Z60. MRO. uto Lm. ^hh *%nv h^SHp- EVMV1 AVMVMV ■VMVMb VMVMVMVMVM ^hVAVA AVMV) AVMVfl ^■VMVMVMb AVMV1 ^■VMVMl AVMVMm ^■■■■Mb flSft^K bjBs5 ^{zvekSCf*^ JEsEc^K^nWBYMH Ir^c^I 3jSfl£ ***'^** * tji^fftt .m^/* T^^fc *^» BV993 "^K^SB *9CSti& ^^^^B ^^^^^B ^^^^^B V^^^^^^^^HI ^^^^^H ^^^^H ^^^^B ^■^■^■^E sn^B ^K^K^I ^K^b^I ^■^■^■h ■^■h^h^ H^naK TE£ii^^fi^ ^t|hPMIH|^w jkk£ «3dB ^H«Hb "^*-Tr*S& jgc^^p p\ *oitnt*a ^la^ana v gotov*«!. „Slovenski Narod" vel>a: —T^agjhr^*^ >*W 1 T »»**— 12 mesecev...... Dm M4'— t)in 144— I Dta JK— 6 , ♦•»••• . 72"— , 72'— . TW- — 1 . 19-__ I 1>__ 0^_ Novi ntmčitiki o«i -M>§lfeto v prvi* naroćnfoa r«!no ^K9" r*"1 »«*•«««. f^« "(wn ntsm«n »»robila hre^ po^ifitv* dca»rw »*• ne metnuo oilt.Vl. Dc Fran VVinđischer: V skrbeb za kreditne potrebe. Vprašarn'e krediterv Je za naše gospodarske kroge dandanes najaktuaf-nejše. Po zadnii seji Narodne banke je jasno, da rt račtmati na porečanje banknotne^a obtoka, koji naj bi omogo-čfl izdatnejše kredite industrije !n trgovine. Uprava Narodne banke in naše fl-nančno ministrstvo stojita odločno na stališču, da se je pTotiviti povečanju števila novčanic. ker bi večja cirkulacija dinarjev rušila vrednost nacijonalne-ga novca- V naši držari, pravi-jot nimamo na dnevnem redn vprašanja pomanjkanja novčanic, pač pa i ma mo vpraša-nje nezadostnih kreditov. Bodi temu kakorkoli, dejstvo je, da Je pri nas trdo pomanjkanje kapitala in da ie zelo težko dobiti posonla ćelo naj-boljšim pod.tetjem. Činjenica je, da ie ob Času, ko prede poslovnemu svetu za dinarska posojila, kredita vrednim brez posebnih težav mogoče dobiti kredite v tnj\ valuti po dosti milejši obrestni merf Krediti v tuji valuti pa vsled svoje rt-skantnosti prijajo samo le podjerjem, kl se nahajajo v posebnih prilikah spričo §vojega izvoca v Inozomstvo. Ker obstojl občutna in žira potreba po zadostnih kre-ditih po zmagljivlh pogojih, je treba i s k a 11 izhoda iz se-danje gospodarske zagate. V gospodarskih vodilnih korporacijah je bfla sprožena mteel, da poisčimo v e č -je posojilo v inozemstvu za industrijske potrebe. Pretre-strvali so razRčne oblike. Tzbrati bo naj-pripravneišo, vpoštevaioc pri tem posebni interes in stališče inozemskih ka-pitalistov. NajrabljivcjŠa forma bi se nam zdela ona, ki računa na polog tujih kapitalij pri Narodni banki v ta namen, da bi polog služil kot bančno krirje Narodni banki, katera bi potem iz te za-Ioge posredno ali neposredno potom bank dajala v d!narjih kredite domačim interesentom. Ta kombinacija je vablji-va in ima gotovo v sebi pogoje za ures-ničenje. Ugafala bi brzčas tuđi interesom tujega npntka. Naš knpčijski svet sledi Z zanimanjem tem prizadevanjem. Med tem pa moramo rudi sami misliti, kako priderno preko kritičnefra položaja. Zadnje banč-ne krize, zlasti v Beogradu, so odkrile nekoliko zastor in videli smo, da ie našim prečanskim zavodom težje poslovati pod pritiskom deflacije, ker nišo de-Iežni ugodovanja, ki ga vživajo potom Državne hipotekarne banke, potom Poštne hranilnice in tttdi Narodne banke izvestni zavodi v Beogradu, Saldo dolga države za razne dobave se je v poslednjih mesecih pač nekoliko zmanj-5al, ali O5tanek je vedno §e tako velfl^, da bi plačilo državnih doI^OT zelo olajšalo kritični položaj v našem gospodarstvu. Nadalje ie za prilike v Sloveniji odlične važnosti da ostanejo denarji, ki se nabirajo pri naših zavodih, >red vsem rezervirani za tukajš-n j e p o t r e b e in da se ne eksportirajo iz ožje domovine. Na vsak način pa mora nehati popolnoma odtok naših denar-nih nabičkov v Cekovnem zavodu. Žal nismo v takfli prflikah, da bi mogli po-grešat?, kar se zbira doma. Posebno pozornost treba posvetiti v sedanjih kritičnih denamih prilikah vprašanju poviševanja giav-nic pri že obstoječlh akcijskih drnžbah in pa vprašanju vezanja glavnlc pri novih d r u ž b a h. Je to jako važno vpraŠa-nje, katero globoko šega v naš; gospodarstvo in katero ima mocočcn vpliv na položaj denarnega trra. Vsaka država mora temu vprašanju obraćati skrb-no pozornost. Pri nas se je v kratkem časti osnovalo obilno vei^ili dnitab^ih podjetii, v kate!ih so vezani veliki dc-na^ji. Potrebe tth družb so za čas inflacije rasle in moialc so zvi^ati glavnice. V času Jcrarne obif'cc prva leta po prevratu, ko smo pla^a!i v denarju in lovili robo. siceT ni bilo neposredne ga vzroka delatl ovtre 'novim snova-njem in zvišanjem pri obstciječih dru2-bah, ali finančna uprava je vendar pre-sojaia vsako novo zahtevo ir» oddajala svoj rotum. Danes pa se ie pomanjkanje kapitali] pri nas nekako ustanovilo. Računati moramo vse-kakor za daljso dobo s sedarvm položajem. V takih prilikah je naša finančna uprava za 31 avenijo poklicana, da posebno budno Čuje nad interesi našega gospodarstva. Ne govorimo v prilog ostončnemu posto-panju. Smatramo pa za potrebno, da naša finančna uprava v vsalcem primeru preudari, ali gre odobriti zahtevano novo tistanovitev. odnosno zaprošeno zvišanje drušhrenih sredstev. ali ne. Tu m tam se bo dalo kaj odložiti. G1 e-dati moramo, da očuvamo in titrdlmo pred vsem, kar že o b s t o J i. Brez resnične potrebe ne kaže snovati na novo in Širiti se v dobi politiČnfti zaplctltov in slabe konjunkture na denamem trgu. htterca našega gospodarstva nt, da prk5c|o tudi žc pri nas v navado snovanja in zrviševanja samo na prapirjn. Pri vsem tem igra vlogo gospodarsko - politični in nacionalno - politični frsteres naše države. Za amerisko Resimo sokolski Tabor t »New York Worldc Je priobčfl na dan obletnice premirja mnenja rasnih evropskih vodilnfli politikov o povolnfli letih in o bodočnosti Prezklent Češkosknraske republike Masarvk se je izrekel prav toplo za »o-dtlovanje Amerike. Piše: »Kakor po vseh velikih prevratih, tako je potrebna tuđi po pretekli svetovni vojni ki je bila ena največjih svetovnfh revoludj, v Evropi avtorketa. Ta pa more danes ob-stojati samo v sodelovanju vseh onih, ki so v vojni skupno ščitfli načela demokracije tn humanitete. To pooienl tndi sodoloranle Amerike z Evropo. Brez takega sodelovanja si bo sicer Evropa opomogla, toda po nepotrebnem bo to trajalo dolgo in zahtcvalo bo nepotrebne velike žrtve. Nobcna velika država ne izdrži dntgo časa svote izolacije. Zato uptm, da bodo veliko države Evrope in Amerike kmahi razunrcic, da se na temelju skupne demokratske poiit&e lahko združijo in ss morajo združiti.« Ceškoslovaški zunanii minister dr. Pdvard Beneš izvafr: »ZirodoviiM petih let Evrope po podpisu premirja v^buia še vedno v misllh mnocih precej pesi-mtetična čttstva. ko gledak) politično razdrapanost. iinančno in cos^odarsko desorzanizacik). mora'no propadanje... Jaz nijem pesimist fvrooa bojuje šc vodno svoj moralični boj, ki ca je vodila tekom vojne. Ni res. da nađaijuie Hv-ropa na*nlcn vojni boi. Zadnja vojna \t bila ogromen boj absolutizma proti demokraciji, in fizlčni }e bfl dovršen, pred-no se je mo^el nravstreni boi za demokracijo v notraniojti v^eh bojuiočih ^e narodov zmagono^no končati. Nemški narod kakor tuđi Rus^ in Madžari še nišo izvedli pof)o!noma svoie duševne revolucije, ki je za rrir v rlvropi potrebna. Tako tuđi drugi narodi ... V Evropi ne gre morda za boj za ruhrsko ozcmlje ali za kak dni^ teritorij. Evropa b-nniic svoj vc!iki boj za stari in novi režim. Ta boj se mora nadaljevati in tuđi dobiti. Počasi pa gotovo prihaja do prevlade demokracija. In zaradi te^a klfub vsej bedi v Evropi nis»^m pesimist. Mi^Hm, da predstavlja C«ho?;tova5ka velik vzslecl teca rmagroftncncjra mora-Ii5nesra boia za evropsko demr.kraciio.« PETL£TmCA SVTTOVNCGA PRE-MrRJA. — Parte, 12. nove*nbrau (Tjtt.) Po vsej Fr^nciji so na svečan eačin prazncn*ali p*t-^tnJco. odkar le bflo sklenjeTio sveto\*iw premine. Pariška ramizija je defilirala nb navEočaost! pred^ednika repribllkr mimo jrroba nepozn&nesa Junaka. Parade sn se udelefUe tuđi delavake strofcf>\rtifia orj?a-mzacije. Socijalisti so v vseh rečjili fra^co-skfh mcstHi prt radili rborovanja pod ffeskrra »Za svetovni mir«. TelefiiEisliii iis trznlaunzi s^ri^lta PoBfffira nnrar na Bolgarskeai. — B^ocrnd. 13. novembra. (Tzv.) K poHtičncrmi umom biv^e^a ministra Dirpftrir^vti javljajo \z Sofije še te-lc podrobnosti: Duparinov je b?l obsojen od okrožne^a sodiSča v Piovđiva na tri leta ječe. Na nkaz vlade so ga morali prepeljati iz piovdhr?kih zar>orov v So-fyo. Pskorto. obstoiečo iz treh voiakev, je vodll en oficir. Duparinova %o eks-kortirali po žoleznici v živinskem vozu. Ko ie vlak pasira! postajo Sukarevo, je ofk:ir poternil revolver in ustrelil močno zvezane^a in uklcnjencjca Duparino-va. Oficijelna poročila javllajo, da so Duparinova ustrelili v momentu, ko je hotel pobuniti in da so vsn poročBa temisljcna ozirofna tendencijozna. Oficijelna poroCHa so prcrr,'š!jcno zavita, kajti r>upa.rino\r je hil ves čas vožnje tiklcnjcn in ni mogel pobe^nitL Kakor javljajo iz SotiTC. se }c timor izvrši] po nalogu makedon^kegra odHora m boljar^k< vlade, ki se ;e Hotela na vsak način Lznebtti nerameci nas&rot-nika. Iraiti Di^iariTiov le uiival med bol-garskimi W*rt^ti velfke 5lr»t»r»ti>e. — Sofffa, 12. wrr. Cl-zv.) Bo1r*Tska brrojavna agentura obiav'.b. o umoru bivšega justlčneza ministra Dtrp?r(novs kratko pcroč!lo. Med drugim pravi: Nedavno n Šest let obsojcn! prfet-S zemljoracnlAKc stranke in bfvsi Ju^tl^i rrHni.stcr dT. Dtrpa-rtecnr >e med ek^korttranjeTn r Sofljo po-hesitfi. Takaj jra je ekskorta začela ^a-sitfdtv ¥*tl ffl ker se ni hote! ustaviti, 1« zn nffm roj«*n*o srreljalo. Vsled težke rane }e trmrl. ZAROTA NA MADŽARSKEM — Be*f?~Tp*>šta, \2. nov. (T^v.) »Az F:st^nyi. Aretirani urednik Bobtila taji vsako udfležbo in zatriuji*. da je \t. patrijotičnefa najrjba «?kušal mtd?ar?5ki vli.di pr?$krl>etl 25 milijnnov dolar.'cv od amcrižke bančne tvrđkc Motati & Korap. Vlmubi pa je posoUlo fvjklorU« iz rai1^«, da W lafcfco ta denar A.ntar;ta mpknii« rm r&čim repu raclj, Poftcija je dnlfe tii^i areHral« nekeja r^Iadeniča Fkivarca. ki je fril v trjrovini ^cl«7mine na^tavl^n kr>t trzmr-?ki porrtrv^n^. a te ^ruiraJe f»Tnr*ra.I Vot rt-kak akrevMtiratn* dfpl^MTtarf^nJ 7.a?tojčfti eni jjfrvrt^iln r*oI\H^nib skopin. Bh<; fi»r**n dr. ?rk«lj ie r*£«J *»c-4r\ rvrt KrM^nčIh ob-činsklh votUvab nas»f->r»fW prava?H po-ooJrtftnrti sam^o^o In ti* st bodo tw& priborflt večino r^tftndfltnv. DRŽAVNI PRORAČUN. — £*6«r*4 W nnv. Crv.) TVetk ««*-djt fhiiftčnfffa o»dbw« tr včmi rarprav* Ijjrt« o rTom^toin m*ntetntvn ki p«MI«* defjttvo \n vode. Č^t-nl ctportcite »o v rvojl krftflcl pror^čur.a sahtrraH, dt ^e rrfUa^O Tuzvt €Ttć\tTtc potttvke, In da mora vlada pf>3ve£a»n* mcvojn trmneira Irmefljsrva dt-lelro ve^k> pokornost, [■zrrdrtf fn redn! Ir-datki znxŠ\)o rn to m!nisr-sfvo celokrrT>no 300 mftii^nov .^1^68 rf!nurj«v. Redni te-datk! za frk)T<*nfjo znsšajo S.9 {2.700 Dta, irrednl pa 14,S23.139.i5O Din. Za re*u!ac*)(» rek Save, .Mure. Drave, Kamn'ško Bfstric«, Sarine In LHj^'^nfce je (Icločcn mJTdmatnl krcđtt 2 ptfllionov f^Jnaris"*« za organfraci-io in kuft:v?ra?ne RtrkH*Tt«i^*a Bari« P« kre-dlt v rnoskti SO.I^M rftnarjev. ^y*ali dv* sekciji prva tn dnttra v?crai ah te imeli *H. ZAKON O REORGANIZACIJI SODISC. — Bef>ffriid, 13. RiV^mbra. f!xvl ?ekc!5a «alco«rvrfi te v^ftvaj nad«Jl*vsJfi ra^n-flvo f> zakotm sfi*do re-rtnara»4««^i« «Adl^5. ^*kHm i« tpr«kja hrte viMiktii *pre?*wiiH rečlno rRlfnniV^h d/>!oč?l \v *t n?»e mr«rava tekom tesen VEU^A EIT.f:pi,OZTJA NA ROMITMSKEM. — Bakarska. 13. nw. (Itv.) VtOia nrorrtajaia skJadiAč« r fnrtn Dcrm^sm to d^tts r!ekvf^e * bi ifot-rvvk. Ciaude Farr^re — prevel Miran Jare: Civilizirane!. Roman. 66 »Vidiš? Odhajam. Ubežnik senL« »Kaj?« je Fierce brezbrižno za§epefal. Torral je spet ponovil: »Ubežnik sera.« V tiŠi-nt, ki je nastala, je beseda dospela Fiercu do mož-%an in polagoma je rarumcl. »Odhajaš? Čemu?« je vprašal. »Ker me ne briga več moja baterija. SaSjfon. Vraga.« j>Kaka baterija?« Torral ie spe* đvignil sve^jko in 0og!eda] FJcrca v obraz. »Bolj si bolan, kot sem misHL« je rftkeL »Kaj te je poroka, ki se je razbila, tako ubijala? Ali Se ne veš, da so napovedali voino?« Fierce je z g^lavo in z ranairt osmaSil, (ferte ve ničesar in da j?a splob u« sanima. »Da, vojno so napovedalt« Je pooovil Torral- »Angleži so Že od poldneva zaprM naSo Inko. Novico je baš prinesel poštni čoln. ki je moral ob-čutiri prve granate.« Fierce je nekaj trcnofkav pretnflRjeral skuS»-joČ si predočiti, kako bo ta vest vplrvala na nje^or Iastni polom. Toda očividno ni naše} ftobesega vpliva, Torral je nadaljeval: »Jutri zjrrtraj odpokličejo rezervne ča?tnike, ki jih bodo poklali v ogenj ▼ petih oddelkih. Jaz p« si mtelhn: hvala lepa! Baterije so nezdrav kraj, k>er moje zdravje ne zdrži. Hm krovu neke nem5ke ladje sem si kupfl kajtrto !n 5e to noč se odpeljemo v Manilk>. Naj se le Borci sami m«d sebcH poda-vfjo.« Fiorcc m rekel ničesar. Torralov beg je bil nesporno čisto lodčno ta opravičljivo dttanie. ki }c odgoTariJUo eeslu: minimum napora, minimum trpljenja. Raje zapustiti domovino, kakor nrnrcti; to je bflo brez pomisleka bolje. Torral k sprejei mol-čeče pritrjevanje m je mani o*tro zakltiičfl: »No. ti si ie Sol skoei cele> ntesto, aH ntei slišal rjovenja v uflei Catintt?« >Ne, ničesar rtistm sTiSa! % k.« »Močno si bolan . , .« Te besede je tercfcc* Mnričtjhro in nctoifko tuđ! ofcžalujoče, Todia to fe bfla vsaj prrm sočtrtna beseda, kl jo je Fierce sflftal, in v»e njegovo aroo »o je stopOo v bofl fn sftiivalnoctk »Ah, da bi ti vedel . . ^ V bolestoera krča si je vfl zsr vratom prekrSa-ne roke in s« s brbtotn fonlonfl na zid kakor im prfeeti krtt. Sprecovorfl fe Zd«$ tomlen iM^a bet«(K obo4*vii*Jo£e m, Mcttajoo«, a ugasite. S »Oo si je prasnl srce, ođkoder je brtical oboD ▼ šoJSastfi pljuskih. Zmedeno Je prfpovedoval o svo8 ljnbezni in nevrednostt in o svofi veifld nadi, Id nm je za hip pomladila mračno življenje, j^ovoril ie tuđi o strašnem propaidu svojega videnega in izz'»'bliene-ffa raja. Oovoril je in rmes plakal. plakal je z fflo-bokhni vzdThi kot plakajo barbari. Torral jca je ne-strpno posluša! rn v nierovHi trdih očeh se Je zrca-IDo zaničevanje. >No. dovolj te tesa.« ga Je nenadoma prekinli. »ali ti nisem že vnsprej povedal, da bos prr»pad"l. če zaide^ s pati razuma. Ne vzdihuj: Inhko bi pa-del Še gtoblje. Poncsrrčcna poroka ti ic rc^llt ??iv-Iienje. Zdai si prost, zdal si se čudežno otel blaz-nice, v kateri bi moral biti jernfk do konca svojih dni Norec! Namcsto da jokaš. bi ?c moral ume jati! Morda je to zdravilo grenko, toda ozdravlicn si! V vsem, kar si mi naklepctal, ni niti trofaice razuma. Tvojega Izdubijenega raja sploh ni: tem-veČ to te dežela laži In prevar; prehodi jo od kraja do konca, a niti erfcrat ne bodo tvoje roke za-irrabfle resničn« sr©če! Saj si pa zdaj iskntfi, kaj we? Poalniaj me: če« eno vro bo Salron že 2a metioi in najbrže te zdaj vidim posledn^č v Živ!je-»itt. Bfla sva pr^atelja Jn zapustfl ti bo«i vse več kot kak nmsvet, zaptsstfi H bom etperoko: spam«-toj sa. Bfl m\ cM&Biraaoe bi vekov fttokottčfto tepo-polnjcBeca atavi««na no bol tebrkal. Pormi se k elvUkaci*. larvnU li cvojega srca podednie kore-n«ee Pf^diodko^, obtfaiev tfl ver. BodL kar si bB pred svojo krizo, bodi mož med otroci ki oblju-dniejo 2emlio, In spet boi našal mosko slast, zdra- vo hi pametno slast kl oh*toja v teiru 4a n« trpimo«. Oledal je Plerct naravnoet v cč\ in fcjd! PUrei Ka je zamišljeno motril. Obc duši r^a 5knŠaU premostiti prepad, ki Ju je ločfl. Torral si je «vil ?vaJ;člco, ki jo te pr^gal. »Torej ti h-oje življenje i*šaia,< sa je FWee nenadoma vprašal. »Scvcda.« »In si ne zclll nfCcjstr bol^ffn? Torej tf »t«ia spiti, jesti piti kaditi tobak in op>^ imgtl ictuke* (ne, fcneti dcČKe?c »Ali rw mtsllS v dmt *vtrkgn 5rc*, d« Ja dobro in zlo le bajka in da ni ns boar** t\« postav?c Torral se te poroda!: »AH trna veronauk? Ja?: vtnijtm *amo v Mie-Sa boc», v determhustični nurvoj; ▼ dobro ta r\o vernjem !e v toliko, t koHlcor je to »«kaka dru-žabno kortstna nredba, ki so Jo xvtte*i Wi*troonano znašli proti netrmnežem; verni«m ćela, da cicr^k obstoH iz teleća in 6n$a t« da j« ta po mat««uiilcmi definiciji Inteffrate kenH5n(h r«*ke4j trrv***. Zdai pa moram. MLT*d\ obsime|E«cm poiajnlla, »rUiaviti, da ie ta kat#k(«»«, kat«kyiafii eivUlslrancev taj-no«t ki jo moramo tkrivati prtd ijodttvflin. kataro h m vradso, li raskri* jo imtmo le takim poedl-■Im kbriMnt kot mm j*z. Vta eivttsmeUa mmm biti ezoterična, in onečalčenje teh tejen požene raa* voj spet nazaj v barbarstvo.c V Uddlfld, v gafe 14. noromira iszi Stran 2. »SLOVPNSKI NAROD«, d ne 14 novembra 19/a. šcv. 260 PROTHTALIJANSKE DEMONSTRACIJE V ZAGREBU, — Zagreb, 13. novembra. (Izv.) Pet« fctnica rapallske pogodbe je dala hrvat-»kemu tisku povod za živahno in oštro jfclanke. SnočI pa je prišJo v Zagrebu tuđi do protntalijanskih demona traci]. Pri »eprizi »Mrtva *traža< so «• žg Ctill ptoTČenl klici proti Italiji Po končani feredstavi se )e zbralo vee tto dijakov ba Wllsonovcm trsu. Skupini g% je pri-JfiružBo ostalo meščanstva. Govom!fcl šo pozrvljali prabivalstvo na skupno manifestacijo za podjarmljen© roiako. Čuli fco *s klici: >Doli s Italiio! ŽJveU svo-podna Gorica, Postotna, Trst Reka« Za-jđer itd.U Manlfe*t«ntja $o vo končanem fcbOTcrranfn ođkorakall v smeti proti JPrerađovičevemu trru, kjer se nahaja ttalijanski konzulat kl je bit od policije ^ncčno zastražen. Demonstrant)« so na ;ti*£ii prircjali ovacije zasnSn'enim roja-kom in demonstrirali prott ItallH. Po«no y noo Je polidia W» inorls. Aomoiv-%trant« razsmar!. ^AZVRSTTTEV URADNIKOV. — Beograd, 13. novembra. (Izv.) V Hrfnktratvn pravda )e bila včeraj od 17. |6» fS. konferenem m!nk*r«kera odbo-ta, kl fe rarnravljata o rarrntlrvi Hrradnflcov v kategorija m rimpine. Od-Sbor Jo konstatira!, da Je naredba o r*n-[vrstltvl uradrikr?v ncpopolna tn da jo teba s konkretnfeni predio*! krrcrri re-ViziJo naredbo. JUGOSLOVENSKE SLOGE SE BOJE. — Jfesreb, 13. nov. (T*v.) DaminJT »Obzore priobčuje ČUnek o rapallski pogodbi in ottro napada Beograd radi njegove rananje politika bi diplomacija. Med ;đnigim pravi, da. je na 5 a diplomacija ne-•pamHas in da ne zna pravilno ocenjeva-»tf MussottnMeveea postopsTiJa. Članek kon-ču:e z be sedam!, da se t resnld ItaHJairf *ofl boj« Srfeov a*so Hrvat© v, a najve4 M t>o§« fcfroafova«ska slaca. ITALIJANSKA. IREDENTA. — Reka, 13. nov. (Irv.) Ta je pričel fchajarj nov ttaHjanski Het pod Imenom >La Rfvista Adrletlca«. List ureja Gino Tomsa.. Prva Itevilka priobčuje več čian-kov, ki ao povečln* bavijo z ra pa lisko po-aodbo. Rapaflsko pogodbo oinača neki Ciane4r ra »Izdajo italllanskera ntrodte. Po aivlje fašiste, dt organiziralo v vseh i« neodrešenih krajni močno propagando. ;Ltst zajiteva za Ita!i5o vso Da}macIJo. Pri-'obSuie tudl dopise b Zadra, Splita, šfbenl-ka hi druefh dalmatinskih mti. Nekattri dopisi oštro napadalo sedanjeea nal*s« l>r^ianfka. v Vfttikaira dr. Smodlako In a« Dosebno osorč^ao Izražajo proti trv«dor«kt listi priznavajo, da je bDo Polncareievo Oj»o«orik> v BerTimi radi r«*kc!ion*nkera s!baiHa Kv-po^norria utemeli*no. Obža!ul«}o le. da je Poincarć »apravfl korake v Bar-lisu na svok) roko brez vsakeia predhod-nesa spo^aruma mad Anflljo in CeSkoslo-^vaško. DemsrSa Anjiije hi CeJkoilovalka "hi im*\+ v Beribra nnJboMš! espeh. AFETACIJA HITLERJA. — Moaak«vof 12. nov. (Izv.) Vodja bavarskih naciionalUiov Mitlar Je bfl aretl-ram ob Staf€lskem jezeru na Gomjam Ba--varskem. Politične oblasti so namrač do-^saale. da ss nakaia skrH v htli nekaca »voie^a zaupnika. Ko jt prtilo orofnlltvo, ^e ja ffitler mir»o Ib braz vaake^a protesta ada!. LUDENDORFF OB2ALUJE. — M/Mttkovo, 12. novembra. (Izv.) Lo-clerdorff je po«!al državnemn kootisariu dr. Kabm pismo, v kcterem ofeJaluJe, da je pod-piral Hitlerja, Izjavliajoč, da le bil z**th;*!i. O nurvoli! eecodkov jt bil napačno pod-cCeii. Na dmii itrani fzjavlja Ludendorff, da sa se bo odtemfl politWSnamu delovanjn. VPRAŠANJE JAVORINE- — PaHz, 12. novembra. 0*v.) Callco-Slovasifa deleKacija ie včeraj pritpela v Haae, kjer se prične ta teden razprava PTed »eđnarodnlm sodifičem radi Javorlne. Tudl poljaka dele^aclla ]• prispcla v Haaf. Jutri v torek se r>Hčna pred sodiičem na pređior Poljake zas'iSevanJe strank. Rasprava bo iraUla sknr«} vas teden. ŽETEV V AVSTRIJSKI HEPUBLIKI. — Dmtai. 13. novembra. (Irr.T Latol-uja 2etev v Avstrijl }« doteflt rekord. Rii-nih IltnUi pridelkov Je pridelala sa pol dru ti rmilijo« meterskfh stotov več kakor lansko leto. Tndi sladkoma pesa sa jt ae!o obnea-jla, tako da |t prlčakovati v najkrnjlem 6h su znatne mlfanja cen sladVodu. Gospodar-*&\ In tfnančni Vmv\ računalo, da a« b odobrenje minittmVeinu svetu. — Rtzkol »ad nrhtsf! »«rfMfn!« fl-BfJe«? Beorra<1Ikoslovas*ko - madžarska me-je prot! CeVtosisvakom! = T. O. Maiarvt »Borba ra sa-mtoodrtl**)* naroda.« Pod tem naslovom i« pravkar lzJla v Zagrebu druga izdaja hrvatskera prevoda Masarykovo rarprave o borbi za samoodločbo na-rodov ali novi Evropi s slovanske^a stalISča. Nakladni odio jujoslovcnskoc novinskoa; d. d. je previel hvalevredno nalefo, da seinanl našo javnost z tebra-nimi deli prve^a prezldenta Čeikoslova-Ske republika, ki fc znan danes vsemu svetu ne samo kot eden najv©čjfli dr-žavnlkov med- in povojne dobe, »ego rudi kot objektiven in Izrcdno rahloču-ten poznavalec povojnlh evropskih raz> mer in mlslec, kl Crpa tvoje znanstve-no-polltiCna dela Iz realne*a življenja. Masarykovi spisi vzbujajo splošno zanimanje pri vseh narodih, prcvajajo *• v razne taje jezike in imalo povsod velik uspeh. Na marsikatero vpraSanJe, ki se zdi zagonetno in neporasnjeno, najde-mo v njih pravilen in točen odgovor. Kako popularan in priljubljen Je postal tndi pri nas prezident CSR kat avtor temeljitih razprav o aktnalnlh proble-mlh današnjega socljalnega iivfjenja, dokazuje druga isdak njegove knjige v hrvaSčini t katero bo gotovo tistrefeno vsenu ki t# zanimalo za prenovUeno fTvrepo in bodočnotl malih narodov. Gospodarstvo. Važno za izvouiSarj*« »Suibene Novine« prtob^ujcjo ta-le raspis: Po poroeaih, kl im I« dobilo mlntetrstv© policdcUtva Invod od vlad onih driav, ka-mor izvaJamo žlvtno, so se v zadnjem Času pomnožili slučall konstatacije nalezljtvlh flvinskOi bolezni gmrkavosti, parkellnice in svinjske kuge. Zato preti nevarnost, da nam prizadete države, kjer se Utovarja naša belna živina, uvoz ne samo omeje, nego aploh zabranijo. Nujna potreba Je, da se točno in brezobzlmo izvrlujejo vsi veterinarsko - policijski predplsl. kl Uh določa kakon o lalčiti pred flvtn^ko kura Zlastl Je treba upoStevttj ta-le odredbe: 1.) za Izvoz namcnlena Živina mora biti popolnoma sdrava; 2.) da 1«? ta Uvina !« občine, kler ni In tekom zadnjih 40 dnl ni b!lo nobene ?i-vlnske bolezni k' podležl obvezni prljavi In kl ta rranala »a vrsto flvlna, ta katero s« ladala livinsk! list. Tudl v »osednih cbči-nsh n« sme hm ta čtt In tekom fadnjlh 40 dnl nobene ffvfn?kc bolesnf; 3.) živino mora na po»t«J«h ali v prl»tanišču, predno se naloži natančno preitedttl veterinar, ki mora itroso prejledati tuđi Žfvin^ke Une, Ce ao pot>olnoma v reda; 4.) živina se mora nalacat! samo v čiste in dezinficirana va-rtmt. kar velja tudl aa deske, vo katerih rre v Tinne; 5.) pri nala«r*nji.i se mora o«naČltf kraj, kamor s« ŽI\ina no?llla, da veterinar to prln'Ie lista. Mfd vožnjo do določenem inetta »« ne ww nnlaffati d^ea flv^Ra, nftt ista pretovoriti v dru« varane, IrvrcmSI. če te je vatron med pntjo pokva-ril; S.> pr! prevrši i\v\n% tz države v Ino-samatvo re niti na rhmejni poetaj^ imremlnjatl km), kamor je MmenJfTia. nefn »ko Je nrotovlleno da le živina zdrava In oorerrljena s uravfinfm potnfrn listom, se mora poslati tja. Vnmor Je b'U do'nC^n« na prvi w«tan. Na rbnieln! pn^t^fi se larik-* H-tovori aarrv^ radi vrterfnitrtker* preel^đa. nrfhftne «f! po n^trehl. ne ^me se pa obranit ti Irven krn« Eelefnflka rK?^tnJe. V shi-CafM. če j»* !Mno *tm\ 1« tera krrvra fn sa ho^a p««neja n^vi naložiti «a Izvoz v lnr»-zematro se lahVn ftvaža samo s podnim Tl-»tom doffJ'n** ^h?'?ia. Vier ie Ml a ponovno nafovorjena In sTrer s»mo pod poff^Je^. "da v t^i »n aoseH, o rnojenjn z umet. rnojni. OolmaJer; 6.) Rovte, o Ifvfnorejl, Zilollek: 7.) Podaam«l]t o rnojatiiu. Kon-da; 8.) Nasoviča, o ftio^enju, Marlnček: 9.) Sv. Jakob ob SsvU o kmetfjstvu, Jam-afle; !0.) CIrkovce okr. PtiiJ, o bolezni ra-stltn, Zmt+nc ].; u.) Oplornlcaf o klatar-stvu, štambarver; 12.) Krilevcl, Prekmur-H. o poljadalstvu, Paritca. V aa^aio. daa 2f. «©v.: ij Stepatija vas, o poljedelatvn. Jereb; 2.) Catež, o kletarstvn, Ambroz; 3.) Hrasta, o srnoienju, rTladnlk; 4.) RakeV, o sadjarstvn, Zdollek; 5.) Nova vas pri Lascah. o ktnetllatvu, Suattč: 6.) Brezovica, o kmetfjstvu, Jamnik; 7.) Hajdfna, o boleznfh raitlln, Zupatic J.; 8) rlotrfa, Prekimrrje, o kmstijstvu, Vojsk; 9.) Oradl-iče, Preknrene, o flvtnoreJU Pavlka. —s; PrsvMej ▼ C«iko«IOTaJ1d, tevt» fn mrt» v avruata 1923. Deblo se Je v 340 iavodlh i 109.000 lapotlenfmf delavd. Cr-nera prafnoca se o1dne ob 4. »Smrt majke Jurovfća« po snižanih cenah. Pred-atava je namenjena predvsem d!ia$rvu pa tud! drutlm posctn&om. Vstopnice se do-blvajo od danes naprej pri dnevni blasa/ni v operi. — Opera Zrinjskl. Danes torek zvečer se poje opera »Nikola šubic Zrlnjskic ra red B. Vlogo Zrlnjskeca poje tokrat Z. CveHč, Jeleno ca. Gaj-Jermanova, Sulej-mana z- Betetto, Sokolovića c Simenc, Juranfča £. Banovec. Ostrle v!os:e so v rokah dosedanje zasedbe. Dlrlr'ra z. Ma-tačič. režira t- Sev??tjanov. Jutri v sredo pa se odigra »Novela od Stanca« m »Za-pečatencl«, icjer poje vloco župana Ježa z-dr. Rito. Glasheni vestnik. — ?pored ilnfoničneja koncerta muzike Dravske divizijske oblasti, ki se vrši v po-nedeljek dne 1°. t. m, v unloa^ki dvorani: 1.) BmJčkf: Iz moje domovine (overtura). 2.) Schumnnn: Sfnfonija št. 2 v C-duru op. 61. 3.) Pobronfč: Suita iz muzike ? \ Oimdu-ličcvo Dubravko. 4.) Gricc: V jeseni kon-certna overtura, op. 11. — Koncert dirigira kapelnik dr. Josin Čerfn. Vstopnice v pred-prodajl v Matični kniiearni. Sokolstvo. — Sokolsko gledališčo v RdovlIId vo~ l!CVi pritKxlnjo nedeljo, dne 18. tm. ob po4 štirih popoldne ljudsko lcro »Dolski župnik«. Tiirisfika in sport. — »P!anJ«5kl Veatnlk« 5t. 11. kna to!e vsebfno: Jakob Aljaž: Oris mojesrs življenja. — Dr. Jwlp Oblak: Tam, kjer se vočer žari. — Dr. Milko Mraiovec: Iz Celja v jufovzhodne albanske alpe. — Ivan KofOvJck: O imenoslovju v Bo-hlnju. — čez hrib in dol. — Kotfček: Svadba na Kredarfc!. — Obzor: Poroke na Trl-flavu. — AU>ert Derjanc. — Male vesti Izpod Trlflava. — P;an!nskl koiedaT. — V Wfloei ima »Planinski Vestnik« sliko: Bivak pod Ra zor je m. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Praga, 13. nov. (Irv.) Rezultati n©-deTJskfh nogometnih tekem: Sparta : DFC 4 :1, Slavlja : Bratislava 5 : 2. Društvene vesti. — Čevljarska obrtna sadnica v Ljnb-Qaal nacnaniK Infereaentom. da s« rrt\ pre-Iikulnja za pomac;alce v nedeljo 25. norem-br« tL Prijlasltl se Je v zadružnih prosto-rih. Hrenova ulica i-, do 21. tm. Na poz-"^f*e prdavo a« ne bodo orlralo. — Načel-stvo. — Narodna čitafnlca t §!$kl Je v sobo-to 10. novembra prav veselo slavila sv. Mart!na. V ofcusno okra$enl dvorani in na r.ovem «xJru, o katerem smo Že poročali, id je bfl 1« za silo do^rajen, pa ima že sedai precei prijazno in lično ob-liko. so niisiupiii priiiubl.ietn" Š'Šcniki igral-ci; Pavle, Joža. Julka in Polde, ki so v itri »Gluh mort biti« pripravili tuđi naj-večjega puste 2a do smeli a. Nastop novo-ustnnov'.jeneea pevsksga rbora je napravi! ra.iboljii vtis In gre e. pevovodju Betlču mnofo hvale, da je zbor po Šesttedenskih vajah dovedel do takera uspeha.. Tirdi oatale točke vsporeda so se točno In pre-clrno Irvrlile, tako da se le v veselem raz-položeTiju In ob gatanju zosi zaključilo Martmovanje. — Medicinski ples se vr5i °. februarja Vse p. n. prireditelje prosimo blagohotne-ra vpoštevania. — Dmitvo državnih potlcijskth name-lčencey v Mariboru ima dne 16. in 17. tm. Lzrednl občnl zbor. Poročata tuđi dele-fata centralneza odbora Iz Ljubljane tov. predsednft Počkar in tajnik Benedičič. Na to zborovanje se opozarja upokojene to-variSe. — Predavanje o podađovanju, medicini In poli tik 1 (samo teoretičrto) v dniitvn »Soča« v Ljubljani. V soboto dne 17. tm, pre-dava v salonu pri »Levu« g. prof. dr. AI. Zalokar o gornjem zelo vafnem predmetu. Odbor opozarja ne samo svoje člane hi prijatelje, pač pa rudi druto cenj. ob-čfnatvo ne zamudi ugodna prilike sHša-tl to velevažno In podučno pridavanje. Za-Cetak ob pol 21. zvečer. Vstop vsem prost. —- Družabne plesno rak Kluba pieso-vod?! v Ljubljani. V četrtek zvečer so sa prlčelo v dvorani Kazlne družabne plesna vaje Kluba plesovodij v Ljubljani. K vajam se Je zbral eliten krožek ljubljanske družbe, ki Je prav kmaiu preJel k anlmiranemu rnedsebojnemu občevanju. Plesne vaje Je otvorll predsednlk kluba plesovodil r. A. Ceme s kratkim narovorom. Sledila so aparrna predvtjanja Sttrih modernih plesov, kl se bodo ufili v plesni lolf: La Java, Let Blues. Le boston nouveu In Tango parisien. Tzavajanla so prlsotno dmfbo fascinirala. Zlastl Je arajala elezanca In umliiena Crta. Drnžabne plesne vaje te vrle vsak Cetrfek od ft.—li m to doatopne samo povabljen-cem Urnlk pleanfli val Je nastopen: od 8.— 9. ponavljalne vaje. od 9.—.10 Sola. od 10.— 12. proit! ples. Pozdravljamo srečno m!sel dntfabnlh pleiov. kl bodo od tvoje strani prtspevall k nurvltku ljubljanske tleganet In — Iz Radeč pri Zid. mosta. Dolgo žt ni bilo stasu o našem trr^. ^^ napreduje od dne do dne. Stavbinsko cibanje je pri nas precej rr.zvlto. Postavile so se nove stavbe, dvlgnll se * hotel »Jadranc v drugo nadstropje. in se je pripravljena iz renoviranje trsa. Vpeljali so se tuđi tržni dnevi, kl se polagoma dvigajo. skratka trg si nideva lice mesta. Življenje je sicer enollčno, vendar se tud! v tem orim zboii-Suje. »Sokol« — postav! en mnja meseca na cesto — sf- je po dobrohotnosti g. Iv. Haler-ja st. postavll nov hram v stari Soli, kjer ie žt pričel s svojim delovanjem. Dne 21. pr. m. vprizoTl! je »Mlk'ovo ZaJo«, katero ja moral po prvem debrem uspehu dne 4, tm. z Is.lm uspehom ponavljat!. Dne 1. nov. je dal na oder c-b;čajnega »M'Inar-ja in r.'ecovo hćl«. Ne da b! se spuJča! v podrobnosti posnmeznih vlog, se mora prlrnat!, da so bi'e v*c v ticbrfh, spretnih rokah in t'jdl .irspeSno podane. Scvc-da so ma1enkos:ne h!be, k! se pa da*o r Uh koto odpravlti. Treba Je samo energičnega in smotrenega vodstva. Mo£! ie dovol] in dobrih, treba !e malo po^rtvovalnostl. 5r»deS po obisku občinsrvo Želi duSevnega rarve-drlla. zato naprej po tej kulturni potl. Redna teiovadba je v polnrm teku, in razvs-scijivo je dejstvo, da je posebno dobro za-stopan obrtni in d!;aSki narai^aj, ta nafi irp in nada Vremenitih mož — Sokolov. Tiho In mirno delujelo razni odsekl, brts hrupa in slavljenja tekmujejo med seboj čitnl 'n članice v delu za do^ejro jnicolske-ga cilja. Le tako naprel, In zahvala prld* iz naroda! Zdravo! Razgled po slovanskem svetu. — SpIoSna stavka na Poljskem. Na Poljskcm ie izbruhnila spbJna stavka do-lavcev in uslužbencev. Čije usodnih posledic se ni mocoče predvidevati. Ce se državi pravoćasno ne posrcil prcpreiiti ali vsaj omejiti tega nevarnega gibajna, bodo ona-jani njeni politični in gospodarski temtijt. Stavka je tem bol] nevarna, ker roeji Poljska s sovjetsko Rusijo, cd koder neprestano pdhajaio agitatori! z bogatimi zalogami ko-munistlčne literature. Začasno se stavkujofii sicer sklicujcjo na nezadostne plače In pri-pisv.jcjo svojemu koraku čisto sodjalen po-men, tcxl» v današnjih razmerah na Poljskem ni Uključeno, da se metdno ribanje •premeni v politično akcijo z da!eko»ežnimi poaledlcami. Delavstvo zahteva od vlade, da do 15. novembra Izda possben zakon, % katerim bi mn btl zajamčen minimum plače Jn zadostne draclnjske doklade, ki naj bi se ipreminjale v skladu in sporedno s tržnfml in frttalirrri cenaml. Zahteve poitnlh In želez-nlSklh usluibencev so nekoliko večle, ker I os* ore o naknadnih plačah. o zavarovanju za slučaj bolezni, starosti ali smrti Itd. Njih položaj je res obupen, kajti vrednost seda-njega zaslužka odgovarja približno Vi pred-vojnega. Vlada pomišlja o represivnih me-rah. Znaten del stavkujočih želczničarjev Ja le poklican na volaSko službo, kar pomeni, da Je vlada odredila militarizacijo nekaterih Želernlc. Tuđi tclegrafisti so se priključili stavki. Po zadnjih poročilih iz VarSave dobiva stavka tuđi politično obiležje. Tako b. pr. zahtevajo stavkujočl delavci v Krako-vu, naj odstof»i mlnlster Kucharsld. o katerem pravijo, da Je glavni krivec sploSne gospodarske krize. Ker tel znhtevi vlada ni ustreba, se Je začela v Krakovu že 29. okt. generalna stavka. Zelo kritičen je položaj tu-dt v Lvovu, Var5avi, Poznanju, Čenstohovu, Tarnovu In drugih industrijskih mestlh. Poljska stoji pred enlm najtefjih In naJresneJ5fh problemov In njen obstoj Se ni bil nlkoll tako osrožen. Socijalna revolucija ki Jo sistematično propairirajo ruski boljlevlkl, M pomenila konec poljske politične neodvlsno-sti. Izpred sodišča. — 2enske »čenče«. Za časa rudarske itavke v Zagorju sta nahrulili rudarjevi zoni Marija StuSek In Franca BukovSck ru-darje Krcčana .in škrabarja. češ da delajo drugim rudarjem zeajo. In druga je vpila: »Fej. Ali nimaš jesti, ali nisi mogcl ie en teden počakati. Ništa se bala rudarja sla-betnih ^cnsk. vendar pa Ju je bilo toliko sram, da r« ništa šla na delo. In tožil iih Jo državni pravdnlk v smislu Člena 11. rakona o zaščltl Javne varnosti in reda v državi. Bili sta ženski tuđi 7 dni v prclskovalnem zaporu. Pred senatom deželncga sodISča r>a sta bili oproSČenl. čeS da tvori ta govor 1* bolj predmet žaljenja čas«. — Nerarna navada. Marija Bravharje-va. Iz Vodič Je razžalila med neko obravna-vo v Kamniku pričo Marijo Jenko s tem. da jl Je očitala, da laže. Obtoženka se Je zaco-varjala, da nJ Imela namena Jenkove žalirJ, marveč so vse ženike tam tako navajene, da pravijo po domače laže§, če kdo ne govori resnice. Senat je verjel njenemu areč-nemu zagovoru In Jo je oprostil. — Jelenov klane na cesti od Jelena do Savikega mostu v Kranju je poaebno za avtošoferje zelo zape^jlv. VozJtf se srne tam samo s 6 km hitroatl. Orožnlk Cržen Je ugotovJl, da je prevozll Šofer Pranca Ogrln proco od Bekseljna po tem klnnai do mosta v 1 min. In 55 sek. kar pa odgo-varja hitrosti 32 km na uro. Pri tem po Je bfla cesta še precei obijudena. In obsojen je bil na 150 tn na 200 Din globe za tia te nazaj. Vendar pa se }e strogi opazovnlcc nasproti Bekslja enkrat le zmotJl. Kaj« ustavfl Je OgTJn vrh Jelenovega klanca pred Jahovčevo jrostllno In to toliko čaša. da Je družba povečerjala. Na mostu pa Je za-menjal orožnlk dru ti voz zt njegov. Ker to to potrdHi tudl Ogrinovl izietnld, ie bfl JO«rln oproiten^ ' __i__.__ štev. 260 •SLOVENSKI NAROD« dne 14. novembra 1923. Stran 3 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 13. novembra 1923. »Mi in samo mi sami!« Tako kriči današnji »Slovenec« in se trka možato na prsa, češ, naša je zasluga, da je slovensko ljudstvo tako temeljito izobraženo in politično dozorelo in doraslo sedanji moderni dobi, mi smo tišti, ki smo prekvasili s svojimi idejami slovensko javnost in s svojim delom dokazali, kaj lahko doseže zagrizenost in partizanstvo. »Slovenecc je namreč silno hud na našo golo konstatacijo, da ni reagiral na poziv narodno-obrambnih društev. Zato je pa izlil ves svoj žolč na napredno časopisje in v širokoustni tiradi povedal, da je pravzaprav klerika-Iizem tista goniJna sila, ki daje Sloven-stvu duševno in telesno hrano. Gospoda, ne bodite vendar smešni in ne silite v javnost s trditvami, ki so tako daleč od realnih razmer kakor luna od zemlje. Kadar pišete, da »liberalec smarra za višek narodnega dela frazo; njegova sredstva so bila in so še danes krik v časopisju in na ulici, plesi, čajanke, parade in nasilna nestrpnost nasproti inorodcu, če ga enkrat dobi pod stopalo«, bi si bili pač lahko na jasnem, da pljujete v lastno skledo. Kdo pa ima pri nas tako bogato zakladnico fraz kakor uprav klerikalizem? Kaj pa so danes njegova sredstva za kulturno in gmot-no obrzdanje slovenskega naroda, če ne krik v časopisju in na ulici, parade in nasilna nestrpnost nasproti vsem in vsa-komur, ki ne trobi v njegov rog? Da omenlmo samo nedavno katoliško parado in volilno kampanjo. Kdo je sipal fraze in gesla kakor svetopisemski sc-jalec Ijuliko, kdo je prirejal sijajne parade, kdo je zbobnal z dežele v Ljub-Ijano množice kmetskega ljudstva, kl so potem polegale po zakotnih ulicah !n umazanih lokalih, kamor jih je pognala klerikalna parola »Črnec je storil svojo dolžnost. črnec lahko gre«? Kaj ni bilo glasilo ?LS tišti list. ki je ob čas« kato-liškega shoda in volitev predstavlja! eno samo ogromno agitaciisko - propagan-distično frazo? Čudna logika je, če se v enem slučaju priznava. upošteva in bazira na tisku, v drugem pa odklanja isto učinkovito orožle kot nepotrebno frazo. In kaj so dosegli klerikalci s ploho svojih fraz? Kako je s trditvijo, da Slovenci po klerikalni zaslugi danes nišo »do-mišljavo lena inteligenca in politično popomoma tope in nerazsodne mase, ki bi bile brezbramben plen sleparjev In demagogov«? Ta trditev šepa na obeh nogah. Pustimo inteligenco. o kateri bi bilo sicer mogoče s stališča politične orijentacije tuđi marsikaj povedati, in oglejmo si slovensko ljudstvo, o kate-rem klerikalci trde", da so ga dvigniH duševno in gospodarsko na visino. Rožnivcnec. litanije, procesije in brez-pogojno zaupanje v sugerirano geslo, đa mora siromak na tem svetu trpeti in naporno delati zato, da si zasluži zveli-čanje na onem, še daleč ne pomenl vrhunca duševne izobrazbe. Klerikalizem Je pretvoril naše ljudstvo v maso poslušnih, nesamostoinih. fanatičnih in za vsako svobodno mišljenje nesposobnih bitij. kl mlslijo In delajo tako, kakor jim žvižga duhovnik. Kdor vidi v tem de-janskem stanju vrhimec duševne kulture, svobodno mu! In gospodarska visina kot rezultat klerikalnega dela? Pač, je ta visina v resnici visina, toda samo tamt kjer se je narobe uveljavilo kr-ščansko načelo »moje kraliestvo ni od tega sveta«. Povsod drugod pa vlada med ljudstvom beda, pomanjkanje in ne-zadovcljnost. Delo klerikalizma za zasu?njene brate onstran meje pa tvori posebno poglavje. ki ga prepuŠčamo koroškim !n primorskim Slovencem. Naj oni so-dijo o tem, da-li je napredna jugoslo-vensko in ne samo kršćansko orijentirana javnost res »strahopeten in malo-dušen pristaš fraze«, ali pa je tišti činitelj, ki je vedno in povsod ščitil res na-cijonalne interese ne oztraje se na politično in strankarsko partizanstvo. — Sploh pa se nam zdi v tem oziru vsaka beseda odveč. Zadostuie dejstvo, da »Slovenec« strogo loči klerikalno in liberalno obrambno delo, da blati v očeh javnosti čisto nacijonalno stvar, kakor hitro ni v skladu z njegovim! ozkorčnimi političnimi cilji in da napiše na naslov narodnih društev tako samo-pašno in samozavestno notico, kakor je to storil danes. Če bi ne bilo vodstvo teh društev slučajno v naprednih ro-kah. bi se tuđi »Slovenec« z navduše-njem pokoril njihovim navodilom. V tem tiči glavni motiv njegove renitence. Hoteli smo to pribiti, da naša javnost spozna, kako klerikalci razumevajo na-rodnoobrabmno delo in kako izpodko-pavajo slogo tam, kjer je najbolj potrebna* * • * __ Akt so IzgubilL Famozna koali- ciia na Ijublmnskem magistratu je pre-skrbela svojim zvestim somišljenikom prav čedne in mehke kotičke v različ-nih mestnih podjetjih in uradth, kjer — brez vsakega pojma o ura do van ju — večinoma samo vlečeto plačo in pa na-potje delajo. Ustanovili so kar ćelo ko-pico mest in služb, samo da nagradć svoic privržence. Vrnevno. & jiaja eeL tem malo klenega zrnja, mnogo pa pod-rešetine in plev. No in se je zgodilo, da je neki tak novopečen uslužbenec iz-rabljal svoje službeno mesto. Zalotili so ga in mu seveda naprtiii disciplinarno preiskavo. Zasliševale so se priče, de-lali so se zapisniki in akt je romal od Poncija do Pilata in potem od Ana do Kajfa. Sedaj pa se je akt kar nepriča-kovano izgubil. Vse iskanje in brskanje je bilo zaman. Z gotove strani sa je ho-telo zadevo zatušati in akt je moral iz-giniti. Izginil je sicer, toda zadeva, zelo mučna in neprijetna za komunističnega pristaša, se ne da več spraviti s sveta na tako kratek in enostaven način. Čujemo, da se disciplinarno postopanje obnovi in vsa zadeva vnovič prereŠeta. Če akt vnovič ne izgine, potem morda dočakamo. da se zadeva končno vendar le izčisti in uredi! — Odkritje spomenlHa kralju Petru v Sarajevu. V nedeljo, II. t m„ je bil v Sarajevu na svečan način odkrlt spomenik kralja Petra .Vse mesto ;c bilo praznično okrašeno. Že rano zjutraj so se pred oficirskem domom zbrale vse narodne korporacije. Pred odkrlt-jem sta imela Košta Nikollć in Števo Zakula ganljive govore. Nato se je vršilo veličastno defiliranje mimo spomenika, na katerega je bilo položenih 17 različnih vencev. Spomenik, ki je bil iz-delan v vojaških delavnicah, ima obli-ko Karagjorgjeve zvezde z meci. Okoli spomenika se nahajajo relijefna dela, ki predstavljajo četovanje Petra Mrkonii-ća, ujedinjenje in osvobojenje in Golgo-to preko Albanije. —Nov zakon o vseučiliščih. Zakon o vseiičilisčih je dogotovljen. Zakonski nacrt je de'o posebne komisije, v kateri so bili profesori! Gavrilović, Stanojević in Radovanović iz Beograda, Cimerman, Kostrenčič in Be!obrk iz Zagreba ter Dolenc, Šerko in Grivec Iz Ljubljane. Zakonski nacrt Ima 92 členov, ostale uredbe, ki so z zakonom v zvezi, pa Imajo skupaj okrog 1500 členov. Ta univerzitetni zakon je veljaven za vse univerze v državi. Po tem zakonskom nacrtu tvorijo vsi visokošolski zavodi v kraljevini eno enotno univerzo. Vse univerze bodo imele svojo avtonomijo. Vse univerze bo upravljalo univerzitetno veće, ki ga bodo tvorili rektorji in prorek-torji. Prehod dijakom z ene univerze na drugo bo zelo olajšan, dijak, vpisan na eni univerzi, se'bo smatral kot vnisan na vseh ostalih univerzah, treba mu bo samo prijaviti svoj prehod z ene univerze na drugo. — Kralj bo kumova! đobrovoifck! rastavi. Kakor porocajo iz Novejra Sad;*, je Udruženje Dobrovolicev prosilo Nj. Vel. kralja, da kumuje dobrovoljskf zastavi, ki se razvije dne 1. decembra. Kralj se Je od-zval Želji In bo svečanosti prlso^tvoval. Na kraljev prihod se v Novem Sadu mrzlično pripravljajo. — Trgovska ?n obrtnfška zbornica za Slovenije Združeni odseki so imeli včeraj sejo, na kateri se je razpravljalo o položaju na naših obrtnonadal je valnih šolah. Sledila je razprava o določilih finančnega zakona, da edino trgovski minister daje dovoljenje za ustanavlja-nje novih industrijskih in fabriških pod-jetij. Seja je soglasno odobrila odporno akcijo proti uzakonjenju tega določila ter sklenila udeležiti se po dveh članih deputacije vseh zbornic, ki naj intervenira za izloČitev tega določila iz finanč-nega zakona. Obširno se je govorilo o izrednih prispevkih za posebno porabo čest po § 22. zakona z dne 21. febru-arja 1912, ki se zahtevajo v zelo različnih zneskih od tnrovskih in industri-jalnih interesentov. Osvojen je bil pred-log, da se opozori gradbeno direkcijo na položaj in predlaga anketo onih, ki so interesiram na enotni in zadovol ivi ureditvi tega vprašania. Podrobna razprava se je vršila glede kuluka, zla-sti v kolikor zadeva privatne nameščen-ce, ter so bili storjeni sklepl za akcijo, ki naj doseže odpravo nedostatkov. Sledilo je obširno poročilo o socijalnem zavarovanju in o nedostatkih v tej ža-varovalni stroki. Odobrena je bila predlagana obširna spomenica, ki se posije ministru za socijalno politiko zaradi reforme in reorganizacije. Z odobravanjem je bila sprejeta resolucija, ki se obrača proti novi naredbi glede povU sanja prispevkov pri Pokoininskem zavodu v Ljubljani. Povdarjala se je zla-sti okolnost da trpi naša konkurenčna zmožnost v veliki meri, ker obstoia po-kojninsko zavarovanje samo v Sloveniji in Dalmaciji. Obsežno poročilo Je bilo podano o trgovinski pogodbi z Av-strijo, nadalje akcijah zbornice v pošt-no-prometnih zadevah in o številnih akcijah o železno prometnih zadevah. Popoldan so imeli seje obrtni, trgovinski in industrijski odsek. Danes dopol-dan so nadaljevali razpravo združen! odseki ter se zlasti pecali z vprašanjem trgovinske pogodbe z Avstrijo. — Vojak! analfabeti. Tečaj za po* teh vojakov v predmetih osnovnih !ol, zlasti v pfsanjti, čitanju In računanju, se pri-Cne v Ljubljani 15. novembra ti. Poučevall bodo učitelji mest. osnovnih Sol, ki so se za to priglasaJU, ter bodo za pouk honori- — Ljubljanska brezžična brzojavna postaja. Kakor utegne biti znano, je v poslopju poštnega ravnateljstva napravljena stanica za brezžični brzojav. Ta naprava doslej §e ni v porabi, a sredi prihodnjega meseca bo začela (tako se vsaj čuje) sprejemati borzna po-ročila. Jako umestno bi bilo, da bi spre-jemali dnevno (ob 11-) z Eiflovega stol-pa pravi astronomično ugotovljeni čas, da bi že skoraj imeli urejene ljubljanske javne ure. — Slovenka asistenka na Hawar-dovl univerzi ▼ Bostonu. Gdč. Pavla Ooedererjeva iz znane narodne obitelji v Orteneku na Doienj?.kcm ]e imenovana za asistentko na Hawardn-vi univerzi v Bostonu v Ameriki. Naša rojakinja je bila 1. 1922. zaposlena v bakteriologičnem institutu prof. dr. Ro-senaua, ?;edaj pa je pridcljena departe-menru Vital Statistics na Mav/ardovi univerzi. — Občjnski svet pod kuratelo ak-cijsltega odbora. OJkar je Ljubljana avtonomno mesto s svojim odločujočim občinskim zastopom, še ni svet sliSal, da bi imel ta občinski svet na magistratu nad seboj kak akcijski odbor kot višjo instanco. Odkar so pa dobili mest-no občino po nesreči v pest klerikalci in komunisti, so sestavili izrned sebe >akcijski odbor«, ki obstoji iz 7 odn. 9 rnož in o d 1 o č a. če s m e občinski svet o kaki stvari sklepati! V tem odboru pa je — ražen župana in podžupana — tuđi vsa inteligenca, kar je premore klerikalna in komunistična stranka. To je sicer za Ljuhljano — unikum. Kaka duševna mizerija pa je ta akcijski odbor, dokazuje dejstvo. da zdaj že z odseki vred ne more pripraviti gradiva za navadno redno mesečno se:'o, marveč" jo preklada od tedna do tedna, ker se vsi skupaj boje pred javnostjo kritike in svoje blamaže! In zato bo prihodnja občinska seia štie 22. novembra. — Naš dobri prijatelj z. Dragoljub Ml-llvojević, major pri pehotnem polku St. 40, zapušča dunes Ljubljano. PremeSčen je k 26. pehotnemu polku v PriStino na Koso-vem. Major Milrvojevlć je prišel y Liub-Ijano kmaln po prevratu. 2ivo se je zanima! za naše razmere ter odKrlto kazal svoje tople sipatije za na5e narodne težnje. Posebno ga je zanimala naša literatura. Največjo pozornost je posvečai sokol-skemu pokretu in je skušal presaditi sokolski duh tuđi med vojake. Vojnške «3-defke, ki so nastopili na lanskem sokolskem zletu, je z veliko požrtvovalnostio In lju-beznijo Iz\'ežba! on, on je bil tu-df komandant pr! Javni Produkciji na sokolskem zletišču. V Ljubljani je g. major u-živnl splošne simpatije fn fmei ce!o vrsto dobrih prijateljev. Pri njegovem odhodu Iz Ljubljane mu želimo, da bo pri nas započeto delo nadaljeval na svojem novem službe-nem mestu In se nadejamo, da bo obrani! Ljubljano in Slovence v najlepšem In naj-prijetnejšem spominu. — Major Mttivojevtć* je vedno simpatiziral s Slovenci in leta 1919. ob novem letu. ko so koroškonem§ke tolpe navalile na Pođroščico, je bil on prvi ki je prihitel s srbsko vojsko na pomoč in tam organizira! nadalino brambo predora ia postoiank. — Čeh. profesor na ameriškl tmlrerzL G. dr. Evald Tomanek. češki zdravnik, ki }e bil za Časa svetovne vojne komandant vojaških bolnic v Logatcu in Ajdovščini In bil kot tak izredno popularen med on-dotnim prebivalsrvom, je imenovan za pto-fesorja zdravst\'ene statistike na Mawar-dovi univerzi v Bostonu v Severni Ameriki. — Promocija. Na đunajskem vseučtliSču bo Jutri promoviran g. Isor V i d i c, sin prosvetneza referenta pri oddelku za uk in bosočastje v Ljubljani £. dr. Frtm Vidica, za doktorja prava. — Licitacija men bo za ttrnfziio Maribor pr! komandi vojneza okrujca v Mariboru In za SI. Bistrico pri komandi mesta SIov. Bistrica 26. novembra: za rarnizijo Ljubljana pri Intendanturi dravske divizM-ske oblasti fn za earnizijo Ptui pri komandi mesta Ptuja 28. novembra: za sarnizijo Celje pri komandi voinega okruea in za garni-zlin Dolnji Dravoj?rad pri komandi mesta Do1n]i Dravo^rad 30. novembra. O Podron-nostrh se Interesenti lahko informirajo pri tnkaj$njl intendanturi dravske divizijske oblasti. — Zdrarstreno stanje mesta Ljubljane. ZdrevstvenI Izka? me"sta Ljubljane v času od 4. do 10. novembra Izkazuje to-le stati-stfko: Umrlo je 23 oseb, 11 mo$kera In 12 ženskesa spola (8 tujcev). Smrtni vzroki: živPenska slabost I. Jetika .1. 5krlatfca I, eriža 1. srčna hiba, bolezni Žllja 2, rak, dru-ei naravni smrtni vzroki 11. slučajna smrtna poSkodba 1, umor tn uboj 1. Med tem časom se Je rodilo 19 otrok. 10 moškejra fn 9 ženskejrt spola. Naznanlene nalezljive boleznl: đavica 1, Skrlatfca 2, Križa 1. — Celjske restl. V mestnemrle-đallSCu se vprizoTi đanes v sredo za abonement A »Tate z gostovanjem gospe Podmorske fn gosp. Nučfča Iz Zagreba. __ — Zgorelo Je pred par đtievi v račre-tu pri Ljubečnl gospodarsko poslopje po-sesrnika Motoha. Kako je ogenj nastal, ni znano. — Stanovanjska tn stav-bena zadruga v Celjn hna teredirl občni zbor v torek dtie 20. novembra ob H8. v Narođnem dotmi svoj IzređiH ob-Cni zbor. — Himen. Poročll se je gostn-nfčaT in posestirilc na Bregu z. Franc Pođr-iaj z jrdč. Jerlco OabrSek. — Mariborske resti Protest obrt-nfkor prott pretlranlm d a. v-kom. V nedeljo dne 11. nov. đopoidne se Je vrSil v restavrtcifl »Kosova« tzredno dobro obiskanf aestanek obrtnflcM kateTega je sklfcalo SIov. obrtno đruStvo % oxlrom na vedno frajSe pritožbe o pretiranem davčnem obremeneraniu. Znano je namreč, da Je sfeer povsod fstt davčni navijak, M oa Hijendat igeciiftina 3LiiU]dbom.ift_. posebno rigorozno navija, tako da je Maribor naravnost zaslovei gletie načina pobiranja davkov kot najbrezobzirnejše mesto v ćeli državi. Sestanek je otvoril pred-sednik S. O. D. g. Nova k, kl je v krat-kem izjasni] namen tega sestanka* ter cb tej prilikl opozoril na tište, kl ne plačujejo poslovnega davka in dohodnine, čeprav največ zaslužijo. To so pr^Jvsem izvozni-čarji. Delegat trgovske obrtne zbornice £• 2 a g a r iz Ljubljane je podzl izčrpno poročilo o uasiiLT.ku pretiranih davčnih bre-men, ter pukazal tuđi ni ?ct posredovanja v svrho vsaj podaljšanjn plačilnih rckov. Poročilu so navzoči s'edili z velikim zrni-manjem. Nadalje so še govorili gg. DJa-monja, Horvat, G'aser, Berar.ič in drusi. O. Diamonja je ponovi! svoj že na sest^nku 1S. septerrJ>ra stavljeni predlog na sklica-nje velike skupŠčine cbrtnikov v Beojrr.i-Cu, kjer naj se ndločno protestira proti pretiranemu navijanju davčne^a vijaka zlasti v Sloveniji. — Rapallski večer. JuKOs!ovenska Mat!ca je rrircril Mussoll-ni lr ra.Tb^a, ker hočc, da «.^ n:.brcio definitivno razbistri položaj v njesov! stranki In orz^nizacnl In da se odstranijo U organizacije fa^istor elecncntl, kl <«edaj ovirajo rnircn, trezen In »alJdcn prijateljski sporazum med obe.Tia državama. V dJ-p!omat!in'h krot»?h Je ta vest danes rrba-dila splo^no senzacijo In razne komentarje* Ko se raimcrc v fašic:ovski stranki ur#-Cc. todaj namerava A'nssolinl prcltl fe končnj urediivi reskesa problema, ORGANIZACIJA PROSVETNIH CDDELKOV. — Beograd. 13. novembra. (Izv.) V mi* nistrstvu prosvete jr izdelana naredb« o or^ar.iTrtciii prosvetr.ih oddelkoT 7« p<^?jftnv» ne poVrniine. listanovil se i? prosvrtni svet s predsednikom nn čelu. Za vso Slovenijo je določen ▼ Ljubljani »kupen prosvctnl svet. Crna maska v Šiski ali v znsmenj'i trch -i~J-+. Ccla Ši.^ka je bila razburjena. Kaj tako# ga? N'cverjetno.. . Na križu rtzpcti mliu denio. Delo crne maske. Tako se je iusljalo po Siški. Ljudje ?o videli strahove pri bo* lem dr.evu in njih domišljija je iz viđcla Šiško v oblasti noćnih vampirjev. Zadeva j« prišla ćelo ▼ javnost in povzročil* Tclikan* sko sen/acijo. Morala je cc!r> stopiti t akcijo policija. G. Habe je včeraj temeljito razkrinl-fll crno masko in ni*ne komplice. Afora, ki ie po» vzročiU toliko prthu, jo bila. Tprlsorjen« takove: Družba podietnih 5i5cnskih fnnt^v, med katerimi se nniholj otllikuio štiriprrcsrm dctcljica, ohstoječa iz poglaTarju Branič* Bol^a'-rarja, neknvskp.4« pom^či^kt 5f!airi» jana Pretnarja. Tartiiinn in Kralj«, je imela nekega večera ▼ gostilni pri »Anfniku« pio* narno« seio, na kateri se je sklrnilo, da se prci'kusi korai?a ši5-nskih fantor. in iicer na prav ragoneten naoin 5s tekom istega vrčera je Boltauzar rlezel Tarmsnu nt rame, se oclcl popolnonia v crno in 5ta kot tcIU kunska Crna m«ska strašila po £i*kl. Ljud?tn so se kar ježili lasje ob pogledu n« crno masko. Tukoj naslcdnie^a dne p« »o dobili Bol« tauzar, Prctnnr, Otjrin in cimeri »krivnostno anonimno pismo slodsže vsebine: »Oosnod! Ker ste hrabri. Vt«i prosim r« prijateljski sestarrV ob 9. pri križu med Posarjem ra 3rtle7riško pro^o. Rezerva naj ostane dom«. Zdravstvujte v znamenju trch -4-4-4-.« D^ so dobili pismo od Crne m««V? Stlrj« sišenski fantje, se je bliskom* rszŠirilo po Siški, in ko sr. je rvečer celo 5lednja poja* vila na cesti, je bila ćela šiSka pokoncl Korajžni fantje »o z.istra?ili rse ulice, Tsak po eno. ]r Oi'rin in Berdajt, kl «ta ie bal«, sta ^tražila skupaj. Pretnar pa se je med tem vaMlti maske ndrval in je o<^el h križu, ostali fantje p* so sh\ižili kakih 150 korakov od kraja. Do«, menili so se, da bodo Pretnar ju na strol prisVoi'ili na nonioč. .^Icdnii je rrs pri^n! maski« ▼ Siški. G. Habe je včeraj res dan rasliŠeTil nesrečno na križ privezano žrtev. Pretnarja, in njr^^vepa rf^itelja iz neupodnega polo« žaja, Roltauzaria, ki mu je namreč poreral vrvi. Iz njih je po dol^pm priradevanju Irril pri^r^njr resnice. PovećiiH pa so fantie, da je htio vse skupa i le Sala. Vendar jih bo ta šala precej vcljala in ho ćela drtrljlc« občutno ka7novana, ker jo vrnemirila ix> spravil« v strah vso SiSko. Borzna poročila. ZAGRFRŠKA DORZA. Dne 13. novembra. — Spreleto ob ti. Vsled nazadovanja dinarla v ZUrlchu ocT 6.65 na 6.55 in radi umerneza fndržsvmja blntra po za^rcbšklh židovskih Spekulantiti je bila na danaSnji borzi tendenca neurravl-čeno jako čvrsta. Narodna banka Je intervi-nirala v izdatnih množinah. Navzlic temu JI pa ni uspelo zadržati tečaje. Osobito Čvrsta je bila deviza Zurich, katero Je tržila na bazi 6.46. Ob k•* blaco dobiti In to po najvišjih tečalih, Vsled hati^se v BudirnpeJtf so tuđi Rti nas arbitražnl papfrjl porasli. |e r>« dvomlj!-vo, da bi se ta čvrstoča delj Časa držala. V sploSnem je bi] danes tuđi na efektnem trgu živahen promet Devize: Curfh 15.40—15.475, Pari« 4.S5—4.90, London 2S3.5— 2S5. Dunaj 0.122« —0.1235, Praga 2.514—2.545. Trst 3.8J— 3.84, Newyork 78—37.75, BudimpeSta 0.44 —0.46. Efekti: 7% fnvest. drž. po*, od teta 1921 64—65, Ljubli. banka 205, Prva hrv. štedion., Zagreb 990—1000, Slav. banka. Za greb 108—109, Hrv.slav. hip. banka, Za-grreb 100—102, Hrv. esk. banka, Zagreb 159—160.50. Jucoslav. banka, Zajjrcb 146 —150, Trbov. prem. druStvo 865, Slavonija 223—230, Exploatacija 220—230, Nar. lum. industrija 160, SeČarana 2395—2420, Outt' man 1675—1700. Valute: dolar 86—86^0, lira 380. — Beoernd. 13. novembra, flzr.) DimaJ 0.1223, BudimpeSta 0.49. B w*lu> « ie seatevti priTffrHjalm odbor* katercns pređstdiije vroL Vcmcmtn. Mđ-saattcf fem prtti ▼ Oorlco 20. deccmbc* &. — Fa«rtcrv*a jtferot dote« Je prt&cfta prf-MftstE uvuđlK, SbuAre v ftaftj nntim prelate ro *» te Vltaft. — Tr* S*. A»-«i v Oorld bo tr*ti loto« od 1 17. te. Zfc Aevfiet) obtafc ©e de*i praw*»di *» noaft ItamaosUh mesOH. Za T*afc kiosk Cbtroto«* trefc* pfečati 330 &r trtetne. Nefcsj stoftntc so mičete r«.»c (TtAe fe t-canbarđJJe te Ptemonta. Tako se dbofca Icoakureaea mtd đomaćSmt fe Iz ftaH-tt^^OvtuMdnf trgovci. — Itsfl&ttalcs. te haeucuMfat komsarte sa sknpto« cbCtn. Ore eomreč za to, cfe W se reč občte uIiuSlo v ouotifo upiava. ftnecovanf leo* jBfltsacrjl «te*ajo nDcalre&a nepo&i eiine.v^a ^ppftvsi n& opriVD nibn aođef^sidh obćln, fcatere bfxlo Se mttlsttc upiuvUaS sedanji .ob&nsfei odbori. Za skapteo: Bovec, 2aga, 6fpcfdc9L» Soča, Ccssoča, Tnrovo fn Tren-to Ie žmcaovafl za konrfsaaia Vlttorefli nob. {"fijOinsDOt £3. cJtnpino7: Tofcr»n« Grafeovrr, fev. LocJfc, VoISe £n Pooflcve đr. R»đolf •BfcRsoorosso; za skupino: Cerimo, Š^jre-Ifc, 5fja(vflOcogofo dr. O. Jarabek; za sku-Mem Kobarfd, Krod, fdnfco. Lhwfc, Bre* 0ta|, Scx9oy Drelaica te Lfc«&Ue dr. G. Pao-ztoK>; za Otopino: B^ss% Rr>lŠ»na. Meda-n* D. Pmgatto; za ?*upf»*>: Stat»dre*, BSfc, Vrtojba, RefcCe, Voctrafeo dr. L. Orton; za slcopbto! Sievecl*n, F^odgoca, Snurtno, Kolsko A. Statoer; sa skupino: Kanal, An-bovo* Deafcte, Ajba, Ročfet* Josip Potenad, edfei »Slovence* med kuiiitsaa JL — V MBfl-nf Mabrcžme so fcarsfcfererjl urBefi veHJc tofotri avtomobfl, na k*terem je bJfc II fcvtotaio* rajTnSi «3rspk>«iT7ift snovi v 12 «đ>ofih. Materijal so zapksnlS, voznike pa areftraff. — V Cerv*n$ami ««e je vršfl te <žn1 rfiod, kf «e ie bavfl s potrebo tistenovttve sfc* krajlHl. Zadnje 2ase se Je v Haftji na-pntrilo 12 novfli sfadkorndi tovaren, Id pa frtertor m zadoš^afo za kritfe tajmuua po twfrw*nati. Zborovalcl 90 jMuuff! it&KL *c cW« £ tso httroetfo, talio da bf fwo<#s cotseo teto Cćdca tovanst ite priSod svofo sofs. po pfeuic&£Mvi uSMc9)b bns učne food. Se^j se nahaio. v Materiji samoflpe- dA'rma a!i trem otrohoni vsak dan v $ofL &o!a je §tela ptcj nad KK> otrofc, ob e«de-sffti rAAiuerati dcremo ▼ snsffatTofl^enu moskiML s svoiimS čarobnimi Kdttođi^am, KremJom« siHioetainf Rđečcga Trja^, grad^ozn« 9rh\-♦efctaro iz Rmikuve dobe, je domovhfa <3o-relca, Id se zove Boris GoAhkiv. ki ima v raiađ«m OlSEOrtfn svz3#«s» na,TI»ci1-šega neprifaidja, Peter Ort^orij zaupa v sebe in v svoje carstvo. Po sfjafni zn»gi in svatbi priđe v Modcvo k majki Marfi, ki ga p« razfcrtnka kot sleparja — ZdaH se prične derutna cocl* in nraSčeraiTje nad plotnen!-thn in ned-oižnhn 51oTeko«i. Vsl ira ratm-ščalo in divje pregatrjanfe ne picncfaa prefe, đokier on tz?miC«n ne podleže. V svitu no6-nlW bakeJj obfokujc i^erovo smrt Hierova roA« muli in gorke solre nfecove lhibtee, pi tkiasae plesafke Vastfe, padalo na. n}e-Eovo trnplb... Ta stifot Ie dal povod Ženl-fal»w!Tra leomronistu Mnsorcslđiu, da ie do-vr5fl svofe mojstrsko glasbeno dek>. Preml-fera te^a monimientahiega fBma je v četr-tek v ktnu Matica- V gfonzfti vioc^h sode-Itdefo Alfred AbeL Pati! Hartmann. Evgren KRitrfer. Gi»na Relly ln Haimi Weisse. Razne vesti. * Zimhmfr «!■£»!. Pred sadHJjem v Fdfđ-JB^rfmu s« te gagL>v«rial »ož, k! Je Wl obto-^■t <*» fe gjtMiBpfl sroU"- ?«jo. Svof ra*D-▼"or te obtDfonec »ItfNC« z beMdasnl: Wal n>e Boe tafeofl titrrj" s smrtfo, sto sem ki#r. Kob&M te faefcd te besede. se te zjm*-dfl m v!q, da Jc nož mrter. * Odđa s© nađrofroftila. Aaciešk! riča, da ništa ne Roc&eiener in ire Ford najbosateJSa, marveč da ima narveč denarja ca svetu medffiarodtri ba^nkfr J. P. Morgan. * Odprsvljunt pnzniiu. Pifej© sam: Pred dobrim i desetimi leti je tak ratni papež odpravil celo vrsto praznihcT, toda ninče se ne briga še diincs ne za. ukaz MioKmotlji* vega pogU-nr}«. katoliske cerfero«, ne ško/je ki ne verniki. Vsakdo mora prtenati, d* ima iMiSa cerke^r res prereč pramikov, toda. ma* fofcdo Te, d» |e bflo nekoć ie 29 več prarni^ kov, ti so bili »časorne res odprsvljcvd ra ar> dames popolnoma porabijeni. V t»tQi blttženiH časih, ko so ljudjc "^eč molili kot delali, je padel povprečno »koraj na v»«k tedetj po ©n prssntk pc^eg nedclje. — Po* temtakem 90 rmeli naši pradcd)e ćestokrat po ćrrtL pravnika rapored, zntTcn tet*a p*> «e je pridružila še ncd se?n inr, krW, nM nK T^errrosroČri Bo^ t^V^j tuka! n tem mrs tu kasnafe s smrtjo.« Konei je to srrecovoiil. se Ie 7KTtx9! na ^a Ju po-Mfcami v&r?*r*3k Je ltotT^trrrfral smrt t^Tkj kat*. * M«dte&n>đa! kosw»!» !s9cn3tacrr fc*S v P»rtao. Te dn? se k vrši; v Parim m*d"»t»-rtrćvri fct>?*#rres T«strc3co-r HI. W;» rni.J^tiv^ fraancoRke iMMTKfcre zvr.rc z?«raK!b! m *' /Arui-jiflh -drža-vali tor fo c^poslalc svoja ^e^i^ v P?.-t\z. Zasiopana ie bila iuttt JncnsUvtia. Sprc>e^ so bflc r^sne nr^trrijr, ki streme v prvi "vrst! po pr^vlircm. ir^i-cm in prT-pros*em fiskrthreTn rcx!mj I«i po odDravi Tr«ltorKrv. ki ocfraio stan :v3đnartx?!?e 7YC7?e i^mnrmr h^5 s svćzierr. v Parfatn. Vp"wne 50 ?c orRura*-^»oje fe 20 Tg?.ufli drfH rvečer v neko družbo bTi2^i nieru;?:^ sianovania. Počalcr^ pa jo je z avtomobilom in ko ie prišla, sto. se v nsstcm teku odpe!ia!a. fea-Icr»r Jr r«fae!, nekr^lOca na sPrehod, v resirt-ci pa io je z^ocliil v park, kjer ?e je z re-v^lvertem v rcrW hote! po-lastttl njenih dra-JTtHjcT. Z*htevai r; od «*c, da mu iTh !cto-či tn odda ivrd\ Tas denar. Kjti?maJ5*nko wjc! Jz a^tonTdMIav, fHja! <*atte. K are^ s? Dwnajkč«#rfctt ri bodo pomĐcla in Je Sj st Iti t a^fmw»Tn r»d«r)j» r»^vt«dfii ksu ne £ te prtpc*ik>. * Jipcmik[ potci M rv&*-n? naffmnce. ~Xki Jc vrr>ctiso. da je inBiU }«porMki potre* tmli vpirr im ^riW-i»r »ofjaTiee? Nrki ar^lc^ »ti Kat poroda, da 90 hik: o prii»Jn potre«* inK^mr offrrr«ne mr>oj5inr nmrr ^Tiir. Opo* jw|em eo biK rakoj pro*rr«Mtiri snenih irdefiro^. d* si »«he^)n, odru-WBti*>. d« krijr>e snrove ««tt?. ke^ ^o priJe« kovati rnaten ry»rt«r ccn. TiKtttmc* «pk>h ri ir JiiK^nsikT doNti nikakfh not^Hi em m, i«mt>«lci svile-mh wdc>ikonf so prf*il> % cr4okxrpT>c s-retovr>c potrebe. RASTO PUSTOSU'NS&T, VALENTIN KOPITAR. Gttoc! revolucije Krasna drama v 5. dcjaTijfh ?n cTasa franeosko Terolucijc po romana KINO „Unbljanski dvor". Pretprodaja vstofiHc dn?*T^o 06 TI. do 1, IMaite Slovenski Mari Dne 18. Borantara 1033 đop»l Sv. Miktavž <»a Dravskem polju. Zemljiiče obstop fe slavftcufb pared ^. M^l, hSa Bt. 26 v Sw. MHdavaa Ja St 14/2 gospodarsko potlopje, Iz vrtor 6 a 95 m*, M^r 7 ba 30 a 88 m% travnatom 78 a 48 m1^ gorđov 3 ha 86 a 93 mf. fzkllcna cerra znaša K 235.^6. Ostali đražbert! po-gOp se lahko vpogledajo pri ofcmjnem sod^ća Maribor, poba §v 26* Proda se popokiofvt nov đvotedeSn! zaprti „Foni AntofC Naslov pore uprav« Slov. Naroda. Zah Dne 90, oktobra t, f. M!a m! fe nkrsuCHt tl lOOfCf^ mm§0Whjj! v ^kssBmi TFO^vooe #TflHca" sat-oma in efenar. — T»«v*bo Je te vrg« ledonr Lafcrf*k Stjepan ne-boračke čete, kojega }e M«er»r. 12.01 MlapS krafaški pomočo3c išče mesta v srednji de=> lavnici. — Ponuđbc pod »Mla|ši/lZ051e inštruk* čije, sprejme mesto do* mafega »Ste! ja itd. — Pv>m>dbc pod t>Podieten 12.016« na opravo »Slov. Naroda«. se v bližim Ljubljane za _ službo pri samca s 4 leta | starim detetom b o 1 j š a | ženska za vbc posle 3 in knfaanje, po mofaiosti s približno 15 let staro hčerko. ki bi pa«fk na dete. Plača dobro. Na» jfrlov pove oprava »Stov, Narodac 11.941 Takoj se sprejase praktikantln|a p»ri podrufinici volike^a trgov^kega podiet}a v Ljubljani. Pogoj: znanje stenografi}c, strojepisja, slovenske, nemško, fn ev. krvatsk« korespondoace. Pri (febrem poalovanju dobro plaćano stalno me* sto. — Poandbc aa ttprn* ^o »Slov. Narod*« pod PrftktikMrttota 12.061 do 17. t. m. Popokioina zrno-žen sidAdlscnfk tnateri}«ia. lesric racninuj loci)c in pernficji, Bčc za takej aii po?:ncjc prirocr* ne »fcs.h>c nar«c»ttrv*fi pri ve>5J«n indtatr. podjcttu. — Po'vco'hc pod »Skla* d?lčcfk£l2.Q5?« na crp«rpo Prelrtfčea fnrist Sfe primeracg« posla za nelraj cr dn«viv> p*4 od* vtttirflra ali notajrju. v banki sH TvSiov. Naroda«: pod »Prattfćen jorist/11^89« Napredaj: dobro ohran jena u rn a o b 1 © k a za »rednjo ve^ tiko«t; esena 800 Dm, fo tografioni aparat 13/18 s kompictrvtm hv ve«rt«rjom in poreCe* ▼ alni a. p-a r* t. — Na* »lov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.053 Klavir aK pianino kimim, — Pomjdbc pod »KIavir/12.034*£ na npra» ▼o »Sk>v. Naroda«. Bokora drva kupnje po najvišjih ce« nsth — E>mžba »Ilirija«, Ljsbljana, Kralja Petra trfl. 8. 12.025 ■fc^vsv -^fiKi'BK^t-Tcgtt^Te^'žai^a^g xa gomfaev pro ngodm esni naprodaj. — Ljubljana, Prtile št. S. 11.867 „ Polhovc kože m vsch drugih divjačin kupuje skozi cdo leto trgovina t trsnjem D. Zdravič, Ljtfbljaoa, Flo= rijaireka trlica. 11.697 Kupim la bukova drva, klana, brez okro^lega in ne grčeva, ter suha, — Ponudbe z« franko na* klad«lna postaja ali Je* •cnice pod »Drva/12.063« na tioi-avo »SJov. Nar.«. Mebiovano sobo iftće »i takoj gosood. — Ponudbe pod »M. M. 12.041*- na uym*vo ^>6k)rv. Narodoc Dve prazni sobi 9 poscbnfm vhock)m, »© oddaste ra pfaarno «B Bottdncnra t?o«podu. — P. Kh-blBch, Kongteau St. 8. 12j Meblovana sol>af ksp« fn sTLicn«, s poscb* obn vhodora in olr^rtrfcr no Ktts^r*tf*mro ne spor>»>dbc po<^ »Ljtib* I)«xWl2^t36-r na upravo »Slor. Mflioda«. Enonadstropna feiža « p*rf^^ »nb«rrri fn serfi-*fer> jjopfflnf'Cko Jcorjccsijo v hJ3R tor tjoepoda rskimi poai m odej-a, se odda mirni gospodični. — Xrt? slov pove oprava ^Slr»v. Naroda«. 12.060 Elegantno sobo r dveraa posteljama in perllom od 15. aH 1. do# cembr« v centru mu rac* ^ta, Bčcm. Plaćam drib'-o. — Po«t?dbe r.-r. kapr^nfle« Ludwij?ft, bar »Emona«, karvarna »Emonu« tu. 12.010 Rezanje dv z motorno ža.i*r». — Lnd» vik Ilcršič, na Friškovct;, VojnAka ulica, 11.140 AJnriranrje, tndi v bflrvah. in plisi^ ran je se spreime v d~lo. — Rr&g št. 2/IT. 12.033 Motorno kolo 15^ KPf novo, »= ugod»o proda. — Og!©da se od 12. do pol 2. ura — Nas siov tKTvc uprava nSlov. Narode«. 12.047 Tovorm avio v dobrem stanju (4 do 5 to«) «3 kupi. — Pooudb« t natnnčnitn popinom in najnižjo ceno pod »Ci? mion/12.054« na upravo »Slov. Ma rod««. Beneski ggter (tamict) 5 porolno oprc» hiq4 TMJocraJSega tipa na 1—3 lista, z zvfako za nazal *eč žagtnih listov, jermeniea, jenn«it 6 ra ck>Jg vox z V9om ogrod* )em, se proda rav. Naroda«. 12J050 Odda. se soba s posebnim vhodom dve* ma gospodoena z rajtr* kom. NMlrrr pove upra# va »Skrr. N«ir.«. 12.036 Na stanovanje, evemt. todi na brano se srrrejmeta takoj ali s 1. decembrom dva gorpoda. — Nestor povo uprav« »Slov. Nar.«. 12.048 Ugodna prilika! Oddam *cnbinct v STcdini mesta solklncrcu j5o«po^ du: prodam pr-vrinik za 400 Dm. veliki sfiki (Ste* cbeJ Madooflt) za 500 Diji, di-rjega petelina ra 400 Dtn m «e6irinTko uto ra. 900 Din. — Maaiov pore oprava »Slcrvcmskc* ?*a Nitrod««. 1^.039 Po«o|ilo- I*6e me. ta takoj 10.000 **=• narjev posojila xa dobo đvch mesecev pod »god* nrmi pogoji. — Naslov p*>ve oprava »Sto^^n*fce-« jfa Maroda«. 12024 I |f?9f^1&S!»€ I Išce se gostilna v Daj«n ali na procente, — Izka Hartman, ka var* nn »Corsomcio štirje gr* spodje. — Naalav pove uprava »Slovcntkctja Na. roda< 12037 Na dobro đorcaco brsmo se sprejmsta takoj ali s 1. decembrom dva holj* (a j*o?poda. — Naslov pore upTsr.i »Sloven^ sja Naroda«. fc r izjjotovljrnih zhnsLih n*0ianov. ulitrov m vsa^ Uovrstnth r»bJck. — Ora<« tjn Schwab. LjobTi«rv«. r*wm tr« 3. 11.0R3 »♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»^♦♦»♦»♦»♦^ DnižabiKka s kapitalom od 200.000 dr, 250.000 dinarjrv s p r c \* m e m proti mtibulaciji na dobro urejeno miznr* sko tOTarno ali mu od^ stopim polovico t \nM. Potvudbe rod ^Polovico v Iaat'12.0^« im opravo va »Slov. Nar*. 12.035 »Slov. Naroda.«. zanes^tvo kakor zfcrio naRvno per». t^ptttane v voeh đrSavab. ^ tanko z grafitom fn v barvah. D«W se v v«6h pa^lluh, iWTO « Delaunka 1000 do 3000 nr* ff enega Jđ v«C prostorov slrtipa} v ■Mrta aM nt ckžcfi se i*oc tskoj ▼ najem ali naktrp. PomKlbc iw opravo Slov. Narod* pod .Datamica-12049«» iartifnajp tefc jUacodaa. .itakacae^. Pc^zor damski frijcanji! Ž?ttm proda« svoj dobro trveden lit rtno^tlran, v g»»mi trHcI Novesia S»da (Hotel .Knrijioi Mari)** se nahujajott damski fpiaeerskl salon ter BCra a v 1e) crtrofci. to ivsen p«r (mois tn lwo\ U si« poooUiom ve^Ca Oi>n o4dam proti lurvcffi t«r »c kiMn tekoj prevzamc rf đanrsM Irtrrr, IvOVT SAD • H.alVllJB |Vl|IBIIin|(i najboljfti ilvalnl stro)! Poiic ? vezenju ter krpanju perlla In nogavic (Stofanje) brwplacno EDIN0 Ie pri: Josip Petelinc H"b!!r