Štev. 41.
V Unbljaiil. v ponedeljek, dne zi. februarja 1910.
Leto XXXVIII.
s Velja po pošti: =s
Ii oelo lato naprej .	K 26'—
aa pol leta » .	» 13 —
sa cntrt » » .	» 8-50
za aa mešati » .	» 2*20
aa Nemčijo celoletno	» 29*—
aa ostalo inozemstva	» 35'—
555 V upravnlštrn: =
Za oal« leto naprej . K 22-40 aa pol leta » . » 11-20 aa četrt » » . » 5*60 aa en masao » . » i-90 Za pošiljanje na dem 20 v, na mesec. — Posamezne itev. 10 t.
Inseratl:
Eaostolpna petltvrsta (72 mm):
aa enkrat......po 15 t
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notioah stana anostolpna garmondvrata 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primaren poput.
Izhaja:
vsak dan, izvaerti nadalje ta praznike, ob 5. uri popoldne.
•r Uredništvo Jo v Kopitarjevih oiioah štev. 6/m. Rokopisi aa ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega ieleiona štev. 74. =		P	olitičen list za slovenski narod	■	Upravništvo le v Kopitarjevih oiioah štev. B. tm = Sprejema naročnino, lnserate in reklamacije. = ' Upravniškega teleiona štev. 188. -
Današnja Številka obsega 6 sfranl.
Notranjepolitičen poiožav
(Telefonično poročilo »Slovencu« z Dunaja.)
Dana], 21. februarja. Parlamentarno delo se je danes pričelo. Dopoldne je pričel zborovati socialni pododsek. Kakor se nam poroča z Dunaja, bo pododsek zboroval vselej, kadar ne bo zborovala zbornica.
Dnnaj, 21. februarja. Neki vodilni politik »Slovanske Unije« je izjavil o položaju: »Mala rekonstrukcija, zadnja laž sedanjega zistema, je postala prazna lupina, velika rekonstrukcija pa zadeva na velike težave, tako pri Nemcih, kakor tudi pri vladi. Upravičene in skromne zahteve »Slovanske Unije« se odurno odklanjajo. »Slovanska Unija« mora zato v polnem obsegu izvajati posledice. Čehom in Jugoslovanom se v sedanjem trenutku ne gre za ministrske sedeže, kakor tudi ne za bleščeča vabljenja po moči. Če se poteguje »Slovanska Unija« za veliko rekonstrukcijo, si hoče ustvariti možnost, da nadalje dela za legitimne narodne koristi po potih pozitivne politike. Dve stvari ste mogoči: Če tvori »Slovanska Unija« političen faktor v kalkilu sedanje vlade, potem se mora vlada izpre-meniti, če pa ne, potem sedanja vlada nima več* eksistenčne upravičenosti. »Slovanska Unija« ima v rokah pismeno obljubo načelnika »Poljskega Kola« dr. Globinskega, po kateri se po gladki dovolitvi proračuna razširi temelj delovne večine. Zdaj je čas, da se Globinski spomni na svoje znamenite besede in da se vpraša, kaj da misli storiti zdaj, ko je baron Bienerth desavui-ral njegove akcije. Za vse, ki znajo politično misliti, je jasno, da »Poljsko Kolo« ne more mirno prenesti postopanja nasproti svojemu načelniku in da mora izstopiti iz že itak fragmentari-čne večine. Če se sme Bienerth z vso gotovostjo zanašati na krščansko-so-cialno stranko, kakor misli sam, se bo tudi kmalu pokazalo. »Slovanska Unija« gotovo ničesar ne stori, kar bi količkaj vplivalo na odločitev krščanskih socialcev, edino kar stori, je, da pritiska na Poljake, ki so se obve/ali »Slovanski Uniji« Če je zahtevalo Njegovo Veličanstvo, da se mora paralelno
LISTEK.
Iz dnevnika malega poredaeža.
Ameriška humoreska. (Dalje.)
Poklical je k sebi vse dečke, pa nobeden mu ni znal razjasniti, kaj da se je zgodilo z njegovo glavo, samo jaz sem mu rekel, da so bile najbržc podgane vsega krive.
Jezil se je dokler ni pričel kihati. Bilo mi je žal, da sem mu barovko po-žgal, nisem si namreč mislil, da se odrasel človek tako hitro prehladi. Svetoval sem mu, da naj se vleže v posteljo in si dene obliž na glavo.
Bekel je, da bi zaprl šolo, ako bi ne bilo ravno po praznikih; tako hudobni dečki zaslužijo največjo kazen. Dejal je tudi, da je skoraj prepričan, da mu ni nihče drugi izmaknil barovke, kakor Jurček, in da bo že kmalu vse izvedel, potem pa gorje krivcu!
Spomnil sem se, da mi je mama pravila, kako grda je laž. Požrl sem torej solze ter rekel: »Gospod profesor, nobeden izmed dečkov ni kriv, temveč bila je mačka. Videl sem jo, ko se je z barovko igrala; bil sem namreč v obed-nici, ker sem šel gledat, če je Brigita zaklenila močnato jed; bal sem se, da bi kak sladkosnedež ne zavohal ugodne prilike.«
Gospod profesor si io nataknil
z rekonstrukcijo ustvariti trdna delovna večina, je »Slovanska Unija« vsak trenutek pripravljena, da sodeluje pri izvedbi cesarjeve želje. Dejstva se pa zavijajo, če se trdi, da nasprotujejo Čehi narodnemu premirju. Ne Čehi, marveč Nemci, ki se v sedanjih demokratičnih časih boje za svoje neupravičene narodne privilegije in ki bi radi vsaki vladi pritisnili svoj pečat, so do-zdaj preprečili zbližanje obeh narodov. Če torej Bienerth po svoji aktiviteti ali pasiviteti provocira boj, se bo bila prva bitka že pri debati o rekrutnem kontingentu. Ponovno se naglaša, da se Slovanska Uunija« ne nasede harleki-nadi male rekonstrukcije, da pri nepopolni kabinetovi preosnovi noben član ne prevzame krajanskega ministrstva in da je trajna sanacija izključena, če ne bo pozvan Jugoslovan v kabinet.«
Praga, 21. februarja. Dr. Kramar objavlja v »Narodnih Listih« z ozirom na poročilo, da so se na najvišjem mestu kritikovala njegova izvajanja v Peterburgu, daljši članek, v katerem naglaša, da je hotel le informirati pe-terburške politične kroge o avstrijskih notranjepolitičnih razmerah. Čehi poznajo le češki patriotizem, ki je lojalen in ki je izpolnil vedno svoie '">'*nosti nasproti državi. Hočemo, da postanemo tako močni, da inozemstvo naše države ne bo smatralo za nemško državo.
Dunaj 21 februarja. Dne 23. t. m. ob 5. popoldne se vrši konferenca klu-bovih načelnikov, v kateri se bo razpravljalo o delovnem programu postnega državnozborskega zasedanja. Poleg rekrutnega kontingenta hoče Bienerth rešiti tudi predlogo o lokalnih železnicah.
Praga, 21. febr. Češko časopisje naglaša, da so češki Nemci vzrok, Ker se nc more doseči sporazumi jen je mecl strankami. Proglašajo da mora Schrci-ner ostati. Proti vsenemškemu vetu so se izjavili »Slovanska Unija«, Poljaki in krščanski socialci in si pridržali politiko proste roke. Bienerth zdaj čaka na program, dasi vse zna, da je sedanji položaj nevzdržljiv. Bienerth se pokori samo svoji najintimnejši stranki, nemškemu Freisinu, to se vsak dan bolj izpoznava.
Dnnaj, 21. februarja. Bienerth je sklenil, da priredi poslancem več slavnostnih pojeclinj in razpošilja poslancem vabila nanje.
očala ter me gledal nekaj časa silno ostro, kakor bi bil tako rrajhen, da me mora vsak pogledati s povečalnim steklom, če me hoče videti. Najrajši bi se bil v tla udri. Bilo je potrebno pogovor zasukati drugam in zato sem ga vprašal: »Gospod profesor, ali ste bili s plešo rojeni? Ali je pestunja pozabila prinesti vam zobe? Sicer vas pomilujem, ker ste nahodni, vendar pa mislim, da ste že dovolj stari in da bi vam ne bilo treba napravljati takega vrišča, če že hočete umreti!«
Zarudel je kot kuhan rak in strahovito nagubančil čelo. Gotovo mi je hotel nekaj strogega odgovoriti, ker je začel: »Ti si najpredrznejši — čili!, katerega sem doslej — čili!«
Nato se je zasuknil na peti in jo odkuril, ker so se vsi dečki pričeli smejati. Danes cel dan nosi obvezano glavo in ni prav nič profesorju podoben. Pravijo, da je brzojavil po novo barovko in da jo bo ekspresno že danes zvečer dobil. Dečki imajo prosto, kar jim je zelo po godu, in pa po godu meni, da sem zaprt in se moram postiti kot največji hudodelec. To je surovo.
Ne vem, kako bi bil preživel ta dolgočasni dan, če bi ne bil zapazil na tleh precej velike odprtine, ki je bila zaprta z železnim pokrovcem. Ko sem pogledal skozi, sem se razveselil, kajti ravno pod menoj je stal pisalnik gospe Pitkin in polno lepih reči na njem. Naredil sem si trni k iz igle ter ga potem privezal ua dolgo vrvico, ki sem jo imel
Liuhlianska okolica naprej 1
Velika ljubljanska okolica je od-nekdaj v našem taboru, čeprav je vplivu liberalnega središča najbolj izpostavljena. Pa ljubljanska okolica se tudi trdno organizuje v krščanskih društvih, zlasti pa mladina. Vič, Dobrova in Brezovica na eni, Šent Vid, Ježica, Črnuče, Šmartno in Šentjakob na drugi strani, dalje v D. M. v Polju in Sostro. Zelo pa napreduje zadnji čas vse, kar spada pod obširno šentpetersko faro, velik del Posavja in Hrušica, Štepanja-vas, Dobrunje ter Bizavik. Za te kraje se., je komaj pred clvemi tedni ustanovilo Katoliško izobraževalno društvo na Ilrušici, ki je že na dan ustanovitve združilo v sebi blizu 100 članov. Po ustanovitvi pa so začeli zabavljati različni elementi, ki niso ne to ne ono, največ »svobodomiselni« oštirji, ki se boje za svojo mavho, ako procvita društvo in z njim pojema smisel za žganje. Baz-burjal se je pa zlasti tudi nekdo, ki jc nekaj takega kakor učitelj ali pa vsaj blizu tega. Značilno za naš oskubeni liberalizem je to, da sc ni zoper društvo agitiralo s tem, da je katoliško, marveč s tem, da »pohujšuje«. Sramežljivi nasprotniki so namreč razlagali, da je Fr. Terseglav, ki je pri ustanovitvi govoril, mladino poliujšal, ker jc pinpo-ročal nravno življenje in poplemenite-nje občevanja med fanti in dekleti na podlagi medsebojnega spoštovanja ter zavesti, da je vsak pred Bogom in narodom odgovoren za zarod, ki bo vzklil iz njegove družine. »Pohujšal« pa je tudi kaplan Petrič, ker je pribUžno isto povedal. Tako jc govoril dacar po šent-florianski dolini . . .
Včeraj se je vršilo prvo predavanje v novem društvu. In glej, dočim je bilo pri ustanovitvi nekaj črez 100 ljudi, se jih je včeraj nabralo še enkrat toliko! Najbolj jc bila zastopana mladina po lcorenjaških fantih in navdušenih dekletih. Najprej je govoril kaplan Petrič, ki se jc norčeval iz nazadnjaških nasprotnikov in potem razlagal, v čem obstoji prava izobrazba. Nato je izvajal F r. Terseglav nekako sledeče: Liberalci se po tem odlikujejo, da imajo vsega po dvoje, dvojno vero in tudi dvojno poštenost — eno vero doma in v cerkvi, eno pa v javnem življenju —
v žepu in si pričel čas preganjati z ribarjenjem. Vjel sem celo vrsto čudnih rib: dve zapestnici, kito las, več lasnih igel, steklenico parfema, nekaj ovratnikov in manšet ter slednjič škatlico zobnega prahu, ki se mi jc pa raz-tresel.
Ljubi dnevnik, naučil sem se že toliko zemljepisja in drugi predmetov, da moram nemudoma poročati mami o svoji pridnosti. Povedal ji bom, da se mi zelo toži po domu in naj mi torej pošlje celo orehovo torto, da se nekoliko potolažim. Zapisal bom še, da sem tako napredoval v pridnosti in nravnosti, da lahko brez skrbi pridene šc manclelnovo torto.
15. Jurček — tat.
V zavodu se pa res priden deček čudno veliko lahko nauči. Artur Braun mi je pokazal, kako se morajo metati papirnate kroglice, da nihče ne zapazi, odkod da lotč. Vili Vilzon me je poučil, kako izvrstno se človek zabava, če ponoči vstane in napravi raznovrstne šale; izvedel sem tudi, da se ni potreba preveč učiti, ker se lahko odgovori napišejo na listek in ta listek se položi v knjigo. Najtežje se mi zdi računstvo, posebno ako jo treba kar na pamet seštevati in množiti
Bolj zabavno je zunaj pri deski, ker mesto dn hi računal, hitro narišem gospoda profesorja. Časih narišem tudi gospo prav debelo, samo hitro jc treba izbrisati, prodno zapazi, ker jo
pravtako pa poznajo dve poštenosti, eno med štirimi stenami, ki jc svetu skrita, drugo pa v javnosti, koder se pohujšujejo. Govornik nato primerja to poštenost z »moralo gospe Dulske« v znanem poljskem igrokazu, kar izzove veliko veselost in odobravanje med poslušalci. Za nas pa veljaj drugo geslo: Kar je resnica, tega ne izpovedujte, kakor je Gospod dejal, samo med štirimi stenami, ampak iz streh doli! Taka odkritosrčnost mora zavladati med našo mladino, liberalno hinavstvo pa se mora iztrebiti iz vseh kotov, tudi iz naj-skrivnejših. Nato je govornik razlagal liberalno nedoslednost zlasti na c i r i 1-metodariji. Cirilmetodarija vzgaja versko otroke, odraščene pa po svojih organizacijah poliberaluje, dela torej kakor tisti, ki je lastne otroke požiral! (Burna veselost.) Tak nedosleden stvor ne more narodu koristiti, ampak mu samo škoduje. Vera ni samo za otroke, temuč za vse. Ali je za otroke in dorasle, ali pa ni za nobenega! Liberalna narodnost pa je tudi zato lažnjiva, ker ne pozna ljudstva. Liberalen inteli-gent se pač tudi katerikrat štuli med ljudstvo in povprašuje kmečkega očeta, kakšna bo letos letina, ampak on se s tem ponižuje. Ljudstvo pa spoštuje in ljubi le tisti, ki se v občevanju z njim ne čuti ponižanega, marveč narobe —■ povišanoga! Posamezniki bomo prešli in naše besede tudi, šele 1 ju d s t v o bo zgradilo veliko in ncporušljivo stavbo krščanske prosvete, ki jo mi zdaj komaj slutimo. Mladina pa Ido hodila prva po tisti božji poti, ki jo slovensko ljudstvo že tisoč let hodi in to je, kar boli naše nasprotnike. Hoteli so prav mladi-« no odtrgati od ljudstva, da bi zamrzila vero v Boga in domačo zemljo, pa so se prevarali. Kar so nasprotnikov tiče, bodi njihovo nasprotovanje šele olje v ogenj našega navdušenja! Naša mladina mora biti bojevita, se ne sme braniti, ampak napadati, s svojimi nazori in vzori izzivati, kakor svetloba, ki ne sveti sebi, ampak vsemu svetu. Tisti, ki danes moli in misli sam zase, ni pravi: večje veselje je v nebesih nad tistim, ki je popoln, zraven pa preganja nasprotnike, kakor nad devetindevetdeset pravičnimi, ki svojo pravičnost vase skrivajo. Slovenski mladeniči in dekleta: Pravijo, da zapeljujemo ljudstvo. Veliko jih je bilo dozdaj, ki so ljudstvo zapeljevali k slabemu, bodimo mi za-peljivci ljudstva k dobremu! Dozdaj so
strašansko jezi, če kdo nariše, da je širja kot dolga. Včeraj me je zasačila. Stati sem moral celo uro sredi sobe z norčevo kapo iz pisanega papirja na glavi. Meni je itak vse jedno, le Beti se bo jezila, ako ji pišem, kako grdo ravnajo z menoj. Bekel sem gospej, da se vendar rajši pokrijem s tako kapico, kakor pa z barovko, in bila je rdeča kakor pesa.
Zdi se mi, da me sedaj radi ond barovke oba nekoliko po strani gle^ data; ima pa vendar sedaj boljšo, negoi prej. Kakor hitro se v hiši kaj prigodi, kar jim ni prav, vselej mora biti Jurček kriv.
Ali sem morda jaz kriv, da se je! črnilo razlilo po celi sobi, ker sem sa* mo tintnik mački na rep privezal? Krivično je, da le mene zmerjajo, mačka jc pa nedolžna, čeprav jo polila črnilo.
Profesor je zagrozil, da me obesi, če le še kaj nerodnega učinim.
Gospica Ilafcn me je potolažila, da. me ne bodo obesili, marveč samo domov poslali; to pa j.e ravno, kar jaz hočem; ona pa pravi, da bi se mama in sestre zelo jezile, ker bi jih bilo sram — no, kaj takega! Ali je mari sramota, če lastnega malega bratca po dolgem času zopet vidijo? Obljubil sem pa go-spici, da hočem bili priden in da odslej vso dobro protuhtam, preden ka) storim.
bili otroci sveta bolj previeteni kakor mi, odslej bodimo mi bolj premeteni. Prvo pa je, da sami za dobro gorimo, zakaj če kdo, so Orli poklicani, da vso okoli sebe užgo, da poderejo vse, kar je bilo, in zgrade vse nanovo. Stran s lii-navščino, stran z nedoslednostjo, stran z lenobo in zadovoljnostjo v miru!
Vspeli je bil, da se je ustanovil Orel in so mu pristopili vsi fantje Tako je odgovorilo ljudstvo na čenče pohujšanj h liberalcev, ki niso liberalci, in so vendar lib«'alci, ker so nezavedni in nevedni. Tako je zdaj vsa ljubljanska okolica preprežena z našimi društvi, na čelu pa korakajo okoliški mladeniči, odičeni z znakom Orla nazunaj in v svojih srcih!
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR ODGODEN.
Gorica, 21. feruarja. Na cesarjev ukaz se je včeraj goriški deželni zbor odgodil.
GONJA PROTI ČEHOM NA DUNAJU.
Z Dunaja brzojavljajo dne 18. t. m.: »V današnji seji okrajnega zastopstva 18. dunajskega okraja je bil stavljen predlog, naj se stori vse potrebne korake, da sc prepreči zgradbo češkega »Narodnega doma«, ki ga mislijo s pomočjo nekega češkega denarnega zavoda zgraditi v omenjenem okraju. Tekom debate so ostro napadali Čehe, češ, da si hočejo ti poslednji prisvojiti nemško ozemlje.
Na glasovanju ni bilo jasno, so li vsi navzoči glasovali za predlog. Zato je bil napravljen protipoizkus. Pri lem je glasoval proti le okrajni svetnik Ši-kola, ki je rodom Čeh. Vsled tega je prišlo do viharnih prizorov. Ostali svetovalci so klicali: »Mi smo nemški zastopniki! To je škandal! Odložite svoj mandat! Vi ste prisegel, da boste čuvali nemški značaj mesta!«
Opažalo se je tudi, da sta se dva druga svetovalca, ki sta tudi rodom Čeha, vzdrževala glasovanja.
Da li bo vsa ta gonja Nemcem, ali bolje nemškemu značaju dunajskega mesta, kaj koristila — to pa je zelo dvomljivo. K več.f?mu vzbudi tudi one zaspane Čehe, ki se dosedaj niso brigali za svojo narodnost.
ZMEŠNJAVE NA GRŠKEM.
Težki položaj dinastije.
Atene, 21. februarja. Položaj grške dinastije je zelo težaven, ker se je spor zelo poostril. Kraljevi hiši ne preostaja drugo, kot da s silo nasprotuje sovražnim strujam ali pa se zahvali za prestol in vse dinastiške pravice.
Pred splošno revolucijo.
Atene, 21. februarja. Tu vlada splošna zmešnjava in razburjenje, nihče ne ve ničesar jasnega ter se pričakuje vsak čas splošnega upora. Častniška liga in splošno vsa mornarica je pod vplivom častnikov vojske na suhem. Vlada želi, da se sestane narodna skupščina, ker samo s tem je upati, da se reši dežela samovlade vojaške lige. Častniki in generali v inozemestvu so pozvani, da se vrnejo domov.
Reorganizacija grške vojske.
Atene, 21. februarja. Za izvedbo reorganizacije grške vojske bodo pozvani samo francoski častniki.
Najnovejše poročilo.
B e r o 1 i n, 21. februarja. »Vossische Zeitung« poročajo iz Aten: Dragumis se je podal h kralju in ga opozarjal, da bi prestolonaslednikov dohod v Atene lahko povzročil v sedanjih razmerah zmede in da ne more prevzeti garancije za vzdržavanje miru. Zahteval je, naj se prestolonaslednik pozneje povrne v Atene. Poroča se baje iz zanesljivega vira, da je pozval kralj prestolonaslednika zato nazaj v Atene, ker namerava kralj odstopiti.
Bero lin, 21. februarja. »Lokal-anzeiger« poroča iz Aten: Grški listi pripisujejo prestolonaslednikovemu po-vratku zaseben značaj. Kljub navideznemu miru je vse napeto in smatrajo sedanji mir za tišino pred viharjem.
SPOR MED TURŠKO IN GRŠKO.
Vsa znamenja kažejo, da se je Turška odločila, da porabi dogodke na Grškem v ta namen, da prekine z Grško vse zveze ter z njo obračuna. Turška vlada je pozvala v Carigrad vse najboljše generale, ki so bili nameščeni na raznih daljnih mestih.
Dnevne novice.
4- Dva shoda. Včeraj sta sc vršila v Dol. Logatcu dva shoda. Popoldne ob 4. uri javen shocl »Kmečke zveze«, pri katerem je govoril poslanec Gostinčar o političnem položaju in delovanju državnega in deželnega zbora. Zbrani zborovalci so sprejeli sledeči predlog z velikim navdušenjem: »Današnji shod izreka poslancu Gostinčarju, Slovenskemu klubu in njega načelniku g. dr.
Šusteršiču, kakor tudi deželnim poslancem S. L. 8. popolno zaupanje in priznanje.'Zvečer ob sedmi url pa so jo vršil tudi zelo dobro obiskan delavski shocl, na katerem jo govoril o potrebi organizacije poslanec Gostinčar. Sklenilo so je vslanoviti krajevno skupino »Jugoslovansko Strokovno Zveze«. V ta namen sc je izvolil odbor treh mož, ki bo nabiral člane in v teku 14. dni sklical vstanovni zbor. Shod se je vršil v smislu § 2. zbor. zak. za povabljene gosto. Navzočih je bilo kakih 80 delavcev, kar pomeni za Logatec veliko. Bog daj srečo!
-f Nemško katollčanstvo. V znani reviji »Freistatt«, ki smo jo dozdaj priporočali, je zadnji čas prav tako kakor v »Vaterlandu« zavladal nek ton, ki nam Slovanom ne more biti prav nič všeč, čeprav prihaja iz krogov, ki si domišljajo, da imajo vso katoliško vero v zakupu. Kakor se »Vaterlancl«, glasilo naših fevdalcev in fevdalk, katerim je zadnjič socialist clr. Renner v nižjeav-strijskem deželnem zboru po pravici očital, da so si nekateri vse imetje svoj-čas z ropom pridobili, zaganja zadnje dni z vso silo v Slovane, ki da niso za vlado sposobni, tako je »Freistatt« zdaj že v drugič priobčila Slovane skrajno ponižujoče fevdalne sestavke. V zadnji številki se peča neimenovanec z glago-lico in pri tej priliki trdi, da slovanskim kmetom ni nič zanjo, ampak slovanskim kmetom so mar druge reči. Tako n. pr. se dalmatinski in istrski kmet razburjata, če župnik »poslavi v cerkev klopi in tako prepreči, da bi mogel Ho vanski kmet položiti na tla preprogo zraven pa opanke, v katere po potrebi tudi pljune, in tako z raprostrtimi ro kami moliti svojega Boga!« Nevednost, ki se v tem stavku razodeva (v Is! rji kmet ne pozna preproge za cerkev, niti si sleče opanke) ni nič nasproti brezmejni sirovosti, ki se zrcali iz teh čednih besed iz velefevdalnih ust. Avstrijski fevdalci naj rajši pazijo na svoje degenerirane potomce, kakor pa na to, lahko slovanski kmet svojega Boga moli. Slovanski kmet sicer ne kleči na mehki blazini in nima paternošt^, iz biserov, kadar Boga moli, kakor naši fevdalci, ima pa zato Boga v svojem srcu, dočim ga ima marsikateri avstrijski fevdalec le na jeziku.
-j- Liberalna hinavščina. Liberalni učitelji izdajajo med drugim tudi list za napredno mladino, ki je pa tako dolgočasen, kakor so dolgočasni liberalni učitelji sami. Kako liberalci svojo nra-vo mišljenje prikrivajo, ga pa mladini hinavsko polagoma vbrizgujejo, dokazuje sledeči odstavek iz omenjenega lista za mladino, v katerem neki navidezni mladenič slika, kako je postal svobodomiseln: »Prorokovali so, da bo iz mene škof. To se sicer ni zgodilo in se menda ne bo, četudi so me vzgajali v duhu tiste ponižnosti, poslušnosti in slepe pokorščine, kjer je izključena tudi mala svoboda osebnega mnenja in premišljevanja. Bil sem mrtvo orodje okolice in tega, kar je bilo po mojih bujnih, privzgojenih predstavah nad menoj. Vir lastnega življenja, dela, razvoja in napredovanja nisem nosil sam v sebi, ne v zaupanju na lastno moč in zmožnost za delo, vedno sem le mislil, da je moja bodočnost edino odvisna od naklonjenosti drugih in moči nad me noj. Pobožen sem bil do skrajnosti, nove hlače so dobile luknjo najprej na kolenih Ali človeški duh se razvija, pojavijo se v njem novi pojavi in potrebe; na mesto ponižnosti stopa možatost, na mesto slepe pokorščine in večne odvisnosti jasna samostojnost in premišljeno zaupanje v lastne moči, iz verujočega bitja postaja premišljujoče, motreče bitje v vseh vprašanjih.« — Drugače povedano: »Iz verujočega bitja postane neverujoče, liberalec od peta do glave.« Tega pa seveda ne povedo, ker so laž-njivi do mozga. In na take nerodne li-manice naj se prosvitljeno slovensko ljudstvo vsede? Kaj takega zamorejo misliti le — liberalni učitelji.
+ »Edinost" — „morllka". Kdo bi si bil mislil, da se bodo liberalci zavoljo clrilmetodarije začeli sami med seboj kregati? Tako dolgo so na nas kričali, da so sami drug drugega popadli. Zdaj se namreč »Edinost" in „Narodni dnevnik" med-seboj podajata in sicer zato, ker je »Dnev-nik" tržaški klepetulji rekel, da je njenih kofetarskih člankov v obrambo clrilmetodarije že preveč in da »klerikalci" le dosledno po svojih načelih ravnajo, če preganjajo liberalno narodno misel. Saj je bilo res smešno, kako je .Edinost" skušala S. L. S. prepričevati, da je cirilmeto-darija dobra in neka »žaljena tržaška žena je v svojem dopisu celo zahtevala, da naj S. L. S. človeka, ki je spisal čanek zoper cirilmetodarijo, slovesno iz stranke izključi! »Edinost" je nato »Dnevnik" okrcala, »Dnevnik" pa ji zdaj odgovarja, naj vendar javnosti s svojo puščobo ne mori! »Edinost" — morilka! je že iako, da »Edinost" nobenega ne zadovolji razun — sama sebe.
-I- Fnjnn'*'-' (^l-nntlskl odbor R, K. S. Z. Včeraj popoldne so je sen'nI v Mekinjah kamniSki dekanijski odbor izobraževalnih društev. Razun dveh društev so bila zastopana vsa društva tega okraja kljub slabih potov. Izvolil se je sledeči odbor: Predsednik č. g. Franc Rihar; podpredsednik g. Fran j o Šubeij; tajnik č. g. clr. Gviclo Rant; blagajnik načelnik komendskega sokola brat Štercin. PrereŠetavale so se marsikatere zelo zanimive reči, zlasti glede glediških predstav in predavanj, sklenilo se je bolj poživiti zaspana društva in ustanoviti nova društva, kjer jih še ni. Natančnejše poročilo o tem sestanku prinese »Domoljub«. Po tem sestanku so je vpila odborova seja kamniškega okrožja Orlov, ki jc določila prihodnjo javne prireditve v tem okrožju.
+ »Piccolo« prijet na laži. Te dni je
tržaški »Piccolo« sklobasal cel članek, v katerem trdi, da je na okrajnem glavarstvu v GradiŠki vse polno slovenskihuradnikov, med nižjimi celo trije od petih. Nato je poživljal furlanske župane, naj proti temu protestirajo. Zdaj pa odkriva laški »Gazzettino Popolare«, da je med uradniki en sam Slovenec, in sicer tajnik, ki je že trinajst let v Gradiški in ni še nobenemu Lahu lasu izkrivil; potem je en oficiant, ki je sicer slovenskega pokolenja, ne razume pa niti ene slovenske besedo, druga dva sta Laha in zadnji med njima., neki Rudolf Ziimin, tudi ne zna nič slovenščine. Ostali, višji, so Nemci, glavar Schnei-der, namestniški tajnik grof Mels in komisarji Zenone, grof Attems in grof Gudenus. »Piccolo« je torej postavljen na laž, kakor je dolg in širok.
-{-Volivci obč Trava — u«>zor! Županstvo obč. Trava zapisalo je z dne 13. svečana 1910, za dobo Mirih tednov občinski vol. imenik za volitev novega občinskega odbora ter ga na podlagi § 17. obč nskega volivnega reda za vojvodino Kranjsko, raz-položilo za gorinavedeni čas, v občinski pisarni na Travi vsakemu volivcu v vpogled. Za vložitev reklamacij je čas od 6. do 13. sušca 1.1. Vsi faktorji, zlasti oni, ki imate volilno pravico v naši občini, zanimajte se! Če niste vpisani v volilnem zapisniku, vložite ob gorinavedenem času reklamacije pri županstvu na Travi. Kdaj bo volitev še ni razglašeno, to se bode o priliki sporočalo.
+ Kanonično umeščen je bil danes na župnijo Podkraj Č. g. Jakob Kalan.
+ Nameščen je kot kapelan v Žužemberku č. g. Riharcl Zaje, ker izstopi č. g. Ant. Erjavec radi bolezni iz službe.
Predavanja v dvorani kat društva rok. potno n kov v N -vem mestu. V nedeljo dne 20. t. m. ob^ 10. uri dopoldne je predaval g. prof. dr. Šarabon v dvorani kat; društva rok. pomočnikov v Novem mestu n vulkanih in o vulkanizmu sploh. Gospod predavatelj je v poljudni obliki, v priprostem, vsakemu razumljivem govoru naslikal notranjost naše zemlje, dalje je razložil, da je ta vzrok^bljuvanju vulkanov, vzrok mnogim gorkim vrelcem in drugim /ulkaničnim pojavom. Kon no je omenil in opisal vse večie katastrofe zgodovinskega pomena, ki so jih povzročili vulkani v prejšnjih stoletjih in v novejši dobi. Poslušalci so verno in z velikim zanimanjem sledili nad eno uro trajajočemu predavanju in so se gospodu predavatelju zahvalili z burnim pleskanjem. Katoliško društvo rok. pomočnikov namerava prirediti cel ciklus poljudnih predavanj. Prvo prihodnje bo v nedeljo 27. t. m. Predaval bo zopet g. prof. dr. Šarabon in sicer o potresih. Da bo obisk tem večji, bi bilo umestno, da se predavanja vrše popoldne ali pa ob večernih urah, ker dopoldne tudi ob nedeljah nima vse občinstvo časa za to in mnogo jih izostane, ki bi se drugače radi udeležili predavanja.
—	25Ietnico tiskarstva obhaja jutri, dne 22. februarja, poslovodja podjetja Katol. tiskovnega društva J. Krajec nasledit. v Novem mestu gospod Urban Horvat. Osobje podjetja ga namerava dnevu primerno počastiti, ker ga ima radi njegovega ljudomilega postopanja jako v čislih.
—	Volitve župana v Pulju. V soboto ob 11. uri dopoldne se je vršila v puljski mestni hiši volitev župana. Vlado je zastopal vodja okrajnega glavarstva grof Attems. Izmed 45 občinskih svetnikov jih je bilo 42 navzočih. Trije so odsotnost upravičili. Kot najstarejši je cesarski svetnik in višji vpo-kojeni poštni upravitelj v primernih besedah pozdravil navzoče ter jih pozval k volitvi župana. Za župana jo bil izvoljen vsled sporazumi jen ja vseh strank, dr. V a r e t o n s 40 glasovi, za podžupana pa s 38 glasovi cesarski svetnik Frank. Za občinske svetnike so izvoljeni: Nadkomisar vojne mornarice Lovisoni, državni poslanec dr. La-ginja, trgovec Benussi, ravnatelj deželne bolnice clr. Mantovani in posestnik Petris. Dr V?--' ■ - ie zahvalil za izvolitev >	o sprejeti, če bo potrjena najvišjem mestu,
—	Dr. Luegerjeva bolezen. Z Dunaja smo danes dopoldne dobili poročilo: Dr. Luegerjevo stanje je bilo včeraj dopoldne relativno povoljno. Ob 8. zjutraj so bolnika obiskali zdravniki, ki so bili veseli, ker so je Luegerjevo stanje po krepkem spanju izboljšalo. Dr. Lueger je z dobrim apetitom zajtr-koval in izjavil, da se dobro počuti. Zdravniški buletin izkazuje: temperatura 37 stopinj, žila 70 udarcev, moči po krepkem spanju boljše, pljuča brez komplikacij. Tudi včeraj dopoldne je pustil cesar z nadvojvodi in z drugimi dostojanstveniki poprašati, kakšno da je clr. Luegerjevo zdravstveno stanje. Po dunajskih cerkvah se je molilo za dr. Luegerjevo zdravje.
—	Trikratno poštno zvezo z Lju« bljano je dobil z današnjim dnem c. kr. poštni urad v Mostah pri Ljubljani. S to izpremembo je zlasti trgovskim krogom v Mostah in okolici jako ustreženo in smo poštnemu načelniku na glavnem poštnem uradu v Ljubljani zelo hvaležni, da je blagohotno podpiral naše tozadevno prizadevanje.
—	Nesreče na Dolenjskem. Fran-čiš?k Repovš. učenec ljudske šole v Tržišču se je igral 15. t. m. z dinamitno patrono, jo zažgal in iste eksplozija mu je odnesla štri prste desne roke do prvega sklepa,— Jakob Jerman, posestnik v Črešnjicah pri Novem mestu je 16. t. m. streljal kamenje in ker se mu smodnik ni vžgal je hotel raz-basat. Medtem se je pa smodnik vžgal in mu odtrgal mezinec desne roke. — Ivan Virant iz Šmarjete je 18. t. m. kot mlinar pri Seidlnu v Novem mestu prišel preblizo vretena, okrog istega se mu je ovila obleka, mu je izmaknilo desno roko v rami in zadalo mu rano na spodnji ustnici.
—	Razbit socialnodemokraSkl shod v Goric'. V nedeljo 20. t. m. so goriški socialisti otvorili svoje nove društvene prostore v ulici Tre re. Ob tej priliki so sklicali javen ljudski shod, na katerega pa je prišlo več mazzinijancev ko socialistov. Mazzia-nianci so s kričanjem toliko časa motili shod, dokler ni bil razpuščen.
— Ponesrečena avstrijska torpe* dovka. Iz Pulja se poroča: Torpe-dovko II, ki je 13. t. m. pri otoku Črez zavozila na plitvino, je v petek vojna ladja »Zenta« privlekla v luko. Torpe-dovko se je dalo takoj v ladjedelnico (Dock), kjer se jo bo popravilo. Poškodbe niso tako velike, kakor se je prvotno mislilo.
—	Velik vodni načrt. Pfinc Thurn-Taxis, posestnik devinskega gradu, je izdelal velik lJačrt, kako izkoristiti vodne sile reke Timava v industrijske svr-he. Komisionalni ogled se bo vršil dne 28. t. m. Slučaj kaže, kako bi bilo dobro, če bi tudi goriška dežela pravočasno izdelala vodni zakon, ki bi omogočil, da bi se z lastnimi vodnimi silami v prvi vrsti okoriščala dežela, ne pa posameznik.
—	Laška pristranost. Magistrat v Gorici je te dni poslal svojega policaja k brivcu M. T., Hrvatu, ki se je v Gorico priselil iz Zagorja, ter mu velel, naj zapre brivnico, češ, da nima zadostnih izpričeval. To vkljUb temu, da se Je brivec par dni poprej pri magistratu izkazal z vsem, kar je za njegovo obrt potrebno. Sicer se je pa policaj z magistratom vred blamiral, slučaj pa dovolj jasno dokazuje, kakšen duh vlada na goriškem magistratu, ki je v rokah ne-odrešencev.
—	Opatijsko zdravilišče prodano ogrskemu konzorciju. Listi poročajo, da je južna železnica sklenila z nekim ogrskim konzorcijem pogodbo, po kateri se proda opatijsko zdravilišče za 9 milijonov kron.
—	Radijobrzojaven promet. V smislu iskrobrzojavnega dogovora prevzela bode obrežna postaja v Puli z 20. dnem februarja 1910 javen radijobrzojaven promet. Kot posredovalno mesto med imenovano obrežno postajo in na suhem ležečimi brzojavnimi uradi, bode obratoval c. kr. poštni in brzojavni urad Pola 1. Obrežna pristojhjna za iskrobrzojavke v in iz Pule-obre2na postaja znaša 60 st od besede brez določene najnižje pristojbine.
—	Veliko razburjenje v šempaskt dolini. — Najdene vreče blaga. Pre-tečenl petek nastal je nenadoma šum med ljudstvom, ker je počil glas, da se je našlo na seniku Antona Košuta na Visokem, v občini Vitovlje, sedem vreč dragocenega blaga za obleke. Hišni gospodar je imenovani dan šel na senik po seno za govedo. Ko je z rokami pulil seno iz kupa, zagrabi nevede za vrečo, zavezano z beko, polno blaga. Prestrašen radi te nenavadne najdbe, odpre vrečo in vidi natlačeno cele »peče* blaga. Preiskujoč nadalje dobi še šest drugih vreč z enakim blagom. Nevede odkod in kako je prišlo to blago pod njegovo streho, se takoj napoti do c. kr. orožniške postaje v Šempas ter tam naznani nenavadno najdbo. C. kr. orožniki so takoj nastopili svojo službo, preiskujoč, odkod naj bi prišlo to blago. Najdeno blago so takoj prenesli na orožniško postajo in so spo-
znali, da mora hiti fo blago Islo, katero je zmanjkalo pred tremi meseci na postaji goriške železnice. Blago je bilo poslano z Dunaja neki trgovini v Gorico. Ko dotična oseba v Gorici svoj čas ni prejela naročenega blaga, je zahtevala in baje prejela do-tično postavno odškodnino. Kot nekaka krivca teg% da blago ni prišlo v prave roke, sta bila precej prijeta dva železniška uslužbenca. Zadeva se je konečno po orož-niški preiskavi pojasnila tako, da je Franc Faganel iz Oseka, mesto nekih svojih iz Ljubljane poslanih zabojev, prejel v zameno dotični zaboj blaga. Ko so v hiši odpirali zaboje, so bili presenečeni, opazivši nenavadno dragoceno blago za obleke in so se med soboj posvetovali kaj storiti. Pohlep po takem lepem blagu jih je premotil, da niso poslušali glasu vesti, ki jim je očital zaboj vrniti, temveč so si pridržali molče blago, katero so deloma tudi porabili za napravo obleke. Noša obleke iz istega blaga je izdala krivce. C. kr. orožništvo je napravilo hišne preiskave in se prepričalo, da več oseb nosi obleko iz istega blaga. Na podlagi teh preiskav, je orožništvo aretiralo 4 osebe iz hiše že imenovanega Franca Faganel ter iste oddalo v preiskovalni zapor. Družina je dosedaj trdovratno tajila prejem blaga. Doznaje se pa, da je stara hišna gospodinja priznala prejem tujega blaga. Pri daljnji preiskavi, kje bi bilo skrito manjkajoče blago, se je na neki njivi obdolženca našlo zakopane dele nekih cevi iz kavčuka za pretakanje vina. Kako je tudi to blago sem zašlo, bo dognala nadaljna preiskava.
—	Umrl Je v PoreČu Andrej Amo-roso, večletni istrski deželnozborski poslanec in podglavar. Bil je hud Lah stare nestrpne šole.
—	Zabodel je orožnik iz Opčin pri Trstu 38 let starega postopača Andreja Rezka, katerega je zalotil ponoči. Rezek je vrgel v orožnika tri kile težak kamen, nakar ga je orožnik z bajonetom zabodel v rebra in mu prizadel precej težko rano.
—	Na patrulji ponesrečeni orožnik. Kakor se čuje, je orožnik štrukelj ponesrečil na patrulji.
—■ Hčerka proti materi. Iz Trsta se poroča, da je sodno postopanje proti Frančiški Leban in Jožefu Gasparinu ustavljeno ter sta oba izpuščena iz zapora. Cela zadeva je samo dokazala, koliko je verjeti otroškim izpovedbam. Kakor znano, je 121etna hči Lebanove, Rozalija, govorila, da je pred leti dal v Sesljanu neki Gasparin nekaj v peč, kar mu je dala njena mati in da je to jokalo. To da se je zgodilo dvakrat. Sodna preiskava pa je dognala, da so neresnične vse govorice, ki so nastale vsled tega.
Društveno življenje v Cerknici v zimski dobi se precej dobro razvija. Pred Božičem so naši Orli predstavljali lepo igro »Fernando", za katero so želi splošno pohvalo. Na Sveti večer so priredili krasno božičnico z deklamacijami, tamburanjem in petjem ter igro „Na Betlehemskih poljanah". Dasiravno je bilo vreme zelo neugodno, je bila dvorana natlačeno polna. Prav posebno je ugajalo ..Angelsko petje", moški zbor s spremljevanjem tamburašev. Božičnico so ponovili na praznik sv. Treh kraljev za šolsko mladino brezplačno. — Pred pustom so vrla dekleta predstavljale »Fabiola in Neža." Občudovali smo jih, kako so lepo nastopale in lepo izvršile svoje vloge. Marsikomu so prišle solze v oko, zlasti pri opisovanju junaške smrti sv. Neže. Ženski zbor je zapel pesem »Nikar se me ne boj". Orli pa so dodali šaljiv prizor „Zamorec", ki je vzbudil mnogo smeha. — Na Svečnico je bil občni zbor Orlov, pri katerem je lepo predaval načelnik Jos. Udovič o namenih mladeniške organizacije. — Sedaj se Orli pripravljajo za igro »Mlini pod zemljo". Ker se je število tamburašev nekoliko skrčilo, so se sedaj začeli učiti nekateri novi. Le krepko naprej!
—	Nagloma je umrl predstojnik frančiškanskega samostana v Osjeku o. Aleksander Osjak.
TURČIJA POMNOŽUJE MORNARICO.
Carigrad, 21. februarja. Ministrski svet se je posvetoval o ponmo-žitvi vojne mornarice. Sklenilo se je, da kupi Turčija štiri v nemških ladjedelnicah dogotovljene torpedovke, ki stanejo 410.000 funtov. Turčija pomno-žuje mornarico z ozirom na grške dogodke.
SULTAN SE UDELEŽI MANEVROV.
Carigrad, 21. februarja. Prihodnjo spomlad se udeleži sultan vojaških vaj in obišče Odrin.
ZA POMILOŠ5ENJE BULGAROV.
Ca r i g r a d , 21. feruarja. Bulgar-sik poslanec Dorev objavlja na sultana poziv, v katerem prosi, naj sultan pomilosti štiri vsled Jovanovieevoga umora na smrt obsojene Bulgare.
SMRT GROFA STOLBERGA.
Berolin, 21. februarja. Smrt predsednika nemškega državnega zbo-
ra je vse presenetila. Dopoldne se Je grof še povoljno počutil, popoldne se mu je pa tako stanje poslabšalo, da so morali pozvati zdravnike, ob sedmi uri zvečer je bil že mrtev.
GUBERNATOR POBEGNIL.
Peterburg, 21. februarja. Zaradi podkupovanja obsojeni bivši niž-nji novgorodski gubernator baron Fre-derik je pobegnil.
RUSIJA IN BALKANSKE DRŽAVE.
B e 1 g r a d, 21. februarja. »Dnevni List« poroča, da se pogajajo peterbur-ški, belgrajski in sofijski kabinet, da obiščeta srbski in bolgarski prestolonaslednik istočasno Peterburg.
PORAŽENE NIKARAGUEŠKE ČETE.
B 1 u f i e 1 d s (Nikaragua), 21. februarja. General Mena poroča, da se je 19. t. m. bila pri St. Vincentu deseturna bitka. Vladne čete je pognala vstaška artiljerija v beg.
Se]a železniških odborov za progo Ptul-Rogatec-Brežice (KrSko)-Rudolfovo-Žuženiberk
se je vršila v petek 18. t. m. v prostorih Gregoriča v Krškem.
Dopoldne se je osnoval v smislu sklepa velikega železn. shoda v Ljubljani z dne 24. januarja 1.1. lokalni železniški odbor za progo po Kranjskem od Brcžič (Krškega) do Žužemberka. Udeležilo se je te seje mnogo interesentov in pa župani skoraj vseh občin ob tej bodoči progi. Po daljši debati, katero je vodil drž. posl. dr. Hočevar kot sklicatelj shoda, je bilo v lokalni železn. odbor omenjene kranjske proge izvoljenih 12 članov, in sicer župani: gg. Iv. Vehovec iz Žužemberka, Jos. Ogoreutz iz Rudolfo-vega, Jos. Zurc iz Kandije, Fr. Novoselc iz St. Jerneja, L. Bučar iz Kostanjevice, Fr. Kerin iz Sv. Križa, J. Marinček iz Cerkelj, obč. svetovalca Fr. Majzelj iz Belecerkve in dr. Romih iz Krškega, deželna poslanca Fr. Višnikar in grof Margheri, ter drž. poslanec dr. Hočevar. Ta odbor je potem na predlog g. dr. Romiha izvolil za načelnika in obenem za delegata v centralni železn. odbor kranjski drž. poslanca dr. Hočevarja.
O podrobnostih glede proge same se v tej seji ni še razpravljalo. To in vprašanje financiranja za izdelavo projektov itd. bo delo izvoljenega odbora, v katerem so izkušeni, za kraj vneti marljivi možje, ki bodo gotovo vse storili, kar se bo v dosego železnice in v korist posameznih krajev sploh storiti dalo. Upajmo da ta odbor ne bo spal ampak sveže in krepko delal, da se vendar konečno uresničijo iskrene želje od sveta zdaj oddaljenih krajev naše lepe Dolenjske po železnici.
Popoldne pa so na shod došli tudi interesentje iz Spodnje Štajerske. Prišli so med drugimi gg. dež. glavarja namestnik dr. Jankovič iz Rogatca, drž. in dež. poslanca dr. Benkovič in dr. Korošec, dr. Barle, notar v Kozjem, g. dekan kozjanske dekanije, in mnogo drugih gospodov, ki so že člani takozvanega slov. odbora, ki se je bil ustanovil dne 8. oktobra 1909 v Brežicah.
V tej skupni seji, kateri je predsedoval dr. Hočevar kot načelnik kranjskega lokaln. železn. odbora, se je po dolgi živahni debati, v katero so posegli predvsem gg. dr. Benkovič, dr. Jankovič, L. Bučar, F. Rupar in drugi konečno sklenilo, da preneha vsled sklepov ljubljanskega shoda dosedanji, dne 8. oktobra m. I. ustanovljeni štajersko-kranj-ski odbor, da se mesto tega postavi, kakor danes dopoldne za kranjsko progo, tudi posebni novi lokalni žel. odbor za Štajersko, da dela vsak odbor za se in le za skupne točke ob Savi oba odbora sporazumno, in slednjič da naj bodoča proga prestopi Savo iz Štajerske na Kranjsko na kakem primernem prostoru med Brežicami in Krškem. Izreklo se je tudi pripravljenje, da se stopi v stik s starim brežiškim železn. odborom, s katerim se lahko glede enakih delov proge skupno postopa, glede varijant, ki se posebno tičejo vprašanja kolodvorov pri Brežicah, pa vsak za se.
Interesantno je bilo, kako sta gg. Rupar in Bučar zagovarjala stališče, da naj se dela skupno s starim brežiškim želez, odborom. Gg. dr. Benkovič, zlasti pa dr. Jankovič sta ožigosala enostransko postopanje starega odbora, ki je delal samo za lokalno korist Brežic, prezrl pa slovenske okraje in zlasti po Štajerskem ni sprejel merodajnih slovenskih faktorjev v svoj odbor. „Na slo venskih tleh", tako je ob navdušenem ploskanju navzočih klical g. dr. Jankovič, »je pa vendar še in mora biti Slovenec gospodar."
Štajerski interesentje so se potem tudi konstituirali v svoj lokalni železn. odbor, v katerem so isti člani kakor so bili dne 8. oktobra m. 1. v ustanovljenem odboru.
Sedaj pa oba odbora, le z vnemo in eneržijo na delo, ker samo z delom je doseči uspeh, t. j. železnico, ki je tako za Spodnji oiajer kakor za Dolenjsko veiikan skega gospodarskega pomena I
Štajerske novice.
š Spodnještajerski nemškutarji so se prestrašili slovenskih obštrukcijskih shodov ter začeli prirejati shode v svojih kazinih, tako v Mariboru (Wastian in Negri), v Ptuju, Ormožu ter Celju, na katerih pripovedujejo svojim backom, da se Slovencem predobro godi na Štajerskem.
š Včerajšnji slovenski shod v Ormožu je sijajno uspel. Predsedoval je župan Sinko. Govorili so dr. Sernec, poslanec Meško, Ploj in Lesničar. Zaupnica slovenskim poslancem v štajerskem deželnem zboru je bilo soglasno sprejeta. „Štajerčev,i shod je bil razbit.
š Včerajšna shoda „Štajerčeve" stranke in političnega društva »Pozor v Ptuju sta se vršila jako mirno. Ptujski Nemci so nabobnali na svoj shod vse, kar leze in gre, mestne hlapce, pometače in druge uslužbence. Na shodu v Narodnem domu sta govorila poslanca dr. Vrstovšek in dr. Kukovec.
š Na shodu S. K. Z. v hotelu pri belem volu v Cel u so govorili ob velikanski ogorčenosti proti nemški večini v deželnem zboru poslanci Vrečko, dr. Benkovič in Terglav.
š Za častne občane občine Hajdin pri Ptuju so bili imenovani: č. g. Janez Toman, č. g. vpokojeni župnik Janez Mlakar, učitelja g. Klajnšek in g. Pogrujc.
š Pri občinskih volitvah pri Sv. Vidu pri Ptuju so vendar enkrat vrgli vsemogočnega Schosteritscha, glavni steber nemčurstva in štajercijanstva. Slava zavednim volrlcem! Naprej do popolne zmage!
š Duhovniška vest. G. Mihael Bar-bič, kaplan pri Sv. Juriju ob juž. železnici je prestavljen v Doberno pri Celju.
š Nevarno obolel je Karol Linhart, urednik ptujskega »Štajerca". Ptujska gospoda se boji za dragoceno življenje visokega bolnika.
š Umrl je v Celju meščan Anton Eichberger.
š Umrlo žensko goljufal. Iz Maribora poročajo sledeče: Pred nekaterimi dnevi je umrla v Pobrežu neka Ivana Hčfler, ki je imela 700 kron naloženega denarja v hranilnici. Malo pred svojo smrtjo pa je naprosila kovaškega pomočnika F. Vračka, ki je stanoval v isti hiši, naj ji vzdigne denar pri štajerski hranilnici v Gradcu, ker ga želi pred smrtjo razdeliti. Vračko je to storil, a ker je ženska medtem umrla, si je denar pridržal in začel z njim pijančevati. Prišli pa so mu na sled in ga zaprli. Imel je še nekaj sto kron denarja.
š Trije samoumorl v Celju. V Celju so bili v zadnjem tednu kar trije samoumori. Prvi samomorilec se je vlegel pod vlak, da mu je odrezalo glavo, drugi je izpil strup, tretji se je ustrelil. O prvih slučajih je „Slov" že poročal. Ustrelil se je pa v nedeljo 2J. t. m. Rudolf pl. Geramb, podpolkovnik pri nekem pešpolku, ki je bil v Celju radi nervoznosti na dopustu.
š Preprečena železniška nesreča. Poroča se iz Zidanega mosta: 8. t. m. pred 11. ui-o ponoči je zdrknila po strmini ob južni železnici med Zidanim mostom in Hrastnikom velika skala in obležala na železniškem tiru. Nek preglednik proge je prišel na službeni poti na lice mesta ter je mogel dati še pravočasno znamenje, da sta se ustavila osebni vlak iz Dunaja in ekspresni vlak iz Trsta, ki bi se morala srečati na omenjenem mestu čez nekoliko časa. Tako je bila preprečena velika nesreča. Pri preiskavi tega slučaja pa se je dognalo, da je preglednik proge prej nastopil službo kot mu je bilo predpisano, in se je samo temu dogodku zahvaliti, da je mogel v nevarnem trenutku ustaviti oba vlaka. Mali prestopek predpisov je tako preprečil veliko nesrečo.
VELIKI POMORSKI VIHARJI.
Kiel, 21. februarja. Potopila se je nemška dvojadrnica »Elsa«. Rešen ni bil nihče.
London, 21. februarja. Grozni viharji divjajo ob angleških obalih. Pri Teubyju je moralo šest parnikov in štiri jadrnice iskati zavetje v Caldyju. Neka dvojadrnica je ponesrečila, parnik »Tramfielrl« je obtičal v Clydepi na obrežju. V Dunvorlyški zaliv so pripla-vili morski valovi razvaline ladij in mrtvo truplo nekega italijanskega mornarja. Na stotine najlepših dreves v market draytonskem parku je izruva-nih. V waleškem predmestju je vihar dvignil v zrak nek skedenj.
Ljubljanske novice.
lj Občni zbor S. K. S. Z. je bil včeraj dopoldne dne 20. februarja 1910 ob zelo dobri udeležbi. Otvoril in vodil ga je začetkoma dr. Krek, pozneje pa podpredsednik de5. odbornik E. Jarc, ker se je moril pe^ednik dr Krek odpeljati z brzovlakom na Dunaj. Občni zbor je vzel na znanje poročilo podpredsed-
nika L. Smolnikarja, nadalje poročila tajnika (Traven), blagajnika (Sedmak), ženskega oddelka (M. Manfredo in Vider), Ljudskega odra (Urbančič), odseka Narodne obrambe (Štefe), voditeljev socialnega, knjigovodstvenega, italijanskega in stenografičnega tečaja (Jarc, Podlesnik, dr. Koren, Klemen-čič). O Orlu je poročal predsednik »Zveze telovadnih odsekov« dr. Lovro Pogačnik. Občni zbor je na predlog Štefetov izvolil za častnega člana S. K. S. Z., knjižničarja Fr. Kc^i, ki je po 13-letnem marljivem in vestnem izpolnjevanju knjižničarstva odstopil kot knjižničar. Obširno poročilo o občnem zboru S. K. S. Z. še objavimo.
lj Na javno predavanje! Opozarjamo občinstvo, da jutri predava v S. K. S. Z. gospod državni in deželni poslanec dr. Ign. Žitnik o ugašajočem polumese-cu. Velezanimivo predavanje se prične točno ob pol 8. uri zvečer. Vstop vsakemu prost.
lj Krščanska ženska zveza vabi čč. gge. članice na čajni večer, katerega priredi v sredo 23. t. m. zvečer ob 6. uri v navadnih prostorih v Unionu.
lj »Slovenčev« vspeh. Iz zanesljivega vira ljubljanskega magistrata poročamo, da se je z ozirom na naše ponovno dreganje naročilo ljubljanskemu stavbnemu uradu izdelati potrebne načrte za delavske hiše. Mestni arhitekt Ciril Koch je predložil izdelane načrte. V svoji prihodnji seji bo že občinski svet sklepal o zgradbi dveh velikih dvonadstropnih delavskih hiš za 200.000 K. Zatrjuje se nam, da se bosta ti dve hiši pričeli graditi že letošnjo spomlad. Nas zelo veseli, ker se je naj-merodajnejša magistratna gospoda pričela ozirati na naše kritike. Za zdaj je nujna rešitev razsvetljave, osobito po predmestjih in pa osuševanje močvirnatih predmestnih cesta, a tudi na sneg naj se obrne nekoliko več pozornosti, da Ljubljane ne bodo upravičeno kritikovali graški listi.
lj Za višek dvajsetostoletne kulture so ljubljanski liberalci, na čelu jim poosebljena kultura, župan Ivan Hribar, označevali dekliški licej v Ljubljani in so »klerikalce«, ki tega ni so hoteli uvideti, slovesno prokleli za največje črnuhe, kutarje in jezuite. No zdaj nam pa liberalni »Narodni Dnevnik« odkriva, kakšna kulturnost in naprednost vlada na tem zavodu, ki je punčica v očesu kranjske liberalne prosvetljeno-sti. Takole piše: »Licej nikakor ne zadostuje za naša dekleta, ljubljanski pa temmanj, saj je javna tajnost, da je uspešen razvoj tega zavoda pod sedanjim vodstvom nemogoč. To je pač za današnji moderni vek malo starokopit-na zahteva, da naj se loči na kakem šolskem zavodu dvoje vrste učenk. Sedanje postopanje, ko se skuša doseči neke vrsta protekcija za hčerke iz takozvanih »boljših« rodbin, mejtem ko se dekleta, ki niso pod tako srečno zvezdo rojena, povsod zapostavljajo, mora privesti zavod na rob propada!«
—	Mi smo že zdavnej rekli, da na ljubljanskem dekliškem liceju ni vse prav in da časih zavlada protekcionizem ter tista znana puhla ošabnost, ki odlikuje naše liberalne parvenije moškega in ženskega spola. Saj je nekdo — ki zdaj počiva v grobu in je bil drugače mož plemenitega srca, a zastarelih nazorov
—	javno v občinskem svetu rekel, da licej ni za delavska dekleta in druga bitja »nižjih vrst«. Ampak kadar mi kaj rečemo, je seveda to le »črni kleri-kalizem« in »farška temina«.
lj Nadporočnika 17. pešpolka Fran-enfelda pozivamo, naj takoj opusti vse psovke, ki jih rabi napram vojakom in še celo napram podčastnikom, sicer bomo morali govoriti jasnejše in bomo stvar izročili poslancem, da napravijo red ter da tega gospoda, ki je že zelo star nadporočnik pouče, kako se ne sme občevati z vojaki! Upamo, da bo ta poziv, ki je sicer kratek, a odločen, zadoščal!
lj Slavnosti v spomin lOOIetnice Andrej Hoferjeve smrti so imele v soboto tukajšnje srednje šole.
1 j Zaročil se je včeraj g. M i r o s 1 a y K a s a 1, deželni stavbni adjunkt, z gospodično M. II i 1 b e r t, hčerjo c. kr. nadinženirja v Ljubljani.
lj Dobrodelno društvo tiskarjev nt Kranjskem je imelo v soboto zvečer pod predsedstvom g. O. Planinca svoj letošnji občni zbor. Iz odborovega poročila o društvenem delovanju naj navedemo, da je imelo društvo v teku leta en občni zbor in da je rešil odbor tekoče zadeve v 18. sejah. Došlo je 42 prošenj za podpore in se je v 38 slučajih prosilcem ustreglo. Običajna božičnica se je priredila dne 19. decembra in je popolnoma uspela. Društvo je štelo na koncu leta 165 članov, od katerih je 142 uslužbenih v Ljubljani. Po računskem za ključku je bilo 1082 K 72 v dohodkov In 1001 K 48 v stroškov, tedaj 81 K 24 » prebitka, s katerim je naraslo društveno
premoženje na 2603 K 38 v. — Občni zbor je izrekel odboru kakor vsem onim, ki so na ta ali drug način podpirali društvo, iskreno zahvalo. — Pri volitvah so bili v odbor za ielo 1910 izvoljeni tile gospodje: predsednik O. Planine, njegov namestnik Iv. Komar, blagajnik A. Š t r e k e I j, zapisnikar P. Jeločnik, odbornika F. Kra-šovic in I. Nabernik, namestnika I. Lampi.č in I. Pezdir, pregiedovalca računov S. Dražil in F. J e z e r S e k.
lj V znamenju alkohola. V soboto zvečer se je pred hišo štev. 19 na Dunajski cesti vrgel pred električni voz sluga Anton Poženel iz Spodnje Šiške. Voznik je voz takoj ustavil in s tem rešil Poženela gotove in mučne smrti. Pri vozu je ubil svetilko ter se tudi sam tako poškodoval, da so ga na zdravnikovo odredbo prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
lj Preselitve v Ljubljani. V februarskem selitvenem roku se je v Ljubljani proselilo 427 strank, oziroma družin, ki so štele nekaj čez 1700 oseb. Na novo se je priselilo 14 družin, deloma uradniških in častniških, deloma tudi drugih, katere miče življenje v mestu. Izselilo sc je 10 strank, katere so bile premeščene v druge kraje. — Stanovanjske razmere postajajo počasi ugodnejše, vendar še niso povoljne, ker še vedno manjka takozvanili malih stanovanj. Ob ugodnem vremenu bo do-gotovljenih več poslopij, tako da bodo meseca maja že obljudena. — Ta selitev se je vršila ob najslabšem vremenu, je bila zelo draga in je strankam povzročila mnogo škode. — Pritožbe o visoki najemnini so čimdalje glasnejše.
Razne stvari.
Hofricliterjeva krivda dokazana?
APoroča se, da je popolnoma pojasnjeno v dosedanji preiskavi, kako je prišel Hofrichter do ciankalija. Pri sledi, ki je vodila v Mostar, so našli zvezo z dogodki, ki so se vršili na jugu ob priliki aneksije Bosne in Hercegovine. Preteklo leto se je namreč ob času, ko je bil videti konflikt s Srbijo neizogiben, poslalo poveljnikom v Bosni in Hercegovini zbranih polkov večje množine ciankalija z navodilom vojnega ministrstva, na.j se razdeli v slučaju izbruha vojske med častnike, ki gredo v boj, 'da perabijo v potrebi strup v samomorilne namene, ako bi bili ujeti. Tako je bila tudi 13. gorski brigadi, v kateri je služil Hofrichter, poslana gotova množina strupa. Baje se je sedaj dognalo, da Hofrichter, kateremu je bilo poverjeno razdeljevanje ciankalija, ni razdelil vsega strupa, temveč si ga je pridr-žal gotovo množino. Strup je bil tako shranjen v zavojih, cla ni mogel priti do njega zrak, ter je bil tudi po daljšem času učinkujoč. Misli se, da je porabil Hofrichter za svoja strupena pisma omenjeni strup. Dosedanja preiskava je tudi dognala, da je Hofricliterjeva žena indirektno kriva njegovega zločina. Kot so izpovedale priče, je zelo častihlepna, in ni mogla prikrivati ■jeze nad mislijo, da bi ostala vedno navadna častniška soproga in bi ne bil njen mož kmalu vpoklican v generalni štab. Častihlepnost Ilofrichterjeve žene je bila za njega mogoče velikega vpliva pri zločinu.
Učiteljice ne smejo biti omožene na Nižjeavstrijskem. Tako jc v soboto sklenil nižjeavstrijski deželni zbor s 60 proti 38 glasovi. Zato, da sme biti učiteljica oženjena je govoril tudi dr. Pat,-tai. Proti možitvi učiteljic so glasovali poslanci kmečkih občin, nekaj krščan-sikh socialcev z dežele in devet poslancev veleposestva. Če bo »Narod« radi tega napadel nižjeavstrijske krščanske socialce, ga že danes spominjamo na to, da je »napredni« ljubljanski občinski svet pritrdil nazoru župana Hribarja, da pomožne uradnice na ljubljanskem magistratu ne smejo biti omožene.
Spomenik Andreju Hoierju nameravajo postaviti na Dunaju ter so v ta namen pričeli z izdajanjem srečk.
Stavke babic v Atenah. Kot posebnost razmer na Grškem omenjamo, da so pričele v Atenah stavkati babice. Pravijo, da so po neki novi postavi oškodovane.
Izbruh ognjenika v morju. »American Magazine" prinaša zelo zanimiv prikaz vulkanskega izbruha pod morjem, vsled katerega je nastal nov otok v skupini Boguslavskih otokov, kar je gotovo eden največjih fenomenov zadnjih let. Prvi med Boguslavskimi otoki, ki spada k alent-ski skupini v Behringovej ožini je uprav vidljivo rasel od lela 1826, Takrat se je pa že pojavil tudi drugi otok, ki so ga imenovali novim Boguslavom, a pojavilo se je tudi nekaj kopna, ki je spajalo oba otoka. Zopet drugi Boguslavski otok se je pojavil leta 1886, dočim se je pokazala 1. 1906 nad morsko gladino velikanska tvo-rina, ki so jo nazvali Metalf-Perry-stožec. Ta stožec je pa izgini! že sredi leta 1908, na kar se je pojavilo podolgovato, ozko
kopno, ki je spajalo stari in novi Boguslavski otok. Takoj so bili odposlali ameri-kanski parnik »Albatros", da točno preišče novi pojav. Na nekem mestu se je višina oceana v loku dvignila, potem se je pa zopet spustila, tako da se je zdelo, da neka silna moč pod morjem dviga ogromne mehurje, iz kojih prihajajo v velikih količinah, plini, dim in para. Izbruh morskega vulkana se je širil s silno brzino in zdelo se je, da se hoče morje in obzorje stopiti v eden sam kaos. Površina oceana se je kadila in kipela. Tri angležke mile široke sohe ognja in dima, v katerih se je videlo komade pečin in mase lave, so se dvigale proti nebu, napolnjujoč zrak z žarkimi iskrami in silnim gromom. Eksplozija se je vrstila za eksplozijo kakor da grome nevid-ijivi topovi. Mase tekoče lave so padale zopet v morje, ki je tvorilo pogubne valove za »Albatros". Začel je padati tudi pepelni dež. To je trajato nekaj nad eno uro, potem se je pa začela zlagati na podnožju ognjene sohe temnosivorjava masa nepravilne oblike. Ognjeni breg se je širil vedno dale in dalje, dokler ni postal kakih 1000 čevljev visok. Novi otok so fotografirali, a pozneje so se izkrcali na njem mornarji s „Perrya" in so zataknili v nja zastavo Zedinjenih držav. Tla so bila iz-venredno vroča Vulkan je še ostal nekaj časa delaven, a potem je stožec začel sedati, vsled česar je otok zadobil svojo stalno obliko. Tako je zemlja obogačena s komadom kopnih tal.
Trust ameriških pekov. Iz New-Yorka se poroča, da se ameriški peki združujejo v »trust", z glavnico 50 milijonov dolarjev. Računajo, da bodo s skupno močjo prihranili 25 odstotkov izdatkov. Cena kruhu bo ostala ista, ter je ne bodo povišali.
Katoliški učenjak v Arabiji. Profesor dr. Franc Nabelek v Kromerižu, učenec profesorja Wettsteina, ki je odličen pristaš katoliško-narodne stranke na Moravskem, je že pred več časom nameraval potovati v Arabijo, da prouči njeno rastlinstvo. Sprva se je nameraval priklopiti znamenitemu raziskovalcu Arabije dr. Musilu, ter med tem, ko bi se ta posvetil arheološkim študijam, proučevati rastlinstvo Arabije. Pozneje je opustil ta načrt. V februarju leta 1909 pa je nastopil svoje naučno potovanje, ne da bi se ga podpiralo od v to poklicane strani. Po kratkem bivanju v Egiptu je odšel v Jeruzalem, prepotoval je obale Mrtvega morja, Judejo, Jordanovo dolino, potem se je vrnil v Jeruzalem in odpotoval v Arabijo. Po svojem povratku v Jeruzalem, kjer je uredil svoje zbirke* odpotoval je v Damask, kjer pa je obolel, vendar je pa mogel po šestih dneh odpotovati v Beirut, kjer ga je ponovno napadla huda bolezen — malaria. Ko je ozdravel, je potoval v Alepo v Siriji, od tu v Bagdad ob Tigrisu v Mezopotamiji, kamor je dospel 21. decembra. Iz Bagdada je prišel v Bairo in dne 13. januarja 1910 je dospel v Bušir.
Premiera nove Fino-ve opere. Preteklo soboto se je igrala v kraljevskem gledališču v Turinu prva predstava don Finove opere .Festa del grano". Skladatelj je znan po svoji operi »Ivan Krstitelj", ki se je igrala lani v Zagrebu. Libretto novi operi je napisal Salvadozi, ki je dobil pred par leti prvo nagrado v tekmi libretistov. Opera je popolnoma uspela.
Avtomobil — hranilnica. Najnovejša je pač ideja, urediti v avtomobilu urad hranilnice, ki tako hitro vozi iz kraja v kraj in zbira denar, katerega potem oddaja osrednji blagajni.
Plovstvo na reki Bojani. Turški mestni skadrski poslanci so poslali trgovinski zbornici v Carigrad oster protest proti temu, da bi smele avstro-ogrske in italijanske ladje brodariti po albanski reki Bojani od Jadranskega morja do Skadra. Zadeva pride naj-brže pred turško zbornico.
Kupujte lo v^isalioe: „9 Horist otuneinim Slovencem/'
PODPORE GORIŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
V goriškem deželnem zboru so bile podeljene naslednje podpore:
Za vodovod na Ponikvah na Krasu 2600 K; za vodnjak v Vojskem, Šmartnem, Vedrijanu, Vipolžah skupno 12.000 K; za napajališče v Malem dolu 3800 K; slovenski stavbeni zadrugi »Svoj dom« v Gorici za vodnjak 900 K, za nakup stavbišča 2000 K; za dva vodnjaka v Prvačini 5600 K; zavodu sv. Nikolaja v Trstu 400 K. — Na vrsto pride točka o dobrodelnih ustanovah v proslavo cesarjevega jubileja. Znano je, da je posl. Piccinini (kršč. socialac) predlagal, naj so da slovenskemu in laškemu sirotišču po enak znesek. Peti-cijski odsek pa je sklenil predlagati, naj se d& dež. odboru na razpolago 20.000 kron, da jih razdeli polovico slovenskim zavodom, polovico laškim. Laški krščanski socialci predlagajo, naj
se 'določi, komu se da; poslanec Gregorčič povdarja, da je odsekov predlog storjen na podlagi sklopov večinskih klubov. (Razburjenje pri krščanskih socialcih.) Sprejet je bil predlog peticijskega odseka proti glasovom krščanskih socialcev. — Za vodovod v Doberdobu se dovoli 13.000 K; olepševalnemu društvu v Kobaridu 300 K; za kanalizacijo v Sivku 1000 K; zadružni mlekarni v Zatolminu 200 K; za zgradbo vodnjaka na Matajurju 2000 K; podružnici planinskega društva v Tolminu 200 K; za vodovod v Cerknem 10.000 kron; za vodovod v Homcu (županstvo Sedlo) 1200 K; za cesto Medana-Moša 1500 K; za cesto Snežatno-Njivica 1850 kron; čevljarski zadrugi v Mirnu 1000 kron (za enkrat); Dvežnici za pet napa-jališč 300 K; za ceste Šebrelje-Jager-šče in Navršje-Hotenje 2500 K; za dva vodnjaka v Škrbini 2000 K; za vodnjak v Gonjačah (Kojsko) 1500 K; za zgradbo vodovoda pri Klanjščekih (Št. Ferjan) 1700 K; furlanskemu konvinktu (liberalni zavod); »Mlekarski zvezi« v Ljubljani za štipendije goriškim obiskovalcem mlekarske šole na Vrhniki 250 K; za Elizabetišče v Tomaju 600 K; za vodnjak v Bujah 2200 K; za mostove v Oševljeku in pri Vičičih 1100 K; za vodovod v Križu 20.000 K; za vodnjak v Vrtovčah 550 K; za tri vodnjake v Še-breljah 1200 K; za vodnjak v Hudem-logu na Krasu 1000 K; za vodnjak v Brestovici 4000 K; za uravnavo ceste Komen-Preserje-Ivanji grad 500 K; za cesto med Lokvico in med cesto Miren-Opatjeselo 1600 K; za vodovod v Kostanjevici 2900 K; za most čez Sočo pri Ročinju; za napajališče v Zgoniku 3550 kron; za vodovod v Grgarju 10.500 K; za most čez Sočo pri Kamnem na Ko-bariškem 50.000 K; trikrat po 200 kron za obisk poletne univerze v Florenci. Ker je bilo rešenih okrog 400 prošenj za podporo, ne navajamo vseh. Omenimo še, da je liberalna »Dijaška kuhinja« dobila 1000 K in slovensko Aloj-zijevišče 600 K.
PRESTOLONASLEDNIK NA JUGU.
Iz Pulja se nam piše: V soboto ob 8. uri 40 minut je dospel sem z dvornim vlakom prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand z družino in se podal od tu na otok Brioni, kjer ostane visoka družina en mesec. Oficijelnega sprejema na željo prestolonaslednika ni bilo. Na kolodvoru so pričakovali nadvojvodo in njegovo družino samo poveljnik 3. zbora fzm. Potiorek, poveljnik vojne iuke podadmirai Ripper in vodja tukajšnega okrajnega glavarstva grof Attems. Visoka družina je po izstopu iz vlaka takoj zasedla pripravljene gala-čoine, na katerih se je odpeljala na jahto »Lacro-ma," katera je s člani cesarske hiše takoj odplula proti otoku Brioni. Nadvojvoda je nosil admiralsko uniformo. Prestolonaslednik in družina stanujejo na brionskem otoku v novozgrajenem hotelu »Brioni", iz katerega se nudi visoki družini krasen razgled po istrski obali in na ravno sedaj lepo pobeljeni 1396 metrov visoki Monte Maggiore.
Telefonska ln brzojavna poročila.
BILINSKI IN DULEBA PROTI GLA-BINSKEMU.
Dunaj, 21. februarja. »Montags-Re-vue« poroča, da dela »Poljsko kolo« na ustanovitev delovne večine in da se rekonstrukcija vlade odgodi na povbliko-nočno zasedanje. Načelnik »Poljskega kola« Globinski je pisal ob pogajanjih, ko se je šlo za rešitev proračuna, Udr-žalu pismo, v katerem se je »Slovanski Uniji« zagotovila izprememba zistema po njenih zahtevah. Globinskega sta pa zdaj izolirala Duleba in Bilinski iz strahu pred nemškim frajzinom, v katerega sta zaljubljena in se ga bojita.
STALIŠČE »POLJSKEGA KOLA«.
Dunaj, 21. februarja. Stališče »Poljskega kola«, o katerem listi po konferenci z Bienerthom toliko ugibajo, pojasnjuje avtentiško »Dziennik Polski« sledeče: Res je, da »Poljsko kolo« v tem oziru z vlado soglaša, da je treba preje sestaviti delovno večino, predno se vlada rekonstruira. Kar se pa tiče stališča Poljakov do »Slovanske Unije«, zamore biti »Slovanska Unija« prepričana, da »Poljsko kolo« ne bo pristopilo k nobeni večini, ki bi bila naperjena zoper kako slovansko skupino, kakor ne bo pristopila večini, ki bi imela protinemški značaj. (Veliko s tem ni povedanega. Op. uredn.)
KONFERENCA NEMŠKIH KRŠČANSKIH SOCIALCEV Z BIENERTHOM.
Dunaj, 21. februarja. Ministrski predsednik Bienerth je pozval za danes popoldne k sebi parlamentarno komisijo krščanskih socialcev, da ž njo nadaljuje zadnjič pričeto posvetovanje o parlamentarnem položaju. Dr. Lueger je kljub svoji bolezni danes pozval k sebi dr. Gessmanna in dr. Ebenhocha, tla se je ž njima posvetoval.
SLOVANI, BODITE EDINI!
časlava, 21. februarja. Tukaj je govoril bivši minister dr. Foft o političnem položaju. On presoja splošni položaj za Slovane precej pesimistično. Glavna ovira pa je, da Slovani niso zadosti solidarni, posebno ne Cehi. Položaj bo za Slovane zmagonosen le, ako se ti ne bodo na nikogar zanašali, kakor sami nase. Posebno za Čehe mora biti geslo: Premirje! Edinost!
AVSTRO-OGRSKI ZUNANJI MINISTER V BEROLINU.
Dunaj, 21. februarja. Aehrenthal je danes odpotoval v Berolin.
BOLEZEN DR. LUEGER JEVA.
Dunaj, 21. februarja. Zdravniki izjavljajo, da je bolezen dr. Luegerjeva še vedno jako resna, da pa za sedaj ni nevarnosti. Danes je bolnik bolj pri moči. Iz Rima je došla brzojavka od kardinala Merry de Vaala, v kateri dr. Luegerju sv. oče pošilja svoj blagoslov ter mu želi skorajšnjega ozdravljenja. Dr. Lueger se brani proti dijeti, kakršno mu predpisujejo zdravniki ter se pritožuje: »Ali moram vedno imeti kaj posebnega?« Dr. Ebenhoch, ki je bil danes pri dr. Luegerju pravi, da se duševne moči dr. Luegerjeve niso nič po--slabšale, da je tudi zunanjščina bolnikova še prav dobra. Dr. Lueger je tak, kakršen je bil pri zadnji konferenci na magistratu. Tudi dr. Gessmann, ki je bil danes pri Luegerju isto izjavlja. Z obema se je dr. Lueger jako živahno razgovarjal o političnem položaju. Dr. Lueger pravi, da zaupa v Boga, da mu še povrne zdravje.
NADVOJVODINJA AVGUSTA OPERIRANA.
Budimpešta, 21. februarja. Tu je bila nadvojvodinja Avgusta v narkozi operirana. Operacija se je posrečila.
BOSANSKA USTAVA PROGLAŠENA.
Sarajevo, 21. februarja. Včeraj se je tu ustava za Bosno v navzočnosti vseh oblasti slovesno proklamirala. Mesto je bilo v zastavah, vojaštvo pa je oddalo slavnostne strele.
LEGA.
Gorica, 21. februarja. Tu je zborovala včeraj goriška Lega. Dohodkov je imelo društvo 24.467, izdatkov 10.290, prebitka je torej nad 14.000 K. Zboro-valci so sklenili smešno resolucijo, da se mora iz Gorice odstraniti slovensko moško in žensko učiteljišče.
RUSIJA IN AVSTRO-OGRSKA.
Berolin, 21. februarja. »Lokalan-zeiger« poroča iz Peterburga: Pogajanja med Avstrijo in Rusijo napredujejo sicer počasi, a ugodno. Angleži bi po sporazumljenju radi obrnili ost proti Nemčiji. Avstrija noče pri zbližan ju z Rusijo nič izgubiti na svojem ugledu.
SVOBODOMISELCI.
Rim, 21. februarja. Tukaj so se vse »svobodomiselne« korporacije udeležile odkritja dveh plošč v čast Giordanu Brunu in Francu Ferrerju. Govorniki so klobasali znane brezpomembne fraze, nakar se je množica razšla, ne da bi kakor po navadi morali poseči vmes karabinijeri.
POMENLJIVA DEMONSTRACIJA V
PETERBURŠKEM GLEDALIŠČU.
Peterburg, 21. februarja. Veliko pozornost vzbuja apoteoza pri včerajšnji gledališki predstavi na čast francoskim gostom: »Združenje Francije in Rusije.« Zunanji minister, carica vdova in vsi ministri so navdušeno ploskali. Navdušenje je prekipelo, ka je deklica, ki je predstavljala Elzacijo, prihitela pod francoske zastave. Nemški konzul je bil tudi navzoč.
BIVŠI SULTAN ZOPET V CARIGRADU.
Solun, 21. februarja. Bivšega sultana Abdul Hamida so danes z njegovim haremom zopet po železnici prepeljali nazaj v Carigrad, ker se mu je zdravje zelo poslabšalo.
GRŠKI KRALJ ODSTOPI.
Atene, 21. februarja. Kralj Jurij Je naznanil, da namerava odstopiti.
Atene, 21. februarja. Princ Nikolaj pride jutri sem. Do Brindisi ga spremlja prestolonaslednik Konstantin, ki je pa svoj povratek odložil za nekaj dni. Radi napetega položaja mu je grška vlada brzojavila v Trst, naj svoj povratek odloži.
THZM: oisne.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 21. februarja.
Pšenica za april 1910.....13 86
Pšenica za maj 1910......13 66
Pšenica za okt. 1910.....1146
Rž za april 1910.......9 40
Oves za april 1910......7 42
Koruza za maj 1910......6 53
Efektiv: —.
Katoliška
Ben-Hur. Roman Iz čcsov Kristusovih (\Vallace) K 4 50. Skrivnosti srca. Novele: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. — Spisal Paul Bourget, poslovenil A. Kalan. K 1*20, vezano K 1*40.
Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel J. M. — 60 v., vez. 80 v.
Morski razbojnik. Angleško spisal kapitan Marrvat. — K 2'50, vezano K 3-70.
Zločin In kasen. Roman. (Dostojewsklj-Levstlk). — K 10 50,
vezano K 131—. Utrinki. Črtice in potopisi (Krašovec). — K 2-—. Igračke. Črtice in podlistki (Milčlnski). K 2-, vez. K 3--. iari junaki. Humoreske (Murnik). — K 2-50, vezano K 3 50. Navihano!. Okrogle povesti (Murnik). — K 2-50, vezano K 3 50. Znanoi. Zbirka humoresk in povesti. K 2 —, vezano K 3 —.
Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman (Sienklevvicz). — K 4'50, vez. K 6 50.
Jernač-Zmagovač. Povest (Sienklewlcz). K —-60, vez. K 1-40.
Hiša ob Volgi. Povest (Stepnjak). - Stepni kralj Lear (Turgenjev). K 1-20, vezano K 2-20.
Rodbina Polaneških. Roman. — K 10-—, vezano K 12— Mali vitez-Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. - K 7.-, vezano K 8 40.	'
Bros dogme. Roman. — K 3 —.
Miklova Zala. Povest iz turških časov (Skel). — K —'80. Izdajaveo. Zgodovinska povest iz turških časov. — K J-—. Oče nai. (Malavašič). — K 1 50.
Vojska na daljnem Vzhodu. (Dr. Lampe). K 4-80, vez. K 6'-. Potop. Zgodovinski roman. (Sienkiewicz). — K 6 40, vezano K 9 20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo (Kalan). I. zvezek.
K -'80, trdo vezano K 110. Gozdarjev sin. Povest (Finžgar). — K —-20.
Mož Simone. Roman (Champol). — Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom. — K 3-40, vezano K 4 50. Srce. Amids. 4 zvezki. — K 160.
Kako ssm se jaz likal. Povest slovenskega trpina. Jakoba
Aleš ovca izbrani spisi. I. del. K 120, vezano K 2 —. Vohun. Roman (Cooper). K 1'60. Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra. K —-80. Ouo vadiš ? Roman iz Neronove dobe (Sienkiewicz). — Vez. K 5 50.
Dobra kuharioa. (S podobami). Minka Vašičeva. - Vez. K 6 -
Zbirka domačih zdravil. K 1-.
Domača in tuje živali. (Erjavec). 2 zvezka. K 4 —.
Metulji v podobah, 129 barvanih podob. K —-80.
Občna zgodovina. (Stare). K 15-—.
Janežič-Hubad, Slovenako-nemški slovar. K 6-—, ver. I< 7'20 Janežič-Bartel, Nemško-slovenski slovar. K b-, vez. K 7 2o! Slovensko-nemški slovar. (Kramaršič). Vezano K 2'20. Življenje svetnikov in svetnic božjih. 2 zvezka K 11 —
• vezana K 14-80.
Kristusovo življenje in smrt. (Kociančič). 2 zvezka K 8-.
vazano K 11'—.
V
Fabijola ali cerkev v katakombah (Zupančič). — K 1'20.
Stric Tomova koča. (Sto\ve). — Vez. K 140.
Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest. — K —'80.
Jurčičevi zbrani spisi. 11 zvezkov. - Vsak zvezek ie zase celoten in velja K 1-20, vezan K 2-—.
Andrejčkovega Jožeta spisi. 1„ 2., 3, 4., 6., 7. in 8. zvezek velja po 30 v., 5. zvezek (Žalost in veselje) pa 90 v.
Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest (Šenoa). K 1-60, vezano K 2'60.
Odkritje Amerike. Vezano K 2 -.
Malo življenje. Povest (Detela). K 1.—, vezano K 1'90.
Za^*VLdBevi J®ru*al«nia. Zgodovinski roman (Spillmann). K 3-80, vezano K 5'40.
Medvedji lov. — Cukova gostija. (Brlnar). vezano K - 80.
Prihajal. Povest (Detela). K 1-90.
Šaljivi Slovenec. (Brezovnik). K P50.
Razne povesti za mladino in ljudstvo: Jama nad Dobrušo. — L|ubite svoje sovražnike. — Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu — Avstrijska ekspedicija. — Maron, krščanski deček z Libanona. - Slavček. Nema deklica. — Darinka, mala Črnogorka. Marijina otroka. — Najboljša dedščina. Leseni križ. — Postojnska jama. — Praški judek. — Črni bratje. — Doma in na tujem. — Ujetnik morskega roparja. S prestola na morišče. — Arumugam sin indijskega kneza. — Zvesti sin. — Eno leto med Indijanci. — Rdeča in bela vrtnica. — Hildegarda, zveličana cesarica. — Angeli sužnjev, — Hirianda, bretanjska vojvodinja. - Kljukec lažnjivi — Prst božji ali izgledi božjih kaznij. 2 zvezka. - Izdajalca domovine. — Mirko Poštenjakovič. — Pri Vrbovčevem Grogi. — Sto beril za otroke. — Maršal grof Radecki. — Eri. — Močni baron Ravbar, — Najdenček. — Naselnikova hči — Maksimiijan I., cesar mehikanski. — Nezgoda na Palavanu. — Nikolaj Zrinjski. — Pavliha v slovenski obleki. — Pod turškim jarmom. — Car in tesar. — Knez Črni Jurij. - Potovanje v Liligut. — Vstajenje. — Repoštev. — Tiun Ling, kitajski morski razbojnik.
Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 40 v, s poštnino vred 45 v.
Ponižani in razžaljeni. Roman (Dostojevskij). K 3'— vez. K 4'20^
Za križ in svobodo. Igrokaz v 5 dejanjih. K --50.'
Vrtec. (Kržič). Vsak letnik velja vezan K 4--.
Angeljček. (Kržič). Vsak letnik velja vezan K 1'—.
Slovenski A, B, C v podobah za otroke. K — 80.
Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otroke. K 1'60;
Kobzar. (Ševčenko). K 2"40, vezano K 3 60.
Straža. Povest (Prus). K 2 40. vezano K 3-40.
Kaoijanar. Tragedija v 5 dejanjih (Medved). K T40, vez. K 2-40.
General Lavdon. — Bitka pri Visu. — Znamenje štirih. — Ljudevu Hrastar. — Golobček. — Zakaj? Zato! — Darovana. — JozafaL kraljevi sin Indije. — Jernač-Zmagovač. — Med plazovi. — Ferdinand. — V delu je rešitev. — Sultanovi sužnji. — Pirhi. Ivan turški suženj. — Krščanska obitelj. — Tri indijanske povesti. — Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. - Barvaste čreplnje. — Ludovik, mladi izseljenec. — Kraljičin nečak. — Roza Jelodvorska.
—	Korejska brata. — Sveti večer. — Boj in zmaga. — Povodeni'' Kartuzijanski samostan. — Prisega huronskega glavarja. — Pavlina
—	Zlatokopi. — Prvič med Indijanci. — Preganjanje indijskih misijonarjev. — Mlada mornarja. — Mali vseznalec. — Burska vojska. — Elizabeta, hči sibirskega jetnika. - Tegetthoff, zmagovalec na morju. — Nesrečnica.
Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 60 v, s poštnino 65 v.
Sita, mala Hindustanka. — Izanami, mala Japonka. — Strelec. — Poslednji Mohikana. — Stezosledec. — Naseljenec. — Na preriji. — Šaljivi Jaka. - Krištof Kolumb. — Na različnih potih. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 48 v, s poštnino 53 v.
Krvna osveta. — Koliščina In stepe. — Za kruhom. - Berač. Elizabeta.
— Boj s prirodo. Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitoslav. Vsaka navedenih povesti je knjižica zase in velja 30 v, s poštnino 35 v.
Mali lord. (Burnett). K 1*60.
Zbirka ljudskih iger. Dosedaj je izšlo 12 zvezkov po 80 v. Razporoka. Roman (Bourget). K 2'—, vezano K 3-—.
Dve čudapolni pravljici. — Erazem Predjamski. — Genovefa, sveta grofinja. — Šestdeset malih povestij za otroke. — Jaromil, — Božično darilo.
•Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 32 v, s poštnino 37 v.
Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. (Grafenauer). 1. del. K 21—.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada.
2 zvezka K 4-50, vezana K 6'50. Slovanske besede v slovenščini. (Breznik). K —"80. Knjigovodstvo. Podlesnik). I. del. (za društva, čcbeliceitd.) Vez. K 320. Knjigovodstvo. (Podlesnik.) II. del. (Obravnava poslovanje zadrug,
hranilnic, posojilnic in denarnih zavodov sploh). Katoliški verouk. I. del. Resničnost katoliške vere. (Dr. Svetina.) Vezano K 2'80.
Katolički verouk. II. del. Resnice katoliške vere. (Dr. Pečjak).
Vezano K 2-80. Dvanajst večerov. (Mahnič). K 1-40.
Bog pomaga. — Kar Bog stori, vse prav stori. — Kako vzgaja usoda,. Peter Prostak. — Pridni Janezek in hudobni Mihec. — Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. — Kortonica, koroška deklica. — Zgledi bogoljubnih otrok, 3 zvezki. — Pri stricu. — Na rakovo nogo.
Vsaka teh povesti je knjiga zase in velja 80 v, s poštnino 85 v.
Žirovnik, Narodne pesmi z napevi. I. zvezek K 1'20. II. zvezek K I"-, III. zvezek K 1-20.
Aljaž, Mešani in moški zbori. 7 zvezkov po K 120.
Telovadska. (St. Pren.rl). Za moški zbor. K —"50, glasovi po 10 v.
Zbori za 4 moške glasove. (Čerin). K 3'—.
Miadinski glasi. (P. Angelik Hribar). I. zvezek 24 v, II. zv. 40 v, III. zv. 40 v.
Venček gorenjskih. (Kimovec) 50 v.
ffagrobstice. (Marolt). Vezano K 240.
Odmevi naših gajev. (Bajuk). 70 v.
Mešani in ženski zbori. (Ferjančič). K 3-—, glasovi po 50 V.
Kovačev študent. (Uglasbil Vodopivec). K 320.
Vse te knjige se dobe todi ¥ »Knjigarni ilirija" prej Karo! Fiorian v Kranju.
Mažarska protiljudska komedija.
V soboto se je ustanovila nova Khuenova vladna stranka v Budimpešti z velikim sijajem, tramtramoni, hrupom in šumom, kar je na Mažarskem nekaj navadnega ob takih prilikah. Stariliberalci so vsi prišli, do 150 depu-tacij je spravil Khuen v Budimpešto, na čegave stroške, ni znano. Poleg starih liberalnih mumij pa lazijo h Khue-nu tudi člani razpuščene Andrassyjeve stranke in tudi — opozicionalci. Tzpre-voda pred ustanovnim shodom se je udeležilo do 10.000 oseb. Splošno pozornost je vzbujal Tisza. Grof Khuen s soprogo in grofica Tisza so se v kočiji pripeljali na ustanovni shod. Za predsednika shodu je bil izvoljen grofCsa-ky. Khuen je v svojem govoru naglašal, da bo izvedel vojaški program, sklenjen svoj čas po devetorici. Narodnogospodarske koristi Ogrske se morajo braniti. Pravice Ogrske o samostojnih gospodarskih napravah so postavno zavarovane. Glede na volivno reformo je izjavil, da zavzema le-ta prvo mesto. Vladni zakonski načrt o volivni preos-novi je naslonjen na načela splošnega volivnega prava. Zagotoviti se po mora po tej veliki reformi narodni mažarski značaj države. Po Khuenu je govoril Tisza, ki so ga motili z medklici socialisti, dokler jih niso pometali vun.
Komedija o ustanovitvi Kliuenove stranke je torej končana. Vsa stvar in vsi ogrski dogodki so, kar se čimdalje bolj kaže, naperjeni proti splošni volivni pravici. Kakor se razvijajo na Mažarskem stvari, vse kaže, da se igra na Ogrskem dogovorjena igra preprečiti pravično volivno reformo, ki bi brez dvoma onemogočila nadgospodstvo ma-žarskega plemiča in mažarskega juda. Khuen ni dal cesarju besede, da izvede splošno in enako volivno preosnovo. — Wekerle, bivši ministrski predsednik, ki je dal vladarju besedo, da izvede splošno in enako volivno pravico na Ogrskem, ni držal svoje besede in je odstopil. Wekerlov odstop in Khueno-vo imenovanje je spretna spletka ma-žarskih mogotcev, da se prepreči splošna in enaka volivna pravica na Ogrskem. Khuen in Tis/,a sta naglašala, da se mora čuvati po volivni reformi mažarski značaj ogrske države. To po-
menja, da bodo napravili tako volivno reformo, ki bo omogočila nadaljno ma-žarsko prepotenco. Ustavna stranka je prilezla h Khuenu, Košut se je hitro udal in je tiho, kt/ se boji splošne volivno pravice in leze h — Khuenu. — Khuen ni dal vladarju nobenega takega zagotovila o volivni preosnovi, kakršnega je dal Wekerle. Ni dvoma, da bo Khuenova volivna reforma še slabša, kakor je sedanja.
Kooperacija Justha in socialnih demokratov.
Poroča se iz Budimpešte, da je sklenjena med Justhom in socialnimi demokrati za časa volitev kooperacija, in sicer na podlagi splošne tajne voliv-ne pravice. Kooperacija še ni določena v posebni obliki, a je vse pripravljeno za pismeno pogodbo.
Položaj južne železnice.
+ Sianje južne železnice dobro osvetluje železniški list „Offiziele Mittei-lungen". Južna železnica drži večino eks-pedijentov — svoje uradno osobje — 5 do 10 let provizorično! Pri podržavljanju južne železnice bo to osobje lahko opravičeno zahtevalo, da se mu popravi storjena krivica na račun južne železnice! Zakaj je boljše držati osobje tako dolgo provizorično in ne definilivno, to ve najbolje južna železnica sama . . . Razne obljube, ki jih je dala s pogodbo pred polnočjo v kritični noči 31. oktobra 1907 še vedno niso izpolnjene, pač pa so se storile zlasti uradniško službo vršečim ekspedijentom nove in velike krivice! Zato pa ni prav nič čudno, če na južni železnici že zopet vre. — Osobje kritikuje — prelomnjeno pogodbo, češ, da je to sodnijsko kaznjiv čin. Skoro gotovo je, da pride ob takih razmerah letošnjo pomlad na južni železnici do novega in najbrž bolj kritičnega lela 19071
Južna železnica varčuje pri potrebnem osobju in potrebščinah in odpravlja celo čuvaje. Pravijo, da je menda odpravljanje čuvajev delo žida in sekcijskega načelnika — Slerna v Zidanem mostu. Saj je varnost potujočega občinstva in privatna last južni železnici postranska stvar. Kako lepe uspehe bo rodilo odpravljenje činaj'. v : pokazala žc nezgoda osobnoga vlaka noči 8. t. m. pri Zidanem mostu in le sreč-
nemu slučaju se je zahvaliti, da se ni zaletel, v utrgano skalovje z vso silo še brzovlak in provzročil grozovilo nesrečo. Vprašamo pa, zakaj pri tem varčevanju še vedno vleče letne doklade 4400 kron bivši ravnatelj južne železnice, ki je moral pobegniti iz službe in bo tekom enega leta vpokojen? Ali dobiva doklade zato, ker so prišle tako lepe reči na dan in ker je bi! pravi tiran osobju? Kje je pravica 1 južna železnica kaže vedno na slabo fi-nancijelno stanje, če je treba osobju kaj dati. Od zvišanja tarifov osobje nima ničesar ! Znano pa je, kje je sedež finančnega zla južne železnice. Prejemni izkazi in tarifno komisijska poročila poslanske zbornice dokazujejo, da je južna železnica izmed na dohodkih najbolj bogatih železnic v Avstriji. Le vsled vednega skopuštva in odiranja po lastnikih prioritet je zašla v tak žalosten financijelen položaj. Tu bujno cvete skopuštvo, ki bi bilo v manjšem trgovskem prometu nemogoče. Nemogoče zato, ker je tako početje pravno neveljavno in bi bilo tako skopuštvo sodnijsko preganjano. Južna železnica mora za svoj čas Izsposojenih 830 milijonov kron celih 2000 milijonov kron z obrestmi nazaj plačati. Omenjeni list zaključuje : In v pokritje teh vsot naj trpi osobje ? Mi ne bomo takih operacij nikdar pripoznali I Če je boj tudi trudapoln in napredujemo tudi le korakoma, poguma in vztrajnosti zato ne zgubimo ... In mi zaključujemo: ln ljudstvo naj plačuje za tako skopuštvo tako visoke tarife! Poslanci, na noge !
459
Zahvala.
i-i
Naše vžigalice!
Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v' katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da zažiga tobak in sniod-ke le z vžigalicami »Za obmejne Slovence«, ki se dobč pri »Gospodarski zvezi« v Ljubljani!
Oblastveno koncesionirano 463
učl&ISče za krojno risanje
in Scnsko krojaštvo sprejme
v pouk. R. 3INGER, Gosposka ulica '4.
Za iskrene ustmene in pismene, do-brodejne, tolažilne dokaze izrednega sočutja povodom velike izgube, ki me je zadela s smrtjo mojega nepozabnega soproga, gospoda
Konrada Zaff-a
obl. avtor, civil. geometra
za krasne darovane vence in za številno častno spremstvo pri pogrebu izrekam vsem svojo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 21. februarja 1910.
fani Zaff.

Priporočamo našim rodbinam ^
m
©
to
cTSolirisRo oiRorijo
i.;;,.		
		
Provizijsko zastopstvo
se odda v vsakem okraju za veliko manu» fakturno podjetje za moško obleko. J. Ha~ nus, Hlinsko, Češko.	461 i_t
Iz proste roke prodam
novo hišo
s 3 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, pralnico iti vrtom na dobro zračnem prostoru. Naslov se poizve pri upravi »Slovenca«. 458 6—1
pripravna za kako gostilniško ali letovičarsko obrt,
z gospodarskim poslopjem in približno enim oralom vrta in njive, v krasni razgledni legi, pol ure od blejskega jezera oddaljena se odda pod ugodnimi pogoji v na'em. Podrobncša pojasnila pri 'f. Šchwegei ' v Gorjah pri Bledu. 462 3-1
Vzorci na razpolago!
NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910!

Vzorce pošiljava franko!
IiSSIVASI & 6ERSIHAN
Ljublfana, Stritarjeva ulica 4.
Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zefir, kreton, platno, šifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, serpe, rute v veliki Izbiri.
SOLIDNE CENE.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI:
Ljubljanski pastirski list za leto 1910,
cena 20 vin. Zbirka ljudskih iger, 12. snopič, 80 vin., po pošti 90 vin. — Vsebina: a) za moške vloge: Izgubljeni sin. V ječi. Pastirci in kralji, b) Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica. Vstaja škenderbegova. Zgodovinska
povest, 60 vin., vezano 80 vin. Rnville, Znriick zur hI. Kirche. Erleb-nisse und Erkenntnisse eines Con-vertiten, 2 K 40 vin. — V dveh mesecih je izšlo devet natisov tega znamenitega dela. Stolz-Telch, Bilder zur christkatholi-schen Glaubens- und Sittenlehrc, vezano 4 K 80 vin. Wilms, Der religiSse Mensch im Urteil
der Welt, 2 K 04 vin. Hutter, Eine Pilgerwalz nach Lourdes. Zu Fufi von Freiburg in der Schvveiz nach Lourdes. Wallfahrts-ex-innerungen, vezano 3 K. Reuter, Der Beichtvater in der Verwal-
tung seines Amtes, 7 K 80 vin. Bremscheid, Fastenpredigten in drei Zyklen mit je einer Karfreitags-predigt, 2 K 40 vin. Priporočamo sledeče knjige, ki so izšle ravnokar v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani:
* Vstaja škenderbegova. Iz angleščine prevel I. M. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Antikvarijat »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani ima na razpolago popolnoma ohranjene nerabljene izvode sledečih del:
Wetzer und Weltes, Kirchenlezi-kon. II. Auflage. 12 zvezkov in »Register«, orig. vezano 1882 do 1903, mesto 200 K 16 vin., samo 130 K.
Herder's Konversationslezikon. 8 zvezkov, mesto 120 K, samo 98 K.
Oesterreichisch - ungarisehe Mo-narchie in Wort und Bild. 24 zvezkov, ;1886 do 1902 (popolno) mesto 476 K 40 v, samo 130 K.
Valvasor, Ehre des Herzogthums Krain. II., III. in IV. zvezek, samo 12 K.
Duhovni pastir. Letnik 1894, 1904, 1905 in 1906, mesto po 8 K, samo po 3 I\.
Ljudska knjižnica. Zvezek I. do V. mesto 4 K 40 vin., samo 2 K.
Breviarium Romanum. 15J/2 X centimetrov. 1907. (Tournay.) 4 fino vezani zvezki z zlato obrezo in privezanim proprijem lavantinskim, mesto 40 K 20 vin., samo 28 K. Cisto nov izvocl v zelo priročni obliki in z razločnim tiskom.
Breviarium Romanum. 18 X 10% cm. 1907. (Toilrnay.) 4 v naj fin. šagrin vezani zvezki z zlato obrezo in privezanim proprijem lavantinskim, mesto 59 K 80 vin., samo 39 K 80 vin. Nov nerabljen izvod v priročni obliki in z velikim tiskom.
OSKRBNIK
samec, vojaščine prost, se sprejme s 15. marcem ali 1. aprilom. Pogoji: Poštenost, pridnost, teoretično in praktično izvežban. Prošnje s prepisi izpričeval, kateri se pa ne vrnejo, sprejema iz prijaznosti Ferd. Toma-344 zin, ekonom, Šmartno pri Litiji 2-1
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri losipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in čmo (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 2474 26—1
454
20 K nagrade!
3-1
V noči od 5. na 6. februarja se je v liaoem mestu izgubil, ali je bil pa ukraden
lovski pes-brak
visok, bel, rjavih ušes z malo rjavo liso na repu. Kdor ve, kje je pes, naj takoj sporoči, dobi 20 K nagrad". Pred nakupom se suari! Hogusi Luzar, Novo mesto.
Naznanilo.
V smislu razglasa c. in kr. vojnega ministerstva z dne 1. svečana 1910, odd. 13, SI. 29, namerava isto nabaviti potiebščine c in kr. armade na oblačilih in materijalijah iz su .na in drugih vol c> ih tkanin za čas od 1. prosinca 191 ^ do konca leta 1921 potom javne konkurence in vabi zato zmožne, solidne tvornice sukna, ki se morajo združti v konzorcije, k udeležitvi pri tej konkurenci. Približna letna denarna vrednost dobave Iznaša:
3,56' 000 K pri konzorciju za monturno skladišče št. 1 v Brnu ln št. 4 n« Dunaju 'Kaiserebcrsdorf), 1,526 000 K pri konzorciju za monturno skladišče štev. 3 v Gostingu pr, Gradcu in 2,912.000 K pri konzorciju za monturno skladišče štev. 2 v Budimpešti. Od dobaviteljev je položiti kavcija v blagu, ki iznaša približno 1,780.000 K za brnsko-dunajski,
763.'00 K za graški in 1,456.000 K za budimpeštanski konzorcij. Pismene ponudbe so vložiti do 2. majnika 1910 pri imenovanem ministerstvu in mora vsak ponujajoči ktnzorcij založiti vadij. ki |e odmerjen z
178.08» K za konzorcije za monturno skladišče štev. 1 in 4, 76.120 K za konzorcije za monturno skladišče štev. 3 in 145.000 K za konzorcije zs monturno skladišče štev. 2. Natančnejši podatki so razvidni iz v uradnem listu k „Wiener Zeitung" in v uradni .Laibacher Zeitung* z dne 15. svečana 1910 < polnem obsegu objavljenega zgoraj omenjenega razglasa.
Ta razglas, kakor tudi k istemu spadajoči posnetek pogodbe in ponudbeni obrazec so na vpogled tudi pri intendancah vojaških krajevnih poveljstev, pri zgoraj im-novanih monturnih skladiščih in pri trgovskih in obrtnih zbornicah. Posamezne izvode posnetka pogodbe in ponudbenega obrazca morejo ponud-beniki dobiti po 1 krono za posnetek pogodbe in 10 vin. za ponudbeni obrazec pri monlurnem skladišču štev. 1 v Brnu.
Gradec, dne 4. svečana 1910.
369 2-1
C. in kr. intendanca 3. voja.
v Ljabljani s stalnimi odjemalci in jako malo najemn no se takoj pod ako ugodnimi pogoji proda oz roma odda.
ponudbe pod ,.Takoj" na upravo „Slovenca".	434 5-1
Hiša v Višnjigori
z gospodarskim poslopjem, Kse v dobrem stanu, z opeko pokrito, s sadnim vrtom, na prijaz. prostoru, z lepim razgledom, je za primerno ceno na prodaj. Zelo je pripravna za kakega penzionista. — Pojasnila daje lastnik Mihael Omahen, trgovec v Staremtrgu pri Višnjigori. 386
Zlate svetinje Berlin Ptriz. Rim iti
Istrsko vino
zajamčeno pristno po najnižjih cenah se dobi v trgovini
390
6-1
lo Facctiini.
Zobozdraunfka Schuieigeria Se zbol|Sana ustna ooda
Tacitol
povzroči prijeten hladilen okus v ustih, uniči nastale bakterije, odstrani slab duh, tudi pri kadilcih, je nenadomestljvo sredstvo zoper zobobol, ker s tinkturo brez primesi vode napojena bata v bolni zob vložena tako :-:	omili bolečino.
Tacitol 2759 1
ne bi smela nobena hiša pogrešati!
Podrobneja navodila daje popis, ki je vsaki steklenici pridejan.
Cena steklenici je 1 K 60 vin.
Dobi se v lekarnah gospodov: Bohinc, Piccoli, Sušnik, Trnkčczg; pri drogistu g. Kancu in vseh večjih prodajalnah.
Naročila od 4 steklenic dalje se razpošiljajo poštnine prosto.
bro vino
je na prodaj v kmečkih kletih. Posreduje in jamči za pristnost Posojilnica o KaStelu, 280	poŠta Bu|e u Istri. 10-1
Naznanilo.
ima naprodaj
dvokolesno mehaniško porivalno
lestvo
14 mtr. dolgo, novo, tridelno, ki jo lahko postavita samo dva moža.
Cena po dogovoru.
Ponudbe naravnost na društvo.
427 3 1
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specijaliteta: črtanje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, drnštva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
Tri žlice

železnatega vina lekarja Piccolija v Ljabljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
S5SJSS!. ..Euotfln!'
Specialiteta za kadilce^
Glavna zaloga:
Lekarna Ub. pl. Trnkozcy t Ljabljani
3427	Cena K 2—.	52-1
MDnriljraičnlr fr,zer 811 dame in gospode . r UulUdJaKIl, Sv.Petra cesta štev.32,
izvršuje vsa lasna dela in priporoča svojs bogato zalogo kit. Stev. 1 kratka preveza . . K 11— » 2 „ „ . . „ 9 — „ 3 poldolga preveza. . . T— . ^ »	9 •• n 5*—
„ 5 dolga preveza . . . „ 3*60
Pri naročilu zadostuje vzorec in številka, pošiljatev diskretna po povzetju. Sive in svetlo-rumene 20% dražje.	400
Proda se dobro IdoCa
krojaška obrt
obstoječa že 15 let brez konkurence. Več pove H. Pretnar, Saoa St. 93, Jesenice 456	(Gorenjsko).	3-1
50°|0 prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; tfcjT kri, moč, zdravje do-sežete in ohranite, ako pijete
SLADIN
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601	knjižico brezplačno
v lenarili TrnhQCZQ zraven rotovža ¥ Ljubljani
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
HLEV
348
s pritiklinami se odda v najem na Poljanski cesti 81. Več se izve pri J.Zakotnik, Dunajska cesta 40.
Harmonij
popolnoma nov, amerikanske sestave (Sau-gewind), sesalnik, lastnega dela, z lastno violo, gambo, intonacijo, s posebno močnim glasom 16. 8. in 4. fus., dvojen na 5. oktav, posebno primeren za pevska društva ali male cerkve, je na prodaj. Več se izve pri lastniku in izdelovatelju Franju Bernotu, na Hrušici, pošta Jesenice Gorenjsko.
452 3-1
litra vrele vode in
mmm najboljši punč ■■■
je gotov. Neprimeren glede aroma in okusa. - Prednost Ima pred seml pijačami. Priznano najboljSa znamka. Povsod uveden. Naročila na izdelovatelja
Fausta Pasini, Trident, Tirolsko, an pa na Glavno zastopništvo za Ljubljano in Kranjsko: 3475 Janko Traun. n i
Izdajatelj: Dr lienaci] Žitnik.
iTisk: »Katoliške Tiskarne«.
.Odgovorni urednik; Ivan Štele,