69. Številko.
V UuUloni, o soboto. Zl. moru 1908.
XL1. leto.
ahaja vsak dan zvečer izvzema nedeije In praziiikc ter velja po pošti prejema* za dVtttro-agrske dežele 2a vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leca 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjeiu?na dom za vse leto H K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse ieto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za trse drage dežele in Ameriko plo leto 30 K Na naročbo brez istodobne vp^Siljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petii-vrsie po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se Izvole frankcvati. — Rokopisi se nc vračajo. — CfrcSniitvo In upraittiifvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
šJrsdsdstva telolon št 34» Posamezno storilke po 10 h, Upravništva telefon št 85,
Bližnji Mil.
Končno je proračunski odsek poslanske zbornice po dolgem odlašanju prišel do tega, da začne razpravljati o proračunu pravosodnega in naučnoga ministrstva. Pri teh raz-iravah pridejo na razgovor najaktualnejša narodnostna in jezikovna prašanja, namreč vprašanje o uradnem jeziku pri sodiščih, o nameščanju uradnikov in o vseučiliščih.
Nemci že mobilizirajo svoje če-za boj zoper Slovane točno v smislu govora, ki ga je nedavno tega imel nemški landsmann Peschka v Gradcu. Ta minister je v Gradcu >rez ovinkov povedal, da na narodnostni mir med Nemci in med Slova« ni še misliti ni, nego da je zgodovinska naloga Nemcev večni boj proti Slovanom, boj, ki bo toliko časa trajal, dokler ne izginejo ali Nemci ali pa Slovani s sveta. Obenem je minister Peschka izrekel nado, da tisti narod, ki ho v tem boju pogubljen, ne bodo Nemci.
In ni ostalo le pri besedah. Minister Peschka je bil kmalu po svojem zgoraj označenem nastopu v Gradcu v prijetnem položaju, da je svojemu ministrskemu tovarišu Gessmannu v imenu nemških agrarcev, nemških naeionalcev. nemških pročodriniov-eev in nemških veleizdajalcev sporočil povabilo na skupno delovanje kršćanskih socialcev zoper Slovane.
Gessmann je z veseljem segel Peschki v roke in danes so vse nemške stranke združene pod skupno zastavo in pripravljene na boj zoper pravice slovanskih narodov.
Prve bitke bodo pri razpravi o proračunu pravosodnega in naučne-ga ministrstva.
Za ta veliki hoj se pripravljajo tudi Slovani. V zadnjih dnevih so prišla v javnost različna poročila, ki kažejo, da si prizadevajo Slovani, združiti vse nenemške stranke na skupno in solidarno postopanje.
To je veselo znamenje, toda ne moremo se ubraniti suma, da r e s n i-čne dejanske solidarnosti ne bo mogoče doseči. Ministrski predsednik Beek slepomiši po svoji navadi, kako bi pomagal Nemcem in Slovane ujel v svojo past in bojimo se, da se 11111 tudi zdaj posreči, kakor s<* mu je že večkrat.
Kdo more na primer verjeti, da se bodo slovenski klerikalci postavili nn slovansko stališče in da se bodo dejansko zavzeli za narodne pravice SloA'anov.   Slovenski    klerikalci so
vladni stipendisti in zavezniki Nemcev. Kot taki se smejo pač delati Slovane, biti pa to ne smejo; dovoljeno jim je pač predstavljart slovanske narodnjake, z dejanji pa tega ne smejo posvedočevati. Da je to resnica, priča pač vedenje klerikalcev pri razpravi o proračunu notranjega ministrstva. Niti besedice niso izrekli o počenjan j u kranjske dež. vlade v narodnostnem oziru. Deželna vlada nemškutari tako, kakor v časih Ve-steneekovih. Sprejemanje slovenskih konceptnih praktikantov odklanja sistematično, nastavlja pa od vseh strani privabljene nemške praktikante, ki niso zmožni slovenskega jezika. Slovensko u radovanje omejuje na vseh koncih in krajih, in uradu je se celo očitno zakonoiomno, kakor pričajo slučaji okrajnega glavarja Ekla in očitno nemškutarsko pristransko, kakor svedoči poročilo deželne vlade o »Glasbeni Matici«. Poštena stranka ne sme nikdar tako globoko pasti, da hi iz gole sebičnosti z molkom odobravala kršenje narodnih pravic, germanizacijo, pristranosti in zako-nolomstva.
To pa so klerikalci storili s tem, da pri razpravi o proračunu notranjega ministrstva še ust niso odprli. Kako tudi, ko so v službi vlade in imajo zvezo z Nemci.
Ni čuda, če se bojimo, da bo ravno tako pri razpravi o justičnem in o na učnem proračunu. Na polju ju-stice so se nam ravno v zadnjem času zgodile nečuvene krivice. Samo nemškutarstvu v korist so bili prete-rirani vzorni slovenski sodniki. Toda, kakor še nikdar, tako klerikalci tudi zdaj ne bodo ničesar storili v tem ozira. Njim je nemški uradnik vedno ljubši kakor slovenski naprednjak. Kavno tako bo s šolstvom. Saj ) imamo v tem oziru tudi prenašati ne-* čuvene krivice, posebno od strani šolskega referentka Kalteneggerja. Samo imenovanje zadnjih suplentov je taka afera, da bi poštena narodno misleča stranka vzela meč v roke. Klerikalci pa tega ne bodo storili. Ker poznajo samo svojo stranko in svoje strankarske in osebne koristi, za narodne zadeve pa nimajo nič smisla in tudi nič srca.
Kn.) pa naj pričakuje slovanstvo od ljudi, ki niti nacionalnih interesov svojega lastnega zatiranega naroda nečejo zastopati, nego delajo ž njimi kravje kupčije, si j«» pač lahko misliti. Zato smo v s k r b e h za bližnje boje. Sicer ne dvomimo, da se bodo tudi naši klerikalci šli z bese
dami Slovane, a to bo samo maška-rada, v dejanjih pa se zopet pokaže, da so vladni štipendisti in zavezniki tistih nemškutarjev in Nemcev, katerih oficialni in dejanjski vojskovodja landsmann - minister Peschka je v Gradcu oznanjal boj Slovanom do uničenja in je v svrho tega boja i mobiliziral vso nemško armado.
o
1 SkoDi Loki.
Zaščinkal jo je zopet znani naš prečastiti dopisnik v pobožnem in vse časti vrednem »Slovencu«, hrid-ko je zavzdihnil iz vse svoje globine, ker so sicer šele pred dobrini pol mesecem dovršene zadnje deželnozbor-ske volitve za njega že »zdavnaj« minule, ker se valovi razburjenja še niso polegli, kakor bi on bržčas tudi želel, da bi si mogel privoščiti vsaj mirnega počitka, in ker, ako hočete, da povemo še to, so ga seveda te volitve neugodno razočarale. Zato je torej, kakor pravi v svojem dopisu v »Slovencu« od 14. t. m. v našem, sicer tako mirnem mestecu, razburjenje med meščani skoraj večje, kakor pred volitvami.
Kdo pa je ta, ki dela to razburjenje ve itak celo naše sicer tako mirno mestece. Zastran volitev bi se že bil prav lahko zopet vzpostavil ljubi mir, a kaj, ko miru nočete! Čemu pa je treba delati sedaj še zdražbe? Že drugič je po volitvah »Slovenec«, da ne navedemo kaj več, ščuval zoper nas napredne volilce in mi smo bili mirni. Ker hočete pa vzlic temu le boj, dobro, mi ga sprejmemo!
Nas te volitve niso tako razburile. Vedeli smo itak o celem položaju in smo tak izid, kakršen je bil na dan volitve, z vso gotovostjo tudi pričakovali. Saj je naš takratni kandidat in sedanji deželni poslanec gosp. Ciril Pire na shodu poklerikaljenili, neodvisnih in samostojnih, meščanskih in n.-meščanskih volilcev in ne-volilcn pri Balantu dne 20. m. 111., katerega smo se udeležili tudi mi, da smo vas vsaj pobližje spoznali spoznali v toliko, da moramo res zavidati krasen uspeh vašega katoliškega »izobraževalnega« društva, čigar člani so se pokazali kakor pravi katoliški junaki v razsajati ju in vpitju —, vsem zadosti jasno povedal, da izmed vseh treh kandidatov, to je vaša dva »neodvisna« in naš. ki so bili na shodu prisotni, bode 011 edini, ki bo izvoljen, no, in zda.j vas ponižno vprašamo, ali je mari govoril naš
kandidat neresnico ? Že takrat bi bili lahko vedeli, pri čem da ste in bi si bili ne samo prihranili tako gorostasno blamažo, da ste na celi črti vaših dveh »neodvisnih« kandidatov tako grdo pogoreli, nego vam se tudi ne bi bilo treba zdaj v postnem času prav posebno razburjati; toda ker ste t;i ko hoteli, ker ste bili udarjeni s slepoto in menili, da imate mandat že v žepu, ne moremo drugače, kakor da vam predvsem privoščimo poraz, ki ste ga po lastni zaslugi doživeli, in potem, da vam poleg tega še malo bolj ponosno zakličemo: prav vam bodi!
Oni veliki pomen, ki ga predvid-jate v tem, da ste izmoledovali pri vašem »neodvisnem« kandidatu Tomaževem Pepetu, da je šel za vas v žerjavico po kostanj in nastopil proti našemu kandidatu, je pa presneto jalov. Kakor se je sedanji vaš naskok povsem ponesrečil in sta oba vaša Tomaža, bodisi oni v Kranju, ali v Škof j i Loki, podlegla že v prvi bitvi, tako se bo zgodilo tudi v bodoče, zato bodemo že preskrbeli in bodite le potolaženi, kajti naše meščanstvo se vam je sicer pustilo enkrat zvoditi za nos, drugič pa ne pojde več tako lahko. Tudi med njimi se svita pravo spoznanje in bo čimdalje bolj vedelo razločiti, kak velik pomen bi bil za vas, ne pa za njega to, da ga še nadalje obdržite v temi nevednosti, mračnjaštva in v suženjstvu. Nasproti vaši trditvi, da se je prvič osrčil vaš »neodvisni« kandidat in si upal »na lastno roko« kandidirati proti našemu kandidatu, moramo vam pač naravnost povedati, da je ta vaša trditev docela lažniva. Resnica je pač ta, da je Tomažev Pepe bil od vaše strani dolgo časa pred volitvami prepariran za »neodvisnega« kandidata, kar se razvidi že iz golih dejstev, ker je bil večkrat od vas ustmeno in pismeno nadiegovan, naj vendarle prevzame kandidaturo, pa ker se v stvari ni hotel prvotno niti vmešavati, jo je večkrat odklonil, saj se je že sam tudi večkrat izrazil, da mora zopet v farovž k »ta debelemu«, ker mu ti »hudiči« ne dajo »gmaha« in ga silijo za kandidaturo, katero on ne mara prevzeti. Tudi njegova žena in tast sta mu odsvetovala to; a vse zaman, nič ni pomagalo, ker ste ga znali na umeten način pridobiti za svojo neodvisno klerikalno spletkarstvo in mu prorokovali »gotovo« zmago. Ženo ste sicer znati dobro pripraviti (brali ste celo sv. mašo za srečno zmago), ne pa tako tasta, ki ga niti
volil ni, dasi je eden največjih davkoplačevalcev v našem mestu.
Vaše »neodvisno« meščanstvo je seveda sito »liberalnih fraz« in »brez-plodnosti liberalne stranke«, ker mu znate sugerirati še marsikaj drugega, kar ni resnično. Kajneda, odpravi naj se in izkorenini iz dežele liberalna stranka, potem se bo že prav prijetno v kalnem ribarilo. To pa že ne bo šlo tako lahko in Goriška, verjemite nam, ni tako daleč od naše kranjske dežele. Kar ste tam učakali, zna se še prekmalu zgoditi, da uča-kate tudi pri nas. Treba bo našemu meščanstvu že pojasniti, kaj je vzrok, da se ni storilo za našermesto to, kar bi se bilo lahko storilo. Naj bi vas ne bila gnala v boj proti meščanski napredni stranki vaša nikdar sita sa-mopašnost in zagrizenost, da uničite vse, kar vam ni po volji in ne pleše po zvokih vaše piščalke, potem bi bilo tudi delovanje mogoče in bi se bili pokazali sadovi delovanja tudi v našem mestu. In ko je o vzrokih, ki zavirajo pravo delovanje naših poslancev, hotel govoriti naš kandidat, ste hitro zaključili vaš klaverni sho-dek pri Balantu, ker vas je resnica zbodla v oči. Tako ste tudi na ta način spoštovali vaše lastno zagotovilo, da bo smel na shodu govoriti vsakdo, ki se bo zglasil za besedo. Ali ste pa pustili mirno razpravo! Venomer ste kričali kakor obsedeni in se čudimo, kako da se niste sramovali vednega zabavljanja in šuntanja proti našemu govorniku, ako čutite v sebi kaj pravičnosti, katero ste na shodu tako lepo naglašali. Pa se že še pomenimo, ker o tem mora izvedeti vse odvisno in neodvisno naše meščanstvo.
Da je vaš nesamostojni kandidat bil povabljen tudi na naš zaupni shod v Ljubljani, to menda ni tak greh, ko se je dobro vedelo, da on do zadnjega rasa ni bil vaše gore list in tudi ne poseben prijatelj furovžev, zlasti pa ne našega prečastitega loškega fajmoštra, katerega je bolj čr-til nego ljubil in o katerem se še ne ve, dali morda tudi on ni eden izmed onih treh volilcev, ki so rajši dali svoj glas kranjskemu neodvisnemu Tomažu, kakor pa njegovemu sedanjemu »ljubljencu«, loškemu Pepetu.
Zahrbtnih intrig, ki si jih izmišljuje »Slovencev« resnicoljubni dopisnik, ni pač bilo od naše strani nobenih proti vašemu »neodvisnemu« Pepetu in tudi vsi pritiski in vsa žaganja, ki jih navajate, so zgolj izmišljotine, ki so vam lahko v posebno čast. To pa, kar je pisal tik pred vo-
LISTEK.
Bolezen profesorja Omalina.
Spisal dr. K o run.
Lala je pel i 11 žvižgu I i'ifi profesor Karel Omahen, kadar se je, kakor je bila njegova navada, sprehajal po samotnih potili tivolskega gozda. Lala je pel in švrkal s palico pO "bpotnem grmičevju. Tupa tam je postal, se ozrl po zelenju in s polnim požirkom vase potegnil aroniatieen vzdub jelovine. Potem pa je zopet nadaljeval svojo pot ter prepeval lala ali pa žvižgal fifi. Mislil pa ni nič in bil je zadovoljen.
Modroval je takole: Karel, če hočeš kaj imeti od prostega časa, moraš biti popolnoma prost, telesno in duševno. Niti spominov ne jemlji s seboj na sprehode, zlasti ne neprijetnih. Naj le ostanejo doma ali kjerkoli! Cemu bi vlačil ža sabo še to nepotrebno prtljago?
Tako si je mislil Omahen in obneslo se mu je to modrovanje. Lala je prepeval in si žvižgal fifi ter se veselil življenja. Pa zakaj bi se ne? Služba toliko nese, da samcat lagot-no živi; več pa ne rabi. Da ga pa glavobolje ne muči, za to že skrbi. Ce inia rešiti kak težji pedagoški problem, si pač tako uravna, da ne prihaja preveč mišljenja naenkrat. In
srce? No, smešno! Saj so njegovu leta že V sredi med tretjo i u četrto desetko in tako je umevno, da je boleznim, ki jih, kakor pravijo, povzroča srce, že zdavnaj odrastek
Sicer ne, da hi ne videl rad ženskih. Tega ni mogel trditi. Se prav rad jih je imel. Toda rad jih je imel samo tako in toliko, da pri tem njegovem radoimenju srce ni imelo nič opravila. In tako je ostal neoženjen ter j«' brezskrbno prepeval lala in žvižgal fifi, pa se o skrbeh tožečim zakonskim možem škodoželjno nasmihal :
»Hahaha! Prav vam je, bebci! Zakaj ste pa šli in si obtovorili hrbet.' Kdo vas je silil? Jan že ne in kdo drugi tudi ne. Sami ste hiteli pod jarem. Pa še kako se vam je mudilo! Kar strpeti niste mogli. Sedaj pa le tovorite, norci! Potem si pa še nn-vlečete tiste drobnjadi, ki ji pravite deca! Pa še koliko! Kakor da bi šlo za stavo. Čemu pa? Zdrava pamet, ko bi jo imeli, bi vam bila povedala, da se z otroki breme obteži. Saj pravim! Prav kakor da bi bil na vas mislil tisti modri Rimljan, ko je pisal: »Kar v sužnjost drve,« No, zdaj pa imate: Jaz prepevam lala in žvižgam fifi v kratkočasje samemu sebi, vi pa, da zazibljete v spanje svojo kričavo deco.«
Tako sakriležno je govoril o zakonu profesor Karel Omahen, tako sakriležno o njega svetih dolžnostih ter njih neizogibnih nasledkih. Seve,
ker je v svoji samski prešernosti mislil, da je on z nasrčnim oklepom zavarovan proti tisti edinopravi ljubezni) ki vodi po zložni, z drobnim peskom posuti poti sladkostim zakona naravnost v mehki naročaj.
Toda z nasrčnim oklepom ni bil zavarovan, o tem se je motil. Le sa-moljuben je bil in previden. Zato se je pa tudi snoči tako dolgo pomišljah predao se je odločil, da je Šel k trgovcu  Peharju na   domačo veselico.
Vendar pa mu ni bilo čisto nič žal, da se je je udeležil. Ravno nasprotno. Prav ljubo mu je bilo snoči in danes. Saj se je zabaval izborno. Še celo plesni je pridno, čeprav je bil menil, da je nad takimi otročarijami, kakor je ples, že sklenil svoje račune. No, pa s Peharjevo Mart) plesati je res tudi veselje. Ne bil bi si mislil, da se ta drobni otročaj tako dobro razume na plese. Tako se lahkotno vrti, kakor vrtalka in fino, da ti je prava radost, ko jo k sebi priviješ sukaje se z njo po dvorani.
Pa o plesu bi še ne rekel toliko; saj znajo plesati tudi druge. Vendar tako milobnih pogledov pa nima kmalu katera. Gotovo, da ne. Ko je v Omahna uprla svoji plavi očesci, ni u je kar gorko postajalo okrog srca. Potem pa, kako ti čeheče! Šaljivo in resno, kakor nanese, vendar pa ljubko tako, da bi jo poslušal naprej in naprej. Prav res, tale Pebarjeva Mara bi pa že bila vstanu zmotiti glavo in razruti srce tudi treznemu
možu. Se pravi, marsikateremu. Njemu pa ne. Se ni bati. Za to je profesor Karel Omahen prestar in pre-moder.
Ali ni smešno, kakšne nazore ima njegov prijatelj, zdravnik dr. Znojilšek! Misli, da je to že ljubezen, če Omahen nekoliko več občuje z eno ko z drugo. Sicer se je pa hotel itak samo pošaliti, ko je podraži] snoči njega in Maro. Poznati je treba tega Znojilška. Ljudi v zadrego pripravljati, to je njegova zabava. — Kako je že bilo? Kako! Promenirala sta Omahen in Mara. Ona je čebetala, on jo poslušal. Poslušal jo je; toda kaj mu je pravila, bi pa danes ne mogel povedati, ker je bil nekam raztresen. In ko sta tako promenirala viseča drug ob drugega roki, stopi pred njiju dr. Znojilšek in s prstom kažoč proti onemu delu dvorane, ki je bil umetno prirejen v nekak cvetličnjak:
»Le pazita!« pravi. »Nocoj je na vaju pomeril. Sicer se mi pa zdi, da je moje svarilo prepozno. Kakor se vid i, že tičita njegovi puščici v vaju.«
Nato pa je odšel hudomušno s m (»je se, pri prav i vsi v zadrego Omahna in Maro. Ona je povesila oči in zardela, 011 se je pa ponovno ozrl tja proti "cvetlicam, med katerimi skrit se je nahajal Amorjev kip iz mrainorja izklesan. Široko razkora-čen je stal poniglavi božec, v ročici držeč lok slonokoščeni. Svilena tetiva je bila močno napeta, ob njo pa je tiščal ostro puščico, v sladki strup
namočeno, ter preže na nov plen je iz svoje cvetlične zasede meril z njo po plesni dvorani.
In kadarkoli se je Omahen ozrl, vsikdar se mu je zdelo, da je ost puščice obrnjena prav proti njemu. Pa se ni motil. Ko bi imel božanske oči, kak strašen prizor! Videl bi bil, kako je puščica najprej prodrla mehko srčece Mari, iz rane pa ji je kapljala rdeče krvce kaplja za kapljo. Potem pa bi bil videl, da je božec s smehom na ustnah vzel iz zlatega tulca najmočnejšo in najbolj ostasto, kar jih je hranil, in ki je imela grozno zakrivljeno kljuko. In ko jo je dolgo namakal v srebrni skodeli polni sladkega strupa, jo je z največjo močjo zalučal proti zakrknjenim prsim samca Omahna, da se mu je globoko zadrla v srce. Takoj se je ulil iz njega curek krvi, s krvjo pa se je strup pomešal ter se razlival po celem telesu.
Seve, tega groznega klanja, ker ni imel božanskih oči, Omahen ni videl; videl ga ni, pa hudo je občutil njega učinek. Neka skeleča sladkost mu je začela razjedati drobje, njegovega bitja se je polašcal nemir in gi-nevala mu je samska brezskrbnost.
In ko se je naslednjega dne sprehajal ]>o tivolskem gozdu, se mu prav nič ni ljubilo, da bi prepeval lala ali žvižgal fifi po svoji stari navadi. Cisto druge reči so mu vršele po glavi. Kar tja v Peharjev salon so mu silile misli, v Peharjev salon
12
litvijo »Narod« o vašem »neodvisnem« kandidatu, ne morete nikakor ovreči kot neresnično, da pa bi bil dotični članek, ki se je čital v Škof j i Loki šele na dan volitve, kaj vplival na volitve same, menda še sami niste toliko naivni, da bi to verjeli. Še vse kaj drugega bi se dalo napisati o vašem čednostnem kandidatu, da bi se le hoteli malo potruditi, pa mi tega nismo hoteli, ker nam ni na tem, da bi koga onečastili in najsi bodi dotični tudi naš politični nasprotnik. Tedaj, ako vam je kaj na stvari, ne pa na osebi, mirujte z vašim natolcevanjem in hujskanjem, ker mi ne izvršujemo tolovajskih napadov, kakor jih v svoji zlobnosti podtikujete nam, o čemer i/volite premisliti samo to, da je zaradi topoza bil eden vaših že po volitvah kaznovan in je eden vaših krščanskih izobraženih mladeničev hotel napasti nekega Sokola z dolgim nožem, — marveč navajamo gola in čista fakta, ki tudi drže.
Koliko nam bo škodoval naš nspešni nastop pri zadnji volitvi, to bomo še videli in se o tem drugikrat pomenili. Nočemo delati skokov, kakor jih delate vi in bodočnost bo pokazala, ali bo meščanstvo na vaši ali na naši strani.
Veseli nas, da ste tako točno informirani celo o tem, kje je naše shajališče in kje smo zalili svojo zmago. Dobri vojskovodje ste, to se vam že mora priznati, četudi se često všteje-te v vaših računih, kakor so nam dokazale zadnje volitve. Prislužili ste ponedolžnem nekaj krepkih blatnaž, tako na pr. z dvema vašima protestoma, ki sta se razpršila v nič, tako tudi o vašemPvednem ogibanju, kje smo mi mogli dohiti Hi glasov več, kakor ste nam jih vi privoščili in zdaj tudi hočete vedeti, kje je naše shajališče. Dobro ste jo uganili, da bolje niste mogli, samo pomaga vam zdaj nič ne. Koliko vina ste pa na dan volitve sami izpili, da ste si ohladili svojo jezo, o tem previdno molčite, dasi ste toliko pošteni, da nam očitate zalivanje naše zmage.
O agitaeiji pa ste lahko tihi. Mi vemo tudi o. vaših sredstvih, ki ste se jih posluževali pri agitaciji, pa nam ni na tem, da bi izgubljali čas z njihovim naštevanjem.
Kavno tako bi bili lahko tihi z vašim banan jem, da ste imeli na vaši strani 61 meščanskih glasov. Res, prav lahko ste ponosni na vaše meščane, ki so tako zavedni in neodvisni, zraven pa žalibog še analfabeti vzlic vašemu katoliškemu »izobraževalnemu« društvu, ki baje v tem oziru prav slabo vrši svojo nalogo, kakor se je pokazalo neposredno pred volitvi j o, ko je bilo treba pisati glasovnice za izvolitev treh članov v volilno komisijo. Škoda, da niste pripeljali sehoj še par pisarjev, da bi saj ti pisali glasovnice, ker jih vaši meščani niso znali, pa šment, da je moralo biti to nedopustno!
Prerokovali ste nam, da bomo doživeli na dan volitve črni petek in črni petek je res tudi bil, pa ne za nas, ampak za vas. Ne sodi, da ne boš sojen! In obsodili ste se sami.
Vprašati rji vas hoteli še, ali veste, da so izmed vseh volilcev, ki so volili v Škof j i Loki dne 28. m. m. poslanca, ravno naši bili najbolj ugledni meščani, in tudi kar se tiče izobrazbe, se vaši lahko kar precej skrijejo za našimi. Pa o tem se ni vredno več prerekati! Lahko bi vam tudi postregli s številkami, da bi vam dokazali, na kateri strani se plača največ direktnega davka. A o tem drugič, če bo potreba. Torej svetuje-
k Pehar je vi Mari. Ravno tako, kakor vešče okrog luči, so se vrtele okrog njenega cvetočega obrazka, njenih plavih oči in rožnatih ustec.
Pridružile pa so se jim tudi skrbi, katerih Omahen do današnjega dne ni niti poznal. Skrbelo ga je, kako je kaj plesal; ali se je vedel tako, da je bilo prav in spodobno, in ali ni bil kaj neroden; potem pa, je li bil okusno opravljen, se mu li je frak dobro pri legel in ali je med plesom klak dovolj elegantno držal v roki. In pri tem je, ne da bi se bil zavedal smešnosti svojega ravnanja, z očmi sam sebe premeril pazno motreč, kako se mu prilega površnik in ali imajo čevlji moderno fasono. Tako ne-nmnovažno se mu je danes zdelo vse to, da bi se bil krohotom smejal sam sebi že Karel Omahen, kamoli učeni profesor Omahen, ko bi mu v srcu ne tičala otrovana puščica.
Pa Amorjev strup je učinkoval z naglim uspehom. To je bilo videti iz celega njegovega razpoloženja. Zakaj živo so ga zanimali danes prizori, za katere je imel, če jih je sploh bil opazil, v prejšnjih časih samo banalen usmev.
Tam na veji starega gabra je videl parček divjih golobov. Bila sta on in pa ona. Samec se je kakor zamaknjen vrtel, z repkom mahljal in zaljubljeno grulil, samica pa mu je nastavljala kljunček tleskajoč ob telesce z napol razprtimi perutmi. Zagrli vši se sta pa zletela z vejice na tla, pobrala mehko suhi jad ter jo ne-
mo vam, da se še za zdaj zadovoljite z izidom naših volitev v Škof j i Loki. Ker ni seveda drugače. Za tolažbo vedite danes samo to, da je naših volilcev od predzadnje deželnozborske volitve pred 6. leti naraslo za 35' in ko se bomo še bolj spoznali, bo to število še naraslo. Takrat se bomo zavedli tudi mi svojih moči in do končne zmage nam ne bo treba toliko delati, ker bo zmaga tudi takrat naša!
notar Hafner contrn dr. Slane.
(Z Dolenjskega.)
, ji
Živimo v dobi »kristalnoč istih značajev«. V času, ko se v slovenski javnosti pojavljajo razni Ravnihar-ji, Pušenjaki in drugi taki ptiči-se-lilci, ima tudi naša vinorodna Dolenjska svoje posebnosti.
V Kostanjevici na primer živi mož, ki je še pred nedavnim časom mislil, da postane mogočen diktator v Krški dolini.
V ta namen je žrtvoval celo svoje osebno in politično prepričanje: iz hudega panteista je postal ponižna ovčica v čredi edino zveličavne »S. L. S.«
Političen boj, ki se je doigraval v zadnjem času v Kostanjevici, je v najlepši luči pokazal silno brezobzirnost in brezmejno bojaželjnost tega klerikalnega gromovnika na eni strani, na drugi strani pa občudovanja vredno mirnost in prizanesljivost kostanjeviškega prebivalstva, ki je tolikrat dokumentiralo, da pri vsem usiljenem, neprestanem političnem boju ne prestopi meje dostojnosti, četudi se ga v to neprenehoma izživlja.
Da bodo pa širša javnost, kakor tudi generalni štab klerikalne stranke s »Slovenčevim« uredništvom vred po bi izje poznali izredne zmožnosti in lastnosti tega moža, ki je hotel uveljavljajoč svoja klerikalno-nihilistiška načela zastrupiti javno, družabno, da celo še zasebno življenje v kostanjeviškem prebivalstvu, poskrbel je posebno g. dr. Slane iz Novega mesta s svojo velezanimivo pravdo, ki je trajala baš eno leto.
G. notarju Mate Hafnerju v Kostanjevici se je namreč že tako dobro godilo, da je že mislil, da je v kostanjeviškem mestu in okraju bog, ki vse premore.
Ta bogosličnost pa posebno dr. Slancu ni dopadla in je on pri nekem ošabnem nastopu notarja Hafnerja v javni sodni dvorani rekel, da je pod njegovo častjo se prerekati s Hafnerjem, ko sicer malokdo ž njim občuje.
Zaradi teh besed je izročil notar Hafner tožbo dr. Benkoviču v Brežicah.
Dr. Benkovič bi bil moral pri vsem svojem prijateljstvu za g. Hafnerja vendar upoštevati okolnost, da je le mogoče, da sodišče stvar ne bo vzelo po § 491. kaz. zak. slednji odstavek: koga javnemu zaničevanju izpostaviti, ampak po prvem odstavku: koga dolžiti zaničljivih lastnosti.
V prvem slučaju ni dopusten dokaz resnice, v drugem pa.
Pravda se je začela in imela svojo usodo, po kateri je bil prvotno dr. Slane obsojen na 100 kron globe. — G. Mate Hafner je po vseh časopisih dal to sodbo- razbobnati, ker je prvi sodnik smatral, da dokaz resnice ni dopusten.
Pozneje je prišlo do druge obravnave, pri kateri je imel dr. Slane iz  življenja Mate Hafnerja navesti
sla na. rogo vilasto vejo na gabru, kjer sta si gnezdeče pletla. In to je šlo neutrudno naprej. Zagrlila sta se, potem sta pa zopet pohitela na delo.
»Ljubko je to,« si je mislil Karel Omahen. »Pa že naprej skrbita za posteljico mlademu zarodu, dobro vedoč, da njuna ljubezen ne ostane neplodna.«
Tako je sam pri sebi govoril opažu joč to zaljubljene> ptičjo dvojico, pa mehko mu je bilo v duši, da je sentimentalen postajal, sentimentalen on, ki je štel že vendar precej nad trideset zim in spomladi. In bliskoma, ne da bi bil vedel kdaj in kako, mu je švignila misel od golobčkov na gabrovi veji čez vrhove dreves in slemena poslopij naravnost v mesto ter se ustavila v Peharjevem salonu. In gnezdice, to mu je šele vzbujalo nenavadne predstave! Spomnilo ga je nečesa, na kar že leta in leta ni mislil, spomnilo je zakrknjega samca — čujte! — zibelke.
Ih ko je šel dalje po poti, ves vase zamišljen, mu pride nasproti tovariš profesor Stanonik s svojo družino, štejočo njega, gospo in triletnega sinčka. Oh ta Stanonik 1 Kakor otrok je! Tako se s sinčkom igra. Meče mu žogo, teka za njim, se smeje in šali. Sinček pa skače, se mu ovija okrog nog in ga vleče za brado. Smešno in malodostojno za profesorja bi se bilo zdelo Omahnu tako početje včeraj; danes pa ne, ampak čisto naravno in prijazno. Ce oče ne bo imel
in dokazati dejstva, iz katerih sledijo zaničljive lastnosti.
To je storil dr. Slane v obili meri ter vse lepo dokazal. Dr. Slane je bil potemtakem oproščen in prizivno sodišče je dne 8. svečana t. I. tu oprostitev potrdilo.
Dr. Slane je tudi dokazal, da z g. Hafnerjem le malo ljudi, in to posebno njegov somišljenik nadporoč-nik Sever občuje: druga družba ga bojkotira.
Dr. Slane je bil torej oproščen in g. Mate Hafner obsojen v plačilo stroškov, ki bodo nemara znašali nad 3 0 0 0 k r o n.
Hafnerja je začetkoma zastopal dr. Benkovič. Ko je ta videl, da ni vse v redu in da bode Hafner slabo izhajal, ga je pustil na cedilu.
Prevzel je potem zastopstvo ožji rojak dr. Slanca, dr. Poček, ki je vztrajal do zadnjega, četudi je vedel, da se zamorca ne bo dalo oprati.
Obravnav je bilo dosti, ena je trajala celo tri dni. Veliko prič je bilo zaslišanih, ki so prišli k obravnavi iz daljave.
Sodni senat je izrekel, da se akti odstopijo disciplinarnemu senatu, pred katerim se bode imel g. Mate Hafner zagovarjati zaradi neredno-sti, katere je pregrešil kot zastopnik v pravdah in kot notar.
Nekateri teh slučajev so prav slični dejstvom, katere je najvišje sodišče že označilo kot pregrešek proti disciplinarni postavi.
Zanimivejša, kakor ti pregreški pa so dokazana dejstva iz delovanja in nehanja notarja Hafnerja tudi v navadnem življenju, ki z bengalično lučjo osvetljujejo ono »k a v a 1 i r -s t v o«, katero Hafner sam pri vsaki mogoči in nemogoči priliki meče v obraz svojim političnim in zasebnim nasprotnikom.
Posebnost kavalirskega čina g. Hafnerja je dokazan slučaj, ki se tiče osebnega razmerja med dr. Slancem in Hafnerjem. Prvi je slednjemu kot šef svojemu 231etnemu koncipi-jentu dal na upanje posojilo, da mu pomaga s tem iz gmotnih stisk. Vrnitev tega posojila pa je dr. Slane brez vsakih obresti terjal od Hafnerja šele pozneje, ko je bil ta že notar, torej že vstanu plačati dolg, ki ga je napravil kot 231etni mladenič. Gosp. Hafner pa se je nasproti tej terjatvi odrezal, da je bil v času sprejetega posojila še n e d o 1 e t e n in se na to nedoletnost tako dolgo skliceval, da je s tem dosegel tudi delni popust omenjenega dolga.
Drugi kavalirski čin se je dokazal Hafnerju izza časa, ko se je bil rajni dr. Prevc preselil iz Kranja v Kostanjevico. Ker sta bila Hafner in dr. Prevc prijatelja izza mladih let, je slednji pred svojim prihodom v Kostanjevico iz prijaznosti v vljudnem in prisrčnem pismu naznanil Hafnerju, da se namerava radi bolehnosti preseliti v rojstni kraj svoje žene in upa, da se bosta razumela, ker on sam (dr. Prevc) nima namena delati konk - ence Hafnerju.
»Na to je Hafner dr. Prevcu dal tak odgovor, iz kater ^a se ne posnema samo neodkritosr nost proti prijatelju, nego tudi grda zavist in sebičnost — torej prav zaničljive lastnosti.« (Po besedilu razsodbe).
»Potem je zasebni obtožitelj (Hafner) vzel v najem v graščini, v kateri se nahaja okrajno sodišče, še one prostore, katere bi bil rad dobil dr. Prevc za svojo pisarno, in to osobito iz tega namena, da onemogoči bolnemu dr. Prevcu odpreti svojo pisarno v poslopju, kjer se nahaja sodišče.«
s sinkom veselja, kdo ga pa imej! si je mislil na tihem.
Pa kako je Stanonikova gospa častitljiva in lepa! Tako se mu še nikdar ni zdela. Počasi hodi za možem in sinkom, med tem ko ji dvojna sreča odseva z obraza, sreča zakonske žene in materina sreča. Seve, ona ne more z njima igrati, ko bi tudi hotela; treba ji je nase paziti, ker nosi dete pod srcem. Nelepe in mesene so bile misli, ki so drugikrat vstajale v Omahnu, kadar je videl žensko v blagoslovljenem stanju. Danes pa je čutil neko posebno spoštovanje do Stanonikove gospe, kakor še nikdar poprej. In duška je dal temu svojemu čuvstvu, da se ji je priklonil nenavadno globoko, pa tudi Stanoniku se je prijazno nasihejal in sinčka je po-gladil po laskih. Ko se je pa mimo prišedši nazaj ozrl po srečni družini, porajalo se mu je v srce nekaj takega kakor zavist, da si sicer ni bila njegova lastnost, da bi bil kdaj koga zavidal.
Pa danes je že bilo tako, da bi bilo težko spoznati »starega« Omahna. Ves drugačen je bil, včerajšnjemu malo podoben. Kaj se, da bi bil tiste razposajene volje kakor navadno, ampak pošteno siten je bil in zlo-voljen. Iz zavisti, ki jo je naenkrat občutil do Stanonikove zakonske sreče, mu je vzklila nezadovoljnost z dosedanjim samskim življenjem. Uver-jal se je, da nima prave postrežbe ne doma, ne v gostilni; sentimentalno je tožil, da ga nihče nikoli ne vpraša,
Razsodba vzklienega sodišča pravi nadalje v svojih razlogih:
»Dejstvo, da je zasebni obtožitelj (Hafner) po dr. Prevčevi smrti brez direktnega naročila in brez pravilnega pooblastila vložil v imenu dr. Prevčevih sester pri sodišču tožbo, s katero se je izpodbijala veljavnost oporoke, kaže, da je še po smrti zgolj iz nasprotstva ruval proti bivšemu svojemu prijatelju in vlačil njegove zasebne razmere pred sodišče.«
»To sovražno, zavistno in sebično postopanje zasebnega obtožitelj a proti dr. Prevcu, stanovskemu tovarišu obtoženca, smatrati je za tako nečastno dejanje, da je tudi isto povsem sposobno opravičiti izraženo sramot en je.«
Glede točke, pri kateri razmotri-va vzklicno sodišče umešavanje notarja Hafnerja v odvetniške posle, pravi razsodba: »Za nečastno postopanje zasebnega obtožitelj a smatra pa vzklicno sodišče posebno dejstvo, da je isti ravno v času, ko se je bil nastanil dr. Prevc v Kostanjevici, to je v letih 1905. in 1906., tako intenzivno zastopal stranke v pravdnih stvareh, kar kaže, da je iz zavisti in sebičnosti delal konkurenco osobito dr. Prevcu in tako uresničil besede, katere je zapretil dr. Prevcu, da mn je porok za to, da se bodo z njegovim prihodom v Kostanjevico razmere poslabšale in ne izboljšale.«
Končno pravi razsodba: »Do sedaj navedena nečastna dejanja zasebnega obtožitelj a smatra vzklicno sodišče kot povsem zadostna za opra-vičbo in utrditev obtozenčevega sramoten ja; zaradi tega se sodišču ne zdi potrebno, spuščati se v presojo nadaljnih tozadevnih nečastnih dejanj, katera so se zasebnemu obtoži-telju očitala in na dolgo in široko razpravljala.«
Kakor je torej razvidno že iz citiranih odstavkov razsodbe okrožnega sodišča, je sodni senat upošteval samo del očitanih zaničljivih dejanj, ker so bila le-ta popolnoma zadostna za sklep razsodbe o oprostitvi dr. Slanca.
Ko bi pa prišlo na vrsto vse, kar je bilo očitanega g. notarju Hafnerju, bi »žehta« tega perila trajala dvakrat tako dolgo.
Že iz navedenega pa sledi, kako težko stališče je imelo kostanje viško meščanstvo napram notarju Hafnerju, ki je imel očiten namen napraviti zmešnjavo in razdor v prebivalstvu v prvi vrsti s tem, da je pri vsaki mogoči priliki smešil in blatil pošali ozne osebe, kar je posebno razvidno iz reklamacije zoper učiteljstvo o priliki zadnjih občinskih volitev in iz pritožbe proti ravnoistim občinskim volitvam, katera pritožba pa je bila kot neutemeljena in nedopustna zavrnjena od same deželne vlade.
In če se pomisli, da je v ravno-istem času pred občinskimi volitvami krožil po mestu in okolici nesramen pamflet, v katerem se ni prizaneslo tudi naj mirnejšim ljudem in da je ta pamflet razširjal iz notarjeve pisarne Hafnerjev pisar, leži na dlani, da so morali dati prizadeti in neprizadeti Kostanjevčani primerno plačilo za tako »kavalirstvo«.
Vse, kar misli in čuti pošteno, se je združilo ter pognalo nepoklicano črno družbo tja, kamor spada.
Da je imel g. Hafner smolo tudi pri drugih prilikah in ne samo pri dr. Slancu, sledi tudi iz dogodka, ko je pri omenjenih reklamacijah zoper učiteljstvo žalil osebno bivšega župana Globočnika, češ, da si je kot občinski predstojnik na nekavalirski način prilastil občinski lov.  G. Glo-
ali si česa želi in kako se počuti; in čudil se je, da še nima bolj pokvarjenega želodca, ko mora vendar tako slabo hrano uživati po zakajenih krčmah. »Kakšno življenje je to. Vsak pes ima boljše!« je vzkliknil, ko mu jezlovoljnost vzkipela do vrha.
Ravno takrat pa, ko se je tako hudoval nad tujo postrežbo, gostilniško brano in bogsigavedi nad čim vsem, mu pride nasproti dr. Znojilšek.
»Kaki počutki, profesor? Ali si se dobro naspal po snočnji soareji?« vpraša Omahna.
Ta pa čemerno: »Tako, tako. Nič dobro mi ni. Duši me nekaj tu notri.«
Na kar ga Znojilšek važno po-tiplje za žilo, potem pa sumljivo z glavo zmaje ter pravi: »Bolan si, prijatelj ! Hudo bolan, in sicer na srcu. Prav snoči si se nalezel bakcilov. Saj sem te svaril, pa mi nisi verjel. Hu! in kakšnih bakcilov si se nalezel! Povem ti, ti bakcili so od vraga, kadar se zari je jo v človeški organizem. Ne odpraviš jih z nobeno miksturo, nobeno masažo. Zato pa ne išči zdravil po lekarnah in zdravja po kopališčih. Škoda denarja! Zanj si kupi rajši široko zakonsko postelj, čez leto in dan si pa steši zibelko. Seve, prej je pa treba, da stopiš v zakon. Moja zdravniška častna beseda, da je to edina, pa — hvala bodi bogu! — tudi gotova pomoč zoper te vrste bolezni. Pa kmalu ga skleni, in sicer —. Pa kaj ti bi pravil, s kom naj
bočnik ga je tožil in Hafner je bil obsojen na 100 kron. Potem je tožil Hafner občinskega tajnika g. Gerlo-viča zaradi žaljenja časti in tudi to pravdo izgubil. Hotel je napraviti Gerloviču dosti stroškov in poklical dr. Benkoviča.
Obe obravnavi sta se vršili pri dveh instancah in rabili čvetero zastopnikov.
Notar Hat ner bo moral tedaj poseči globoko v žep, da poplača velik* vsote stroškov, ki so narasli pri vseh pravdah.
Gospod Hafner se je tedaj menda vendarle uveril, da tista njegova sličnost z bogom ni dosti vredna in da pride vsak obračun o svojem času.
Disciplinarna preiskava, katero si je prostovoljno nakopal, mu najbrže ne bo ljuba in kar bo te na njem ostalo, ga bo menda vedno spominjalo, da človek ne sme prevzeten postati, četudi se mu dobro godi.
»Slovenski Ljudski stranki« pa naj bo izrečeno naše najglobokeje sožal j c.
Manifest hruatho-srDske koalicije.
Narod! — Hrvaški sabor je odgođen na nedoločen čas. Odgođen je v trenotku, ko se je jedva sestal. Odgođen je bil, preden se je mogel konstituirati. Zgodovina hrvaške ustavnosti še dosedaj ni zabeležila takšnega slučaja. Položaj je resen. Hrva-ško-srbska koalicija, ki >i jo, narod, vkljub vsem tujim željam, spletkam in nasilstvom, poslal v ogromni večini v sabor, smatra za svojo dolžnost, da Ti v tem času sporočimo svoje namere.
Radi znanega spora, nastalega meri predstavi tel j i Hrvaške in med ogrsko vlado, je prišlo do konflikta mod Ogrsko in Hrvaško, ki je imel za posledico razpust sabora kraljevi ne Hrvaške, Slavonije in Dalmacijo dne 12. decembra 1907.
Ban Rakodezav je razpustil sabor, ko je hrvaško-srbska koalicija, zavzela proti njemu svoje stališče i saboru, a kasneje je tudi sam odsto-j pil. Njegovo mesto je hitel zasesti] baron Pavel Rauch.
Imenovanje barona Raucha za bana Hrvaške, se je izvršilo brez vsaJ kega ozira na mnenje naroda. Baron Pavel Rauch je sprejel bansko času dasi ni imel na svoji strani niti stranke, niti pristašev v narodu. On je popolnoma prezrl narodno voljo. Še več, on je prišel, da vlada protu narodni volji.
Sprejel je vse pogoje, ki so jiii stavili ogrski mogočniki, brez ozira na temeljne zakone, na pravice lir vaške in na dostojanstvo bana km ljevine Hrvaške. Sestavil si je takoj vlado, sebe vredno, se z njo vlegefl kakor mora na Hrvaško. S tem je ]><>-stalo vsemu narodu očito, da hocel ban Rauch vladati na Hrvaškem nel izbirajoč oseb in ne strašeč se nobe-l nih sredstev.
Samo tako je mogla stopiti vi življenje današnja vlada. Samo takoj je moglo iz ust bana Raucha, takoj) pri njegovem prihodu v Hrvaško, bitij vržno na hrvaško-srb. koalicijo tlr-J zno sumničenje, da je antidinastičnJ in veleizdajalska. To sumničenje bi naj bila pretveza, da se uprav ičijoj protiustavna in nezakonita dela, I oseba bana Raucha, da se pokaže koi državna potreba.
(Dalje v prilogi.)
ga skleneš? Saj ti bolezen sama da je čutiti. Vedi pa, da tudi Mara bo-leha na tej hud i masti kugi. Ravnokal prihajam od nje priporočivši ji isti] zdravilo ko tebi. Zdravilni proces jt1 pa tale, poslušaj: Tvoji bakcili bodo imunizirali njo, njeni pa tebe, in zopet bosta zdrava.
To izgovori vši pa je naglo odšej rekoč, da se mu mudi k nekemu bolj niku v Šiško.
In prav je, da je odšel. Će ne, i'i se bil profesor Omahen vkljub svoje mu dostojanstvu spozabil, da bi bil javno pred sprehajajočim občin stvoin objel in poljubil bradatega Znojilška.Tako neznansko se je v z m dostil, ko je slišal ime medikament in izvedel o načinu zdravljenja. Zatj je pa tudi takoj sklenil, da se hoče CM sto natančno ravnati pO njegove« nasvetu. Seve, kaj je pa tudi drugod hotel, ko mu je Amorjeva puščica til čala globoko v drobju, njen strup H razkrajal mozeg in kri!
Ko bi pa imel profesor Kard Omahen toliko božanstva v srcu, k<] likor ima učenosti v glavi, bi bil vi tej priči videl silno smešen prizoj Tam ob potu za rožnatim grmom j stal razkoračen poniglavi božec. j ročicama je strgal Omahnu koreni ček, pa se tako hehetal, da je bil v« solzen od smeha; škodoželjno se j hehetal, ker se mu je zdelo dobro ij koristno, da je za vdal smrtni udaH razuzdanemu samskemu življenji prešernega in zakrknjega samca.
1. Priloga „Slovensfcema Narodu" št. 69, dne 21. marca 1908
Mi bi žalili sebe in narod, ki je nam poveril svoje zaupanje, ako bi se spuščali v pobijanje takih suni-ničenj.
Ban Rauch je takoj pokazal način, kako namerava vladati. Pričel je svoje delovanje s tem, da je dal sebi v prilog predrugačiti volilne imenike. Uradništvo je jel zatirati in premeščati, troseč v to svrho velike vsote, za katere ni imel in nima ustavnega pooblaščen j a.
Ban Rauch je razpisal volitve za hrvaški sabor.
Zaman j t4 predmgačeval volilne imenike, zaman je z vsemi sredstvi skušal, da si osnuje kakršnokoli stranko, ki bi sprejela njegove načrte. Zastonj je grozil pod izgovorom, da širom vse dežele prete umorstva, zažigi in nevarni izgredi, z vojaškimi asistencami, zaman je zahteval, dobil in na volišče postavil veliko vojsko. Zaman je pri volitvah rabil sredstva, ki rušijo in v blato teptajo zakon v obrambo volilne svobode, ki je uveljavljen in ki ga je sankcioniral njegovo veličanstvo kralj sam.
Brezuspešno je izdal neustavne, tajne naredbe, s katerimi je hotel razveljaviti posamne točke tega zakona. Vse to je nadvladala zavednost, sloga in požrtvovalnost volilcev in naroda.
Narod hrvaški in srbski je govoril pri volitvah, kakor še nikdar doslej. Poslal je koalicijo v sabor v dvotretjinski večini.
Temu nasproti pa ban Rauch ni mogel spraviti v sabor niti enega čiana svoje vlade, niti enega od svojih javnih in službenih pristašev in miljeneev! Svečanske volitve leta 1908 so edinstveni primer poraza kake vlade, kakršnega še ne pozna parlamentarna zgodovina.
Na ta Tvoj odgovor, narod, se je dvignil v skupnem saboru ministrski predsednik Wekerle ter proglasil bana hrvaške navadnim eksponentom madžarske vlade, izvršiteljem madžarske volje in politike na Hrvaškem. Takisto je tudi odrekal hrvaškemu saboru tisti značaj, ki mu pripada po zgodovini in ustavi. S tem je, kršeč tudi nagodbo samo, pogazil zakon o ustrojstvu vlade, po katerem kralj preko bana in s saborom kraljevine Hrvaške vrši v Hrvaški svoje vladarske pravice, kršil je tudi zakon, ki določa, da je ban odgovoren hrvaškemu saboru.
S tem se je zakrivilo novo, težko kršenje ustavnosti naše in Hrvaški se s tem napoveduje absolutizem.
Ban Rauch je vse to sprejel prav tako, kakor je preje, ko je prevzel bansko čast, ne samo dovolil, da se z zakonom rešena izključna pravica jezika našega na teritoriju HrvaŠke proglasi za preporno, nego je celo priznal zakon o železničarski pra-gmatiki kot veljaven za Hrvaško in potemtakem tudi madžarski jezik kot zakonit na hrvaškem teritoriju.
In ta ban je imel drznost razglasiti in narodu v obraz zalučiti, da bosta on in njegova vlada vztrajala na tem potu in naj volitve izteko, kakorkoli hočejo! Tega ni doslej storil še noben hrvaški ban!
To so dela, ki v temelju izpodko-pavajo državnopravni položaj kraljevine Hrvaške.
Narod!
Hrvaški sabor, sklican na dan 12. s u Še a ,je bil odgođen dne 14. su-šea z najvišjim reskriptom z dne 3. sušea na nedoločen čas. Odgođen je torej bil še preje, predno se je mogel konstituirati, odločitev o njegovi od-goditvi je padla že preje, ko se je sestal. Ta odgoditev je kršenje načela ustavnosti in samega nagodbenega zakona, kakor tudi zakona o ureditvi
Ljubezen Končunove Klare.
(Dalje.)
XX.
Hrast bi bil najraje takoj zapustil grad in se s Klarico odpeljal v Ljubljano, toda moral je še ostati, da izroči začasnemu svojemu nasledniku graščinsko gospodarstvo.
Klarica je bila tako slaba, da se je komaj premikala. Dušne bolesti, ki jih je prestala, so ji vzele vse moči. Hrast jo je moral držati pod pazduho, da jo je spravil po stopnicah in v svoje stanovanje. Z nežno obzirnostjo je opravil vse to. Prišedši v sobo, je Hrast priredil Klarici kolikor mogoče udobno ležišče in naročil dekli, da nanjo pazi, in poslal hlapca po Ivanko, da naj takoj pride k sestri. Sam je moral, četudi nerad, iti po zadnjih opravkih.
Več ur je ležala Klarica nepremično na zofi. Naposled se je vsaj toliko umirila, da je mogla vstati in urediti vsaj tiste njene stvari, ki jih je hotela vzeti seboj na pot. Počasi je zlagala te stvari, druge zopet spravljala v omaro in ni zapazila, da je stal pri vratih druge sobe temno-gled človek s puško na rami. Šele ko je hotela iti v kuhinjo, je videla tujca in je spoznala paznika Jurja.
»Vi tukaj t« je dejala vsa začudena. »Kaj iščete tod? Mojega moža ni doma.«
sabora, za kar nosi odgovornost izključno ban Rauch.
Stopaš torej, narod, nasproti dnevom, v katerih bodo skušali, da se Ti brez Tvojega sabora in proti Tvoji volji, a z neustavnimi in absolutističnimi sredstvi vsili volja drugega naroda na škodo zakona in pravic kraljevine Hrvaške. Borba, ki se sedaj vodi v Hrvaški, je borba med dvema načeloma: med načelom ustavnosti in med načelom absolutizma.
Borba je to med narodnimi predstav it el j i, ki naglasa j o ustavno načelo, in med vlado, ki ne pozna in ne spoštuje narodne volje.
V svojih notranjih poslih je naša domovina tudi na podlagi današnjih temeljnih zakonov samostalna. V njej ima priti do izraza narodna volja in tej volji se mora pokloniti in pokoriti preje ali sleje vsaka vlada. Treba je samo potrpljenja in vztrajnosti za razmeroma kratek čas. Dokler se borba vodi z zakonitim orožjem, dokler je na naši strani pravica in zakon, smo mi močnejši. Izigravanje ustavnosti se ne more brez sile, a tudi tako ne trajno vzdržati na površju.
Mi stojimo na stališču, da je sedanji spor med Ogrsko in Hrvaško spor dveh kraljevin in dveh narodov. Zato kot absolutna večina hrvaškega sabora protestu jemo proti temu, da se ta spor rešuje enostransko in vsled tega tudi protizakonito. Take rešitve ne bomo nikdar priznali, še manj pa sprejeli. Kraljevina Ogrska je v tem sporu interesovana stranka, torej nepristojen in pristranski sodnik. Zato se nikakor ne tiče kraljevine Hrvaške očitanje, za katero je odgovoren ban Rauch, kakor da je Hrvaška v tem sporu prekoračila meje svojih pravic; nasprotno, madžarska vlada in madžarska parlamentarna večina sta v skupnem parlamentu sklepali o pravicah Hrvaške, v kar po zakonu nista bili upravičeni.
Hrvaško-srbska koalicija kot večina hrvaškega sabora globoko obžaluje, da je bila predstaviteljem kraljevine Hrvaške na krivičen in neustaven način doslej zastavljena pot, da bi v imenu naroda na najvišjem mestu predložili pravične pritožbe in želje kraljevine Hrvaške kot druge interesovane in enakopravne stranke v tem sporu.
Narod!
Hrvaško-srbska koalicija, ki si ji odločno in navdušeno poklonil svoje zaupanje, sporoča Ti, da se ho izkazala vredno Tvojega pravoreka, in da ne bo v teh težkih in odločilnih časih niti klonila, še manj pa se umaknila. Koalicija bo z vsemi ustavnimi in zakonitimi sredstvi nadaljevala nepomirljivo borbo proti neustavni vladi bana Raucha, kakor tudi proti vsaki drugi vladi na Hrvaškem, ki bi zastopala isto stališče, takisto pa tudi proti zajednički vladi v Budimpešti. To borbo bo vodila brez odduška vse dotlej, dokler se ne odstranijo povodi tega spora z Ogrsko in dokler se kraljevini Hrvaški ne izvojujejo sredstva, da si zakonitim potom na ravnopravnem temelju preuredi svoje državnopravne odnošaje s kraljevino Ogrsko tako, da bo Hrvaški zagotovljena samostalnost in svoboda.
Pri preteklih volitvah si se pokazal, narod, na višini svojega poklica. To si dosegel s požrtvovalnostjo onega vrlo malega števila Tvojih sinov, ki imajo volilno pravico. Te požrtvovalnosti bo treba tudi v bodoče, ako mogoče, še večje in to vse dotle, dokler tudi Hrvaška ne dobi splošne, enake in tajne volilne pravice, v ka-
»Počakal bom nanj,« je kratko odgovoril Juri in se naslonil ob zid.
Mrka drznost Jurjeva je Klarici razgrela kri. Klarica je zdaj vedela, da je ta človek, ki se ga je vedno bala, vohunil za njo in njeno tajnost izdal Hrastu. Cemu je prišel zdaj, kaj hoče še?
»Vi hočete tu ostati,« je rekla Klarica. »Jaz tega ne dovolim.«
»Ostal bom vseeno,« je mirno odgovoril Juri, si primaknil stol k vratom in se vsedel. Klobuk je položil pred seboj na tla, puško pa vzel med koleni.
Klarici se je zdelo, kakor bi jo bil ta človek s svojo lakonično izjavo udaril v obraz.
»Nimam dosti moči, da bi vas ven vrgla,« je rekla z ogorčenjem in trepetaj e po vsem životu, »a čim se vrne moj mož, vam bo ta pokazal vrata kakor zaslužite.«
»Nikar tega ne mislite,« se je rogal Juri. »Hrast ve dobro, kaj sem mu jaz kot prijatelj in kaj ste mu vi kot žena.«
Klarica je odmahnila z roko in se s preziranjem obrnila v stran.
»O, vi me lahko sovražite kolikor hočete,« se je posmehoval Juri, »kolikor le hočete, saj tako me nikdar ne morete kakor vas sovražim jaz.«
»Ne zdi se mi vredno, da bi vas sovražila,«, se je oglasila Klarica. »Jaz vas samo zaničujem.«
terem slučaju bo ves narod odločeval o svoji usodi.
Načelo splošne, enake in tajne volilne pravice tvori eno izmed temeljnih točk programa vseh strank v koaliciji in koalicija bi bila to načelo tudi oživotvorila, da tega niso preprečili mogočniki na Ogrskem s strmoglavi j en jem narodne vlade. Koalicija se bo i nadalje borila za splošno, enako in tajno volilno pravico, a dokler tega ne doseže, prevzemi j a dolžnost, da nudi zaštito sedanjim volilcem, ki bi morda trpeli radi svojega prepričanja.
Hrvaško-srbska koalicija Ti polaga, narodi P1"* Te.i priliki na srce tri stvari, brez katerih ne moreš izvoje-vati svojih pravic.
Slogo bratov iste krvi in istega jezika, sinov Tvojih hrvaškega in srbskega imena. Radi te nesloge si preklinjal stare svoje poraze, tej slogi imaš se zahvaliti za nove svoje uspehe. Priporoča Ti, da z odločnostjo in zavednostjo že s svojim narodnim in društvenim življenjem v kali zatreš vse protiustavne in protina-rodne poskuse. In ob sklepu priporoča Ti m i r širom vse Hrvaške domovine. Zakaj mirna, zavedna in krepka nepopustljivost v svojih pravicah je mnogo silnejša kakor nemiri in neredi.
Vsak nemir in nered bi služil kot izgovor, da bi se naša ustavna borba spravila na stranska pota, pripravna, da bi se opravičile absolutistične odredbe, ki oči vidno merijo na to, da se zamori in razburka narodni odpor in narodna obramba.
Narod!
Hrvaško-srbska koalicija Te poziva, da sprejmeš njeno sporočilo z onim zaupanjem, s katerim si se odlikoval pri preteklih volitvah! Hrvaško-srbska koalicija Ti je na tem mestu razložila svoje uverenje, svoje pojmovanje političnega položaja in pravic svojega bodočega delovanja. Tvoje zaupanje pa je njena edina moč. Sporoča Ti tudi, da bode ali svoje obljube izpolnila, ali pa se zopet vrnila v Tvoje krilo, da ji dodaš, ako Te ponovno pokličejo na volišče, še nove in večje moči v borbi za Tvoje svete pravice. Odnehala in umaknila se ne bode nikdar!
Živela sloga Hrvatov in Srbov! ____Živela Hrvaška!
V Zagrebu,   20. sušca 1908.
Ljuba Babic - Gialski, dr. Aleksander Badaj, Jovan Banjanln, Erazmo Barčić, dr. Ante Bauer, Gjuro pl Bedeković • Komorski, dr. Ante Bedenlć, dr. Petar Be-lobrk, Bude Budisavijević, Stjepan Cerovac, Stevan Čučković, dr. Milko Grahovac, dr. Avgust HarambasJć, dr. Vladimir Kova-čević, Petar Krajnovlć, Josip Kfepelka, Božidar pl. Kukuije-vić-Sakoinskl, Miroslav grof Kul-mer, Mrko Kutuzović, dr. Ivan Lorkovic, dr. Edmund Lukinić, dr. Pero Magdlć, dr. Gavra Ma-nojlović, dr. Milenko Marković, dr. Radovan pl. Marković, dr. Bogoslav Mažuranić, dr. Bogdan Medakovlć, Gustav M odru-šan, Vasa Muacević, dr. Laza P. Nlkollć, dr. Vladimir pl. Nlko-lić-Podrlnskl, dr. Mato Novosel, Pajo Obradović, dr. Ivan Pale-ček, dr. Dušan Peleš, dr. Ante Pinterovlć, dr. Franjo Poljak, dr. Jovan Polovina, dr. Dušan Popović, šandor Popović, Sve-tozar Pribićevlć, Josip Purlć, Milan Roje, dr. Bogdan stoja-nović, Frano Supilo, dr. Ferdo pl. Slsfć, dr. Gjuro šurmin, Grga Tuškan, dr. Božo Vlnkovlc, dr. Fran Vrbanlć, dr. Vasa Vuka-dinović, Stjepan Zagorac.
»Zaničevati ne ne smete.«
»Zaničujem vis, kakor zaničuje ves svet vohune ii obrekovalce.«
»Jaz nisem ne vohun, ne obre-kovalec,« se je roti Juri, ki ga je Klaričino zaničevanje hudo speklo. »Nadzoroval sem pač vas in ... in .. . še nekoga, a storil sen to iz ljubezni do Hrasta, kar sem san videl in sam slišal, to sem mu povedal...«
»Lagali ste.«
»Nisem lagal; vi lohro veste, da nisem lagal.«
»Pač, lagali ste, zikaj vi dobro veste, da svojemu niož* nisem prelomila zvestobe.«
»Ne?« je krohot a j* vzkliknil Juri in kažoč svoje volč.e zobe dostavil hudobno: »Bežite m, kdo naj vam to verjame.«
»Vi lahko mislite o meii kar hočete,« je mirno rekla Klarfca. »Zdaj mi je pač vseeno, kaj o meH menite in kaj o meni govorite. Tak> nič mi ni za vašo hudobijo, da se miše vredno ne zdi vas vprašati, zaka^ me sovražite.«
»Povedal vam bom pa lo vseeno,« se je razljutil Juri.
Vstal je s stola in postaji puško v kot. Klarica se je plahonma-knila do vrat sosedne sobe, a Jtri ji ni sledil, ustavil se je sredi sob.
»Svoje dni sem hotel jaz ko\ vojak ubiti svojega predpostavljena.
Iz proračunskega odseka.
Dunaj, 20. marca. Najprej je odsek nadaljeval razpravo o poglavju pospeševanje obrti. Posl. Žitnik je razpravljal o položaju obrtnikov na Kranjskem ter je prosil ministra, naj naroči deželni oblasti, da bo pospeševala na primeren način organizacijo obrtnega stanu na Kranjskem s poukom in podporo. Stavil je tudi v ta namen posebno resolucijo. Poglavje je bilo sprejeto, nakar je začel odsek razpravljati o proračunu naučnega ministrstva, in sicer je prišlo najprej na vrsto poglavje obrtno, trgovsko in specijalno šolstvo. Posl. dr. P1 o j je prosil vlado, naj dovoli primerni prispevek za zgradbo obrtne šole v Ljubljani. Po tem je govor* ni k opozarjal, da na celem Spodnjem Štajerskem ni nobene strokovne šole, vsled česar je tolik naval na gimnazije. Predlagal je resolucijo, v kateri se vlada poziva, naj ustanovi na Sp. Štajerskem umetno - obrtno strokovno šolo s tečajem za stavbne rokodelce, kjer bi se poučevalo tudi slovensko. Končno je govornik opozarjal, da Slovenci nimajo nobene trgovske strokovne šole, dasi so v Ljubljani vsi predpogoji za ustanovitev višje trgovske šole.
Vseučiliščna vprašanja.
Dunaj, 20. marca. Hude skrbi so provzročale vladi seje proračunskega odseka, ko pride na vrsto proračun naučnega ministrstva. Vendar se je zadnji trenotek baron Beck nekoliko-pomiril, ker se je z voditelji čeških strank doseglo popolno spora-zuinljenje. Po tem dogovoru bodo glasovali s Čehi vsi Nemci, razun ra-dikalcev za resolucijo, v kateri se vlada poziva ali pa pooblašča, da ustanovi češko vseučilišče za Moravsko. Istotako pa bodo tudi Čehi glasovali za nemško resolucijo glede ustanovitve nemškega vseučilišča v Brnu. Kuko stališče bodo zavzeli Čehi napram resolucijam slovansko-romanskega bloka glede slovenske, hrvaške, maloruske italijanske in ru-munske vseučiliščne zahteve, še ni znano. Ako se odločijo Čehi, da se češko vseučilišče ne ustanovi v Brnu, temuč v Kromerižu, se uredi po angleškem načinu, da bi imeli dijaki stanovanje in hrano v zavodu.
Novi tiskovni zakon.
Dunaj, 20. marca. Tiskovni odsek je danes dognal razpravo o novem tiskovnem zakonu do § 29. Daljša debata se je razvila pri § 25., ki se tiče popravkov. Po daljši debati je bil tudi ta paragraf sprejet z neznatnimi spremembami. Nekateri poslanci, ki so v časnikarstvu strokovnjaki, so predlagali določbo, naj se prepusti uredništvu, da preišče popravek z ozirom na njegovo objektivno resničnost. Ta predlog pa je bil odklonjen.
Hrvati in Madžari.
Budimpešta, 20. marca. Včeraj je imel v parlamentu posl. dr. Polit - Desančič velepomemben govor. Ostro je nastopil proti klevetam, da so nemadžarske narodnosti sovražniki madžarskega naroda in Ogrske. Nadalje je govornik svetoval vladi, naj se popolnoma znova oprime rešitve hrvaškega vprašanja, ker bi se sicer znali ponoviti dogodki iz leta 1883. Sam Tisza se je svoječasno moral umakniti Hrvatom. Ogrska si more na Hrvaškem pridobiti prijateljev, toda ne z nasilno politiko.
Položaj na Ogrskem.
Budimpešta, 20. marca. V političnih krogih je   zbudilo veliko
Za vratno sem ga napadel z bajonetom, samo izreden slučaj je vzrok, da se mi to ni posrečilo. Le eno besedo naj bi bil rekel ta napadeni moj predpostavljenem in v tistem trenotku bi me bili obesili ali pa ustrelili. A on te besede ni izrekel. Moje življenje je bilo v njegovih rokah, a on mi je je daroval. Saj sem vam že pravil o tem dogodku, kaj ne? Od tistega tre-notka je bilo moje življenje posvečeno njemu. Njegova sreča je cilj mojega življenja. In vidite, tega moža ste vi varali. Zame je bilo to dovolj vzroka, da sem storil, kar sem storil. Ne pustim in ne pustim, da hi Hrasta varala kaka ženska, bodisi katerakoli. Videl sem vaš sestanek z marki jem v gozdu in v vašem stanovanju in kar sem videl in slišal, to sem Hrastu povedal. To je bila moja dolžnost. S tatinskimi lovci sploh nimam usmiljenja, naj love divjačino ali tuje žene, in zato sem svojo dolžnost izpolnil z veseljem. In moje veselje je bilo toliko večje, ker vas sovražim iz vsega srca in mi je zadoščenje, da sem vas prvi spoznal za — vlačugo.«
Klarica ni ničesar odgovorila. Valovalo je v nji vse, a srdite besede .Jurjeve so ji bile vzele vso moč. Vrgla se je na stol in se v svoji onemogli bolesti razjokala, dočim se je Juri zopet vsedel na svoje mesto in vzel novic puško med noge.
(Dalj« prtaodnjlc.l
začudenje, da je bil takoj za grofom T i s z o poklican k cesarju bivši finančni minister dr. L u k a c s. Ta av-dijenca je baje v zvezi s političnim položajem. Dr. Lukacs namerava baje reformirati liberalno stranko ter ji dati nov program, v katerem bo odkazano odlično mesto splošni volilni pravici. V ministrstvu so nastala velika protivja zaradi hrvaške politike, častniških plač, banke in volilne reforme.
Srbi in Hrvati v Bosni.
S a raj e v o , 20. marca. Hrvaška narodna organizacija za Bosno in Hercegovino je sklicala v Bjelino ljudski shod, toda shod so razgnali Srbi z golimi hnudžarji. Orožniki so bili proti razjarjeni množici brez moči, in le voditeljem hrvaške organizacije se je zahvaliti, da ni prišlo do klanja med krvnimi brati. Zboroval-ci so namreč takoj ubogali voditelje ter se umaknili iz dvorane v svoje hiše.
Črna gora o železnioi Donava-Adrija.
Dubrovnik, 20. marca. Glasilo črnogorske vlade »Glas Črnogorca« izraža nado, da Srbija ne bo protivna železnici, ki jo je črnogorska vlada v posebni noti stavila na srce velesilam, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Projektovana železnica je najkrajša in naj sigurne j ša, a barsko pristanišče je najugodnejše v Adri-janskem morju.
Nova razkritja o kraljevem umoru v Srbiji?
"B e 1 g r a d , 20. marca. Ker je odslovljen kraljevi tajnik Jozika Kristič, zatrjujejo v dvornih krogih, da je to v zvezi z obnašanjem bivšega poslanika na Berolinu Milana Kri-stiča, ki je v zaroti proti dinastiji Obrenovičev igral glavno vlogo, a pozneje je odpadel od kralja Petra. Milan Kristič namerava v najkrajšem času izdati senzacijonalno brošuro pod naslovom »Resnica o 11. juniju 1903.« Knjiga bo imela podnaslove: »Ženeva«, »Cianovice«, »Ljubljana« in »Belgrad«. V brošuri bode povedana avtentična predzgodovina o belgrajskem kraljevem umoru, nadalje pa tudi dosedaj neznana namera zarotnikov. Knjiga izide v Parizu.
Umor bivšega poslanca ruske dume.
Petrograd, 20. marca. V Jekaterinoslavu sta dva neznana človeka na ulici napadla bivšega poslanca in vodjo delavske stranke dr. Karavajeva ter ga tako ranila, da je v groznih mukah umrl. Dobival je že poprej grozilna pisma od komore ljudske osvete. Umorjeni je bil med kmečkim prebivalstvom zelo priljubljen zdravnik in izvrsten govornik, ki je vodil uspešen boj proti takozvani »ljudskim zvezarjem«.
Dijete za pruske poslance.
B e r o 1 i n , 20. marca. Deželni zbor je sprejel zakonski načrt, da dobi vsak poslanec letni pavšal 3000 mark, a za vsako zamujeno sejo se mu odtegne 20 mark.
Dopisi.
555 Iz Rakitne. Kakor piše „Domoljub44 [dne 5. marca t. 1. v štev. 10., so šli vsi Rakitčani na volitev v Pre-serje razen enega. „Domoljub" pravi, da je ta mož narodno-napredne stranke ostal doma za pečjo, drugi pa pravijo, da je šel na dan volitev v Ljubljano na uro gledat. Jaz sem bil res dva dni v Ljubljani, pa nisem ostal radi volitve, temveč po svoji kupčiji. Rakiški župnik Lovšin pa je po ,oeti vasi dva dni iskal ljudi okrog peči in jim dajal smodke, da jim je popisoval glasovnice za dežel-nozborske volitve. Rajši naj bi .bil župnik ostal doma ali pa [pred vo-lilci rožni veneo molil, potem bi se vsaj ne bilo slišalo toliko krega in preklinjevanja, kot takrat, ko je dušni pastir Lovšin gnal svoje ovoe na volišče. Tudi naj bi bil župnik Lovšin, ko je šel od volitve skrbel, da bi bil spravil tistega Človeka, ki bi bil tisto noč na cesti zmrznil, ker od gladu ni mogel dalje, ko bi ne bil prišel tisti mož, o katerem piše „Domoljub", da je šel v Ljubljano na uro gledat. Ta se je 'reveža usmilil in ga spravil dalje do svojega doma. Zakaj je župnik Lovšin skrbel za to, da je ljudi spravil na volišče in zakaj ni potem skrbel tudi za to, da bi jih spravil srečno domov, ne da bi od gladu po poti padali?     A. K.
Iz Dobračeve. V zadnji številki umazanega „Domoljuba" veže neko človeče svoje neslane otrobe na tak način, da mora biti sram njegovih lastnih privržencev. Če Črtajo to zmes. Dopisunu se pozna na prvi pogled, da ga je sv. Duh nekoliko premočno švrknil s svojo perutjo po puhli klerikalni butici. Ko ta reva dobro ve,
da ne more pomotnega  stavka niti izpregovoriti, kaj šele napisati, vendar ni toliko razsoden, da bi nesel svoj   duševni   odpadek   popravit k svojemu  komandantu,  kaplanu Per-kotu. Skrajno propalost „Domoljuba*-in njegovega dopisima nam osvetljuje to, da vlačita v svoj Članek, katerega bistvo je grda nevošČljivost in še pod-lejša laž, umrle  Člane  raznih družb in društev. Vsaj toliko olike in spoštovanja  do  umrlih  bi lahko imelo ono  človeče,  da  bi   se spominjalo umrlih    domačinov    na dostojnem mestu,  ne pa motilo njihovega pokoja s tem,   da jih vlači  po svojih umazanih  člankih.  List, v katerega pošilja ta junak svoje žaganje, se mora po vsi pravici imenovati „La-žiljub", ker ima svoje predale vedno na steza j odprte Čl a d k oni, ki so hudo skregani z resnico.  Strašno ga peče, da Sokolstvo vkljub   vsej gonji od strani kaplanov in njihovih podrep-nikov čvrsto napreduje. Hinavsko zavija oči, in bevska Čez oliko Sokolov trdeč,  da so prišli  delat  nemir na ples,  katerega so priredile podporne Članice  gas.   društva  na Dobračevi pri gosp. BlažiČu, in „prišlo je tako daleč, da se bodo morali zagovarjati pred sodiščem." Na ves glas mu povemo, Ida  se je  vedoma  prav nesramno zlagal, ker mu je znano, da se ni  imel  radi  rabuke  nastale že pozno v jutro na onem plesu nobeden Sokolov  zagovarjati  pred sodiščem. Poživljamo  dotiČnika,  ki je pisal to kosmato laž, naj nam javi svoje ime, da  ga  moremo  pošteno   prijeti za njegova dolga klerikalna ušesa in mu pokvariti za vselej grešno veselje, ki ga občuti, kadar nas more opravljati in o nas nesramno lagati. Upamo, da mu ne bode padlo pobožno  sroe v hlače in bode nastopil odkrito s svojim imenom. Gasilno društvo na Dobračevi in podporne članice pa prosimo, da prijavijo vse one Sokole, ki so se nedostojno obnašali na njihovih prireditvah in odbor bode vedel nastopiti proti njim po zasluženju. če se pa čuti dopisunče  ravno poklicanega navajati ljudi pri nas k maniri in dostojnemu  obnašanju,  pa lahko vzame v svoje  šilo junaškega ozna-njevalca in agitatorja „Slov. ljudske stranke"   kaplana   Perkota,   da se bode  pretepel  na javni ulici vpričo onih  otrok,  katere ima poučevati v šoli nauk ljubezni in jih navajati k oliki. Zakaj pa tega ne poročate med zanimivostmi,   ki se  gode pri nas, kajti ne bi bilo slabo, če zvedo „bri-bovci" katerim se vsiljuje „Lažiljub", kakšni ljudje hodijo k njim agitirat in opravljat poštene domačine. Strašno se bije na svoje umazane prsi, češ Sokoli hočejo zanesti v „naša" (torej v njegova)  društva,  ki morajo biti strogo    nepolitična, protikrščansko politiko.  Revše  ubogo!   Kot klerikalec pač misliš, da je društvo nepolitično in nepristransko samo takrat, kadar pleše v senci črnega klerikalnega klobuka. Sokoli so pač toliko razsodni, da vedo, kako velikega pomena  je   gasilno  društvo in bodo vedno delali na to, da se bodo krepko razvijalo in vršilo svoj namen. Dopisunče,  kdo pa je že  več žrtvoval za gasilno  društvo ali možje,  ki so tudi člani Sokola in gas. društva, ali ti s svojo bando? Cilj in namen, katerega zasleduje to človeče, je popolnoma prozoren  —  rado bi zasejalo nasprotstvo med gasilno in sokolsko društvo.   Toda   povedano   naj mu bode,  da možje v teh društvih nekoliko bolje razumejo pomen in namen one „S. L. S.",  katero ima ta razsvetljenec za edine izveličavno in ne bodo pustili, da bi klerikalna drevesa zrasla v gasilnem društvu v nebesa. Gosp. Kavčič, o katerem bi že tako radi videli,  da bi šel v Prago, nam je naročil, naj omenjenemu dopisniku  povemo,   da mu je pripravljen izplačati takoj 100 K, če mu dokaže, da je pri predstoječih občinskih volitvah   agitiral za katerega koli. Dokler pa mu tega dopisnik ne dokaže, pa trdi o njem,  da je vedoma nesramno  lagal.   „Lažiljubovec" govori  mnogo tudi o volitvah — prazen  sod  ima  velik glas. Da pa pri občinskih  volitvah ne gre za drugo, kot za gospodarska vprašanja in nima z njimi prav nič opraviti S. L. S., to ve pri nas že vsak  otrok, toda če hočete  delati zgago  in pripomoči k temu,  da  propademo   — svobodno vam. Mi pa bodemo vedeli, kaj nam je v prihodnje  storiti ter se bodemo ravnali po izreku starih Rimljanov, ki slove: „Ta je črn, tega se varuj o Rimljan."   Če hočemo torej za naše razmere: „Ta je Črn, tega se varuj o Dobračevec!"
Iz Bučke. Meseca marca tekočega leta je poteklo 3 leta, odkar je bil izvoljen županom G. P. Ta izvolitev je klerikalce na Bučki, posebno pa njih vodjo g. župnika, grozno zadela. Takoj nam je klerikalna vojska z g. Kutnarjem kot voditeljem napovedala boj na življenje in na smrt. Prvo bombo je vrgel s prižnioe med nas v obliki grdih psovk, za kar smo mu samo zagrozili s tožbo. Boleč se pa za svojo blagoslovljeno kožo in videč, da imamo trdno za-
alombo v svoji stranki, je on, kot voditelj klerikalne stranke, odstopil in postavil mesto sebe grajščinskega oskrbnika Jožefa Jakliča in mu poveril vodstvo stranke proti nam, sam se pa skril  za njegov hrbet.   Pa ta Jaklič se je v naše vrste  zaletel z glavo in s trebuhom, pa mi smo tako izvrstno parirali,   da je  on kot mogočen gospod popolnoma in za vselej izginil z buČenskega političnega bojišča. Vozil se je po Bučki kot grof, a danes ga ni več!  Gosp. župnik je moral rad ali nerad vzeti vajeti svoje stranke v roke in navalil je na nas silnejše nego  prvikrat.   A mi smo sprožili prvi strel in posledica je bila: da smo mu popolnoma uničili „bisago". da ne bode nikdar več držala bere, Prišel je k nam   za   učitelja neki Štrukelj.   Hitro  ga. župnik postavi mesto sebe in ga pošlje proti nam v boj. Pa tudi tega smo porazili na celi črti. In tudi tega ni najti danes več na Bučki. Lahko bi bil ostal celo življenje pri nas, ako  bi ne bil postal tako   bojevit  klerikalni petelin. Kako rano bomo zadali Ig. Teršinarju, tega skoro misliti ne more, a kdo ve, Če jo   bode  prebolel,   dasiravno se drži tako moško.   Mesto   da  hodi v Škocjan bučenska dekleta obrekovat pred njih ženini in se hvalit,  da je ključar bučenske posojilnice, naj bi raje doma premišljeval, kaj mu bode lepega naročila finančna prokuratura iz Ljubljane.   Pa  tudi  g. Fabjanič, u pok. nadučitelj, ki je bil nam vsem priljubljen, je stopil v tesnejšo zvezo z g župnikom in  oelo svojo gospo soprogo je potegnil v boj proti nam. To   zna biti   za njega usodepolno, kajti v rokah imamo materijal zaradi pošte, ki jo upravlja njegova soproga in del materijala je že odposlan na poštno direkcijo v Trst.  Nasledki ne izostanejo;   za vse  naj   se zahvali klerikalcem.   Zna se zgoditi tudi, da bode   marsikateri klerikalec zadobil globoke rane na  političnem bojišču, dočim  ostanemo  mi  liberalci nepoškodovani,  ker imamo   dobre šanse, česar klerikalci nimajo. Edino kar še napol  gnilo klerikalno  stranko drži pokonci, je farovška  posojilnica, ali v najkrajšem Času  stopi tudi od nas ustanovljena posojilnica na  dan, in ta bode imela daljše peruti nego farovška in trdnejšo podlago. Pričakujemo popolnoma mirnodušno — pripravljeni odločilnega boja, ki bo politično uničil vse one Jakliče, Terši-narje, Cvete, Prahe, Žnidaršiče. Ko-čevarje in dr.,  dasiravno  lazijo po agitacijskih opravkih dan na dan od hiše do hiše in brezuspešno nadlegujejo volilce.   Svetovali bi vsem imenovanim, da bi si košare vzeli seboj, ker bi si to pot lahko kupovali jajca, da bi si prislužili za zapitek in bi se sedaj vsaj ne bi bilo treba zadolžiti. Pa tudi gospodinjam bi se prikupili, ako bi nekaj dražje plačevali. Nekateri   izmed   klerikalnih bojevnikov vedno vohunijo  okrog  gotovih gospodinj :   tem bi tudi koristilo, če bi kupovali jajca, zakaj marsikateri mož se pred nadležnostjo skrije, a potem bi rad s polenom v roki doma čakal, da vohuna požene čez prag, ker se bo   bal  za  svojo   boljšo   polovico: kajti vse se je že zgodilo in vse se še lahko zgodi.   Torej možje, pozor pred nekaterimi klerikalnimi vojsčaki — agitatorji! Prihodnjič, ko se zopet vidimo,  vam razložimo natančnejše neke stvari,  katerih bi pač raje videli, da bi jih ne bilo,  a vendar so. Do tedaj pa vsi pozdravljeni.
L j u b o m i r.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 21. marca.
— Klerikalno-nemška zveza.
Nemška stranka se v polni meri zaveda narodnopolitiČnih koristi, ki jih ima vsled sveje zveze s klerikalci. Ti namreč res dobro plačujejo nemško podporo z — narodnostnimi koncesijami in vsled tega je čisto naravno, da se zdaj ta, zdaj oni nemški list zavzame zanje in jih podpira tako ali tako. V sredo je bila na vrsti graška „TageBpoŠta", ki je izlila svoj žolč na narodno napredno stranko. Skoro oelo stran je napisala o tem, kaKO je napredna stranka v preteklosti* delala N emcem obljube, izpolnila pa nobene. To se pravi, po domače rečeno, kako je napredna strankaimelaNemce za n o r o a. No, da klerikalci niso taki, to so že pokazali z dejanji. Kar so klerikalci Nemcem že žrtvovali, tega bi od narodno-napredne stranke seveda nikdar ne dobili. Samo klerikalnemu izdajstvu se imajo Nemci zahvaliti za oelo vrsto pridobitev, dejanjskih, važnih, trajnih pridobitev, s katerimi se je mogočno povečala nemška moč na Kranjskem. Kaj čuda torej, da so Nemoi silno zavzeti za svojo zvezo s klerikalci in da se jeze na narodno napredno stranko, ki to izdajalsko zvezo pobija.
— Poslanec Žitnik In poštno uradni&tvo. Med slovenskim poštnim uradništvom je začelo opasno vreti in velika je nevarnost, da prestopijo
por — pno Jb štingt v klerikalni ta« bor, kajti velemoim gospod poslanec Žitnik se je začel zanje prav opasno zavzemati. V proračunskem odseku je glasoval proti predlogu poslan o a Beera, ki je za poštne uradnike in uslužbence predlagal 4,700.000 K, da se jih uporabi za zboljšanje njihovega položaja, zato pa je zastavil ves svoj poslanski vpliv v tem oziru, da se dvorni svetnik in ravnatelj tržaške poštne direkcije dr. Pattav pomakne v V. činovni razred. I kajpak, pri glavi treba začeti, in če pride dr. Pattay v V. činovni razred, postane eno mesto prazno, vsled česar nastane potreba po vseobčem avanz-maju. Kako pa, Žitnik že ve, kako treba poštarjem pomagati in prav nič Čudnega ni, Če vse kar frči pod njegovo okrilje!
— Železničarji prevarani. Piše se nam iz ielezničarskih krogov: V proračunskem odseku so stavili nekateri poslanci predlog, naj se dovoli 20 milijonov za železničarje, katerih bedno stanje je znano, da se jim poboljša vsaj nekoliko njihove p'ače. — Toda glej, velika klerikalna mogotca poslanoa Žitnik in Korošec sta glasovala proti temu predlogu, kar je treba pribiti. Železničarji ogibajte se črnuhov, vseh črnih poslancev, naša parola bodi vedno pri volitvah: V boj zoper duhovsko stranko, ki nam je sedaj tako jasno svoje sovraštvo do nas pokazala! Da je le duhovnik sit, železničarju ni treba ničesar! Zapomnimo si to za vedno!
— Nemška gimnazita v Ljubljani se 1. septembra 1908 aktivira s prvimi petimi razredi in se bo potem sukcesivno raz širjala, dokler ne bo popolna. Značilno je, da se ta gimnazija v uradnem listu ne imenuje več „nhjalka I. državne gimnazije", kakor je bilo to doslej oflcijalno, ampak „gimnazija z nemškim učnim jezikom" ali kar je isto : nemška gimnazija.
— uživio!" V tem znaku smo se bonli leta 1848:, ta beseda je donela s taborov, ta klic izvira slovenskemu starcu in otroku iz srca, tako kliče slovenska žena in mladenka, tako kliče ves slovenski narod — le s tem krepkim končnim — o se borimo zoper „hoch" slovenski birokrati, mašite si ušesa, Kalteneggerji, popokajte!
— Naši in nemški klerikalci. Dunajski občinski svet, ki je klerikalen, da bolj biti ne more, je dal za nemški šulferajn 10000 K. Kakšni so pa naši klerikalci ? Ne le da aiČ ne dajo za našo šolsko družbo, ti naj paralelizira za nas pogubonosno delovanje šulferajna, oelo nasprotujejo ti ljudje družbi sv. Cirila in Metoda, hoteČ jo ugonobiti. Morda bi pa ti slovenski stebri dali za šulferajn par tisočakov, če bi jih poprosil za nje?! Zakaj neki ne, saj s svojim se« danjimpostopanj e m p r o t]i Ciril - Metodovi družbi itak podpirajo nemški šulferajn!
— Nemški naskok na krško meščansko Šolo.   Iz Krškega se nam piše:  V številki 6& „Laibacher Zeitung" od letos je razpisano mesto učitelja na meščanski šoli v Krškem za definitivno nameščenje za naravo-znanstvene   predmete   H. skupina), katere je  dosedaj  imei kot suplent v občo zadovoljstvo  g. Fran Marin -ček, sin občespoštovaoaga prejšnjega župana v Cerkljah   na Dolenjskem, g. Mihaela Marinček.  —   To mesto je razpisano  brez sahtevka, da mora   znati   slovenski, dasi mu je znanje sloveiskega jezika vsaj za učence prvega razreda, izmed katerih ne zna nobeofen nemško, dočim je  učni jezik  že v prvem razredu nemški, neobhodne potrebno. Meščanska šola je dosega s tem, da so učitelji v I. razredu pomagali učencem pri poduku s sloTenščino, lepe uspehe in  skoraj vsak slovenski učenec se je naučil do 4. azreda pisati in govoriti  nemško, ne da bi   se razna-rodil, t. j. osta je kot rojen Slove-nec, ima pa tgodnost,  da zna tudi nemško. Učitejem je od nadzornikov vsaka   pomoč v slovenskem jeziku nasproti učenjem strogo prepovedana in  sta jih * tem   oziru nadzornika Knapitsoh ir Belar  že  hudo preganjala, o čener ve pripovedovati umirovljeni   ra/natelj   g. Ivan Lapajne. Vendar si ičiteljstvo  — vse narodnega miš)enja,   ni moglo drugače pomagati, da  doseže v prvem razredu usrehe.   Z razpisom v sedanji obliki, kikor jo je odredil po naroČilu dež'inega šolskega sveta okrajni šolski s'et — namreč brez zahtevka, da mon znati prosilec slovensko — pa   se namerava   dobiti Nemoa na zavod, ki bi bil okrajnemu šolskemu nadzoniku Belarju za „špijona" čez druge narodno   misleče učiteljstvo. Vpraanje je,  ali so se razpisi pri dežehem in okrajnem svetu sklenili v gjemiju in zakaj niso  —  ako je stvr prišla pred gremij — slovenski član proti razpisu v tej obliki protežirali;   ako pa stvar ni bila v grmiju dotičnih korporaoij, je naloga slovenskih članov v prihodnje
povzročiti, da se razpis prekliče. Obialovaje se mora konstatirati, da se razpis ni razglasil tudi v slovenskem jeziku, dasi je okrajni Šolski svet že pred tremi leti sklenil, da je njegov uradni jezik slovenski. Za mesto je baje že določen neki Nemec iz Štajerskega.
— Prvi letni sestanek »Narodnega svota" za Štajersko je
bil v četrtek ob udeležbi narodnjakov iz celega Sp. Štajerja v Mariboru. Sklenilo se je nadaljevati delovanje „Nar. sveta" v prospeh skupnih narodnih koristi, dasi je izstopila iz njega „Kmečka zveza". Izvolila se je devetorica mož, ki bo vodila prihodnje leto posle nNar. sveta". S posebno hvalo se je vzelo na znanje statistično delovanje, ki je glede nekaterih krajev popolnoma dokončano. Zajamčeno je nadaljevanje tega prekori stnega dela. Pričakovati je, da pristopijo vsi štajerski rodoljubi nNar. svetu" in ga zdatno podpirajo voči-gled okolnosti, da delajo Nemci s pomočjo svojega narodnega sveta na vseh poljih veliko škodo Slovencem.
— Narodna stranka na Šta-
lerskem priredi jutri 9 shodov o važnih narodnih in gospodarskih stvareh, in sioer v Bočni pri Gornjem gradu, v Grajski vasi, v Rogatcu, pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža, v I vanj ko v-eih, pri Sv. Barbari v Halozah, pri Sv. Marku niže Ptuja, na Ponikvi ob južni železnici in v Sevnici.
— Klerikalni denarni zavodi. Piše se nam iz Spod. Štajerja: Klerikalci neumorno rujejo. Kjer niso neomejeni gospodarji, tam delajo zgago. Človek bi mislil, da saj na gospodarskem polju ne bodo razdirali. A krvavo se moti, kdor tako misli. — V slednjem času so se vrgli z vso vehemenoo na snovanje posojilnic in rajfajznovk. Stare naše posojilnice, ki so vendar uspešno delovale doslej ter naše ljudstvo kolikor toliko emaneipovale od tujega, nam sovražnega kapitala, jim niso po godu. Oni hočejo imeti svoje — politične zavode! Kakor na Kranjskem in Goriškem, ravno tako delajo tudi na Spod. Štajerskem. Kam pio vemo? Kam bode do vedlo to razdirajoče delo naših klerikalcev slovenski narod na Štajerskem? To njihovo postopanje bode privedlo naše kmetsko ljudstvo naravnest do gospodarskega poloma ter ga pritiralo v —- nemško žrelo. —
— »Slovenskega Gospodarja'1 zadnja številka z dne 11*. marca t. 1. spet nesramno hujska ljudstvo proti „Narodni stranki", učiteljstvu in sploh proti vsem napredno mislečim našim slojem. Ve mogoče in nemogoče grehe natveza naprednjakom to hinavsko glasilo dr. Korošca in njegove „Kmečke zveze". Pri tem pa se Korošec oblastno trka na prsi in pravi, le jaz edini sem pravi in resnični prijatelj ljudstvu! „V bran za kmetski stan!" Tako kliče „Slov. Gosp". t. j. oni list, ki sistematično dela v izžemanje našega „dobrega" naroda, kateremu bi najraje zvabil zadnji vinar z žepa; to vse pa le „ad eco-lesiae maiorem gloriam!" In ljudje tega kalibra naj rešijo naše ljudstvo tujega jerobstva, ko ga pa sami najbolj zasužnijo?! O ironija!
— Se par besedi o prvi seji deželnega zbora tržaškega. Kakor
že znano, je v tej seji imel glavno besedo   vodja  italijanske liberalno nacijonalne stranke dr. Venezian. A ta „glavna beseda" je bila obenem velika laž:  dr. Venezian je samega sebe grozno udaril po zobeh! Dejal je namreč, da je deželni zbor tržaški že štirikrat z iskrenostjo skušal zbolj-šati volilno pravioo.   In sicsr — je dejal — s tako iskrenostjo, da, ko je bil pred nekaj leti deželnemu zboru predložen načrt, ki bi bil lahko izgledal kakor gola aformacija principov,  ni deželni zbor onega načrta sprejel ter ga vrnil deželnemu odboru. — No, to se je godilo pred 9 leti, in sicer v seji dne 3. januarja 1899.   A da ni deželni zbor tedaj sprejel onega  načrta,  to  gotovo ni zasluga  dr.  Veneziana in „njegove iskrenosti". Kajti ravno v oni seji je on na vse kriplje podpiral oni načrt. Ko je v oni seji vladni zastopnik rekel, da je neverjetno, da bi vlada predložila oni načrt v najviso sankcijo, tedaj se je oglasil poslaneo Era-tos, rekši: „Zdi se mi nesmiselno glasovati za ta načrt, ko vemo že v naprej, da ga vlada ne bo potrdila. A vsemožni dr. Venezian je vstal in zavrnil:   „Argument poslanoa Bratosa mi ne imponira. Ko bo cesarska vlada zavrnila načrt, tedaj bomo lahko napravili drugače. Za sedaj pa vztrajam pri predlogu, da se načrt sprejme." — V pdnedeljek je torej sam povedal v otvoritveni seji deželnega zbora, da on tedaj ni bil iskren, ker je hotel, da se oni načrt sprejme.
«1— Že spet za novo cerkev.
Piše se nam: Všenklavško cerkev že res ni več iti. Vsak teden je na vhodih nastavljena druga limanioa: „darovi za škofove zavode v Št. Vidu" — „Za slovensko romanje v Lurd" itd., itd. Pa to še ni vse. V nedeljo dopoldne ob 10. je v šenklavŠki cer-
kvi med pridigo neki jezu vit aacel naenkrat milo stokati in ginljivo tarnati, kaka nesreča in sramota je to, da Ljubljana še nima nobene cerkve, posvečene sv. Jožefa. In ko je dovolj „najamral", je začel pritiskati, naj verniki žrtvujejo kolikor je le mogoče da se taka cerkev kmalu sezida, ker je svet na Klizabetni cerkvi zanjo že davno pripravljen. 11 oziroma, (če štejemo jezuvitsko kapelo) 12' cerkev imamo v Ljubljani, preskrbljeno je torej več kot dovolj za duše starih in mladih grešnikov in negrešnikov, na Rakovniku zidajo tudi novo cerkev in zdaj jo hočejo imeti Še jezu-vitje. Sicer imaje jezuvitje milijone in milijone denarja, a cerkve le nočejo zidati za svoj denar, nego na stroške ljudstva. Na vseh konoih in krajih manjka dobrodelnih zavodov, manjka bolnio, hiralnio, sirotišnic in zavetišč za siromake, — ljudje pa naj dajo denar za nepotrebne cerkve ! Pa kaj hočemo — neumnost je in ostane najdražja stvar na svetu.
— Wir Deutschen furehten nnr Got t nnd — den »Slovenski
Narod1'I Titulardirektor Aleksander Pucsko, vodja nemške fijalke tukajšnje c. kr. I. drž. gimnazije, vodi njegovim pedagoškim znanostim prodano dijaško mladež vsak dan ob velikem odmoru ob desetih na izprehod na Muzejski trg. Izprehod je seveda le oficialni izraz za viteške turnirje, ki jih veledisoiplinarna Pucsko va četa krog Valvazorjevega spomenika izvaja dan za dnem, najsi se ^nadzirajo-Čega" titular nega ravnatelja glas razlega Še s toliko silo, kakor da s kota v kot odmeva dvajset najhrupnejših fanfar. I no seveda, kdo bi se bal najbolj kričeče komande, Če je pa gotovo, da v njej nobene ergenije ni! Iq tako se je danes zgodilo, da je med drugim bilo na turnirskem dnevnem reiu tudi obleganje in obstreljevanje trdnjave, katero je pogumnim oblegovalcem markiral Sou-vanov vrt. Nekaterim mojstrskim strelcem se je posrečilo že pri prvem večjem naskoku, da so z dobro merjenimi streli na sovražnem vrtu razdejali nekaj šip. Trdnjava je pa uvidela, da se ne bo mogla vzdržati, in je nemudoma odposlala k oblegovalcem svojega par-lamenterja. General oblegovalcev Al. Pucsko, neustrašen mož, je bil takoj pripravljen skleniti premirje. Samo eno je prosil s- Čisto nič generalsko neustrašenostjo: da naj nikar o vsem obstreljavanju ne pride niti besedica ne v „Slovenski Narod". Ker je gosp. Pucsko tako lepo prosil, naj se mu njegova prošnja izpolni in dajemo mu s tem zagotovilo, da o vsej današnji vojni ne izpregovorimo niti besedice, ker je pa pri sedanjih zamotanih razmerah na tukajšnji pošti negotovo, da bi sprejel naše zagotovilo, Če bi ga mu poslali pismenim potom, Še pred večerom, tako, da bi mu bilo spanje mirno, smo bili prisiljeni, dati mu je na tem mestu. Clara pacta — boni Amici! — Ja, wir Deutschen!
— Imenovanja Konceptni prak-tikantje pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani gg. Ivan Korbar, Maks pl. Laseh a n in I. Ryscha]vy so imenovani za finančne koncipiste.
— Iz politične službe Okrajni komisar dr. Egon Emerik Pongratz de Szent Miklos et O var je premeščen iz Pulja v Gradišče, odkoder gre v Pulj okrajni komisar dr. Emil M u o h a.
— Iz davčne službe. Davčni ofioijal gosp. Alojzij Klofutar v Kranjski gori je obolel in pride na njegovo mesto provizoriČno davčni asistent gosp. Karel Bezeg iz Kamnika.
— Iz Šolske Službe. Izprašana učit. kandidatinja gdč. Roza Jovan je imenovana za provizoriČno učiteljico v Starem trgu pri Ložu. Učite-ljioa gdč. Ana F a b j a n v Semiču je zaradi bolezni dobila dopust in pride na njeno mesto kot suplentinja iz Velikih Lašč gdč. Ana E r z i n. Nadučitelj gosp. Fran L u n d e r na Raki je dobil zaradi bolezni dopust in pride na njegovo mesto absolvirana učit. kandidatinja gdč. Ana Goli.
— Upokolen le kr. župni šolski nadzornik v Gospiću na Hrvaškem, gosp. Davorin Trstenj a k.
Iz gledališke pisarne. Jutri, v nedeljo, se vprizori popoldne (ea lože: par) ob znižanih cenah priljubljena angleška opereta „Geishau, v kateri nastopi vse operetno osobje — Zvečer (za lože: nepar) sena splošno zahtevanje ponovi zanimiva in zabavna veseloigra „Ob svojem kruhu" z gospodom Borštnikom iz Zagreba v glavni vlogi. G. Borštniki ki šteje vlogo starega Megušarja med svoje največje in najboljše, igra seveda v slovenskem jeziku.
Slovensko gledališča. Včeraj se je pela drugič Min hei mer jeva opera ,,Mazepa" v vsakem oziru povoljnim uspehom. Glavne vloge so bile po gdč. Collignon, gg. Orzelskem, Va-sičku in Kondratskem prav dobro i** vedene. Izborno naštudirana m azur k a
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 69, dne 21. marca 1908
Ijruzega dejanja, katere je vodil g. ■režiser Kratoohwil, je izzvala buren ■tplavz    Gledališče je bilo dobro ob-
I Scnceri Slavjanski. Povsodi, fcjer bivajo Slovani, se sprejema Di-Ijd i t rij Slavjanski Agrenjev pot apostol slovanske pesmi. Toda ■njegov zbor je tako odličen in tako IprizLan, da nastopa tudi v neslovan-Iskih mestih z največjim uspehom. ■Tako piše „Neues Pester Journal" o ■njegovem zadnjem nastopu v Pešti: |pSnoči pozdravili smo po dolgih letih I zopet starega Dimitrija Slavjanskega. ■Bila je shaa, kakor pred ostinnaj-Istimi leti Najprt-j je nastopila dva-I naj stori ca lepih dečkov z občudova-Jnja vredno grandezzo.   Njim je sle-
■ dilo petindvajset mladih  mož, vsak
■ posebej kirgHki hetman, vsi v rdečem lin višnjevem baržunu. Za temi dvanaj-
■ storica deklet v svili  Čipkah in bise-I rib, na  Čeln jim  krasotica Margita ISlavjanskaja,  svetla   kakor nebeška I devica v moskovski katedrali, in na-Ladnje je prišel  on  sam, patriarh, I apostol ruske pesmi.   Čuli smo že I marsikaj posebnega,  toda zboru sta-Irega Dimitrija moramo  vendar pri-I znati   pravo,   ortodoksno umetnost. I Kar se tiče lepote glasov, Čiste into-I nacije, ritmične predanosti in dinamičnih efektov stoji ta   zbor pač na vrhuncu  dosežne   umetnosti. Vsaka posamezna točka žela je navdušeno pohvalo in pevci so morali marsikaj dodati.   Posebno krasni so  bili cerkveni a capella-zbori. Izborni so bili tudi samospevi  lepe Margite Slav-janske,  ki   je  občinstvo naravnost očarala . . ."   Koncert,   ki   se vrši v ponedeljek,   dne  2 3. t. m., o polu osmih zvečer v veliki dvorani hotela  „Union",  bo edini in zadnji, ki ga priredi slavni ruski narodni zbor pod vodstvom Dimitrija Slavjanskega Agrenjeva v Ljubljani.
Telovadno društvo „Sokol II"
v Ljubljani bode imelo svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 29. marca t. 1., ob desetih dopoldne pri Steinerju na Opekarski cesti št. 25. Dnevni red: 1.) Nagovor predsednika, 2) poročilo osoovalnega odbora, 3) volitev odbora, 4.) vobtev računskih preglednikov, 5) določitev pristopnine in mesečnih prispevkov, 6.) raznoterosti. ŠentjakobČane, Trnovčane in KrakovČane vabi odbor, da pristopijo k društvu. Vsakdo pa naj svoj pristop pismeno naznani.
Iz „Prosvete"/ „Prosveta" priredi mal. srpana t. 1. izlet slovenskega narodno-radikalnega dijaštva na svetovno razstavo v Prago. Prošnjo za znižano vožnjo je železniško ministrstvo že rešilo, in sicer kar najugodneje. Izlet bo trajal kakih 14 dni in bo celotno veljal 50—60 K, ker bodo stanovanja v Pragi popolnoma prosta, istotako vstop na razstavo, v muzeje, zbirke itd. Po dosedanjih informacijah je upati, da se bo izleta udeleži o izredno veliko število slovenskega dijaštva. Dalje so se vložila pravila za dve novi podružnici: Dravinjsko s sedežem v Konjicah in Gorenjsko s sedežem v Kranju — in bodo že v najbližjih dneh r.ešena. Vlože se tudi pravila za Podravsko podružnico s sedežem v Mariboru, ker je bil doslej tam samo odsek .Prosvete".
Akademija* Še enkrat opozarjamo na današnje predavanje dr. Ši-šiča o „Hrvatih in Madžarih med L 1790 —1868." Glas, ki si ga je pridobila v najnovejši dobi Hrvatska s svojim odločnim, vzorno moškim nastopom in važnost hrvatskega vprašanja za monarhijo in pcsebe za nas Sloven* e dajeta SiŠićavemu predavanju podvojeno vrednost.
Ljudskemu izobraževalnemu društvu „Akademija" je naklonila posojilnica v Ribnici znesek 50 K. Odbor „Akademije" si šteje v priletno dolžnost, da izreče slavni po sojilnici v Ribnici tem potom svojo iskreno zahvalo z željo, da bi posojilnica v Ribnici našla mnogo posne-maloev.
Glasbeni Matici" sta poslali posojilnica v Ribnici 50 K in Št. Jakcbska posojilnica v Rožu na Koroškem 20 K.
XXV. redni občni zbor slov. del- pevskega društva »Slavec11 se vrši v soboto, dne 28. marca t. 1. ob pol 9. zvečer v restavracijskih prostorih „Narodnega doma" z običajnim dnevnim redom. — K obilni udeležbi vabi odbor ,,Slavoa"
Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon11 priredi zabaven večer jutri teden 29. marca v gostilniških prostorih gosp. Zupančiča na Martinovi cesti z izbranim in zanimivim sporedom,  ki se priobči prihodnji teden.
Slovensko obrtniško društvo v LJubljani priredi v sredo, dne 25. marca (praznik) v „Narodnem domuM v Sokolovi dvorani svoj prvi zabavni in družinski večer. S to prireditvijo ustreže ta še mlada, pa jako živahna stanovska organizacija slovenskih obrtnikov pred vsem že večkrat iz* raženi Želji članov, da se jim da prilika spoznati se bližje s svojimi tovariši v veseli družbi ob neprisiljeni zabavi.   Odbor pa pričakuje, da se
udeleže tega večera, za katerega je poskrbljeno za prijetno zabavo, ne le Člani društva s svojimi rodbinami, marveč tudi drugi tovariši-obrtniki, ki še niso društvemki Odboru društva bo v posebno veselje, če mu bo dana prilika, pozdraviti na svojem prvem zabavnem večeru čim številnejše prijatelje obrtniškega stanu!
»Bolniško ln podporno društvo pomožnih in zasebnik uradnikov za Kranjsko" bo imelo v ponedeljek, 6. aprila ob 8. zvečer v „Narodnom domu" svoj redni občni zbor.
Simon   Gregorčičevo Javno
knjižnico in čitalnico v Vegovi ulici štev. 2 je obiskalo v preteklem tednu, t. j. od 13. do 20. maroa skupno 597 Čitateljev. Povprečni obisk je znašal torej 88 oseb na dan.
III. Jugoslovanska umetniška
razstava- Po Belemgradu in Sofiji priredi Zagreb jugoslovansko umetniško razstavo, ki se otvori dne 1. maja t. 1. Odbor v Zagrebu je določil, da morajo biti umotvori do 15. aprila t. 1. v Zagrebu. Iznova opozarjamo na to razstavo brez razločka vse slovenske slikarje, risarje in kiparje ter jih poživljamo, da se tudi te razstave udeleže tako Častno, kakor so se udeležili I. in II. umetniške razstave. Obe dosedanji veliki umetniški razstavi sta prinesli slovenskim umetnikom velik moralen in tudi realen uspeh. Ker je Zagreb tako blizu, je udeležba Slovencem tem lažja. Transport \ Zagreb plačajo naši umetniki sami, transport nazaj pa hrvatski umetniki. Nadejati pa se je, da se najdejo viri tudi za transportne stroške do Zagreba. Informacije daje g. Ferdo Vesel, akad. slikar, Št. Vid pri Zatični.
Umrla je včeraj bivša gostilni -čarka znane gostilne „pri fajmoŠtru", Marija Barborič. Pokojnica je bila prav navihana ženska in je v nekaterih letih nabrala veliko premoženje. Za glavnega dediča je imenovala knezoškofa Jegliča, pripomniti pa moramo, da zapuščina zdaj ni znatna. V zadnjih tednih pred smrtjo je bilo namreč trikrat po •20.000 gld., torej skupaj 60.000 gld. dvigneno na po-kojničino vložno knjižioo Kranjske hranilnice. Od denarja, kar si ga je prihranila pokojnica, so ga znesli vsaj 90% — liberalci.
Pred upravnim sodiščem bo
28. t. m. javna ustna razprava o pritožbi dež. odbora proti nauČnemu ministrstvu zaradi upokojenja neke uČiteliice.
Slava mogočnega Jeraja, uslužbenca v tukajšnji predilnici in silno vnetje a klerikalca, je Šla po vodi in Jeraj je Bpia*al za njo. V nedeljo namreč, ko je bil občni zbor „Teks-tilnega delavstva" za Kranjsko. Kako je žarelo Jerajevo obličje pristnega veselja, ko so mu lansko leto dali častno medaljo verni člani in članice društva, ki ga je on pripravil v življenje v blagor vsem tistim, ki so potrebni podpore — in med te je spadal tudi oče Jeraj! Kako se mu je svetil obraz takrat, ko je v „mašen-cah" korakal od slavnostne seje. kjer mu je bil poklonjen šopek s cigarami ! Kaka slava je takrat puhtela po vsej ljubljanski predilnici o lepem Jeraju, njegovi ljubezni do sotrpinov in sotrpink! Prišli so pa drugi časi. Ljubezen Jeraj a do delavcev in delavk sicer ni ponehala, pač pa ona delavcev in delavk do Jeraja. Veste, liudem kar ni šlo v glavo, da bi se sm^i peljati kdo na društvene stroške v Tržič in Litijo, potem tista jabolka pri Pavšku, kjer je bila veselica v prid društva teksti nega delavstva, pa je nekdo pojedel, predno so bila zadeta kot dobitek ter končno tisti papirnati pajek, ki je stal, kakor se govori, društvo kar 10 K Vsak iskren Jeraj e v prijatelj je rekel, da Jeraj z vsem tem nima ničesar opraviti, kljub temu so se pa našli hudobni jeziki, ki so trosili okrog grozno vest, da vržejo pri občnem zboru „Tekstilnoga delavstva" Jeraja tako ven, da nikoli ne pride več noter 1 In zgodilo se je tako. Celo dr. Krek je na zborovanju dejal, da je prav, da je Jersj prišel ven, le prosil je udeležence, naj bodo tiho, da se ne zve v svet, da pri društvu ni bilo vse v redu, da blagajnik pisati ni znal itd. Jerajeve slave je zdaj koneo, vprašamo le, kakšen šopek je zdaj dobila ta dika, ko so se delavci in delavke predilnice rešili njegovega predaednUtva ? Po našem mnenju zasluži nagrado. Malo prositi bi ga bilo treba, da bi jo vzel, pa končno bi se že dalo to doseči.
Inozemci o našem skladatelju A Foerster|u. V Berolinu izhajajoči mesečnik „Die Stimme Centralblatt tur Stimm- und Tonbildung, Gesang-unterricht und Htimmbvgiene" prinaša laskavo oceno o teoretično-praktični pevski šoli, ki jo je izdal že v 5. natisu naš pedagog Anton Foerster V prevodu se tako-le glasi: Kojiž ca priča v celi sestavi o izkušeni roki strokovnjakovi. Opombe o tvorjenju tona, o izgovarjanju tona,
o izgovarjanju in predavanju odgovarjajo zahtevam umetnega petja in podajajo v kratkih   potezah lahko
razuinhive obbke pevcu potrebnih naukov. Pisatelj je na pravem stališču, ko zahteva, naj se izobražuje glas po šivih zgledih. Teoretični del je pojasnjen v popolni pristni meri; ne manjka Še transpozioij tonovih načinov niti pojasnila avtentičnih in plagalnih tonov. —W.— Pristavljamo k tej oceni željo, naj bi se tudi povsod vestno poučevalo in tudi v društvih pevalo po naukih te domače slovenske pevske šole!
„Najkuiši sovražniki" V zadnjih dneh je „N*rt»dua založba" od različnih strani dobila priznavalna pisma, da je izdala Rada Murnika popularno znanstveni spis „Naj-hujši sovražniki". Priobčenje teh pisem je pač nepotrebno. Dovolj je, če povemo, da se vsestransko priznava velika važnost in občna korist tega poučnega spisa. Poudarja se, da doslej nismo imeli v slovenskem jeziku ne enega sistematičnega spisa o roditeljih nalezljivih bolezni in da si je Murnik s to razpravo pridobil veliko zaslugo. Tudi se vsestransko priznava, da je Murnikova razprava pisana v vzornem jeziku, kar je posebno zaslužno, kajti medicinskih spisov imamo preklicano malo in med temi jih je zopet jako malo, ki so pisani v lepem, lahko umljivem jez ku. Čuditi se temu ni. Kdor hoče o medicinskih zadevah pisati, mora v jezikovnem oziru ledino orati. Murnik je svoj spis v jezikovnem kakor tudi v stvarnem oziru res uzorno sestavil. Zdravnikom ta knjižica seveda ne prinaša nič novega v znanstvenem oziru, s pridom pa jo bodo čitali v jezikovnem oziru. In potrebno je, da jo čitaj o, zlasti tisti zdravniki, ki imajo opravka pri sod-nijah kot izvedenci. Znano je, da so pogostoma taka izvedeniška mnenja spisana v vprav barbarskem jeziku. Vsak zdravnik pač ni filolog. A zahtevati se že sme, da se potrudi spisati take uradne spise tudi v lezikov-nem oziru kolikor mogoče dobro in v tem oziru bo Murnikova knjižica zdravnikom veliko koristila.
Težka pot škofa Bon t v en ture.
Kaj čudno smo gledali, ko se je dne 18. t. m. z dopoldanskega vlaka na Straži prikazala suha postava knezoškofa Antona Bonaventure! Se bolj pa smo se čudili, ko se je imenovani med klenkanjem valtovaŠkih zvonov odpeljal mimo misij on a na Toplicah naravnost v kočevsko vas, kjer pase ovce vročekrvni župnik. Zanimalo bo vsakega, kaj je škofa ob tem nenavadnem času privedlo v ta samotni kočevski kraj Mogoče je samo dvojno: ali je njega prevzvišenost šla opravit zakrament katol. kristjana — krst, ali pa je prisostoval kot boter no vorojenima dvojčkoma, ki ju je pred kratkim podarila lSletna kočevska punica svojemu župniku — Heul, klerikalna morala!!!
Smrt pijanca Žganju vdani delavec Luka M o h o r i č iz Brezovice v ljubljanski okolioi je šel docela pijan spat v hlev posestnika Petra Fiorjančiča v Suši. Drugo jut<-o so ga našli mrtvega.
Roparski morilec v rokak pravice- Naši bralci se gotovo še spominjajo groznega roparskega umora pri Vrdu v vrhniškem okolišu, ki se je zgodil 9. novembra lanskega leta. Med 3. in 4. uro popoldne je šel skozi gozd pri zgradbi železniške postaje na Vrdu službujoči oddelko-vodja Matija C e doli ni, ki je imel pri sebi za izplačevanje delavcev 5<>00 K denarja, obstoječega v bankovcih po 100, 50, 20 in 10 K ter v srebru za 600 K. Ker ga o pravem času ni bilo na določen kraj, je stvar začela postaiati sumljiva in tako se je zanjo začelo zanimati tudi orož-ništvo Ob 9. zvečer je našel orožnik v gozdu pri poti Cedolinija umorjenega. Imel je velike rane na vratu, prsih in na trebuhu. Pri sebi je imel še uro, žepi so bili vsi preobrnjeni ter brez denarja, iz česar je orcž ništvo takoj sklepalo, da se je moral izvršiti pri belem dnevu predrzen roparski umor. Orožništvo je aretiralo več sumljivih oseb, katere so pa vse izpustili iz zaporov, ker se je izkazalo, da SO povsem nedolžne na tem roparskem umoru. Pred kratkim je bil pa aretiran neki Štefan S a mar-č i č s Hrvaškega zaradi tatvine 10 ali 15 K in prignan v zapore tukajšnjega deželnega sodišča. V zaporu je nekemu kaznjencu povedal, da je z nekim tovarišem roparsko napadel in umoril Cedolinija. Ta kaznjenec pa ni znal držati jezika, kakor je SamarČič želel, ampak je vso stvar naznanil pazniku. Ko so SamarČiča prijeli, je sprva tajil, potem pa odkrito priznal proti preiskovalnemu sodniku, da je s tovaršem roparsko napadel Cedolinija, kateremu sta pobrala ves denar. Mislila sta, da ju napadaneo ne pozna. Ko jim je pa rekel, da ve za njuna imena, padla sta po njem z noii in ga tako ras-mesarila, da je izdihnil v par minutah. . StimarčiČev tovariš, Čegar ime nam Se ni znano, je baje Že tndi pod ključem v Gospiču ali Ogulinu. Oba
moriloa sta bila uslužbena pri gradnji železniške postaje na Vrdu.
Umrla jO na Viru pri Dom žalab i^ospa Marija Maj d i Č roj. Soneti' r, stara 75 let. N. v m. d!
IZ Domžal. Domžalski Tirolci uganjajo razne burke, ki se mnogim ne dopadejo. Tako so na svoji zadnji veselici zbijali take šale, da jih je njihov učitelj — rodom Kočevec — baje imenoval „Bagage". Seveda se grozno jeze in skrivajo to bridko klofuto, a vse se izve. Tudi na letošnji veselici požarne brambe so se tako čudno obnašali, da jih je bilo treba postavljati na hlad. Ti kozli radi pozabijo, da so na Kranjskem in ne v tirolskih hribih. Zato tudi mi popolnoma soglašamo v tem oziru z gospodom Romom.
V Kamniku je umrl dne 18. t. m. nadebuden mladenič, Avgust Herman, edini sin ugledne in jako narodne rodbine kamniške. Blagi pokojnik je spolnil jedva 24 let, ko ga je nemila smrt ugrabila svojcem in prijateljem. Bil je med ustanovitelji kamniškega „Sokola" ter njegov prvi blagajnik. Pogreba, ki se je vršil v petek 20. t. m., so se udeležila vsa kamniška narodna društva z zastavami, posebno častno sta bila zastopana .Soaol" ki je izbral 6 telovadcev, da so ponesli svojega mrtvega brata k večnemu počitku ter „Lira", poslovivši se od njega z ganljivimi nagrobnicami.
Is Radovljice ^ Gledališki odsek združnih „podružnic sv. Cirila in Metoda" uprizori dne 22 t. m. znano igro „Cigani" v prostorih g. R. Kunstlja in sicer ob 8. uri zvečer. — Osebnih vabil sene razpošilja, temveč na igro se opozarjajo le z letaki, ki so se poslala znanim gostilnam in narodnim društvom širom Gorenjske. — Ker je čisti dohodek namenjen glavni družbi, se je nadejati obilne udeležbe.
Z Bleda smo dobili naslednje vabilo: Pozor prijatelji Ricmanjoev! V soboto, dne 21. marca ob osmih zvečer v gostilni pri „Kaps" v Gradu predava novoimenovani kaplan gospod Janez. Tem potom vabimo udeležnike ricmanjskega izleta in njih prijatelje; prijateljice dobro došle! Spored velezanimiv: I. Vstopnina liberalcem prosta; II. za klerikalce, kateri bi se slučajno iz radovednosti udeležili, plačajo za osebo 1 K, katera je namenjena novoimenovan emu kaplanu gospodu Janezu za pot v Ricmanje.   Vabijo blejski Ricmanjci.
Za župana v Kranjski gori
je izvoljen okrožni zdravnik dr. Josip Tičar.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik ln
Kor BelO i na a svoj občni zbor dne 29. sušoa t. 1. ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne pri .Jelenu" na Savi.
ionska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda  v Novem
mestu ima svoj občni zbor v nedeljo dne 22 t. m. v Nar Čitahrci ob 2. pop. K obilni udeležbi vabi vse svoje cenj. Članice.
„Nar čitalnica v Novem mestu
priredi v torek, dne 24 t. m., ob 8. uri zvečer zabavni večer s sledečim sporedom: Predavanje: „0 pomenu ljudskih knjižnic" ; Sal. orkester . .: nov program; petje.
Kmetijski tečaj na Ormu je dovršilo 12 udeležnikov, ki so obiskovali predavanja vse tri dni od 8. do vštetega 10. t m. Ker so se gospodarji lahko udeleževali tečaja tudi v posameznih dneh, je bila udeležba v nedeljo 8. t. m. nenavadno mnogoštevilna. V prostorni učilnici se je zbralo dopoldne 120 gospodarjev, popoldne pa 54. Izvestno bi se bili ti gospodarji radi udeleževali tudi drugih predavanj, ako bi jim dopuščal čas in marsikomu tudi v to potrebna sredstva. V tečaiu so predavali g. vodja Rohrman, pristav Zdol-ček in o. kr. višji živinozdravnik Skale. Pri otvoritvi tečaja je g. vodja v svojem ugovoru poudarjal potrebo in namen takih tečajev v obče in še posebej tečajev na šoli, ki ima ob sežno gospodarstvo in vse potrebne učne pripomočke na razpolago. Na-glašal je, da želi šola s pomočjo tečajev stopiti v ožji stik s praktičnimi gospodarji, ki naj smatrajo šolo kot poz vedo valiŠče za vsa različna kmetijska vprašanja. Šolsko gospodarstvo samo pa jim bodi odprta knjiga, za katero naj se zanimajo in v katero naj večkrat pogledajo, zlasti o priliki takih tačajev. Učiteljske moČi pa bodo rade dajale vsa potrebna pojasnila. Poučnim govorom o pridelovanju krme, o živinoreji in mlekarstvu so sledili udeležniki z vsem zanimanjem, takisto pa tudi praktičnim demonstracijam, ki 80 vršile v šoli, v hlevu in v mlečni kleti. V hlevu se je med drugim praktično razkazovala molža, pripravljanje krme s pomočjo kisa-nja v zabojih, pokladanje krme, zlasti močnih krmil, soli in klajnega apna; razkazovala se je tudi šolska sivina, Šolski hlev in krmilnica. V mlečni kleti se je razkazovalo ravna-nje s mlekom, posnemanje, ravnanje s smetano, pinjenje in izgotovljanje presnega masla.   Splošno se je izra-
žala želja, naj bi se prirejali tečaji če le mogoče ob nedeljah, da se jih gospodarji lažje udeležujejo.
Is Metlike- V „S'ovpnou" št. 64. dne 17. marca 1908 piše znani dopisnik iz Radovioe odgovor na mnoga vprašanja glede zadnjih volitev metliških župnij. Pravi, da je dobil njih vrli ljubljenec, dvorni svetnik Suklje, reote mati božja, 211 glasov, nasprotni kandidat pa 1 glas; ki ga dopisun nazivlja kozlom. Znano nam je, da je tisti posestnik, ki ga imenuje dopisnik kozel, več vreden v vsaki zadevi, kakor vsak onih farških pod-repnikov, ki so volili na komando gospoda Matije, — par don Rezke. — Vejderemo.
»Kmečki zve zar", Alo{z<] Peško, ki je, kakor je svoječasno poročal tudi naš list, napadel in z nožem težko ranil pristaša „Nar. stranke", žalskega tržana g. ŠusterŠiča, bil je nedavno obsojen na šest tednov ječe in povračilo nastalih stroškov. Ker je fant doslej še nekaznovan in šele 18 let star, zato se je sodba glasila tako milo. „KmeČka zveza" pa je lahko ponosna na ta svoj subjekt!
Kdo le požagal Schillerjev brast v Celju? Nemci in nemšku-tarji pravijo, da je to mogel storiti le kak Slovenec. Kakor pa poroča „Domovina", se sodi, da ga je poža-gala kaka učenka nemške dekliške šole, kjer je na dvorišču stal ta hrast, in sicer je storila to iz kljubovalnosti ali jeze zoper učitelja Wendlerja, ki je bil v dotični hrastič naravnost smešno zaljubljen, tako da je vsak dan po več m nut stal pred njim in fantaziral.
Bežigrad pri Celju bo prodan.
V celjski okolici se vzdržujejo vesti, da se proda grad Bežigrad pri Celju s posredovanjem nekega ljubljanskega odvetnika trapistom.
V celjskem mestnem vrtu so
neznani zlikovci v noči od pondeljka na torek, tako se nam piše, učinili več poškodb. Ob tej priliki že piše graška „Tagespost" z dne 20. maroa. „Dieses Bubenstuck wird mit der Absagung der Schillereiche in Zu-sammenhang gebracht." Torej spet čisto neosnovano sumničenje Slovencev ! Vprašamo le: Zakaj pa ima Celje svojo policijo? —
Pešanje transitnega trgovinskega prometa in tatvine v svobodni Inki V Trstu. Zadnje Čase je začel jako pešati transitni trgovinski promet v Trstu. Kar grozno je pa opešala trgovina z južnim sadjem, v prvi vrsti trgovina s pomarančami in limonami. Gosp. Karel Bruna, star trgovec, ki se bavi edino le s transitom pomaranč in limon, je iz lastne inicijative uvedel „enketo" o vzrokih tega pešanja. Pisal je naročevaloem, ki so dosedaj naročevali blago preko Trsta, naj mu navedejo vzroke, radi katerih so izbrali drugo pot svojemu uvozu. In dobil je v odgovor, da je temu dejstvu mnogo vzrokov. In ti so: grdo ravnanje z blagom pri iz-krcavanju in pri nalaganju v vagone: zaboji se silno premetavajo in pri tem se blago pokvari; vedni štrajki, vsied katerih ni naročevalou zajamčena točnost prihoda blaga, in pa — tatvine v svobodni Inki v Trstu. In ta zadnji vzrok je naveden kakor glavni. Resnična sta sioer prva dva vzroka. Prvi vzrok se da pa tudi do neke meje opravičiti z brzino, s katero se vrši delo. [Drugi vzrok . . . . no drugi vzrok ima poleg pešanja trgovine še marsikako drugo posledico, kakor na primer splošno po ira-ženje, ne le živil, ampak vsega. A tretji vzrok: — tatvine v svobodni luki — ta je ravno tako resničen, kakor prva dva, a ta vzrok je naravnost sramoten. So se pa tudi oglasili v „Lavoratoru" proti navedbi tega vzroka delavci svobodne luke, češ, da ta vzrok ni resničen, da je pravega vzroka iskati drugod. Oglasiti so se seveda morali in braniti svojo čast, toda dejstvo ostane vendarle, da se v svobodni luki v Trstu grozno, grozno krade. Dokaz, da se v tržaški svobodni luki krade kolikor se da, je dejstvo, da so se pred nekoliko meseoi praški veletrgovoi s kolonij ali jami (v prvi vrsti s kavo) pritožili na trgovinskem ministrstvu, da se teža blaga, dohajajočega jim preko Trsta, v Trstu silno zmanjša! In kaj je vzrok temu zmanjšanju teže? Tatvine in zopet tatvine. Nećemo s tem delavoem ničesar očitati, pribijamo e dejstva. Tatvine so v svobodni luki vedno na dnevnem redu. Seveda nihče ne ukrade kar vreče kave, ampak malenkost. Toda, ker je v luki veliko število ljudi, je dovolj, če vzame, kdor že krade, le „malenkost". Ker se to vrši vsak dan, postane iz tako nastalega ogromnega števila „malenkosti" ogromnost. Ia da trdimo resnico, govorijo dejstva: Na izhodih is svobodne luke stoje finančni stražarji in policijski redarji. In ti gotovo vsak dan aretirajo po enega, po dva in tudi po več oseb, ki imajo v žepih po 2, 3, 4 in celo po 7 kg kave, čaja, ali kaj dru-sega. Seveda ustavijo redarji le one, ki se jim zde sumljivi, one namreč, ki imajo pri sebi toliko ukradenega
blaga, da  ga  ne morejo prav skriti. Ustavili so nekoč žensko, ki je imela ogromne prsi in Se veoji trebuh. „Kaj mi hočete ?tf — je dejala — „pustite me v miru,   saj vidite,   da  sem noseča!"   In res je  bila noseča, kajti nosila je pod obleko nič manje nego 16 kg kave. — Nekoč so ustavili nekega  moškega,   čigar  hlače   so bile neobičajno   napete   ob nogah. »Kaj vam pa je, Toni?" —  ga je vprašal redar, ki ga je posual. „Ne vem, kaj bo z mano," — je  odvrnil  Toni — „noge so mi tako grozno otekle, da se komaj prestopam !a — „Pojdite malo z mano" — mu je dejal redar — „in jaz, ki vas imam rad,   vam bom povedal, kako si ozdravite noge!" In Sla sta.   Na stražnici je  redar velel Tonetu, Daj mu pokaže noge. Toni je odpel hlače,  a  iz  hlač  se je usula kava: bilo jo je 22 kg.  Sam polioij-ski ofljal Hermann, ki službuje v svobodni luki, je našemu  dopisniku povedal sledeči slučaj,  za  katerega je on prepozno izvedel od  nekega svojega zaupnika; Nekdo je ponoči ukradel vrečo kave.   Ker je bilo ponoči, je vrečo nemoteno   prinesel do blizu izhoda.   Ob vratih sta stražarja dremala.  Bal se je pa, da se prebudita, ko pride on mimo.   Položil je vrečo na tla in jo privezal na konec dolge vrvice. Drugi konec vrvice je pa držal z roko v žepu. In tako je šel — z rokama v žepih   —  mimo spečih stražarjev. On sicer ni vedel, če stražarja spita ali ne.   Ko je  bil kakih 60—70 korakov — kolikor mu je dopuščala  dolgost vrvioe — daleč, je počakal Četrt ure in  potem je začel počasi vleči vrvico. Mislil si je: „Če bo Šlo, dohro, če  ne,  pa bežim, saj sem dovolj   daleč,   da jima uidem!" In Šlo je: vreča je prav počasi drsala mimo stražarjev in zdrsnila je mimo njiju, ne da bi bila onadva  to opazila! — Še en slučaj hočem navesti: Te dni je bil v svobodni luki areto-van neki človek, ker je imel pri sebi 20 kg kave. Dognalo se je, kje dajo je ukradel. A tam ni manjkalo le 20, ampak  60 kg  kave.   Torej — tako sklepa tudi policija — je bil že prej odnesel 40 kg kave, ne da bi ga bili prijeli.   In koliko  jih  je, ki dan na dan odnašajo kavo in   drugo iz svobodne luke, ne da bi jih prijeli. A da bi jih bilo možno prijeti in s tem vsaj omejiti tatvine, bi morala policija pomnožiti, in sicer jako pomnožiti število redarjev v svobodni luki. — Po rezultatu „enkete" gosp. Bruna o vzrokih   pešanja  transitnega prometa je tržaška  trgovinska zbornica sklicala konferenco,  ki so se je udeležili vsi večji trgovci z južnim sadjem. Na tej konferenci se je sestavil program o reformi načina izkroavanja in nalaganja blaga v vagone, o večji koncentraciji dela in o preventivnih odredbah proti tatvinam.   Chi vi vi a, vedi a!
Konkurz Menjalnica Giuseppe Bolaffio v Trstu je prišla v kon-kurz. Pasiva znašajo 800.000 K, od katerih spada 200.000 K na majhne hranilne vloge.
Vlom. Neznani tatovi so vlomili V menjalnico Zuculin v Trstu, a niso skoraj nič dobili, ker tvrdka vsak večer odda ves denar v ljudsko banko.
Ponarejalca denarja. Pred tržaškimi porotniki sta bila obsojena zakonska ŠO.etni Marij Panighetti iz Padove in njegova žena Josipina, ker sta začela denar ponarejati. Mož je dobil 1 leto, žena pa 6 mesecev ječe.
V Višku v Furlaniji so zmagali pri občinskih volitvah liberalci. To so letos druge volitve. Pri prvih pred Časom je bil viški nune surovo napadel in. razburil starega župana tako, da je reveža zadela kap ter je umrl v volilni dvorani. Nuoc se je bil takrat skril, ob sedanjih volitvah pa je bil tudi pobegnil iz Viška v strahu pred demonstracijami.
Uvažanje sena In slame na Angleško in Irsko prepovedano. Vsled naznanila kralj, angleškega konzulata v Trstu je od 9. marca 1908 dalje do preklica prepovedano seno in slamo iz luk in dežel Avstro-Ogrske uvažati na Angleško in Irsko. Dopuščene so naslednje izjeme: Seno in slama, ki se uporablja za embalažo. Obdelana in ne več kot krma ali stelja porabljiva slama. Seno in slama, ki se uporablja za druge namene, nego za krmo in steljo, in sicer le proti posebnem* privoljenju. Seno in slama, ki je bila pred 9. marcem 1908 na ladje naložena.
Kinematograf Edlaon na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima od danes do vštetega torka sledeči zanimiv spored. Papir za lovljenje muh. (Smešno). Potovanje po Kitajskem. (Interesantna, po naravi posneta projekcija). Soproga komisarja. (Drama). Čarodej na hiša. (Smešno). V torek sodeluje „Društvena godba" pri predstavah ob 4., 6., 6., 7. in 8. zvečer.
V panorami-komorami na Dvorskem trgu pod Narodno kavarno je razstavljena od jutri dalje Bavarska, Berohtesgaden in okolioa.
„Društvena podka ljubljanska1* konoertuje danes zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina
prosta.
V botelu „Ilirija11 bo jutri, v nedeljo  koncert  , Društvene godbe1. Začetek ob 8.  Prost vstop. Danes zvečer se toči monakovsko pivo.
Ljubljanski   sekstet   na lak
bo jutri, v nedeljo zvečer igral v restavraciji Anton de Sohiava (hotel G-rajzer, Dunajska oesta št. 32). Začetek   ob   8.   zvečer. Vstopnina
prosta.
V Kajem se daje s 1. majem t. 1.
hotel pri „Zlatem jelenu'' v Gorici. Več pove današnji inserat.
Absolutizem na Hrvaškem se je že pričel! Hrvaška vlada je z odlokom z včerajšnjega dne odvzela zagrebškim opozicionalnim dnevnikom pravico do kolportaže. S prepovedjo kol-portaže so najbolj prizadeti: »Pokret«, »Obzor«, »Novosti« in »Hrvatsko Pravo«.
Ustrelil se je v Zagrebu 191etni pravnik Dane Marjanovič v usta, da mu je krogla raznesla vso glavo. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen.
Hudobna mačeha. V Mišuliucii na Hrvaškem je imela Katica Švaga mačeho, ki je ni mogla videti. Ker je tudi dekličin oče — kakor se navadno zgodi — stal na strani svoje žene, se je dekletu silno hudo godilo. Te dni je pa mačeha iz malenkostnega vzroka zabodla z nožem trikrat v prsi pastorko, ki je vsled ran umrla. Divjo mačeho so zaprli.
Obsojena v smrt na vešalih. Pred sodiščem v Petrinji na Hrvaškem je bila te dni obsojena 711etna Teodora Kuka v smrt na vešalih, ker je za-vratno umorila svojega zeta Aleksa Simiča. Ko je prišel nekoč ta pijan domov in razgrajal po stari navadi, počakala je starka, da je zaspal, potem pa vzela sekiro in z njeno ostrino toliko časa mahala po njegovem vratu, da mu je glavo skoraj odsekala.
Slovenci v Ameriki. X a d 3 0 slovenskih otrok je z g o r e-1 o v eollimvoodski šoli v Clevelandu, in ne le 4, kakor se je poročalo prvotno. Dosedaj je znano, da so iz|rubili svoje otroke sledeči rojaki: Ivan Zupan, hčer Angelo in Marjeto; Urban-čič, Jožefo. 7 let; Marinšek, Kati, 7 let; Mahnič, Jožefo, 9 let; Morela, Jerico, 8 let; Jos .Opalek. Josipa in Jožefo, 10 oz. 12 let; Gerbee, Emo, 9 let; Šeg-a, Marijo, 11 let; Jak, Samsa, Tončka, 11 let; Marijo. 10 let, Rozali-jo, 9 let; Derac, Marijo 10 let in Fran 9 let; Ign. Perat, Francka in hčer Marijo; John Cimerman, Ivana in Loj-ziko; Fr. Intibar, Frančiško, 9 let; Ivan Oblak, Ivana; Vidmar, dve hčerki; Golob, Antonija; Heferle, dečka; John Skrl, Leopoldino; Rudolf Kern. dva otroka; John Kern. enega; Anton Žitnik, llletno hčerko. — N o-gojeodtrgal ulični voz v Clevelandu Antonu Bensi doma iz Goriškega, ko se je vračal s poroke prijatelja Priteklja ter tako nesrečno skočil na voz, da je padel ter prišel z nogo pod kolesa. Nogo mu bodo morali v bolnišnici odrezati.
Ogenj v sobi. Včeraj popoldne okoli šeste ure je nastal v društveni sobi nemškega in avstrijskega planinskega društva v Gledališki stol bi št. 3 ogenj. Vsled preveč zakurjene peči se je vnel leseni zaboj, ki je stal pri peči. Finančni tajnik dr. 1'udolf Roschnik je obvestil telefonično požarno brambo, ki je bila takoj na licu mesta, a ni stopila v akcijo, ker so ogenj bili že domači pogasili.
Nevarnega tata izpraznjevalea cerkvenih pušič, 261etnega Henrik ji Zorca, rodom iz Velike Nedelje pri Ptuju so oddali pred nekaj dnevi tukajšnjemu deželnemu sodišču. Obdol-žen je bil raznih cerkvenih vlomov po Tirolskem, Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. Zoreč je bil radi cerkvenih tatvin že petkrat kaznovan. Pri njem so našli biležnico, v kateri je imel vpisane po vrsti vse vlome, ki jih je izvršil.
Priporočljiv hlapec je Anton Zaletel, ki je služil pri prodajalki premoga g. Kugovi. Ko ga je poslala gospodinja prodajati premog, ga je prodal za 20 K 30 vin. in je, mesto da bi bil denar oddal svoji gospodinji, službo zapustil, denar pa zaprn-vil.
Zanimiv travnik. Zraven vasi Rašica, ki je oddeljena kake pol ure od Spodnjih Gamelj je travnik, na katerem raste vsako leto, takoj ko sneg skopni, rumenkasta trava. Ta čudna trava tako hitro raste, da jo lastnik g. Ivan Aleš vsake tri tedne pokosi. Trava ugaja tudi živini kot krma. Hitro rast te rumene trave pripisujejo gorkemu studencu, ki teče izpod hriba čez travnik.
Tatvina. Na Radeckega cesti št. 1 je ukradel neki uzmovič z dvorišča Josipini Karlinovi rjavo pobarvano dvokolnico vredno 16 K.
Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo na južni kolodvor iz Amerike 19 Slovencev in 21 Hrvatov; 160 Lahov se je peljalo v Spodnjo Av-' strijo.
Izgubljene in najdene reči. Šče-
tarski pomočnik Anton Kropivšek je našel pozlačeno zapestnico. Poštni sluga Ivan Robida je našel črni dežnik. Izgubila je Adela Snobel uradni-kova hčerka črno denarnico z 19 K denarja.
Zlat urni obesek je našla 20. t. m. ga. Janja Lokar na Karlovski cesti. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri najdi tel j ici na domu — Karlov -ska cesta št. 15 v Ljubljani.
Drobne novice.
— Cesarjeva bolezen se vidno zboljšuje. Cesar je dobro spal, ob navadni uri čil vstal ter začel delati.
— Tolstoj je skoraj neprestano v omedlevici ter ne spozna več svoje okolice. Zdravniki so popolnoma obupali nad njim.
— Grofa Juri,  in Nikolaj Bant'fy sta v Toskani z avtomobilom do siniti povozila nekega dečka.   Oba grofa so zaprli.
— Spomenik Heineju postavijo kmalu v Hamburgu.
— Pogodba z avstrijskim Lloy-dom. Avstrijska vlada je sklenila z Llovdom pog-odbo, da bo Llovd poslal vsak teden tri brzoparnike iz Trsta v Kotor.
— Ropar na vlaku. V brzovlak Vratislava - Berolin je prišel elegantno oblečen mlad mož ter delil med potniki nekake sladkorčke. Potniki so kmalu trdno zaspali, a ko so se zbudili, bili so vsi oropani. Ropar je odnesel nad 1200 mark.
— Jubilejno razstavo priredi letos avstrijski šolski muzej na Dunaju.
— Rodbinska drama. Na Dunaju je zadavila žena mizarskega pomočnika Hlabačka svojega 21etnega sinčka ter se nato obesila. Vzrok je bila beda.
— Društvo nemških književnikov in časnikarjev je imelo lani dohodkov 319. 132 mark, a rezervni zaklad znaša 1,013.000 mark. Društvo je uvedlo zavarovanje vdov in sirot svoji b članov.
Razne stvari.
* Smeh in moški značaj. Neki znamenit živčni specialist trdi, da se moški značaj precej lahko spozna po smehu dotičnika. Zdravnik je baje dognal sledeče: Vsak moški, ki se smeje z glasnim »ha, ha, ha,« je jako impulziven, nestanoviten v svojih nagnenjih in hude jeze, sicer pa odkritosrčen in polten. »He, he, he,« je smeh škodoželjnega, ciničnega človeka, čigar samoljubje ne pozna nobenih mej. Goljufivega zahrbtnega značaja je moški, ki se smeje s tistim posebnim »he,lie,be.« Ako mu gredo te besedice iz grla hitro in nieketajoče, dotičnik ni budoben, pa tudi duhovit ne. Bojazljiv moški, ki pa ima dobro srce in gorak čut. se smeje po navadi s »hi, hi, bi.« ki ni vselej posebno blagoglasen. Kdor se pa smeje s pol-nodonečini »Ho, bo, ho,« potem je pričakovati, da je ta človek jako predrzen mladenič, s katerim ni dobro češenj zobati, če str. i nasprotnika. Globok, lepo-donec in ne preglasen smeh je vedno Znamenje velike srčne dobrote, plemenitih, nespremenljivih čutov. Mi seveda ne moremo preiskovati, koliko ima ta živčni specialist prav in za koliko se moti tuintam. Najbolj bo vedela, knkšne lastnosti označuje smeh moža, njegova žena, in mladeniča, njegovo dekle.
* Maščevanje lekarnarjevo. K zdravniku dr. Vitolu v Neapolju je prinesel neki sluga zavoj. Doma je bila le zdravnikova žena in dva otroka. Ko so zavoj razvili, našli so v njem prijetno dišeč kolač, katerega je mati dala otrokom jesti. Kmalu je pa dečku in deklici postalo slabo, padla sta po tleh in se vila v groznih mukah. Ko je v tem prišel domov zdravnik, je dognal, da sta otroka zastrupljena s tribinom. Dečka je še rešil, deklica je pa umrla. Stvar so začeli takoj preiskavati in dognalo se je, da je kolač poslal neki lekarnar, katerega je dr. Vitolo naznanil, da je prodajal pokvarjena zdravila. Lekarnar se je za škodo, ki mu je nastala zaradi tega, tako grozno maščeval.
* 150 igel je požrla iz obupa žena nekega Američana v New-Yorku. Z magnetom so jih ji spravili 134 na dan, izmed ostalih ji je pa ena prišla do srca, to predrla in povzročilo žen-skino smrt. Precej američansko!
* Kaj je civilizacija? V neki šoli na Nemškem je pripovedoval nekoč učitelj otrokom, kako veliko medvedov je bilo nekdaj v ondotnem kraju in da jih je iztrebila civilizacija. »Saj veste, kaj je civilizacij al« jih je vprašal. »Da,« je odvrnil fantek v prvi klopi, »civilizacija je huda bolezen, na kateri so poginili medvedje.«
* Priziv zaradi spečega porotnika. Pri neki porotni obravnavi v Parizu je eden porotnikov skoro neprestano spal, tako da ga je sluga moral neprestano buditi. Ko se je končno o pravdi izrekla obsodba, je obsojeni takoj vložil priziv proti ob-
sodbi, češ, da spečega porotnika ne more šteti za prisotnega. Juristi so zelo radovedni kako razsodi kasači j-sko sodišče.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem.
Dekla ga je izdala. Pri svojem bratrancu v Vevčah je služil Alojzij Hladen iz Ljutomera za pekovskega pomočnika. Domača dekla Marjeta Debevc ga je neki dan zasačila, ko je nekaj žemelj prikril, da bi jih v svojo korist prodal, ter je zadevo gospodarju naznanila. Umevno je, da to ni bilo Hladnu po volji. Dal ji je krepko zaušnico, vrgel čez neko leseno ograjo in čez neki voziček in jo potem sunil proti zidu hiše. Obenem ji je pa zagrozil, da mora biti »hin«, p redno bo on zapustil hišo. Obdolženec vse priznava in potrdi vrhu temu tudi to, da je imel res namen deklo s svojo grožnjo ustrašiti. Obsojen je bil na 0 tednov težke ječe.
V aretovanje se je vmešaval. Na poti pri Javoniikn je orožniška patrulja aretovala nekega vlaeugurja. Mimoidoči tesar Jožef L<uskovec se je jel vmes vtikati, češ, da naj areto-vanea spustita, ker bo itak dobil delo na Savi. Ker vkljub opominu ni hotel odnehati od svoje sitnosti, sta tudi njega orožnika aretovala. Zdajci je jel Luskovee mater božjo preklinjati in se rotiti. Obsojen je bil na 3 mesece ječe.
Skrajna sirovost. Fantje Frane Sajovie, Milni Ropret, Miha A uman iz Velesovega in hlapec Tomaž Šker-janc iz Luž so prišli mrliča kropit v hišo Jožefa Vrečka v Velesovo. Tam se je nahajalo tudi nekaj fantov iz Praprotne police. Takoj so začeli prvoimenovani zadnjim zabavljati. Vzlie temu, da je ležal v sobi mrlič, je potegnil Sajovie nož iz žepa in ga vihtel po zraku. Posrečilo se je osumljence spraviti na prosto, in vezne duri zapreti. Ti so se pa znnaj oborožili s koli in vilami, ter razbijali po veznih vratih in po hišnem zidu ter grozili da bodo PolČani tepeni. Do štirih zjutraj so jih stražili pred hišo, in Še le potem se je posrečilo iti fantom iz Praprotne police domu. Škerjanc je bil obsojen na 5 mesecev, ostali trije obdolženci pa vsak na 4 mesece ječe.
Komisija pod orožniško asistenco. Jožef Žagar, posestnik v Godi-ču, je na glasu kot silovit človek, vrh temu pa zapravljivec, vsled česar ga je okrajno sodišče v Kamniku stavilo pod skrbstvo in odredilo cenitev in inventuro njegovega premoženja. To je jezilo Žagarja, in zagrozil je, da mora vsakega hudič vzeti, kdor bo stopil na njegovo zemljo. Vsled tega si komisija ni upala brez orožniške asistence izvršiti svoj nalog. Preklinjajoč je pridrl v hišo, kjer je ravno sodni komisar sestavljal zapisnik in upil, da bo vse ven zmetal, če prav jih je pet, psoval jih je tudi s »črnimi hudiči«. Obdolženec je tudi na minuli Silvestrov večer izpod slamnate strehe s pištolo streljal v zrak, in bi bil lahko s tem ogenj zanetil. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
Po krivem pričal. Janez Mrhar. hlapec pri Francetu Mandeljcu na Mlinem, je raztrosil vest po vasi, da je videl soseda Florijana Ženiva neko noč, da je njegovemu gospodarju odnesel dve verigi in eno vrečo. To je potrdil tudi pred okrajnim sodiščem v Radovljici. Ženiva je trdil, da je nedolžen, a je bil vzlie temu na podlagi Mrharjevega pričevanja obsojen na 14 dni zapora. Pri vzklicni razpravi je pa preklical svojo prvo izpovedbo s tem, da je rekel, da ne more potrditi, če je res Ženiva to storil. Zagovarjal se je s tem, da je v resnici videl nekega človeka, ki je izvršil tatvino, in je bil ta pri mesečni svetlobi podoben Zemvu. A tudi to je laž, obdolženec je to storil iz gole jeze do Ženiva, ker se je ta prepiral z njegovim gospodarjem zaradi nekega svinjaka, katerega je moral slednji odstraniti. Obsojen je bil na štiri mesece ječe.
Telefonsko in Dno« »omili«
Ko terenca  ministrskega predsed sednika s slovenskimi poslanci DnnaJ 21. marca. Min. preds. baron Beok je imel včeraj konferenco s   posamnimi   slovenskimi poslanci. Konferiral je tudi s poslancem Ivanom Hribarjem. Posvetovanje je veljalo volilni reformi za kranjski deielni   zbor in vprašanju ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Detajli o teh konferencah niso znani. VVahrmundova sfers.
DnnaJ, 21. marca. Kakor javlja „Reiohspostu, je bila včeraj pri ministrskem predsedniku baronu Beok u deputacija krSČanskosooialnih poslancev pod vodstvom ministra dr. E b en-kooha, da znova inteivenira glede
Wahrmundove afere. Zvečer so imeli Člani deputacije s krščanskosocialnimi člani proračunskega odseka 2 uri trajajočo sejo, ki sta se je udeležila tudi ministra dr. E b e n h o c h in dr. G e s s. mann. Na tej seji so člani deputacije poročali o sprejemu pri baronu Beoku, nato pa je konferenca raspravljala o nadaljnem postopanju krščanskih sooialcev v Wahrmundovi zadevi.
Za spomenik Ljudevita Kossutna. Budimpešta 21. marca. V da. našnji seji državnega zbora je posl, Ratkav v imenu gospodarskega od. seka predlagal, naj se dovoli iz javnih sredstev 10.000 kron za sporne, nik Ljudevita Kossutha.
No i poveljnik mednarodnega orež-ni št v a v Makedonija
Rim 21. marca. Za naslednika pokojnega poveljnika mednarodnega orožništva v Makedoniji je imenovao general Robilaut. Robilaut je bil te dni sprejet v avdijenci pri kralju in vojnem ministru. Novi poveljnik odpotuje v kratkem v Solun, kjer se stalno nastani.
Lev Nikola je vie Tolstoj.
Moskva, 2L marca. Grofica Tolstoj je brzojavila znancem v Moskvi, da se je soprogu bolezen znatno zbolj-Sala, vendar pa še ni odstranjena vsaka nevarnost.
Petrograd, 21. marca. Tolstojevi prijatelji so dobili iz Jasne Poljane obvestilo, rin se je zdravstveno stanje grofa Tolstega preokrenilo na bolje, da je skoro gotovo, da bo popolnoma okreval.
Proti nenravnosti. Pariz, 21. marca.    Parlament je
sprejel od senata že sprejeti zakonski načrt proti širjenju nenravnosti potom obscenih slik.
Proti spominu Emila Zole.
Pariz, 21. marca. Liga »De la Pa-trie Kraneaise« je izdala manifest, t katerem protestuje proti temu, da hi se mrtvi ostanki Krnila Zole prenesli v »Pantheon«. Liga priredi 27. t. m. n' tej zadevi protestni shod, na katerem bo govoril akademik Mauriee Paree. Na dan prenosa kosti Emila Zole dne 2. aprila namerava liga prirediti velike demonstracije pred »Pantheoiioine.
Avstrija** *pect|«llteta. Na ?e'onito i *hattXtHi iiidern priporočati je porabo priHt nega ,.Mo!J ivefir;! >le!diiij&-prn*ka**, ki je pre-sfcczSeno domače udra? o in vpliva na želo dec kropilno ter pospe^ano na prebavišnjo m sicer z ras; očim aspebom Škatijica 2 K Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo Fsak dan lekarnar A MOLL, c. in kr ihr «ni zalagat elj, DUNAJ, Tuchlauben 9 V lekarnah na debeli saht«vati je izrecno MOL»'i-«>v prr-parut, aaznaroov&n z varnostno Kn&uiko iti ** podoisozn 6   Sb—4
Ma£vji»J<»«V oaj bero rase at o THY-MOMKL SCILLAE, preizkušen izdelek, ki ga zdravniki večkrat zapisujejo.
Firma Karel Kocian, tvornica za sukneno, lodnasto in modno blago iz čiste ovčje volne v Humpolcu nam sporoča, da je ravnokar začela razpošiljati nove vzornike z bogato izbiro spomladanskega in poletnega blaga za gospode in dame. Priporočati je vsakemu, naj se ob potrebi volnenega blrga obrne z zaupanjem na to najstarejšo humpolško tirmo, kjer ga bodo resnično postregli pošteno in solidno v popolno zadovoljnost.
Ime Slnger je za šivalne strole vsled
svetovnega slovesa, kojega si je tovarna vsled 50 letnega vestnega dela pridobila, postalo jamstvo za najboljši materijal in vzor-stveno sestavo. To je vzrok, da toliko drugih tovarnarjev in trgovcev poskuša šivalne stroje, ki so po onih Singer Ko. posneti, pod razvimi znaki, kakor »Singer«, »Sistem Singer«, »Izboljšani Singer« spraviti v promet Naj se ne pusti nihče premotiti s tem, marveč naj pri nakupu šivalnega stroja vedno vpraša, ako je stroj iz tovarne Singer Ko. in naj se nikakor ne zadovolji z netočnimi odgovori. »Izvirni Singerjevi šivalni stroji« se dobe edino le v lastnih trgovinah Singer Ko., ter je torej najbolje, da se vsak napoti v eno teh trgovin, ki so v vsakem večjem kraju, med drugimi tudi v Ljubljani na Sv. Petra cesti st. 4 in kupi šivalni stroj tam, ter ima zagotovilo, da je dobil res »Izvirni Singerjer šivalni stroj«.
Poslano.
= jVHslite na =
mnihouosroške
3*5 - 6 od g M.
moiki nn trakove nojfin. Izdelani 6'9fl damski na trakove najfin. Izdelani 5*75 damski nizki paniki nalf. Izdelani 3*90
Toornlca lomi!! za osok par. Popravljanja točno In ceno.
HENRIK KENDA
zaloga c. kr. prto. (eoilmske tvornice mnlhooosrnike.
odlifiia narav n o I ODVAJAJOČE SREDSTVO!
Teško prebavjenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi
kat&m v sapniku«
zaslizenje, kašelj, hripavost bo one bolezni, pri katerih se
~0~~0*~~mlUmntnm kislina
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom        1 9—*
V Ljubljam se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, veC.jii špecerijah. vinskih in do'ikateanih trgovinah.
Proti zoboDosu m gniioo? m
izborno deluj« dobro znane antiseptična
Melnsine ustna m
£obn& voda
fev %s£r<*i  <a£€>*4B»«j'  in «nJk«*jra*.it<.$«»J*
ft nteaileiatatt b n*»*9flonu t H
BI goroanemu gospodu JM. Levstiku,
lekarnarja v Ljabijani. Vaš* isborna Melnsine ustna in iiobna voda jo najboljše sredstvo zoper zobobet, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosijiv pripomoček proti gnjiiob* aob, zato jo vsakemu uajtopleje priporočam. Obenem pa pro«im, pošljite Se B ^iidemce Melua aatna in zobno vo ta
Dovolim, da to javno oznanite, 10 res hvale vredno.
Leopold aangt, mestni tajnik, Metlika, 34. aprila 1906.
Đ& iskalna MU Lmst»ift
Ljubljani^ Rasijm mt* &
Zahvala*
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, ki so nam bili izkazani povodom prerane smrti našega iskreno ljubljenega sina ozir. brata in svaka,
gospoda
Avgusta Hermana
izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se pa zahvaljujemo častiti duhovščini, blag gosp. županu dr Krautu, gospodom občinskim svetnikom, bratom Sokolom in gospodom trgovcem za tako častno spremstvo, slav. pev. društvu „Lira" za ganljivo nagrobno petje, si. „Narodni čitalnici" slav. „Prost, gasilnemu društvu", gg. uradnikom, vsem darovateljem prekrasnih vencev, si. »Mestni godbi kamniški'4 ter vsem prijateljem, tovarišem in znancem, ki so se udcle-ležili pogreba in pripomogli ublažiti na":o veliko žalost. 1046
V Kamniku, 21. sušca 1908
Žalujoča rodbina Herman.
Išče se Učna
1033
mesečna soba
v sredini mesta, če mogoče s hrano.
Ponudbe z natančnimi podatki na „J. K." poste rent. Ljubljana
80 sprejne pri T- Wossel v Wol-iovih ulicah ste v 1. 1044
Adg novozgrajenega Fran JoSetoveg-
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za dražbo sv.  Cirila in Metoda.
Omizje revežev brez „kavalirjev" v restavraciji gosp. Antona Zupana K 7 —. —
Gospića Mlakarjeva, g. Mazelle ter g. Koren nabrali v družbi črnomeljskih uradnikov K 20-—, g. K. Hrovatin K 2"— kateri je nabrala v veseli družbi kot odkupilo za razbito čašo. — Skupaj K 29 —.   Živeli!
Za „Narodni sklad". Prijateljska družba pri »Križu« ob godovanju g. obč. svetnika Josipa Turka K 11* —. Živeli!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 16. marca: Marija Jungvvirt, gostija, 80 let, Radeckega cesta ll. — Anton Dom-ladis, čevljar, 77 let, Radeckega cesta 11. Katarina Dolinar, čevljarjeva hči, 20 mesecev, Streliške ulice 15.
Dne 17. marca: Josip Urbanija, kajžarjev sin. 3 mesece, Ilovica 20.
v đ;žflln ! bolnici:
Dne 14. marca: Marjana Železnik, delavčeva žena, 70 let.
Dne 15. marca: Julijana Pirnat, delavčeva hči, 1 in pol leta. — Ana Planinšek, posestnica, 54 let. — Marija Bergant, posest-nikova žena, 69 let.
Heteorološimo poročilo.
. fcm» £u»a morjem 206   Srodisji sraciri tl«k ?oii 'j rx~,
! Razne prevode
i Iz nemščine v slovenščino
j cirkularjev, pisem in dragih tiskovin j r.gkrhi   COUO   v  tej   otroki izvežban
» ur«iOaik.
Naslov    v    npravniŠtvu *Slov
i Naroda"
Brivnica
dobro idoČa na glavnem prometu v Ljubljani se pod ugodnimi pogoji proda. 1050—1
Kje, pove uprav. „Slov. Nar."
Izgubljena
je bila 14. t. m. zlata zapestnica v obliki verižice z monogramom F. F. in krono na poti iz Gosposkih ulic skozi Zvezdo, Dunajsko ce<«to na južni kolodvor in nazaj skozi Kolodvorske ulice. Pošteni najditelj naj jo proti dobremu plačila odda pri gospe A. Kasch, Gosposke ulice Štev. 4, II. nadstropje. 1036
20.	9. zv.
21	7. zj. '
	2. pop. i
7354
7360 i 734-9
6*7   slab jug del. jasno
1*9 si jjvzhod megla 134 sr. vzhod  del. obl.
Srednja včerajšnja temperatura: 61° no>-
!! Čudite se !! 4 pari čevljav za same X 6 90
Zaradi nakupa ogromnega števila obutvi se bode samo kratek čas oddajalo po tej sramotno nizki ceni: 2 para moških in 2 para ženskih ćev jev na trakove z močno zbitimi, jakimi podplati s posebno finim usnjem obšitih, veleelegantni najnovejša oblika in močni. Velikost na cm ali po številkah. Vsi štirje pari stanejo samo K 6-90. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamena dovoljena, tudi denar brez neprilik nazaj. 1028
L. Zvvdig, Krakov 59 20.
Globoko užaljenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dopadlo Bogu vsegamogočnemu našo iskreno ljubljeno soprogo in dobro mater, gospo
Marijo Majdič *. Schnf f er
danes ob 6. uri zjutraj, previđeno s sv. zakramenti, po dolgi in mučni bolezni v 75. letu starosti poklicati k sebi v boljše življenje.
Truplo predrage rajnice bo v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 2. popoldne v hiši žalosti na Viru blagoslovljeno in se nato prepelje na pokopališče na Žalah v Kamniku, kjer se vrši pogreb ob 4. uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabno in blago pokoj nico priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
1049
Na Viru, dne 21. marca 1908.
Franc Mojdlč
soprog.
Franc Hojdlč
sin.
manpeuevi otrobi
t VIJOLIČNIM PUHOM NAJBOLJŠE SREDSTVO
Zfl GOJITEV POLTI A.M0TSCH&CS,P(INAJ
929 -2
V Opatiji se je otvorila
koncesijonirana
posredovalnica
■ za delo in službe«
Ivan Kudrna t Opatilji
Vila Starce vic. 1016-1
Sprejme se v stalno službo v LJubljani
blagajničarka
Ozira se samo na starejše moči, ki so v enaki lastnosti že službovale.
Pismene ponudbe na upravništvo -Slov. Naroda". 1031—1
Ura z verižico
2fi K:« 1024 Zaradi nakupa velike množine ar razpošilja šleska raz poš kije val niča : prekrasno pozlačeno, 36 u t* idočo precuiJHko uro na sidro, z lepo ver ŽICO za samo K 2 Kakor tud; triletnim pismenim jamstvom — Po povzetja razpošilja Prusko-šleska razpošiljevalnica
A. G-elb, Krakov 43.
NB. Za Deugajajoče denar Bazai.
PaDOPama-toineraina1
Dvorski trj Jt. 3
pod „Narodno kavarno".
Od 22. marca do 28. marca
Bavarsko.
Berchtespileii in okolica
SUKNA
In modno 1047-1 blago zo obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v Humpolcu
na Češkem. Tvora lake cene.     Vzorci Iranko.
1
AIIT. BAJCC
umetni in trg. vrtnar
v Liubliani, Kbriovska cesta 2.
Največja izbira vsakovrstnih sadik« listne in cvetoče rastlino, vrtnice, zlmotra|ne cvetlice (perene), lepo cvetoča grmovja, različne konllero (ciprese), velika izbira lepih rastlin za kslkone In okna.
Priporoča se ss nasadltve parkov ta vrtov. — Trgovina s cvetlicami.
Izvrsevanle šopkov, vencev Ltd.
18
Zastopnika
Se mogoče tiskarske stroke, išče gra-fiško umetelni zavod prve vrste. 1040 Ponudbe pod „grafiška umetnost" na upravniStvo „S1. Nar.u
Lep hleu
za 2 ali 3 konje, s sobioo za koči jaza, Uolnico in shrambo za seno se daje v najem 1044 Vež pove uprav. „Slov. Naroda".
Absolventinja trgovskega tečaja z
dobro predizobrazbo teli službe kot
kontoristinjo
(praktikantinja.)
Prijazne ponudbe se prosijo pod „delavnost11 poste restante, LJubljana. 996—9
Se 16 let obstoječa naija>tsire>jdai Ijubljamskc
ijosredovalnica stanovanj in služe!
G. FLUX
SflKpodn ulica it 6 1012
priporočat in namešča le t»o 1J«*
službe iskajoče vsake vrst«-
kakor priatno, trgovinsko in gostilniško osobje za Ljubljano in zunaj.
——   i*otnlnn luikHj«, — Vrelim In jbolilAMr mosn«.« kilir». postrežb* «»«atof tjen».
Zunanjim dopisom jb onložiii umu a oa^c-ic
Krasne
BLUZE
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila ter :-: otročje oblekce ;-:
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIČ
por. Bučar
^ STARI TRO st 28.   > ,
HOTEL „ILIRIJA".
U nedeljo, dne 22. moren
KONCERT
ljubljanske Društvene godbe.
Začttek ob polu 8.      Vstop prost.
Toči se razen priljubljenega piva združenih pivo varen Žalec Laški trg pravo monakovsko (Frančiška-ner Laistbrau) naravnost od soda kakor tudi pristna štajerska, dolenjska (cviček) in istrijanska vina.
Za obilen obisk se priporoča
FRIC NOVAK
1032 hotelir.
Na občno željo s
Danes, u soboto zoečer ob 1:
monakovsko pivo.
Kašlj sijoči m
otrokom i odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
THYM0MEL SCILL/E
kot pomocek, ki razkraja in odločuje slez, ublažuje dušeči kašelj in pomirjuje sopilne teikoče ter odstranjuje njih pogostost. — Že na stotine zdravnikov se je izreklo o presenetljivo točnem uspehu Thymompla Mil lase pri dušečem kašlju in drugih vrstah oslovskega kašlja
sar Prosim, vpraaalte zdravnika. "W
Steklenica 2*20 K, po pošti frako, Če se pošUe denar naprej S"SO K. 3 sntek., češe pošlje denar naprej 7 K. 10 steklenic, če se pošlje denar napre 10 Bu
Izdelovanje in giavjna zaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
8477     c in kr. dvorni dobavite!). 24 Prsta;* III., štev. VOS. Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
Spretno učiteljica
se priporoča mm pon^cvaisjo
o igranju na cifre.
Cene zmerne. Pouk doma in izven doma. S Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo na gospodično Erno Obrekar, Hranila lena cesta št 7, L nadstropje v Ljubljani.
Išče se
soba s kuhinjo
za majev termin.
Ponudbe na uprav. „ S lov enakega Naroda" pod „maj" 1023—1
Posestvo
z vrtom in gostilno v bližini mesta se
Ponudbe pod „A. B. 7." poste restante Ljubljana.    * 1045
Mesečna sok
s posebnim vhodom se takoj Odda
Cena primerna. 1034—1
Kje, pove uprav. „8iov. Naroda".
23 let star, vojaščine prost, iztirjen v špecerijski stroki, želi aluibe v
mestu ali na deželi.
Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 1035-1
Podzostopniko
išče vpeljana firma, deln. družba za prodajanje strojev (Kraft-Maschinen) za obrate z živili Strokovne reference prve vrste in prav natančno poznanje vseh zadevnih obratov v deželi se zahteva.
Ponudbe pod „Lelchter Verdienst 1953" na naslov Rudolf Mosse, Dunaj, I. Seilerstatte 2 961-2
i i
Prodajalka
konfekcijske stroke želi preme ni t i Službo« sprejme tudi mesto blagajni čar k e — Ponudbe na upravnistvo „SLov. Naroda" pod ,A. it 601 963—3
Sprejme
ne izpod 23 let starega, pod dobrimi pogoji v trajno službovanje Vstop okoli 1 maja t 1. Ponudbe prosim odposlati na Fran Brovet, Cabar via Rakek na Hrvaškem- 978—1
Restavracija hotel Graizer
na Dunajski cesti.
Jutri, u nedeljo, zz. marca
KONCERT
seksteta na lok.
Začetek ob 8. zvečer.    Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
Ant do Sehiava
1022
restavrater.
r
Tvrdka ustanovljena h 1858.
A. KAJFEZ
K očevjei
io39-i 7ill|alkt:
LJubljana, (prodaja na debelo), Dunaj L, Hohermarkt it 3 (restavracija); Dunaj XIV., Sechshaus, Viadukt štev. 1 (restavraoija); DnnaJ XV. Mt-HahUienrurtel it 38 (prodaja ■ na debelo). ===== Telefona sa Dunaj štor. 3SO In štev. 20985.   :: :
E2
85
Mili pit
mlajši, se sprejme. Plača po dogovoru.
JOŽEF KINN as-*
sedlar rr ^ostojni.
Za granitni kamnolom Jezernica pri Beljaku so liče
20 do 30 kamnosekov, lomilcev in težakov
proti  dobri  placi. — Vprašanja na
Dom. Merluzzl, v Beljaku. 968—3
Deček
poštenih0 staršev, s primerno šolsko izobrazbo, vešč tudi nemškega jezika, SO sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom Ivana Auer ¥ Tržiču (Gorenjsko). 979-2
Jtaprodaj Je
večjo hišo
na najboljšem prostoru (križišče treh okrajnih cest) na Spodnjem Štajerskem. V hiši je dobro prospevajoča trgovina z mešanim blagom, trafika, gostilna z žganjetočem, kjer se ustavljajo vozniki, brez konkurence V hiši je tudi c. kr. pošta, ki jo lahko dobi inteligenten kupec; na leto nese 1200 kron čistega. — Dopisi pod „lepa prilika" na upravništvo „Slov. Naroda". 1027—1
VABILO
na
občni zbor
Posojilnice na Slapu pri Vipavi
reg. zadruge z neomejeno zavezo
ki se vrši
v torek 31. marca 1.1.
ob polu štirih popolndne vposojilnlčni pisarni v Vipavi
DNEVNI RED.
1. Poročilo naČeln ka in čitanje revi
zijskega poročila.
2. Potrjenje letnega računa za 1. 1907.
in razdelitev čistega dobička.
3. Privoljenje remuneracij načelstvu
in nadzorstvu.
4. Prememba pravil.
5. Volitev naČelstva in nadzorstva.
6. Slučajnosti. 1043
Vipava, 19. marca 1908
NAČELSTVO
Opomba. Ako bi ta zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bode začel pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
Kral evstvo Saško
.i
Ravnatelj 81 vo : prof. A.  Hol z t.
Višje tehniško učfliščo za elektrotehniko in strojno tehniko
Elektrot.boiski ju htrojni lahora tori ji f»a 4
36.  šolsko  leto:  3610 g jencev.
Teorniške ueue dtlavo«ce. Programe itd   pošilja brezplačno tajništvo.
varne
Blaiolne,
proti požaru in vloma, „Foi" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego
kjerkoli. — Bečka skladište
blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Dina 22.       34*4—r<i
1010
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 22. marca do vštete sobote 28. marca 1908.
FrancosM (rodovi
Molmalscn, Chantllli/, Orleans.
Vabilo
1025
na
občni zbor
jilsice ? bgsrji ob ..vi"
H
registrovane zadruge z neomej. zavezo
kateri se bode vršil
v nedeljo, 29. marca t L v posojilnični pisarni.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Odobritev računa za leto 1907 in
razdelitev čistega dobička.
3. Volitev naČelstva in preglednikov.
4. Slučaji osti. M««elst»0.
Hojstrotnejsn volno
kakšnega kraja ne more tako uposto-šiti, kakor žuželke. Zato zavarujmo svoje sadne in zelenjadne vrtove s
,Fiđiteninom'
Priznalna pisma brezplačno pri vseh III prodajalcih. 251 2
o   o  o Dobiva se povsod, o  o o
■ zdelo* alnlee Fletitcnlna
Karel Ebel & Eomp.
družba z o m. zav. Opava.
i:Ho]hu]ii:i jourožnilii.
Lahko umevna razlaga o roditeljih nalezljivih bolezni
Spisal Rado Murnik.
Cena 60 v., a pošto 70 v.
Ta poučna razprava se bere kakor kaka povest. Vsaka hiša bi morala imeti to knjižico, da spozna najhujše sovražnike človeškega zdravja.
IzdelovatelJ vozo
FRANC VISJAH
Ljubljano. Rimska cesta Itn. 11
priporoča svojo bogato zalogo novih in te rabljenih     z?.~ iz
O fl5 O Ve
skladišča
se bo zaradi pomanjkanja prostora in ker vsak dan dospe sveže blago, že sedaj za lastno ceno prodajala najmodernejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke. :: ::
frO. KRMTOPIt, LlnOllOM, HKtol trt fl* JJ
IUSTR
18
Ljubljana, Koloaljako ulloo 16
Trnovem
izdeluje   prodaja in popravlja vaakovrstne
sode
pe> majmlajlsi
Priporoča ao
trgovina
z oblajllolm blasom
Huao IHL
Stritarl.ve ulice it 4.
Velika zaloga
najnovejšega
In
najboljšega
blaga za ženske in moške obleke.
Vzorci oa zahtiianji poitnln* zraste.
i Tovarn. In prodaj Boljnatiii
Sbarv, flrnot. In lakov. -H  au.ktrldnl obrat. H
j' ::r Brata Ml
liti
1848.
i
Prodajalna is komptoar:
Miklosldava o« sta it. O.
Delavnica;
Igriike ulio« it. e.
Rsdsnsi aajstn t b. ML a t. b. prti. laž. Zato.
Slikarja napisov.
Stavblnska In pohlštvina pleskarja.
Velika lsbirka dr. Sekoenfeld-ovlli barv v tubah sa akad. ilikarje.
Xa!ox9 čopič« v ca pleskarje, »II-fcarja In *id«rj« atadllnaga mazila sa hrastova poda. fcerbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občustva najnovejše, najboljše in nesrečenijivo sredstvo sa likanja «obni£ tal pod
(menom „aVe&idol". Priporočava so tudi al. občinstvo aa vse v najme atroko spadajoče deio v mesto in na deželi kot priznano reelno t?        in flno po najnižjih cenah. • e*» <!'-■    ^ar*^ w
a r
t
A j
w
J
:>) »•
B **
k
I
9
B
I
I
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
— Busjnovaje*  fefan« =
po nsiinilii oani.
' » • • • - » I
■■•■ji n mm
^P^BSM
|if! "IflU'
mi.,, ni...
■H .INI..|.lli|,.l |,V. !|'
Jfatđri velijo dvbro. pv ceni in
lE^Id-eaa. In pošten
hlapec
vajen pri konjih, ki bi prevažal blago s kolodvora v trgovino, se takoj sprejme. — Plača po dogovoru. 955—<
Karel Slikovit. Črnikil, Istra.
Gostilna
v Narodnem Domu v Celju
se odda a 1. Junijem pod ugodnimi
pogoji v ■ alem.     995 2
Natančnejši pogoji se izvedo pri Posojilnici v Celju, katera sprejema tudi ponudbe do 10. aprila 1908.
L j ade vit Boro v ni k
pualtar   w   BoroTljafe   (FeriMft) mm ftoroikrm
se priporoča v izdelovanje vsakovrstni* puiek sa lovce in strelce po najnovejši sistemih pod popolnim jamstvom. Todi pr* deluje stare samokreenice, vsprejema vsaku vrstna popravila, ter jih točno in dobr •vrtaj; Vso paske so na c. kr. pi-eskat* »auuici n od mene prtjekusene Uuatr 46 **ani oenik) £aaion|. 12
Tržlška posojilnica
reglatrovana zadruga z omejeno zavezo
v Tržiču
vabi svoje člane na
IV.
i i zli
kateri se vrši
o nedeljo, 29. L m. od 10. zjut.
v gostilni pri Slugi.
DNEVNI RED.
1. Prememba pravil.
2. Potrjenje letnega računa.
3. Volitev upravnega sveta in nadzorstva in obenem določitev števila članov po § 14. in 30. pravil.
4  Odstavljenje upravnega sveta.
5. Razdelitev Čistega dobička po § 9. in 33. pravil. 1042 Načelstvo
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših proda-jalnicah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu:
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime SINGER spravili v denar stare ali pa stroje drugega izvora, her nasiti ei%alnlli strojev ne dajemo preprodajalcem, niiip »U. j tli sami prodajamo občinstva naravnost. 1026—1
SINGER Co.
delniška dražbo za šivalne stroje.
Podružnica:
Kočevje, Glavni trs 79.
Knjigovodja
obenem iztirjen slovenski in nemški korespondent, se spre (me a 1 ma|«
nikom. Prednost imajo oni, kateri so italijan&Čine popolnoma vešči.   969 t Tozadevne    ponudbe sprejema
Jan. Popovič, Cerknica pri Rakeku
Monograme
in drage risarije uvezuje na vsa. kršno blago hitro ln eeno
Marija Rimerc
v Ljubljani, Hradeckega vas štev. 1, I. nadstropja 762—4
(naepr. Dolenjske mitnice, prodajalna ČeSuovar). Zunanja naročila točno ln eeno.
Gostilničarska ijsf* koncesija
se takoj odda.
Več se izve pri g. Fani Bilina v Ljubljani, Židovske ulice ste v. 1, I. nadstropje. '
Lepo posestvo
v dobro obiskovanem farnem kraju na Kranjskem, blizn železnice, lepa donosna posest, se proda pod jako ugodnimi pogoji. Pripravno za trgovca, mesarja, gostilničarja, trgovca zvinom, zalogo piva. 847-5 Vprašanja pod „Zlata Jama" na upravništvo „S1. Nar.tt
Obrtnošolec
vešč slovenščine in nemščine v govoru in   pisavi, vajen stavbnega risanja, želi priti v kakšno 981-2
stavbno pisarno.
Pisma se prosi pod ,,zvest" 8v. IIj t Slov. Goricah na Štajerskem, poste resi
Lepa zračna
stanovanja
vsake vrste z eno, dvema ali večimi sobami od 8 kron mesečno naprej,
se takoj ali sa pozneje oddajo v
novozgrajenih hišah v PredOviĆeB Seln poleg Ljubljane. 937-2 Več se izve pri Elija Predovicc na Ambroževem trgu 7, Ljubljana.
Lastni dom
reg. del. stavbena zadr. z omej. zavezo
v Tržiču
vabi svoje člane na V
kateri se bode vršil
v nedeljo, 29. marca
ob dveb popoludne
v gostilni pri Siugi.
DNEVNI RED:
1. Odobrenje računskega skleda.
2. Določitev dividende deležem.
3. Določitev nagrad in plač.
4. Volitev naČelstva, računsk: pregledovaloev in razsodišča.
B. Prememba pravil. 1041 6. Zidanje hiš.
Načelstvo.
Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem ::
otvorila na Mestnem trgu št. 11
(poleg trgovine JgličJ
943 3
salon za dotnsbe m otročje klobuke
i
e/
Pričakujoč obilne naklonjenosti 5e vdano priporoča
X Jfovač
bivša modistinja
:: tvrdne :: V ivo d- Jl{ojetič.
Vsled mnogoletnih o^ušenj v tej strogi4N kal^or tudi jato, %er sem 5/ na Dunaju 4 Sama ogledala najnovejše dunajske mo- ' dete, sem v stanu prevzeti vsa v to strogo Spadajoča dela in popravila ter jih izvršiti Solidno in po smernih cenah.
&J/ov modni salon. $°
27
^72130
Osebni kredit
zo Brodnike, Častnike, učitelje Iti
Samostojni hranilni in posojilni konzorciji Urad-liškega društva dajo po zmernih pogojih tudi proti dolgoletnim vračilom osebna posojila. Agenti izključeni. 36*2-81 Naslove konzorcijev prijavlja brezplačno Centralno vodatvo Urad niš*©*« irustra, Dunaj, VTipplingerstrasse 25.
10
Kljnčavničarstvo
Ign. Fasching-a vdovs
Poljanski nasip štev. 8.
Reichova hiša.
Izvrstno In
aolldno delo.
Cene zmerne. Popravila «*> točno Izvršujejo.
Premog in drva
prodafa po najnižjih conah
, Bucher
Kollxej 6t. 130
Telefon št. 259. in sicer:
Ia
525 12
50 kg" Ia trboveljskega premoga v kosih K 1-50 50 kg  kočevskega premoga v kosili . K 1 20
50 kg trbovljskega ore« hovnega premoga K120.
Kdor vzame na debelo cena po dogovora.
Prva boroveljska
tvornica orožja
Peter Wernig
c. In kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
Borovlje na Koroškem
priporoča 835 —3
lovske  puške vseh sistemov, priznano  izdelki  prve vrste z največjim strelnim učinkom.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Zahtevajte zastonj
in poštnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glavni katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih nikljastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatniu in srebrnin, glasbil, nsnjatega blaga, kadiluih priprav po Izvirnih tvor-nišl&lli eenah.
Nikljasta remontoarka K 3'— Sistem Roskopf patentna ura.....„ 4*—
Švicarska orig. sist.
Koskopt patent    .   . n 5*— Registrirana „Adler Roskopf1' nikljasta re-
montoarka na sidro . „ 7'— Goldinasta remontoar.
„Luna" dvojni pokrov „ S'50 Srebrna remontoarka
,Gloria'kolesje, p-osto „ 8 40 Srebrnn remontoarka
dvojni pokrov .  . 12 15 Srebrna oklopna verižica z obročkom
na vzmet 15 g težka......„ 2*80
Eus. tnla niklj. cil. romont ara, kolesje
Luna, dvojni pokrov......„ 10*50
Budilka...........„ 2-90
Kuhinjska ura........„ 3'
Bchwarzwaldska ura...... 2*80
Ura s kukavico........„ 8*50
Za vsako uro 31etno pismeno jamstvo. — Brez rizika. Zamena dovoljena, ali denar nazaj.
Prva tvornica za ure v Mostu «J
L ca« c. in kr. dvorni dobavitelj r Mostu št. 655 (Češko). 6 23
I Tiskovine
za
odvetnike in notarje
ima v zalogi—
i
i Jarodna knjigarna' |
tj] Troškovnik! a
(T Pooblastila za civilno in kazensko zastopstvo a . 5 v.
£l Notarski   akti  na na-
fj vadnem dokumentnem
v» papirju a......5 v.
na finem dokumentnem fj papirju a......15 v.
Kinemutojraf „edison
II   Dunajska cesta
■■■prtll kavam* »Evropa*
1009
Zidarski polir
želi službe.
Ponudbe prosi pod „tražen" Sv. II] v Slov. Goricah na Štajerskem poste restante. 980—2
Vodovodi
kanali}flciie, kopališko naprave
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
inženir - hldrotekt
3664-42
Konrad Lachnlk, Ljubljana
Beethovnove nllce itev. 4.
Brzolavl: Laconlk-Uubllaoa.
as:
iS
„Ottomnn"
Zapomni si, prinesti mi moraš samo c garetni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti! m m-»
Učenec
ki je dovršil vsaj ljudsko Solo, se takoj  sprejme  v trgovino z želez-
nino, Frane finštin v Metliki. 765-6
Optični zavod
Jos. Fh. Goldstein
Pod trančoiLl
priporoča 12
vao v svojo stroko spadajoče predmete po zelo nizkih oenah.
Poprave točno in ceno.
Vnanja naročila z obratno pošto.
R*ST0FL
Jedilno in namizno orodje
Ainw»Mt najbolae posrebreno.
NAJLEPŠE OBLIKE.Kompletno opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI in ČAJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE.
Edino nadomestile n pravo snbra.
Specialni predmeti za hotele, restavracije in kavarne ter aa pen-sione, menaže itd.   3912 3 C. In br dvorni dobavitelji
CHRICTOFLE i Ql
DUNAJ I, OPERNRING 5
(HELNBJCH8HOF). Un s trovani cenovni k zastonj.
Po vseh mestih zastopniki-prodajalci,
Za jamstvo pristnosti nosijo vai irdeiki poleg Btojećo tvorniiko mamko In polno ime
9 flelnže zo trsoulno
se ceno prodajo v UubUanl. Mestni trg JUZ5, L ndstr.
39—12
litem
965—4
gostilno
.'. v najem ali v zakup /.
najrajše na Spodniem Štajerskem ali Dolenjskem.
Ponudbe pod »Spreten gostilničar11 na uprav. „Slov. Naroda-.
J^aj pošilja se našo sve-tovnoslavno specialno pivo
* Pristno *
Salvator ž P1U0
po starem običaju in sporočilu tudi letos meseca marca.
Da se zagotovite, da dobite resnično „Salvatorskou pivo in ne katero premnogih ponaredb, pazite na zdolaj stoječo varstveno znamko, vtisnjeno na vsakem sodu in steklenici, ki je kakor tudi oznamenilo „Salvatoru patentno uradno varovana
Deln. dr. Pavlansko pivo SalvatorskcL pivovarna
Monakom.
Ustanovi/.
1651
SALVATOR
(Monakovo)
se bo v Ljubljani edino in izključno   dokler bo kaj zaloge, točilo
vsako soboto, nedeljo in praznik v
kolodvorski restavraciji
JOS. SCHRET. 101 i
Razglas.
Zadružna tiskarna v Krškem
ima svoj
občni zbor
dne 4. aprila 1908
-ob 4. ari popoldne-
v gostilni g. Frana Gregoriča v Krškem
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o ustanovitvi zadruge.
2. Poročilo o poslovanju za sedanjo upravno
dobo.
3. Poročilo o letnem računu. 1029
4. Poročilo nadzorstva.
5. Predlog o razdelitvi  čistega dobička, in
sicer 5 % dividende in da se ostanek pripiše v rezervni zaklad.
6. Volitev mesto  umrlega  člana upravnega
sveta g. Vinka Ženerja.
7. Razni predlogi.
To se razglaša v smislu § 26. registro-vanih pravil.
V Krškem, dne 18. marca 1908.
Upravni odbor.
Delavski red
z a
opeliarnice
je ravnokar izšel v založbi
NARODNE KNJIGARNE
v LJvit>l jani.
3fv Sestavljen je točno po do-•§»§; loČbah veljavnih zakonov in §|» v smislu tozadevnih navodil ministrstva. Ta delavski red mora biti nabit v vseh opekarnah.
Cena 50 v., s pošto 60 v.
3&£
£*preJoama savarovanja ljenja po **jr»SDOvTBtn«*»rHk tx>4 tako »godami pogoji, ko draga savarovalaiea   Zlasti )s savarovaaj«   sa   iotivea« ta Mugsajooina 00
Tank ataa tat* s«
«0 d?
„SLflVIJfl"
Delniške družba združenih plUOUOKn Žalec in Laški trg
Inlltetm
izborno pivo. črno pivo .Jnlvntor".
PSST Zaloga v Spodnji Sliki.   —   Tolofon štev. 187. 757-4
WW     Poifljatvo .. dem .pr.|oM. reata vratar goap. E. Kri lini. „Narodni do..", Llabljana. (Štev. telefona 82.) ~W
Velikanska zaloga
spomladanskih In poletnih
oblek
m
963-8
VellKa honlchcUshn trsouina
A. LUKIĆ
. :: Ogromna zaloga :
! najnovejšo ! spomladanske In poletne
Ljubljana. Pred škofijo štev. 19. j
konfekcije
iz najmodernejšega blaga.! Cene brez konkurence.
Solidna postrežba.
i
* *   .... * •;. a
»
Piccolo
I l   6 7 KP dvociliaflrnik, 1-3 M-
II deftan K 3400 do K 4500. 12 14 HP cetveroelltadriuM, 4 starten  K 6800.
avtomobili
so najvarnejši v obratu; za napravo in rabo najcenejša vozila. .*. —   " -if *«B prosp*l£t.
Generalni zastopnik: 1015—1
DuaaJ, V-,
" Wienstrasse SOa.
Zajamčeno nepremočljivo mazilo za usnje
HEVEAX! i
dela usnje mehko, trdno in zajamčeno nepremoČljivo. Pločevinasta škatlja 8 čopičem stane 3 K, 10 ikatelj U E. Na strokovnih razstavah samo naivlsie odliko. "Val
Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER
vr LJubljani, Sclenburyove uliee str v. a. I
Vsako nedeljo
velik tamburaški koncert
v gostilni BALIM v Rožni dolini pri Ljubljani.
Začetek ob 4. popoldne. Vstop prost.
K obiini udeležbi vljudno vabita
923—2
F. in M. Balija
•i
Sitania" ]i$k brzopralni parni stroj
je bolj
sedanjosti. — Tisočkrat preiskušen.
Irtmrimn ■da vsak stroj pere
JUllIvIllIU 9 popolnoma čisto in snežnobelo, perilo varuje na doslej nedosežen način in da vsak otrok lahko dela nanj, da se prihrani 75°/0 časa, mila in kuriva.
Uznmomo l»\ p«^*^
nosti. »Titania C> opere 52 srajc v 15—20fminutah. 4M8 16 Prospekti, lepaki, priporočila zastonj. Zastopniki se iščejo,
Izdelovolnlce !zq Tltonlo. Uels, Gor. Avstr. št. 161.
Zašpecialiteto izdelujemo: pralne stroje, parilnike/sejalnestroje itd.
Volialnlce
(munge) za perilo z 2—3 valjci iz trdega lesa, najboljše izvršitve. 5 letno jamstvo, od 40 K naprej.
Tltonlo" ožemalnlki
iia Stor
Največja zaloga noskih, damskih I n otroških čivljei, čavtjev za Iawn-tennls In pristnih
loiuentili jorskib čevljev,
Elegantna
In       2620 41
iako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
Jfrasna
nevestna oprema
v
je ne egled
trgovini fotona S<*r*a
na 5y. &etra cesti štev. 8 v ljubljani.
976-8
Največji iah|a iaiadilh i% iiitinilk
otroških vozičkov
ia navadna do najfinejše
HL Pakte
v Ljubljani,
lizrnls tmiattis n
ir
Nov vegetabilski creme za prsi.
NajnovejSa isnajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Babi M samo zunanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3 — in K 5—, poštnina 70 h. Prodaja in razpošilja gospa Kitka Menzel na Dunaiu, XVIII, SchnlgaSSO 3, L nadstr. 11. Znamke vseh dežela se sprejemajo.
2317—36
J. KEBER
Kovinu z manufakturnim In pefflnlm mm
PATENTEI
SS. GELBHAUS 4377—13 m
Inženir In zapriseženi patentni posrednik na nunafu
VIL Slebenaterngaaae 7, nasproti o. kr. patentnomu uradu.
Hotel pri Zlatem jelenu
v Gorici
1006-
*'n& Staran trga št. 9
priporoša
vence in šopka za nevesta
v sredi mesta, obstoječ iz 40 sob, restavracije, vrta ln dvob salonov
se odda s l majem t I. za stalno v najem.
Reflektantje naj pošljejo svoje ponudbe Trgovsko obrtni zadrugi v Gorici
ter
nagrobne vence I po Izredno nizkih cenah.
LPotrebščine za krojače in šivilje.
Povračila voznine
:: za vse pošiljatve z Ogrskega ali na Ogrsko ::
izposluie na podlagi voznih listov spedicijska pisarna IGNACIJ STERMANN (oblastveno dovoljena in protokolirana pisarna za revizijo voznih listov) v Buda-Pešti, V., Vaczi-korut 74.
Nai se torei vsi vozni listi oočenši s 1. marcem 1907 takoj pošljejo tej firmi. 1005-1
P
v Izubijani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manufakturne trgovina priporoča
12
klobuke
fiepice, razno molki perilo,
kravate
imam solidno, cene zmerna. Postrežem točno.
Nc 467,8/1
Prostovoljna dražba
raznih zemljiških parcel v Dobu, Krtini ln Količevem tusodnega okrajd v vrednosti 20 000 K ter
vodnega mlina, žage, čreslarne z vodno moč
v Količevem v vrednosti 9000 K se bo vršila na prošnjo Barbaro Iglici in Adele Detela lz Doba
dne 30. marca 1908 ,
Ob 9. uri dopoldne na licu mesta začenši v Količevem
C. kr. okrajno sodišče no Brdu, oddelek I.
dne 14. marca 1908.
Poštne hranilnice štev. 49.086.
Telefon štev. 131
Odlikovan
a častno diplomo ln zlato kolalno na III. dunajski •s ss h modni razstavi n ::
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodinjc Marije Joslpine.
krojaika obrt
v Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 3
•e priporoča v izgo to vijanje molkih oblek kakor tndi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno dalo In šmarna oana. Pristao angleško blago je t največji izberi vedno v zalogi.
No I
Prostovoljna javna dražba.
Vsled dovolitve o. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani se bode prodalo
dne 26. moren 1908 ob desetih dopoldne
? pisarni Aleksandra Hadoveralka. c. kr. notarja kot sol komisarja v Ljubljani
Glavna posojilnica
regiatrovana zadruga z neomeleno zavezo
- j   pisarna: | -
na Kongresnem trsu it. 15, Souvanova Min v Ljubljani
sprejema ln lzpla6u|e hranilne vloga
obestnje po i\ % od dne vložitve do dne vzilii
kroz odbitka rentnega davka. u J
Uradno ure od 8. — 12. dopoldne ln od 3.-9. popoldne.
Hranilne knjižioe se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgal
Priznana kot največja in najcenejša konfekcijska trgo -z=z vina je =
gospe Frančiški Leban v LJubljani lastno posestvo pod vi. št. 237 kat. obč\ Petek o predmestje I. de], obstoječe iz njive pare. Štev. 316.
Vzklicna cena: 6872 K. Kot vadij je položiti znesek 700 K v roke
sodnega komisarja.
Prodajalka si pridrži pravico, v teka 3 dni najvišji ponudek odobriti
ali odkloniti.
Na posestvu vknjiženim upnikom so pridržane njih zastavne pravice
brez ozira na izkupilo.
Natancneji dražbeni pogoji se morejo vpogledovati v pisarni podpisanega
sodnega komisarja.
V Ljubljani, dne 21. marca 1906.
Aleksander Hudovernik
1038—1 o. kr. notar kot sodni komisar.
4y>
1037—1
Od izvirnega angleškega blaga, dobavljenega od firme H. O Porter & Ko. Ldt v Londonu, ae naročila po meri naJilneje iz vr Sujejo na Dunaju
Poolljntve no izbiro se pošiljajo Izven IJ ubijane brez poatneara p o % zelja.
31
0A^3
I <  inamkaik.  Za to dobite d veleSoe [aigicnicne vsorce, 6 vsoreev 90 tu., u k; taorce* t gld 70 fet rsorcsv 8 gla 40 kr. poleg najnovejšega iluatrovanega eenovnika in navodilo aa uporabo cranuosfcih in ameriških gumastih predmetov, tacat od 4fS  kr.  naprej. V aalogl  BO VSS kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. NajcenejSe ia direktno se knai le na pismeno naro&lo. Diskretna posipate*.
.OLJJEMmv, aaloara i.«»ariii»uih aruiuaetlfti pr/«ln»et»%.
1»iinuj. IX. 5, Nussdorleretraeee 3—10. 836-3
Gričar&Mejač
i
Ljubljana
Prešernove ulice št 9.
S
varilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zaboj ček r,cikorije^p temveč določeno znamko:
Franck''
a
>
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo Kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in
podpis, Kajti naše zamotanje se v jednakih barvah.,
papirju in z podobnim natisom ponareja.
^>Z.___Zagreb.
Vaorv  i:.iiLKji    Varat* uiaiuka. al Kuw  X4457. 2x7. ll.W.W.
IC
i
242 18
Slaven,  ker čuva prteaino. Slaven,   vsed bleščeče beline, ki jo dobi prtenina.
ker  ne  dobi  prtenina  po pranju  prav nlkakega SlaVen 16 Zel° *>ocen* in 8e pri PraĐJu prlnranl mnogo
vence in trakove
priporoča 1!
Benedikt, Ljubljana.
Zastonj razpošiljam
mo| llustrovaiii conovnik.
Ure, razno zlatnino = in srebrnino =
prodajam po zelo /n ždn h ce-iah.
FRANC KEBER
urar
in trgovina zlatnine n srebrntne
Ljubljana, Dunajska G8Sfa it 12.
Za slabokrvne in prebolele!
Pijte pristni maršala v steklenicah 7|,01 po K V50.
ktnl mmw
916
FRAHCESCO CAJCIO, Ljubljana. Seie^lnjrfrnve uIicr B Židovske 1.1.3
Za spomlad!!!
Krasne novosti za ženske aw volnene obleke.
■jiloga meškefasuhi-
Za neveste prav ugoden nakup.
Imam zvezo z najboljšimi tvornicami in tom lahko svojim codj. odjemalcem najbolje postregel. — Najzanesljivejša trgovina, ker strežejo  domači ljudje.
li
©
<-t CD
< "5
OB O
to a pr »
* S § I
OB
64
S0
ca
M*
50
OD
ca
to
t    /Mi •
(i
M
t Ljubljani, Lingaijeve ulice it. 1.
Nasproti loteriji.
<
CD
5=
■
Dobiva se v trgovinah z drogerijami, s kolonijalnim blagom in - z milom. -■--
Ha debelo pri L HINLOS, Dona] I., Nolkerbastel 3.
i
fTjigpa l^jeusteina |||
POSLAO" ENE
ff odvajalne kroglice [|||
Kit!
ila«#aaa% kv*oglle«*|
V vsakem oziru jim je dajati prednost, ker so te kroglice____
d■■Mh škodljivih primesi in se z največjim uspehom rabijo pri
boleznih spodnjega telesa, nalahko odvajajo, čistijo kri, niso lekjn zatorej najugodnejše in docela neškodljivo odvračajo telesno
gotov! izvor skoro vseh bolezni. Ker so p osla j ene, se jih tudi otroci ne
branijo,
Skatlja slo kroglicami stane 30 vinarjev, zavitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglicami stane samo B 2 —. Kdor pošlje B 245 naprej, dobi poštnine prosto zavitek škatlic. Svflrilfl I Pred ponaredbami nujno svarimo. Zahtevajte Filipa N>uat*lna\ uiaiuu> od HjHiitf i4ro«t«ee Pristna samo, če ima vsaka škatlica in nakazilo nago oblastveno vpisano varstveno znamko v rdečečrnem tisku »Heil Leopold" in podpis Filip IVeuMteln, lekarnti, Zavoj mora biti označen z našo firmo
Filipa Neusteina lekarna „Pn sv. Leopoldu" na Dunaju, I., Plankengasse št. 6.
Dobiva ur vr vneH lekarnah
»699—10
+
BR. HLAVKA
Izdelovoteljo klrg. Instrumentov, ntelle zo ortop. oporote io bondože
Ljubljana, Prešernove ul. 5
priporočata
svojo veliko zalogo obvezi! za zdravstvo in bolniško postrežbo, biŽejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inba acije s paro, sterilzirane obveze in bandaža, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za aamokliatiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih pod-ložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov.
Zunanja naročila se izvršujejo točno, hitro in diskretno,
fialtanlvnl ponll&lo* alnl za-% od z obratom na motor.
Popravila se Izvršujejo točno in ceno.
JOSIP STUPICA
v Ljillfail, KiloOvirski elteo itn, 6.
Priporočam m jo nalogo najraaliflnejohh
konjskih opvtv
katere imam vedno v salogi, kakor tudi fOO druga kanjake sotrobSdlao.
* Kdor
l
l Kdor
je bolan aa želodcu, ćrevlh, alata teka,
in nagiblje k hujšanju, naj rabi že več let preizkušeno  sfe    fl o **    »• **> E
lekarnarja Schaumanna v Stockerau. za uravnavo in vzdrianje dobre prebave
rabi Schaumannove aaasdftlf «»» sceloddne «oll
bo neprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem ._._ počutenju. 4001—9
sna     ■ ■ mm a   odstrani takoj preobilo že-
aC6lOuCft3     SOl   lodčno kJslino in pospešuje
^m prebavo. Škatlica stane K 1 50.
Pastilje želodčne soli
pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiolami po 10 pastilj želodčne soli K 1-50. — Po pošti pošilja najmanj 2 škatljici ——__ po povzetju ——^___
lekan
af «f **ttx> c-Deblva »e v vseh lekarnah.
»«*«u*
Št. 9523
Razglas.
922—3
V smislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1. št. 22 dež. zak.) se naznanja javno,
do so imeniki volilnih upravičencev zo letošnje dopolnilne volitve
v občinski svet sestavljeni in da so
od ponedeljka, dne 16. marca skozi 14 dni
v mestni posvetovalnici ob navadnih uradnih urah razgrnjeni vsakomur na vpogled in" smejo tamkaj med tem Časom vlagati ugovori proti njim. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojaj|jbčinski svet.
jVtestni magistrat v £jubtjani,
dne 14. marca 1908.
Župan:
Iv. Jfribar, m.
Oea. kr. avstrUojeg     ^     državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1, oktobra 1907. leta.
Ooaod v Ljubljano jut. ieLi
Odhod Is Mubliane jas. taLi
-OO zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel^ Gorica, d. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec , Prago.
•-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
:--'of« predpoldno. Osebni vlak v smeri: jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.i '
i'.-j O predpoldno. Osebni vlak v smeri. Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel~ Gorico drž. žeL, Trs drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
-OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. *?3 popoldna. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica Srž. žeL, Trst drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
rv^oer. Osebni vlak y ameri: OfOilipIJTj Rudolfovo, Straža-1 op lice, Kočevje.
' 30 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Frbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0*40 ponodi.   Osebni vlak v smeri: jc »enice, Trbiž, Beljak, juž. ieU Gorica drž. žel. Trst drž. žei., Beljak juž. žel, (Čez Podrožčico).
Odhod Iz Ljubljane dri. kolodvor.
'-iS zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. g-OO popoldne. Osebni vlak v Kamnik
-iO zveder. Osebni vlak v Kamnik O SO ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sam:
ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
O-oa zjutra). Osebni vlak iz Beljaka ju* žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta,
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
11-15 predpoldno. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic.
popoldne.   Osebni vlak  iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega. Grosuplje.
4-S6 copoldne. Osebni vlak iz Beljaka iuž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čem Podrožčico) Gorice drž. žel, trsta ari žel. Jesenic
«50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca« Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 sveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8 40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel, Jesenic
:i*50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca,   Beljaka (čes Podrožčico) Trstr
drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v Ljubljane dri, kolodvori
a-4« x*utraj. Osebni vlak iz Kamnika. 1O-0O predpoldno. Osebni vlak iz Kamnika O-'O zvedor. Osebni vlak iz Kamnika. 9*59 poneol. Osebni vlak iz Kamnika, (Sa** ob nedeljah in praznikih meseca oktobra •
(Odhodi in dohodi so naznačeni' v xrednjt evropejskem času.)
C. kr. ravaataljstfs gffa^ain ssi^mc v Trgts
Najcenejša in najluli^jSa vožnja ? Aiaeriku it ^ parmki „Severouemšk^a Liovaa * ^
■
12
I
a oosaraklm! braoparnlkl „KAISER VVlLHiiLrVi M/', ^KRONPRiNZ
W!LHELM", „KAI3ER WILHELM d. OROSSE".
Prskemerski volnfa traja a a en o 3 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozna ;.otto aa parcike gori navede- Oamp sega parobrodnoga društva kakor tudi iiatke ea vse proge ameriških Selea- ^ nic dobite w Mjf smlslf amaafl edino 10 pri O
EDTABDO TAVČARJU, Kolodvorske olice SL351
nasproti občesnani gostilni „pri Starem Tišlerjn".
Odhod ii IJ ubijane jo vsak torek, čotrtok ln soboto. — Vsa pojasnila, ki so tikajo potovanja, točno ln brezplačno, — Postrežba poštena, realna ln solidna,
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mesiko, Califar* ntjo, Ariaona, Dtah, Wioming, Nevada, Orogon in Waahington nudi nase društvo posebno ugodno in izredno eđno cres aalveaton.  Odhod na tej
progi is Bremna enkrat mesečno. 8044—29 Tu ss dobivajo pa tudi listki preko Bsitimors ia na vse ostale dele sveta, kakor: OrasJnjo, Kubo, Bueoos-Airea, Oolombo, Singapore v Avstralijo itd.
37
4
VETOVN0Š LAVNI
an; l.o
BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANGA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU T Nautrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubljari pri: J. Buzzo liniju; Anton Staculu; 8laS5!čarnl Jak. z laznika.
dobe lepe, polne telesne oblike po moji redlinl moki ,,Katho*4. V šestih tednih SO funtov več teže. Zajamčeno neškodljiva, mnogo zahvalnih pisem. Karton stane 2*20 K po povzetju.
Kdor naroči 4 kartone, se mu pošljejo poštnine prosto. 40—6
Gospa Katke Menzel na Dunaju XVIII Sohnlgasso 3, I. nadatr. 11.
Dobiva se v lekarnicah in drogerijah.
F
it
•a
Ljubljana Stari trs 26
1
Ceniki za optično blago in separatni ceniki ur in ===== zlatnine se razpošiljajo Iranko. =====
priporoča svo| dobro urejeni
:: optični zavod::
kakor  lasna očala, sčlpalce dalf nogle de
toplomerje, zrako-merje itd. — Očala m šćipalci se napravijo na-taiičuo po zdrav nišheca recepta. t
Velika zaloga
rasnih
žepnih in stenskih
zlatnine in are bralne.
Or. prane Ocrgane
= I. I^irtirgicni e^ijtent deželne bclniee =
933-3
operator na dunajskih klinikah dvor. svet. proL dr. barona Eiselsberga (kirurgija) In dvor. svet. prof. dr. Chrobaka (ženske bol« i ni); ter na oddelkih prof dr. Werfheima (ionsko bolezni) = In prof* dr Sobuitzlerja (kirurgija) =
si jemlje Čast, naznanjati p. n. občinstvu, da je začel
===== ordinirati za -
nične in ženske bolezni.
V Ljubljani«, dne 15. marca 1908.
Ordinira od 2.-3. Komenskego ulice št. 8.
zbuja Marconijeva iznajdba, brezžično brzojavljanje, pa celo ta velikanska iznajdba je človeštvo  komaj bolj presenetila, nego najnovejša pridobitev zdravilne umetnosti: elektricnost zdravilo- Posebna prednost te pridobitve pa tič i v tem, da se je posrečilo elektriški tok v obliki pripravnega elektriškega ZivOtnega aparata napraviti dostopnega vsakomur in se torej vsak bolnik s tem aparatom lahko sam elektri-zira, sam zdravi.
laagajajajaaa^^ aanag
lEleKtro-Uitallzerl
avst. p .23912, se zove ta aparat
ogr. p. 34972, nem. d. p. 181785
ki je s sijajnim uspehom preizkušen pri skoro vseh boleznih, zlasti za nervozno*t, ne vrastenljo, revmatizem, bolezen v krtin m v glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vse slabosti, kar sijajno izpričujejo premnoga zahvalna pisma, katerih izvirniki so razpoloženi v naši ordinaciji.
Kdor se torej zanima za ta izborni način zdravljenja, naj spodnji kupon popolno izpolnjen čimprej pošlje na našo ordinacijo, na kar mu nemudoma pošljemo v zaprti kuverti gratis in franko našo
ferezpialao tenigo
64 strani obsežno, lepo ilustrovano.
EleRtroteropetrtKRo ordinacijo,
\eii#*r Tf     I« t IS
fij2»*aj»n*<ij
I. nM<)«tr  odet. €11.
V 9(«pon z* mrezptftSae knjiga.    21 m 1908
Z EtektroterspevtiSIca ordinacija na Dunaju l„ NeuerMarkt 14,1., odd. 61
*S Prosim, pošljite mi knjigo »Razprava o moderni
6 elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto.
ii
g Ime:.......................................................................................................................................................
W Naslov:...............................................................................................................................................
ff ff m V 988--
HIŠO z vrtom
v mestu« Če mogoče i g& stilno ter
majhnim gospodarskim poslop|e>>,
vse v dobrem stanju, 80 toli knpitii
Ponudbe na upravniStvo „SloVen -skega Naroda" pod HJ, M.11
Najbo[jeza zobe.
Popolna oprema
za novorojenčke
tttro&Ktt perilo
v zalogi aa vsako starost pripo roža mana trgovina a perilom
C J HAMANN J
9
1JIBIJI\A.
Perilo lastnega izdelka
7Mvkeek
izboljša ju h e.omake. zelenjavo i.r.d.
s.
O^CO-buljon
rekoča, te koj pitna.
'i V? do 2 čajne žličice na eno skodelico vroče vođe
■Jgg| Ljubljana, Dvorski, trg 3
ix*Z3. oglu ^idLovskfili aaS.S«?S*
Strokovnjaš*a
postrežba z iz-bornimi izd^iki po nizkih cecah.
Velika in moderna
zalogo oble
za gospode, dečke
la otrobe, rj
i Ce e so stalne j in označene na 3 vsaKem :: :; :: predmetu
8 8 5
/.   Naročila 90 meri točno in priznano dobro. .\
\ o£i&af§ne 2&ju!fia iSOJ
* fifefl forcfee
MOETi CHANDON
ustanovljene 1743 ^Bperna^a
C in 6r. Siroma in komorna chBavife^a-Ifra/?. an^fSvorna cfoSavifefja
\      ^^TZajfinejši šamparijec-francoski i%defeH
Senerafoi reprexenfanf £f OPeidman Dunaj BI
10 3-1
največja
Dokolenic (gamaš) iz usnja
XS- Turistovskih čevljev __ JSS- /tmeriikih čevljev Otroikih čevljev =
S£ Čevlji za do
v izvrstnih ka-kakovostih po smernih cenah.
▼ najveeji
isbiri
Pita in ujitiia zalaja teiliet n lajat«
Szantncr
Selenbartooe ulice 3 # LJubljana # Selenbartooe ulice 3
troato.    Snnsn|a naročila točno proti povzetja.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Bat to 'Pnstoslem'lek.
Lastnina in tisk .Narodne triafcarna*
D.A