravnatelja knjižničarske šole na Karlovi univerzi dr. Zdenka V. To-feolko, Ladislava J. Živnega, ravnatelja ar-hivne šole dr. Gustava Friedricha, ravnatelja knjižnice Narodnega muzeja v Pragi dr. Jožefa Volfa in ravnatelja univerzitetne knjižnice v Pragi dr. Jana Emlera. Ti strokovnjaki so takoj skrbeli predvsem za to, da dobijo večje novo ustanovljene knjižnice zmožnih delavcev. Potrudili so se. da je bila ustanovljena L 193). enoletna državna knjižničarska šola, kasneje pa tudi dvoletna knjižničarska šola na Karlovi univerzi in 1. 1921. tudi nemška državna knjižničarska šola v Ustju na Labi. V Pragi pa je bil na Karlovi univerzi ustanovljen najprej lektorat za knjižničarstvo, pozneje do-c en tura (za docenta je bil imenovan dr. Tobolka), na ostalih univerzah pa lektorati. Poleg tega so bili takoj prirejeni po manjših mestih počitniški kurzi za knjižničarje manjših občinskih knjižnic. Na obeh državnih knjižničarskih šolah v Pragi skrbijo gori imenovani strokovnjaki, da dobijo slušatelji strokovno znanje o vseh pandah knjižničarstva Na izpitih morajo kandidati poleg strokovnega znanja dokazati tudi zadostno splošno izobrazbo. Po končani šoli in predpisani praksi so mladi knjižničarji lahko nastavljeni tudi v največjih znanstvenih knjižnicah, v katerih so 2!nanstvenikom in učeči se mladini dobri svetovalci in pomočniki. Sploh pa se polaga na Čehoslovaškem na strokovno izobrazbo knjižničarjev velika važnost. Čehi dobro vedo, da je knjižničarska služba zelo odgovorna, že zdavnaj pa so iztrebili iz knjižnic vsa mesta-sinekure, ki so jih dobivali na stara leta »zaslužni« možje, da so se lahko posvetili namesto knjižničarskemu delu brezskrbnemu čitanju knjig. Češkoslovaški knjižničar tudi ne sme biti zastarelih nazorov; zbirati knjižni materijal za knjižnico in ne za občinstvo. Njegovi nazori morajo biti vseskozi modenni-demo-Icratična; voditi ga mora samo ena misel-vodnica: posvetiti vse svoje sile temu, da čim prej in čim lažje dobi čitatelj — bodisi navaden človek, bodisi znanstvenik — knjigo, ki jo želi. Največje plačilo pa mu mora biti zavest, da služi povzdigi svojega naroda. Razume se seveda, da so v vseh javnih občinskih knjižnicah (v občinah z nad 10.000 prebivalci) in tudi znanstvenih knjižnicah mesta knjižničarjev sistematizirana Češkoslovaški knjižničarji so tudi dobro organizirani. Združeni so v Društvu češkoslovaških knjižničarjev in izdajajo svoj® stanovsko glasilo »Časopis češkoslo-vašk h knjižničarjev«, ki izhaja že deseto leto m ki prinaša poleg strokovnih člankov tudi organizatorične. Ureja ga dr. Ladislav Živnv. Središče češkoslovaških knjižnic je v Pragi. To je popolnoma razumljivo, saj je Praga največje kulturno središče Češko- slovaške. V nji so največje in najbogatejše knjižnice. -. Naj omenimo samo nekatere: Univerzitetna knjižnica, največja češkoslovaška knjižnica sploh, ima okrog tri četrt milijona zvezkov. Za časa Avstrije so bili v nji ravnatelji Nemci in nemčurji, zato je zbirala predvsem nemško in ostalo neslovansko literaturo. Po prevratu je dobil mesto ravnatelja znani češki knjižničar in pesnik dr. Jaromir Borecky, lani pa je bil imenovan na njegovo mesto prejšnji ravnatelj bratislavske univerzitetne knjižnice dr. Jan Bmler. Knjižnica ima svoje prostore v Kiementinu. Sedaj je popolnoma moderno preurejena. Ima pet čitalnic, izmed katerih je največja namenjena visokošolskim dijakom. Med ostalimi štirimi je po ena namenjena splošnemu znanstvenemu delu. vseuč. profesorjem čitanju revij in časopisov im mladini do 14. leta. Zadnja je pra^ posebej zanimiva ker opravlja v marsičem večjo vzgojno nalogo kakor šole. Za vzdrževanje te knjižnice je bilo izdano 1. 1930. 1,703.974 Kč. V univerzitetni knjižnici delujeta tudi dva naša ožja rojaka: namestnik ravnatelja dr. Ivan Žmavc in dr. Svobodan Herič. Prvi je znani sociolog in priznani knjižničarski strokovnjak, drugi pa z vso vestnostjo vodi notranjo upravo knjižnice. Središče študija slovanstva postaja Slovanska knjižnica ministrstva zunanjih zadev (prtm članek v »J-itru« z dne 18. folija). ki ima svoje prostore tudi v Kiementinu in knjižnica Narodnega muzeja Slednja je nastal obenem z muzejem (1 1818) in hrani privatne knjižnice slavnih čeških znanstvenikov in politikov: Jožefa Do-brovskega, Pavla Safarika, Frančiška Pa-iackega, Ladislava Riegra in dr Razume se, da je v njihovih knjižnicah slovanska literatura do konca 19. sol. bogato zastopana. Knjižnica narodnega muzeja ima 400.000 zvezkov. L. 1925. je bila ob priliki 751efcnice rojstva predsednika Masaryka ustanovljena Narodna knjižnica, ki ima cilj zbirati vse tiske izšle v Č5R in izdajati češkoslovaško bibliografijo. Ima po zakonu pravico do obveznih tiskov iz vse države. Izmed ostalih velikih knjižnic v Pragi naj omenim še knjižnico visokih tehničnih šol, ki šteje nad 60.000 zvezkov. Knjižnico češke akademije znanosti in Mestno knjižnico Poslednja ima krasno moderno stavbo, ki jo je podarila praški mestni občini mestna zavarovalnica in ki je stala 30,000.000 Kč. Ta knjižnica je prirejena za en milijon knjig. Ima tudi 4 velike čitalnice, dve ogromni dvorani za predavanja, hrtkovo gledališče, 4 razstavne dvorane itd. Njen ravnatelj je agilni dr. J. Thon. Izmed administrativnih čeških knjižnic je največja in najbolj urejena Knjižnica poslanske skupščine, ki šteje okrog 80.000 knjig in ki je nameščena v poslopju parlamenta (prejšnji Rudolfinum). Izmed ostalih češkoslovaških knjižnic naj omenim dve največji knjižnici na Moravskem: Študijsko knjižnico v Olomu-cu, ki ima nad 180.000 zvezkov in katere ravnatelj je znani prijatelj Slovencev dr. Bohuš Vybiral in Univerzitetno knjižnico v Brnu, ki šteje nad 400.000 zvezkov. Največje slovaške knjižnice pa so: Univerzitetna knjižnica v Bratislavi, ki ima nad 170.000 zvezkov in Knjižnica Matice sdo-vaške v Turčanskem sv. Martinu s 60.000 zvezki. Za kulturno povzdigo najširših slojev češkoslovaškega naroda skrbijo občinske javne knjižnice, v katerih dobi vsak čitatelj knjige zastonj v čitanje. Po statistiki iz 1. 1927. je bilo izmed 12840 občin na Češkem, Moravsekm in v Šleziji 11.633 občin, ki so imele svoje knjižnice. V teh knjižnicah je bilo 5,002.840 zvezkov, ki so bili 13,380.000krat posojeni. Občine so za nje prispevale 1. 1927. 12,475.000 Kč. Na Slovaškem, kjer je zakon o knjižnicah stopil v veljivo šele 1. 1924. je imelo L 1927. že 3451 občin (t j. 92%) svoje knjižnice s 399.938 zvezki, ki so se983.922krat izposodili. Tudi v Podkarpatski Rusiji se sistematično dela za širjenje knjižnic in doseženi so bili že lepi uspehi. Strokovnih in znanstvenih knjižnic je bilo v ČSR •I. 1927. 18.157 z 11.674.500 zvezki. Za vse te knjižnice je bilo 1. 1927. izdano 16 milijonov 275.000 Kč. * Češkoslovaška vlada povsod štedi z denarjem. Kriza, ki ni prizanesla skoro nobeni državi na svetu, daje misliti tudi nji Ugotoviti pa moramo eno: z denarjem, ki gre za loilturno povzdigo naroda, posebno z denarjem, ki gre za knjižnice, ne štedi. Dobro ve, da je denar, ki ga izda v kulturne svrhe, najbolje vložen in da se bo dobro obrestoval in obilno povračal. Veliko so že razpravljali in pisali zlasti na Češkoslovaškem o potrebi čim ožje zveze med slovanskimi knjižnicami in knjižničarji. V to svrho se je vršil pred leti v Pragi kongres slovanskih književničarjev. Veliko dobre volje se je pokazalo, toda sadu dosedaj ni skoro nobenega. Največ se dela v tem pravcu, da bi se uredila med slovanskimi državami izmenjava obveznih tiskov, izmenjava starejših knjig in da bi se vodila celotna sAovanska bibliografija Čeprav je posebno v nekaterih državah veliko dobre volje ie vendar težko upati, da bi se v bližnji bodočnosti doseglo kaj uspehov, ker se sedaj nekatere slovanske države ne morejo niti doma rešiti vpraša- nja obveznih tiskov in še niti doma ne vodijo celotne bibliografije. Treba bo veliko delati tudi v Jugoslaviji, da se v Jugoslaviji uredi izdajanje STbohrvatske in slovenske biografije pod enotnim državnim vodstvom in na državne stroške. Oton Berkopec. Šola in življenje V berlinskem »Das Freie Wort« je pravkar napisal justični svetnik dr. H. Orthal iz Nvirnberga nekatere originalne misli o vrednosti šolske naobrazbe. Orthal sodi, da obstoje med nemškimi akademiki legije dejansko neizobraženih ali vsaj polizobraženih ljudi. Pri izberi poklica le prepogosto odločuje gospodarsko in družbeno stališče očeta, ne pa otrokova osebna nadarjenost, zbog tega je danes v inteligenčnih poklicih tisoče in tisoče duševno in osebno nesposobnih, šolski redi in izpiti res da v splošnem izločijo popolnoma nenadarjene in marsikaterega le malo nadarjenega učenca, vendar nas izkušnje uče, da tako izločevanje še ne omogoča izbere osebnosti, marveč samo izrinja iz šole one, ki niso sposobni za posebne zahteve, kakor jih imajo šole do učencev. Lahko je kdo najslabši značaj, če je le nadarjen v smislu šolskih zahtev, gre igraje skozi šole in utegne priti do visokega položaja v javnem življenju. Humanistični šolski tip sloni na vodilni misli, da se učencu razširja duševno obzorje in omogoča presojanje časovnih vprašanj z višjega vidika, če ga vpeljemo v grški in rimski duhovni svet. Misel je zapeljivo lepa, toda praktični rezultati so klavrni. Vsaj tri četrtine vseh absolventov nima niti pojma o resničnem duhu grške in rimske kulture. Vzrok je najprej ta, da se srednješolci ne izbirajo z vidika pedagoških in osebnih lastnosti, marveč po čisto filo-loško-formalnem zrelišču, tako da se jezikovno učenje, ki naj bi razvijalo sposobnost logičnega mišljenja, slavi neizmerno višje nego življenjski razmah učenčevih sposobnosti in čisto človeška izraba učnega gradiva. Vrhu tega obstoji večina učencev iz takih elementov, ki jim ni prav nič mar za višje duhovno življenje in ki tudi nimajo možnosti, da bi se mu resnično približali, študirajo pač zato, ker so jih starši določili za študij ali ker vidijo v tem sredstvo za dosego višjega klina na družbeni lestvici. Z duševno zmogljivostjo človeka je prav tako kot z njegovimi telesnimi zmožnostmi: lahko jih do izvestne povprečne višine stopnjujemo s tem, da jih smotrno gojimo in razvijamo, dalje s pridnostjo in vajo (rutina), vendar je to mogoče res samo do povprečne višine, življenjepisi velikih pesnikov in mislecev pričajo, da je za nje učen jaška šola pomenila naravnost ovinek in da so se samo z lastnim tipanjem in doživljanjem povzpeli na pravo pot. Zato so na vseh poljih duševnega življenja bile v vsen časih in pri mnogih narodih osebnosti, ki so izven običajnega šolanja dosegle in izvršile velike reči, ali da povemo primero: ki so iz krojačev postali vojskovodje. Vsekako te vrstice, pravi dr. H. Orthal, nimajo namena, da bi kakorkoli dvomile o vrednosti in upravičenosti nemških srednjih in visokih šol in zmanjševale respekt pred sistematično izšolanimi glavami. Naperjene so samo zoper one, ki bi hoteli omalovaževati n. pr. Eberta, ker se je bil od sedlarja povzpel do prezidenta republike, ali ki hočejo meriti vrednost človeka po kolekovanih spričevalih, ne pa na osnovi dokazov osebne sposobnosti, ki jo je pokazal v javnem življenju. Te, morda nekoliko pretirane misli dr. H. Orthala osvetljujejo večno akutno šolsko vprašanje, kako uravnovesiti znanje in značaj, osebno nadarjenost in šolske zahteve, šolo in življenje. Vprašanje, ki je še vedno eno izmed bistvenih v problematiki kulture našega časa. Izjava. Neki nesramni brezvestnež je poslal na moj naslov komunistične letake nesramne vsebine .hoteč mi s tem uničiti eksistenco. Podpisani izjavljam javno, da nimam znanja niti zvez z osebami sumljive vrednosti, najmanj pa še s komunisti, ln da si bom proti dodčniku poiskal zadoščenja. PUštanj, 6. novembra 1931. Janko Prislaa učitelj. Učitelji begunci! Oropani vseh kulturnih, nacionalnih in gospodarskih pravic in izgnani s svoje rojstne grude smo se zatekli med svoje brate, v svobodno kraljevino Jugoslavijo. Tu smo dobili svoje državljanske pravice ln gostoljubno streho! 600 nas je že tn ln ie vedno prihajajo novi! Od kar smo tu, nas država prvič poziva 8. novembra t l., da ji kot zvesti sinovi izrazimo svoje zaupanje. Trdno sem prepričan, da nI med nami nobenega, ki M se ne udeležil volitev ln podpira) med volilci z vsem svojim vpM vom, da se volitve čim častneje Izvrže. Kdor se ne udeleži, Je sebičen izkorišče valeč, izdajalec naroda ln države, ki mora izginiti iz naših vrst! Danes Izvršimo vsi brez Izjeme svojo državljansko dolžnost! Za odsek učiteljev - beguncev Fr. VenturinL GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 8.: ob 15. uri Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Dve nevesti. Izven. Ponedeljek. 9.: Dogodek v mestu Gogi. C. Torek, 10.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Nedelja, 8.: ob 15. uri Viktorija in njen hu-zar. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Knez Igor. Gostuje Josip Križaj. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 9.: Zaprto. Torek, 10.: Baletni večer pariškega baleta Loie Fuller. Izven. Nedelja v ljubljanski drami. Ob 15. prva mladinska predstava izvrstne Golieve mladinske igre »Princeska in pastirček«. Vlogo pastirčka igra Mitja Goreč, princesko pa ga. Saričeva. V ostalem nastopajo veterani s svojim komandantom Cesarjem, medvedi, zajčki, žabe itd. Režija prof. Šesto va. — Zvečer ob 20. bo druga repriza Golarjevih »Dveh nevest«. — »Dogodek v mestu Gogk bo ponovila drama 9. t. m. za red C. Nedelja v ljubljanski operi. Ob 15. bo po znižanih cenah »Viktorija in njen huzar«, zvečer ob 20. pa nastopi prvikrat v letošnji sezoni na našem odru priljubljeni gost in odličen pevec g. Josip Križaj v veliki ruski operi »Knez Igor«. V glavnih vlogah nastopijo še ga. Thierryjeva in Kogejeva ter gg. Primožič, Gostič, Janko, Zupan, Kovač i. dr. Znižane cene. Znameniti francoski balet »Loie Fuller« gostuje 10. L m. prvič v naši operi z naslednjim sporedom: I. del: German: Nell Gwin, ples ansambla, Schubert: Moment Musical (solo ples), Grieg: Perr Gynt, ples ansambla, Mozart: Ples (soloples) Grieg: Metal, ples ansambla, Schubert: Čarobni pajčolan, ples ansambla. II. del: Massenet: Fauni in nimfe, ples ansambla, Ravel: Velika črna ptica, (soloples) Lalo in Debus«y: Orjaške sence, ples ansambla. III. del: Wagner: Sprevod (ansambel), Sibelius: Valse Triste, Sklepno točko tvorijo plesi pod skupnim naslovom »Lučke«. V9e plese spremlja operni orkester. Balet »Fuller« uživa svetovni sloves. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi. Vprašanja In odgovor? A. W. Ljutomer. 1.) Ozebline se odpravijo s tem, da se poveča obtok krvi na dotičnem delu telesa. To dosežete na priprost način s tem, da vzamete dve posodi (n. pr. umivalnika), eno z mrzlo, drugo z vročo vodo. Potem pa hitro in večkrat menjate kopelj nog oziroma rok. Tudi previdno mazanje z jothio-novim oljem služi isti svrhi. 2.) Če morete, privoščite si odmor na morju — klima in pa grgranje morske vode včasih čudovito pomaga. Pojdite pa od časa do časa k zdravniku — najbolje strokovnjaku — da ne bi mesto katarja nastopila kaka druga komplikacija. 3.) Če Vam je, kar je edino pravilno, zdravnik zapisal očala, Vas je tudi gotovo podučil, kako jih morate nositi. V Vašem slučaju bo vsekakor boljše, da očala vedno nosite. 4.) Priporočamo Vam knjigo: »Muller, Moj sistem«. 5.) Nasveti v našem listu so brezplačni. — X. Y. Vaše mnenje, da se maščoba nabira, če se človek premalo giblje, je gotovo pravilna, če se lahko izključi kaka druga bolezen. So tudi ljudje, ki brez vidnega razloga posebno nagibajo k debelosti. Priporočamo Vam telovadbo (sitem Miiller — dobi se v knjigarnah) in pa šport v zmernih mejah. Pretiranje v stradanju Vam odsvetujemo, ogibajte se kolikor mogoče tekočin in močnatih jedi, tudi kruha in skrbite za redno odvajanje. Jako koristne so tudi parne kopelji s trebušno masažo. — A. 214. Brezplačne zdravniške ordinacije se vrše ob določenih urah v državnih in banovinskih bolnišnicah, v posvetovalnicah za matere in de-oo in v šolskih poliklinikah. V manjših krajih je pa zato uradni zdravnik. Ubožno spričevalo prinesite, če bi to zdravnik zahtevaL — I. Z. Mokronog. Če ni bilo mogoče odpraviti morske kosti z masažo, je najboljše operacija, ki ie lahka in brez vsake nevarnosti. — A. 0. Šibenik. Nasveti so v našem listu brezplačni Obžalujemo pa, da Vam moremo dati v Vašem slučaju samo ta nasvet, da se obrnete na specijalista za oči, ki Vam je v Sibeniku na razpolago. — R. M. Z. M. Če-belni pik običajno ni opasna stvar, tudi če jih je več. Pri Vaši ženi pa izgleda, da ima posebno nagnenje (idiosinkrazijo) za tvari-no, ki je v čebelnem piku. To je slična pojava kot pri gotovih ljudeh, ki ne prenašajo jagod ali rakov itd. Zdravniška veda še nI mogla te pojave popolnoma pojasniti. Najboljše je seveda, če se Vaša žena ogiblje čebel oz. pika. Z gotovimi injekcijami, zaradi katerih se obrnete na zdravnika, se da stanje izboljšati. Mrzle noge morate toplo obuti in večkrat kopati. Pravi SMUČARSKI ČEVLJI Zahvala Po nepričakovani smrti mojega soproga g. FRANCA ZIDAR, gimnazijskega profesorja v pokoju mi je izplačalo podporno društvo »LJUDSKA SAMOPOMOČ« v Maribora takoj pripadajočo podporo, za katero se tem potom najlepše zahvaljujem in priporočam to preko-ristno društvo vsakemu v takojšen pristop. 13Q4' Ljubljana, dne 6. novembra 1931. NE2KA ZIDAR. vedno v zalogi in izdeluje po meri staro-znana tvrdka Z A LOK A R, Mestni trg št. 19. Popravila se sprejemajo (Vzamem v najem trgcvs/ci I o te al v LJUBLJANI z velikim skladiščem oziroma veliko suho SKLADIŠČE. J. Pogačnik, Škofja Loka — ob kolo* dvoru. _13766 Tovorne in osebne avtomobile PROTI PRIMERNI ODŠKODNINI IZPOSOJAMO. Osebni vozovi so opremljeni s triptiki. Pojasnila telefonično: ŠT. 2497. — LJUBLJANA* 13850 Zagreb, Jelaoifcev trg 6/1. Neg* telesa ta obraoa p* najnovejšem sistema t najmodernejšimi aparati. Odstranjevanje soj ed cev, soln&nih in dragih peg. Odpravljanj« v?eb nadležnih dlačic i elekirobzo. Električna in ročna masaža obraza in telesa. Parafinski obložki, mani k ura in pedikura. Sprejmem vajenke. Toplo se priporoča Magda Pap, diplomiran« kozmetičarka. $36 Žlahtne kanarčke v istini fine pevce znamenite harške mojstrske šole Mark 6 n višje. Predpevce, pare za sleme, kletke, krmo, ptičja zdravila. Velezanimiv cenik z dragocenimi navodili pošlje brezplačno Grosszucht Hey-denreich, Bad Suderode 150, Hanu Samoradisvo) r\ERir\A 1839 Postani In ostani član Vodnikove družbe! "■sa Sreda Ponedeljek Torek Za tri nianse — bol) beti zobfe! USTI POLHI BAKTERIJ SE VEOHO LAHKO SPOZNAJO \ko vam zobje prizadevajo stalno skrb, poskusite KOLVNOS! V treh dneh boste prijetno iznenadeoi, ko ugledate sijaj in bleščečo belin«, ta katero so sposobni »lasti tndi Va£i zobje. Mikrobi v nstih delaj« Vače zobe grde, rumenkaste, pokvarjene. — Znanstveniki pravijo: »Usta so polna bakterij.* Odpravite te vzroke, in Vaši zobje dobe zopet svojo prvotno belino! Običajna sredstva za zobe tn odpovedo. Ali Kolynos jemlje nase in ihpo-nablja mikrobe. Antiseptična K B B n A ZA ZOBE KOLYNOS ^ene malim c glasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila Iv oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za iifro 5_ Din. Nairnanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. PrisiO]bina za iitro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutru«. /e plačati ie pristojbino 2.— Din Pru stoibine ie v poslati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilni/* v Liuhlianl 11 Ml — Telefon Številka 2492. 3492 Za od|oocr 2 Din v soamCofc •Vas/cre malih oglasov dobite takoj po izidu lista o podružnicah 9Jutra 9 «tfor«ticrHf v Celi M/ v «Yo o«tt» mestu, 9 Vrfcco/fofc in na temenicah, ki spre/ema/o tudi naročila na male oglase in inserate. £ kit Kuharico samostojno, iščem za jo »t.ino. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 52079 1 Učenca ■/. nekoliki, znanja nemštM ne, iščem za mehanično ii avnico. Ižanska ce-'j 62 52092 l Več krojačev 7.:\ ve .»e ko-e sprejme t». lioj v stalno službo tovarna oblek Steriuecki l" ' e-lj„. 52170-1 Specijalno podietje (gradlia dimnikov) staro m rciiom.rano. ;šče pri industriji vpeljanega ter v poslih izurjenega ioienjer a k <*r zastopnika. — Ponudbe pod »F.nercrie« na oglasni oddelek »Jutri« 52357-1 Pleskar, pomočnike »nrejm« J. Holzinger, Maribor. Prešernova u'ica 26 52437-! Za gospodinjo i»r>'p;me priletni gospod izobraženo mlajšo vdovo brez otrok. Dopisi s sliko, ki so vrne, na naslov v 0"las. odd. »Jutra« 4732;)-1 Izobr ženca fi-nega nastopa. sprejme ►d lična založba kot re-•rezenranta. Bližje klišar la Deu. Dalmatinova 5. 52293-1 Pisarniško moč vešr-'> razven državnega tudi nemškega jezika in knjigovodstva. sprejmem. Mora biti vojaščine prost, zdrav, povertjiv. Neomenjeni imajo rTe'l niost. Po-nnilie na oglasni oddelek •Jutra« pod »Industrija 393«. 52331-1 Trg. Postrežnica vešča nemščine, dobi m'-s'o vsak dan. ni 7.—10. in !.—3. predstaviti se je v ponedeljek .Aleksandrova f«t» 4, V. nadstr. vrata 24. 52360-1 Trgovska u:enka pridna. zdrava in poštena, ki se je že nekaj časa ni"'!a in je voljna pomagal pri gospodinjstvu, dobi mesto takoj v trgo-v:ni meš. blaga. Naslov v oo trgovino z mešanim blagom na d»-želi. Ponudbe na oglasni "Metek »Jntra« pod -Ta-koišen nastop«. 52433-1 Dve dobre pletilie sn-ejmem. Zagreb. H:ea 227. A. Gamser. 5244-1-1 ki Slikarja ešč tudi v deknra- vajenca t meščansko šolo, s hra to in stanovanjem v lust t.-jk->i «r>-e:rrrt Jos Plavc. špecerijska in delikatesna trgovina v Celin 53273-1 1 ali 2 gdč. učenki učenki, sprejmeti na hrano in stanovanje v eiji, ali pa 'lik. pomočni-nai-moderneiši vili pod; ka ki zna tudi prostorne-Rožnikom po zelo ugodni na dela. sprejmem takoj ee-ii Na=lov v oglasnem za krajšo dobo. — Josip oddel. * »Jutra«. 5?352-1 Schntter. fiuštanj. 53138-1 Edgar RiCe BurroughS; Tarzan, kralj džungle Ušla sta bila smrti od uporniških vrst; a zdaj so ju čakale veliko hujše nevarnosti. Da je bil lord sam, bi se bil upal živeti še mnogo iet. A kaj bo z njegovo ženo in z malim bitjem, ki bo že tako kmalu izpostavljeno težavam in strašnim nevarnostim tega prvotnega sveta? Obup mu je legal na srce, ko je premišljeval o bodočnosti. 19. Ko so se mornarji založili s svežo vodo, so v svojih čolnih naglo odveslali k ladji. »Fuwalda« se je jela oddaljevati in kmalu izginila za bližnjim rtom. Lord Greystoke in njegova žena sta ostala sama na tuji obali, čeprav sta hrabrila drug drugega, jima je vendar polnila prsi zavest brez-močnosti in slutnja bližnje nesreče. 20. In za hrbtom, izza grebena bližnjega griča, so ju opazovale druge oči — prekanjene oči, divje žareče pod košatimi obrvmi! Več krojaških pomočnikov za fina dela po meri sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 52451-1 Brivskega vajenca iz mesta ali z dežele sprejmem. Ferkula, brivec, Ambrožev trg. 52191-1 Knjigovodja- bilancist dobra moč, in samostojna korespondentinja z znanjem nemščine, dobita službo proti dobri plači. — Pismene ponudbe pod šifro »Industrija« na oglas, oddelek »Jutra«. Znamko za odgovor jc priložiti. 52216-1 Potnika sprejme v stalno službo večja tovarna pletenin v Sloveniji. Reflektanti. ki so v tej stroki že potovali in so pri trgovcih tipeljani. naj napravijo ponudbo z navedbo referenc in zahtevkov pod šifro »V tej stroki pofon-al« na oglasni odde- lek »Jutra« 52011-1 Gdč. natakarico začetnico, Stajerko. čedne in prikupi ji ve zunanjosti, sprejmem takoj za Ljubljano. Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod »500 kavcije«. 52502-1 Brivskega pomočnika mladega sprejme F. Planič-i. Ljubljana VII — Zg. ška. 52508-! Sedlar, vajenca hrano in stanovanjem prejme Sipic v Kraniu. 52497-1 (roj. pomočnika hi vajenca sprejmem. Naslov v oglas, o-ddelku »Jutra«. 52533-1 Učenko za strojno pletenje soslitev pri otrocih, v pisarni ali kot pomoč v gospodinjstvu Vajena je vsakega dela. Naslov: Knez, Ljubljana, Celovška cesta 32. 5;9»6-2 Prodajalka špecerijske stroke začetnica. želi službo v trgovini mešanega blaga, v svrho izpopolnila v manufaktu-ri. Ur« nekaj časa brezplačno. Cenj. ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Urna«. 511M3-2 Knjigovodja in uradnica mlada zakonca, vešča vseh pisarniških poslov — ostala vsled propasti tvrdke na cesti brez sredstev, prosita primerne namestitve. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod šifro »Marljive moči«. 52504-2 Šiviljska pomočnica šče službo. Gre tudi za najmanjšo plačo. Dorpise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiva«. 52638-2 Strežnica šče zaposlen je. Na s'o v v ogla»nem oddelku »Jutra«. 52625-2 Entlanje meter 1 Din — Vodmat.. Društvena ulica štev. 4. 472(M-3 Mlada natakarica išče mesto v boljši gostilni Pismene ponudbe prosi na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Ljubljana aH Maribor«. 52183-2 Mlada šivilja ki bi šla tudi za sobarieo. išče namestitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja«. 525i25-2 Gospodična pridna iti poštena, bi šla v trafiko, prodajalno kruha ali mlekarno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52540-2 Dve deklici pridni in pošteni, iščeta kakršnokoli 7.aposlen;e. — Naslov v oglas-nem oddelku »Jutra«. 52538-2 Absolventka 4. razreda meščanske šole, maturo, želi dobiti me-f<> blagajničarke ali kaj ličnega. Hčerka železni-arja Jožica Likovnik, kolodvor, Zidani most. 52113-2 Potnikom ki prodajajo knjige in slike. nudimo lep zaslužek. Ponudbe na oglasni odde-ek »Jutra« pod »Poeeni knjige«. 52446-3 Prodajalka starejša, zmožna tudi samostojnega vodstva v trgovini išče službo za takoj ali pozneje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 51967-2 Prodajalka večletno prakso v m»5j-ni stroki, katera bi lahko zastopala šefa, želi mesta, aii pa tudi prevzame kako podružnico. Dopise prosim na podružnico »Jutra« v Celju po4 »Zelo podjetna« 52414-2 Natakarica ld govori slov. in nemško ter razpolaga z jamčevino. išče mesto plačilne, ali pa prevzame tudi na račun. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro mesto«. 53233-2 Gospo lična ešča poleg slovenščine, srbohrvaščine in nemščine tudi korespondence. stenografije in strojepisja želi mesto uradnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Začetnica«. 52302-2 Kuharica drava in močna, t lepim pričevalom. ki zna tudi ivati. želi službo v hotelu, restavraciji ali večji gostilni. Dopise na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Začetnica«. 52398-2 Frizerka z 10 mesečno pomočniško dobo. išče nameščenja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pml šifro »Frizerka«. 52345-2 Kuharica srednjih let, vajena gospodinjstva in kuhe, želi nastopiti službo pri orožnikih. financarjih ali sam skem gospodu. Nastopi lahko 15. novembra ali 1. decembra. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varčna«. 52436-2 Gospodična absolventka tečaja za otroško vrtnarico. išče mesto k otrokom pri boljši družini. Ponudbe pod »Otročja ljubezen« »malim« na oglasni oddelek »Jutra«. 52437-2 Trg. vajenca sprejme boliša špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 52628-1 Knjigovof* fveni strokovnjak za organizacijo, reorgani zac.ijo in revizijo knjigo vodstva, sestavo bilanc, izpeljavo poravnav, lik vi iacij in konkurzov se priporoča trgovcem, indu striicem. obrtnikom in za družnim zavodom. proti /.mernemn honorarju. Po nudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Revizija«. 52325-2 Šivilja modna, vešča vsakega dela damskega in moškega perila, »prejema delo na dom. Na željo gre šivat na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52443-2 Mlada gosnodinja pridna, išče službo pri ločencu ali vdovcu. Ponud b« pod »Pi>Stena 26« na oglasni oddelek »Jutra«. 52465-2 Reprezentativen vsestransko trg. naobražen trgovec. inteligenten in družabno uglajen, do sedaj samostojen tovarniški podjetnik in trgovec. ve5č vseh pisarniških in denarnih poslov, nrosi za primerno nameščenie. kier bi se lahko udeistvoval na odgovornem me=tu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »1'dejstvova. nje na odgovornem mestu« 52106-2 V svrho pridobitve nrakse v trg. posl'h išče namestitve perfekt-na ste.not.;pistin;a in samostojna korespondentinja nemšk«m. slovenskem, dedoma hrvaškem jeziku. — Gre tudi brezplačno. Cenj. ponudbe pod »Praksa« na oglasni oddelek »Jutra«. 52475-2 Mlad ključavničar, pomočnik išče zaposlenje kot pomož ni delavec v avtomeha.nič, ni delavnici ali kot spremljevalec osebnegn ali to vornen naprej. 17 knjig Maver leksikona za 1300 Din. — Gramofon, ki sprejema na ploščo vsak glasi. petje, razgovore in takoj tndi oddaja isto. Adler avto za 8000 Din. PonndJve na glasni oddelek ».Tntra« pod »Rekordne cene«. 52351-6 Tečaj nemščine ,«e prične v torek, dne 10. t. m. ob 14 8. >iri zvečer v društvenih prostorih Zveze bojevnikov, L''ihliana-Moste. v hiši g. Videnška na Selu. Vabljeni vsi prijavi jenci. kakor tndi oni. ki se žele priučiti tega za življenje važnega jezika. 52517-4 Pouk v latinščini po »pecijalni metodi. Sija--len u»oeh. Šola za jezike, Gosposka ulica štev. 41 52532-4 Nemški pouk in korespondenco, poceni in prvovrstno daje izobražena gospa. Naslmr v oglasnem oddelku »Jutra«. 52537-4 Brivski pomočnik in bubl-štucer, izurjen, 21 let star. Išče nameščence v Sloveniji. Ponudbe prosim na D. Zlatovič. Kačlčeva 19, priz. levo, Zagreb. 52609-2 Mlada šivilja želi vstopiti kot sobarica ali kaj sličneea. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Šivilja«. 52624-2 Služkinja ki zna kuhati meščansko hrano ln opravljati vsa hišna dela iš*e službe. Naslov: Rezlka. Trnovska ulica 151. 52619-2 Mlado dekle gre kot pomoč gosipndlnjl. ali k otrokom. Fani Kočar Bevško. Trbovlje I. 52608-1 Absolventinja trgovskega tečaja, išče mesto praktikantinje. Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Prakt.i-kantinja«. 52653-2 Vrtnar izurjen v v « e h rvi,nogah vrtnarstva, išče službo. — Ponudbo na: O. ■pen+och. hauer. Ptuj, Slovenski trg št. 9/t. 52574-2 Natakar star 27 let, Išče nameščen i a. Zmožen nekaj kavči le. Govori več 1e-zlkov. Ceni. ponudbe r»od »t.akoi ali pozneje« na ogl. odd. »Jutra«. 52637-2 F'k«!um in nrovizfio nudimo potnikom obi«k privatnih strank ta Ljnb Ijano in okolico t«r v«o iravsko banovino u ni infakturno blago. — Po nndbe na oglasni odleiek »Jutra« pod Šifro »F!ksnm Ul provizija«. 45053-5 Potnike za obisk privatnih strank za prodajo manufak t urnega blaga na obročno odplačevanje iščem v Kar-loveu in okolici, za ta-kojšnii nastop. Ponudbe na Sladko Grom, Karlo-vac, Riečka 33. 52483-5 Predam: kompletno sobno It) kn hinjsko opravo, motor Harlev Davidson 350 cm* ter moško in žensko kolo. vso v dobrem stanjn. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53374-6 Premog in drva prodaja Jezeršek, Vodmat. 200 Puhasto perje čisto, čohano. kg po 48. Din. druga Trsta kg po 38 Dio. čisto belo go«je kg po 130 Din in Čisti puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIC, ZAGREB. Iliea 82. 22-6 Kompletno jedilnico staronemško za 2000 Din in peresni žitnniri prodam NsMov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 52231-6 Prodam: 100 visokih vrtnic za 1000 Din in 300 kg pristnega cvetličnega meda po 18 Din. Franc Golob, Senovo Rajhenburg. 5242S-6 Foto-aparat znamke »Certa«. format 6'2X9 cm po nizki ceni prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod značko »Fotoaparat«. 52420-6 Prvovrsten riž na drobno po Din 5.50 kg nudi »Proda«, Prečna ulica št. 6. 52659-6 Sesalec prahu (Staubsauger), nov, najnovejši sistem, proda na obrok« Bergodac, Dalmatinova 10. 52460-6 Prazne zaboje močne, vseh velikosti, po ceni proda Bergodac. Dalmatmova 10. 52461-6 Risalno mizo patentno, skoraj novo. ugodno prodam. Naslov v oglasoom oddelku »Jutra« 52493-6 Mlekarji, pozor! Radi opustitve mlekarne po zelo ugodni c-e.ni prodam 20 dobro ohranjenih vtčo-v po 30. -"»O in 10 litrov. — Franc Momtek, Zgoša št. 9 pošta Begunje. 52300-6 Milostljiva gospa! Poskusite enkrat pri nas! Krasne svilene nogavice, rokavice, damastni namizni prti, jedilni pribor in različ.ni gospodinjski predmeti po zares nizkih cenah tudi na ugodne obroke sapira, Dunajska cesta 36. 52500-6 2 peči ena mala, ena velika železna prodam. Franc Kristan, Dunajska cesta 54, mehanična delavnica. Ljubljana. 52606-6 Otroško posteljico belo, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 52621-6 Za urarje spec.ljelne električne »re-tiiike prodaja Wrber, Ljubljana, Prečna n'"ca. 52626-6 Telefon 2708 se priporoča za p r e v o 7 blaga z avtomobilom in konji. Konkurenčne cene. Orehe k n p I veletrgovina Suppant, Pristava. Ed. Več pohištva dobro ohranjenega, radi selitve prodam. Naslov pove oglasni od-delet. »Ju'ra«. 5C546-12 Pohištvo Tudi na obroke! Lepe spalnice 2500 omare 500 postelje 250 kuh. oprave 1100 kuh. kredence 550 Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri mizarstvu »Sava«, Kolodvorska 18. 52558-12 Orehovo spalnico dobro ohranjeno poceni prodam. Na=!ov v oglas, oddelku »Jutra«. 52600-11? 77/ Moška zim. suknja dobro ohranjena in temno plav šp vi jot kostum s pli se krilom poceni napro daj. Naslov v oglasnem Oddelku »Jntra«. 52112-13 Žaket obleko elegantno. pripravno za plesne prireditve, prodam. Poizve se v krojačnici Gradišče 13. 52457-13 Damsko suknjo kratko (.Tačke) iz krzna, dobro ohranjeno prodam. — Ogledati med 15. in 17. uro na Resljevi cesti štev. s/11, desno. 52516-13 Mizarsko delavnico novo in lokal oddam v najem. ali pa pristopim tudi kot tihi družabnik. NasUr v oglasnem oddelku Jutra. 52496-17 Pekarno v trgu oddam v najel« proti odkupu inventarja — 15.000 Din. V lslOV v ogl. oddelku »Jutra«. 52551-17 Kavcije zmožen vzamem v naiem takoj prometno restavracijo, kavarno ali boljšo gostilno Cenj. ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Strokovno izučen« 25636-17 Trgovino z mešanim blagom n« prometni točki, v bližini Celja, z vsem inventarjem in nekaj blaga, takoj oddam v najem. Natančneje se izve pri Franju Ločnikar. trgovec v Arclinu št. 13 pri Celju. 52647-17 52292-7 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. — 1'onndb« pod »Voziček« na oglasni oddelek »Jutra«. 52434-7 Kavarn, porcelan in kompletno posteljo kupi Ant. Kosi, Ljubljana, poštno ležeče. 52501-7 Železno pečko majhno in železen umivalnik kupim. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Kabinet 10«. 52605-7 Mayerjev Leksikon popolnoma nov, 12 zvez-icov prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »2300«. 52244-8 Poltovorni Ford original, v dobrejn stanju. z"lo prmraven za mesarja, sodavičarja. mlekarno itd., poceni prodam. Naslov v ogJasnfim oddelku »Jutra«. 52057-10 Moško zim. suknjo in žaket poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52550-13 Seal plašč skoraj nov poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52582-13 Nov kožuh naprodaj v Podjunskega nI. št. 23/1. Ljubljana ATI — pri novj cerkvi v Spodnji Šiški. 52562-13 Lepo zimsko suknjo temnorjave barve, prodam za 350 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 52569-13 Posojilo proti zastavitvi vi o ž n 1 h knjižic- se nudi pod ugodnimi pogoji. Ponudbe z navedbo zavoda, višine vloge in zrveska, kateri se zahteva, javite n3 oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Tudi dolgoročno« 52066-16 Ford avto r brezhibnem stanjn, i 4 vrati, ugodno prodam. Samo resne ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ford 16l9«. 52163-10 Ariel .VlOcm« 0. H. V.. ▼ brej-h-lbnem stanju, radi odhoda do 12. t. m. za 7000 Din proda Karlo Muhar. Kamniška nI. 19 — prelaz gorenjske in kamniške proge. 53539-10 Motorno kolo Harley Davidsoin, 1300 cm* dobro ohranjeno, » prikolico poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52602-10 7 UlsJLi < Radio-aparat zamenjam za pisalni stroj ali motorno kolo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52073-9 3 pločevin, posode za mast. 2 i 60—70 k? »n za 40 kg naprodaj v Zvezni ulici štev. 23 — Zelena jama. 52534-6 Šivalni stroj »Slnger« dobro ohranjen proda Fran Erjavec, Wol-fova ulica 12. 53535-6 Kompletna postelja z nočno omarico in drugo pohištvo, dobro ohranjeno IKveni naprodaj v Uirsiki ulici št. 30, podpritličje. 52302-6 Anodni aparat za 110 VoH izmenični tok. rablicn, v dobrem stanju, kupim. Naslov v oerlas. oddelku »Jutra«. 52427-9 Radio-aparat dober, kupim ali vzamem v protiračun za m'zarski izdelek. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Radio«. 5(2576-9 Sadno drevje jablane, hruške, črečnje, slive. marelice, breskve, ku-tine, nešfiljo itd., je najboljše presaditi v jeseni. Zato naročite takoj pri drevesnici veleposestva Josip Rosenberg. Maribor, Tržaška cesta 64 — tels-fon 2301. 53415-6 Pred nakupom posteljnih žičnih vlog naj se vsakdo prepriča o najnižjih cenah in solidnem blagu pri Pavel Strgulec, Gosposvetska 13 (KollzeJ). — Sprejemajo 3e tudi vsa popravila. 52578-6 Klubsko garnituro skoraj novo, se ugodno proda. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 52585-6 2 oljnati oris. slik! prodam. Naslov pove nrl. oddelek »Jutra«. 5260« Mali zvočnik in akumulator kupi Novak Ignac, Lož ni ca št. 20 — pošta Celje. 52650-9 Vrthrona Otroka v dobro oskrbo opreime Zaje, Sval>ičev» ulica 7. 52557-14 Otroka vsak« starosti, sprejmem takoj v vso oskrbo. Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 53642-14 Starejšega gospoda aH gospo ki bi posodila 10.000 dinarjev za dobo par let vzamem takoj v dosmrtno oskrbo. Cenjene dopise Je poslati na podružnico »Jutra« v Ce lju pod značko: »Dosmrtna oskrba«. 52645-14 Pohištvo naprodaj oa Poljanskem nasipu «. 12/111. vrata 14 52410-1? Spalnico ohranjeno p o e e n prodam r Goropovi al. 30. vieokopriUičj«. 52194-12 7000 Din posojila za 1 leto nnjno iščem pro-10 % obresti. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »7000«. 52391-16 Gostilna dobro vpeljana, z lepiari prostori in stanovanjem, r centru Ljubljane naprodaj. Potreben kapital 50.000 Din Ponudbe na o-g!as. oddelefc »Jut.ra« pod šifro »Dobor dobiček«. 52083-» Lep vogalni lokal oddam. Kirbisch. Kongresni trg 8. 53159-1» Moderna opekama novo urejena, z prvovrstnim mat-erijalnm za z'd'>» in strešno opeko, ležiš6o gline za keramiko z vso zalogo v brezkonkurenfc-nem okraju z velikim zaledjem ugodno na prodaj. Eventualno se spre.im« družabnik kot solastnik. — Ponudbe pod »Keramična industrija« na podružnico »Ji_ura.< Maribor. 52425-® RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-l.EX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. Kolodvorska restavracija v gla-vnem mestu Savske banovine s kompletnim inventarjem, z dolgoletno najemninsko pogodbo, % velikim stanovanjem 1» restavraterja z vsemi pri-t-lklinami, z umerjeno najemnino. naprodaj radi bolezni lastnika. Potoči letno 350 bi. Tozadevne _ iiv formacije daje A. Misjak, Vinogradska cesta 6. Zagreb." 52441-19 Trgovski lokal s skladiščem oddam » Skofjilok.i, ob glavni cesti tik cerkve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »Škofjaloka«. 52472-1» Gostilno in delikateso dobro Močo. oddam na račun radi bolezni. najra»e mlademu zakonskemu paru. Staničeva al. 2, Ljubljana. 52485-19 Družabnika 1 nekaj kap;talom išče gospa, stara 30 let, ki ima lepo trgovino. Ponudbe pod »Bodočnost« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 52424-16 Trgovski lokal na rrometni točki, za nor predmet iščem s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Centrum«. 52573-19 Lokal ali sobo primerno za krojaško obrt iščem v mestu. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 52596-19 Posojilo 60—100.000 Din iščem proti primernim ob-restim na posest blizu Ljubljane, event. vzamem tudi starejšo osebo v dosmrtno oskrbo. Dop^e na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posojilo takoj«. 52-486-16 Trg. sotrudnik (ca) živilske stroke, v starosti 35—35 let. ki vloži 8000 Din proti zasčguranju. dobi stalno službo. Ponudbe na ogbsni oddelek Jutra pod TU. 52416-20 Načrte za stavbe 5 vržujem pod ugodm-t i pogoji. Ponudbe pod ?> uženjera na oglasni c*:deleis »Jutra«. ^ r—------" ~ Stavbne parcele v :u dri. ccste in tramva j. na Viču prodaja Gospodi tka pisarna. Tribuč na ( ca h, telefon št. 2005-44733-20 Lepe stavb, parcele I "d Rožnikom ugodno na- % daj. Naslov v oglasnem o tclku »Jutra«. 4/656-20 Hišo t Ljubljani, euonadstr-op-tr,. v dobrem stanju, ne jirčtlale« od centra. Po-nudbe na oglasni oddelek »..J'it ra; ;>od "»Cena in pogoji«. 52373-20 Krasno posestvo »vh-toječe iz 4 oralov viti zrada, zasajenega s ji e men: t o trto, 3 _or lov 7.. • -njenega sarlono-snika. 5 oralov gozda in nj:v, kompletna preža ter lepe vinske posode za 100 hI, g>s,xiska hiša, kleti, go-e 'idar>ko poslopje, vini-r i,r:je, na nr-oda-j tz pro-f-- roke radi drugega na-J na. Celo posestvo v e ti kosu leži na ideal jteri kraju Pohorja blizu Mar" ,.ra na krasni raz-c!i"ini točki '.i ure od kolodvora ter je zelo pri-smerno tudi za letovišče tri sanatorij. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« T>od značko »Le-c.' 52246-20 Gostilne več trgovskih in stanovanjskih^ hiš ter vile v mestu in na periferiji naprodaj. Pojasnila daje Jančar. Sv. Petra cesta štev. 27. 52654-20 Stanovanje sob, kuhinje in predsobe oddam mirni stranki. Na-■lo-v v ogi. odd. »Jutra*. 51973-21 Vinograd, posestvo lepo, na Bizeljskem, obsegajoče 15 oralov, travniki in njive, zasajene s sadnim drevjem, hiša in hlev zidana, viniearija posebej, prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju nod značko ;Bogate pritikline«. 52648-20 Restavracijo pri postaji z 10 oralov posestva se zaradi preselitve takoj proda ali se odda tudi v najem. Potrebna kavcija. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju. 52644-20 Stanovanje dvosobno, veliko, s kopalnico, sobo za služkinjo in pralnico oddam s 1. februarjem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod zmačko Ves komfort«. 919-96-21 Prešernova ul. jama. Posestvo z gostilno c'> glavni prometni cesti, p ; večjem obljudenem kra-kupim. Naslov v ogl. c Ikti »Jutra«. 52420-20 Vila nova stavba, z vsem kom-fortom, davka prosta, let-3,' donos 62.000 Din, štiri '.• -asn* stanovanja, ugod-"H> naprodaj v Mariboru. Potreben kapital 500.000 Dir. Ostanek hipoteko. — Ponudbe pod »Solnčno in S">"no« na podružnico »J l tra«- Maribor. 52426-20 Stavbeno parcelo T Tacnu pod Šmarno go-s»> prodam. Tacen 79. 52471-20 Smrekov gozd in travnik d uro od Celja takoj zelo ■ugodno prodam. — Naslov Tiri podružnici 5 Jutra« Celju. 52274-20 Stavbne parcele v Stožicah, blizu mestne iT' je, ob Dunajski cesti ca prodaj. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Bodoča Ljubljana«. 52023-20 .POSEH" Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 proda: 1I1SO, novozldano, dvosta-novanjsko, vsako stanovanje po 3 sobe s kuhinjo in pritiklinami, 550 m- vrta. blizu Tabora, 265.000 Din. HI30, no pozidano, vsega 4 sobe. kuhinja, pritikline, 800 m: vrta, Kolczija, — 150.060 Din; HIŠO, novozidano, 3 dvosobna stanovanja, veranda, 800 m2 vrta. Zgornja Šiška, 100.000 Din: HIŠO, novozidano, 2 dvosobni stanovanji, 700 m: vrta. Zg. Šiška, 145.000 Din: KMEČKO POSESTVO, 22 oralov pTi Medvodah, velika stanovanjska hiša in gospodarska poslopja — Din 200.000; Poleg tega več trgovskih, stanovanjskih hiš, vil, v Ljubljani, kmečka posestva, parcele v mestu in vseh predmestjih, 710 najugodnejših cenah, v največji izberi. 52529-6 2 novi stanovanji dvema p anketiranima obarna, kuhinjo ia pritiklinami oddam s 1. decembrom mirnima strankama. Cena zmerna. Na .lov v oglasnem oddelku Jutra«. 52445-21 3odpritl. stanovanje obstoječe iz 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam mir-oi stranki. Istotam oddam sobo in kabinet Ciglarjeva 39, Moste. 52474-21 2 odnosno 3 parcele a»a Mir ju prodam. Pismene ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra: pod šifro »Slirje«. 52541-20 oddajo Trisob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami, zdravo, suho, ugodno oddam s 1. decembrom v Ljubljani, Mariborska ul. št. 21/1 — ob Dunajski c. zraven vile Stadion. 52322-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje, kopalnice predsobe in drugih pritiklin oddam s 1. februarjem. Na razpolago tudi vrt i5eži£rrad, Trsteajakova 7. 53342-31 Trisob. stanovanje takoj ali z decembrom poceni oddam. Naslov pove orlasni oddelek »Jutra«. 53166-31 Stanovanje sobe in kuhinje oddam 1. dec. majhni družini pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 52350-21 Hišo v Mariboru enonadstropno, s 6 stanovanji, lepim vrtom, trgo v'-to z mešanim blagom in x■ -.iVo prodam. Nn.-'ov v c~'as:iem oddelku -Jutra« 52418-20 Hišo z vrtom In 2 mimika posetve prodam poe-eni. Pripravno turi' za obrtnika. Vodovod v h d. Šenčur 190 pri Kranj i. 52211-20 Gospodar, poslopje veliko, v dobrem stanju. E.-i prometnem kraju — za prezidati, pripravno za kako obrt-, poleg poslopja veli',; sadni vrt, poceni proti im. Naslov pove oglasni cddrVk »Jutra«. 52588-20 Hišo 7. velikim vrtom, naraj« v Vžini Ljubljane vzamem takoj v najem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 52643-20 Gozdne parcele na Rožniku ugodno naprodaj. Naslov v ogl. o M »Jutra« 52627-20 Stanovanje sobe in kuhinje oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 52393-31 Stanovanje 2 -parket, sob Tn -predsobe takoj oddam v novi hiši Zelena 52336-31 Stanovanje s kuhinjo in sobo oddam mirni stranki na Jav-orni-ku. Naslov pri podružnici »Jutra« na Jesenicah. 5229.5-31 Stanovanje obstoječe iz 4 sob in pritiklin, v sredini mesta takoj odd-am pod ugodnimi pogoji- Pojasnila daje hišnik v Frančiškanski ulici št. 10. 52329-21 »POMST Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 odda v najem sledeča stanovanja: PETSOBNO, Glinška ul. 5, 1100 Din; TRISOBNA: tik tramvaja, Din 750, center Din 1400, 1300, Tržaška cesta Din 1200, Sp. Šiška Din 1100, Dunajska cesta 1200 Di-n; STIRTSOBNO, komfortno — pod Rožnikom, Din 1000, celo vilo za Bežigradom 1400 Din; DVOSOBNA: center 12o0 Din, pri »Stadionu« 900 Din, Trnovo 800 Din, Tržaška cesta S00 Di.n; ENOSOBNA: Moste 300 D, Trnovo 250 Din, Bežigrad 420 Din, Dolenjska cesta 300 Di-n. Polog tega več drugih stanovanj, praznih sob štedilnikom po 140 d 200 Din v največji izberi 52528-21 Stanovanje 2 sobno iščem za 1. februar. Ponudbe pod »Sredina« na oglasni oddelek »Jutra«. 52455-2 la Dvosob. stanovanje solnčno, s ko[»a!aico, iščem v centru mesta, ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »512«. 52513-31/a Stanovanje dveh velikih zračnih sob. pritiklin, vrt, solnčna lega, na Dolenjski cesti št. 18/1, tramvajska postaja, oddam za februar. Več se poizve ravno tam I. nadstropje levo. 52436-21 2 parket, sobi in kuhinja z vsemi pritiklinami oddam takoj. Tovarniška tli. 27. 52480-21 Trisob. stanovanje kopalnico, v novi hiši oddam za 1030 Din mesečno v Herbersteinovi ulici štev. 24 —■ za ^Stadionom. 52553-21 Stanovanje larketiranih sob in pritiklin, s 1. decembrom oddam v Zeleni jami, Ko-roščeva ulica 2. 52567-21 Sobo, kuhinjo in shrambo oddam boljši tranki . za 440 Din mesečno. Podjunska ulJCa, 1:1, viso-kopritličje, s 1. decembrom. 5347S-21 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam. Istotam oddam tudi kuhinjsko sobo. — Moste, Val. Vodnikova ulica 32. 52594-21 3 stanovanja lepa, dr-e dvesobni z parketom in eno eaiosiobno kletno oddam na Dunajski cesti pred »Urbančkom« desno, Štožice 141. 52490-21 Sobo in kuhinjfO oddam v Mali vasi št. 4!) pri Ježiei. 52320-21 Stanovanje sobe, kuhinje, 2 postranskih prostorov in pritiklin vse pod enim ključem, za 230 Din odda Jože Krš-manc, Brdo št. 23. 52376-31 Stanovanje 2 sob, kuhinje in vseh pritiklin oddam na Mirju, Langusom ulica štev. 5/T. 52511-31 Stanovanje s prostorno kuhinjo, "veli ko_ sobo in pritiklinami takoj oddam v najem v Savljah 50. 52527-21 Dvosob. stanovanje v pritličju oddam z decembrom v Rožni dolini, cesta II št. 27. 52514-21 Lepo stanovanje sobe in kuhinje oddam mirni stranki š 15. novem broim ali 1. decembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52515-21 Stanovanje 2 sob. kuhinjo in pritiklin suho in 'olnčno takoj oddam v Zg. Šiški, Kosovo polje 193. 52408-21 Stanovanje -»bstoječe Iz 3 sob, kopalnice, kuhinje, predsobe, sobe za služkinjo in ostalih oritikMo. se takoj odda v palači Vzajemne posojilni-ro na Miklošičevi cesti. — Istotam bosta na raspolajro z mesecem februarjem 1932 dve stanovanji v II. nadstropju. Več se po'7.ve pri ravnateljstvu posojilnice med nra-dnimi urami od 8. do 13. 51970-31 Stanovanj, prostor poraben kot soba in kuhinja v izmeri 40 kv. metrov oddam takoj ali s 1. decembrom na šmartinski cesti št. 21. Poizve se Dvorakova ul. št. 3, dvorišče — pisarna. 52G34-21 Stanovanje št-irisobno s 1. februarjem odda Tribnč. Glince. Tržaška eesta 6. 52505-21 Stanovanje trisobno takoj odda Tribuč Glince, Tržaška cesta 6. 32506-21 Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami takoj oddam na Viču štev. 134 (Brdo). 52521-21 2 stanovanji ene,sobno in dvosobno vsemi pritiklinami takoj oddam v Sp Šiški. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 52519-2: Sobo lepo opremljeno, s pnseJv tti.m vhodom takoj oddam na Starem trgu štev. 1-1 a 52536-2 Stanovanje parketirane sobe in kuhi nje t3koj oddam v Mostah Prešernova ulicA št-ev. 30 52636-21 Stanovanje 4—3 sob, v pritličju, v strogem centru mesta iščem s 1. februarjem 1932. — Ponudbe na oglasnj oddelek »Jntra« pod značko »Dober plačnik«. 52503-31/a Stanovanje iščem 20—25.000 Din posodi _ državni upokojenec s štiričlansko družino tistemu, ■ki mu namesti) obresti da dvosobno stanovanje s k"" hinjo in pritiklinami — kjerkoli v Ljubljani, s 1. decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5e387-21/a Vdova univerzitetnega profesorja z dvema odraslima sinoma išče stanovanje z dve sobi in kuhinjo v centru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 52580-2'a Komfort. stanovanje petsobno, iščem, za februar. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »5-52580-21a Opremljeno sobico z električno raz^vetlja-vo ■oddam takoj ali s 1. decembrom. Naslon v oglas, oddelku »Jutra«. 52347-23 Opremljeno sobo s posebnim vhod-em takoj oddam v centru n»c»ta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52348-20 Solnčno sobo oddam po zmerni ceni solidni gospodični dijakinji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. SS110-23 Stanovanje parketiranih sob, kuhinje vseh pritiklin oddam. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 52-390-21 Dijaka rednješolca iz dobre hiše vzamem s 1. decembrom na hrano in stanovanje. Hrana prvovrstna. — Nadzorstvo strogo! Naslov se izve v oglasnem oddelku »Ju-trae. 46687-22 Za dijakinjo pebošolko iščem xračno hi olnčno stanovanje v bli-ini »Mladike« s hrano in vso oskrbo, uporabo klavirja, rodbinski priključek nemška kon-verzacija. Ponudbe na oglasni ;-d-delek »Jutra« pod šifro Dobra vzgoja«. 52432-22 Dijaka enega ali dva sprejmem na ta-novanje in na dobro domačo brano. Soba zakurjena. Pomoč pri učenju brezplačno od sina akademika. Ponudbe pod 550 d. mes.« na oglasni oddelek »Jutra«. 53484-22 Stanovanje 1 siobe, kuhinje in pritiklin oddam naspro-ti k-olodvoTa Domžalah. Poizve se v Tavčarjevi ulici štev. 12, pritličj-e, levo. 52596-21 Stanovanje v suterenu, 2 lepih sob, kuhinje in vseh pritiklin oddam takoj aLi pozneje za 500 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52587-21 Podstrešno stanovanje oddam takoj sobo, ku hinjo in pritikline. — Ljubljana VIL, Janševa ul. 12. 52565-21 Stanovanje parkettrani sobici mala kuhinja s pritiklinami oddam z decembrom 2 ali 3 osebam Podlimbarska 23. Ljubljana VII. 52571-21 2 stanovanji oddam v Lepodvorski ulici 51. 3, Ljubljana VII 5261.1-21 Stanovanje 2 sob in kuhinjo oddam takoj ali s 13. novembrom mirni in snažni stra.nki brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 52629-21 Stanovanje z 1 ali 2 pa.rketiranitna sobama, kuhinjo in priti klinami, elektr. razsvetljavo, vodovodom in zaprto predsobo oddam s 1. de eembrom v Sp. Šiški Kamniška 22. 52633-21 Dvosob. stanovanje z majhno kuhinjo in kletjo v centru za 500 Din oddam s 15. v Florijanski ti I - 32, 52661-31 Dvosob. stanovanie z vsemi pritiklinami odda Dobn-ikar Ivan. Jv-žiea 91. pri Liubliani. 52660-21 iščejo Stanovanie 2 sob, kuhinje in kopalnici, v centru mesta iščem s 1. decembrom 1931. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno in čisto št. 43234« 52158-21/« Pozor, odvetniki! Elegantno — popolnoma n-prenvljeno pisarno s telefonom in pisalnim strojem (2 sobi s centralno kurjavo) v novi hiši blizu sodišča oddani takoj ali pozneje. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Elegantno«. 52162-23 Sostanovalca z t s o oskrbo sprejmem •ca 550 Din. Poizve se v trafiki, Gregorčičeva 12. 52362-23 Sostanovalko sprejmem r čedno opremljeno sobo s posebnim vhodom in eie*w. razsvetljavo, ▼ centru mesta. Več [>o dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52386-23 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53300-23 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu blizu glavnega k-olodvora — Livarska ulica štev. 6. 52400-23 Lepo sobo z uporabo kuhinje oddam takoj aJi pozneje. Tržaška 28;IT. Ogleda se od 8. do 30. 53373-23 Prazno sobico lepo, solnčno, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52448-23 Lepo sobo v bližini kolodvora oddam 3 15. novembrom. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 53449-33 Sobo i vso Mkrbo oddam. Sv. Petra aasip 43, Kopalnica, klavir. 52458-23 Prazno sobo z elektriko oddam. šte-panjavas 112/1 . Kodeljevo 52462-23 Opremljeno sobo solnčn^, oddam mirnemu gospodu ali gdčni takoj. Naslov v -oelasnem oddelku »Jutra«. 52464-23 Sobo r dvema posteljam« oddam gospodičnama ai; zakoncema event. hrana ali souporaba kuhinje. Blei-veis-ora c. 5./I1I. desno. 52466-23 Lepo sobo oddam ves dan odsotni osebi na Mestnem trgu 52314-23 Sobo v pritličju, ali manjši lokal iščemo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »■Priprosto«. 52556-23/a ft. 13/11. Opremljeno Svbo blizu glavnega kolodvora oddam. Pražakova ul. 10, pritličje, levo. 52467-23 Sostanovalko sprejmem takoj ali pozneje v lepo sobo i v»o oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52401-23 Svetlo sobo trika, kopalnica, oddani takoj ali pozneje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52469-23 Dijaka četrto- ali petošolca real. gimnazije sprejmem na stanovanje in dobro hrano k svojemu sinu za 400 Din mesečno. Naslov v ■oglasnem oddelku »Jutra«. 52402-22 Dijakinjo ■prejmem v vso oskrbo. — Klavir in nemška k-onver-zacija na razpolago. N-a-tfov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5219S-22 'J'J oddajo Prazno sobo čisto, solnčno, s parketonn in elektriko ter posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 52323-23 Opremljeno sobo oddam. Boina ulica 3/1. 51998-23 Pisarno t sobo s posebnim vhodom in uporabo telefona, na Mi klošičevi cesti v pritličju po nizki oeni oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52223-23 elegantno sobo * eleiktr. razsvetljavo, centralno kurjavo in strogo separiranim vhodom — na Aleksandrovi cesti oddam za 700 Din solidni oeebi — ali prašno za pisarno. Naslov pove oglasni oddelek »J-ufcra«. 53235-* Prazno sc' o snažno, zračno, s parketom in elektriko oddam takoj po zmerni ceni v novi vili za Bežigradom. — Naslov: Vila Zvouka, PodmiJščako-va St. 7/1. 53237-23 Opremljeno sobico čisto, v sredini mesta oddam go«podičn; ali dijakinji s hrano ali brez. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52470-23 2 opremljeni sobi saka zase, blizu Tabora in bolnice, oddam finej-šemu, solidnemu gospodu gospodični — z ali brez hrane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53473-23 2 prazni sobi s Štedilnikom oddaim s 1. dec. Opekarska cesta 23. 52468-23 Lepo sobo oddam na Mirju št. 25/11. 52285-23 Na Taboru oddam opremljeno mesdE-no »obo. Naslov pove osi. oddelek »Jutra«. 53307-23 Opremljeno sobo z elektriko in posebnim vbodom oddam v Zeleni jami. Poi-zve se v trafiki križišče sv. Petra in Res-Ijeva c. 52498-23 HORNYPHON ELECTRIC III NAJMODERNEJŠI APARAT NA TOK! SPREJEMA MED ODDAJO DOMŽAL NAD 30 POSTAJ V ZVOČNIK! NE POTREBUJE ANTENE! ELEGANTNA VNANJOST! Sobico posebnim vhodom, elek trfko, parketom takoj od dam na Friškoveu 4. 52479-23 2 prazni sobi pripravni za pisarno a?i kako obrt oddam v bližini sodišča. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53489- Mesečno sobo oddam enemu gospodu v Krakovski ulici št-ev. 11. 52318-23 Prazno sobo mesečno, ca 150 Din od dam. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 52312-23 Lepo sobo s centralno knrjavo in posebnim vhodom odda m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53081-2? s H 'Stf Lepo sobico s prostim vhodom, v sredini mesta poceni oddam s 15. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52547-2.3 Prazne sobe primerne za pisarno ali slir.no, na najlepšem pro-torn tik pošte oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5254S-33 Opremljeno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52566-23 Gospodična išče neopremljeno sobo v Ljubljani ali okolici, event. posebni vhod, s štedilnikom za 100 Din mesečno. Ponudbe na qgl. odd. »Jutra« pod »Gospodična«. 52630-23a Sobico posteljo in postrežbo išče uradnik v Trnovem ali še bližje v mestu. Ponudbe takoj na ogl. odd. »Jutra« pod »250« 52632-23a srednjih let. inteligenten, želi spoznati do 05 let taro gospodično ali vdovo. radi krajšanja josen-skiii popoldanskih ur. — Prednost z lastnini domom. D-.-pise na oglnsni oddelek »Jutra« pod šifro Iskren prijatelj«. 52303-24 2 solidna gospoda sprejmem v novoopremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, z okusno domačo hrano. Florijanska ulica 40, pritličje. 52568-23 Prazno sobo oddam v Stezicah št. 108. 62570-33 Balkonsko sobo lepo, z 1 ali 2 posteljama "m souporabo kopalnice oddam na Vodnikovi cesti 14 (poleg stare šišenske cerkve). 52372-23 Stalno sostanovalko s 15. novembrom sprejmem v Ilirski ulici 27 — desno. 52381-23 Sobo z 2 posteljama oddam 8 gospodoma na Sv. Petra eesti 81. 53563-23 Prostorno sobo prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom, v Sp. Šiški, Medvedova c. 24, takoj oddam šivilji ali komu drugemu. — Ozira se le na solid-nosrt. 52579-23 Sobo za pisarno V najožjem centru mesta iščemo strogo sepa-rirano, večjo, zračno in event. še eno manjšo sobo za pisarno. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod >Klub«. 52615-23 Več opremljenih sob s posebnim vbodom oddam v Florijanski ulici štev. 34 52197-23 Gospodično sprejmem v lepo in snažno sobico v .Ternejevi c. št. 8, pritličje, levo — Ljubljana VII. 51962-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, elek-triko in parketom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52593-23 Lepo prazno sobo oddam takoj v bližini tehnične srednjo šole. Naslov - oglasnem oddelku Jntra. 52.712-83 Sobo s posebnim vhodom, t bližini Tabora iščem s 15. novembrom. Ponudbe pod »15. november« na oglasni oddelek »Jutra«. 52526-23 Dve sostanovalki po 150 Din sprejmem takoj aH pozneje na Poljanski e. št. 17. 52324-63 Opremljeno sobo lepo in veliko, z vhodom iz stopnjišča in tekočo vodo oddam 2 osebama s 1. decembrom. Sprejmem tudi abonente na dobro hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52518-23 Sostanovalca sprejmem v Zg. pod hribom 82. Šiški — 52388-23 Čist% sobo z 2 posteljama in kabinet oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52507-23 Dva gospoda sprejmem na hrano in »ta novanje v suho, zračno sobo. Naslov v oglasnem oddoiku »Jutra«. 52595-23 Mesečno sobo v sredini mesta oddam takoj ali pozneje gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52655-23 Opremljen kabinet svetel, oddam takoj za mesečno 130 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 52613-23 Kot sostanovalca sprejmem boljšega gospoda v strogo separira-no sobo v Einsplelerjevi ulici 231. 52658-23 iščejo Prazno sobo v Rožni dolini ali kje v bližini iščem za takoj ali g 1. decembrom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Rožna dolina«. 53304-23/a Opremljeno sobo s souporabo kuhinje iščem s 1. decembrom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cisto in redno«. 52589-23'a V NAŠI DELAVNICI IZVRŠIMO VSAKO POPRAVILO, MODERNIZACIJO STROKOVNO IN PO SOLIDNI CENI. POLNITEV AKUMULATORJEV ]}}n g REKLAMNA PRODAJA LE DO BOŽIČA S PRVOVRSTNIM ZVOČNIKOM] LE 2450 Din Najvišjo ceno nudimo za vašo zastarelo radio postajo v zamenjavi za: LJUBLJANA, MESTNI TRG 5/1 frnne »Jastreb«, očuk«, =Srako-■per«. .~c"22<>-24 mi Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno ia diskretno koncesijoni rani Zavod za sklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta 3. — Informacije in prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din. 313-C4 Gospod čedi>e zunanjosti, -mirnega značaja, v dobri policiji, želi prijateljstva gospodično ali vdovo 3. 05 let v Mariboru ali okolici v svrho tajnega prijateljstva. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro -»Vztrajnost 38«. 52000-24 Katera (lahko tajno) se čuti osamelo, žalostno, in zna malo klavir in je manjša, drobna, stara od 18 do 27 let, željna sladke ljubezni in ženitve z inteligentnim drž. pod uradnikom, naj pošlje naslov oglasnemu oddelku »Juto*« pod »Našla sem pravega«. 52368-24 Dedek fleirm govoriti i Vami. — Prosim takoj — nujno! 52440-34 Kdo opozori 4S-letnega samca., mladost nega, Šolanega, interligeni nega An baje zelo simpa ličnega, na primerno da mo? Ima dušo, srce, zdravje in dobro voljo. — Razmere urejene, pokojnina sigurna, dohodki 60.00-spod-om. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Resnost življenja«. 52555-34 Krasna oprema Dvignite takoj pismo. ' 52622-34 1901 Dvignks takoj pismo. «2620® i Posojilo Prosim i.ntelige.ntnega gospoda, da bi mi posodil do 1. januarja 1932 vsoto 1500 Din proti visoki proviziji. »Tajnost zajamčena«. Ponudbe pod »Posojilo« na Oirlasni oddelek »Jutrac. 52450-24 Dama ne imajoča prilike zahajati v družbo, želi dopisovanja in poznejšega osebnega poznanja z višjim oficirjem ali boljšim uradnikom. Dopise pod »Sama 29« na oglasni oddelek »Jutra«. 52439-24 22 letna uradnica inteligentna, žel- vsled pomanjkanja znanstva resnega znanja z inteligentnim drž. uradnikom. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesela jesen«. 52487-24 1 rajno ondulacijo po 80 Din šivršuje salo« Hešik, Šiška. 52812-24 Železniški uradnik 29 let star, želi znanja * simpatično gospodično * nekaj premoženjem v svbo ženitve. Dopise s sliko je poslati na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Miklavž 1931«. Diskreci-ja zajamčena. 52422-25 Dekle staTa 31 let, simpatična, ne omadeževane preteklosti, fina šivilja, z 20.00") Din gotovine, se želi radi pomanjkanja znanja poročiti z državnim uslužbencem. Ponudbe, ak<» mogoče s sliko, pod »Pomlad« na oglasni oddelek »Jutra«. 52435-25 Trgov, pomočnik soliden, išče sebi primerno družico z nekoliko premoženja v svrho ustanovitve lastnega doma. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod ^»Sreča«. 52495-24 Gospodična prikupljive zunanjosti, dobro idočo obrtjo, 2S let stara, želi poročiti drž. uradnika do 40 let starega. Ponudbe pod »m:rne urice« na oglasni odde.l* kovček gTamofon proda Jan«. Bohoričeva ahra 9. 52554-26 Pianini Pianini tvrdke Hanschulz — Berlin, so prispeli. Na ogled pri R. Warbinek, tovarna klavirjev, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 52616-26 Pietilne stroie m »<«0™ NaVIjalne StrO 6 (spulmaschinen) izdeluje v prvovrstni kakovosti G.F.Grosser, tovarna pletilnih strojev MarkersdorS (Chemnitztal) i K Zahtevajte ponudbe! Čevljarski stroj nov cilinder ugodno proda Franjo Sitar, Tržič. Pilar-na 18. 522»4-29 Pletilni stroj Poppov 10'80, prav dober za 7000 Din naprodaj. Takoj je plačati 4000, ostanek s>e odsluži z delom na mojem domu, ali vsaj v Ljubljani, oziroma najbližji okolici. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra«: pod šifro »Ugodna prilika«. 52552-29 Šivalni str^j po nizki ceni prodam. Zelena jama, Tovarniška 20 52591-29 Krasen klavir (Stntefliigel) in pianino — oba skoraj nova, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52651-26 Klavirje ir. pianine svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Muzika«, Sv. Petra c. 40. Najceneje izp060juje, popravlja ln uglašuje. 52631-26 SivcUi Kanarčke poceni prodam. Stari trg 21, L nad. 47863-27 Zajce ^ehroodUks (Silberhasen), čist« pasme, plemenske — prodam. Šiška. Aleševčeva slica 29/1. 51961-27 Lovsko psico 5 3et staro, istrijanko, izvrstno jamerko, in psa od iste psice 1% leta starega, že dobro izurjenega za I "T, prodam. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 50*30-27 Nemška doga Tv-ica. 4 letna, z prvovrstnim rodovnikom, naprodaj eventnelno se zamenja za hudega čuvaja na verigi boljše pasme. Čamernik, I>M»j#ka c. 36. 52447/27 Psico čistokrvne volčje pasme z rodovnikom, 3 leta staro, krasno, izborno čuvajko in T-ipmenjačo proda Drvenik, Ljutomer. 52452-27 Jazbečarja in terijerja (rodovnik), 3 in 7 mesecev stara, samca, proda L&mbert, Ljubljana. Gradišče 17. 52652-27 Ročno torbico • srebrno tobačni oo (ta-Hati-ero), na pokrovu vrezan grb, in z robcem sem izgubila po cesti Trzin—Domžale—Dob dne 27. X. rvečer. Najditelj naj to odda proti dobri nagradi v gradu Črne!o pri Doba, na žandarm-erijsko s'anioo Domžale ali policijsko direkcijo Ljubljana. 52330-28 Diamanten uhan m izgubila dne 4. t. m. Ker je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da proti visoki nagradii odda ▼ oglasnem oddelku Jutra. 52544-28 Stroji! Radi preureditve obrata prodam »troje, popo!nom» oporabne, »reihibne, p< najnižji eenl, is sicer 8-40 po Din 650.—. 8-50 pr. Din 1300.—, 8 60 po Dir 1500.—. Izvolite osebne ogledati, gotovo boste naši •troj. ki bo za vašo porab' tako u izdelovanj* noga vie, kakor vseh Irugiti pletenih predmetov. Pišit«-na naslov: Kati Vajt. O Ije. 305-29 Pietilne stroje poceni proda »Tehna« v Ljubljani. Mestna trg 25/1. 45682-29 Motor sa žaganje drv, z vosom, prodam kompletno. Pran Kristan, mehanična delavnica. Dunajska c. 54. 52607-29 Damskih klobukov krasna izbira od 50 Din. vedno zadnje novosti. Pre oblikovanje 28 Din. Salon »La femme Chic« — Anica Puhek. Šelenburgova 6/1. &47-30 Čevlje vseh vrst. kakor tudi goj zarice in če-vlje za smučke priporoča po nizki ceni I. Dolenc.. Kongresni trg 3 in Barvarska »teza 6. 47496-3*1 Pozor, zima se bliža! peči na ža-ganje vseh velikosti po najnižjih cenah izdeluj« tvrdka Ivan Zor-ko, Glince II št. 6 pri Ljubljani. 52476-30 Otvoritev mesnice Podpisani naznanjam, da sem prevzel od Andreja Primca mesnico v Vodmatn Zaloška cesta št. 3, kjer bom prodajal prvovrstno goveje, telečje in prešičje meso po zmernih cenah — kakor tndi prekajeno svinjino. Lipah Ivan, mesar. 52520-30 Izjava Ker si tuja ljudje laste pravico nad mojim imetjem in mojo osebo, javno izjavljam, da si pridržujem vse pravice do svojih prejemkov itd. — Marija Deržaj, učiteljica, Rakek. 52232-31 Vprašanja posestev radi težkoč prodaje, raz-dolžitve, se priporoča zamenjava in brezdenarna samopomoč. Nasvete (tudi sicer) daje: Posvetovalnica »Marstan^ Maribor, K oro ška 19. (Priložiti 2 znamki.) 52423-31 Izjava Izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih napravil moj mož kjerkoli na moje ime. Uršula Strgar. vas Rudnik 19. 52662-31 VridOkl Namizna jabolka prvovrstna po najnižji ceni razpošilja — kupuje pa lepe suhe gobe po najvišji ceni Peter še-tina, Radeče pri Zidanem mosta. 231-33 Kislo zelje nov«, prvovrstno rezano, in cel« glavice za sarmo, v sodčkih t vsaki množini po najnižji eeni. po naro Šilu dobavlja Gustav Er klavec. Kodeljevo št. 10. Ljubljana. Telefon št. 25-91 294-33 Hruške in jabolka najokusnejša, kisla, štajerska, amerikanskl zaboji 25 kg, primlslma 5.—, prlma 4.—, sekunda 2.75 Din brutto za netto franko vsaka postaja povzetje razpošilja: Postržln, Krško. 47616-34 'Jt # / rq n MtMUUkanf 10% letne odškodnine se nudi za izposojenje vrednostnih papirjev proti prvovrstnemu kritju. — V ofertih je na v osti vrsto vrednostnih papirjov, količino (vrednost ne sme biti nižja od 50.000 Din) in ev. druge pogoje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kavcija 365«. 52065-35 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana. Ilirska ulica 36, vhod 1z Vldovdanske ceste pri gostilni MoHna. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab Černe — juvellr Ljubljana. Woifova ulica S 77 Znamke jugoslovenske frankovne. portovne in poplavne na poštnih spremnieab (brez praznih) prodajam po Din 3(1 za kito. Pri večjem odvzemu popust. Naročbe je poslati na podružniO'*> »Jutra« Jesenice pod šifro »Znamke«. 52421-39 Radio-aparat 4 elektronski, na električni priključek, boljše znam ke, prodam ali zamenjam. Naslov v oglasnem od del ku »Jutra«. 52494-30 Žirija za ime novemu bifeju na Aleksandrovi cesti v palači Viktorija, je prisodila nagrade naslednim gospodom, in sicer prva nagrada g. P. G., Mi-šičeva c. 21, levo, priti., drugo nagrado g. Vinko Kragelj, Ljubljana tretja nagrada g. Vinko V Gaberc, Celje, ki se naj dvignejo ob priliki otvoritve v pisarni bifeja. 52577-37 Pozor, ženini in neveste! [ posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne iivane in fotelje nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg št. 13. žima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 328 ženske ^ ■g* ne togujte tko ram izostane perioda! Ne imejte vtra hal Pišite nam samo in ml vam pošljemo od tisoč lam »talno t veseljem ia sigurnostjo uporabljani 178 Periodolin ie tekom eoe are bo ste rešeni vseh skrbi in straha! Nikak« raz očaranje — kot mnogi tisoči drugih dam. bo ste tadi ri zadovoljni Overovljeno tal tajam 6eno neškodljiv« nikdar >dpovedujoče sredstvi u 90 Din, ia močne nature to * tastarelib slučajih močnejši pe riodoUa u 150 ta 180 Din. Izključna razpo šiljatev po laboratoriju W. a 0LXVIDT, Praga- Vriovie« XIII. Roaka 12. V. Po*t pred. 18. JSsPl w/ is. Violin« od Din. 6flt Mandoline • 129 Giiare • -169 Bočne harmonike 69 i KR0MATIČNE HARMONIKE, i hava:ske gitare i.t.q Zahtevajte brezplačni tvomiški l CENIK: | HEINEUHEROLD MARlECRit. 101 Hotele, gostilne Kavarne, restavracije ln n notoče prodaja in daje f najem poslovinea za gostil nčarstvo M S Pavlekovid Zagreb Dica 146T infor macije proti poslani 5 Din *namk' pošljem« franko. 213-19 Fr. ševčik ŽIDOVSKA ULICA ST. 8 LJUBLJANA. — Telefon 33—78. Orožje, municija za lov, šport in obrambo. Smodnik in vse lovske potrebščine. Največja izbira. Najnižje cene. Automatske pištole kal. 6.35 od Din 250 — naprej Lovske puške dvocevke od Din 950.— naprej Lovske stročnice 100 kom od Din 50.— naprej Strašilne pištole vseh vrst, najceneje. Novost: Browning puška kal. 20. Samostojne krojaške mojstre za damsko in moško konfekcijo sprejme magazin konfekcija Trgovski dom v Mariboru. Ponudbe s sliko. 13839 RaIonske zastopnike iščem! Doseženo le Največja izraba kuriva • popolno izrabo celotne kurilu« ploskve. Peč za velike in največje prostore RAPID je patentiran« DO prihranka na ka teremkoH kurivu 50% TEHNIČNI BIRO LJUBLJANA, oRADISCE 13 Teiei, *7t>0 ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega nad vse ljubljenega sina, soproga in brata, gospoda PAVLA BAKROVA geodeta se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom in osobju splošne bolnice za požrtvovalno skrb in nego. Komandi mesta Ljubljane in gg. oficirjem za izkazano zadnjo čast, tovarišem rajnega iz hidro-tehničnega oddelka ter vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. 13846 Ljubljana, dne 7. novembra 1931. Žalujoči ostali Brez posebnega obvestila + Gospa dr. med. Zdenka pl. Fišer naznanja, da je danes ob 4. uri zjutraj preminul njen soprog, gospod rnsbi tajni svetnik v pokoja in bo položen k večnemu počitku dne 9. t. m., t. j. ponedeljek ob 3. uri popoldne na blejsko pokopališče. Bled, dne 7. novembra 1931. 13861 Ali' si re obnovi! članarino '^ilni'1'ovp 7?» Iftfo« IŠČEM za prodajo masti in slanine zanesljivega in agilnega ZASTOPNIKA. Kupujem po najvišjih tržnih cenah vse vrste krompirja, vagonske partije. Ponudbe nasloviti na Šimo S. Weiss, Osijek. 13837 QQQQQQQQQQQQQQ TVORNICA ZRCAL, BRUSILNICA STEKLA A. VRHOVEC, Ljubljana Za Gradom št. 9 (na koncu Streliške ulice) Izdeluje vsakovrstna brušena in nebrušena zrcala in stekla, kakor tudi stekla za avtomobile. — Graviranje in matiranje stekla. Popravlja stara, pokvarjena zrcala.. Delo solidno! 12558 Cene konkurenčne! Poceni in vendar najboljša je pre rini in do Miklavža ni več daleč. V teh težkih časih, ko velja na vseh koncih in krajih varčevati, Vam po* maga oblačilnica »Ilirija" izpolniti Vaše želje. 13850 /S* NA 0KR0KE i LJUBLJANA MESTNI TR6 Wl" Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom nenadomestljive izgube naše nad vse ljubljene, nepozabne mame, stare mame, tete, tašče, svakinje in sestrične, gospe MARIJE WAGNER roj. Toman vdove žel. poduradnika in hišne posestniee za tolažilne obiske za časa dolgotrajne bolezni, za poklonjene prelepe za tolažilne obiske za časa dolgotrajne bolezni, za poklonjene prelepe vence in cvetje ter za častno spremstvo na njeni zadnji poti se vsem tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu zdravniku asistentu drž. bolnice dr. Ludoviku Merčunu za veliko skrb in lajšanje trpljenja v bolezni, čast. gosp. profesorju dr. Josipu Demšarju za večkratno duhovno tolažbo, č. sestri Angeli iz Vincentinuma za požrtvovalno nego v času bolezni ter pevcem Glasbene Matice in glasbenega društva »Ljubljana« za ganljive žalostinke. V naši neizmerni boli nam je v veliko tolažbo zavest, da je naša nepozabna pokojnica uživala toliko splošnih simpatij in ljubavi. Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 10. t. m. ob sedmih v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dne 7. novembra 1931. 13864 ŽALUJOČI OSTALI. r? . ••»■■.-a.-*.-^sA-V- ■ - Damskih klobukov krasna frzhira od 50 Din Vedno zadnje novosti. Pre oblikovanje 28 Din. Salon »La Femme Chic« Anica Puhek. Ljubljana. Selen hurgova alica 6/1. 347 ŠOLA ZA JEZIKE Gosposka ul. 4/1 Vsi moderni jeziki Tečaji za odrastle in otroke. Pouk posameznikov. Zelo zmerne cene. 13847 Mne2ne čevije in gaioše sprejema v popravilo M. Trebar, t.jubljana. Sv. Petra cesta 6. 12992 Iznenzdenie! Gumasti podpetniki znamke »REKORD« v novi dovršeni izdelavi in kakovosti nos 1 o zmago Prvi poskus bo iznenadil vsakogar glede trpežnosti in trajnosti novega »REKORDA«. Cena je reklamna zaradi vpeljave zaščitne znamke »REKORD«. 12951 Objava. Dne 17. novembra 1931 ob 14. uri se bo vršila v prostorih tt. Javna skladišta v Ljubljani na Dunajski cesti sodna dražba stelaž, prodajne mize ter 25.000 različnih razglednic, šolskih zvezkov in več tisoč zavojev po 10 map najrazličnejšega pisemskega papirja. Natančen seznam in podatke cenitve se lahko ogleda pred dražbo v pisarni dr. Kandare Frana, odvetnika v Ljubljani, Kralja Petra trg 2, vsak dan med uradnimi urami. Dr, Fran Kandare, konkurzni upravitelj tv. A. Škedelj. 13862 C. Schmidl: ° Mesto mrtvih v Jukatanu Raroaa. »Podnebje je pa tukaj Z3I0 ,vlažno', kaj ne da?« Vprašujoče me je pogledal. Nato je uganil, kaj mislim reči, in vzdihnil: »Na žalost! Nikjer v vseh Združenih državah ne plavajo tako v alkoholu kakor tu. A mi ne najdemo niti sledu o tem, odkod prihaja. Vlada bo kmalu mislila, da nisem človek na svojem msstu. Prekleto, prekleto!« Tem nejevoljnim besedam je skoraj jezno dodal: -Trdna mreža prohibicije ima luknjo. Tej luknji je ime South-Atlanta. Zakrpaj jo, Smitli! To je lahko reči.« Zal mi ga je bilo in sklenil sem se nekoliko pozanimati za stvar, češ, morda se mi ponudi prilika, da storim commanderju Smithu uslugo. »Vrli dečko je vreden, da mu pomorete,« je rekel Dick, ko sem mu na povratku omenil svoj načrt. »V vražjo zagato se je usedel.« »Kaj, Štefan, mar ste bili že z doma?« je vprašala Viola, ko sva spet dospela v grad. Povedal sem ji, odkod prihajava. Med zajtrkom in tudi potlej se mi je zdela čudno malobesedna. Toliko da je časih kaj pripomnila k mojim odredbam za bližnje potovanje. Ko S3-m jo vprašal, ali se ni morda premislila, je odgovorila tako odločno kakor le kdaj kodo: »Z vami pojdem.« Brezmejna zmedenost me je obhajala. Imeni Viola in Iris sta se m; neprestano vrtinčili po možganih. »In kaj pravi vaša mati?« »Moja mati ve, da pojdem,« je bil odgovor. V nočeh in sanjah človek bolj živi, nego v hrupu belega dne, in prisluškujoča tihota noči nas pogosto pripravi do najbolj usodnih sklepov. Tisto noč se je bila Viola izpremenila, tega sem bil gotov. Prečuta je bila videti in bledota njenih lic je pričala, da ni spala. Danes vem, da je bila Viola tisto noč strašni boj omahovanja med Kamilom Osseesom in Štefanom Stornishom. Tisto noč si je morala priznati, da ni ravnodušna nasproti meni. Takrat sem to samo slutil. »Ali ljubite Irido, Štefan?« Koliko premagovanja jo je stalo, da je spravila to vprašanje iz sebe! Nasmehnila se je. A ta smehljaj je bil ponarejen in je utonil v trpkobi. Zakaj sem se takrat zlagal? Z globoko, prepričevalno resnobo sem ji odgovoril: »Menda vam nisem dal povoda, Viola, da domnevate take reči. Moji opravki v tem kraju so važnejši od lahkomiselnega enodnevnega flirta.« Videl sem, da mi Viola verjame; videl sem, da je vendarle v skrbeh, da hoče govoriti, pa ne more. Katero vprašanje je takrat dolblo po tvoji duši, lepa, mlada, sladka Viola? Ali si me hotela posvariti pred plavolaso čarovnico Irido, ki je mešala ljudem srca in se smejala njihovemu globokemu hrepenenju? Mislim, da je bilo tako. Preslab sem bil, da bi bil mogel izreči odločno »b s slikami; — ozn«-aiia predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 dinarjev. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni I. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani 317 Mladostna lepota! .'31 .SOVA KOZA OBRAZA. Z aporabo ipoliainega medicin biološkega preparata dr. Dorraine & Cie., Para, •Aitrigent Speoiai Venus« postane >braz » 10—14 dneb pomlajen, 'zgubijo »e ta vedno vae gobe. u»deii, pege, boboljice, maliatva n groba koža. — Obrai pMtan« leten, svež lo mebek. kako» pri ■nijbnem otroku. — Giriltiri »tane 95 dinarjev. LEPA OKROGLA IN POLNA PSSA so okra« vsake dam*. Ce prav »o prsa ie tako jak« ukržlj&na 1* viseča, dobila bodo t aporabo »Lail de Jano« zavidoo bujooet, okrog lost lo trdnost t najkrajšem Basu. — Stane 83 Dia. KAVNO OR2ANJE TELESA se doseže i nočitvijo »Saša Geradehal-terja«. Pospešuje normalne dihanje la pravilno delovanje pljoi. V U ioeh se prlpognjen ln grbaet brbet owolao«na poravna. Stan« 5! Din. CENT1FOLIA, kozmetiškl zavod, Zagreb. Jnrliičeva 8. Zahtevajte brezplačne Ilustrirane aenikel aove ta rabljene vseb vrst ter juto za embalažo] tea redno r zalogi; Mirko Mlakar ] Ljubljana Slomškova oliea n Teirt. 2S-47 Telefon 2059 iMUPremog suha drva i'ofaln!k, BokorHeva K. I Čudo današnjega dneva „HOBBY" amer. univerz, preparat za pranje, čiščenje, za higijeno in čistočo v hiši in povsod. Tisoče zahvalnih priznanj in odlikovanj. Vsaka škatljica ima obširno navodilo za uporabo. Zahtevajte povsod! Glavno zastopstvo Beograd »HOBBV« A. K. Cara Uroša 19, telefon 23-0-13. 310 Cenjeno občinstvo se vljudno opozarja na delikateso in vino-toč, Cankarjevo nabrežje 5. Postreženi bo-dete z izdelki Prve ljubljanske izdelovalni-ce konzerviranega sočivja in rib ter vse druge vrste delikatese. Toči se prvovrstno dalmatinsko in štajersko vino. Postrežba točna! 13750 Cene solidne! f/osrv modne tkanine vseh vrst si lahko nabavite po zelo nizki ceni v 1R&0VS KEM BORU STERMECKI Cel)c it. 20 Zahtevajte vzorce ve-lurja in pliša za damske plašče, svile, bar-žuna, popelina, flane-le in barhenta za obleke ter drugega manu-fakturnega blaga! Cene globoko znižane! * Cenik in vzorci zastonj! (Dobro premislite! Na podlagi prejšnjega načrta žrebanja je bila vsaka druga srečka iz-vlečena najmanj z vložkom, a na Tsako srečko je odpadel dobitek, v e č j i od vložka. Na podlagi sedanjega načrta žrebanja bo izvlečena vsaka druga srečka najmanj z vložkom, med tem, ko že na vsako MZa-o srečka odpade dobitek, večji od vložka. Možnost dobitka Je torej sedaj trikrat T e Č j R kakor je bila! Žrebanje I. razreda 19» in 20. novembra 1931 Poslednji rok vplačila: 18. november I93I Bankovno komanditno društvo A. Rein i drug, Zagreb 1.38-10 Elegantne « damske plašče dobite samo v Trgovskem domu v Mariboru. Največja konfekcijska trgovina v Sloveniji. ZAKAJ J« AMERICAN- štedljiva in trajno goreča peč najboljša? Ker ogreje t miniTDali>o količin« kuriva ielo prijetno c-elo stanovanje. Bolja od oentraJne kurjave, ker s svojo zelo praktičn-o regulacijo povzroča enakomerno toploto. Postrežba je zelo enostavna, komodna in čista. Ne dajte se premotiti od drugih ponudb. Zahtevajte ponudbe od Vofvodjanske llvnice d. dM Novi Sad, Suvoborska 11. Zastopstvo v Ljubljani: Franc Golob. Glasoviti grafolog in astrolog v Celju KARMAH sprejema obiske vsak dan od 8. do IS. fn od 14. do 19. v hotelu »Zveada« (ŠU-mer), soba št. 3/1. Ostane samo par dni; nato potuje v Šoštanj in Slovenjgradec 13342 LlITZ-ooe PEČI po izdatno znižanih cenah stalno na zalog] samo Ing. Gazeli Ljubljana-šiška Bel jaška ulica št. 4. LASTNA LIVARNA IN TOVARNA ZA »EMAJL« LUTZOVE PECI za galvanično ponikla nje in izdelavo emaj-liranih predmetov kakor: hišne številke občinske in aradne napise itd. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252 Lutzove peči 243 SuHneni esfanici za površne suknje in obleke ped eewo Jl.MHclauc, / ^ „1\4 ŠGcfu", £fUhi;ana 275 VATA za odeje in v tablah najboljša in najcenej ša. Zahtevajte vzorce in cenik. TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15 umE v vseh vrstah in dimenzijah izdeluje na najpopolnejši tehnični način ter jamči za kakovost, izdelavo in trpežnost. — Konkurenca v ceni in kakovosti je izključena. Prva jugoslovenska tovarna gume »REKORD" 12951 Josifa G. čuljkovita, Leskovac PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA Kameninaste CEVI v vseh dimenzijah In oblikah ima stalno v zalogi »MATERIAL" trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36 Z TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJAL sas 3SEEEEEEEEEEEt D 3 □ 3 □ ID □ □ □ □ V Zagrebu je naprodaj velik hotel v centru mesta z lokali, dvoriščem in stav-biščem zaradi rodbinskih razmer. Prvovrsten objekt za rentabilno investicijo kapitala. Ugodna hipoteka z 8%, a potrebna gotovina po dogovoru cca. 5 milijonov Din. Pobližje informacije daje g. Dragan Novak, Zagreb, Vlaška ulica 53. 13707 ^□□□EEEEBESEJIL Cl B 13 E B B B B B E B B B B B PERJE kokošie, pur je. gosje, naravno in s strojem 1 - — čiščeno, dobavlja v vsaki množini E. VflJDfl, ČAKOVEC m^ji Telefon številka 59, 4, 3, 60 Simmeringer tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov Wi«»n XL Avstrija Žerjavi in *<*ansportne naprave Zastopstvo: Inženjerska pisarna Julius Breitwieser Zagreb, Frankopanska 8 PRODA fl skupno ali posamezno: 2 stanovanjski hiši, 1 gospodarsko poslopje s skladišči, delavnicami in stanovanji. 1 velik industrijski objekt, žaga (z ali brez strojev), zemljišče, ležarišča in stavbne parcele. — Objekti so pripravni tudi za vsako drugo industrijo. — Cena nizka, plačilni pogoji zelo ugodni. J. POGAČNIK, škof ja Loka — ob kolodvoru. 13762 ^^QQQGQQQQQQGQGQQQQQQQ( MODERNI FLIŠI in fini moderni štofi za damske plašče in obleke po najnižjih cenah. Izgotovljeni plašči od 220 Din. V veliki izbiri fini težki plašči velur in iz pliša v trgovini MARIJA ROGELJ, Ljubljana, SV. PETRA CESTA 26 13836 Cist obraz v 10—14 dneh dosežeta z preparatom SchriVlcr-Sclie-nke za pomlajenje kože po Dru. med. Lahmann-u. 2e prvi dan po uporabi vi-dno olepšava obraz. S trajnim, toda neopaženim obnavljanjem kože — česar pa VaSa okolica niti ne opazi — odstranjuje to sredstvo temeljito za vselej vse nečisto-te, kot bulje, sojedce, mozolje, luknji- čavost, rajskavost, razpokano, hrapavo, mastno svetlo, ovenelo kožo, znake starosti itd., kar dokazuje nebroj spričeval, kakor tudi zdravniki. Koža postane sijajno čista, rožnata in nežna, obraz mladeniško svež, izgled pa pomlajen za mnogo let. TT?peh in neškodljivost zajamčena. Cena 150 Din. Izvirne preparate Schroder-Schenke razpošilja po povzetju ali proti predplačilu samo depo za Jugoslavijo »Omnia« oddelek I 13 Zagreb, Dra-škovičeva ul. 27. Zahtevajte brezplačno iiustrovan cenik. znana izborna in trajna JABOLKA v zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani 13813 Najnoveia tluZinska paleto« železna telo praktična »ložljiva postelja i tapeciranim madracom — EraCtičaa z* vsaku hiio, otele, za putujuč« oio-be in nočoe sluibe. Sta* »e Dia 3»,— Razpoii. lian poitom in Železni-con po povzetju. Leten« aluZinska patentna zelo • praktična ilol-Ijiva, postela s tapecira-Bim madracom. — Stane Dl« 290.—» spal/ni patent fotelj stane ma 1300 Liegestuhl praktičan z« letanje • in sedenje. Stane Dia fj#._. Po tem imam čisto lo-hano peri« kg po Dia 48— čisto belo gosi« kg po Dia IM— in čisti puh kg po Dia 259___ L BROZOVIČ. ZAGREB iiica 82. UL Oglejte si naše RADIO aparate z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-ni tok 150 volt. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta. 2cevni aparat kompl. 3cevni aparat kompl. 1 cevni aparat kompl. Din 1.380__ Din 1.980— Din 3.300.— Ugodni plačilni pogoji. H. SUTTNER LJUBLJANA 5 Dunajska cesta 1 b IL Postani in ostani član Vodnikove družbe! Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.