EUCLID.OHIO 23
OGLAŠAJTE V		
NAJBOLJŠEM		H r\.
SLOVENSKEM		r* 1 ^
ČASOPISU V OHIJU		A. ^
★		
Izvršujemo vsakovrstne		
j tiskovine		
		
EQUALITY
^PVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing ol All Kinds
Vol. хххп. — leto хххп.

cleveland, ohio, thursday (četrtek). MAY 5, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 89
Nov grob
Rudolph cerkvenih
Po resni pet-mesečni bolezni : je podlegel srčni kapi v torek ' zvečer Rudolph Cerkvenik iz % 14606 Lake Shore Blvd. Pokojni je bil dobro poznan v naselbini ter je pred leti vodil grocerij-sko trgovino na vogalu Nor-^ood Rd. in Glass Ave., Potem pa je tri leta vodil enako trgovino v Newburghu. Pet let je delal pri White Motor Co., leta 1932 pa je šel v pokoj radi slabega zdravja. Rojen je bil v vasi Kačice, fara Rodik, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Bil je član društva Dvor Baraga št. 1317, društva sv. Ciri-ia in Metoda št. 18 SDZ in Lun-der-Adamič št. 28 SNPJ.
Tukaj zapušča soprogo Rose, rojeno Kaušek, hčer Mrs. Bertha Round, sinova Leonard in Emil, Vnuke in sestro Mrs. Frances Valentič, v stari domovini pa Zapušča bi;ata Ivana in dve sestri, Rose in Caroline ter veliko Sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 11. uri pod Vodstvom Zakrajškovega pogrebnega zavoda in sicer iz Ze-ktovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromi-ja ob 11:30 uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče i Calvary.
V zadnje slovo
članstvo društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ je prošeno, da se zbere' nocoj med 7. in 8. Uro v Svetkovem pogrebnem zavodu, da se izkaže zadnjo čast Umrlemu članu Frank Istenič.
Priprave za novo stavbo ^ Euclidu
Direktorij Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. sporoča, da se bo preklicalo vse Najemnine za veliko dvorano po ^0. juniju, ker se bo začelo z de-^om za novo stavbo,
Člani Gradbenega odbora; ^fank Derdich, predsednik; Anthony Pluth St., Jack Royce, George Nagode, Cyril Ozbic, ■^nton Vrh, Frank Tegel in John ^erl poročajo, da bodo načrti in P()drobnosti o zidavi nove mo-•^erne dvorane v kratkem dovr-&Goi, radi česar bo treba prenehati z oddajo velike dvorane po ^0. juniju. Nova moderna dvo-^^na bo vsebovala obširen oder. Popolnoma opremljen z gardero-1^0, itd., veliko moderno kuhinjo baro.
Opožarja se posameznike, društva in klube, ki so dali de-J^ozit za najemnino velike dvo-гапе za kako priredbo po 30. ^^^iju, da naj pridejo k poslo-^'^ji Mr, John Zigman v Klu-®ve prostore, kjer se jim bo
zbor "Anton Verovšek"
Jutri zvečer ob 7:30 uri se bo ^šila seja dramskega zbora Anton Verovšek" v Slov, del. domu na Waterloo Rd. Članstvo prijazno vabljeno na polno-®tevilno udeležbo.
^®lo na farmi
farmski odbor farme SNPJ Presi vse one, ki so obljubili po-^%ati z urejevanjem farme, a pridejo v nedeljo zjutraj. Ko-^*^0 se bo servirklo na farmi za delavce.
Blokada Berlii^^o dvignjena 12. maja, zunanji ministri pa bodo imeli prvo sejo 23. maja
NEW YORK, 4. maja—Danes so se v sedežu ameriške delegacije pri Z. N. sestali predstavniki Sovjetske zveze in treh zapadnih sil z namenom, da bi v potankostih zgo-tovili načrte za dvig blokade Berlina dne 12. maja in sejo Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil za 23, maja.
Datuma za dvig blokade in
sejo zunanjih ministrov sta bila naznanjena neuradno, kljub temu pa obvestilo prihaja iz zanesljivih virov.
Ameriška izjava je bila objavljena. kratko po sestanku. V njej je rečeno, da je sedaj že mogoče v detajlih pripraviti načrte.
Na seji so bili sledeči delegati: za Zedinjene države Philip Jessup, za Sovjetsko' zvezo Jakob Malik, za Anglijo Sir Alexander Cadogan in za Francijo Jean Chauvel.
Ce bo vse šlo v redu, diplo-matični opazovalci verujejo, da bo blokada Berlina dvignjena prihodnji teden.
Kar se tiče Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil, se je zadnjič sestal v Londonu v decembru leta 1947. Konferenca pa se je takrat radi vprašanja Nemčije končala s polomom.
Veruje se, da se bo Svet zunanjih ministrov štirih velikih sil, ki bo razmotrival o vseh važnih vprašanjih Nemčije, sestal 23. maja v Parizu. Zedinjene države bi zastopal Dean Ache-son, Sovjetsko zvezo Andrej Višinski, Anglijo Ernest Bevin in Francijo Robert Schuman.
X-Ray preiskava
Naši prebivalci v collinwood-ski naselbini, ki se še niso poslu-žili brezplačne preiskave za dognanje tuberkuloze, imajo še vedno priliko do te hvalevredne postrežbe, ki jo nudi Greater Cleveland Chest X-Day Survey Foundation, Inc.
Da boste na jasnem, naj vam povemo, da je omenjena organizacija podvzela korake, da se sirom mesta nudi to preiskavo vsem prebivalcem v splošnem, ker znano je, da mnogo ljudi trpi na tuberkulozi, katere pa se še sami ne zavedajo. S to preiskavo, ki vzame le nekaj sekund in ni treba niti sleči se, se bo po mnenju te organizacije, ohranilo življenje marsikateremu, ker se ga bo opozorilo na zdravljenje pravočasno.
Te dni bo preiskava v teku na sledečih mestih: Harold's Furniture Store, 708 E. 185 St., 5., 6,, 7,, 9. in. 10. maja; na E. 156 St. in Waterloo Rd., danes, jutri in v soboto; na E. 176 St. in Grovewood Ave. v ponedeljek; na Lakeshore Blvd. in E. 156 St, v torek; Mobile Service Station, Lakeshore Blvd. in Hunt-mere Ave,, 12, in 13, m&ja; na E. '140 St, in Diana Ave., pri Longfellow šoli nasproti Fisher Bros., 14., 16. in 17. maja.
Ker nekateri ne morejo iti osebno se je tudi poskrbelo, da se jih pride iskati na dom, in sicer lahko pokličete IV 5740 pa pridejo po vas z avtom.
Srebrni jubilej
Dobro poznana Mr. in Mrs Joe in Fany Makovec, ki imata farmo v Geneva, O., sta obhajala 26. aprila 25-letnico svoje ga srečnega zakonskega življe nja. K temu dogodku jima izrekajo svoje iskrene čestitke sorodniki in prijatelji, kateri slav-Ijencenia želijo še mnogo let zdravja, sreče in zadovoljstva!
Jeza v Angliji, ker princeza namerava obiskati sv. Očeta
RIM, 3. maja. — Vatikanski krogi so danes naznanili, da bo papež Pij XII, gotovo sprejel angleško princezo Margareto Rose, čeprav datum avdijence še ni določen.
Toda iz Londona se dvigajo protesti cerkvenih protestantov-skih voditeljev, ki so razkačeni radi nameravanega sestanka med papežem in 18 let staro princezo, ki se je baje "zaljubila" v belgijskega princa Char-lesa.
Tajnik angleške protestantov-ske "Truth Society" J. A. Ken-sit je izjavil:
"Čutimo, da bi kakršenkoli sestanek med članom kraljevske hiše naše protestantovske države in glavarjem katoliške cerkve ne bil primeren. Mislili smo, da se je to zadevo že zdavnaj uredilo, ko je Anglija pretrgala zveze z rimsko-katoliško cerkvijo."
Kensit je izrazil up, da poročilo o nameravanem sestanku med Margareto in sv. Očetom ni točno. Toda angleška ambasada v Rimu ni zanikala, da se avdi-jenco pripravlja.
Princesa Margareta namerava priti v Rim prihodnji četrtek.
V Vatikanu se pa medtem pripravljajo, da bodo slovesno sprejeli belgijskega princa regenta Charlesa, ki se bo tudi sestal s papežem.
Komunistični časopisi poročajo, da je ta "romantična zadeva" med angleško princezo in belgijskim princem le navidezna in da je prav za prav Belgija zaljubljena v angleško mornarico, katero potrebuje, da bi zaščitila svoje kolonije pred vstajami domačinov.
DRŽAVNA ZAKLADNICA BO V DEFICITU
SALT LAKE CITY, 4, maja •Finančni tajnik John W. Snyder je danes izjavil, da bo državna zakladnica v tekočem fiskalnem letu za $600,000,000 do $700,000,000 primanjkljaju.
Predavanje po zdravnici
Splošno poznana zdravnica Marion W. Gibbons bo prihodnjo sredo predavala v prostorih The Cleveland Health Museum, 8917 Euclid Ave. Predavanje bo prirejeno zlasti za ženske in tema predavanja bo "Kaj bi mogla vsaka žena vedeti o kontroli raka". Pričetek predavanja je ob dveh popoldne. V, zvezi s tem se bo kazalo tudi film "Čas je življenje". Navzoče bodo lahko vprašale zdravnico po predavanju razna vprašanja. Vstop je dovoljen sleherni ženi in vstopnina je prosta. Priporočljivo bi bilo tudi za naše žen-stvo, da se udeleži te zanimive razprave zavratne bolezni, ki zahteva čedalje več žrtev. Preda vanje je pod pokroviteljstvom Cuyahoga Unit, American Can cer Society.
KATOLIŠKI DUHOVNIK TRDI, DA SE BEGUNCE DRŽI V "SUŽENJSTVU"
NEW ORLEANS, 4. maja. — Komisija za razmeščene osebe (begunce) je danes začela preiskovati položaj, v katerem se nahajajo evropski begunci, ki so bili pripeljani na delo na plantaže Louis^iane.
Katoliški duhovnik Rev. Carl Schutten trdi, da begunce na plantažah slabo plačajo, da jih slabo oblačijo in da jih držijo v dejanskem "suženjstvu." Rev. Schutten, ki je razkril strahovit položaj ias Evrope pripeljanih begmjcev, je župnik tukajšnje Št. Patrick cerkve. Njegovo razkritje je spravilo v zadrego mnoge druge duhovnice, ki "skrbijo" za begunce.
Lastnik) plantaž se izgovarjajo, da evropski begunci niso "dobri farmerji" in da prihajajo v Zedinjene države kot poljedelski delavci zgolj zato, ker se takšnim delavce^ po begun-zakonu daje prednost. O krutem ravnanju z begunci pa niso podali nobenih izjav, s katerimi bi zavrgli trpke obtožbe Rev. Schut-tena.
Razkritja Rev. Schutte-na verjetno niso bila objavljena v celoti. Toda med ostalim pravi, Да Je obiskal plantaže in ugotovil, da begunci zaslužijo $2.80, kvečjemu $2.90 za devet ur dnevnega dela!
"Njihovi otroci nimajo mleka, ne druge hrane", je med ostalim dejal katoliški duhovnik.
Rev. Msgr. Hubert A. Lerschen, ki skrbi, odnosno bi moral skrbeti za dostojne življenske pogoje beguncev uposlenih na plantažah Louisiane, je na te obtožbe izjavil, da je Rev. Schutten izbral kakšna dva osamljena slučaja. Toda direktor urada za razmeščanje beguncev, Rev. William J. Castel, iz New Orleansa, je v zadregi priznal, da so na njegov urad začele prihajati pritožbe. Toda k temu je pristavil, da so beguncem že v Evropi povedali koliko bodo zaslužili na plantažah Louisiane. Kar se pa tiče življenskih pogojev, je rekel, da so boljši v Louisiani kot pa v begunskih taboriščih Evrope.
Značilno je, da je prav pred nekaj dnevi moskovska "Pravda" javno obtožila Mednarodno organizacijo za begunce (IRO), da v svojem glavnem stanu v Bad Kissingenu, Nemčija, obratuje "ogromni trg s sužnji."
Kot je bilo razvidno iz poročila, ki smo ga priobčili v našem listu v torek, je "Pravda" med ostalim izjavila, da v Bad Kissingen prihajajo predstavniki iz dežel južne Amerike, Kanade, Zedinjenih držav, Anglije in Belgije na isti način kot so v starih hudobnih časih prihajali trgovci na trge s sužnji.
"Prihajajo senj z edinim ciljem, da bi rekrutirali in po ugodni ceni dobili stradajoče in ustrašene brezdomce, ki živijo v begunskih taboriščih."
Ce so ugotovitve katoliškega duhovnika Rev. Schuttena točne in če je res.
Demokrati bodo skušali omiliti poraz z novo predlogo za preklic T-H zakona
general motors co. dobro posluje
NEW YORK, 4. maja—General Motors korporacija je v prvih treh mesecih tekočega leta imela rekordne dobičke—vkup-no $136,763,338.
Predsednik korporacije C. E. Wilson, ki je naznanil ogromne profite, je dejal, da bo korporacija tudi v bodočnosti uspešno poslovala, ker ima velika naročila za avte in Diesel lokomotive.
GM korporacija je v marcu znižala plače delavcem za 2 centa. Očitno ji je tudi to pomagalo do rekordnega profita.
angleški časopis napada gen. claya
LONDON, 3. maja. — Liberalni čosopis "Manchester Guardian" je danes v uvodniku napadel Zedinjene države in Francijo, ki da se mešajo v politiko nemških strank.
V članku je tudi rečeno, da ameriški vojaški poveljnik gen. Lucius D. Clay ščiti privatno podjetništvo v Nemčiji na račun "demokratičnih principov, o katerih pridigajo zapadni zavezniki."
šoštakovič komponira mirovno simfonijo"
MOSKVA, 4. aprila—Svetovno znani sovjetska skladatelj Dmitri šoštakovič, ki je nedavno bil na mirovni konferenci v New Yorku in Parizu končuje novo skladbo, katero je imenoval "Pesem miru."
Moskovska "Pravda" zagotavlja v poročilu, da bo nova skladba šoštakoviča postala himna mednarodne demokracije in da bo zajela ves svet.
da na, plantažah Louisiane držijo begunce v dejanskem suženjstvu ter jim za 9 ur dela plačajo $2.80, potem bo nekaj resnice tudi v zagotovilih "Pravde!"
*
V zvezi 8 temi vznemirja-jočimi poročili, ki jih moramo obravnati zgolj z vidika človečnosti, in jih ne moremo kar tako zavreči kot navadno "komunistično propagando," je upravičena zahteva, da se ameriškim Slovencem poda natančno poročilo o položaju slovenskih beguncev v Kanadi, Braziliji, Argentini in drugod.
Ljudje, ki so med nami odgovorni za usodo slovenskih beguncev, bi morali imeti dovolj poguma, da razkrijejo vsa dejstva. Ni dovolj samo "kolektati za begunce". Potrebno je objavljati poročila, kam in za kakšne podpore gre ta denar, kako se ga deli in na kakšen način je s prispevki čutečih ameriških katoličan nov tem beguncem pomagamo!
Znano je, da so napredni Slovenci z b r a Џ precejšnje vsote za pomoč rojakom v stari domovini. Za vsak "skolektani" dolar se je vedelo kam in za kakšne namene gre. Toda kje so poročila o uporabi skladov za begunce? Kje so verodostojna poročila o resničnem položaju beguncev? To so vprašanja, na katera ameriški Slovenci želijo odprt in iskren odgovor!
WASHINGTON, 4. maja—Z le tremi glasovi večine so demokrati danes uspeli vrniti kongresnemu odboru Woodovo zakonsko predlogo, katero je včeraj poslanska žbornica odobrila.
Medtem pa demokratični voditelji skušajo pripraviti osnutek nove zakonske predloge, v katero bodo vključili nadaljne določbe, ki bi jih mogoče sprejeli južni demokratje. Za enkrat ni znano, kakšne nadaljne od-stopke bodo ponudili demokratski voditelji, toda očividno bo to novi "kompromis," ki bi ohranil najvažnejše določbe iz Taft-Hartleyevega zakona.
Toda izgleda, da bodo številne zakonske predloge, od katerih Woodova vključuje skoro vse določbe Taft-Hartleyevega zakona, tako zapletle položaj, da bo končno za še eno leto ostal v veljavi T-H zakon.
Današnja "zmaga" demokratov, ki so z 212 proti 209 glasovom zavlekli akcijo glede Wood-ove predloge, ko so jo ponovno poslali kongresnemu odboru, je le malo popravila učinek poraza,
ki so ga doživeli včeraj, ko je z večino glasov Woodova predloga bila odobrena.
Nobenega dvoma ni, da je Thomas-Lesinkijeva predloga, s katero bi se preklicalo Taft-Hartleyev zakon in ponovno oza-konilo stari Wagnerjev akt, zavržena. Demokratski predsednik poslanske zbornice Sam Ray-burn je odprto priznal, da vladna (Thomas-Lesinskijeva) predloga nima nobenih izgledov, da bi bila v kongresu odobrena v svoji originalni obliki. Vsled tega so demokrati ponudili "kompromisno" predlogo, ki je na presenečenje delavskih voditeljev celo vsebovala določbo za 80-dnevpo injunkcijo pri stavkah, ki ogrožajo "zdravje in varnost dežele." Kljub večjim odstopkom, pa so republikanci in južni demokratje tudi to predlogo porazili.
Wallace pohvalil sovjetske odstopke
PHILADELPHIA, 3. maja— Henry A. Wallace je danes izjavil, da je sovjetska pripravljenost glede miroljubne ureditve berlinskega vprašanja podrla bajke o agresivnosti Sovjetske zveze.
Voditelj Progresivne stranke je poudaril, da se je to bajko previdno gradilo, z namenom, da bi se ameriškemu ljudstvu predstavilo Atlantski vojaški pakt kot edini način obravnavanja s '4;emi Rusi."
"Rusa nam nudijo mir, po katerem je (Atlantski) pakt brez koristi in odveč. Vlada mora sprejeti sovjetsko ponudbo za poravnavo in se takoj vreči na veliko konstruktivno delo, ki je potrebno, da se zgradi močno organizacijo Združenih narodov.
"Mi ne smemo dovoliti diplomatom, generalom in priletnim kongresnikom, ki hočejo metati atomske bombe, da bi odločali o naši politi. Mir je preveč važen, da bi se ga pustilo njim."
WaJlftoe je ■ zagotovil, da so Rusi s svojo ponudbo za dvig blokade Berlina še enkrat pokazali, da 80 pripravljeni na poravnavo glavnih nesoglasij in nudijo odstopke in kompromise, da bi zagotovili mir.
Taft se veseli zmage
ELIZABETH, N. J., 4. maja —Ohijski republikanski senator Robert Taft, ki je skupaj s kongresnikom Hartleyem ustvaril Taft-Hartleyev zakon, je danes v zvezi s porazom administracije v poslanski zbornici izjavil, da bodo v katerem koli bodočem zakonu ohranjene glavne določbe T-H zakona.
Taft je izjavil, da Woodova predloga vsebuje osnovne določbe iz zakona, ki sta ga ustvarila Hartley in on. S širokim nasmehom je republikanski voditelj povedal, da bo senat odobril predlogo podobno Woodovi in da predsednik Truman ne bo imel nobene izbire—podpisati bo moral novo predlogo z glavnimi določbami T-H zakona, ali pa pustiti, da bo T-H zakon še vnaprej veljaven.
nemci ne bodo romali v rim
FRANKFURT, 3. maja. — Ameriška vojaška vlada je da nes zavrgla predlog, da se 50, 000 Nemcem dovoli, da bi v "svetem letu" 1950 romali Rim. Isti predlog je zavrgla tudi angleška vojaška vlada.
Nemški katoličani ne bodo šli v Rim pogledat sv. očeta, ker zapadna Nemčija nima dovolj denarja, da bi takšno romanje financirala.
duhovnik hoče vedeti kdo je lažnjivec
ALBUQUERQEE, N. M., 4. maja—Rev. James Rogers želi vedeti, če se žali policaja, ko se mu pove, da je lažnjivec.
Rogers je nedavno moral plačati $15 globe, ker je ozmerjal nekega policaja in pri tem rabil 'razžaljive izraze." Priznal je, da je policaja ozmerjal z "laž-njivcem," toda oče Rogers meni, da ta beseda ni "razžaljiva." Pravi, da bo vložil priziv na višji sodniji.
ameriški protestantje proti pomoči ciangu
NEW YORK, 5. maja—Predstavnik protestantovske organizacije Foreign Mission Conference Rev. dr. Frank T. Cart-wright je danes odsvetoval pošiljanje nadaljne pomoči kitajskim nacionalistom in odobril politiko "nevmešavanja" v kitajske zadeve š strani državnega oddelka. V imenu 29,000,000 ameriških protestantov je Rev. Cartwright poslal senatnemu odboru za zunanje odnošaje in istočasno tudi podobnemu odboru poslanske zbornice pismo, v katerem pravi, da se vsled sedanjega razvoja dogodkov na Kitajskem ni nobene osnove za miroljubno spremembo kitajskega režima.
število brezposelnih v ameriki nekaj nižje
WASHINGTON, 4. maja — Vladni statistični urad je danes naznanil, da se je število brezposelnih v Zedinjenih državah od 12. marca do 9. aprila znižalo za 151,000. Pred 12. marcem je bilo v deželi vkupno 3,167,000 brezposelnih, 9. aprila pa 3,016,-000.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
a
ENAKOPRAVNOST''
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
5. maja, 1949.
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za trl mesece)
..$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece)________
..$10.00 . 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Oliio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
T-H ZAKON POD NOVIM IMENOM
Eno od glavnih vprašanj na volitvah preteklega* novembra je nedvomno bilo vprašanje osovražnega Taft-Hartleyevega zakona. Preklic tega zakona je v svoji platformi obljubila demokratska stranka, opetovano pa je to obljubljal sam predsednik Truman v svoji volilni kampanji.
Delavski voditelji in na splošno organizirano delavstvo Amerike je upravičeno pričakovalo, da bo na dnevnem radu novega kongresa, ko so demokrati dobili kontrolo tako v senatu kot v poslanski zbornici, na prvem mestu vpra sanje preklica Taft-Hartleyevega zakona in ponovno uzakonjen je starega Wagnerjevega akta. Po treh mesecih so vsi upi propadli. Predvčerajšnjem je poslanska zbornica odobrila Woodovo zakonsko predlogo, za katero je sam kon-gresnik Lesinski, kije kongresu predložil vladno predlogo za preklic T-H zakona, izjavil, da je "celo hujša od samega Taft-Hartleyevega zakona."
Demokratski voditelji so, ko je bilo jasno, da bo Thomas-Lesinskijeva predloga poražena, v naglici pripra vili osnutek nekakšne "kompromisne predloge," ki bi ohranila nekatere glavne določbe starega Taft-Hartleyevega zakona. Toda tudi ta predloga je bila poražena.
Republikanski in reakcionarni demokratski kongresni-ki so na celi črti zmagali. Taft-Hartleyev zakon bo verjetno ohranjen pod novim imenom. Meščansko časopisje slavi zmago velikega businessa. Končna akcija, da se nadene jekleni jopič delavskemu gibanju Amerike je v teku. Samo organizirana, takojšnja in viharna proti-akcija delavstva lahko prepreči totalni polom.
Woodova zakonska predloga je delo reakcionarnih demokratov z juga in republikancev. Predložil jo je John Wood, demokrat iz Gary-a, toda z javno priznano pomočjo republikancev.
Nekatere glavne določbe nove zakonske predloge pri merjane z določbami T-H zakona in določbami, ki jih vse buje Thomas-Lesinskijeva predloga, so:
Woodova predloga ohranja določbo iz Taft-Hartleye vega zakona, po kateri bi se z 80-dnevno injunkcijo preprečilo stavke, ki "ogrožajo zdravje in varnost dežele" in ustanovilo preiskovalni odbor, ki pa ne bi bil pooblaščen, da podaja priporočila. V Woodovi predlogi je ta določba bolj ostra, ker bi vlada lahko naložila injunkcijo, ne da bi čakala na prvo poročilo odbora in bi se žnjo ukinilo tudi glasovanje unijskih delavcev glede "zadnje ponudbe" delodajalca. Thomas-Lesinskijeva predloga je predvidevala ukinitev injunkcije in določala le 30-dnevno "ohlajevalno dobo" pred začetkom stavke, kakor tudi pooblastilo preisko valnemu odboru, da poda svoja priporočila za ureditev spora.
Woodova predloga ohranja določbo iz Taft-Hartleye-vega zakona, po kateri morajo unij ski uradniki podati zapriseženo izjavo, da niso komunisti, v nasprotnem slučaju bi ne uživali podpore državnega odbora za delavske odno-šaje. Thomas-Lesinskijeva predloga bi to določbo ukinila. Podobno zapriseženo izjavo zahteva Woodova predloga tudi od delodajalcev, dočim tega T-H zakon ne zahteva. (Izpopolnjena določba glede ne-komunistične izjave za delodajalce je sama po sebi paradoksalna. Kje se je slišalo, da bi lastniki tovarn podpisovali izjave, da niso "komunisti!?" Bolj pravilno bi bilo, če bi se zahtevalo od njih prisego, da niso fašisti!)
Po določbi zaprte delavnice (ureditve, po kateri lahko delodajalci zaposlijo le člane določenih unij).je Woodova predloga bila daleč hujša od T-H zakona. Predvidevala je, da se vse takšne kontrakte ukine, dočim T-H zakon prepoveduje le takšne kontrakte sklenjene po 23. juniju leta 1947. Po Thomas-Lesinskijevi predlogi bi se dovolilo kontrakte zaprtih delavnic. Woodovo predolog se je v zadnjem trenotku "omilililo," s tem, da se je to določbo formuliralo na isti način, kot je v T-H zakonu.
Kar se tiče unijskih tovarn (ureditve, po kateri lahko delodajalec uposli koga hoče, toda pod pogojem, da delavec pozneje stopi v unijo ali pa se ga odslovi) je v Woodovi predlogi ta določba strožja od dolčbe v T-H zakonu. Obe določbi sta si podobni v tem, ker se dovoljuje unijske kontrakte pod gotovimi pogoji. Predvsem mora unija zadostiti ne-komunistični določbi. Taft-Hartleyeva določba prepoveduje delodajalcu, da odslovi delavce, z izjemo če ni plačal unijske članarine in bil radi tega izključen iz unije. Woodova predloga pa dovoljuje delodajalcu, da lahko odslovi delavce, če se ukvarjajo s komunističnimi aktivnost-
PREKMURJE BO POSTALO NASA 2ITNI(A
Kako bomo v Sloveniji pove-	11,000 hektarov planin, nama- Kapce. Stalno povzroča veliko
čali kmetijsko površino in nje-	kati pa 3,000 hektarov.
no zmogljivost ? Odgovoriti je ,. . v.
treba na vprašanje, kako je mo- Največje melioracijsko delo v J
eoče povečati donos hr	Sloveniji je melioracija Prek- ,
goče povečati donos na doseda- . _	u
nji kmetijski površini in kako	melioracijsko- ,
pridobiti še več rodovitnih kme-
vodnogospodarsko in gospodar
tijskih tal. V kapitalističnih de- Preobrazbo 44,000 hektarov ^■oiov, C,; „	______y .. tako imenovane melioracijske
želah si s podobnimi vprašanji ne belijo glav, za kar nudi primer tudi stara Jugoslavija. Tedaj so kapitalistični "gospodarstveniki" tudi pri nas govorili o nadprodukciji, češ da Jugoslavija pridela več žita, kakor ga je mogoče prodati. V tistih ča
sih, ko so v Ameriki sežigali ži- žitnica" ima zelo slaba tla, in sito ali ga metali v morje, je Ju- cer: zemlja ima slabe, kemijske goslavija skušala tekmovati na in neugodne fizikalne lastnosti svetovnem trgu s svojo pšenico: ter slabo mikrobiološko aktiv-izvažala jo je, medtem ko ljudje nost. To se pravi: tla pogrešajo
v nekaterih jugoslovanskih po-
krajinah kruha niso niti poznali, je slab (zemlja je zbita, premalo zračna in nepropustna), tlem
V tako imenovanih pasivnih pokrajinah, zlasti v Liki, Dalmaciji, Črni gori in Hercegovini, so ljudje obolevali za hudo boleznijo—pelagro, ki jo povzroča enostranska koruzna hrana. Tedaj pa so stradali kruha tudi v drugih pokrajinah, kjer je sicer rasla najlepša pšenica. Prek-murje, kjer je rasla slovita bel-tinska pšenica, ni moglo prehra-niti številnih prebivalcev, ki so se izseljevali v Francijo in druge dežele ter iskali zaslužek pri sezonskih delih po vsej državi. Vendar so tedaj nekateri imenovali Prekmurje slovensko žit-nico.
Stara Jugoslavija ni mogla rešiti vprašanj, ki jih rešuje zdaj tako odločno in hitro ljudska država med graditvijo socializma. Zdaj se ne bojimo nad-produkcije, ampak si v vseh gospodarskih panogah prizadevamo čim bolj povečati proizvodnjo in okrepiti proizvajalne sile; tako da še tem bolj občutimo, kako zaostalo je bilo doslej naše kmetijstvo in da je nujno čimprej bistveno povečati njegovo proizvodnjo. Zavedamo se, da se morajo tudi v kmetijstvu spremeniti družbeni proizvajalni odnosi, ki bodo omogočili napredek — razširjeno reprodukcijo, cenejšo proizvodnjo ob večji storilnosti in višjem donosu. Toda tudi socialističnemu kmetijstvu je treba nuditi čim širšo podlago za proizvodnjo—čim večjo in kar najboljšo kmetijsko površino.
Ali je v Sloveniji mogoče povečati kmetijsko površino? Vemo, da je v Sloveniji okrog 100,-000 hektarov močvirne zemlje, ki je razdeljena na 60 močvirnih področij. To zemljo je pod novimi družbenimi pogoji mogoče spremeniti v rodovitno kmetijsko površino. Kaj pomeni 100,-000 hektar6v rodovitne zemlje? V Sloveniji bi pridobili približno sedmino sedanje površine orne zemlje. Če računamo, da bi na hektar izboljšane, zemlje pridelali samo pet stotov žita več, bi se skupni pridelek žita na 100,-000 hektarih povečal za 50 milijonov kilogramov. To pa pomeni hrano za pol milijona več ljudi.
Takoj po osvoboditvi so se po vsej državi razmahnila številna melioracijska dela, tako da leto za letom pridobivamo na tisoče hektarov rodovitne zemlje. Tudi v Sloveniji povečujemo in izboljšujemo kmetijsko površino. Letošnja dela pa bodo še posebej obsežna in pomenijo podlago za izpolnitev petletke na področju
...	-	- Zavarovalnina je uključena
melioracij. Do konca petletke bo gori navedenih cenah
treba v Sloveniji osušiti 20,000 hektarov, zemlje, ob rekah meli-orirati 6,000 hektarov, izboljšati
škodo potok Ledava. Bregove
Največje melioracijsko delo v	Kobiljski potok,
oveniii ie melioraoina Pr^k. , struge Ledave je premajhen, da bi struga mogla ob de-
površine. Izmed te površine je večino sicer obdelujejo, toda zemlja daje v najboljšem primeru le polovični donos. Razen tega je 4,500 hektarov zamočvirjenih zemljišč.
Prekmurje, kot "slovenska
nekaterih hranilnih snovi, slog
primanjkuje apna in humusa in njih je malo drobnoživk, ki predelujejo zemeljske snovi v rastlinsko hrano. "Zitnico" poplavljajo Mura, Ledava in njuni pritoki. Razen tega je suša skoraj redna vsako leto, ker znašajo letne padavine samo 760 do 800 milimetrov (približno polovico manj kakor v Ljubljani).
Prekmurje je tudi odprto močnim suhim vetrovom, ki zelo osušijo zemljo. Zemljo so doslej zelo slabo obdelovali—orali so plitvo in niso poznali pravilnega kolobarjenja. Detelje zaradi slabih tal ne uspevajo, zato jih ni v kolobarju. To pa je vplivalo, da ima zemlja malo humusa (spr-stenine). Prekmurska tla sestoje iz težke gline, ilovice in raznih podvrst. Ko se med sušo posušijo, so trda kakor opeka.
Spričo tega ne le za melioracijo Prekmurja zgolj za tehnična, gradbena dela, temveč za popolno bonifikacijo. To pomeni naslednje ukrepe-: odvajanje vode in zaščito pred poplavami; osušitev močvirij; namakanje; agrotehnični ukrepi, ureditev ribnikov; mehanizacija. Iz pedoloških raziskovanj prekmurskih tal je razvidno, da so potrebni naslednji agrotehnični ukrepi: osuševanje zamočvirjenih področij; pred namakanjem in po njem apnjenje; postopno čedalje globlje oranje; humifikacija (gnojenje z organskimi gnojili, zeleno gnojenje—da se tla obogatijo s humusom); komposti-zacija na peščenih tleh.
Na agrotehnične ukrepe pa ne morejo preiti kar čez noč brez poskusov. Zato so v Zitkovcih pri Dobrovniku ustanovili poskusno postajo (s poskusnimi polji), da ugotovijo, kakšen način namakanja bi bil za Prekmurje najprimernejši. Uvedli bodo ko-lobarjenje. Zbrali bodo podatke o agrotehničnih ukrepih na podlagi poskusov na poskusnih poljih.
Oglejmo si hidrotehnične melioracijska dela! Prekmursko ravninsko zemljo, ki bo postala zares naša žitnica, poplavljata najbolj nevarna Mura in Ledava. Mura poplavlja Prekmurje od madžarske meje navzgor do
STREPTOMYCIN
POŠILJAMO S ZRAKOPLOVOM v VSE KRAJE JUGOSLAVIJE PO SLEDEČIH CENAH:
10 gramov	$ 12.50
20 gramov	$ 25.00
30 gramov	s 36.00
40 gramov	j 46.50
50 gramov............— S 55.50
100 gramov ..........— Š105.00
ževju in ko hitreje kopni sneg,
prevzeti vso vodo. Struge bi ne bilo mogoče primerno poglobiti, ker potok nima večjega padca. Pri regulaciji bi bilo treba strugo zelo razširiti in izkopati velikanske količine zemlje. Regulacija Ledave bi zahtevala okrog 100 milijonov dinarjev stroškov,
(Dalje na 3. strani)
penicillin in druga zdravila lahko pošljete s zrakoplovom in kolikor želite.
DOBROVOLJNI ODBOR
10,600 hekt.irov kraških tal in 245 w. 18th St., New York 11, n.Y
mi, proti-postavnimi stavkami, in poneverbami unijskih skladov. Thomas-Lesinskijeva predloga pa je določala unijske kontrakte brez vsakih omejitev.
Določba o posredovanju posebnega odbora je v "Woodovi predlogi ista kot v T-H zakonu, to je, da bi ta odbor bil neodvisen, dočim bi po Thomas-Lesinskijevi predlogi takšen odbor bil sestavni del Delavskega oddelka.
(Konec jutri)
UREDNIKOVA POSTA
Film "Na svoji zemlji" v Slov. nar. domu
Cleveland, O. — Prvi umetniško slovenski film "Na svoji zemlji", o katerem smo toliko čitali in slišali, in si ga tako zeleh videti, bo v kratkem v Clevelandu. V sredo 25. maja, na dan pobiranja asesmenta, točno ob 8:15 uri zvečer bo predstavljen s odra Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Za nas bo to nadvse pomenljiv dogodek, kateri nam trajno ostane v spominu, saj bomo kaj takega prvič imeli priliko videti in slišati — ustvarjenje svojega lastnega rodu, ki predstavlja borbo naroda proti nacističnim in fašističnim okupatorjem, borbo za preporod v novo boljše življenje. To bo duševni izraz življa in borbe na svoji lastni zemlji.
Film "Na svoji zemlji" je izdelal Triglav-Film v Ljubljani koncem leta -948. Scenerijo je spisal Ciril Kosmač, dirigiral je France Steglič, snemal slike Ivan Marinček, glasbeno spremljavo komponiral Marijan Kozina. Film, kateri traja dve uri, z dodatno sliko rekonstrukcije Jugoslavije, je izdelan na 35 mm traku, navadne velikosti filmov.
S tem filmom so v Jugoslaviji dosegli nadvse velike uspehe. Kjerkoli je bil predvajan, je bil z navdušenjem sprejet in laskavo ocenjen. Na 24. aprila je bil prvič podan to stran luže, v dvorani SNPJ v Chicagu. Dvorana je bila nabito polna občinstva in
V Clevelandu predvajan 25. maja po SANSu št. 39. Del prebitka bo šel za nabavo strepto-micina. Vstopnina je samo 50c za osebo. Vstopnice se dobe pri članstvu SANSa in tajniku Slovenskega narodnega doma.
Slovenska javnost je prošena, da za to izredno priliko poseže po vstopnicah in tega dne napolni dvorano. Pripeljite s seboj tu rojeno mladino, da tudi ona vodo rojstno grudo staršev.
Leo. Poljšak.
Koncert Glasbene malice
V nedeljo 8. maja bodo pevci Glasbene Matice podali pomladanski koncert. Koncert bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in se bo pričel ob štirih popoldne.
Kakor vselej, bo tudi ta koncert nudil zelo pester, raznolik program. Pevske toške se bodo vrstile od težjih klasičnih in opernih skladb pa do naših preprostih ter izrazitih narodnih popevk. Mešani zbor se bo gotovo posebno odlikoval v skladbah, kakršne so "Od Savskih bregov", ki je fantazija na jugoslovanske narodne pesmi. Mešani zbor bo tudi izvajal mogočno A. Foersterjevo "Z glasnim šumom s kora", živahni zbor matadorjev iz opere "La Tra-viata" in pa učinkovit zbor iz "Prodane neveste."
Moški zbor nas hoče presenetiti z novim venčkom koroških narodnih pesmi, ,a ženski zbor
bo podal dve ljubki pesmi: eno novo, eno pa starejšega kova. Kvartet (Belle, Smith, Bradač, Frank) pa nam bodo tudi zapeli nekaj okroglih. Razume se, da koncert ne bo brez solistov. Med
solisti bodo večinoma dobro znana in priljubljena imena: MilS' vec-Levstik, Budan, Safred, Mahne, Petrovčič, Žagar, Mk' kar, Frank (Molly), Kenik, Podobnik, Bradač, ki bodo nastopili v solospevih, dvospevih i" trospevih.
Navadno se Matični program' zdijo našemu občinstvu prekratki, četudi obsegajo dvajset i® več točk. Program nedeljkeg® koncerta pa bo še obsežnejši. C® se bo tudi to pot občinstvu zdel program prekratek, bodo pevd seveda le veseli, kajti to jim ^ najlepše jamstvo, da je bil spored zanimiv in užitka poln.
Glasbena Matica še vedno razpolaga z izvrstnimi glasovi, zato bo s pridom poslušal nje® koncert vsakdo, ki se bo odzval njenemu povabilu. Koncert ^ dirigiral zborov dolgoletni vodja, pesnik in skladatelj Zorman. Pianistinja bo Milavec-Slejko.
Pevski tovariS'
MacARTHUR HOČE PO KRISTJANITI JAPONSKO
TOKIO, 3. maja — Amerišk' vojaški guverner Japonske ge^ MacArthur je danes goreče pri delitev sv. pisem med sko ljudstvo in izjavil, da se potrebovalo 30,000,000 izvodo^' da se "pokristjani Japonsko.
Svoje mnenje glede sv. pisei" je MacArthur podal zunanjei^'' tajniku lige za žepne izdaje pisem Glenu W. Wagnerju.
New Paltz, N. Y. — Po kra<^' ki bolezni je 22. aprila u#rl* vdova Helena Stimatz, doio^ ^ Dreznika pri Banjaloki, DoleOJ" sko. Tukaj zapušča sina in hčere, v starem kraju pa eo" hčer.
POŠILJANJE DARIL V JUGOSLAVIJO
STANDARD PAKETI
Od sedaj naprej zamorete naročevati STANDARD PAKETE z jestvinami. V cenah teh paketov so uklj učeni tudi prevozni stroški in zavarovalnina do NAJBLIŽJEGA PRISTANIŠČA ALI LUKE PREJEMALCA v Jugoslaviji. Paketi so zavarovani samo za POPOLNO IZGUBO (TOTAL LOSS).
Paketov št. 1 zamorete odposlati največ pet, na pet raznih oseb.
Ostale pakete št. 2, št. 3, št. 4, št. 5 in št. 6 kolikor želite, ampak vsak paket mora biti naslovljen na DRUGO OSEBO.
MOKA
Pošiljamo se vednp prvorazredno belo moko v vrečah po 100 funtov in sicer po $9.00 vreča s PLAČANO PRE VOŽNJO DO REKE in po $12.00 za vsako vrečo s PLAČANIM PREVOZOM DO NAJBLIŽJE POSTAJE ALI LUKE NASLOVLJENCA v Jugoslaviji.
RAZNO
Pošiljamo tudi streptomycin, penicillin in druga zdravila in sicer na podlagi zdravniških receptov iz Jugoslavije.—Pakete z jestvinami priredimo natančno po Vaši želji.
Pošiljamo tudi: BARVE, POSTELJE, BfCIKLE, HIŠNE PEČI za drva in premog, kakor tudi ELEKTRIČNE STROJE ZA PRANJE, itd.
Ako želite kaj takega odposlati, obrnite se na nas. PAKETE IN MOKO ODPOŠILJAMO NA REKO
VSAK DRUGI TEDEN OPAZKA—Tem potom naznanjamo pošiljateljem, da smo mi za vsa naročila le posredovalci pošiljateljev in tukajšnjih oblasti, in da radi tega vsako naročilo postane takoj lastnina pošiljatelja.
VAŽNO
čeki in Money Odri morajo biti naslovljeni na DOBROVOLJNI ODBOR.
URADNE URE: Od 9. ure dopoldne do 6. ure popoldne: OB NEDELJAH URAD NI ODPRT.
Ako nimate na razpolago naročilne pole, napišite RAZLOČNO kar želite na lastni pisalni papir.
Ako bi nastal slučaj izven naše kontrole, in bi treba nadomestiti kakšne predmete, bodemo nadomestili z predmeti iste ali višje vrednosti.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 West 18th Street, New York 11, N. Y.
Tel: WAtkins 4-9016
STANDARD __PAKETI
Zavoj št. 1................Cena $35.00
10 lbs. Spaghetti 20 lbs. Sugar 10 lbs. Green Coffee 15 lbs. Red Kidney Beans 5 lbs. Barley 5 lbs. Split Peas ЗУг lbs. Farina 2 lbs; Lentils
1	lb. Noddles
2	lbs. Cocoa
Vz lb. Hard Candy 5 lbs. Lard 6 cans Tomato Paste,
6 oz. per can 2 cans Powdered Milk,
1	lb. per can
4 cans Sardines-3V4 oz. per can 1 can Peaches (1 lb. 13 oz. can) 1 lb. Sweet Chocolate 1 doz. Black & White Thread 1 pkg. Assorted Needles ' 18 pkg. Lipton Noodle Soup VŽ lb. Tea 4 oz. Black Pepper
Zavoj št. 2_____________Cena $15.50
12 lbs. Macaroni IVi lbs. Farina 10 lbs. Rice	5 lbs. Coffee
IVi lbs. Luncheon Meat 5 lb. Sugar 4 ozs. Bl. peppe^ 12 pkg. Lipton Soup i
2	lbs. Lard
Zavoj St. 3................Cena $15.00
47 cakes Laundry Soap 12 cakes Face Soup 4 lbs. Lard 2V4 lbs. Luncheon Meat
Zavoj ši. 4___________Cena $16.00
20 Ibs, Spaghetti 7 lbs. Rice ^
5	lbs. Sugar
4 lbs. Green Coffee 1 lb. Powdered Milk
3	cans Tomato Paste
6	pkgs. Lipton Noodle Soup
4	ozs. Black Pepper
Cena $14.00
5 lbs. Sugar 5 lbs. Coffee
Zavoj ši. 5__________
20 lbs. Rice 8 lbs. Spaghetti
Zavoj ši. 6______________Cena $16.00
7 lbs. Spaghetti
3	lbs. Gregn Coffee
5	lbs. Sugar	5 lbs. Riee
1	lb. Barley	2 lbs. Lar" IVz lbs. Corned Beef
6	pkgs. Lipton Noodle Soup
2	cans Tomato Paste
4	oz. Black Pepper
Vz lb. Tea	% lb. Cocoa
1 lb. Powdered Milk 1 lb. Sweet Chocolate
5. maja, 1949.
enakopravnost
stran 3
Prekmurje bo postalo naša žitnica
(Nadaljevanje z 2. strani)
To delo pa zdaj ni najnujnejše. Poplave Ledave bodo preprečili z drugim, tehnično primernejšim delom v okviru celotne rešitve po glavnem načrtu za ureditev permurskega vodnega gospodarstva.
Poplave v velikem delu Prek-%urja bodo preprečili predvsem z odvodnim prekopom, tako ime-(^ovanim razbremenilnikom, tako da se »bo voda iz Ledave pretakala od Murske Sobote po 12 kilometrov dolgem prekopu v ^Uro. Prekop bo prevzel približno tretjino vode Ledave. Stara struga potoka bo 'poslej dovolj Velika, da voda ne bo več prestopala bregov. Vendar bo treba Ledavo na nekaterih krajih regulirati. Stroški bodo po tej za-^isli mnogo manjši, kakor če bi ''egulirali strugo v vsej dolžini.
Pred poplavami bodo zavarovali okrog 7,000 hektarov zem-Mnogo zemlje pa bodo zavarovali tudi pred poplavljanjem ^ure ob Lenavi in Murskem Središču. V ta namen bodo zgra-20 kilometrov dolg rečni na-vzdolž Mure od Petišovcev *^0 Hotize.
Da bo mogoče namakati Prek-^Urska polja, ki trpijo navadno Vsako leto zaradi suše, bodo izkopali namakalni prekop ob severnem robu, ob cesti Murska ^bota-Dolnja Lendava, drugega pa vzdolž prekmurske ravni-Severozahodnjega dela Prek-'^Urja, v okolici Cankove, ne bo Mogoče namakati gravitacijsko. [^^0 se pravi, da bodo vodo črpali 12 Mure. Glavni dovodni, namakalni prekopi ali kanali bodo "^olgi skupaj okrog 75 kilome-t'^ov, namakalni prekop drugega '"eda 750 kilometrov in namakalni jarki (kanali) tretjega re-^ 1,600 kilometrov.
Med večjimi hidrotehničnimi Melioracijskimi deli je treba še %eniti: združitev Kobiljskega Potoka z Ledavo (štiri kilome-, regulacijo Črnega potoka v dolžini 12 kilometrov, regulacijo črnca in Dobela v dolžini 28 kilometrov, akvadukt v dolžini ®tiri kilometre, zajezitveno na-Pfavo na Muri pri Petanjcih in ^olinsko pregrado ob potoku Bu-°vici pri Dobrovniku. Ko govorimo o vprašanju na-'^akanju, je treba upoštevati, ^ bo spočetka treba uvesti ta-° imenovano brazdno namaka-; po tem načinu priteka voda ^2 namakalnih prekopov na sa-njive. Gravitacijsko (brez
Hie
^lT'anja) bodo namakali povr-^0 25,000 hektarov zemlje. Iz.
pa bodo črpali vodo za na-^^Rje okrog 5,000 hektarov 2einije Bolje bi kazalo, da bi ^®^ljo škropili, ne namakali, to pravi, da bi "delali' umetni s posebnimi škropilnimi na-P^avami. Zdaj pa industrija še bo mogla dati dovolj škropil-aparatov za škropljenje ta^ ko Velikih površin, zato bodo ^Gaj začasno morali namakati brazdnem načinu.
Za škropljenje (umetni dež) bodo potrebovali manj vode. Pri brazdnem namakanju pa morajo računati tudi z odtokom presežne vode. Škropljenje z agregati bo mogoče uvesti hkrati z elek-tromehanizacijo kmetijstva, ki bo priporočljiva na tako velikih površinah. To se pravi, da bo mogoče s prenosnimi elektromotorji poganjati naprave za oranje in druge stroje ter škropilne agregate.
Z velikimi hidrotehničnimi melioracijskimi deli bodo ustvarjeni pogoji za nadaljnje agrotehnične ukrepe, ki bodo sicer terjali velike stroške, vendar se bodo kmalu poplačali, kar kaže realen gospodarski račun za melioracijo. Prekmurska ravnina bo obsegala po melioraciji 33,150 hektarov kmetijske rodovitne površine. Na močvirja (ki pa jih bo mogoče spremeniti v donosne ribnike) bo odpadlo 3,080 hektarov, n^ gozdove pa 7,350 hektarov. Ce bo uspeh agrotehničnih ukrepov po melioraciji rodovitne kmetijske površine enak kakor na državnih posestvih v Rakičanu in Beltincih (predlanskirn in lani), bodo znašali pridelovalni stroški: za stot pšenice 167 dinarjev, za stot drugih žit 200 dinarjev, za stot koruze 150 dinarjev, za stot sladkorne pese 33 dinarjev in za stot krompirja 98 dinarjev. To pomeni, da bo skupno znižanje polne lastne cene pri 33,000 hektarih obdelovalne zemlje znašalo 64 milijonov dinarjev na leto in da se bodo investicije za agrotehnične ukrepe obrestovale po 23%.
Za izboljšanje zemlje pa bo treba predvsem apniti zemljo. Na hektar zemlje bodo potrebovali sto ton peska ali apnene-ga prahu ali skupaj 35,000 ton v osmih letih, kar bo zahtevalo 150 milijonov dinarjev stroškov. Stroški zelenega gnojenja (z lupino) bi znašali sto milijonov. Ti agrotehnični ukrepi bi torej stali 250 milijonov dinarjev.
Da so hidrotehnične melioracije upravičene tudi z gospodarskim računom, sprevidimo iz naslednjih podatkov. Pridelovalni stroški se bodo zaradi hi-(^rotehničnih melioracij znižali takole: pri stotu pšenice za 286 dinarjev, pri drugem žitu za 60 dinarjev, pri koruzi za 49 dinarjev, pri sladkorni pesi za 41 dinarjev, pri krompirju za 52 di narjev in pri krmi za 134 dinarjev. Skupna pocenitev bo znašala 98 milijonov dinarjev. To pomeni, da se bodo investicijski stroški (682 milijonov dinarjev) obrestovali s 14%. Skupni stroški bodo znašali 935 milijonov dinarjev, letni prihranek pa zaradi znižanja polne lastne cene 137 milijonov dinarjev. Potemtakem se investicije obrestujejo s 15%.
Moramo pa še upoštevati, da se bo zelo povečal donos: pšeni-
ce na 144%, drugega žita 220%, koruze 125%, sladkorne pese 1,667%, krompirja 200% in krme na 216%. Razvidno je, da se bo zlasti povečal donos industrijskih rastlin (sladkorna pesa), sicer pa bo zemlja mnogo rodovitnejša kakor doslej glede na vse druge pridelke.
Ko obravnavamo gospodarska vprašanja v zveai z velikimi melioracijskimi deli in bonifikacijo prekmurske ravnine, moramo seveda upoštevati, da bodo pridobitve izboljšanja zemlje mogla popolnoma izkoristiti velika, družbeno naprednejša gospodarstva, ki bodo uporabljala sodobno kmetijsko tehniko in višje družbene delovne oblike. Zato je nujno, da se čimprej ustanovijo obdelovalne melioraciljske zadruge. Maloposestniška razko-sanost zemljišč bi ovirala velika dela in investicij bi ne bilo mogoče popolnoma izkoristiti.
Melioracija Prekmurja ni torej le tehnično ali ozko strokovno, kmetijsko vprašanje. V najtesnejši zvezi je s socialistično preobrazbo vsega našega kmetijstva. Zato je ena nujnih nalog, da kmečke množice seznanimo, kako velik pomen imajo melioracijska dela za splošnost in da je podlaga za napredek, za
SOBA V NAJEM
Poštenemu in mirnemu moškemu se odda v najem veliko spalno sobo. Vpraša se na 5125 Luther Ave., EX 9134.
SPOMNITE SE MATERE na materinski dan, 8. maja
POŠLJITE JI CVETJE OD
BETTY CLAIME FLORAL &
GIFT SHOP 14625 St. Clair Ave., GL 5350 IV 5527
Dovažamo
Tesarsko delo — popravila prenavljanje
Točno in zadovoljivo delo CENE ZMERNE Pokličite ob večerih EN 1182 1246 EAST 58th ST.
sopo
se odda v najem v Collinwoodu. Na željo se dobi tudi hrano. Za podrobnosti pokličite po 5. uri popoldne.
PO 5356
začetek lepšega življenja revnih prekmurskih vasi — sprememba proizvajalnih odnosov v kmetijstvu. Kmečke množice morajo čimprej sprevideti, da jih zasebno kmetijstvo zadržuje v zaostalosti in bedi. Ljudska oblast, vsa skupnost pa nudi revnemu prekmurskemu prebivalstvu največjo pomoč, velikanske investicije, da bodo prekmurska tla dajala več kruha.
Prekmurje je bilo doslej ena naših najrevnejših pokrajin, zaradi velike kmetijske prensise-Ijenosti in slabe rodovitnosti zemlje. Velike melioracije in družbena preobrazba prekmurske vasi pa pomenijo revolucionarni prelom s preteklostjo, s posledicami fevdalnega izkoriščanja, ki je trajalo v Prekmur-ju še do konca prve svetovne vojne, in slepega kapitalističnega gospodarjenja v zadnjih desetletjih. Prekmurje bo postalo ena naših najbogatejših pokrajin.
Preobrazba prekmurskih tal ne bo omogočila le intenzivnega poljedelstva z najvišjimi donosi v Sloveniji, temveč tudi, da bodo mogli izkoristiti tudi manjša, doslej povsem neizkoirščena zemljišča ali poplavna področja. Pogoji bodo ustvarjeni bodisi za rejo vodne perutnine v največjem obsegu ali za velike ribnike, za kar bo mogoče uporabiti okrog 2,000 hektarov dosedanjih močvirij. Voda v ribnike bo pritekala po namakalnih jarkih.
Za vodno perutnino so zlasti ugodni pogoji stari murski rokavi. Mogoče pa bo tudi spremeniti večje površine v riževa polja. Izbrati ali vzgojiti bo treba le primerno sorto riža, ki bo dobro rodila v prekmurskem podnebju. Vseh koristi, ki jih utegnejo nuditi investicije, niso niti upoštevali v gospodarskem računu. Zato smemo reči, da se bodo.
Melioracijska dela se bodo bogato obrestovala. Vsekakor^ bo
Prekmurje postalo prava naša žitnica, ki pa ne bo dajala le žita, temveč tudi industrijske rastline, mnogo krompirja, krme za rejo mnogo številnejše živine, ribe, perutnino in najbrž tudi riž.
Čeprav se zdijo skupni stroški na prvi pogled veliki, bodo vendar sorazmerno nizki, pač zaradi ugodnih terenskih razmer. To sprevidimo iz proračuna stroškov za celotno ureditev vodnega gospodarstva v Prekmurju. Stroški na hektar znašajo samo 22,800 dinarjev.
Velika hidrotehnična dela se začnejo že letos. V letošnjem programu so naslednja dela: rečni nasip vzdolž Mure na odseku Petišovci-Kapca; graditev razbremelnika za odvod visoke vode iz Ledave v Muro; zgraditev dolinske pregrade na Buko-vici in melioracija poskusnega polja v Zitkovcih pri Dobrovniku.
Medtem bodo rešili še vsa teh-
nična in hidrotehnična vprašanja v zvezi z drugimi melioracijskimi deli. Med drugim bodo proučili, ali bi bilo mogoče izkoriščati vodno silo Mure v zvezi z jezovno napravo pri Petanjcih, od koder bodo odvajali vodo za namakanje. Od rešitve tega vprašanja je odvisno, kakšna bo jezovna naprava- in v zvezi s tem tudi glavni namakalni kanal.
Melioracija Prekmurja spada med največja melioracijska dela zveznega značaja v državi. V tem se kaže velika skrb zvezne vlade tudi za Slovenijo. V stari Jugoslaviji so gledali na Slovenijo kot pasivno kmetijsko deželo in naše kmetijstvo ni uživalo nobene podpore. Zato šele v ljudski državi začenjamo reševati velika tehnična vprašanja in uresničevati načrte za povečanje in izboljšanje kmetijske površine v Sloveniji. Melioracija Prekmurja je za to najznačilnejši primer.
''Slovenski poročevalec"
LEPA ZIDANA HIŠA
za eno družino, 8 sob, se proda radi ureditve zapuščine. Nahaja se na 17618 Grovewood Ave. Cena $15,000. Za podrobnosti se zglasite na
747 E. 185 ST.
STREŽNICA
dobi delo v gostilni ob večerih. 7 ur vsak večer. Za podrobnosti se vpraša na 747 E. 185 ST.
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in
avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO S BASEMENT
Veliki prihranki! Nekaj posebnih nakupov! Razprodaj ni komadi in vzorci izdelovalca!
RAZPRODAJA OTROŠKE OPRAVE!
Otroški 1.69 Fleece Back
Cardigans
2 za J^.00
Za dečke in ddklice. Topli cardigan jopiči z voleno podlogo za spomladansko in poletno nošo. Tan, modre ali rdeče barve. Mere 2 do 8.
79c spodnje perilo
2 za ^.00
Nekoliko neregularno. 2 komada s gumbi v beli barvi. Mere 2 do 6.
V
Regularne 5;95
nove, vse-volnene
Suknje m
seti
3
.99
vsak
4 novi spomladanski stili, vse-volnena flanela, lepo,obrobljena, vse nove barve. Otroške mere 3 do 6. Za deco (s čepico) 2 do 4.
Otroški regularni 1.00
Boxer Shorts
2 I'®®
Elastika okrog pasu. Več barv v twill in pisani barvi. Mere 2 do 6.
59c do 88c Polo srajce
Pisane in solidne barve. Nekoliko neregularne običajno višje cenenih O za 1.00 bombažnih	U X
srajc. Mere 2 ^o 6.
Vrednosti do 1,991
Poletne Čepice
Organdies, piques
v več stilih. Vzorci. Popularne ■ barve.
1-00
РШШАИО^А
У2
cena
1.99 do 5.99 vrednosti; sedaj 1.00 do 2.99
Vzorčna zaloga vse-volnene pletene oprave na novorojenčke, jopiči, afgane, bootees, hlačke (seti) in sac-ques.
Otroška 3.99 do 5.35 vse-volnena flanelasta
Ogrinjala in seti
2
.99
Več stilov na iz-bero, vsa iz volnene flanele. V zahtevanih barvah. Mere 3 do 6V2. Znižane cene za razprodajo.
Prežihov Voranc
SKRIVNA BRALNICA
(Nadaljevanje)
Šesta grča je bila nalita za ^trahuna. Posli so ob vstopu ne-^•"ijazno gledali moža, ki je le-na klopi za mizo in ni dal ^obenega znamenja, da bi se ho-premakniti. Šele čez nekaj c^-sa se je kar leže potegnil po l^lopi v smeri proti krušni peči ^ tako napravil prostor za hlap-ki so po navadi sedeli na ^^opi ob steni. Ko je gospodinja Videla, da se Strahun pomika Pfoti peči, je rekla:
Poglavje iz romana "Pristrah"
"No, strgan dohtar, ali ne boš nič malojužinal ?"
Nagovorjeni pa se ni zmenil za njen poziv in je tiho obležal na svojem novem mestu, le z roko si je zasenčil oči, ker mu je treska prexeč žarela v obraz.
Posli so jedli zelo počasi, žvečili, ko da bi prežvekovali, in pri jedi skoraj popolnoma molčali. Poznalo se je, da se jim ne mudi. Zakaj tudi, ker se še zima ni hotela posloviti. Po dolgem času je veliki hlapec dejal pastirju s prezirnim glasom:
"Zeleni lajbič, glej, da bo nocoj gorela luč, če ne, znaš nekaj doživeti."
Pastir, ki je malomarno žvečil .svoj kruh, se je predravil.
"Bom!" je dejal, potem pa nadaljeval delo s čeljustmi.
Male južine še ni bilo konec, ko je dekla grofica vstala izza mize, čeprav je še držala v levi roki velik kos kruha in ga jedla. Odšla je k svinjskemu kdtlu in začela polniti veliko vedro s kuhano peso. Kruh je medtem odložila na rob kotla. Nato je vzela veliko tolkačo, ki je slonela v kotu, in začela tolči po vedru, dokler pese ni zdrobila v mehko zmes.
Prej smo še pozabili povedati.
da je bilo v dimnici dolgo svinjsko korito, ki se je vleklo od vrat do levega kota. Ta korito je bilo vedno tam. Sedaj je grofica odnesla stolčeno zmes v korito, potem je šla še enkrat po peso in napravila še enkrat isto stvar. Medtem je dalje jedla kruh. Ko je bila s peso gotova, je napolnila vedro s kuhanimi plevami, ki so bile v velikem škafu poleg kotla že pripravljene. Tri polne vedre plev je na-nosila v korito in jih z roko zmešala s peso, ki je bila žs tam, nato je nalila v korito še dve ali tri vedra tople vode in vse to zmešala v tekočo žlobu-dro. Nato ]e izginila skozi vra-Ita, ki jih je pustila le priprta.
Toda že čez dve, tri minute so se na dvorišču začele dreti svinje, kmalu nato so se vrata v dimnico odprla s tako silo, da jih je skoraj vrglo iz tečajev, in v dimnico se je vsulo kakih deset svinj, majhnih in velikih, ki so se takoj postavile na glavo v korito in začele žreti. Začel se je pravi svinjski vrvež, posebno ko je ,hrane v koritu začelo primanjkovati in so večje svinje odrivale manjše. Svinje so korito dobesedno polizale, nato jih je grofica zopet nagnala iz dimnice ter odšla ž njimi proti svinjakom.
Krmljenje svinj v dimnici je bil še ostanek iz tistih časov, ko so ljudje in živali Stanovali še
skupaj v enem in istem prostoru. Pri Vohnetu so svinje hodile trikrat na dan iz hleva v dimnico žret. Zato jih ni bilo treba krmiti v hlevu, ki je bil precej, oddaljen in dekli grofici ni bilo treba nositi težkih veder do svinjakov.
(Dalje prihodnjič)
IŠČE SE ZEMLJIŠNEGA PRODAJALCA
Mora znati govoriti slqyenscino. Izvrstna prilika do dobrega zaslužka na podlagi provizije v napredujočem uradu.
Poizve se pri
AL BATICK 18009 WATERLOO RD. IV 5577
Christiana Lodge . . . and Cottages
JEdwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private ^ow-er and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC, Prop. Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
^abilo
KA,
GLASBENE MATICE
V NEDEUO 8. MAJA 1949 v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Pričetek ob 4. uri popoldne Po koncert prosta zabava v prizidku
stran 4
enakopravnost
5. maja,
MIHAH ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Miška je nakrmil konja, potlej pa ponoči prijahal vJevlant-jevskij, toda štaba tudi tam ni bilo. Ko se je Koševoj vračal v Gorbatovskij, je že okrog polnoči naletel v stepi na rdečear-mejsko oglednico:
—	Kdo gre? — so od daleč zaklicali Mišku.
—	Svoj.
—	Nu, nu, kakšen svoj si neki... — je potihoma s pregla-jenim glasom dejal poveljnik, v beli krznenki in sinji čerkesici, ko je prijezdil bliže. — Iz katere edinice ?
— Iz ekspedicijske brigade devete armade.
—	Ali imaš potrdilo edinice?
Miška je pokazal dokument.
Ko ga je poveljnik izvidnice ogledoval pri mesečini, je nezaupljivo spraševal:
—	Kdo pa je pri vas котап; dir brigade?
—	Tovariš Lozovskij.
—	Kje pa je zdaj brigada?
—	Za Donom. Iz katere edinice ste pa vi, tovariš? Da niste iz dvaintridesetega polka?
—	Ne. Mi smo iz triintridesete kubanske divizije. Odkod jo pa mahaš?
—	Iz Jevlantjevskega.
—	Pa kam?
—	V Gorbatov.
—	Oha! V Gorbatovskem so vendar zdajci kozaki.
—	Ni mogoče! — je ostrmel Miška.
—	Če ti pa pravim, da so zdaj tamkaj uporniški kozaki. Saj smo jih vendar videli.
—	Kako pa naj potlej odidem v Bobrovskij? — je zmedeno zinil Miška.	^
—Kakor pač veš in znaš.
Poveljnik izvidnice je spodbo-del svojega vranca s pobitim zadkom in odjahal, potem pa se je na pol obrnil v sedlu in na-svetoval:
—	Z nami stopi, če ne, ti utegnejo še tisto "bore pamet" posneti.
Miška se je rad priključil oglednici. Obenem z rdečear-mejci je še isto noč prijahal v
vas Kružulin, kjer je bil dvesto-štiriindevetdeseti taganroški polk, izročil pismo poveljniku polka, mu razložil, zakaj ni mogel pisma oddati po naročilu, in si izprosil dovoljenje; ^a je smel ostati v polku pri konjeniški oglednici.
Triintrideseta kubanska divizija je bila pred nedavnim sestavljena iz edinic tamanske armade in kubanskih dobrovolj-cev, potem pa premeščena izpod Astrahana v odsek Voronež— LJski. Eno izmed njenih brigad, v katero so spadali taganroški, derbentski in vasilkovski polk, so vrgli nad prekucuhe. Ta se je tudi zapodila v prvo divizijo Me-lehova in jo potisnila čez Don.
Brigada je v bojih na pospešenem pohodu prehodila desni breg Dona od območja kazan-skega okraja do prvih zahodnih vasi usthoprskega okraja, zajela z desnim krilom čirske vasi, se šele potem obrnila nazaj in se zaustavila kakih štirinajst dni v Pridonju.
Miška se je udeleževal bojev za zavzetje trga Karginske in niza .čirskih vasi. Sedemindvajsetega dopoldne je poveljnik tretje stotnije dvestoštiriindevet-desetega taganroškega polka v stepi za cesto postrojil rdečear-mejce in jim prebral ravnokar dobljeno povelje. In Miško Koševoj si je dobro zapomnil besede: . Brloge nesramnih izdajalcev je treba razdejati, Kajne je treba iztrebiti . . " In še: "Za Kolčakove i n Denikinove pomagače — svinec, jeklo in ogenj!"
Potem ko je padel štokman, potem ko je Miška zvedel o koncu Ivana Aleksejeviča in je-lanskih komunistov, se je Miš-kovo srce preželo z žgočim sovraštvom na kozake. Nič več ni premišljeval, ne poslušal rahlega prišepetavanja sočutnosti, kadar mu je prišel v roke ujet kozal^-upornik. Niti enemu izmed njih posihmal ni prizanesel. Z modrimi in kakor led mrzlimi očmi je gledal na rojake in ba-ral: "Si se bil s sovjetsko ob-
lastjo?" — in ne da bi čakal na odgovor, ne da bi se ozrl v dreveneči obraz ujetnika, je ubijal. Brezobzirno ubijal! Pa ne samo ubijal, ampak tudi "rdečega petelina" spuščal pod strehe hiš po vaseh, ki so jih zapustili uporniki. Ko pa so od strahu pobesneli junci in krave podirali plotove gorečih domačij in rjoveč drvili po ulicah, jih je Miška od blizu streljal s puško.
Neutolažljivo, nepomirljivo se je vojskoval s kozaško nažrtost-jo, s kozaško nezvestobo, z vsem tem nespremenljivim in okorelim načinom življenja, ki je stoletja počival pod strehami častitljivih hiš. S smrtjo Štokmana in Ivana Aleksejeviča se mu je izpitala mržnja, besede v povelju pa so samo skrajno živo izražale nema Miškova čustva . . . Še isti dan je s tremi tovariši požgal kakih petdeset domov v trgu Karginski. Nekje v skladišču med štacunsko zalogo je dobil kanglo petroleja in šel po trgu, stiskal v črni pesti škatlico vžigalic, za njim pa so plameni in ščemeč dim objemali trgovske in duhovske hiše, opažene z brunci, gizdave in poslikane, domove premožnih kozakov, bivališč tistih, "katerih prekanje-nost je dvignila k uporu nevedno kozaško množico."
Konjeniška izvidnica je prva stopala v vasi, ki jih je zapustil nasprotnik; preden pa je prispela pehota, je Koševoj že spremenil v pepel najbogatejše hiše. Za vse na svetu je hotel priti v Tatarskij, da bi se maščeval nad vaščani za smrt Ivana Aleksejeviča in jelanskih komunistov in požgal pol vasi. V mislih si je že delal seznam vseh, pri katerih bo treba podkuriti, za primer pa, da bi šla njegova edini-ca od Čira po levi plati Vešen-ske, se je Miška odločil, da se bo ponoči samovoljno odcepil in tako vendarle prišel v domačo vas. Še nek drug razlog je bil, ki ga je gnal, da bi prišel v Tatarskij ... Zadnji dve ^ leti, v času, ko se je v presledkih videval z Dunjaško Melehovo, ju
OTVORITEV CVETLIČARNE
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo otvorili moderno urejeno cvetličarno, kjer si lahko izberete iz obširne zaloge lepe sveže cvetlice, cvetje v loncih, vence, šopke in grmičje. Do-peljemo kamorkoli.	gggg g gg
LEE & SONS Ш2445
Razveselite mater
na
Materinski dan
8. maja
NAROČITE JI CVETLICE PRI .
ABBY'S FLORAL 0 GIFT SHOP
630 E. 140 ST., PO 0737
Odprto ob večerih in nedeljah. Dopeljemo na dom
ijQ zvezalo Čustvo, ki še ni bilo izrečeno, z besedami. Dunjaškini zamolkli prsti so obvezli z živo-barvno kozjo prejico Mišku podarjeni mehur, ona mu je na skrivoma pred domačimi pozimi prinesla rokavice in dimaste kozje dlake, tole izvezeno rutico, ki je bUa nekdaj Dunjaški na, je Koševoj skrbno hranil v naprsnem žepu vojaške bluze. In majceni robček, ki je tri mesece tajil v svojih gubah nedoločljivi, duhu po senu podobni vonj dekliškega telesa, mu je bil tako neizrečeno drag! Ka dar je bil sam in je vzel v roke rutko, vselej ga je sam od sebe obšel vznemirljiv spomin; z ivjem odeti jagned zraven vodnjaka, iz temačnega neba koc-najoča mečava, napete, drhteče Dunjaškine ustne in kristalasto iskren je snežink, ki so se tajale na njenih ukrivljenih trepalnicah . . .
Brižno se je pripravljal za pot domov. S stene neke trgovske hiše v Karginski je strgal pisan tekač, ga naravnal pod konjsko odejo in odeja je postala sila pražnja s tem in je že od daleč radostila X)či z na moč živo mav rico barv in vzorcev. Iz neke kozaške skrinje je privlekel skoraj nove hlače s progami, pol ducata ženskih rut je porabil za tri premene obujk, ženske cvir nate rokavice je vtaknil v bisa-go, da bi jih ne nataknil že zdaj, v sivi vojni delavnik, ampak šele na klancu, preden bo stopil v Tatarskij.
Od pradavnih časov je bilo tako, da je moral biti vojak, ko je prišel v vas, čeden. In Miška se še ni znebil kozaških izročil; dasiravno je bil v rdeči armadi, zato je nameraval sveto spoštovati starodavno šego.
(Dalje prihodnjič)
OPPORTONITV
/r/VESr/N US. SAV/N6S BONDS
СОШ ON 01/£Н
•and get
^)omedLC-ated

NOW!
##
PORTABLES AND CABINET MODELS || AS LOW AS $139.95 Small Down Payments Ш
• Find out how easy and how fine home sewing can be with a modern Domestic Sewmachine! It's simple and satisfying with such "Make-you-want-to'sew" features as forward and reverse sewing ... four-point feed that guides the material straight and true..."tailor-made"
buttonholes... plus all the frills and refinements you can name. Come in for complete demonstration.
We give cash discount instead of Eagle stamps 24 months to pay
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK
Flowers for Mother's Day
Počastite mater s krasnim cvetjem, katerega ima na obširno izbero cvetličarna
JAMES A. SLAPNIK
6620 sr. CLAIR AVE, HEnderaon «4
Cvetlice telegrafiramo vse povsod. Člani T. D. S«
Naznanilo, in zahvala
\
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je smrt nenadoma pretrgala nit življenja ter nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga in dobra mama
Josephine Močnik
rojena Koprivec
Zatisnila je svoje blage oči dne 15. marca 1949. Pogreb se je vršil dne 18. marca iz Joseph Želetovih prostorov na E. 152 St. na Highland Park pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnica je bila rojena 31. januarja 1895 leta v Ljubljani.
Bila je članica društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ, društva "Svobodomiselne Slovenke" št. 2 SDZ, Progresivnih Slovenk krožek st. 2, ustanovna članica dramskega zbora "Ivan Cankar," Women's Benefit Association št. 16 in Business Ladies' kluba v Collinwoodu.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljene pokoj nice. Ta dokaz vase ljubezni do nje nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od nje, ko je ležala na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji poti na pokopališče. Zahvalo naj sprejmejo pogrebci, ki so nosili krsto.
Naso toplo zahvalo naj sprejmejo vsi prijatelji, ki so darovali za zdravila v pomoč bolnim v Sloveniji mesto vencev, kakor tudi vsem, ki so nam poslali pismeno izraze sožalja.
Prisrčno zahvalo naj sprejmejo: Mr. Matt Petrovič, ki se je poslovil v lepih besedah od pokoj nice v imenu glavnega odbora SNPJ., Mrs. Josephine Zakrajšek za "Napredne Slovenke," Mrs. Nežiki Kalan od "Svobodomiselnih Slovenk," Mrs. Ceceliji Subel od "Progresivnih Slovenk" in John M. Stebla j, ki ji je izročil zadnje pozdrave od dramskih zborov "Ivan Cankar," "Anton Ve-rovšek" in "Naša zvezda."
Zahvalo naj sprejmejo pevci soc. pevskega zbora "Zarja" in Glasbene matice za krasne v srce segajoče zapete pesmi-žalostinke pokoj niči v slovo.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Težka je bila Tvoja ločitev od nas, naša ljubljena. Rada, tako rada bi se živela, a Ti ni bilo usojeno. Kruta smrt je pretrgala nit Tvojega življenja in prenehalo je biti Tvoje dobro zlato srce. Odnesli so Te in položili v hladni grob, a naša srca so polna bolesti, vsaj smo Te vsi ljubili. Ohranili bomo spomin na Tebe do konca naših dni.
Spa vaj sladko, ljubljena soproga, sni vaj mirno, večno spanje, draga dobra mama, stara mama, hči in sestra.
Žalujoči ostali:
JOHN, soprog STANLEY, sin
DOROTHY, poročena SCHLARB, hči PATSY in GARY, vnuka MRS. JENNIE KOPRIVEC, mati WILLIAM in EVELYN, zet in sinaha MRS. NETTIE BIRTICH, MRS. EMILY SVIGEL, MRS. PAULINE BIRK, MRS. JENNIE STRU-KEL in MRS. ALICE SPEHEK, sestre JOHN in JOE KOPRIVEC, brata ter več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 5. maja 1949