51. številka. Ljubljana, t sredo 4. marca. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MOR
Izhaja vsak dan BveJfor, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogevske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na" meso«--, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrBte po G kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., 6e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni'tvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Mej volitvami.
V ponedeljek začele ao ho volitve v kmetskih občinah. Izid grofu Taafle-u gotovo ne bode po volji in zelo dvomimo, da bi bil ta dan vskliknil : No, ta teden dobro pričenja! Dunajevski je položaj in razmerje strank pač dobro poznal, zato se je krepko protivil, da bi se državni zbor tuko rano razpustil. A v ministerskem svetu bila je večina proti njemu, Dunajevski umaknil se je z ministerskega sedeža, državni zbor so je razpustil in vlada razpisala je nove volitve, zanašajoč se, da dobi v parlament večino, ki „bode krepka zaščita proti nepa-trijotičnim in ekstremnim težnjam."
Poslednji stavek bil je premo naperjen proti Mladučehom in imel bi biti mazilo skelečim ranam staročeikim. V oficijalnih in oficijoznib glasilih se je stavek tako tolmačil in nekateraiki so celo hoteli vedeti, da bo z navedenimi besedami poleg MladoČehov prizadeti tudi protisemiti. Bilo temu, kakor mu drago, faktum je danes, da vlada namena svojega ni dosegla. Ponedeljske volitve v kmetskih občinah na Češkem in na Nižje-AvstriJBkem bile so vse le Mladočehom in protisemitom v korist. Na Češkem prodrlo je vseh 17 mladočeških kandidatov (mej njimi dr. £. Gregr, Tilšer, Vašatv Adamek), Staročehi pa neso dobili niti jed-nega mandata. To je grozen poraz, zlasti ako se uvaža, da je za Mladočehe glasovalo 4690, za Staro cehe pa le 1077 volilnih mož. Po tem izidu Mlado-Čehi upravičeno trdo, da imajo maso naroda za seboj.
Prvemu uničujočemu porazu utegne slediti danes drugi. Danes so volitve v mestih. Mladočehi postavili so 13 kandidatov. Ker čitamo mej njimi najodličneja imena (Kaizl, Kounic, Špindler, Herold, Masaryk, Turna, Engel), smemo pač sklepati, da so si tudi v tej skupini zmage gotovi, in du pride v državni zbor okolu 30 MladoČehov.
Vladni listi britko tegujejo nad tem rezultatom. Saj je pa tudi uzroka dovolj, kajti poleg fenomenalne zmage MladoČehov zabeležiti je Se to, da so pred vrati mesta Dunajskega, v kmetskih občinah nižjeavstrijskih propali levici«rji, prodrli pa protisemiti, in da torej pridejo v zbornico v nepri-
LISTEK.
Zakaj se je pan Simon razjezil nad sv. Gothardom.
(Zgodovinska  povest  Ko Id o M a Unskoga;   iz čufičino preloži! V. Ben kovic.)
»Dalje.)
„Pravo si iztaknil „kolega", dejal je neprestano Hinijoč se; „Boga zahvali, ako te nihče ni opazit; to ti ni prepelica, to je sova. Deklina za vsakega, mi jej pravimo „laska leščerba". Nje se celo vojaki boje", a vender s Bleheruim ubeži. Privedli so jo že iz vseh okolnih mest, iz Litomčfic in Prage že brezštevilokrat. Ako te je kdo videl v viteškem dogodku, rekali ti bodo „laški stenj" in to poj de za tabo noter do Prage. Sicer pa se ona Huma s tem pohvali."
Hans je osupnil, kri mu je silila v lice in z rokavom se je obrisal preko ust, kakor bi hotel otreti poljub laske leščerbe.
»Tega niti v Jordanu ne zmiješ," smijal ae je sope t Šip; „rajši ubeži-, svetoval je bakalar zlobno, „kajti pri prvem udarcu   pod sramotnim
čakovanem številu elementi, katerim so se očitale „nepatrijotične in ekstremne težnje."
Na Slovenskem imeli smo včeraj v ožji domovini Kranjski tudi volitve v kmetskih občinah. Z izidom smemo biti zadovoljni, zlasti ker je z veliko večino prodrl naš dr. Ferjančič navzlic silni agitaciji. Vender se s čustvom zadovoljnoBti pojavlja v srci tudi nevolja. Od naše strani se ni niti s prstom žognilo niti proti Klunu, niti proti grofu Ho-heavvartu. Lojalno podpirali smo obe kandidaturi, in naši somišljeniki glasovali so brez izjeme za oba in izvoljena sta oba jednoglasno, kar je posebna odlika. Tudi proti Povšetu nesmo nič storili, in tudi on je prodrl z veliko veČino. A vsa ta lojalnost ni ovirala, da bi se ne bila uprizorila uprav fanatična agitacija proti dr. Ferjančiču in proti drugemu našemu kandidatu, dr. Majaronu
Pridržuje si, da o volitvi na Notranjskem v jedni prihodnjih številk govorimo obširneje, zdi se nam potrebno, napisati še par vtBtic o jutršnji volitvi v gorenjskih in notranjskih mestih.
Gospodje volilci! Na voliščih nastopala bode jutri proti Vam črna koalicija klerikalcev in nemškutarjev. Nenaravna in pogubna ta zveza mora vsacemu, tudi najmanje zavedenemu možu odpreti oči, da jasno vidi, katera stranka priporoča pravega kandidata. Na jedni strani vidite starčka penzijo-uista, ki ni mogel več opravljati uradnega, itak ne posebno težavnega posla in je zaradi tega dobil znauo modro po lo; na drugi strani pa imate mlado, Čilo moč, v politiškem življenji že mnogo let z izrednim uspehom delujočega dr. Maj ar ona, ki v svoji osebi združuje v obilni meri vse lastnosti, katerih treba državnemu poslancu. Zatorej si ne morete in ne smete dolgo premišljati. Saj državni zbor ni sinekura, da bi človek na stare dni poleg mastne penzije užival še dnevnice, marveč v zbornici poslancev treba je jeklenih muž, da bodo odločno in z vso energijo zastopali Vaše koristi in si z vsem naporom prizadevali priboriti nam kaj.
Kdor si osebi obeh kandidatov dobro ogleda, pogodil bode brez dvojbe pravo iu z vso odločnostio odklonil prestarega kandidata Globočnika, kateri je pač za vse drugo prej, nego pa za poslanca.
stebrom to gotovo razglasi in kaj bi nato rekel goBpod svetovalec za apelacije! "
Ilans je bil kakor na trni. Zakaj deklina ni kričala, zakaj ni praskala, odšel bi bil, ne da bi bil kaj opravil in jedna sramota bi bila menj. Tla so mu gorela pod pogarai in uajrajši bi bil ubogal Sipov svet. Stisnil je roko novemu tovarišu ter odhitel proti Lounskim vratani. Šip je še trenutek Btal na metu ter, gledajo za Nemcem, krohotal se na vse grlo.
Httns se je sedaj bal v mesto, ter krenil po cesti proti Lounskim vratom. Šel je ob hišah tik oken ter gledal okrog, kaj kdo kje dela. Tako je prišel skoro na konec ulice, ko vidi, da je pred pekovsko prodajalnico, v kateri je tudi dekle sedelo. Kakor da ga je gad pičil, odskoči Nemec na sredo ulice ter gre rajši ua drugo stran — pekarij se je že bal.
Stopivši skozi mala vrata na polje, hodil je sem ter tja mej nizkimi zidovi, s katerimi so bili ograjeni posamezni vrti ter premišljeval, kaj je bil ravnokar storil. Tešil je sam sebe ter nazadnje sklenil, iti nazaj po iati poti ter si natančneje ogledati brdko pekovko. Kaj mu mari klepetavi ljudje ? Danes je tukaj, jutri tam — veselil se je že lepega znanja.
Pri jutršnji volitvi angažovana je tudi narodna čast. Nikakor ne smemo dopuščati, da bi se pomilovalno rekalo o nas, da nemarno druzih mož, nego zastarele penzijoniste. Zatorej bodite rodoljubi in možje in volite soglasno gos p. dr. Danila Majarona!
K volitvam na Primorskem.
{lav. dopis.)
DoČim ste se tam v „središći* prepirali, „ka-keršni" imajo biti kandidati za državni zbor, volili smo tu na južnem konci domovine že davno prej izbrane može\ Tu se je pač očividno pokazalo, da Vas je ondu v zavetnem osrčji bivajoče Slovence grof Taaffe z razpustom državnega zbora ib to tak o presenetil, kakor evaugeljski ženin tistih pet nevest, da ste še le takrat, ko bi imeli prišlecu v obraz posvetiti, hodili od štacune do štacune, kjer bi si nakupili potrebnega olja — krvavelo nam je srce, da ste se bili udali tolikej brezbrižnosti, zlasti pa, da ste pustili sovražnika zasejati ljuliko nesloge mej vasi ....
Kak6 vse drugače je v tem pogledu tu v Primorji! Tukaj smo vedeli že zdavnaj, kdo je vreden biti izbran narodnim zastopnikom!
Poglejmo najprej na Goriško! Ondu se je že leto in dan delovalo na to, da se izvoli mož, kakeršen je bil spoznan sposobnim za poslanca. Dosledno in vztrajno osredotočili so pristni rodoljubi vse svoje moči v prospeh izvoljenega omi-Ijenca svojega. In kar se ondu te dni vršf, to je prava „sodba božja", katera se izreka nad nevrednim „voditeljem" dosedanjim. Dasi je isti napel vse svoje žile ter upregel vse poslužne pomagače pred svoj agitatorski voz, ipak se narod obrača z zaničevanjem od njega ter izraža svoje zaupanje možu uzornega značaja.
Pred nekimi dnevi je tukaj izšla knjižica »Goriški Slovenci — pozor!", v kateri se naštevajo vil narodni grehi g. dr. Jos. Tonklija. In zdaj nam dohajajo od vseh stranij vesela poročila, da se volitve vršo ua korist g. dra. Antona Gregor č i ča.
V I s t r i so  končali bal včeraj volitve „za-
Kur za njim zakliče nekov paglavec in Hans se je zopet zganil, češ, morebiti kliče za njim radi njegovega znanja s pekovko. Dečaka ni razumel, Šipa pa fjo bil pozabil vprašati, kako bi klicali to za njim po Češko. Zopet ni vedel, kaj bi počel ter se končno odločil, da se pekovke vender-le ogne.
Tako premišljujoč, stal je najedenkrat pred plosko kovačnico. Pri ognjišči je delal nastavnik z nekaterimi tovariši ter tolkel po žareči kovini, da bo daleč okrog letele iskre. Hans gleda nekaj časi lepi prizor, kar oko upre v odprto okno sosednjega kovačevega stanovanja.
Tam je sedelo preko nekega dela nagneno dekle. Obraza ni bilo videti, a postava je bila vitka in bogati Črni lasje so se v debelih kitah spuščali na bele rame. Hans je bil veB zmešan.
„Kdo bi mislil, da ee taka beliua dobi v ko-vačnici?" dejal je sam pri Bebi, in ker devojka dolgo ni glave premaknila, stopil je k oknu ter pozdravil.
Dekle se prestraši, uzrši pri oknu tujca, a tudi Hi.iih ni bil malo osupel, kajti lepo obličje preplašene devojke presegalo je vse pričakovanje učiteljevo, a to je trajalo le trenutek, Nemec z obema rokama poprime krasno glavico ter zopet hoče ujeti poljubek. (Dalje prih.)
upnih" (volilnih) mož v kmetskih občinah, katere > so se izvršile zmagonosuo za narodnega kadidata gosp. dra. Mateja Laginjo. O tej prevažni volitvi naznanjajo se nam toli znamenite, po v se označujoče podrobnosti, da nam radosti utriplje srce nad po« štenim in vrlim ljudstvom tužne nafte Istre ! Posamične volitve v raznih krajih ao trajale po tri, štiri dni, in to često do štete pete ure v jutro! Volilci, stari, osiveli možje, priSedši z dalje na volišče, vztrajali ko po dva dneva ob — suhem kruhu ter se navzlic VBem zapeljivim protiagitacijain in podkupljivim ponudbam niso vmakoili z mesta poprej, dokler niso prišli na vrsto, da so oddali svoj glaa narodnemu kandidatu. Nek seljak, kateremu je lahonski agitator ponujal desetak, zavrnil je skuš-njavca: „Niti za hiljadu forinti neću prodat svog glasa!" ....
V kmetskih volilnih okrajih isterskih izvoljena bodeta torej dva veleznačajna poslanca. Na iztočni plati poluotoku, to je v Liburniji in n a Kvarnerskih otokih č. g Vekoslav SpinČić, profesor in deželni odbornik istnrski, in na zapadni strani Istre pa g. dr. Mate Laginja, odvetnik v Pul|i. Dični imeiii teh dveh izvoljencev, poznati po vsem jugoslovanskem svetu, pravi sta ponos vseh Istraoov! Oba odlična kandidata sta rodom Kastovca, to je sinova onega kremenitega pokolenja, kateremu se ima zahvaliti vsa tužna Istra na veselem svojem ustajenji in preporodu! Ona sta toli plemenitega srca in čistega značaja ter izredno nadarjena in vztrajno delavna, da jima isti lahonski klevetnik i ne morejo odreči svojega priznanja in občudovanja. Zlasti o g. dr. Laginji se je nedavno izrazil zagrizen lahou: „Un' uomo lispettabile; peceato, clie e un Croato!" („mož, spoštovanja vreden; škoda, da je Hrvat!«).
Čudom se Čudi vsakdo, kateri pozna preža-lostne razmere isterskih Slovanov iz prejšnjih let, češ, odkod to narodno življenje v „tužni" Istri? Kdor pa je imel priliko, opazovati ves narodni pokret v poslednjem desetletji tu doli, ua kršnem poluotoku istrskem, na lici mesta, ta ve, da je ta čudež storila večinoma narodna duhovščina, katera je, v zmislu blagovestniškega poklica avojega dramlla bedno istrsko rajo iz tisočletuega mrtvila, ter jo z vzglednim svo)im delovanjem dovedla na stopinjo narodne samozavesti, kakeršna baš te dni odmeva po vseh ondotnih voliščih.
Da ! Tu sem v Istro naj bi prišli vsi Vuši jiofanat čni kapelanje, kateri tamkaj po Ljubljanskem meglišči rogoviiijo proti vsakateremu posvet-niaku, ki ne prisega na kriva prorokovanja Ivob-diljskega odrešenika! Tukaj v Istri, kjer narodni svečeniki morajo buditi oboroženi z revolverji mej nesramnimi napadovaic: lahonskimi, ne preostajalo bi jim, bogme! časa in volje za cep.dlačenje, je li ta ali oni narodnjak „liberalec" ali »kouservativec". V Istri ne poznamo razločka mej posvetnjakom in duhovnikom, temveč vse nas prešinja jedna ter ista ideja: rešiti narod pogina, ter mu ohraniti Bvetiuje starodavnih običajev !
»Mi vstajamo, — a vas je strah!" te pro-roške besede se uresničujejo zdaj tu v Istri. Po nepričakovanem izidu volitev preplašeni, boje se njši lahoni vsakovrstue osvete za grozodejstva, s katerimi so doslej gospodarili nad brižnim trpiuom iater-tdciin I In v svoji bojazljivosti, pa še bolje v prirojeni zlobnosti, izmislili so si bajko o ljudskem ustanku ob prihodnjih volitvah v Poreči. Pisali so g. namestniku Uinaldiniju grozilnna pismu, da nameravajo ob istej priliki slovanski kmetje napasti prebivalstvo imenovanega mesta. Vidi se, da imajo gospodje Blabo vest izza nedavne dobe, ko 80 ondu slovanske poslance obsipavali z gujilimi pomerančami itd. No, toli podel pač ni nobeden Slovan, da bi se maščeval za takošua pobalinstva! V tem unišla je pomiril g. namestnika tudi č. g. Mate Man d i ć, urednik „Naše Sloge" katerega je bil pozval danes k sebi vsled omeujeuih pisem „ad audiendum verbum", na kar je imenovani dostojanstvenik slovesno obljubil, da bode i on na dan volitve odredil vse potrebna sredstva na vzdrževanje osobne varnosti in volilne svobode ter naprosil navedenega g. urednika, da to prijavi po časopisih.
Kar se dostaje volitve v Tržaški okolici, zagotovljena je zopetna izvolitev občepriljubljenega poslanca dosedanjega, odlikovanega g. viteza Ivana Nabergoja, navzlic vsem spletkam od lahonske svojati, katera, da bi rušila disciplino ter razcepila glasove, poleg svojega kandidata Mauronerja Bili ua
kandidaturo i proslulega kapelana Pahorja. Ipak kličemo i mi: Tržaški Slovenci — pozor!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 4. marca. Drxavnoxborake volitve.
Volitve, ki ao se vršile predvčeranjem, nikakor neso izpadb večinoma tako, da bi vlada TaarTejeva mogla imeti posebno veselje nad njimi. Staročeška stranka na Češkem je takorekoč kar izgmola s površja, Miadočehi dosegli so popolno zmago povsod in tudi v dveh ožjih volitvah. Kako bode to upli valo na splošni položaj, pokazati se mora v kratkem. Tudi nemški liberalci izgubili so proti antisemitom ua Nižjem Avstrijskem vse sedeže. In tako vidimo, da namestu pričakovanih mirnih elementov, kakor se je vlada nadejala, prihajajo na dan odločni in skrajni življi, ki ji utegnejo še mnogo preglavice delati.
Včeraj volile bo razun naših kmetskih občin (s 5 poslanci) tudi kmetske občine v Šleziji tri poslance. Danes volijo češka mesta in kmetske občine v Istri in na Goriškem. V Istri je zmaga dveh slovanskih poslancev gotova. Jutri, razun kranjskih mest, volijo kmetske občine na Štajerskem in na Koroškem. Posebno razveselila bi nas zmaga koroških bratov.
Potovanje nadvojvode Franca .Ferdinanda,
katero so nekateri italijanski časopisi naznanjali za bodoči april na dvor italijanskega kralja Humberta, preklicuje „Polit. Corresp.u, zatrjujoč, da o takem potovanji v merodajnih krogih ni ničesar znano. Istotako se oporeka vest, da bi prišel ruski car bodoči mesec kot gost našega cesarja, o katerem dohodu se v dobro poučenih krogih ne ve ničesar.
Preložitev Ostrogonsfce škofije*
Ostrogonski nadškofijski kapitel imel je te dni pod predsedstvom škofa in vikarja Štefana Majerja knnzistorijaluo sejo, da se posvetuje o preložitvi nadškoiije in primicijalnega sedeža iz Ostrogona v Budimpešto. Jednoglasno se je sklenilo, poslati deputacijo do cesarja b prošnjo, da oboje ostane kakor do sedaj v Ostrogonu. V deputacijo so se volili : Titularni škof J Bal t/zar, titularni škof in seme-niški vodja J. Markus in državni poslanec St. Ros-flival. Bode li deputacija imela uspeh, je dvomljivo, ker se na drugi strani uptivni krogi zelo potezajo za premestitev in za ceutralizovauje duhovne oblasti v Budimpešti.
V n a nje države.
Novo ramanuko tninisterstvo
se dozdaj še ni sestavilo. Ako se posreči, da ga sestavi general Fiorescu, predsednik senata, bode Mar..konservativen, akopram si boljarska stranka sama prideva naslov liberalno konservativne. Na vsak način se glede1 nauprotstev mej večinama v senatu in v zbornici ni nadejati, da bi novo mini-sterstvo se obdržalo dolgo.
Italijanski parlament
je skoro jednoglasno odklonil odpoved dosedanjega predsednika Biancherija, ter tako nekako izrekel za upanje novemu ministerstvu, da more razviti svoj program. Finančni minister razvijal je svoje finančuo-politične načrte, kateri nameravajo prihraniti kolikor je le mogoče
V Nemčiji
je mirno ohuašanje večine francoskih listov gledć zsdnjih dogodkov ob priliki poseta cesarice vdove Friderika, napravilo dober utisek in se zmatra, da je vsa zadeva rešena. Vender pa nekateri nemški listi poudarjajo, da se sicer ne more grajati ponašanje oficijelnih krogov, da pa bo se pokazali slabotni proti stranki maščevanja in da se bode to zapomnilo za bodočnost
Španjttki kortesi
odprli so se včeraj. Kraljevsko poročilo, ki so je prebralo, poudarja dobre razmere v katerih je Španjska proti sv. stolu. V Maroku rešile so se Španj-Hke reklamacije povoljno. Dalje se obeča amnestija za politične pregreške, odpoved trgovinskih pogodb, upeljava obligatorične vojaške odgoje, znižanje izdatkov in konsolidacija državnega dolga.
H asi v Afriki. V italijauskem parlamentu predložil je po-slauec Sanguiliano interpelacijo glede abesinske ekspedicije Rusa Maškova. Po poročilih iz Peterburga, bode v kacih 14 dneh zapustil poročnik Maškov s svojim spremstvom Peterburg, da se poda v Abe-sinijo. V priznanje njegovih dosedanjih pozvedoval-nih potovanj v tej deželi, ga je car ravnokar odlikoval z Vladimirjevim redom. Ekspedicija imela bode na pol uradni značaj, ker bode Maškov izročil negušu lastnoročno pismo carjevo in darila. Za stroške vse ekspedicije skrbela bodeta vojno in mini-sterstvo vuanjih zadev. Članov šteje ekspedicija devet, ne računajoč služinčadi, namreč po jeden botanik, zoolog, mineralog, entimolog, pravoslaven duhovnik in nekaj častnikov. Vsi člani nosili bodo rusko uniformo.
Domače stvari.
— (P. n. somišljenike) prosimo, da nam naznanijo izid jutranjih volitev.
— (Gospodom uradnikom v pretres!) Kandidat .Slovencev" je vladni svetnik, častitljivi gospod pl. Globočnik. Vpraša se sedaj, ali morejo uradniki za tega »Slovenčevega" kandidata glasovati. Mi pravimo, da ne. Takoj, ko se je pričela agitacija za državnozborske volitve, izdala se je pri .Slovencu" parola: Uradnikov ne I Uradniki neso piskavega oreha vredni! Z jedno besedo, naš »Slovenec" je uradnike poniževal, kakor jih nikdo še ni dosedaj. Kandidata, kojega tak list pri-, poroča, uradniki — če imajo količkaj časti v Bebi, voliti ne smejo!
— (Kdo je slab gospodar?) Da izpod-koplje tla dr. Majaronovi kandidaturi, pripoveduje ljubeznjivi naš kolega iz šenklavškega farovža v včerajšnji svoji številki, da ni na svetu slabših gospodarjev, kot mi, ki se ogrevamo za njegovo kandidaturo. Prihaja nam pri tem z višjo dekliško šolo in priobčuje laž glede deželne naklade na žgane opojne tekočiue. Ker mu na oboje to odgovarjamo na drugem mestu, konštatujemo naj tu samo brezmejni humbug, kateri uganja ta list že več časa in zopet v včerajšnji številki z legalizacijo izknjižbenih pobotnic za zneske izpod 100 goldinarjev. Da pri tem stvar zopet zlobno zavija, temu se z oziroin ua znano poštenje njegovih sotrudnikov ne smemo preveč čuditi. Mi smo o tej zadevi govorili že mnogo in dokazali smo, da bi predlog Pfeiferjev bil koristil le odvetnikom in zakotnim pisarjem, odločno pa škodoval kmetom; ako danes vender še reagujemo na besede »Sloveučeve", storimo le zato, da protestujemo v imenu morale in poštenja proti ostudnemu pačenju resnice, ko da bi bil kdo proti oprostitvi pristojbin za prepise zneskov izpod sto goldinarjev v zemljišč ne knjige. Ne o tem je bilo govora, ampak o legalizaciji izknjižbenih pobotnic. Ker pa gospCda že govori o slabem gospodarstvu, pokazati jej hočemo zrcalo, v katerem naj se dobro ogleda, ako hoče vedeti, kdo je slab gospodar, kdo nema zmisla za najvitalnejše potrebe našega naroda. Jeden dr. Majaronovih pristašev predlagal je v predlanskem zasedanji deželnega zbora, naj bi se ustanovila deželna hipotekama banka. Na posestvih na Kranjskem uknjiženih je čez 37 milijonov goldinarjev, od katerih je plačevati po več kot 5°/0; iz tega je torej vidno, kako zelo bi se pomoglo našim posestnikom s ko n ve rtova njem teb dolgov v 4 °/„ n e, zlasti ker so za to veljavne posebne postavne olajšave. Poleg tega bila bi hipotekama banka čez nekoliko let dajala deželi izdatne gotove letne dohodke, vmI«>«I ceaar 1»! Me bila mogla znižati deželna naklada. Ta projekt pokopali so p r i 81 a š i »Slove nčevi" v združbi z nemško stranko. Iti taki ljudje drznejo se potem očitati še drugim slabo gospodarstvo !
— (»Slovenčeva" resnicoljubnost) pokazala se je zopet včeraj prav sijajno. Pobijajoč kandidaturo dr. Danila Majarona, ima numreč tako drzno č*do trditi, da so pristaši njegovi v deželnem zboru protivili se, da bi bila dežela vzela v lastno režijo naklado na žgane pijače in da bi bila dežela, ko bi se jim bila njihova nakana posrečila, trpela 170.000 gld. škode na leto. ■/javljam* o<l-I<m no. da Je to osliulim. kar ua eelem izniiftljena laž. „Slovenca" ureduje duhovnik, njega sotrudniki so večinoma duhovniki; kako se torej strinja z njihovim svetim poklicem, da pro-pagujejo take laži o svojih krščanskih sobratih, kako — vprašamo — se strinja to z njihovimi nauki, da je laž greh? Naj nam odgovori na to »Slovenec" !
— (Lepa to v ar šija.) Da se je duhovščina na vsej črti postavila v boj proti dr. Majaronu, to je že sploh znano. Ker se je čutila sumu preslabo, zatekla se je k uemškutarjem po pomoč. Dr. De u v Postoj i ni dela s svojimi pristaši proti dr. Majarouu, od njega prišla je tudi parola ua Vrhniko, in zdajci zvezali so se in segli v roke goBpod Matevž in Obreza et Comp Par nobile fratrum! Znali smo že, da je mlajša duhovščina deloma zašla na nenarodna pota, a da se bode kar očitno bratila z nemškutarji, tega bi ne bili verjeli. Žal, da je tako, in to ne le na Vrhniki, ampak tudi
\
drugod. Prepričani smo pa, da se bodo vročekrvni kapelani te zveze še keaali in da se bodo nekoč še spominjali pregovora, da po slabi tovaršiji rada glava boli.
— (Krasne dude, k a -1 i ?) Včerajšnji .Slovenec" pokazal je zopet jedenkrat, da nema niti toliko takta, kolikor ga ima najpreprosteji židovski »Schmock". Iz naše predvčerajšnje Itou-nmkovaue številke posnel je dve notici in začel polemizovati ž njimi. Za tako početje nemarno pravega izraz«, le toliko opomnimo, da »Sloveučeve" gospode na takem junaštvu prav globoko poruilu-jemo.
— (Dr. Majaron in višja slovenska dekliška šola.) Včerajšnji .Slovenec" povedal je o dr. Majaronu vender tudi nekaj resničnega, to namreč, da je on bil tudi mej tistimi mestnimi odborniki, ki ho glasovali za ustanovitev višje dekliške šole. Ako misli, da mu bode to škodovalo pri vo-lilcih, potem bo jako moti, kajti zavedni volilci gorenjskih iu notranjskih mest bodo mu za to Še hvalo vedeli; vsaj vedo dobro, da se »Sloven-čevi" gospodje protive ustanovitvi t a-cega učilnega za v o da le zato, ker jim je bolje pri srcu interes Ljubljanskih nun, ko narodna odgoja slovenskega ženstva. Nam in vsakemu, kdor ima srce za resnični in trajii' narodni napredek — in o gospodih volilcih gorenjskih in notranjskih mest prepričani umo tega — jasno je, da nam za žensko vzgojo nikakor ne zadostuje pouemčevaluica pri Uršulinkah v Ljubi juni. Gospod dr. Majaron pokazal se je tedaj le za narod svoj resnično unetega moža, ako je v Ljubljanskem 'mestnem zboru glasoval za ustanovitev višje dekliške šole, katera bi gotovo prišla prav marsikakemu skrbnemu očetu, stanujočemu v go-renjskonotruujki mestni skupini, ne du bi obte-zevala finance teh mest in trgov. To ga torej gospodom volilcem le priporoča in prepričani smo, da bodo jutri dali »Slovencu", tudi res odgovor, kakeršen mu gre.
— (Debelo laž) natveziti hoče včerajšnji „Slovenec" svojim lahkovernim Čitateljem. Pripoveduje namreč, da v Postoji ni agitatorji dr. Majaro-novi obetajo volilcem nemško šolo. Kavno nasprotno utegne biti resnica, kajti znano je, kakšno ginljivo sočutje vlada glede kandidature Globočui-kove mej »Slovencem" in Postojinskimi nemškutarji. Ker je znano, (ia dr. Deu in drugI somišljeniki njegovi ne žele" ničesar bolje, kakor take šolske uredbe, vsled katere bi se slovenska deca pouemčevala, je prav verjetno, da so začeli sedaj, ko vidijo, da se kandidature nemških prinčev podpirajo z najvišjega hierarhičnega mesta v deželi, glasno izraziti ta svoj pium desiderium, zanašajoč se na »konservativne* zaveznike svoje. »Slovenca" utegne kaj tacega vender bdi nekoliko sram in zato skuša krivdo zvaliti na naše pristale, katerih odločnost v narodnih vprašaniih pa je tako splošno znana, da mu kaj tacega nikdo razsoden verjel ne bode. Toda kaj je »Slovencu" za jedno laž več ali manje; vsaj te vrste cvetke prav bujno . oganjajo na časnikarskem travniku njegovem.
— (K včerajšnjim volitvam) dodati nam je nekoliko podrobnostij. V Kočevji dobil je okrajni sodnik Golia 38, Povše 11 glasov. Poslednji dobil je na vseh voliščih 92 glasov, okrajni sodnik Golia 51. — Sijajna volitev Fcrjančičeva, za katero je bilo izredno zanimanje, vzbudila v vseh pravih rodoljubih radosten odmev. Iz Vipave se nam piše, da so ob 1. uri popoludiie dobili brzojavko iz Postojine, da je Ferjančič izvoljen. Takoj začeli so pokati topiči v Vipavi, na Slapu in sploh po okolici. Sešle so se razne vesele družbe, da so praznovale zmago iu  poravnale marsikatero stavo.
— (T r g ov s k a in obrtniška zbornica v Ljubljani) izvolita je deželnega glavarja doktorja Josipa Poklukarja predsednikom, veletržca Ivana Penlana prvim, deželnega poslanca in solastnika tiskarne, Antona Kleina, drugim podpredsednikom.
— (Družbi sv. Cirila in M etoda) je gosjiod Ivan N Res man doposlal svoto 20 foriutov iz tega namena, da bi se v 4 dele razkrojena podarila našim 4 otroškim vrtečem v Trstu in v Gorici. Darovitemu pokrovitelju naše družbe izza zadnjih dnij, ki je koj po onem domoljubnem činu izvolil tudi »naše male k sebi priti", — kliče prisrčno zahvalo Vodstvo
Družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Cesarica Elizabeta) ne pojde v Jeruzalem, kakor se je poročalo nedavno. Sredi meseca poda se na otok Krf, kjer bode ostala nekoliko tednov, potem se pa vrnila.
— (Osebna vest) Naš rojak g. dr. Ernest Kramar, potrjen je kot zasebni docent na tehniški veliki šoli v Gradci. Predavanja svoja bode pričel dne 15. t. m. in predaval vsega vkupe po devet ur na teden o tehniški bakteriologiji, o desinfekciji, sredstvih proti njej itd.
— (O d 1 i k o v a n j e.) G. Friderik vitez Finetti okrajni glavar v Slovenjem Gradci, dobil je naslov in značaj namestniškega svetnika-
— (V Gorici) umrl je včeraj zjutraj v 69. letu dobe svoje monsignore Josip M a r u š i e, ravnatelj tamošnjega semenišča.
— (Gospod Fran Zor man) iz Nabrežine poklonil je »Glasbeni Matici" darilo 5 gld. Prisrčno hvalo vrlemu rodoljubu.
— (Delavsko pevsko društvo »Slavec") priredi v nedeljo, dne 8. t. m. v Čitalnični restavraciji pevsk večer, pri katerem iz prijaznosti sodelujeta gospod Meden in gospođici na Ivanka M e d e n o v a.
— (»Vrtec". Časopis s podobami za slovensko mladino) ima v 3. številki nastopno vsebino: Vzpomladne pesni (A. Pin.) — Pes. (Ruski spisala E Šelemetjeva ; poslovenil A. Berce) — Na morskoj obali. — Postopač — Pri ožagi. — Velikonočna. — V/pomlad je prišla. — Narave kras — Kje stanuje ljubi Bog? — Kako povračuje Bog? — Vstajeuje. — O hudem vremenu. — Naše kokoši. — Listje in cvetje. —
— (Mej Celjem in Laškim t r g o m) udrlo se je včeraj pojioludue 12 snežnih plazov iu se je radi tega moral ustaviti promet. Po napornem delu posrečilo se ua večer iztrebiti jeden tir. Ker se jo bati novih plazov, so po noči na progi bile straže nastavljene.
— (Zagrebški mestni zbor) sklenil je včeraj po jako živahni debati, da se uvede električna razsvetljava zlasti z ozirom na bodočo de želno razstavo. Glede izpeljave tega dela vsprejela se je ponudba mejnarodne električne družbe v Budimpešti (Ganz   & Comp.).
— (Prijeti izseljenci.) Na kolodvoru na Zidanem mostu prijeli so žandarmi deset hrvatskih izseljencev, ki so bili na sumu, da se hote' odtegniti vojaški dolžnosti ter jih izročili okrajnemu sodišči v Laškem trgu.
— (Ubegli blagajnik) koroške deželne blagajnice Henrik Iv., ki so ga ujeli v Bregenuu, bil je te dni pripeljan k deželnemu sodišči v Celovo. Pobegnil je v oktobru lanskega leta, ko je izneveril zuesek 1750 gld.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji prvi obravnavi zatožen je bil 27 letni kajžarski sin Matevž Doliuar, »Šurkovi", zaradi hu dodelstva teške telesne poškodbe žo jedenkrat kaznovan zaradi hudodelstva uboja, ker je 27. decembra I. I. v ZavtnCU Matevža Plestenjaka s Suhe sunil z nožem v levo prsno stran, in ga tako poškodoval, da je 28. decembra 1890 umrl. Obsojen je bil na pet let teške ječe. Pri drugi obravnavi obsojen je bil France Križna r iz Pristave pri Tržiči, tudi zaradi hudodelstva uboja na pet let teške ječe.
— (Okrajna bolniška blagajna v Lo-gatci) imela je v meseci februvarji 1891. I. dohodkov i. s. doneskov udov 69 gld. 32 kr , doneskov delodajalcev 73 gld. 42 kr. vkupe 142 gld. 74 kr.; stroškov i. s. boluiških denarjev 70 gld. 24 kr. upravnih stroškov 23 gld. 80 kr. raznih izdatkov, kakor za tiskovine, poštnino, vezanje kujig i. t. d. 30 gld. 02 kr. — vkupe 124 gld. 06 kr.
— (Z Vrhnike). Naša posojilnica imela je dne 27. februvarja občni zbor. Iz računskega sklepa je razvidno, da ima konec leta 1890. 210.907 gld. 86 kr. pri 735 strankah posojenega in pri denarnih zavodih ualoženega denarja. Reservni zaklad pomnožil se je za 2444 gld. 82 kr. in znaša sedaj 14.000 gld. Za dobrodelne namene so se določili naslednji zneski: Podpornemu društvu za slov. vi-sokošolce na Dunaji 50 gld., Društvu sv. Cirila in Metoda 30 gld., dijaški kuhinji v Ljubljani HO gld. za šolske potrebe: šoli na Vrhniki 30 gld., za šolske potrebe: šoli v Borovnici 20 gld., šolam v Pre-serji, Horjulu in Poliiovgradci po 10 gld. — 30 gld.
— (Krška okrajna posojilnica) imela je v nedeljo, 1. marca svoj občni zbor, pri katerem
se je od načelstva in nadzorstva predloženi račun v vseh točkah potrdil. Od čistega dobička se je darovalo družbi sv. Cirila in Metoda 10 gld., peda-gogiškemu društvu na Krškem 10 gld., šolarski kuhinji ondu 5 gld Načelniki in nadzorniki bo bili prejšnji izvoljeni.
— (Potres) V Novem gradu na Dobri na Hrvatskem, bil je v ponedeljek zvečer proti 8. uri prav hud valovit potres s podzemeljskim bobnenjem. Po 9. uri se je potreB ponovil, pa »labeje.
— (Usmrtenje.) V Mitrovici v Sremu obesili so pretekli petek kmetico Stankovič iz Bingule, ki je bila na smrt obsojena zaradi raznih umorov s strupom. Obsodbo izvršil je krvnik Kozarek.
— (Jahto »Sibyl",) ki je bila lastnina kneza črnogorskega, kupil je lastnik ladij Olivieri v Senji, ter jo prekrstil na ime »Sokol". Ladija je Železna, in ima prostora na nji 200 potovalcev. Novi lastnik jo bode porabi! za prevažauje oseb mej Reko, Kraljevice in Bakrom.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kamnik 4. marca. Sinoči bil shod tukajšnjih volilcev. Predsedoval župan Močnik. Kandidatni govor dr. Majarona napravil najboljši utis na vse strani. Volilci, 35 po številu, so jednoglasno proglasili dra. Majarona za svojega kandidata. Nasprotna agitacija, na čelu jej duhovščina in cerkveni ključarji, se poslužuje najnižjih sredstev.
Celovec 4. marca. Neizmerno se veselimo sijajne zmage dr. Ferjančiča, ter kličemo, temu, tudi za naše tužne koroške razmere prezaslužuemu poslancu srčni: »Živio!" iu "Slava!" Celovški Slovenci.
Celovec 4. marca. Odličnemu zagovorniku koroško slovenskih teženj, gosp. dr. Fer-jančiču, kličejo, veseleč se njegove zmage nad nemškim knezom, naudušen »Živio!" in »Na zdravje!"
Hedenik,  Koban, Prose k a r, Štih v imenu Slovencev Celovške okolice.
Gorica 4. marca. Gregorčič 107, Tonkli 28 glasov. Živeli zavedni volilci!
Tolmin 4. marca. Dr. Gregorčič dobil 40, Tonkli 16. glasov. Uničenih 10 glasov z imenom dr. Anton Gregorčič brez predikata. Zendarmarija došla celo iz Gorice. tJzoren red, a razburjenost silna. Šestnajst Tonklijancev imelo 4 ude v komisiji, vsi ostali Gregorčičevi volilci le tri.
Gor.ca 4. marca. Vsega vkupe dobil dr. Gregorčič 187, Tonkli 79 glasov.
Dunaj 4. marca. Led na Dunavu začel se je premikati včeraj zvečer. Nevarnosti po-vodnji doslej ni.
Praga 4. marca. Splav ledu pričel se je ob 3. uri zjutraj, ko je voda bila na 200. Dopoludne ob 9. uri upala je voda na 115 in še vedno upada.
Budejevice 4. marca. Višina vode na 180.
Rim 4. marca. Listi cenijo vladno večino v zbornici na 30 do 35 glasov.
Beligrad 8. marca. Skupščina dovolila v tajni seji z vsemi proti desetim glasom, da se Stanojevič izroči sodišču.
Peterburg 3. marca, Car ukazal, da se vojska zopet pomnoži za novo divizijo pešcev in da se sestavi druga reserva, 26 polkov donskih kazakov.
Atene 3. marca. Po vsej Grški grozna zima. V nekaterih krajih je sneg petnajst do dvajset čevljev na debelo Cele vasi so zametene in promet ž njimi nemogoč. V Atenah snežilo je tri dni.
Volilcem notranjskih kmetskih občin izrekam za zaupanje, izkazano mi pn včerajšnji volitvi, iskreno zahvalo. V mojem delovanji me bode vodila kurist slovenskega naroda iu volilnega okraja ter bodem zvest poslanec tudi onim, kateri so iz kakoršmh koli ozirov proti meni glasovali. Lepa hvala tudi še vsem, kateri so mi iz raznih krajev domovine čestitali ua zmagi.
V Ljubljani, dne 4. marca 1891.
JHr. Audrc.J 1 erjuuči«',
državni poslanec.
Razne vesti.
* (Kt)liko umrje novorojenih otrok?) To vprašanju rešil je n k angleški zdravnik s pomočjo statističnih podatkov tako le: Od 1000 novo-rojenih otrok jih umrje na Norveškem 106 3, na švedskem 157, na Angleškem 154, na Fraucoskem 1901, na Pruskem 217 7, na Italijanskem 220 1, na Ogerskem 254, na Avstrijskem 258 2, na Bavarskem 317-1, a na Virtemberškein 329*5.
* (Novi veliki inoBt,) kateri se dela v Ameriki preko liudsona, bode največji na svetu ter veljal 40,000 000 gld. Širok bode tako, da bode preko njega vodilo deset Železniških prog, a gotov Še tudi v 10 letih ne hode, vzlie temu, da ga gradijo neprestano.
* (Zakopani zakladi.) Nedavno so našli na nekem vrtu v Londonu velik zaklad, v vrednosti kakih 34,000 000 gld, ki ga je bil svoje dni neki Američan ondu zakopal in katerega doba zdaj zakoniti njegovi dediči.
* (Lizanje cejakov,) to je črnilnih kapelj, je osobito mej dijaki zelo v navadi. Neki deček v Kraljevci na Pruskem, ki se tudi ni hotel izneve riti Hiaro lavnoj tej navadi, otroval si je s tem kri in morali so mu kos jezika odrezati, da so mu rešili življenje.
* (Velikanska predstava) bode dne 25. in 26. marca v jahališči v Parizu, kjer se bode uprizorila Danes jeva pantomima BNerou, katero je uglasbil znani g'asbenik Lalo. Pantomima razdeljena je v troje oddelkov, mej katerimi bodeta baje drugi in tretji izredno zanimiva. Drugi oddelek bode reprodukcija starorimskega cirkusa, v katerem se bodo uprizorili gladijatorski boji, a vsled neke posebne optične priprave videlo se bode naposled, kako raztrgajo levi, katerih bode šestnajst, nekoliko kristjanov. Tretji oddelek predstavljal bode požig Rima in smrt Nerovo. V tej igri nastopilo bode tisoč osob in mnogo zverij, a troški proračunjeni so na — jeden milijon Irankov.
* ( „Cleo patra u ) je naslov sloveče igre V. Sardou-a, o kateri sodi neka glumica takole: „Ta igra sestoja i/. 4 dejanj in 500 pol|ubov. Začenja se s poljubi in konča s poljubi. Poljubljajo se v igri lasje, čela, lica, ramena, roke, noge. in — seveda — tudi ustne. In kaki so ti poljubi! Poljubi mirnega zadovoljstva in divie strasti, poljubi razkošja in ljubosumnosti vrsto se s poljubi zaničevanja, žalosti in sočutja. Jeilni so kratki, trpki in odločni, drugi dolgi iu zategneni, ali pa nepričakovani in hudobni". — Treba bode torej virtuvozinie v poljubovanji, da bode primerno igrala „Cleopatro" ter vsem tankim tem razlikam mej poljubi dala primeren izraz.
* (Originalen izraz sočutja.) Slove-čemu američanskcmu humoristu Marku Twainu umrla je mati blivu Novega Yorkf>, v mestu Elmira. Do
lmina njenima znancema, uekemu gnBp. Klemensu in njegovej soprogi, bivajočima v mestu Hartford v Konektikutu, ni bilo mogoče udeležiti se pogreba. Da bi pa primerno izrazila svoje sočutje, dala sta svoje, 400 kilometrov oddaljeno stanovanje telefon, sko zvezati z Elmirsko cerkvijo ter tako poslušala pogrebni govor.
Zahvala in prošnja.
Podpisani odbor se tem potoni najiskronejše zahvaljuje gospodični Franji Blaznikovi za podarjeno Bliko sv. Cirila in Metoda, tf. Ivanu Ž e I oz n i k a r j u in g. profesorju Simonu Katarja /.a podarjeno, knjig« in prosi častite slovenske rodoljube, kateri imajo kake poučljive slovensko knjige, da jih ne rabijo in jih veseli napredek izobrazbo slovenskega naroda, ko hi jih blagovolili podpisanemu odboru podariti, kateri jih hode z vesoljem vsprcjtd.
,172) Odbor Viške in Glinške čitalnice.
Nfto)l
mm v*« leio gi«i. !.<»<►: *« i»oi leitt ,1 vid. i*.s*0: »m <viri Idn gl«t> l.lft. J
M
satni
Piccoli-jeva esenca za želodec
je želodec krepčujoče, razmehčujoče, zlato žilo (hemoroVde) in gliste odpravljajoče zdravilno sredstvo. Steklenica 10 kr.      2 (80-8)
Tujci:
3. marclja.
Pri Nlallel: Stein iz Peterburga na Češkem. — Klein, Perz, Schubert, Kornstein s Dunaja. — Ranzfnger iz Kočevja. — Kovacevich iz Rovigna.
Pri Klonu t Grinner, Kraus, Freiberger z Dunaja' Bizjak le. Hegunj. — Suša iz Senožeč. — Finzi iz Trsta. Stranskv iz Prage. — Lipcovvitz iz Monakovega — Szent-iriklosv, Dettolbach iz Gradca. — Lengel, Bettlheim iz Velike Kaniže. — Baron Hartlieb iz Judenburga. — Pikel iz Postojine.
Pri avstrijskem cesarji Vidmar iz Idrije
Pri bt*vHrakem dvoru : iz Trsta. — Perz iz Ljahna.
Pri  juiu«-ui kolodvora Adler, Lustig, Feilen z Dunaja. —
: Matiašič iz Kranja. — Trost, Wien, Berthold
Križaj  iz Prema. —
GoljevŠek iz Gorice.
Umrli so v rjiihljani :
1. marca : Franc Ciber, knjžarjev sin, 2 dni, Karolinška zemlja št. 18, za slabostjo. — Franc Lampe, delavčev s n, 19 mes , Križevni&ke ulice it. 9, za božjastjo.
2. m.; riju : Mak« Brodar, kurjačev sin, 3 Vi leta, Dunajska cesta — Delavske hiše it —, za pnevmonijo. — Neža Palka, železniškega Čuvaja vdova, 81 let, Florijanske ulice št. 8, za oslabljenjem.
Meteorologično poročilo.
1 Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
3. marca	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	737-0 mm. 734' - on. 734/6 mm.	0-6° C 7 6° C 3'4°C	brezv. si. jzh. si. jzh.	obl. obl. dež.	1 30 mm dežja.
Srednja temperatura 3"9°, za IS" nad normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 3. marca 1890.
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu   405.614.000 gld. (+ 5,275.000 gld.)
Zaklad v gotovini    .   244,550.000   w    ( — 224-000  „ )
Portfelj.....                       137,909000   „   (+ 1,129.000  „ >
Lombard.....24,129.000   „    (-j- 886.000  „ )
Davka   prosta ban
kovčna reserva .   .     47,643 000   „    {-— 8,357.000   „ )
ID\xxi3oslca, "borza
dne 4. marca t. 1.				
(Izvirno teU-graričuo pori CiU				
		včeraj	—	
	gld.	91H5	— g'd	9195
Srebrna renta.....		91 70	— g	91 90
	n	110 —	— -	110 15
f>°/u marena renta ....		109*15	— r	109 10
Akciju narodne banke	•J	986	' n	986 —
Kreditno akcije.....	■	306-7o		807-50
London........	n	115 0">	— m	114*85
Srebro........	H	... ■—	—-	__•-—
	i»	9 11'/,	—	9 10
C kr. cekini ....	t	5 45	—	f> 44
Nemške uiarku.....		56! 2'/,		16-35
4»/0 državne Srečke iz 1. IttM		256 gld.	132 gld. — kr	
Državne srečke iz 1. IH64		100 ,	—	n         ' n
			104	,   70 .
Ogerska papirna renta 5B/0 .			101	*        """"" 11
Dunava reg, srećke 5u/0 .		n »o gid.	121	X ■
Zemlj. obč. iivstr. 41 , „ /.lati	B4UM	. listi . .	113	■   75 ,
		100 gld.	184	
		io „	20	■   50 ,
Akcijo SnglO-avstr, banke		120 .	w;r»	.   40 ,
lrHii!V»ay-dništ. velj. 17() glrt			'210	
.2P- rx.
Slavnemu občinstvu uljuduo priporočam svojo
gostilnieo
pri ,,Panji" Vegove ulice štev. 2
(preje pri Lojzetu")
za mnogobrojno obiskovanje. Točim le pristna vina tor imam vedno na razpolaganje okusna mrzla in gorka Jedila.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
(15H —2)
Josipina Lokar.
Vabilo.
Podpisanec se usoja povabiti gospode lovce in prijatelje lova na Kranjskem k shodu, kateri bode v nedeljo dne 8. marca t. I. popoludne ob 4. url v steklenem salonu gostilne ,,Pri Zvezdi" (Ferlinc) na cesarja Josipa trgu, pri katerem se bode posvetovalo znra-li ustanovitve društva xa varstvo lova na K rajnkem,
Ljubljana, dne 21. februvarja 1891.
(132-2) Viktor Galle.
v starosti od 25 do 40 let, neoženjenim, zdravim in krepkim, ki so nemškega in tudi slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožni in morejo dokazati, da je bilo njihovo dosedanje življenje neoinadeževano ter da je njihovo gmotno stsnjo urejeno, ponuja so z oddajo službe potovalnega zastopnika, kateri službi b. se morali zavsem posvetiti in s katero je združena stalna p'afta s strunskimi dohodki, prilika, ako se njih sposobnost dokaže, zagotoviti si sigurno in stalno bodočnost.
Za to službo se pa naj I« take osebe potegujejo, katere vnem tem zahtevam ustrezajo in ki imajo venel|o do potovalnega posla in so vajene, svoje dolžnosti z resnostjo, pridnostjo in žilavo vstrajnoatio izpolno-vati, pri reiuer se pa tudi brezmadežno obnašanje zahteva.
Lastnoročne, nemško in slovensko pismo prošnje, katerim se morajo priložiti prepisi spričeval, pošljejo naj se pod „11.471" v Gradec, poste restante. (151—1)
^Alojzij Korsikai			[IS
(Umna proiiajalnica: Tržažka cesta 10 polog c. kr. glavue tobačno tovarno.	ooLiucovana umetna in trgovska vrtnarija v LJubljani.	Poddružnica: Šelenburgoirc ulice 6 vin-.\ - vin c. kr. poit. in tolograf. uradu.	
Podpisanec se ponižno priporoča časttteinu i>. n. občinstvu za izdelovanju aveilh šopkov in venoev sa grobe ln mrliče, • trakovi mnogovrstnih barv in baž ter ■ napisi. Ima pa tudi veliko Mnogo suhih VOnOOV
od najcem-jSili do najfinejših. Posebno opozarja na svojo veliko tatogO vrtnih in poljskih semen, največ doma pridela lih. ali pridobljenih iz tacib krajev, da jitn naše podnebje ugaja. Omeniti mora, da mora vsak trgovec s semeni vedeti, od kod da jo somo. kor sieo.- no more jamčiti, če je za našo kraje. Pariška in fraucoska eetnena sploh uoso zh naše kraje. Podphunec more Jamčiti, da SO semena njegova pristna ln kaljlva.
Podp'saucu prevzema tudi klnoanje grobov in sploh vsa dela, spadajoča v stroko njegovo, ter jili izvršuje hitro, lino in po najnižji osni. Pri njem dobivajo se tudi raznovrstne rastlino m ovetlloe v lonolh.
Za obilno naročevanje priporoča se
z odličnim spoštovanjem
(143-7)
Alojzij Korsika.
V O
♦ Na najnovejši in najboljši način #■
p umetne -33—14) J
l zol^ la zobovja !
0 ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* « vanja  io   vw   'ot»n*»  optravije, — odstranuje J
♦ £obue bolečine z usmrtenjein živca r*)
♦ zobozdravnik A. Paichel, ♦
♦ pole# Hradocke^a ,če\ Ijarskega) iu<»stu, I. nadstropje. ♦
1 *> v«.<» <> o«MH* *^*v* o*«««000^0«04»0 o
iotnl»«nlt«
^
olje iz kitovih jeter I
i
!
I
♦
i
i
S* ♦
B
f
i
ijnni. nu .ueMiiM'iii i i--n it« ■ Mil —lf ■   H >■! IIHI !■■
najeiHl«-j««*, najMvežpjAe In iiuf upi i moJŠe vrate   inodielualiao  ol(e  l«s   kilo. i It Jeter.
- Stitro|»r4*ii-r|4'iio Hredatvo proti KunIJii, cl»Ntl |»rl plučnih bolesnih, Shrofel|ulli itd.
Mala Htekleniea KO kr., dvojna steklenica 90 kr.
KergeiiNUo D»rHcli-ov» <»li«" '* Icltovlh jeter v trioglatih ateklenicah I Kld.        (7U3—3fi)
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludo vika Grečel-na
-v L.J nl>l|i«iii.  na >l«)M«ik<Mai  Ii-^ii 11
Št. 2310.
(lrJ2—"J>
Mesnica v najem!
Za 1. iit;iju rok leUoee^i leta oddati jo v hranidbi ;msiln"-a orodja v šolslteiii <l rei oroiln jedno na oglu proti Ljubljanici ležt^o niCNoico v ntij«*iki.
Listina ali pismeni ponudbe VBprejema podbisanl mestni magistrat v na vaduib uradnih urah «1» ušl»'l«>^u uiarrii t. I.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 25. februvurja 1891.
L Luser-jev obliž za turiste.
(■iiitoo in  hitro iipli vaj<či' sredstvo proti kurjim « «'«'h4»ui. > tulcem   n:i yud-   ^/^S.^     ' ■
platih, petah n v<C^^x>^ ' \ d.uKiu.t.dim 0v>^ priznahub
nrsakoui       >/v v  ^ S     vwm   ]ii 11:1
r'avi11 razpošiIjstliiit*i .-
m&JK/T, L. Schwenk-a lekarna
T^iifi) Meidllng-DonaJ.
^3r\*^S^ rrlBteo samo, eo imata navod in /J**^^ obliž varstveno znamko Iti podpis, ^».^^ ^' j° tu *ruveM i torej  naj se pazi
<%P^r   in zavrne vse manj vredne ponared.be.
Dobiva se v lokar nali.
^5-
■m*
i'riMi iir^ii imajo v l.jult-
i i uit i J. Svoboda. U. pl. Trnkoczy, 0. Plbcoll, L. O reče!; v ICudolloveui S. pl. Sludovič, F. Uaika; v Kamniku J. Močnik; v Celovit A. Kgger, W. Thurmwald, J. BIrnba« cber; v Brezah A. Aicb-ititror; v Trgu na Koroškem) (.'■ Meuner; v HeljaUn P. Scholz, Dr. E. Kumpt'; v Uorlel U. U. Pontoni; v Wolfti-berga A Hoth;v Hra-uji K. Šavoik; v Kad* K<nii C. 1C Andrien; v ldrl|l Josip \Varto; v Badovlllei A. Kobh:k: * CelJI J. Kupferscbmid!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Ln Mf ni na io tisk „Narodnu Tiskarne".