SVOBODNA SLOVENIJA
LETO(ANO)LVII(51) • ŠTEV. (N°) 39
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 24 de septiembre - 24. septembra 1998
Cerkev je za laičnost, ne pa za laicističnost šole
Kot je 18. septembra v daljšem pogovo-111 za Demokracijo, tednik slovenske po-Madi, dejal Anton Stres, profesor in predsednik komisije za urejanje odnosov med erkvi)o in državo, bi bili deklaraciji o ®W&vi in obsodbi nekdanjega režima dobro °oišče za uresničevalce zakona o popra-n krvic. Predvsem pa bi z moralnega s'akšča postavili stvari na pravo mesto.
y zvezi s konkordatom je Anton Stres Pojasnil, da med ryirn in več mednarodnimi porazunii ni posebne razlike. Pivi je le U slovesna in zato manj prilagodljiva uka sporazuma. Če bi prišlo do sklenitve °nkordata ali več mednarodnih sporazu-tIl0V' bi to Cerkvi na Slovenskem dalo k° večje poroštvo, kot ga lahko da ^k°n, ki ga lahko vsak na hitro spremeni. jetl od razlogov, da LDS sporazum č^Uhja, je po Stresovih besedah ta, da bi ^va, če bi privolila v pogajanja s Svetim ®m, priznala Cerkvi status enakopra-sogovomice. Tega pa noče. V Sloveniji Cerkev še vedno objekt, ne pa subjekt.
. ovenski politiki namreč zagovarjajo sta-'Ce> da je Cerkev organizacija znotraj dr-Ve> nad katero je država in z i\jo dela, c°r hoče, namesto da bi se pogovarjala z enakopravnim partnerjem, je dejal pton Stres. In dodal, da je katoliška cer-*'r edina, ki je subjekt mednarodnega Vai kar pomeni, da ne more biti podreje-neki državi. V Sloveniji imamo danes wstolskega nuncija, ki je celo član diplo-" ^kega zbora, kar pomeni, da priznava-0 mednarodno subjektiviteto Katoliške jkve. Po drugi strani pa tega nočejo I'zUati za domačo Cerkev.
'te
, Monopol na medijskem področju, na . erega je Cerkev večkrat opozorila, je po 6sovem mnenju največji problem slo-Uske demokracije. Medijsko stanje je kki trebuh slovenske demokracije. Zara-
Simpozij zdravnikov
Na Bledu se je s pozdravnim nagovo-ut Danijela Starmana, predsednika Slo-| ke konference SSK, in z okroglo mizo jkiarodno strokovno sodelovanje, spe-J^acije in študijske izmenjave začelo 16. jjuembra mednarodno srečanje slovens-
zdravnikov doma in po svetu. Gre za
\ ° ^kšno srečapje, organizatorja pa sta plovni slovenski kongres in Slovenska l^erenca. Udeležence srečanja, ki na ^ U in Otočcu poteka do 20. septembra, v četrtek, ko se je srečanje začelo JkT ’ pozdravili predsednik SSK Jože . biik, državna sekretarka za Slovence po Mihaela Logar in minister za zdravs-t	J01-6*3-	^	petek	dopoldne je bila
. točcu okrogla miza o refonni zdravs-’ Predstavili pa so tudi delo slovenskih stvenih raziskovalcev po svetu.
Odmevi na pastirsko pismo
Še isti dan, ko so brali po cerkvah pastirsko pismo o šolstvu, je popoldan minister za šolstvo dr. Stanko Gaber podal hud napad na Cerkev, kjer ji očita, da ne spoštuje zakonov, ki jih je sprejela večina v državnem zboru, ker zahteva njih spremembo. Mnenja je - kot kaže - da mora cerkev ubogati zakonodajo, ki so jo postavili stari-novi komunisti, kajti nočejo dopustiti Cerkvi njeno vzgojno dejavnost.
Marko Kerševan, sociolog religije in predsednik komisije za pouk o verstvih, pravi v Večeru, da je zahteva škofov po uvedbi dodatnega predmeta, nad katerim bi imela nadzor le Rimskokatoliška cerkev, v nasprotju s slovensko zakonodajo, ki govori o laični cerkvi. V taki šoli namreč ni prostora za predmet, ki bi vzgajal za eno ali drugo religijo ali celo proti kateri od njih-(Cerkev tega niti ne zahteva niti ne želi.)
Dr. Marjan Smrke, sociolog religije in član PK komisije za Verstva in etiko, med drugim v sobotni prilogi Dela ugotavlja, da so ..škofovski klic k frontni črti” napovedovali že mašni govori ob prazniku Marijinega vnebovzetja. Krambergerjev, Rodetov in Stresov nastop sredi avgusta zato šteje za nekakšen predklic, ki vsebuje idejna in
Debata o spravi brezplodna
di tega je mogoča tudi oligarhija, ki stoji za njimi. Demokracija namreč deluje s pomočjo vseh državljanov in njihovih stališč. Če so državljani sistematično informirani oziroma oblikovani v enem duhu, potem je težko govorti o demokraciji, saj ljudje ni-majo možnosti demokratične izbire in objektivnega tehtanja stvari. Namesto tega vseskozi poslušajo eno plat zvona. Tretji problem naše demokracije pa obstoj civilne družbe. Pri nas je vse preveč spolitizirano. Praktično ne morete speljati neke stvari, ne da bi bilo to v interesu ene ali druge stranke. Tako civilna družba in njena pobuda ne moreta zaživeti.
V zvezi z veroukom je dejal dr. Stres, da se katoliška cerkev ne zavzema za pravi verouk v šolah, ker ima z veroukom v cerkvah zelo dobre izkušnje in ga ne bi rada opustila. Ne bi pa bila nobena katastrofa, če bi verouk v šolah bil. Katoliška cerkev namreč ne zahteva pravega verouka v smislu vzgoje za vero, predvsem pa ne obveznega za vse šolarje.
O združevanja SLS in SKD, za katero naj bi imela interes tudi Cerkev, je Stres dejal, da se zavzema za čimvečjo normalizacijo političnega živ!jer\ja in da razdroblje-nost prav gotovo ne pomeni normalizacije. Ti dve stranki po njegovem sodita skupaj. Že samo volilni rezultati kažejo, da bi imeli ti dve stranki, če bi bili združeni, že dvakrat relativno večino in mandat za sestavo slovenske vlade.
V slovenskem parlamentu je v ponedeljek, 21. septembra, potekala javna razprava o predlogih dveh spravnih dokumentov, ki so ju po skoraj polletnih usklajevanjih pripravili predstavniki parlamentarnih strank. Vabila na javno razpravo so poslali približno 60 predstavnikom strokovne in politične javnosti; s svojimi prispevki nuj bi med drugim v razpravi sodelovali nekateri znani publicisti in zgodovinarji.
Parlamentarne stranke so se za javno razpravo odločili zato, ker sta predloga deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in izjave o narodni spravi naletela na različne ovire.
Predloga obeh tekstov, ki so ju stranke napisale po večmesečnem usklajevanju, so namreč levičarji v celoti zavrnili, pa tudi v strankah pomladi so imeli ugovore.
Predsednik države Milan Kučan se je umaknil in na predsednika državnega zbora Janeza Podobnika naslovil pismo, v katerem gaje obvestil, da se ne bo udeležil tega posveta o narodni spravi.
Večina od več kot trideset levičarskih razprav(jalcev je menila, da je sprava mogoča le na osebni ravni, ne more pa biti državno zapovedana. Takšna, ki jo ponujajo stranke, da je lahko le škodljiva.
Anton Bebler je ob tem spomnil, da ustava našemu parlamentu takšnih pristojnosti, da bi sodil o zgodovini, sploh ne daje. Dušan Keber je hotel, da stranke rajši svojo pozornost usmerijo na bližnjo prihodnost, namesto da byejo pretekle, že izbojevane boje. Jože Hlebanja je predlagal, da bi spomenik revolucije v Ljubljani postal simbol upora proti okupatorjem.
Precej levičarskih govornikov je pogrešalo obsodbe sodelovanja z okupatorjem, še najmanj pa, da je mogoče spravo razumeti kot rehabilitacijo kolaboracije. Med •gradivi javne razprave se je znašla tudi pobuda LDS, da bi slovenski parlament sprejel svečano izjavo o obsodbi veleizdaje in
motivacijska izhodišča za pastirsko pismo: Kramberger se je pritoževal nad „moralnim razsulom” med Slovenci, Rode in Stres nad pasivnostjo katoličanov, vsi trije pa nad ostanki totalitarnega komunizma, ki je bil po njihovem mnenju očitno edino sporno obdobje slovenske preteklosti. Dr. Smrke -kot je za komunističnega in proticerkvene-ga kvaziučenjaka normalno - zavrača govor škofov o totalitarnem komunizmu, ki po njegovem prepričanju slovensko preteklost prikazuje izrazito selektivno, pristransko in zelo zgrešeno. Dr. Smrke, ki ga drugače nihče ne pozna razen v proticerkvenih vrstah, meni zelo omalovaževalno o nadškofu, ki ima mednarodno veljavo, da „škofovska prižnična veda kaže na klavrno moralno in intelektualno stai\je v slovenski Cerkvi.”.
Strupeni Delov komentatorje iz komunističnih časov Boris Jež pa pravi, da iz pastirskega pisma veje brezmejna domišljavost. „Škofom smo dovolili neizmeren luksuz, ki zanika ustavno pravico do enakosti: govoryo, kar se jim zljubi, gmotne posledice pa so na davkoplačevalcih. Čemu v nede(jo izpod prižnic niso prebrali tudi tega, da jim gre Drnovšek na živce.”
kolaboracije med 2. svetovno vojno, sodelovanje v oboroženih policijskih enotah, ki so jih vzdrževale okupacijske sile, enako tudi sodelovanje v sodnem in informativno-propagandnem okupacijskem aparatu.
Po mneryu Franca Miklavčiča je sprava gotovo potrebna, vendar bi bilo slabo, če bi do rye prišli z glasovanjem v državnem zboru, ko bi trenutna politična moč nadomestila zgodovinsko resnico. Zanimiv je bil tudi njegov predlog, naj se o spravi pogovarjata vodstvi zveze borcev (ne komunistov in naslednikov!) in domobranske veteranske organizacije, država pa naj pomaga urediti grobišča, izda smrtovnice in opravi druga konkretna spravna dejanja!
Po drugi strani pa je bil Stane Štrbenk iz Nove slovenske zaveze prepričan, da ti dokumenti ne temeljijo na resnici, da v njih
U
1
kyr ij&stmar
h ! • f
S. Klep in predsednik DZ J. Podobnik
manjka izrecna obsodba zločinskega delovanja komunistične partye med vojno, domobrancem pa ne priznavajo, da so se proti partizanom borili v samoobrambi. Kolaboracija je bila samo soobstajarije z okupatorji, v katerega so jih prisilili. Za domobrance je zahteval moralno, pravno in politično satisfakcyo in izenačenje v pravicah s partizani.
Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Jože Bernik je drugače kot večina drugih prepričan, da je sprava naloga pravne države, ki mora obsoditi komunistično partijo od leta 1941 do 1989 in postaviti skupen spomenik vsem žrtvam državljanske vojne.
Bernik je bil tudi edini, ki je polemiziral s skoraj eno leto starim pismom predsednika države Milana Kučana, v katerem je ta. predlog lustracijskega zakona označil kot politično in moralno neutemeljen, škodljiv in pravno nedopusten. Bernik,je dejal, da Kučan v tem pismu zgodovino pojasnjuje v duhu oblastniške manire prejši\jega totalitarnega režima, katerega visoki predstavnik je bil. Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa je dodal, da bi bilo treba v šolske učbenike zapisati pravo resnico, na primer o talcih, ki so jih streljali zaradi izzivanja okupatorjev, o škodi, ki so jo zakrivili partizani s tem svojim izzivanjem itd..
Po mnenju Jožeta Pučnika se sprava zmotno pojmuje kot zgolj simbolno dejanje. To je navadno sprenevedanje, kajti sprava pomeni odpraviti vse dosežke revolucije, ponarejanje sprave je tudi govorjenje, da je treba zgodovino prepustiti zgodovinarjem in se posvetiti reševanju današnjih težav. Dr. Pučnik nasprotuje tudi tezi o pluralizmu (zgodovinskih) resnic, češ da je to trik in manipulacija s človekovo pravico, da sme imeti svoje mnenje.
NEDELJA, OKTOBRA
43. SLOVENSKI DAN
NAŠ DOM SAN JUSTO
Zgodilo seje v Sloveniji...
Iz življenja v Argentini
POGAJANJA S HRVATI
V skladu z dogovorom vladnih delegacij Slovenije in Hrvaške na Mokricah 25. avgusta letos, da se poskuša v roku treh mesecev rfajti rešitev za ključna odprta dvostranska vprašanja, sta se na prvem delovnem sestanku skupaj s sodelavci sestala vodji pogajalskih skupin za pripravo meddržavne pogodbe v zvezi z lastništvom in statusom nuklearke v Krškem. Na sestanku so bila obravnavana praktična organizacijska vprašanja pogajanj ter dogovorjena metodologija, tehnični in drugi elementi bodočega dela na navedenem dokumentu.
KAJ JE NUJNO ZA VSTOP V EZ
Slovenija bo morala za uskladitev z EZ na področju zunanjih odnosov opraviti še veliko dela, saj na primer samo naslovi sporazumov, ki jih morajo kandidatke prevzeti do vstopa v zvezo, obsegajo 600 strani. Večjih težav Slovenija sicer ne bi smela imeti. Edino vprašanje, ki Ljubljana pušča odprtega, je trgovinski režim za nekatere države območja nekdanje Jugoslavije.
ZAVRNJEN VETO O DENACIONALIZACIJI
Državni zbor je na izredni seji zavrnil odložilni veto državnega sveta in s potrebno večino ponovno potrdil konec letošnjega julija sprejet zakon o denacionalizaciji, ki je gotovo za večino izseljencev negativen.
Pravi čudež bo, če to zvozim...
Križev pot Slovencev
KOČEVSKI ROG, 1998
DEVETA POSTAJA
In vnovič padajo; tepeni so in žaljeni, trpljenje se stopnjuje.
ZAVRNJENA PREDLOGA SDS IN SKD
Odbor DZ za kulturo, šolstvo in šport je 11. septembra zavrnil predložena sklepa SDS in SKD, po katerih naj bi državni zbor ugotovil odgovornost ministra Slavka Gabra za naglo razraščanje korupcije in kršenja zakonskih predpisov v ministrstvu za šolstvo ter predlagal njegovo zamenjavo. Za oba predloga glasovali člani odbora iz vrst predlagateljev (SDS in SKD), Poslanca ljudske stranke (SLS) sta se ob glasovanju vzdržala, proti pa vi levičarji.
NUNCIJ PRI PREDSEDNIKU KUČANU
Slovenski predsednik Milan Kučan je 14. septembra apostolskega nuncija dr. Edmunda Farhata pred njegovim odhodom na letni oddih.
Sogovornika sta izmenjala poglede na trenutno razmerje med cerkvijo in državo ter na odprta vprašanja, povezana z delovanjem Cerkve v Sloveniji. Strinjala sta se, da je strpen dialog edina pot do rešitev in dogovorov. Treba je nadaljevati že začete pogovore med cerkveno in državno komisi-joo vprašanjih, kijih obe strani v medsebojnih odnosih štejeta za odprte. Glede na zastoje v teh pogovorih bi bile dobrodošle nove pobude tistih, ki so poklicani in odgovorni za urejenost teh odnosov in ki bi * prispevale k ustvarjanju potrebnega in koristnega ozračja medsebojnega zaupanja.
ŠKOFA PIRIHA ODPUSTILI IZ BOLNIŠNICE
Škofijski ordinariat Koper je 16. septembra sporočil, da so koprskega škofa Metoda Piriha v ponedeljek odpustili iz ljubljanskega Kliničnega centra, kamor so ga prepeljali 16. avgusta. Škof Pirih do konca meseca še ne bo deloval v javnosti. Ob odpustitvi iz bolnišnice se je škof Pirih iskreno zahvalil za mnoge izraze duhovne in človeške bližine ter za obilo najboljših želja, ki jih je dobil tudi po pošti. Obenem je izrazil zahvalo vsemu zdravstvenemu osebju Nevrološke klinike in vsem medijem, ki so ljudi obveščali o njegovem zdravstvenem stanju.
PRAZNOVANJE BARAGOVEGA DNE
V božje potni cerkvi v Logu pri Vipavi je 20. septembra potekalo praznovanje v spomin na misionarja Friderika Barago. Slovesno mašo je vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, pridigal pa je generalni vikar koprske škofije. Renato Podbersič. Praznovanje Baragovega dne so doslej obhajali v različnih krajih ljubljanske škofije, letošnje slavje pa je z geslom Popotnik ljubezni prvič potekalo v koprski škofiji. Nadškof Franc Rode je v nagovoru vernikom orisal življenje in delo velikega škofa in misionarja Barage ter poudaril, daje tudi Baraga podobno kot vsi naši svetniški kandidati last, ponos, vzor in čast vsega slovenskega naroda.
S hitrimi koraki se bližamo datumom, ko se bo pričela odločati usoda države za nadaljnja štiri leta. Volilni čas je nastopil z vso silo. To lahko zaznamo na z lepaki pomazanih stenah mest in vasi. Razvidno pa je to zlasti iz rastoče nasilnosti v razmerju med političnimi silami in skupinami. Spopadi so nenehni in kruti.
KRIVE SO ANKETE
Vladni obrazi so bili pretekli teden izredno nasmejani. Lahko bi rekli, da že dolgo ni vladalo toliko veselja v bližini rožnate palače. Vzrok je bil enostaven: izpolnila se jim je vroča želja. Prepir v opozicionalni Povezavi je dosegel tako visoko napetost, da so že govorili o razkolu.
Odkar je združenje med radikali in Solidarno fronto zmagalo na zadnjih parlamentarnih volitvah, je v peronizmu nastal preplah. Zaznati je celo neke vrste malodušje, ki je postalo bolj otipljivo potem, ko se je predsednik Menem moral odpovedati sanjam tretjega mandata. To malodušje je povezano z anketami, ki vse zadnje čase kažejo, da kandidati Povezave nadkriljujejo pe-ronistične kandidate.
Res je, da vse ankete niso verodostojne in da se mnogokrat celo potvarjajo podatki v propagandne namene, vedno seveda v prid stranke ali skupine, ki je izvedbo ankete naročila. A v peronizmu so morali končno priznati, da se realnost smehlja opoziciji, ker so tako pokazale njihove lastne ankete.
Ne govori se prvič, da bi bilo najbolje, da bi ankete sploh prepovedali. Nekateri politični analisti trdijo, daje prav to preučevanje javnega mnenja krivo političnega kanibalizma, kateremu prisostvuj e mo med volilno kampanjp ob vsakih volitvah. Vladne ankete danes kažejo, da je med vsemi kandidati najbolj priljubljen Fernando de la Rua (24,8%) za njim pa Graciela Fernandez Meyide (21,2%). Sledi jima Duhalde (19,6%) in Ramon Ortega (17,5%).
Tako stanje povzroča napetost in trenje v obeh večinskih formacijah. Duhalde ne ve, kako bi potopil Ortega, v solidarni fronti pa ne najdejo načina, da bi Gracielo spravili na prvo mesto. Vsak torej seže po orodju, katerega je najbolj vjyen. V tem je srčika problema okoli sporov v povezavi.
PREDNOST NOVINCA
Težko je razdeliti volilna mesta v neki stranki. Še težje, kadar je politična sila skupek dveh ah še več skupin. Tak je primer Povezave. Spomnimo naše bralce, da je to združenje stare in utrjene radikalne stranke in pa Solidarne fronte, ki je skupek najrazličnejših, bolj ali manj levu usmerjenih formacij, kjer prednjačijo uskočne levičarske skupine peronistov in pa razne socialistične strančice, del krščanskih demokratov, pa druga maloštevilna združenja..
Fronta je imela že od vsega početka težave za razdelitev kandidatnih mest. Vsaka skupina je domnevala, da ji pripada več mest, kot jih je bilo na razpolago. Vsaka sestava volilnih listin je bilo eno samo brezupno iskanje ravnovesja med političnimi interesi in strankinim blagrom. To se je seveda sedenj še ojačilo, ko je treba vsaj polovico mest odstopiti radikalom.
Da ne bi bilo klanje med notranjimi volitvami prehudo, so sklenili, naj se voli samo za predsedniško kandidaturo (morda še . kako guvernersko, a je maloverjetno), vse ostalo pa naj bi si soglasno razdelili. To soglasje pa je kaj dvomljivo. A to je drug problem.
Glavno vprašanje teče mimo predsedniške kandidature. Solidarna fronta ne more sprejeti možnosti, da bi zmagal De la Rua in bila Graciela poražena. Še več, ker nakatere ankete kažejo prednjačenje enega, včasih pa tudi zmagovitost druge, sumijo,
Tone Mizerit
da je vmes kaka manipulacija. To pride do izraza zlasti, kadar gre za analizo javnega mnenja, ki ga izvaja vlada ali vladi naklonjene ustanove. In res je (to ni nobena tajnost), da bi v vladi raje videli De la Ruo kot kandidata (in tudi kot možnega predsednika, če bi jim usoda bila nemila), kot pa Gracielo Fernandez Meijide.
Prej smo omenili, da vsak seže P° orosyu, ki mu je najbolj prilično. fri česa je Solidarna fronta najbolj vajena? Tožb glede korupcije. Vedno so jim te tožbe nosile visoke politične obresti. Spravili so se torej na radikale, ki vladajo v prestolnici. In ^er so zadnje čase odkrili par primerov korup cije (n.pr. uradni notar mesta), so frentisti začeli na dolgo in široko napadti „korupO' jo zakoreninjeno v radiklani vladi” mesta Buenos Aires. S tem so izrabili dve prednosti: izkušenost v teh obtožbah in pa dejstvo, da kot nova politična formacija še nikdar niso bili nikjer na vladi in jih torej nihče ne more obtožiti korupcije.
KJE JE MEJA?
Prvi je začel Juan Pablo Cafiero, ki hoče kandidirati za guvernerja province Buenos Aires. Opomnil je, da je fronta nastala 12 skupine peronističnih poslancev, ki so za-pustili stranko „ker nismo prenesli korupO' je” v peronistični vladi. Sedaj pa naj Pre_ našamo radikalno korupcijo?, se je spra-ševal.
Besedo je povzel Chacho Alvarez & napadel radikale ne izvzemši De la Rua. Ta pa ni ostal tiho. Vedel je, da mu gre 23 kandidaturo, morda za predsedništvO' Sprožil se je tako oster prepir, da je b’ celotna usoda Povezave na kocki. Ko Je izgledalo, da bo kri pridrla do reke, Je Chacho nenadoma znižal ton svojih napa" dov in skušal pomiriti radikale. Tudi ti80 pritisnili na zavoro v svojih odgovorih 111 neko premirje se je pokazalo na obzorju opozicije.
Da je do pomiritve prišlo, je pripis30 tudi posegu Alfonsina, katerega politic11® usoda je odvisna od obstoja Povezave, in 1 Terragna, ki je eden najbolj umirjenih ra' dikalnih vodij. Naenkrat je vsem postal0 jasno, da je še vedno veljavna stara m0" drost da „kjer se prepirata dva, tretji d0" biček ima”.
Najbolj zanimivo je, da si je vlada vsa1 leta prizadevala, kako razbiti Solida1110 fronto. Menem je onemogočil radikale (s® mi so mu prijazno pomagali) in si s tenl zagotovil dolgoletno nadvlaetje. Ko pa se Je opozicija strnila v Povezavo, je postala P00* riteta vladne strategije razbitje tega ženja. Peronizem se je dobro zavedal, da Je mirna volilna zmaga mogoča le, če jim usf* razdvojiti opozicijo. V čemer pa niso uspe vsi vladni napori, bi skoraj dosegla Povez® va sama. Častihlepnost, koritoželjnost 81 pomanjkanje čuta odpovedi in veličine r tista velika nevarnost, ki preti združ® opoziciji.
Na eni in drugi strani pa so ob tem SP°’ znali, da obstajajo neke meje. Meja Pre^ lilnega boja je obstoj Povezave. DokteM njen obstoj zagotovljen, do tja se sme. B pa se enotnost postavlja na kocko, ta111 v treba ustaviti. Bodo fanlje (in dekleta) Povezavi razumeli in sprejeli ta na V k?
JEZIČEK NA TEHTNICI?
Ko smo že govorili o anketah, omeni11'®! da je na petem mestu bivši gospoda** minister Cavallo. Razne ankete mu jo 7% priljubljenosti, in nekatere celo 1 Če upoštevamo možnost, da noben od _ činskih kandidatov ne bo dosegel 50 tkov glasov, bo odločitev Cavalla v dr^ rundi, kam obrniti lastne glasove, odločuj Postal bo jeziček na volilni tehtnici. Kam bo nagnil?
Peterle v Novem mestu Spomenik prevajalcu Danteja
o raznih problemih
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je na novinarski konferenci v Novem mestu 10. septembra Poudaril, da bi pogoji za pogovor o združevanju z SLS za SKD nastopili takrat, ko bi Se SLS odločila za izstop iz neučinkovite v'lade in za resnično programsko altemati-v° starim političnim silam. Na večkratne predloge SKD za združitev obeh strank (Peterle je zadnji tak predlog posredoval Predsedniku SLS Marjanu Podobniku takoj P° zadnjih parlamentarnih volitvah) pa SLS m nikoli odgovorila pritrdilno.
Pri reševanju slovensko-hrvaških odno-Sov SKD izraža skrb in razočaranje,' saj se P° Peterletovih besedah slabosti vlade 'mžejo v nesposobnosti usklajevanja in odločanja. V primeru Piranskega zaliva je očitno, da gre za tekmo med LDS in SLS,
kdo bo zahteval več. Pri reševanju odprtih vprašanj glede Nuklearne elektrarne Krško bi moral glede na dejstva obveljati slovenski pravni red, argument neplačevanja pa ne bi smel obvezati.
Peterle je med drugim tudi izrazil zadovoljstvo, da je dosledno ravnanje SKD in SDS v zvezi z oblikovanjem delegacije skupnega parlamentarnega obora „privedlo do neizvolitve poslanca Zmaga Jelinčiča (SNS), ki je javno zastopal nestrpna, protiustavna in genocidna stališča”. V zvezi z dogajanjem na RTV Slovenija po izvolitvi Janeza Kocijančiča (bivšega predsdnika Združebe kliste, naslednice Komunistične Partije za v.d. (vršilca dolžnosti) predsednika Sveta RTV Slovenija pa je dejal, da obstaja bojazen, da bo to vplivalo na pluralnost nacionalne televizije.
Razstava srednjeveških instumentov
V Predjamskem gradu pri Postojni so na ogled kopije srednjeveških instrumen-tov izdelovalca Winfrieda Georgeja iz Frei-Smga in upodobitve angelov z instrumenti 115 slovenskih gotskih freskah.
Na razstavi so predstavljene kopije ins-tfurneni.ov: rebek, fidel, organistrum, man-^ora, pandurina, tromba marina, harfa v “blild psalterija, gotska harfa, eolova harfa, Psalterij - oprekelj, scheitholt, portativ, ^Ue, gamsov rog, rog, zvončki. Na ogled “odo tudi fotografije z upodobitvami ange-
lov
z instrumenti iz cerkva v Bohinju,
Godešiču, Kraryu, Škofji Loki, Preddvoru, drugimi.
Winfried George iz Freisinga je ustano-lastno delavnico, v kateri izdeluje glasbe instrumente poznega srednjega veka, 111 to na podlagi ustreznih ikonografskih in
VALERIJAN JENKO
literarnih predlog. Izdelani instrumenti so reprezentativni primerki, ki po konstrukciji, izgledu in domnevni barvi zvoka ustrezajo značaju poznosredr\jeveške glasbe.
V prvih stoletjih srednjeveške družbe je najbolj cvetela vokalna glasba, izražena v koralu. V zgodnjem drugem - tisočletju je značilno za čas med 11. in 13. stoletjem viteško stanovsko pesništvo, ko je petju dodalo instrumentalno spremljavo. Z glasbo trubadurjev, truverjev in minesangerjev pa se je začela bogata in plodovita pot instrumentarija. Preprosto podvajanje glasu z enim instrumentom so srednjeveški pesniki zaupali strunskim glasbilom. Na prvem mestu je bila harfa. Pevci viteških pesmi so instrumentalno spremljavo večkrat prepuščali svojim spremljevalcem -igrcem.
(2)
Versko in kulturno središče Sv. Rafaela - Sydney
Nato je prišel s Kitajske p. Rudolf Piv-°> ko so ga komunisti izgnali, kot vse jj^le misijonarje. Po nekaj, letih je pustil 'Biovništvo. Pozneje je zbolel in leta 1963 v Sydneyu. V tistem času je prišel iz 2°roške dr. Ivan Mikula, duhovnik Krške sk°flje.
V začetku je deloval v Perthu, potem pa Je p. Bernard Ambrožič, ki je prišel iz ^terike leta 1955, prosil, da naj mu pride jj°inagat v Sydney. P. Bernard je po odho-11 P- Rudolfa sprejel urejanje „Misli”, kar je *al vse do svoje bolezni leta 1972. Poleg ^edni.štva in dušnega pastirstva je raz-j^čaval argentinski Zbornik, celovške Moževe knjige, zbiral darove rojakov za lovenik” v Rimu, za Baragovo
in
Sl
°htškovo zadevo, za „Korotan” na Du-.;BU. itd. P. Bernard je umrl v Sydneyu leta dr. Ivan Mikula, ki je znan tudi po ^Pti „Rož, Podjuna, Zila”, pa leta 1988. Leta 1961 je prišel iz Amerike v Sydney Odilo Hajnšek in se nastanil v Paddingto-v Ob nede(jah je maševal za naše rojake ^nih avstralskih cerkvah. Bil je izreden ,. Gc ip pridigar, v domovini pa preje vnet "PSki misijonar. V Sydneyu je organiziral
li Seni ansambel, dramsko skupino, kn-•jjpttco, itd. Ko sem leta 1963 prišel v ^fraljjo, je bilo najpreje določeno, da
grem v Melbourne pomagat p. Baziliju. Vendar je p. Odilo prosil, da bi on šel v Melbourne, jaz pa ostanem v Sydneyu v pomoč p. Bernardu. P. Odilo je pomagal p. Baziliju dve leti, nato se je vrnil v Ameriko. Od tam pa kmalu v domovino, kjer je leta 1971 umrl v samostanu pri Sv. Trojici.
Nastanil sem se pri frančiškanih v Paddingtonu pri cerkvi sv. Frančiška. Med tednom sem obiskoval rojake v raznih hos-telih, ali po domovih, ob nedeljah pa sva si s p.. Bernardom delila maševanje za rojake v raznih sydneyskih četrtih, kot St. Patrick, Wynneyard, Croydon Park, Blacktown, Leichhardt, Villawood,, etc. Kadar ni bilo dr. Mikula, je prišla na vrsto tudi Canberra, Wollongong, Newcastle in Brisbane. Dr. Mikula je obiskoval tudi rojake, ki so bili zaposleni pri hidrocentrali v Snowy Mountains. V Paddintonu, kjer sem stanoval, sicer ni bilo slovenske maše, pač pa vsako soboto dopoldne spovedovanje, enkrat na mesec pa se je v kapeli ob glavnem oltarju sestajala molitvena skupina, ki jo je organiziral p. Bernard. Patri v Paddingtonu so nam šli zelo na roko. Dali so nam na razpolago pevsko sobo in dvorano brezplačno. Tu je »Akcija za dom” imela več prireditev v prid sklada za nakup zemlje v Horsley Parku.
V Begunjah pri Cerknici so 30. avgusta postavili spomenik prej zamolčanemu krajanu, dr. Jožetu Debevcu, prvemu prevajalcu celotne Dantejeve Božanske komedije v slovenščino. Poleg te epohalne stvaritve je bil Debevec pisatelj, prevajalec in vzgojitelj.
Rojen leta 1867 je postal duhovnik in profesor klasičnih jezikov, pozneje je bil tudi dolgoletni ravnatelj uršulinske gimnazije do smrti leta 1938. Najbolj znana je njegova knjiga Vzori in boji, kjer opisuje življenje ljubljanskega študenta, več ali manj je avtobiografija - konec prejšnjega stoletja. Tej sledi knjiga Do zmage, ki nadaljuje z opisom življenja na univerzi na Dunaju. V Domu in svetu, kateremu je bil več let tudi urednik, je v dvajsetih letih objavljal svoj prevod Danteja in ga srečno dovršil. Njegovemu pionirskemu delu se niso mogli popolnoma izogniti tudi njegovi nasledniki v prevajanju.
Po revoluciji je bil doma zamolčevan, zato pa so mu sedaj krajani postavili spomenik (zamisel arh. Marjana Lobode iz Be-
gunj) z njegovim portretom v kamnu, ki ga je izdelala akad. kip. Milena Braniselj iz Cerknice.
Pri slavnosti odkritja na dan domačega žegnanja je somaševal z župnikom Petrič še pomožni škof Jožef Kvas, ki je spomenik tudi blagoslovil. Spomenik sam jo ob kratkem nagovoru (dejal je, da je Debevec »razširil duhovno in estetsko obzorje Slovencev”) odkril predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik, slavnostni govor pa je imel prof. Mirko Mahnič, ki je Debevca in njegovo delo obširno orisal. Na akademiji je podala spomine na slavljenca njegova daljna sorodnica Marya Hren, ki ima tudi največ zaslug za postavitev spomenika. Slavnost je popestrilo petje domačega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom skladatelja Janez Kranjca.
Dr. Jože Debevec ima v Argentini sorodnike in sicer nečakinjo Vladimiro Remec ter De-beljakovo in Debevčevo družino.
TD
Literarni natečaj,,Mladike”
1. Revija Mladika razpisuje XXVII. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ah ciklus pesmi.
2. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov Mladika, ulica Donizetti 3, 34133 Trst, do 15. decembra 1998. Rokopisi morajo biti opremljeni z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklusi poezije pa naj predstavljajo samo izbor najboljših pehmi (največ deset).
3. Ocenjevalno komisiji sestavljajo: univ. profesor in kritik Martin Jevnikar, pisatelj Alojz Rebula, prevajalki in kritičarki prof. Diomira Fabjan - Bajc in prof. Ester Sferco ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mner\je komisije je dokončno.
4. Na razpolago so sledeče nagrade: za črtico ali novelo: prva nagrada 400.000 lir; druga nagrada 300.000 lir; tretja nagrada 200.000 lir; za pesem ali ciklus pesmi: prva nagrada 200.000 Ur; druga nagrada 150.000 lir; tretja nagrada 100.000 lir.
5. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - na javni prireditvi in po časopisju. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela dela bodo objavljena v letniku 1999. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. Rokopisov ne vračamo!
PREMIK PROTI ZAHODU MESTA
Kot sem že omenil, so se naši rojaki po letu 1960 začeli seliti v zapadne dele Sydne-ya. Začel sem razmišljati, da bi se tudi sam preselil bliže našim ljudem. Videl sem potrebo po lastnem verskem in kulturnem središču. Saj maševar\je v avstralskih cerkvah ni bila idealna rešitev, ker nismo vedno mogli dobiti pravšne ure, pogrešali smo okrasitev oltarja, o božiču slovenske jaslice, o veliki noči pa božji grob in procesijo.
Pisal sem razmnoženo pismo prodajalcem zemlje in hiš in razložil, da potrebujemo in želimo kupiti cerkev v zapadnem delu Sydneya. Prejel sem nekako deset odgovorov z opisom nepremičnin, ki so naprodaj. Med ponudbami se mi je zdela najbolj primerna - z ozirom na ceno in kraj - prezbiteiljanska cerkev sv. Štefana v Me-rrylandsu. V družbi avstralskega provincia-la sem šel ogledat to leseno cerkev. Pastor, je bil zadovoljen, da bo cerkev še naprej služila za službo božjo. S patrom provincia-lom sem šel k takratnemu nadškofu kardinalu Gilroy-u glede dovoljenja za naš center v Merrylandsu. Rad je ustregel najini prošnji pod pogojem, da sami poskrbimo za finančna sredstva za nakup in da tudi
krajevni župnik da privoljenje. Ta je takoj privolil, ko sem mu pojasnil, daje v njegovi župniji le enajst slovenskih družin. S pastorjem smo sklenili pogodbo za nakup cerkve in župnišča poleg rye. Cena je bila $20,000, prihranjenih smo imeli $11,000, $9,000 pa nam je posodila banka. Nato smo cerkev in streho prebarvali s pomočjo bogoslovcev iz Campbelltowna in naših rojakov, soboslikarji so prebarvali notranjščino, žene so poskrbele za zavese na oknih, in na Silvestrovo, 31.12.1996 zvečer smo imeli blagoslov cerkve. Naslednji dan, na novega leta dan, 1.1.1970 je bila v cerkvi prva daritev svete maše, popoldne pa že tudi prvi krst, ki gaje prejel Marko Tomšič. Prvi par, ki se je poročil v tej stari cerkvi pa sta bila Anton Škarlovnik in Marija Poler-Marčič, kmalu nato pa nam dobro znani par Mirko in Marija Lukežič, roj. Verzel. Še isti mesec januar pa sta prejela prvo sv. obhajilo Vinko Škrajnar in Alenka Žigon. K slovesnosti smo povabili tudi prvoobhnjan-ce preteklega leta. Prvi pogreb pa je bil avgusta za 13-letnega Dannyja Obljubek, ki je našel smrt na svojem biciklu pod kolesi avtomobila v bližini svojega doma v Granville.
Nadaljevanje prihodnjič
Gospodarski vestnik
Pisali smo pred 50 leti...
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
Cvetje v viharju
Po ravni ali krivi poti
Pred nekay meseci so bile razne gospodarske napovedi bleščeče. Lahko bi rekli, da je svet samozadovoljno opazoval, kako vse cveti in zori na polju ekonomskih dejavnosti.
Argentina ni bila izjema temu čutenju. Neka brezskrbnost je prevladovala tudi na tej strani sveta in tako so na nas gledali (v optiki domačih strokovnjakov) tudi zunaj. Celo v Sloveniji so tako napovedovali. Novinarka Metka Horvat je še pred kratkim v »Gospodarskem vestniku”, na podlagi podatkov in mnenj tukajšnjega ekonomista Roberta T. Alemanna zapisala: „Vsaj za zdaj na obzorju ni nobenih konfliktov ali gospodarskih kriz Kje drugje po svetu, ki bi lahko vplivali na argentinsko gospodarstvo”.
Dober mesec za tem je padla Azija. Krmarji svetovnih ekonomij so sicer nemirno gledali na razburkano morje in delali račune, kako s čim mai\jšimi poškodbami prestati vihar, vendar popolnoma se še niso streznili. Ko je zgrmela še Rusija, je bilo sanj konec. Svet je zvedel, da se nahaja v novi krizi.
„Kriza je huda, a Argentina je bolje pripravljena kot ob mehiški krizi” so ponavljali od vladnih fukncionarjev do gospodarskih analistvo. V začetku je celo gospodarski minister Roque Fernandez trdil, da se kriza med nami sploh ne bo poznala Utopya je trajala malo časa in valovi neurja so pričeli pljuskati tudi na te obale.
Potem so prišle na vrsto razne napovedi, nekatere bolj resne, druge bolj fantastične. Slišali smo lahko od mnenja, da bodo posledice v gospodarstvu vidne vsaj dve leti, do trditve, da bo v enem mesecu vse mimo. Vse to je le potrdilo že znano dejstvo, da gospodarstvo ni eksaktna veda, da včasih strokovnjaki sami ne vedo, kam bi se obrnili, in da je njihove napovedi večkrat treba jemati kot pobožne želje in ne kot izid resnega preučevanja dejstev in okoliščin.
Ni jasno če bolj zaradi svetovne krize ali zaradi domačih problemov (fiskalni deficit, negativna zunanjetrgovska bilanca, delavska ne-fkelsibilizacya, itd.) je huda
slana padla na razcvet proizvodnje. Te dni so bile objavljene številke industrijske dejavnosti za mesec avgust. Industrijska proizvodnja je padla 1,4% v primeri z julijem. Res je še vedno bila za 0,7% večja kot avgusta lanskega leta, a kaj je to v primerjavi z 5,2% porastom v prvih osemih mesecih proti enakemu obdobju lani.
Zaključek je jasen: nehali smo rasti. In zanimivo je, daje najbolj padla proizvodnja agrokemikalijev (-5,9%) in traktorjev(-11,3%) kar kaže, da se kriza že seli iz industrije na pojledeljsko dejavnost. Za Argentino, ki je v veliki meri odvisna od poljedeljskega izvoza, je to slab znak.
Še drug zanimiv in vznemirljiv podatek lahko zabeležimo. Čeprav se produkcija v avgustu še ni drasfično znižala, je prodaja avtomobilov padla za 10%. To pa je tradicionalno področje, ki kaže potrošniško usmerjenost argentinske družbe. Doma se je prodalo manj, padel pa je tudi izvoz v Brazil. Zato ni čudno, da so nekatera podjetja (FIAT) že odločila ustavitev dela in začasen prisilni dopust delavcev. Medtem jim plačajo le 75% pripadanega zaslužka.
To tedenco zastoja gospodarske rasti so sicer že prej napovedovali in je bila opazna. V prvem trimestni je gospodarska rast dosegla 8,4%. Do julija, ko smo prišli na sredo leta, se je že znižala na 5,6%. Dejstvo, da letošnjega avgusta ni le mar\j rastla, marveč da je celo padla, pa ni dober znak.
Posledice bodo hude za družbo, a verjetno se bo to najbolj poznalo v brezposle-nosti. Če se doslej ni nižala tako, kot so pričakovali (in napovedovali), bo sedaj gotovo pričela rasti. Gospodarskim okoliščinam je treba dodati politično-ustavne. Novi delavski zakon je negativno odjeknil med podjetniki.
Kak milijon delavcev je zaposlenih po načinu pogodb. Te pogodbe bodo sedaj z uveljavljanjem zakona doživele bistveno spremembo. Stare zapadejo, a podjetniki so že zagrozili, da novih ne bo. Mi-lyon delavcev bo tako pomnožilo vrste brezposelnih. A o tem problemu kdaj drugič.
■■■■■■■■■■■
PISMA BRALCEV
Nezasluženi naslovi
Vsi poznamo izrek, s katerim so vsel-jenci ob začetku stoletja izražali svoje zadovoljstvo nad tem, da so se njihovi sinovi družbeno povzpeli: „m’hijo, el doctor”. Kaže, kakor da se je nekaj podobnega, a slabšega, zalezlo v slovensko skupnost. (Sodim, da imam pravico nekaj napisati o tem, ker sem bil kot zastopnik Državne tehnološke univerze več let član tehnične komisije za izrazje in enotno metodologijo v univerzitetnih statistikah na Ministrstvu za vzgojo).
Vzemimo za primer naslov „licenciat”, ki ga slovenski pravopis označnje kot ,,nekdanjo vseučiliško stopnjo in kdor jo je dosegel”. S tem je že dovolj jasno povedano, da licenciat ni ne magister ne doktor. Vendar opažamo, da se argentinski licen-ciati spreminjajo (tu in v Sloveniji) v magistre! Dogaja pa se tudi, da se kak profesor najprej (svojevoljno?) spremeni v licencia-ta, kasneje pa morda celo v magistra -seveda, ne da bi opravil še kakšne druge študije.
Res je navada vpeljala v Argentini uporabo izraza „doktor” za zdravnike in odvet-
nike, čeprav okrog 90% zdravnikov in malo več odvetnikov nima doktorata. Njim so hoteli slediti javni drž. računovoclje (conta-dores publicos nacionales), ki so tudi hoteli, da bi jih klicali za „doktorje”, a so se temu dočasa uprli doktorji ekonomskih ved. Na splošno pa velja, da je kaznivo (delikt) vsako prisvajanje ali uporabljanje nedoseženega naslova.
Že od nekdaj se v naši preljubi Argentini imenu,je „profesor” vsakdo, ki poučuje karkoli - od profesorjev „de arte culinario” (kuharske umetnosti) ali de „corte y con-feccion” (urez in šivanje oblačil) itd., ki morda niso končali niti osnovne šole, do vseučiliških profesorjev najvišje stopnje (naslovnih in po natečaju: prof. tit. univ.). V zadnjih desetletjih so se tudi uradni naslovi spremenili; npr. namesto vrtnaric ali učiteljic imamo sedaj profesorice za otroške vrtce ali profesorice za osnovne šole. Razumljivo je, da so s tem izgubili na veljavi t.im. profesorji tretje ravni, (za srednje šole ali sedaj za t.im. „polimodal”), to se pravi profesorji, ki so končali „nivel terciario no-'universitario”. Še bolj pa so izgubili tisti, ki
Spor med Titom in Kominformom je pretresel tudi vrste tukajšnjih Titovih pristašev. Ponovno je prišlo celo do fizičnih obračunavanj med pristaši Tita in Stalina. „Slovenski glas” pa, ki širi med našimi starejšimi Slovenci propagando, ki je komunizmu všeč, pa kar cel mesec ni mogel iziti.
Pred kratkim je bila prireditev v domu Titovih pristašev v Dock Sud-u in tam so se tisti, ki mislijo, da so na pravi poti, tako pretresli med sabo, da niso mogli po isti poti naprej in je prišlo do hudega in bučnega petepa. Med tem prodiranjem naprej je bila skupina Stalinovih pristašev močnejša in je Titove komuniste pometala iz dvorane. Potem ko so bili ti že na cesti, je na cesto priletela za njimi še Titova slika.
Med jugoslovansko kolonijo se Titovi pristaši ne morejo veseliti kaj velikega odziva. Njemu je ostala zvesta le majšina, velika večina pa gre čvrsto naprej za Stalinom. Ker se Stalinovi ljudje niso mogli
polastiti »Jugoslovanskega izseljeničkega vesjnika”, so izdali svoj „Izseljenički glas • Med slovenskimi Titovci pa izgleda je vodstvo za Tita in hoče slediti navodilom A)e' govega predstavnika v Argentini, generala Pirca. A večina hoče slediti Stalinovim zaupnikom.
Najbolje bi bilo, da se vsi ti stari Slovenki naseljenci vendar le že odločijo za tisto, kar bodo z veliko lahkoto in dobro vero spoznali po kaj kratki presoji: Stalinovi ljuclje so zato, da so postavili Tita na prestol, žrtvovali na deset in deset tisoče slovenskih nedolžnih življenj-
Kdor sledi temu ali onemu teh dveh komunistov, ni na pravi poti, in kdor bo sledil sedanji »začrtani poti”, bo kmalu razočaran, kakor je bil pred tedni, ko je prišlo do prvih razračunavanj. Samo tisti bo kaj kmalu na ravni in pravi poti, ki b° tem malikom tujih idej in krvavih načrtov pokazal hrbet.
Svobodna Slovenija, št. 19, 26. 9. 1948
m Slovenija, moja dežela
Železna doba v Sloveniji
V Dolenjskem muzeju Novo mesto je predstavljena arheološka razstava, ki prikazuje cvetoči halštat Dolenjske. To obdobje starejše železne dobe zaznamujejo bogate arheološke najdbe 7., 6. in 5. stoletja pr. Kr. Med najpomembnejše evropske centre tedanjega časa je sodilo tudi Novo mesto.
Pomembnim najdbam iz različnih najdišč Novega mesta, so se v zadnjem času pridružile še najdbe iz grobišča Kapiteljska njiva, ki so njegov pomen v evropskem prazgodovinskem vrhu še utrdile.
Tako na razstavi Železna doba na Slovenskem - Kapiteljska njiva Novo mesto, še posebej izstopajo: bronasta zajemalka - cedilo, ki se prvič pojavi v slovenskem prostoru, bronasta ilirsko-grška čelada, edina take vrste v Sloveniji, bronasta figuralno okrašena situla in preko meter dolg bronast pas, izdelan iz figuralno okrašene pločevine, ki je unikat v doslej poznanem svetovnem arheološkem gradivu.
Oblikovani zaklad železnodobnih prebivalcev Novega mesta dopolnjujejo še nakit, izdelan iz raznobarvnega stekla, iz jantarja
so končali profesuro na univerzah, (za univerze, za ustanove tretje stopnje ali za srednje šole); to se pravi tisti, ki so končali t.im. „profesorado universitario”. Zaradi vsega tega je, predvsem po mehikanskem vplivu, prišel v rabo izraz licenciat.
Spočetka so si nadejali, da bo izraz izključno za tiste, ki bi hoteli poučevati na univerzah (ali na srednjih šolah). A ker je sprva po vsem videzu šlo za nekak vmesni naslov v določeni stroki - recimo v inženirstvu, je kmalu prišlo do zlorabe. Drž. tehnološka univerza je tako začela dcyati naslov „licenciat v sistemih”, vendar je potem s tem prenehala že pred več kot dvajsetimi leti.
Že imenovana tehnična komisija je določila, daje licenciat „carrera de grado”, to se pravi, vseučiliški naslov v določeni stroki, a pod pogojem, da tr^ja določeno dobo in ima določeno število ur; v drugih primerih pa bi bil „vmesni” naslov, torej tretje-stopr\ji in ne-vseučiliški. S časom je ta naslov nasplošno ostal univerzitetni, a na tretji, ne na četrti ravni.
V zadnjih dvajsetih letih je prišla v navado uporaba izraza „magister” (master) za tiste, ki so naslov dobili (na različne
načine), n£yvečkrat v ZDA. Seveda teh tnj^ akademskih naslovov ni dovoljeno upor®' bljati in tudi ne opravičujejo za izvrševaiUe poklica, to je, niso „titulos habilitantes”. je podobno prepovedi o uporabi nasl0" vov, ki so jih dajale ali jih še daje zasebne napriznane katoliške univerze; npr. r zuitski fakulteti v San Miguelu pred P11' ključitvljo univerzi Del Salvador ali argen' tinska podružnica rimske ukrajinske K8*" univerze.
Ker pa se zmerom bolj čuti potreba P° nadaljnjem študiju in ker bodo v kratke1” za poučevanje na univerzah zahtevali && to stopnjo, je precej državno prizna^ zasebnih univerz začelo s tečaji za magis*^ in doktorje. V tozadevnih odlokih je ja51*0 vidna razlika med obema stopnjama, prav sta obe četrte ravni, Licenciat samo tretje ravni na vseučiliški stQCPU>
Bodimo torej pametni in previdni. Pr)^ vejati si naslove nikomur ne more biti čast. Nedvomno gre velikokrat za neP0^ nanje in nenamerno zlorabo. Toda na n® način s tem ne škodujeno samo sami*11 sebi, temveč vsej skupnosti.
Jože R*«
Haedo, 20.04.l998
izrezljanega v obliki živalskih glavic, ter nakit izdelan iz zlata. Razstava želi prikazati blagostanje in razcvet halštatskodobne družbe na Dolenjskem z značilnimi aristokratskimi pokopi, kjer se zrcali enoten barbarski duh Evrope v povezavi z visoko omikanim grško - etruščanskim svetom Sredozemlja.
a
Novice iz Slovenije	Slovenci	v	Argentini
LJUBLJANA - Na Centru RS za poklicno izobraževanje so ob začetku novega šolskega leta izdali Moj prvi šolski zvezek. Cenjen je prvošolčkom in najmlysim ter jih skozi duhovite podobe vzpodbuja kv ^govornemu odnosu do okolja. Mladins-Hiiga pa je predstavila svojo novo re'll0 Cicido, posebej zasnovano za predšolske otroke, saj so v založbi mnenja, da s ucibanorn težko zadovoljujejo bralce tako širokega starostnega razpona.
BOVEC - V trdnjavi Kluže v dolini Korit-ki je imela važno vlogo v bojih okoli v prvi svetovni vojni, so pripravili ^tavo devetih umetnikov, ki svoja dela Ponujajo v odkup. Z izkupičkom bodo podali družini iz Drežniških Raven, ki jo je Pnzadel lanski potres. Pri odprtju razstave sodelovala skupina The Stroj, ki ustvar-* ritmično glasbo na odpadnem tovami-errl materialu: na sodih, vzmeteh, radianih. Sredi septembra bo razstavo za-Siučila gledališka prireditev Minotaver v ^i Saše Jovanoviča.
LJUBLJANA - Svetovno Združenje za °tr°ško nevrologijo vsake tri do štiri leta Mpravi Svetovni kongres otroške nevrolo-- ICNA (International Child Neurology °ngress); letos je potekal od 13. do 17. ^‘Pteinbra v ljubljanskem Cankarjevem Kongresa, ki je že osmi po vrsti in ^gi v Evropi, se je udeležilo okoli tisoč ^eležencev iz več kot 70 držav sveta. °ngres je bil namenjen predstavitvi do-novosti in sprememb na področju bloških znanosti.
KRANJ - Pri spomeniku bazoviških žr-^ v Prešernovem gaju v Kranju je bila Tominška slovesnost ob 68. obletnici pr-ega tržaškega procesa; v začetku septem-13 1930 so namreč po obsodbi v Bazovici Trstom fašisti ustrelili Ferda Bidovca, nja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Loj-^ta Velenčiča. Zbrane sta nagovorila kran-fk* župan Vitomir Gros in direktor tržaške ^Hžnice Milan Pahor. Kranjski spomenik, ^stavljen v spomin bazoviškim junakom, lovcem - žrtvam fašizma, je prvi proti-®istični spomenik na svetu. Skupsy s ^Juišljeniki so ga 1. 1931 postavili primoral Slovenci, ki so se po svetovni vojni pod ^tiskom fašizma zatekli na Gorerysko.
UUBLJANA - Miša Novak, dvaindvajsetletna in 176 centimetrov visoka Ptujčanka, je mis Slovenije 1998. V nedeljo, 20. septembra jo je strokovna žirija s pomočjo gledalcev po TV sprejemnikih izbrala za uradno predstavnico Slovenije na tekmovanju za najlepšo na svetu. Njena prva spremljevalka je postala študentka Viktorija Strunar iz Kostanjevice, druga spremljevalka pa dijakinja Tjaša Ciganovič iz Mežice.
LJUBLJANA - Cankarjev dom (CD) v letu 1999 načrtuje 152 glasbenih prireditev, 90 gledaliških predstav, 183 filmskih projekcij, 330 kultumo-vzgojnih prireditev in 24 razstav oziroma skupaj 779 prireditev kul-tumo-umetniškega programa. Od potrebnih 397 milijonov tol. za neposredne stroške prireditev n£y bi zavod zagotovil približno polovico iz lastnih prihodkov, druga polovica pa bi izšla iz državne blagajne.
LJUBLJANA - V nekaj več kot devetih mesecih letos (do 3. septembra) je na slovenskih cestah v nesrečah izgubilo živ-ljei\je 211 oseb, kar je 9 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Od 1. maja, ko je začel veljati Zakon o varnosti cestnega prometa, do danes, pa se je smrtno ponesrečilo 96 oseb oz. za 28 % manj kot lani.
LJUBLJANA - Mednarodni inštitut za ocenjevanje kakovosti Monde Selection v Bruslju je zlate medalje za kakovost podelil kar šestim izdelkom pivovarne Union: Union pivo, Union Pils, Union Radler, Sola (ledeni čaj z okusom breskve ter z okusom ameriške brusnice) in naravna pitna voda Zala, ki je prejela celo veliko zlato medaljo.
BISTRA PRI VRHNIKI - V bivšem samostanu, Kjer je nastanjen Tehniški muzej Slovenije, so odprli razstavo Ob stoletnici prihoda prvega avtomobila v Ljubljano.
Krško - V šesti dirki za srednjeevrop-1 Pokal v speedwayu v Krškem so slo-^ki dirkači zmagali še tretjič zapored , Prednost Čehov zmanjšali na deset J-K kar pa lahko nadoknadijo na preosta-Štirih dirkah. Rezultati: 1. Slovenija 25
* k (Šantej 12, Ferjan 11, Lekše 2), 2.
22, 3. Madžarska 21, 4. Slovaška 18, talija 17, 6. Hrvaška 15 in 7. Avstrija 6. LJUBLJANA - Slovenska reprezentanca j^ftingu bo od 18. do 22. septembra na Reventazon v Kostariki branila naslov etovnih prvakov. Štirje člani (Malovrh, Skok in Prester\jak) so bili leta 1994
* v reprezentanci, ki je v italijanski Val v^°sti osvojila prvi naslov svetovnega pr-,!rta) nato pa so Slovenci ta dosežek porio-» še trikrat zapored na reki Zambezi v ^Ui (1995) 1996, 1997).
VolteRA, Italija - Tadej Valjavec je bil v drugi etapi kolesarske dirke Po ^ani s štartom in ciljem v Volteri edini ®sar kranjske Save, ki se je enakovred-je ^ril z domačini. Tako kot na prvi etapi k tllfli v drugi etapi zasedel peto mesto in J*kupno četrti. V etapi je za zmagovalcem j^tal 50 sekund, prav toliko pa znaša tudi
8°v zaostanek v skupnem seštevku. pALMA DE MALLORCA - V Palmi de
Mallorci se je končalo svetovno prvenstvo v jadranju za razred 470. Slovenska posadka Tomaž Čopi in Mitja Margon je s tretjim mestom v zadnjem plovu ubranila srebrno medaljo, z drugim mestom pa tudi izpolnila normo za nastop na olimpijskih igrah v Sydneyu.
LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije so na poslovilni prijateljski tekmi Dušana Hauptmana v dvorani Tivoli premagali zagrebško Cibono s 74:68 (39:39). Slovo od enega najboljših slovenskih košarkarjev v nabito polni dvorani Tivoli, v kateri je „Dule” preživel 17 uspešnih let, je bilo ganljivo in po marsikaterem licu je spolzela solza. Njegov hitri odriv in meti iza črte 6,25 m bodo ljubiteljem košarke za vedno ostali v spominu, zato si je veljajo ogledati zadnjo predstavo Duleta legende, kot so ga poimenovali navijači Green Dragons. V slabih desetih minutah, dokler se semafor ni ustavil na 10:10 do konca prvega polčasa, je Hauptman dosegel šest točk, seveda z dveh trojk.
MERGOZZO, Italya - Slovenski triatlonec Damjan Žepič je nadvse uspešno nastopil na triatlonu Ironman. Žepič je najhitreje preplaval 3,8 kilometra, prekolesaril 180 kilometrov in pretekel maraton.
Slomškov dom
DELOVANJE ZSMŽ -ODSEK SLOMŠKOV DOM
V Ramos Mejia imamo Zvezo Mater in žena, ki skrbi za našo srenjo, kjer se ugotovi, da je pomoč potrebna. Ne odreka pa spodelovanje tudi pri centralnem odseku in v krajevnem domu.
Konec leta 1997 je bila vsa slovenska skupnost močno razgibana. Pripravljala se je na prihod nadškofa ljubljanskega in metropolita dr. Rodeta. Njegov obisk je bi zvezan s podelitvijo sv. birme. Po stari slovenski navadi so žene in dekleta pletle metre in metre zelenih vencev, za okrasitev dvorane in kapele. Spretne roke ramoških žena so doprinesle svoj delež.
Kmalu po birmi seje pričela priprava za božič. 21. decembra smo se udeležile sv. maše, katero je po namenu centralne zveze daroval prelat Jože Škerbec. Božične pesmi so spremljale tudi blagoslov jaslic na vrtu ob kapeli. Številne članice vseh odsekov Velikega Buenos Airesa smo v toplem božičnem vzdušju preživele lep večer.
V času počitnic, 22. januarja letos je ramoška skupina v družbi članic iz San Justa organizirala izlet v General Rodriguez, v znano podjetje „La Serenisima”. Po dveumem razkazovanju predelave mleka v razne mlečne izdelke so nas še pogostili. Ker smo bili blizu Liljana, kjer domvye argentiska ..Virgencita1’ in naša „Marija Pomagaj”, smo se odločili, da še kratko pozdravimo našo skupno Mater, se ji zahvalimo in ji še naprej priporočamo naše skupne in zasebne zadeve. Na tem izletu nas je spremljalo tudi nekaj mož, kakor tudi na romanju v Tandil 20. marca. Tja se nam je pridružilo tudi nekaj žena iz Moro-na. Na tej božji poti nas je spremljal prelat Jože Guštin. Od postaje do postaje smo se vzpenjali po Kalvariji med molitvijo in petjem križevega pota. Na vrhu ob visokem križu je g. Guštin opravil mašno daritev, za kar smo mu od srca hvaležni, saj nam je to služilo za bližnjo pripravo na velikonočne praznike. Za cvetno nedeljo so pa žene
pomagale pri izdelavi butaric.
29. marca smo imele svoj prvi mesečni sestanek. Napravile smo načrt za vse leto. Krona letošnjega dela je bilo družinsko kosilo 31. rraya v Slomškovem domu z lepo udeležbo. Med kosilom je bil tudi bogat srečolov, katerega dohodki nam služijo, da zveza more pomagati tistim, ki so res pomoči potrebni, osameli ali pa ostareli rojaki iz ramoškega okolja. Ob veselem dogodkih pa stoji Zveza ob strani mladih družin. Ob rojstvu otroka dobijo lepo častitko. Z dobro željo in šopkom pa častitamo visokim jubilejem našim ženam in materam. Kadar pa kak ramoški član zatisne oči, ga pa spremlja molitev članic Zveze in slovenski šopek. Tako skuša Zveza preko svoji članic spremljati od zibeli do groba naše slovenske družine. Po svojih zmožnostih skuša ohranjati slovensko tradicijo in navade, zlasti pa jezik in pesem.
ZSMŽ Slomškov dom
Koline v Našem Domu
Pozimi je v Sloveniji značilno, da okusiš koline, ki jih na kmetih pripravijo. Zato so se naši možje in fantje pod vodstvom Francija Štrublja spravili na delo in nam pripravili odlične krvavice in pečenice. Vsi smo jih bili deležni, ko smo se v nedeljo 26. julija srečali ob lepo pogrnjenih mizah na prijateljskem kosilu. Pohvala gre tudi kuharicam, ki so nam pripravile kislo, zelje ter posladek in seveda kuharjem, ki so spekli zaželjene koline.
Ob prijetnem pogovoru je čas hitro minil. Obogateni tudi s srečolovom družinske košare polno domačih pridelkov smo sklenili, da bi taka kosila še ponovili, saj s tem podpiramo in pomagamo pri vzdrževanju Našega doma.
NOVICE S PRIMORSKE
STOLETNICE ROJSTVA slovenskega slikarja Avgusta Černigoja so se na priložnostni slovesnosti spomnili v tržaškem gle-
dališču Miela. Neformalnega družabnega srečanja se je udeležilo mnogo nekdanjih znancev, prijateljev, sodelavcev in učencev velikega slikarja s Tržaškega ter več zamejskih likovnikov in književnikov. Slovenska pošta je v njegov spomin izdala dve znamki z njegovimi motivi.
PEVCI IN ORGANISTI Zveze cerkvenih pevskih zborov so imeli poletni seminar v zdravilišču Zeleni gaj v Banovcih blizu Ljutomera. Okoli osemdeset udeležencev je imelo skoraj teden dni v dopoldanskih urah intenzivne pevske vaje, tri večere pa koncert. Popoldanske ure so bile posvečene oddihu in ogledu Prekmurja. Seminar so vodili prof. Pija Brodnik, prof. Lojze Potočnik, Angela Tomanič in Lojze Kržišnik.
RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA v Tržaškem zalivu je naslov razstave v Prosvetnem domu na Občinah. Na njej so razstavljeni razni dokumenti in listine, ki kažejo življenje slovenskih ljudi na obalnem pasu, pa tudi predmeti in oroclje, ki so jih ribiči uporabljali pri svojem delu. Razstavo je pripravil kapitan Bruno Volpi Lisjak, ki je tudi avtor knjige Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave in si prizadeva, da bi ne pozabili na navade in dejavnosti, ki so bile značilne za del slovenskega prebivalstva na Tržaškem.
Osebne novice I
Rojstva: V sredo, 16. septembra se je rodil v družini Janka Žnidaršiča in ge. Cvetke roj. Pregelj sin Janez Sebastijan..
Diplomat mag. Tomaž Kunstelj in prof. Tea roj. Perpar sta 6. avgusta dobila hčerko Špelo.
Čestitamo!
Krst: V soboto, 19. septembra je bila krščena v cerkvi Marje Pomaga Marjana Štrfiček, hčerka dr. Borisa in ge. Andrejke roj. Vombergar. Za botra sta bila Marko Vombergar in Irena Štrfiček, krstil pa je msgr. Jože Škerbec.
Naše čestitke!.
ESLOVENIA LIBRE
Mali ogiasi
V Bariločah je še sneg! - „HOTEL CARANTA-NIA“ vam nudi 7 noči s pol penziona samo za $149.-ali tfi noči z zajtrkom $ 20.- dnevno, četrta noč zastoi\j! - Av. San Martin 496 - S. C. de Bariloche; tel. 0944-25248, fax. 0944-41450	- e-mail:
kambic@bariloche.com.ar
ČEVLJI - tudi po meri. Od preprostih do najmodernejših italijanske mode. Pridem na dom. Kličite na tel.: 624-8876 od 15. ure dalje.
TURIZEM
'el. 441-1264 / 1265 karte, rezerva ^ hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 4764)320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmai\je z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Obvestiia I
SOBOTA, 26. septembra:
Proslava šolskih otrok na čast Antonu M. Slomšku, ob 9. uri. v Slovenski hiši. Nato igra „Pekama Miš-maš“.
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
Zahvalna maša ob 50-letnici ustanovitve SPZ Gallusa, ob 19.30 uri v Slovenski hiši.
SKA: Razgovor s pisateljico Vlady Kociancich, ob 20. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 27. septembra:
47. mladinski dan v Slovenski vasi v Lanusu.
SOBOTA, 3. oktobra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
SKA: Vokalni koncert basa Luka Debevca, ob 20. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 4. oktobra:
Prvo sveto obhajilo v cerkvi Marije Pomagaj.
32. obletnica pri Svetogorski Kraljici ob 16. uri.
PETEK, 9. oktobra:
Koncert Mešanega pevskega zbora iz Mendoze in Mladinskega pevskega zbora San Justo ob 20.30 v Slovenski hiši.
„Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija.’’
V nedeljo, 11. oktobra v Našem domu v San Justo
43. SLOVENSKI DAN
11.00 Zbiranje v domu
11.30 Sv. maša v sar\juški stolnici. Somašuje ljubljanski pomožni škof Uran. Po maši na trgu poklon pred spomenikom generala San Martina.
13.30 Kosilo
17.00 Slavnostna akademija
19.30 Folklorni video-festival
Sodelujejo vsi slovenski domovi v Argentini.
Recitacije, pelje, folklorni plesi.
Prisotni bodo številni obiskovalci iz Slovenije.
Za zabavo bodo poskrbeli „Čuki”.
Prijave za kosilo le do 4. oktobra. Prijave prejemata Mici Malavašič Casullo (441-5528) in Matjaž Ravnik (441-6979). Kartice kupite lahko tudi v vseh slovenskih domovih. Pohitite, na razpolago bo le 500 kosil.
To bo naš taveseli dan. Pripravite se nanj!
Mešani pevski zbor iz Mendoze Mladinski pevski zbor San Justo
prirejata
KONCERT
ob 50, letnici Zedinjene Slovenije in 43. Slovenskem dnevu
Dvorana Msgra. Antona Oreharja - Slovenska hiša.
Petek 9. oktobra 1998 ob 20,30 uri.
Slovenska kulturna akcija
vabi na okroglo mizo pod naslovom
Razgovor s pisateljico
VLADY KOCIANCICH
Sodelujejo Miriam Batagelj, Tine Debeljak, Marijan Eiletz
v soboto, 26. septembra 1998, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
Slovenska kulturna akcija
vabi na vokalni koncert, ki ga bo izvajal bas
LUKA DEBEVEC
in ob klavirju Christian Usciatti
v soboto, 3. oktobra 1998, ob 20. uri v veliki dvorani Slovenske hiše.
Sobota 26. septembra	Slovenska	hiša msgr. Antona Oreharja
Slomškova proslava
slovenskih šolskih otrok
V cerkvi ob 9. uri sv. maša za pokojne učitelje in katehete.
Po maši v dvorani igra
Pekarna Miš-maš
Svetlane Makarovič v izvedbi Jurčičeve šole. Režija Marjetka Slabe.
Vabi šolski odsek Zedinjene Slovenije
NEDELJA, 11. oktobra:
43. Slovenski dan v Našem domu v San Justu.
SOBOTA, 17. oktobra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. SOBOTA, 31. oktobra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
SEMINAR ZA SLOVENSKE UČITELJE
V Radovljici te dni poteka tradicionalni seminar slovenskega jezika za slovenske učitelje, ki v Kanadi in ZDA učijo slovenske otroke slovenščine ter jih seznaiyjyo z geografskimi, zgodovinskimi in kulturnimi značilnostmi Slovenije. Seminarja se udeležuje osem učiteljev iz Kanade in devet iz ZDA.
Fundador: MILOŠ STAKE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C 407) BUENOS AIRES ARGENTINA .no: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
			
Correo Argentino Sue. 7	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 7211
	Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA ^ dol.; ostale države v obeh Amerikah 10® S USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija : Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljaHje # z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA z dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L-
: Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ , Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953
E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Zedinjena Slovenija
organizira v okviru
Medorganizacijskega sveta
NOVINARSKI TEČAJ
za vse, ki jih ta dejavnost zanima-Namenjen pa je zlasti mlajšim članom naših domov, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri poročai\ju o dogajanjih v svojih okrajih.
Srečanja bodo v Slovenski hiši vsako drugo soboto popoldan. Potrebno je vsaj temeljno poznar\je slovenskega jezika. Prijave pri predsednikih domov ali v pisarni Zedii\jene Slovenije-
Tečaj bo vodil dipl. novinar Tone Mizerit. Pričetek v soboto, 3. oktobra ob 16.45.
Najlepše darilo vašim staršem; blagi poklon vašim sorodnikom; draga zapuščina vašim otrokom je naša in vaša zgodovina.
ZBORNIK
Zedinjene Slovenije
Kupite ga lahko v Slovenski hiši, po vseh Domovih in v Slogi in i\jenih podružnicah.
Posebna priložnost bo na Slovenskem dnevu.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
22. septembra 1998
1 dolar	158,75 SIT tolarji
1 marka	94,42 SIT tolarji
100 lir	9,55	SIT	tola?