NASLOV
Tovariši Goričanci, bodite zdravi!
(kolikor se le da)
Na skupščini samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo soboške občine so po mnenjih za in proti glasovali o vrnitvi posebnega denarja, ki ga je ista skupščina lani namenila Zdravstvenemu domu za premagovanje pomanjkanja zdravnikov in zobozdravnikov, vendar denarja doslei niso (znali} uporabiti. Po štetju glasov se je ugotovilo, da je obveljal predlog za katerega niso glasovali delegati zdravstvenega doma. Denar se bo torej vrnil v skupno blagajno.
le čisto pri kraju zasedanja — pod točko razno — pa je delegat Zdravstvenega doma prosil za razumevanje delegate (in prek njih prebivalce zahodnega Goričkega), ker jim v avgustu odhaja zdravnik iz ambulante pri Graau in še ne vedo, kako bodo rešili to kadrovsko vrzel. Predsedujoči Evgen Horvat je k trmi dodal le: Tovariši Goričanci, bodite zdravi! — kolikor se 'leda.
Komentarja ne bomo pristavljali, ker smo ostali brez besed.
Leto XXXVI
Št. 25
Murska Sobota 28. junija 1984
CENA 20 DIN

»Ustrezno vrednotiti prostovoljno delo”
Na ploščadi pred celodnevno osnovno šolo v Gornjih Petrovcih je bila v nedeljo popoldne slovesna otvoritev republiške mladinske delovne akcije Goričko 84. Zbrali so se številni domačini in gostje, med njimi sekretar republiške konference SZDL Slovenije Geza Bačič, vodja centra za mladinsko prostovoljno delo pri republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije Tone Anderlič, predstavniki pomurskih družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine, izvršnega sveta, izvajalci programov, krajevne skupnosti Gornji Petrovci in drugi.
Prišli pa so tudi brigadirji prve izmene MDA Goričko 84, v kateri sodelujejo mladi iz občin Ljubljana Center, Idrija, Maribor Ruše ter brigada Rdečega križa Slovenije in letos prvič brigada otrok naših delavcev na začasnem delu z Dunaja, katere organizator je izobraževalni center Beograd.
Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega odbora skupščine MDA Goričko 84 Rudi Horvat, član soboškega izvršnega sveta. Potem ko je pozdravil vse navzoče in poudaril velik pomen prostovoljnega dela mladih, je med drugim dejal: ,,Zelo veliko pomeni akcija ljudem ravno na tem območju občine, saj lahko z zadovoljstvom vedno znova ugotavlja-
Z OTVORITVE MDA NA GORIČKEM — V nedeljo popoldne so v brigadirskem naselju v Gornjih Petrovcih slovesno odprli letošnjo republiško mladinsko delovno akcijo, ki že osmo leto zapored poteka na manj razvitem in obmejnem območju soboške občine.	_ ,
Tekst in foto: M. Jerše.
mo, da tukajšnji krajani z veseljem sprejemajo medse vsako poletje brigadirje in so z njihovim delom zadovoljni. Prav zaradi tega se moramo še bolj kot doslej zavzemati za ustreznejše družbeno vrednotenje prostovoljnega dela, saj akcija pomeni tudi prispevek širše družbenopolitične skupnosti, predvsem mlade generacije. Takšne usmeritve vsebujejo določila družbenega dogovora o MDA v Sloveniji, kjer je med dru
gim tudi zapisano, da bodo mladinske delovne akcije šola in praksa samoupravljanja, kar s svojo organiziranostjo in vsebino tudi dokazujejo.” V imenu krajevne skupnosti Martjanci, kjer bo letos potekala večina del, pa je toplo dobrodošlico brigadirjem izrekel predsednik KK SZDL Jože Matis.
Glavno delovišče bo namreč na cesti Sebeborci—Križevci, in sicer na odseku Andrejci—Ivanovci, kjer bodo mladi posodobili prometno povezavo. Tako bodo brigadirji
pomagali graditi življenjsko pomembne objekte za prebivalce tega manj razvitega območja.
Ob tej priložnosti so izvedli tudi daljši kulturni program, v katerem so sodelovali ansambel Diamant, Plesna kuhinja, tamburaški ansambel prve osemletke iz Murske Sobote, glasbena skupina kluba mladih in recitatorka petrovske osnovne šole.
INVESTICIJE V ZDRAVSTVU
ZA KIRURGIJO PRVA SOLIDARNOSTNA
SREDSTVA
Na zadnji seji osrednjega gradbenega odbora za izvajanje skupnega referendumskega programa na področju zdravstva, ki ga vodi Geza Bačič, so ugotovili, da poteka gradnja kirurškega bloka soboške bolnišnice v Rakičanu kot prednostna investicija kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in ukrepom po predvidevanjih. Doslej tudi ni bilo posebnih težav pri dotoku sredstev. Poleg sredstev iz samoprispevka in prispevne stopnje uspešno poteka tudi akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov doma in med našimi delavci na začasnem delu v tujini. Vključena so bila prosta sredstva nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti v soboški in radgonski občini, prodan pa ie bil tudi očesni oddelek. Nakazana pa so bila tudi prva sredstva republiške solidarnosti, kar kaže, da tudi v republiki dajemo poseben pomen gradnji kirurškega bloka soboške bolnišnice. Razveseljivo je, da poteka gradnja zelo racionalno in da je bilo doslej že opravljenih 60 do 70 predvidenih del na kirurškem bloku.
V poglobljeni razpravi o tem kako zagotoviti sredstva za nemoteno nadaljnjo gradnjo, so si bili predstavniki vseh štirih pomurskih občin in tudi direktorji večjih delovnih organizacij enotni, da je potrebno vložiti vse napore, da se ta zdravstveni objekt čimprej zgradi do kraja. Še posebej zato, ker je kirurški
INOVACIJE ZA STABILIZACIJO — Pred tednom so v galeriji soboškega kulturnega centra postavili.na ogled — podobno kot v že nekaj slovenskih mestih — razstavo Inovacije za stabilizacijo ’84. Čeravno je pomurski delež ' prej skromen kot ne, jo je vredno videti, sicer pa o njej pišemo in razmišljamo v rubriki Domača pamet, kje si? (B. Ž.)
oddelek v starih prostorih v takšnem stanju, da ne bo zdržal dolgo in ga bo potrebno zapreti. Razpravljale! so opozarjali tudi na težave, ki bodo lahko nastopile pri gradnji kirurškega bloka, in dejstvo, da s predvidenimi sredstvi referendumskega programa ne bo mogoče dokončati objekta. Na to bodo lahko vplivali predvsem intervencijski ukrepi za investicije v negospodarstvu, kot je denimo presenetil predpis o tem, da v prihodnje ne bo mogoče uporabljati za posojila prostih sredstev ostalih samoupravnih interesnih skupnosti in društev, temveč bodo le-te lahko dajala nepovratna sredstva. Investicijski službi pri Pomurskem zdravstvenem centru v Murski Soboti je bilo naloženo, da je zato potrebno v najkrajšem možnem času pripraviti finančni pregled dotoka referendumskih sredstev in drugih znanih virov, hkrati pa nakazati, kaj je s temi sredstvi mogoče narediti. Prav tako je potrebno v vseh pomurskih občinah proučiti možnosti dodatnega zbiranja sredstev. V kolikor sredstev za celoten kirurški blok ne bo dovolj, se bo potrebno odločiti, katere oddelke bodo dokončali. Nekateri razpra-vljalci so tudi razmišljali o tem, da bi morda kazalo ostale predvidene investicije v negospodarstvu odložiti, samo da bi čimprej zgradili kirurški blok soboške bolnišnice.
Feri Maučec
Začetek MDA LJUTOMER 84
V nedeljo zvečer so slavnostno začeli republiško mladinsko delovno akcijo Ljutomer 84. Mladi iz vse Slovenije bodo krajanom krajevne skupnosti Razkrižje pomagali pri gradnji vodovoda, predvsem na manj razvitem območju te krajevne skupnosti v naseljih Korpiva, Šprinc in Globoka. V Ljutomeru, točneje na Safarskem, gre letos za drugo republiško akcijo. Slavnostne otvoritve so se udeležili Boris Prejac, predsednik MS SZDL za Pomurje, ki je bd tudi slavnostni govornik, Zvonka Brus, kije pozdravila mlade brigadirje v imenu republiške konference ZSMS, in Tone Anderlič, predsednik centra za mladinsko prostovoljno delo pri RK ZSMS. Poleg gostov so se krajše slovesnosti s kulturnim programom, ki so ga pripravili mladinci z Razkrižja, učenci OŠ Veržej in brigadirji, udeležili tud' krajani m seveda vse tri brigade prve izmene: MDB Ljubo Šercer iz Ljubljane Vič-Rudnik, ki šteje 27 članov, MDB France Prešeren z Kranja, ki šteje tudi 27 članov, in MDB OK ZSMS Tolmin, ki šteje 14 članov.
Mladi brigadirji bodo v treh izmenah opravili 42.000 normnih ur in izkopali 14.000 metrov jarkov, položili cevi in te jarke tudi zakopali, pridružili pa se jim bodo tudi krajam, saj nameravajo del vodovodnega omrežja s prostovoljnim delom izkopati sami. Ze v ponedeljek so brigadirji veselo poprijeli za lopate in krampe ter tako začeli graditi vodovod.
D. L
----“G. RADGONA	(------------------------
V javni razpravi družbeni plan
Kaže, da bodo konec septembra vendarle tako daleč, da bodo v radgonski občirii sprejeli prostorski del družbenega plana občine za naslednje srednjeročno obdobje. Zato so delegati zborov SO ob njegovem osnutku pozvali vse krajane, da ob javni razgrnitvi od 1. do 15. naslednjega meseca dodajo svoje predloge in pripombe. S tem se bo po dveh letih nejasnosti v zvezi z interventnim zakonom o zaščiti kmetijskih zemljišč razjasnilo marsikaj, bodoči graditelji pa bodo vedeli, pri čem so. Seveda je osnovni cilj dokumenta, katerega osnutek so pripravili delavci Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, da najprej zaščiti kmetijska zemljišča. Po njem bodo polja prve in druge kategorije praktično trajna in nedotakljiva, za vse morebitne ostale posege vanje pa bo potrebno najti skupen jezik s kmetijci.
Slabosti radgonskega združenega dela, ki se najbolj kažejo v nizki rasti dohodka in slabem izvozu, so značilnost petmesečnega gospodarjenja v tej pomurski občini. Kot je bilo slišati na zboru združenega dela, tudi ocene (kolikor jih je) do konca leta zaenkrat ne vlivajo večjega optimizma. In če v tem času ne bo bistveno narasel fizični obseg proizvodnje in se zmanjšali proizvodni in ostali stroški — trenutno naraščajo hitreje od celotnega prihodka — ne bo v veliko pomoč združenemu delu tudi predvideni program razbremenitve. Ta predvideva, da bi se z zmanjšanjem prispevnih stopenj sisom in ostalih obveznosti, tudi do delovnih skupnosti znotraj DO, lahko radgonsko gospodarstvo razbremenilo za nekaj več kot 20 milijonov dinarjev. Vendarle mora biti to le prvi korak stalnega procesa.
Delegati vseh treh občinskih zborov so na ločenih sejah tudi potrdili smernice dolgoročnega razvoja občine od 1986 do 1996 in na nekaterih področjih vse do leta 2000. K osnutku v javni razpravi, ko so jo sklenili konec aprila, ni bilo bistvenih pripomb, razen zahteve Elrada, da jih vključijo med nosilce razvoja sistema avtomatske obdelave podatkov. Zaradi že obstoječih zmogljivosti te delovne organizacije in predvidenega kadra so na predlog IS SO delegati temu ugodili. Potreben pa bo temeljit dogovor z Radensko tobe bosta pri programu sodelovali z Muro, tako da bo šlo za tovrstno povezanost regije), da bi ne prišlo do podvajanja del. Delegati SO so sprejeli še vrsto osnutkov in predlogov drugih aktov.
V. Paveo
Dan krnetijoev Po daljšem premoru bo jutri, v petek, v Murski Soboti Dan kmetijskih proizvajalcev Kmetijske zadruge Panonka, pri organizaciji katerega poleg zadruge sodeluje še Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje. Na prireditvi, ki bo na sejmišču ob Lendavski cesti, bodo prikazali dosežke, ki so jih v zadnjih desetih letih dosegli na področju kmetijstva. Člani kmetijske zadruge bodo na razstavi prikazali najboljše plemenske telice, prves-nice ter mlade in starejše krave, ki jih odlikuje visoka mlečnost, tudi čez 7 tisoč litrov v eni laktaciji, obiskovalci pa bodo videli tudi kravo, ki je doslej že dala čez 50 tisoč litrov mleka. Prikazali bodo tudi prašičerejsko proizvodnjo, saj bodo razstavili štiri kolekcije plemenskih svinj, tekačev, pitancev in plemenskega merjasca. Za popestritev pripravljajo še razstavo konj in razstavo kuncev, katerih reja si vse bolj utira pot tudi med kooperante Kmetijske zadruge Panonka.
L. Kovač
Oddih, rekreacijo in dopust preživite doma!
fflORRVSKE TOPLICE Vfim NUDIJO:
KOPANJE (10 dni - 20 odstotkov popusta, 20 dni - 30 in 30 dni prijetni VEČERI OB GLAŠBI NA TERASI LETNE-RESTA-_ 40 odstotkov popusta)	VRACIJE - PRESENEČENI BOSTE NAD DOBROTAMI
REKREACIJO (tenis — šola tenisa za začetnike, prijava na recep- NAŠE KUHINJE!
ciji — ob sobotah in nedeljah teniški turnir — namizni tenis — Informacije in rezervacije:. MORAVSKE TOPLICE, 69221 ribolov - trim)	MARTJANCI, tel.: (069) 72-213 in 72-210
aktualno doma in po svetu
globus
V Fontainebleauja pri Parizu, po nedavnih volitvah v evropski parlament — veliko odprtih vprašanj in različnih pogledov o financiranju skupnosti, zunaj pa demonstranti, ki zahtevajo mnogo več: združitev Zahodne Evrope v unijo.
Spet preštevanje orožja
Generalni sekretar NATO' Joseph Luns je ob odhodu s tega položaja na sedežu NATO v Bruslju predstavil posebno študijo o primerjavi moči med varšavskim in atlantskim vojaškim blokom. Na
Zahodu iz te študije ugotavljajo, da se prednost varšavske zveze povečuje. Ta ugotovitev naj bi služila tudi kot nekakšen pritisk na tiste članice NATO, ki dajejo premalo denarja za skupno obrambo.
KDO SE „GREJE” OB TUJIH POSOJILIH
OGLEDALO TEDNA
Študentski časopis Tribuna postavlja v najnovejši številki vprašanje, v čigavem interesu se prikazuje naša (jugoslovanska) zadolženost kot izključno rezultat naše nesposobnosti, požrešnosti in kar je še grdih lastnosti... Kaj ni to prav v interesu tistih, ki iz nuje delajo krepost, ki iz uvoza zastarele tehnologije gradijo svetlo bodočnost napredka, ki so z logiko želodca povezani s tako razvojno strategijo, ki ohranja in forsira preživele industrijske panoge in zarjavele družbene institucije?
Politika, ki živi na kredo, mora verjeti samoiluzijam, da je branitelj nacionalne neodvisnosti in časti in tako predpiše vračanje dolgov ne glede tia ceno kot višji državljanski princip in dolžnost. S tem si zagotovi nadaljnje kreditiranje, kije v prvi vrsti kreditiranje nie same in prav to se prikazuje kot ohranitev nacionalne neodvisnosti, kar pomeni, da se dolgov ne odplačuje, da bi se jih ODPLAČALO (kakor se sicer glasi bojno geslo), pač pa zato, da bi se jih ODPLAČEVALO. Odplačevanje ni cilj, ampak samo sebi namen, v kolikor je kreditiranje garant politike, ki ga izvaja.
Tako študentski list Tribuna.
Prednost Vzhoda je po teh podatkih naslednja: 6 milijonov vojakov, od tega 4 milijone v Evropi. Aktivne in rezervne sile obsegajo 246 divizij in 29 brigad, ki imajo na voljo 61 tisoč tankov in 13 tisoč letal. Število vojakov NATO je 4,5 milijona, od tega 2,6 v Evropi. Sile NATO obsegajo 82 divizij in 180 neodvisnih brigad (divizijo v NATO sestavljajo tri brigade) in so oborožene s 25 tisoč tanki in 11.200 bojnimi letali.
Po tej analizi je Vzhod številčno močnejši pri vseh sestavinah oborožitve, od oklopnih vozil, vodljivih raket do topništva in helikopterjev. NATO prevladuje samo pri transportnih helikopterjih.
Razlike naj bi bile tudi pri številu jedrskih raket’. Sovjetska zveza, ki je imela leta 1982 nameščenih 300 raket SS-20, je število teh povečala na 378, medtem ko je NATO orožje tega tipa začel nameščati šele konec lanskega leta. Doslej naj bi v deželah NATO inštalirali 41 raket. V zadnjih letih nima NATO prednosti pri jedrskem orožju kratkega dometa, ker so v varšavski zvezi usposobili za jedrske naboje topove kalibra 152 milimetrov. Joseph Luns je ob svojem odhodu tudi dejal, da je vojaški konflikt med Vzhodom in Zahodom vse bolj možen, da pa osebno vanj ne verjame.
SE EN URADNIK VEC?
Zdajšnja zmanjšanja obveznosti združenega dela so samo začetek resnejše akcije razbremenjevanja gospodarstva. Takšno je tolmačenje vračanja doslej preveč odvzetega združenemu delu. Beograjski šaljivci pa so temu že pristavili svoj lonček z dovtipom: sprejetje novih zakonov za zmanjšanje obveznosti gospodarstva bo zahtevalo v delovnih in drugih organizacijah po enega uslužbenca več. Takšne so namreč izkušnje z novimi predpisi, kajti novo administrativno urejanje je vselej imelo za posledico večanje števila uslužbencev za uresničevanje predpisov.
Zakonsko zmanjševanje obveznosti združenega dela torej še vedno preveč spominja na že predolgotrajno decentralizacijo, v kateri je vselej imela glavno besedo administracija, ki je tako ali drugače
Pismo iz Beograda
snedla vse. kar smo prigospodarili. Takšno je mnenje gospodarstvenikov. ki opozarjajo na to. da gospodarstvu preveč pomagamo samo z raznimi intervencijami, premalo ali pa sploh nič pa z izgrajevanjem ustreznejših odnosov med združenim delom in inštitucijami, oziroma s poenostavljenjem gospodarjenja z organizacijskim in vsebinskim dooblikovanjem združenega dela in vsega samoupravljanja, ki še preveč spominja na podjetništvo, vodeno od zgoraj, čeprav naj bi bilo obratno.
K razmišljanju nas spodbuja zlasti pojmovanje združenega dela kot gospodarstva/ Zakaj je pravzaprav med obojim postavljen enačaj, če pa ga v resnici ni. Združeno delo ni samo tisto, kar razumemo pod dosedanjim pojmom gospodarstva, temveč je mnogo več. Smisel je namreč v delu, ki naj omogoča vse plodnejše združevanje dela z ustrezno večjimi rezultati dela, ki pa so mogoči le tedaj, če je nad združenim delom vse manj in manj varuštva, ki nam je življenje že tako, zakompliciralo, da se iz te administrativno-birokratske pajkove mreže skorajda ne moremo več iztrgati.
Preprečevanje prevelikega jemanja iz sklede, ki jo vsi polnimo z rezultati svojega dela, je torej samo prvi korak k poenostavljanju gospodarjenja, pravijo pobudniki te najnovejše intervencije. Vrnjenega pa ne bo niti toliko, kolikor je doslej nastalo izgub zaradi premajhne konkurenčnosti na tujem tržišču in prevelikih obveznosti, torej zaradi nečesa, kar ni povezano s kakovostjo proizvodnje, ki je tudi merilo sposobnosti nastopanja na tujem tržišču. Pomeni, da je zdajšnja poteza vendarle samo majhno zajemanje zraka v izčrpana pljuča gospodarstva, ki je pod pritiskom premnogih multipliciranih inštitucij, ki urejajo ene in iste zadeve.
Prevedeno na navadni jezik gospodarjev to pomeni, da imamo pri nas pač mnogo yeč takih, ki svetujejo, kaj in kako sejati, kot pa samih sejalcev. In kako se teh svetovalcev znebiti? Najpreprosteje bi bilo, če bi jih povabili na polja, naj nam pokažejo, kako se dela tisto, kar tako avtoritativno svetujejo. Naj delajo tako kot govorijo, da je treba delati! To pa zopet pomeni, da bi bilo bolje kot samo sprejemati zakone o razbremenjevanju, razbremeniti vse nas vseh odvečnih zakonskih predpisov, da bi se zmanjšalo administriranje o tistem, kar lahko rešimo brez tega. Tako bi namreč ostalo brez administrativnega, knjigovodskega in podobnega, dela mnogi uslužbencev, v proizvodnji pa bi lahko odprli toliko in še več delovnih mest za ustvarjanje novih vrednosti namesto ustvarjanja noyih intervencij.
Ta misel je sila preprosta, kot so preproste vse resnice. Pomeni pa v bistvu spoznanje, da smo najprej naredili tozde, krajevne skupnosti in druge oblike nove družbe zgolj formalno, da bi potem pod novo firmo še naprej delali po starem in — bili s tem zadovoljni. Zdaj se nam to samozadovoljstvo maščuje z rezultati starega načina dela, ki jih moramo plačati. In če so temu botrovale družbenopolitične skupnosti s preobilnim zajemanjem iz naše skupne sklede, potem je prav, da zdaj to vračajo prav tako zavzeto, kot moramo vračati med tem narejene prevelike dolgove v tujini. Država pač mora odmirati, zlasti če je to naša ustavna koncepcija, in res je, da mora umreti marsikaj, kar bi rado živelo večno, ker je takšno pač življenje: brez rojstva ni smrti. Toda kateremu prizadetemu administrativen se Hubi umreti? Se pravi, da tudi zdajšnje vračanje ne bo neboleče. Kdo vse in kako se mu bo upiral, pa bomo šele videli. Najbrž bo vse skupaj, kot marsikdaj doslej, šlo prepočasi.	Viktor Širec
BONN — Zaradi poraza zahodnonemških liberalcev pri volitvah v evropski parlament, kjer ne bodo več zastopani, je vodja liberalcev in zunanji minister H. D. Genscher izjavil, da bo na prihodnjem kongresu stranke, februarja prihodnje leto, odstopil.
BUENOS AIRES — Argentinske oblasti so prepovedale. da bi ob torkih in petkih v restavracijah pripravljali jedi izjunetine. Prepoved bo veljala do konca leta, uvedli pa so jo zato, da bi povečali stalež goveje živine.
NEW YORK — Ameriški predsednik Reagan je izjavil, da Moskva ni »dokončno zavrnila« njegovih pozivov, da bi pripravili ameriško-sovjet-sko srečanje na najvišjem nivoju.
TEL AVIV — Izraelski premier Šamir je izjavil, da se »izraelska vojska tako dolgo ne bo umaknila iz Libanona, dokler ne bodo sklenili zadovoljivega sporazuma o varnosti izraelskih severnih meja in dokler ne bodo zaustavili infiltracije palestinskih teroristov v Izrael.«
LONDON — Britanski mesečnik Defence Attache Magazin trdi, da je južnoko-rejsko letalo z 269 potniki, ki so ga lani septembra sestrelili sovjeti, namenoma zavilo v sovjetski zračni prostor, da bi prisilili sovjetsko obrambo uporabiti radarska in druga elektronska sredstva, kar naj bi zabeležila posadka vesoljske ladje Challenger in ameriški vohunski sateliti.
NAIROBI — Vrhovni afriški športni svet (SCSA)je od predsednika Organizacije afriške enotnosti Mengistuja zahteval naj se posvetuje z afriškimi voditelji v zvezi z udeležbo afriških držav na olimpijskih igrah v Los Angelesu, gledena to, da bodo na igrah tudi tisti britanski športniki, ki so bili pred kratkim na več tekmovanjih v Južnoafriški republiki.
TEHERAN — Tu so sporočili, a je vojna Irana z Irakom stala Iran doslej najmanj 163 milijard dolarjev.
v žarišču dogodkov
globus
Bumerang mednarodnega kapitala
Zadolžene države so lani dobile kakih deset milijard dolarjev novih posojil, pretežno v obliki obresti pa so vrnila več kot petdeset milijard dolarjev. Po teh podatkih, ki jih je objavila neka banka v Baslu, bi lahko trdili, da dolgov s tolikšnimi obrestmi, ni mogoče odplačati.
Pred meseci smo bili priče dramatičnemu zapletljaju: Braziliji, najbolj zadolženi državi tega sveta, nihče ni hotel samo za en dan posoditi 50 milijonov dolarjev. Tolikšna vsota je bila namreč potrebna kot pogoj za novo posojilo. Končno so — dobesedno nekaj ur pred iztekom roka — Mehika in še štiri latinskoameriške države. zbrale ta decar. Med bankami je tistikrat nastal pravi preplah, saj bi zadostovalo. da samo tri najbolj zadolžene dežele eno leto ne bi odplačevale obresti, pa bi pet največjih bank v ZDA zgubilo 75 odstotkov svojih dobičkov. V primeru, da bi bankrotiralo pet največjih dežel dolžnic. bi to pomenilo bankrot 2/3 največjih ameriških privatnih bank, s tem pa tudi razpad celotnega
svetovnega finančno-mone-tarnega sistema.
Politko visokih obrestnih mer so Mednarodnemu denarnemu skladu kot vsemu kapitalu v razvitih industrijskih deželah vsilile ZDA. in kot kaže, tudi iz strahu, da dežele v razvoju, glavnic nikoli v celoti ne bodo povrnile.
Najnovejši zaplet okoli posojil pomeni odločitev ameriškega finančnega ministrstva. da Argentini ne bo podaljšalo roka, do katerega se mora sporazumeti z Mednarodnim denarnim skladom, če hoče dobiti novih 300 milijonov dolarjev posojila. S temi vprašanji so se pretekli teden ukvarjali tudi v kolumbijskem letoviškem kraju Cartagena, kjer so predstavniki nekaterih zadolženih latinskoame
riških držav ugotavljali, da skokovita podražitev najetega denarja (zaradi obresti) utegne izničiti rezultate, ki so jih dosegli z vlaganjem sposojenega denarja v svoje gospodarstvo.
V svetu zadolženih je Argentina poseben primer, ker noče sprejeti pogojev, ki jih .postavlja Mednarodni denarni sklad, temveč zahteva, da sklad sprejme njene. Vprašanje je, koliko bo takšno stališče Argentine uspešno, narekuje pa državi takšen odnos do posojilodajalcev tudi njen notranji položaj. Ob napetem stanju zaradi vračila dolgov v Argentini. predsednik vlade izjavlja, da bo država svoj dolg odplačevala, vendar ne za ceno restriktivnih receptov. ki jih ponuja Mednarodni denarni sklad ali v škodo delavcev. Kako bo slednje dosegel pa ni povedal.
V zadnjih mesecih je prišlo zaradi odplačevanja posojil v nekaterih latinskoameriških državah do nemirov. V Dominikanski re
publiki so ukrepi, ki jih je napovedala vlada v sporazumu z Mednarodnim denarnim skladom, povzročili hude nerede, v katerih je bilo najmanj 50 mrtvih. V Peruju so pred kratkim poskušali ubiti finančnega ministra. ker je v javnem mnenju prevladovala ocena, da je kriv za sporazum z Mednarodnim denarnim skladom. Finančni minister je potem odstopil, vlada pa je zato, da bi preprečila stavke, uvedla izredno stanje. Tudi v Boliviji vre — sindikati zahtevajo ustavitev vračanja dolgov tujini.
Načelno gledano, je stališče Argentine do Mednarodnega denarnega sklada pravilno. Navedimo samo nekatere razloge, ki govorijo temu v prid. Z večino mednarodnih posojil je povezana tudi kupčija z zastarelo ali skoraj zastarelo tehnologijo.
Na Zahodu na veliko »razprodajajo« jedrske elektra-ne. celotne komplekse kemične. prdelovalne terdruge industrije. Vse to spada v »klasični« industrijski kom
pleks, kajti razviti svet prehaja v novo stopnjo razvoja, v mikroelektroniko. Tako bodo na Zahodu že čez nekaj let popolnoma prevladale avtomatizirane tovarne tudi v tistih industrijskih panogah. za katere v nerazvitem svetu še vedno računajo, da bodo zaradi cenene delovne sile konkurenčne na svetovnem tržišču tudi z zastarelo tehnologijo, ki jo sedaj kupujejo z dragimi dolarji.
To je torej tisti bumerang, ki od časa do časa — kot to ustvarja videz — leti proti razvitemu Svetu, v resnici pa je usmerjen proti nerazvitemu Jugu. Na zahodu velja ta ugotovitev kot prepričanje in ne kot domneva. Svetovni kapital ima svojo logiko ohranjanja. Iz lastne izkušnje vemo, kako je bil najprej pohleven z nizkimi obrestmi in zzeloohlapnimi pogoji glede garancij vračanja, potem. ko ni bilo več možnosti za korak nazaj (pri posojilojemalcih) pa je razkrečil svoje nenasitne čeljusti.
Lahko bi rekli, da politična naivnost ne pozna meja.
Referendum bo
Med 24. in 30. avgustom letos bo na avstrijskem Koroškem referendum v katerem bodo volivci odločali o izločitvi slovenskih otrok iz nemških osnovnih šol. To zahtevo je postavil koroški Heimatdienst. Feliks Wieser, predsednik Zveze slovenskih organizacij je ob odločitvi deželnega volilnega urada o izvedbi referenduma dejal, da pomeni to zaostritev narodnostne politike v koroškem predvolilnem boju. Zadnjega septembra bodo namreč na Koroškem deželne volitve. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev pa meni, da bo referendum zloraba te inštitucije, ker je nemogoče, da odloča večina o manjšinskih pravicah.
V kolikor referendum uspe u 1 moral deželni parlament razpravljati o usodi manjšinske šolske ureditve.
STRAN 2
VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
I	Delitev dela in	|
■ cenejše oblike	i
Regijski posvet o aktualnih vprašanjih in problematiki ■ zdravstvenega varstva v Pomurju, kije bil v Murski Soboti in ga
Ije sklical PMS SZDL je pokazal, da so bili v zadnjih letih I storjeni nekateri pomembni premiki na področju zdravstvenega I varstva, vendar pa se poleg objektivnih še vedno srečujemo tudi ■ s subjektivnimi težavami.
IZa zdravstveno varstvo delovnih ljudi in občanov Pomurja ■ skrbi 1379 delavcev. To pomeni, da pride na 1011 prebivalcev H po en zdravnik, kar je velika obremenitev. Pomanjkanje | zdravstvenih delavcev je zlasti v osnovnem zdravstvu. Poleg
Itega ima Pomurje tudi nekatere specifičnosti v primerjavi z m drugimi regijami v Sloveniji. Vse to pomeni, da morajo pomur- B ski zdravstveni delavci delati nekoliko več kot drugod. V I Sloveniji in tudi med tozdi Pomurskega zdravstvenega centra je ■ bil sprejet samoupravni sporazum o delitvi dela, vendar ga
I premalo spoštujemo v praksi. Čeprav se je obseg dela v osnov- H nem in dispanzerskem zdravstvenem varstvu povečal za 2 B odstotka, vse prepočasi preusmerjamo zdravstvene dejavnosti "
Iod dražjih k cenejšim oblikam. V zadnjem času je zaskrbljujoče ■ naraščanje neopravičenega odliva pacientov v druge in dražje B zdravstvene zavode, kar podražuje zdravstveno varstvo. Očitno
Ije, da nekateri zdravstveni delavci in zavodi ne spoštujejo ■ sprejetih in samoupravno dogovorjenih meril. Še vedno spreje- B majo v bolnišnice paciente brez napotnic. Zaskrbljujoče je tudi B naraščanje odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in nege, Ikjer zlasti izstopajo tozdi, ki slabo poslujejo. V Pomurju smo ■
tudi največji porabniki zdravil v Sloveniji (13,5), zlasti pa je B zaskrbljujoče, da kar 37,5 odstotkov vseh antibiotikov porabijo B otroci stari do 14 let. S težavami se srečujejo tudi pri dogovatja-_ nju o svobodni menjavi dela, še posebej kadar gre za izhodišča » I regijskega pomena. Prepočasi tudi uresničujemo nego na domu. B ■ Nespoštovanje delitve dela in meril za racionalnejše trošenje B ■ zdravstvenega dinarja podražuje zdravstveno varstvo ob že ■
OPTIMISTIČNA
DELOVNE SKUPINE DPO O STANJU NA SCTPU
Na seji predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov so prejšnji četrtek razpravljali o razmerah na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve na osnovi gradiva o oceni samoupravnih odnosov, ki ga je pripravila delovna skupina sestavljena iz štirih članov osnovne organizacije sindikata na Centru in treh članov Občinskega sveta.
Ob Certusovem drugem „DA”
Številčni in odstotkovni podatki, ki so jin po petkovem referendumu zabeležili v‘prometnih temeljnih organizacijah Certusa v Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti, naj bi nas prepričali, kako so tudi tokrat — prvič pa že 16. januarja — zaposleni v teh kolektivih skoraj z odliko opravili zrelostni izpit iz reorganizacije. Samo v Murski Soboti je bila udeležba na volišču 95-odstotna, od tega jih je „za” glasovalo okrog 85 odstotkov od blizu 250 delavcev. (Mimogrede: januarja jih je bilo ,,za” skoraj 93 odstotkov!)
Skratka, gre za številke in odstotke kot argument, da bodo poslej Certusovci kadrovsko, materialno, finančno, tehnično in še kako drugače mnogo bolje organizirani kot doslej. Drugače rečeno: plebiscitarno so se izrekli za ustanovitev nove delovne organizacije Avtobusni promet Maribor s tremi temeljnimi organizacijami — v Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti. Kako in v kolikšni meri se bo vse skupaj obneslo, bo kaj kmalu pokazal najzanesljivejši razsodnik, imenovan čas, zagotovo pa se bodo morali, posebej še vozniki in sprevodniki v avtobusih potruditi, da bo poslej — iz takih ali drugačnih razlogov — manj hude krvi med potniki. Na teh in podobnih vsakodnevnih ,,zrelostnih izpitih” namreč vse prevečkrat padejo.
B. 2unec
V letu, v katerem se v vsej veliki družini Gorenja borijo še za boljšo kakovost, uspešno premagujejo značilne težave slovenske elektronike tudi v 1.200 članskem radgonskem delovnem kolektivu. Prekinitev dela na začetku meseca v »elektroniki« je dodatna spodbuda za uveljavitev zares pravega sistema nagrajevanja po delu, ki so mu pretekli teden na referendumih in zborih delavcev z veliko večino delavci s sprejemom nekaterih aktov in pravilnikov dali podporo. V bistvu pa gre samo za še doslednejše izvajanje že lani novembra sprejetih ukrepov za premagovanje slabosti, ki so obenem s kratkoročnimi in dolgoročnimi nalogami stabilizacijski program,
OCENA SAMOUPRAVNIH ODNOSOV PREVEC
V oceni so se žal dotaknili samo oblik samoupravljanja, lahko bi rekli, opisali so, kaj je in kaj ni (deskripcija stanja), premalo pa so se lotili samih odnosov na Centru, oziroma jih sploh niso izpostavili. To so potrdili tudi nekateri razpravljale!, po mnenju katerih je poročilo preveč optimistično. Se enkrat je bilo ugotovljeno, da ni moč govoriti o dobri samoupravi, če so medsebojni odnosi' na tleh, če je prisotna nemoč poslovodnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter oportunizem članstva v le-teh. Zaradi tega tud’ ni moč dopustiti, da bi delavci na centru sami razreševali probleme, kar so po mnenju predsednika IO sindikata na Centru sposobni. Toda pri tem je pozabil omeniti, da vsi problemi niso nastali včeraj, ampak že nekaj let prej, in jih do sedaj
niso uspeli razrešiti. To pomeni, da se delavci Centra premalo zavedajo (skupaj s tistimi, ki mislijo, da lahko probleme rešijo sami), da delajo v dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Razpravljale! so opozorili, da na Centru ni moč govoriti o trenutni krizi, ampak traja ta že več let, če se problemi ne vlečejo celo iz starega Centra poklicnih šol. kar so dokazovali z izredno veliko fiuktuacijo kadra že takrat, prisotna pa je še sedaj. Dokaz za slabo samoupravo -je tudi pisna oblika komuniciranja v kolektivu, kar je dokaz, da člani kolektiva ne zaupajo dogovorjenemu.
V poročilu je spet omenjena skupina telovadnih učiteljev, ki naj bi bili glavni krivci za nastalo stanje v kolektivu. Toda nekateri razpravljal-ci so postavili vprašanje, če je to
KAR 60 ODSTOTKOV ZMOGLJIVOSTI ZUNAJ POMURJA
Nedvomno so najnovejši zakonski predpisi in ukrepi, s katerimi se znatno zmanjšuje investicijska poraba, najbolj prizadeli področje gradbeništva. To ugotavljajo tudi v SGP Konstruktor TOZD Gradbeništvo Pomurje v Murski Soboti, ki je pred štirimi leti približno 80 odstotkov svojih zmogljivosti usmerjal v soboško občino, 10 odstotkov na ostale pomurske občine, preostalih 10 odstotkov pa zunaj regije. Danes je stanje povsem drugačno, saj v soboški občini izkoriščajo 30 odstotkov svojih zmogljivosti, v ostalih pomurskih občinah 10 odstotkov, že 60 odstotkov pa zunaj Pomurja. Tako se zlasti uveljavljajo v SAP Vojvodina, v severnem delu Hrvatske v Slavoniji, v severnem delu Bosne v Bosanski krajini, v zadnjem času pa tudi v južnem delu Srbije v Pomoravju in v SAP Kosovo.
VSE BOLJ UVELJAVLJENO ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
Trenutno so delavci soboškega tozda Pomurje angažirani na raznih deloviščih. Tako so pred kratkim začeli z gradnjo stanovanjskega kompleksa Lendavska 2 na severnem obrobju mesta Murska Sobota. Tu znaša vrednost investicijskih del okrog 310 milijonov dinarjev. Kot pričakujejo, bodo z vsemi deli končali septembra prihodnje leto. Od
ostalih večjih del velja omeniti gradnjo druge faze farme svinj v Stari Pazovi (skupno z opremo bo stala 300 milijonov dinatjev), pripravo na gradnjo objekta beograjskega BEKA v Kovinu, postavitev upravne zgradbe na farmi Ihan pri Domžalah, končujejo pa z obnovo klavnice Zalog. V obeh zadnjih primerih je investitor ljubljanska Emona.
»Zelo pomembna pa je vsekakor gradnja tovarne armirano-
STANOVANJSKI KOMPLEKS LENDAVSKA 2 - Na severni strani Lendavske ulice v Murski Soboti so pred kratkim začeli z gradnjo novega blokovskega naselja. Vrednost investicije znaša 310 milijonov dinarjev, z deli pa naj bi končali drugo leto.
Tekst in foto: M. Jerše.
V GORENJU ELRAD NA POTI PREOBRATA
Pred iztekom polletja presegli izvozne načrte
možno; ali ni morda le nekdo teh zdrah izkoriščal sebi v prid. Na odgovornost bo zato potrebno poklicati KPO in strokovne službe, ki so bili dolžni izvajati sklepe, ki pa so bili večkrat formulirani dokaj ohlapno in dvomljivo.
Predsednik IO sindikata Centra je spet zatrjeval, da so največ škpde Centru povzročili novinarji. Toda razpravljale! so poudarili, da so bile storjene napake, ko se jim je onemogočalo sodelovanje na zboru delavcev, kajti v sedanjem stanju se ni moč zanašati na uradne informacije, ki naj bi jih dal KPO, ker bi bile preveč enostranske. Povejmo le to. daje v oceni zapisano, da je bilo delo samoupravnih in upravnih organov na Centru javno. Glede na to. kar smo prej zapisali se sprašujemo, kaj kdo pojmuje pod javnostjo dela.
Nekoliko sicer preseneča zaključek, češ da so bile možnosti za samoupravljanje dane. Delavci pa teh možnosti niso izrabili. Družbeni pravobranilec samoupravljanja pa ugotavlja nepravilnosti oziroma ne-do'delanost samoupravnih aK-tov.
V oceni samoupravnih odnosov — in tudi v razpravi — se niso dotaknili analize, kdo so
katerega pravilnost že izkazujejo proizvodni in poslovni rezultati doseženi v maju in juniju. Ne pozabljajo pa tudi na lasten razvoj in prestrukturiranje, v katerega se v Gorenju Elrad uspešno vključuje veliko delavcev na področju množične inventivne dejavnosti.
Kot je poudaril na tiskovni konferenci direktor DO Gorenje Elrad Rajko Kotnik, se po slabših dosežkih v prvem četrtletju stanje tako v proizvodnji kot prodaji izboljšuje. Medtem, ko sicer obeh še ne izpolnjujejo stoodstotno planirano — rezultati pa so vendarle iz meseca v mesec ugodnejši — pa je realizirani izvoz prekoračil načrtovano. Elradovci uspešno prodajajo iz
nosilci vodilnih in vodstvenih funkcij ter samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij. Ob koncu je potrebno opozoriti še na nekaj, česar so se v razpravi le bežno dotaknili. Opozorili so ha slab ekonomski položaj šole, za katerega menijo, da je pogojen z razmerami v kakršnih pač smo, pozabili pa so, da so bile napake storjene tudi znotraj šole.
Bežno so se dotaknili tudi problema organizacije pod pretvezo. daje okrog organiziranosti pripravljena ocena uresničevanja elaborata o združitvi. Toda na tem mestu moramo opozoriti, da niso izpostavili, kdo je elaborat pripravil in kdo napisal oceno. Verjetno to ne more biti ista oseba, kar je primer tukaj. Zato bi o organizaciji, ki je eden temeljnih problemov centra, morali bolj -izčrpno razpravljati in verjetno tudi upoštevati merila, (izdelal jih je Zavod za šolstvo SRS), ki pravijo, da je za učinkovito funkcioniranje šole najbolje, da ima od 500—1000 učencev, vpis v prvi letnik naj bi bil v 5—10 oddelkov, ob upoštevanju kompatibilnosti pa naj bi se izvajali največ trije programi (VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE, J. Kozar. Optimalna organiziranost srednje šole). Janez VoteK
betonskih izdelkov v kraju Mala Kruša pri Prizrenu na Kosovu, ki je plod sodelovanja s podjetjem Univerzal TOZD Nizkogradnje iz Prizrena. Pri tem gre v bistvu za združevanje sredstev, ki so usmerjena v razvoj manj razvitih republik in pokrajine Kosovo.
Vrednost te investicije znaša 159 milijonov dinarjev. Naša temeljna organizacija daje kompletno tehnologijo, torej opremo in pripadajočo tehnično dokumentacijo. Pri tem gre za združevanje deleža naših sredstev, ob strani pa stojijo še delovne organizacije Mura, Pomurski tisk, KG Rakičan in Emona Inženiring iz Ljubljane s svojimi finančnimi sredstvi. Poleg tega pa sodeluje še soboški Projektivni biro, ki je izdelal tehnično dokumentacijo,« je povedal direktor TOZD Gradbeništvo Pomurje Stanislav Po-lanič.
Dodajmo, da so se dela že začela v drugi polovici meseca aprila, v drugi polovici letošnjega maja in v prvi polovici junija pa so že postavili montažno konstrukcijo. Ob tem jim je prišel zelo prav lastni industrijski tir, ki ga imajo v svojem obratu. Na ta način so namreč v znatni meri pocenili transportne stroške. Povedati je treba, da so štiri dni izgubili zaradi čakanja kompletne kompozicije vlaka, ki bi moral pripeljati montažno konstrukcijo. Na ta način so zabeležili čez milijon dinarjev stroškov. Kljub temu, da so vložili čez 2 milijona dinarjev v premostitev težav železniškega gospodarstva, so se znašli v neprijetni situaciji. Tudi takšen odnos lahko v mnogočem vpliva na dobre poslovne rezultate, za katere se zavzemajo v TOZD Gradbeništvo Pomurje v Murski Soboti.
Milan Jerše
delke na Zahod in Vzhod in v glavnem izvoznem tozdu Proizvodnja anten in kablov so z doslej 208 milijoni deviznih dinarjev že prekoračili polletni načrt pred iztekom roka. In za to kljub nekoliko slabšim rezultatom v drugem tozdu, ki pa je za petino manjši izvoznik, ni bojazni, da bi prednostne naloge ne zmogli. Z večjo proizvodnjo in prodajo se manjšajo tudi zaloge gotovih izdelkov, počasi pa se bližajo tudi želenemu znižanju stroškov.
Izvoz — in to naravnan v smeri kooperacijskih pogodb — pa je prva naloga stabilizacijske usmeritve v Gorenju Elrad. Aktivnosti in prvi podpisi pogodb so v ta namen že stekli. Po besedah
Ali je slovo od pokojnika vedno dostojno?
V soboški občini so odlok o javnih pogrebnih svečanostih sprejeli že leta 1979. V njem je med drugim zapisano, da se od pokojnika na javni pogrebni svečanosti poslovi predstavnik družbene skupnosti, ki ga določi krajevna skupnost, v kateri je pokojnik prebival. Za organizacijo pogrebnih svečanosti imenuje krajevna skupnost stalni odbor, v katerem so poleg delavcev pogrebne službe še predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev. Ta odbor določi osebe, ki vodijo pogrebne svečanosti in govornika izmed predstavnikov krajevne skupnosti ter skrbi za ustrezno povezavo z organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in društvi, katerih član je bil pokojnik. Na ta način je zagotovljena njihova navzočnost pri pogrebnih svečanostih.
V ospredju so torej prizadevanja za dejansko dostojno slovo od slehernika pokojnika, saj nam ne more biti vseeno, kako ga bomo na njegovi zadnji poti pospremili. Pri odprtem grobu je
KOMENTIRAMO
obvezen poslovilni govor predstavnika družbene skupnosti, ki mu sledijo govori drugih udeležencev, godba in pevci, če ti sodelujejo pri pogrebu. Toda, ah je v praksi vedno tako, kot bi moralo biti? O tem se velikokrat sprašujejo prebivalci mesta Murska Sobota, ki živijo v šestih krajevnih skupnostih. Dejstvo je, da se mestni ljudje, še posebej v blokovskih naseljih, med sabo bolj malo poznajo. Zato ni čudno, da marsikdaj šele pozneje zvejo, kdo je umrl v njihovi bližnji okolici. Tudi značaj ljudi je dokaj različen. Potemtakem se neredko dogaja, da smo v stiski, kako se posloviti od človeka, ki ga niti dobro ne poznaš. Da ne govorimo posebej o žgočem problemu zagotavljanja zadostnega števila govornikov na pogrebnih svečanostih. V pomurskem središču pa se ubadajo tudi s samim organiziranjem civilnih pogrebov, kjer bi morala biti navzoča pevski zbor in godba, kar pa se vedno ne zgodi. Zato se pojavljajo neupravičene razlike v pogrebnih svečanostih, kar seveda neugodno vpliva na razpoloženje ljudi, ki se udeležujejo takšnih pogrebov. Ce je strošek 6 tisočakov, ki jih je treba plačati za glasbo res previsok, ne bi bilo napak razmisliti o plačevanju prispevkov občanov za ta del pogrebnih svečanosti, kar je drugje v slovenskih mestih že ustaljena praksa.
V mestu Murska Sobota je nosilec pogrebniške dejavnosti podjetje Sobota, TOZD Komunala, delovna enota Pogrebništ-vo, ki opravlja pogrebe vsak dan, razen nedelje. Imajo tudi dežurstva od 7. do 18. ure, čeprav je tudi po tej uri možno poklicati odgovorne osebe, predvsem kar zadeva prevoz pokojnikov ob petkih popoldne ali v soboto. Ves čas pa je na volja tudi vratar podjetja Sobota, kjer je možno dobiti ustrezno informacijo. Kot marsikje drugje, se tudi v tej delovni enoti ubadajo s pomanjkanjem števila pogrebniških delavcev, zato si marsikdaj pomagajo tudi z zaposlovanjem honorarnih delavcev. Ob specifični pogrebniški dejavnosti — razum-Ijivo je, da vsakdo ni za to — je za zdaj dokaj težko pridobiti za ta posel ustrezni kader, čeprav je na skupnosti za zaposlovanje prijavljenih precejšnje število ljudi. Ker so pogrebi tudi v poznejših urah, je bilo treba uvesti dvoizmensko delo.
V prihodnje naj bi na soboškem pokopališču tudi ustrezneje uredili mrliško vežico in prostor s pokojnikom zastrli z zavesami, Kar bi omogočilo pravilnejšo razporeditev vencev ob krsti s pokojnikom. Več reda in discipline torej tudi tu ..
Milan Jerše
VESTNIK, 28.JUNIJA 1984
' STRAN 3
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA MURSKA SOBOTA
SE SO MOŽNO-
STI
VPISA
V ŠOLO
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota je verificirana za izvajanje vzgojno-izobraže-valnega procesa za zdravstveno varstvo, kar pomeni, da izpolnjuje vse kadrovske in materialne pogoje za izvajanje programa. Učenci opravljajo delovno prakso v TOZD Pomurskega zdravstvenega centra. V času šolanja imajo možnosti stanovanja v dijaškem domu v Murski Soboti ali v Rakičanu, dobre pa so tudi avtobusne zveze iz Murske Sobote do Rakičana. Srednja zdravstvena šola Murska Sobota tudi dobro sodeluje s Kliničnim centrom v Ljubljani, kamor pošiljajo v času šolanja učence na počitniško prakso. Po končanem šolanju organizacije združenega dela zelo rade sprejemajo v službo absolvente soboške srednje šole in so tudi zelo zadovoljne z njihovo strokovno usposobljenostjo. Poleg tega pa imajo učenci Srednje zdravstvene šole vse možnosti za nadaljnji študij na medicinski fakulteti in višji zdravstveni šoli, saj je zdravstvena usmeritev na prvem mestu med šolami, ki izpolnjujejo pogoje za vpis.
V novem šolskem letu bo Srednja zdravstvena šola Murska Sobota vpisala dva oddelka s 60učenci. Doslej seje vpisalo 50 učencev, kar pomeni, da je še 10 prostih mest za vpis, ki so ga podaljšali do 31. avgusta 1984.
F. M.
Letovanje otrok
Pomurski otroci tudi letos
v Baški
Otroški dom Dane Šumenjak v Baški na otoku Krku, ki je poslovna enota Centra za socialno delo Murska Sobota, bo tudi letos omogočil pomurskim otrokom prijetno letovanje. Letos bo organiziranih 11 izmen za vse štiri pomurske občine, s tem da bo šest izmen (prve in zadnje tri) namenjenih šoli v naravi. V eni izmeni lahko v otroškem domu Daneta Šumenjaka v Baški letuje okrog 250 otrok skupaj s pedagoškim vodstvom. V soboški občini je letos prijavljenih nekoliko več otrok, kot so razpoložljive namestitvene zmogljivosti, vendar doslej niso odklonili nobenega od otrok, kajti vsako leto jih nekaj odpade zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov. Iz soboške občine bo letos letovalo v Baški 380otrok vstarosti od četrtegaleta pa do končane osnovne šole. Ob Balatonu na Madžarskem bo letovalo 36 otrok, v Ingolstadtu v ZR Nemčji pa 20 srednješolcev. V tako imenovani mednarodni izmeni pa bodo v Baški letovali tudi otroci iz Avstrije. Madžarske in ZR Nemčije. Gre za izmenjavo otrok.	F. M.

ODKUP KUNCEV
SOZD „MERX" CELJE, kmetijska zadruga LAŠKO, bo v četrtek, 5. julija 1984, na odkupnih mestih:
CANKOVA ob 11.00
KRAJNA ob 12.00
M. SOBOTA (prodajalna Turopolje) ob 13.00
BELTINCI (pri cerkvi) ob 14.00
ČRENŠOVCI ob 15.00 (pri zadružnem domu)
RADENCI (prodajalna Vrelec) ob 16.00
kupovala kunce vseh pasem težje od 2,5 kg po ceni 200,00 din za kilogram žive teže, za bele novozelandce, kalifornijce in njihove hibride ter 180,00 din za vse ostale pasme. Plačilo takoj.
Rejce kuncev obveščamo, da bo na teh odkupnih mestih vsak prvi četrtek v mesecu reden odkup kuncev.
REGIJSKI POSVET O SOCIALNEM VARSTVU
DOSLEDNEJŠE UVELJAVLJANJE SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC
Namen posveta, ki ga je v dogovoru s svetom za socialno-zdrav-stveno politiko pri predsedstvu RK SZDL v Murski Soboti organiziral pomurski medobčinski svet SZDL, je bil predvsem v tem, da skušajo najti odgovore na vrsto bistvenih vprašanj socialne politike, ki so tesno povezana z druženoekonom-skimi razmerami v regiji. Tako je poglavitnega pomena, kot je poudarila članica RK SZDL Tilka Blaha, kako so se v združenem delu, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah organizirali za sprejemanje in začetek uresničevanja samoupravnega sporazuma o socialno-zdravstvenih pravicah. Novi samoupravni sporazum, ki bo v naši republiki začel veljati maja prihodnje leto, namreč izhaja iz temeljnega načela socialne politike, da si mora vsakdo predvsem z lastnim delom zagotoviti socialno varnost. To načelo pa bodo udeleženke sporazuma, med katerimi so tudi SIS za socialno varstvo, socialno skrbstvo in otroško varstvo v Pomurju — lahko uresničevale le deloma, saj omenjeni sporazum zagotavlja socialno varnost le tisti skupini ljudi, ki si s svojim delom ne morejo zagotoviti potrebne socialne varnosti. Sem štejejo otroke, starejše ljudi, invalide, šolarje in študente, iskalce zaposlitve, kakor tudi upokojence z najnižjimi pokojninami in vse tiste, ki so pod okriljem socialnega skrbstva. Zato ni nobenega dvoma, da bodo
Tako se čutimo povezani . . .
V Porabju je, kot bi lahko rekli, dokaj dobro razvito knjižničarstvo, saj imajo prav v vseh 7 krajih, kjer živijo Slovenci (Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Slovenska ves, Števanovci, Andov-ci, Virica), vaške knjižnice. Le-te so vsako leto bogatejše za precej novih knjig — slovenskih in
madžarskih. Ne bi pa mogli reči, da je tudi dovolj zanimanja za branje. Večkrat smo že v kakšni knjižnici opazili, da marsikatera knjiga leži že več let nedotaknjena. To še posebej velja, za slovenska knjižna dela. Starejši, ki govorijo
V Števanovcih imajo dokaj dobre pogoje za kulturno delovanje — na fotografiji kulturni in zdravstveni dom — zanimanje za tovrstno dejavnost pa je med domačini popustilo. V mislih imamo lastno amatersko delo, saj tamkaj zdaj ne delujejo niti ena slovenska glasbena skupina, ne pevski žbor ne folklorna skupina in zamrlo je tudi delo slovenskega dramsko-recitacijskega krožka, ki je pred leti nastopal celo v Ljubljani. Kadar pa v njihovem domu gostuje kakšna kulturna skupina iz Slovenije, je ponavadi obisk dokaj dober. (Foto: J. G.)
----SVEČANA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
Do prihodnjega praznika več uspehov
Na svečani seji občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij lendavske občine so počastili spomin na začetek
osnovno načelo socialne politike — z delom do socialne in materialne varnosti — morali uresničevati zlasti v delovnih organizacijah, kjer naj bi ob dobrem delu zaslužili vsaj za normalno preživljanje.
To pomeni, da bodo v Pomurju posamezni sisi morali pripraviti vse potrebno za izvajanje omenjenega sporazuma, usklajeno urediti tehniko dodeljevanja socialnih pomoči, se racionalno organizirati, centri za socialno delo pa se morajo lotiti tudi enotne skupne evidence raznih oblik družbenih pomoči. Iz razprav na regijskem posvetu, ki se ga je udeležila tudi predsednica skupščine skupnosti socialnega skrbstva Slovenije Jelka Firbas, je zaznati, da so v vseh štirih pomurskih občinah že stekle ustrezne aktivnosti na tem področju. V Murski Soboti, denimo, že od začetka lanskega leta opravljajo enotno evidenco pri centru za socialno delo. Tako je razne funkcionalne oblike pomoči prejemalo 3894 oseb, denarno nadomestilo pa 122 oseb. Podobno kot drugje so zaradi podražitev življenjskih stroškov letošnjega 1. maja revalorizirali denarne pomoči. Na težaven položaj opozarjajo zlasti v lendavski občini, kjer po osebnih dohodkih in pokojninah v znatni meri zaostajajo za slovenskim povprečjem. Družbeno denarno pomoč prejema 68 upravičencev, vse bolj pa je izrazit problem preživninskega varstva. Tudi v ljutomerski občini, kjer je 120 prejemnikov družbene denarne pomoči, se uba
IZPORABJA
večinoma porabsko narečje, pravijo, da slovenski knjižni jezik bolj slabo razumejo, ker se ga v šoli ni
so učili; mladi pa si, kot kaže, pri pouku tudi ne pridobijo zadostnega znanja iz knjižne slovenščine, da bi lahko tekoče brali knjige. To nam je pred kratkim v razgovoru dejala tudi učiteljica slovenskega jezika na osnovni šoli v Števanovcih
organiziranja vstaje proti okupatorju ter množične internacije občanov v taborišča na Madžarskem. Letošnji praznik je bil posvečen tudi 50. obletnici izida Ljudske pravice in 40-letnici konference aktivistov OF za Prekmurje v Trajbarjevi zidanici. Med gosti svečane seje sta bila tudi France Popit, predsednik predsedstva SRS, ter Geza Bačič, sekretar republiške Konference SZDL in številni predstavniki občin. Krajši kulturni program je pripravil mešani pevski zbor Miško Kranjec iz Polane, o praznovanju in dosežkih pa sta govorila Mirko Hajdinjak in Jože Feher. Oba sta
LOVSKI DOM CANKOVA vabi na
VELIKO
VRTNO VESELICO
v soboto, 30. junija, ob 20. uri.
Igra MAGNET!
dajo s podobno problematiko. Ob tem, da več kot polovica mladih išče zaposlitev, stopa v ospredje vprašanje financiranja zavodskega varstva v Lukavcih in rejnin. Medtem pa v radgonski občini prejema za zdaj denarno nadomestilo le 5 občanov, občasno denarno pomoč pa le dva. Razmišljajo, da bi enotno evidenco prejemnikov štipendij uvedli v okviru centra za socialno delo.
Slejkoprej pa v Pomurju veje enotno spoznanje, da jim novi samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic ponuja tudi možnost večjega vpliva na oblikovanje družbene pomoči otrokom, ki je zdaj premajhna. Nakazana merila za dodeljevanje socialnovarstvenih pomoči v tem sporazumu namreč niso avtomatična, marveč bo treba socialne pomoči čim bolj prilagoditi dejanskim potrebam družin. Višje socialne pomoči naj bi praviloma uveljavili v funkcionalnih oblikah, kot so regres za prehrano v šoli, doplačilo za otroka v vrtcu in podobno. Ugotavljajo, da je delovni čas vzgojnovarstvenih organizacij v Pomurju usklajen s potrebami združenega dela. Tu in pa v krajevnih skupnostih, kjer je še vedno premalo storjenega na področju prostovoljnega dela in sosedske pomoči najbolj socialno ogroženim ljudem, bodo morali v prihodnje storiti odločnejše premike pri doslednem uveljavljanju socialnovarstvenih pravic.
Milan JERŠE
Elizabeta Majcan, pa tudi sicer velja takšna ugotovitev v Porabju.
Tu in tam obiskujejo knjižnice seveda tudi prizadevni bralci. Da bi knjigo približali čim širšemu krogu prebivalcev, so pred nedavnim na Gornjem Seniku organizirali Teden knjige. Za
otvoritev so pripravili dvojezični kulturni program, v katerem so nastopili pevski zbor Avgust Pavel, šolarji in mladina. Razstavili so okrog 500 knjig in jih tudi prodajali. Med njimi je bilo blizu 200 del v slovenskem oziroma srbohrvaškem jeziku. Martin Ropoša, ki je skrbel za sejem, nam je povedal, da so prodali okrog 200 madžarskih in 50 slovenskih knjig. Prodajali so tudi plošče, za katere je bilo veliko zanimanje.
,,Lahko povem, da smo plošče s slovensko glasbo prodali vse. Ostala ni torej nobena.”
— Pa lahko pri vas na Madžarskem tudi ob drugih priložnostih kupujejo slovenske knjige in plošče? nas je še zanimalo.
,.Knjige lahko kupimo, do plošč pa zeio težko pridemo. Porabci si želimo tudi kasete s slovenskimi melodijami.”
Kadar nam kdo izmed porabskih Slovencev omeni, da rad bere slovenske knjige in celo naš tednik Vestnik in da je dokaj reden poslušalec Radia Murska Sobota, nas to seveda posebej razveseli. Tako se čutimo povezani z našimi rojaki. In posebej nas povezuje tudi slovenska Tešem . . .
JOŽE GRAJ
poudarila, da bo potrebno do prihodnjega občinskega praznika bolje in več delati, da bi dosegli boljše rezultate. Ob letošnjem prazniku občine so podelili tudi plakete in priznanja. Plakete občine so prejeli dr. Lav Premru, predsednik poslovodnega odbora Lek Ljubljana, TOZD Varilna oprema Gorenja Vafstroj ter krajevna skupnost Kobilje.
Priznanja pa so prejeli Stefan Sveč, Mije Kozele, Nikolaj Pentek, rokometni klub Polana in mešani pevski zbor KUD Miško Kranjec iz Polane.
Jani D.
V mestu Murska Sobota so bili že od nekdaj znani vrtičkarji, ki so najeti košček zemlje redno obdelovali. Ob zdajšnjih gospodarskih razmerah, ko je zelenjava v prodajalnah in na trgu precej draga, dobiva vrtičkarstvo vse večjo veljavo. Zato bi morala tudi kmetijsko-zemljiška skupnost pokazati več posluha za potrebe občanov, ki se želijo v prostem času v večji meri ukvaijati z obdelovanjem zemlje. Pred očmi je treba imeti tudi finančne pokazatelje, ki vsekakor govore v prid vrtičkarstva. Tik za čistilno napravo v Murski Soboti so v novejšem času našli svoje mesto tudi vrtičkarji, ki so se pač »znašli«. In kakšna so njihova mnenja?
MIRA PRELOG, učiteljica iz bloka na ulici Staneta Rozmana: Lansko leto sva z možem uspela dobiti en ar zemlji- ' šča od zasebnika. Razen zelenjave, solate, čebule, česna in drugega, sva zasadila tudi grmičke ribeza, jagode in drugo. Samo danes sem nabrala kar dva kilograma jagod, ki jih
bom lahko shranila tudi v zamrzovalniku. Ob cenah na trgu je to vsekakor velik prihranek v denarju. Sicer pa mi je tole vrtičkarstvo v veliko osebno zadovoljstvo po napornem delu v šoli. Tu se namreč lahko 'nemoteno naužijem svežega zraka in tudi sončim se ob delu na vrtičku.
JOŽE ČINČ, upokojenec z ulice Staneta Rozmana: Ker izhajam iz kmečke družine, me je delo na zemlji vedno veselilo. Poleg tega sem že nekaj časa v pokoju, zato sem se trdno odločil, da se posvetim vrtičkarstvu. Tu je okrog 40 dru-W žin, ki so vzele v najem košček zemlje, precej vrtičkaijev pa je tudi na drugi strani potoka Ledava. Vzgajam precej paprike, paradižnika, solate, česna, čebule, pa tudi nekaj sadnega drevja. Skorajda ne mine dan, da ne bi prišel na vrt, kjer sem si uredil tudi lopo za shranjevanje orodja. Mislim pa, da bi kmetijsko-zemljiška skupnost morala dati vrtičkarstvu več poudarka.
MARJANCA KOVAČ, trgovska delavka iz bloka na Lendavski ulici 10: Čeprav mi časa primanjkuje zaradi deljenega delovnega urnika, sem se z veseljem odločila, da vzamem v najem en ar zemlje. Tu pridelujem zlasti solato, česen, grah, fižol, krompir, papriko, kumarice itd. Zaradi visokih cen
zelenjave se to vsekakor splača. Zadovoljna sem, da lahko vse to sama pridelam in vem, da imam svežo zelenjavo, ki jo tudi vlagam za ozimnico. Poleg tega pa zame vrtičkarstvo ni le koristno delo, ampak tudi oblika rekreacije, saj se tu naužijem svežega zraka.
PREDRAG ANTIČ, delavec milice iz bloka Lendavska 17 c: Vsekakor mi tole vrtičkarstvo pride zelo prav, kajti to je zame tudi hobi. Letos imam drugič v najemu ta košček zemlje in ni mi žal. da sem se tako odločil. Dobre izkušnje iz lanskega leta so naju z ženo še bolj navdušile za vrtičkarstvo. Največ pridelu-
jeva zelenjave, predvsem solate, paprike in krompirja. Poleg tega smo se lani štirje prijatelji dogovorili, da skupno kupimo vodno črpalko, uredili smo tudi klopco, ob sobotah pa organiziramo piknike.
MARIJA VLAŠIČ, stanuje v bloku na Titovi ulici: Letos imam prvič tale vrt z možem pa sva si ga že dolgo želela. Ker sem doma s kmetije, me to delo zelo veseli. V glavnem pridelujem solato, česen, peteršilj, korenček, pa tudi za ozimnico bo marsikaj zraslo. Ker stanujem v bloku, mi ob dragih
vrtninah ta vrt pride zelo prav. Tu namreč dobim sveže
pridelke. Skupno imam en ar najete zemlje. Na njej je treba sicer dosti delati, toda zadovoljstvo ob pridelku odtehta vse napore.
Milan Jerše
STRAN 4
VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
Kulturni center Miško Kranjec
POGOVOR Z BRANKOM MERNIKOM
kulturna obzorja
Kulturni center Miško Kranjec v Murski Soboti je delovna organizacija s področja kulture — sestavljajo io štiri delovne enote: Pokrajinska in študijska knjižnica. Pokrajinski muzej, Galerija in Kino Park — v okviru katere se odvija pretežen del poklicne kulturne dejavnosti. V Kulturnem centru Miško Kranjec je zaposlenih 32 delavcev, ki opravljajo obsežno in pestro kulturno dejavnost. O delu in programu dejavnosti za letošnje leto smo se pogovarjali z direktorjem — Brankom Mernikom.
Zakaj so se štiri, prej samostojne organizacije sploh povezale in kaj novega je kulturi združitev prinesla?
Vsaka pd Štirih delovnih enot je imela svojo tradicijo: želeli pa smo močnejšo ustanovo, ki bi kulturo ponujala bolj celovito, pa tudi do podvajanja na nekaterih področjih ne bi prihajalo. Čeprav ponekod menijo, da tako združevanje ni najboljša pot za uspešnejše delo v kulturi, da se to potem celo zmanjšuje, naši rezultati ne kažejo tako. Delo je bolje organizirano, delovne enote pa so v strokovnem smislu ostale suverene. Center ima le povezo valno vlogo in skupne so le administrativno-vodstvene zadeve. Ker je kultura v zadnjem času v naglem vzponu tako glede obsega kot kakovosti, je poleg te notranje povezanosti pomembna še ena: pe-dagoško-kulturna. To so pedagoške ure v knjižnic, vodstva po razstavah, posebne predstave za šolsko mladino, tako da je Kulturni center postal močan dejavnik pedagoške vzgoje.
Š tem, da vaša dejavnost ne ostaja samo znotraj občinskih meja, ampak ima — s povezovanjem — že regijski značaj?
Delovne enote so že pred združitvijo imele pokrajinski značaj, zda/ se to še stopnjuje: od knjižnice, ki pokriva velik del desnega brega Mure, do muzeja, kjer prav tako delamo skupaj. Še zlasti dobro sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju akcij je z lendavsko in ljutomersko občino.
Kako pa je v posameznih delovnih enotah, kaj je najpomembnejše in kaj načrtujete za letošnje leto?
Pokrajinska in študijska knjižnica v svojimi oddelki (pionirski, splošnoizobraževalni in študijski) poleg osnovnega — sposojanja knjig — pripravlja obiske knjižnic, razstave, okrogle mize, literarna srečanja .. . posebno skrb namenjamo izbiri knjig za Porabje, zamenjavi knjig z županijsko knjižnico v Szombathelyu; na dvojezičnem območju — v Do-manjševcih, Prosenjakovcih in na Hodošu smo uvedli posebne ure v maternem jeziku za predšolske otroke. Z izmenjavo knjig je zaradi podražitev sicer nekaj težav, a je priskočila na pomoč Republiška kulturna skupnost. Veliko si obetamo od akcije socialistične zveze in sindikata — Knjiga v knjižnico, pomembna pa je tudi dobro razširjena mreža krajevnih knjižnic in izposojevalnic. Pokrajinski muzej je ob etnološkem in arheološkem oddelku, kjer so dragoceni eksponati iz regije in tudi od drugod letos dobil še oddelek NOB. ki bo dokumente in sporočila sistematično prenašal na mlade. Z znanstvenoraziskovalnim delom na arheološkem področju ima muzej pomembno vlogo v republiškem merilu — kljub omejitvam na tem področju se bodo nadaljevala izkopavanja v Dolnjem Lakošu in Šafarskem, saj so pomemben prispevek k slovenski arheologiji. Razstavni program Galerije je v glavnem usmerjen na raziskovanje likovnega ustvarjanja naše pokrajine. Njen silen razmah
gre v dveh smereh: V bogatitev lastnega fonda umetniških eksponatov in predstavljanje te vrste umetnosti. Kakovostni poudarek razstavnemu programu dajeta obe bienalni prireditvi: Pannonia (od 1967), ki jo vsaki dve leti organizira druga država — letos je to A vstrija — potem pa kroži, in Jugoslovanski bienale male plastike (od 1973), ki je pri nas nastal in zrasel, zavida pa nam ga marsikateri večji kraj. Lani je glede na kakovost in število sodelujočih iz cele Jugoslavije izredno uspel in imel velik odmev, tako da smo en del prenesli tudi v Cankarjev dom. Galerija se uspešno vključuje v izobraževanje mladine; razstave, učne ure in izvedbe kulturnih dnevov so postale že stalna praksa. Stalna zbirka šteje že čez dvesto primerko v z večino del iz slovenske likovne umetnosti po letu 1970. Pripravljamo se tudi na
mora biti prisotna, da ne bi celo popolnoma odpadla.
Tovariš Mernik, kako gledate naprej — glede na gospodarske čase in še posebej na število obiskovalcev kulturnih prireditev, čeprav se vidi, da ponudbe le ni tako malo, kot včasih kdo pravi; tudi navade nas uporabnikov so boljše, večkrat zavijemo na primer v galerijo, je pa tudi res, da je nastopajočih včasih še zmeraj več kot obiskovalcev.
Obisk raste. Pedagoške ure v knjižnici in galeriji, še posebno odkar imajo šole kulturne dneve in v učnem programu umetnostno vzgojo, so dobro obiskane. Veliko prispevajo likovni pedagogi, ki pridejo na razstave z učenci pri svojih urah. Tudi dogovarjanje in skupno načrtovanje s šolami je boljše. Problematično pa je obveščanje: čeprav pošiljamo vabila ustanovam, šolam, v delovne organizacije — zunaj so tudi plakati — in celo posameznikom, še vedno slišimo izgovore, da ljudje niso vedeli za prireditev. To je širši problem, odnos do kulture nasploh. Osnovno vodilo, ki se ga držimo zdaj — pa se ga bomo morali tudi v prihodnje — je: Obdržati sedanjo kakovostno raven in se ne širiti. Zdaj nam to uspeva, kakovost se je celo povečala. In skoraj 240 tisoč obiskovalcev, od katerih je vsak dobil delček kulture, je vendarle precej dober rezultat.
Marjan Maučec
POLETNO IZOBRAŽEVANJE
Uspešna sezona pomurskih gledališčnikov in lutkarjev — dramska sekcija KUD Ivan KaučičizLjutomeraingledališkaskupinaMIklubamladih iz Murske Sobote sta se uvrstili na sklepno republiško prireditev Naša beseda 84, Sobočani pa bodo predstavljali mladinsko ustvarjalnost na zvezni prireditvi, ter uspešna sezona lendavskih in soboških lutkarjev — je le potrditev, da delo z mladimi daje rezultate. Mogoče je zato toliko pomembneje,' da bo letos v Radencih osrednji seminar za ljubiteljske gledališke in lutkovne ustvarjalce, režiserje in mentorje teh dejavnosti. Seminar prirejata Zavod za šolstvo SRS in Zruženje gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije. Ker je na programu seminarja tudi nekaj predavanj za mentorje, je to tudi uresničevanje programa usposabljanja pedagoških delavcev v osnovnem in srednjem izobraževanju za učitelje umetnostne vzgoje in mentorje kulturnih dejavnosti. V Radencih bo osem osnovnih seminarskih programov: lutkovna in gledališka vzgoja v osnovnih šolah, gledališka in lutkovna vzgoja za srednje šole, za režiserje lutkovnih, pionirskih in mladinskih gledaliških skupin ter režiserje gledaliških odraslih skupin in usmerjevalce gledališke in lutkovne dejavnosti. Poleg osnovnih seminarskih programov pa imajo udeleženci možnost, da iz spremljevalnih seminarskih programov izberejo še nekatera področja dejavnosti, ki jih pri delu najbolj potrebujejo: oblikovanje lutk, scenografija in kostumografija, glasbena oprema, gibalna vzgoja, odrski jezik in video seminar. Delo na seminarju bo zastavljeno tako, da bodo udeleženci spoznavali vrednosti gledališkega ustvarjanja, poglabljanja in bogatenja znanja o delovnih postopkih, organizaciji in usmerjanju v sklopu posameznih dejavnosti pri praktičnem delu v skupinah, v katerih bo vsekakor potrebno soustvarjalno delo posameznikov. Posebna metoda dela bodo tudi prikaz (gledališke in lutkovne predstave, demonstracije metod dela, video . . .) In pogovori o prikazanem ter problematiki.
Cilji seminarja so zastavljeni dokaj visoko, a glede na potrebe je to nujno, še posebej, če hočemo tudi v Pomurju dvigniti lutkovno in gledališko dejavnost na primerno raven.
Dušan Loparnik
FERI KUHAR 1916-1945
V petek, 29. junija, bodo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti odprli retrospektivno razstavo kiparskihdel Ferija Kuharja, s katero bo zapolnjena še zadnja vrzel v predstavljanju in dokumentiranju delovanja prve prekmurske likovne četverice: Ludvik Vrečič, Karel Jakob, Lajči Pandur in Feri Kiihar, skupine, ki se je oblikovala in delovala v Prekmurju v obdobju med obema vojnama.
PRVIČ RAZSTAVLJA DOMA
ustanovitev prodajnega oddelka, ki pa ne bo trgovina, ampak bo imel posredovalno funkcijo med umetnikom in kupcem. Ta mesec bo na ogled razstava kiparja Ferija Kuharja, za jesen pa med drugim pripravljamo razstavo Sodobna likovna ustvarjalnost v Pomurju, ki jo bomo novembra prenesli v Pokrajinsko galerijo v Celovcu. Tudi Kino Park, ki je z zakonom dobil svoje mesto kot kulturna dejavnost, si prizadeva za čim boljšo filmsko vzgojo osnovno — in srednješolske mladine in ima izdelan poseben program predstav, ki ga posreduje šolam. Pomemben pa je tudi Teden domačega filma, ko si lahko takoj po Pulju ogledamo najboljše dosežke s tega festivala: te filme si ogledajo tudi v drugih občinah.
Ob tem obsežno zastavljenem programu imate gotovo tudi težave — z izvedbo, prostori, nekdaj načrtovana gradnja Kulturnega centra se je končala s to prvo fazo — galerijo, gotovo je kakšne načrte potrebno tudi spremeniti.
Glede strokovne zasedenosti nimamo težav, naj več ji problem je s prostori knjižnice, ki jih bomo nekako morati dobiti. Tudi s knjigami so težave, po številu knjig na prebivalca bomo še ostali daleč pod republiškim povprečjem. Problem je tudi soboški grad, ki propada. Da bi ga rešili, je potrebno popraviti streho in kritino stolpa na zahodni strani. Letos naj bi začeli urejati fasado. Čeprav ni nihče- idealist in nam je jasno, da nadaljne gradnje Kulturnega centra za zdaj ne bo, pa misli o tem vendarle ne smemo potisniti preveč V ozadje: usmeritev
Po nekaj uspelih razstavah oljnih slik v Avstriji in Švici se je Janko Lapuh odločil, da upodobitve pokrajine predstavi tudi svoiim rojakom. To je storil v delovni organizaciji Gorenje Elrad v Gornji Radgoni, kjer je sedaj razstavljenih trideset njegovih olj.
Janko Lapuh je doma iz Libelič pri Dravogradu, vendar živi že polnih dvajset let v Nemčiji in Avstriji, kjer je operni pevec. Po končani osnovni šoli je najprej končal kovinarsko šolo,
nato pa se je kaj hitro zaposlil v mariborskem gledališču, kjer je nastopal kot operni pevec, obenem pa izredno študiral glasbo. Kasneje se je zaposlil v Haagu, kjer je tri leta pel v gledališču, sedaj pa je že 17 let član opere v Gradcu v Avstriji-
Slikati je začel že kot otrok in si je prve izkušnje pridobil pri Lajčiju Pandurju starejšem, ki je takrat poučeval na ravenski gimnaziji. Kasneje je slikanju posvečal manj pozornosti, zadnjih nekaj let pa se je spet intenzivno lotil čopiča in se-
daj vse proste ure porabi za slikanje. Naključje, da se je njegova hči poročila v Gornjo Radgono, pa ga je pripeljalo v naše kraje in tukaj se je vključil v likovno sekcijo pri Zvezi kulturnih organizacij Gornja Radgona, kjer sodeluje pri vseh njenih aktivnostih.
Da se je odločil za prvo samostojno razstavo v delovni organizaciji, pa ni naključje, saj meni, da ustvarja za ljudi, delavce in prav vesel je, da je v delovnih organizacijah prostor za razstave.
A. C.
KNJIŽNE NOVOSTI V PIŠK:
Anton Ingolič: Ptiček brez kljunčka (Ljubljana 1984), Novi Grafenauer: Palimpsesti (Ljubljana 1984), Babica pripoveduje, Slov, ljudske pripovedke (Ljubljana 1984), Manfred Bieler: Kanal (Maribor, Koper 1984), Vladimir Gradnik: Skozi deset ujetniških taborišč 1941—1945 (Koper 1984), Aleksander Marodič: Dnevi izdaje (Ljubljana 1984), Andreas Lom-mel: Kunst des Buddhismus (Zurich 1984), Slavica Šinkovec: Za vsakogar nekaj o vinu (Ljubljana 1984), Čebelarstvo (Ljubljana 1984)
Jože Janež TRNOVO POT ŽIDOVSKEGA LJUDSTVA
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE, ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE, OBČINSKI SVET ZSS PIRAN in ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ IZOLA
RAZPISUJEJO
VI. SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV, DRUGIH NARODOV IN NARODNOSTI, KI STALNO ALI ZA ČASNO BIVAJO V SR SLOVENIJI.
Srečanje bo septembra 1984 v Piranu.
Sodelujejo lahko avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige.
Avtorji lahko pošljejo prozna, pesniška in dramska dela: — črtice, novele, satire, humoreske, romane, itd. (največ
10 strani)
— pesmi, epigrame, basni, aforizme itd. (od 3 do 6 pesmi .. .)
— drame, dramske prizore, skeče, groteske, TV in radijske igre, filmske scenarije, scenarije za proslave, recitale itd.
— kritiške prispevke z vseh področij umetnosti.
Teksti morajo biti napisani s pisalnim strojem, v treh izvodih, v maternem jeziku (ki ni slovenski). Podpisani morajo biti s šifro, v posebni ovojnici pa naj bodo podatki o avtorju: ime in priimek, točen naslov, starost, izobrazba, poklic, delovna organizacija ali šola in narodnost.
Vse tekste bo prebrala tričlanska žirija, ki bo izbrala najboljše za predstavitev na literarnem večeru in za bilten.
Rok prijave: 20. avgust 1984
Naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana (za 6. srečanje literatov drugih narodov). •
Tudi samomorov je bilo vedno več, Francozi so se odločali za žično ograjo, v kateri je bilaelektrika. V nedeljo, 2O.avgusta1944, smo doživeli prvi bombni napad, tovarno so bombardirali ameriški bombniki v treh zaporednih valovih. Takrat je delalo kakih 5000 ljudi, iz našega taborišča okrog 1500. Naše barake so se tresle, kot bi bile iz papirja. Potem so nas vse odvedli, da smo šli pospravljat mrtve in ranjene. Iz našega taborišča je bilo ob napadu ubitih okrog 1200 taboriščnikov. Bilo je strašno, ko smo izpod ruševin vlekli mrtve in ranjene ali pa le koščke raztrganih trupel naših tovarišev. Tovarnaje bila precej porušena, ves mesec smo pospravljali ruševine in nato pričeli z gradnjo novih stavb. Šele naslednji dan po napadu smo ugotovili, koga ni več med nami. Iskal sem svoja brata, na srečo sta ostala živa, jokali smo od veselja. Bombni napadi so se ponavljali, Nemci pa so besneli. Njihova protiletalska obramba v kateri so sodelovali 16-letni fantje, je odpovedala, fantje pa so jokali od strahu. Oktobra je zapadel sneg do kolen in Auschwitz spremenil v Sibirijo. Temperatura je padla na minus 10 stopinj. V tem mrazu so nam pobrali zimsko perilo, obljubili'so nam bolj toplo, ki ga pa nikoli nismo dočakali. Pri minus 20 stopinj so nam dali tanke plašče iz zebrastega blaga. Da bi nas čimveč pomrlo, so nas v najhujšem mrazu gole podili v 50 metrov oddaljeno kopalnico, kjer so nas tuširali z vrelimi tuši, nato pa smo morali mokri in goli bežati nazaj v barako. Konec decembra smo doživeli že 26. zračni napad. V januarju 1945 so me premestili v taborišče Gleiwitz. Brata sta ostala, kot sem pozneje zvedel, sta v transportu, za Buchenwald zmrznila, kot večina teh, ki so bili v transportu. V taborišču so za vedno ostali tudi moja mati in še šest sorodnikov.
Strahoten dan v Auschwitzu je doživel Vladimir Halmoš, ki so ga po prihodu v taborišče dodelili delovni skupini v krematoriju, v katerem so upepeljevali trupla zadušenih internirancev. In še bolj strahoten, ko je moral nesrečni mladenič potisniti v peč krematorija tudi truplo svojega očeta. In tragičen dan, ko so drugi sotrpini potisnili v nenasitno peč tudi njegovo mlado telo.
Mara Topolovec je povedala: Nekoč smo delale z Židinjami. Njihov kapo jih je nenehno pretepal. Neki esesovec pa je s svojim psom stal obstrani in se nasmihal. Potem je ukazal izkopati jamo. Ko je bila dovolj globoka, je poklical mlado, lepo črnolaso Židinjo in ji ukazal stopiti v jamo. Potem jo je začel sam zakopavati. Dekle je nemo strmelo predse in v grozi trepetalo. Ko jo je zakopal do vratu, je nekaj časa ogledoval svojo žrtev, nato pa nadaljeval z delom, dokler ni velik kup zemlje zakril njene glave. Potem pa
Notranjost židovske sina'goge v Sdboti.
je pričel vzklikati in mahati z rokami ter je naščuval psa na kup zemlje. Pes seje pognal v kup in se z nogami kmalu prikopal do glave mučenice, ki jo je nato tako zarizel, da ie mlada Židinja kmalu izdihnila
Cilka Štular je povedala: Esesovec Pilman je Židinje pretepal že med odhodom na delo, tako, da smo včasih na delo pripeljali že nekaj mrtvih Židinj. Na delovnem mestu je pogostokrat brez vsakega vzroka pričel pretepati Židinje in jih tudi pobijati. Vsak dan smo v taborišče z dela vozili tudi mrtve Židinje. Videla sem, kako je Pilman naščuval svojega dresiranega psa na Židinjo. Pes jo je v naskokih slekel do golega. Bila je vsa okrvavljena. Ko se onemogla več ni bila zmožna upirati psu, ji je ukazal, naj gre po travniku. Natojezanjo ustrelil in ji s strelom odprl lobanjo. Koje pes zagledal kri in možgane, je to vpričo nas požrl. Vse to smo morale gledati, Pilman pa je vpil, zakaj se ne smejemč. Nekoč je ta Pilman spet vzel na piko Židinjo, jo pretepal, nato je iz kolov naredil lesen križ in ji ukazal, daje s tem križem na rami pelažidovske pogrebne pesmi, vmes pa jo je pretepal. Potem je vzel lopato, izkopal majhno jamo, pahnil Židinjo na tla, njeno glavo pa porinil v izkopano jamo, jo z zemljo zasul in z nogo zahodil, po tilniku pajo je tolkel z lopato. Ko se je onemogla nekako vendarle izmotala in se postavi la na noge, jo je ustrelil v glavo. Pes je takoj skočil nanjo in lizal kri, Pilman pase je zlobno smehljal.
Ana Pavlin je povedala: Taborišče Rawensbriick je bil strašno. Med nami je razsajala griža in tifus, to je povzročilo množično umiranje. Esesovci so pregledovali blok in oslabele ženske vlačili v plinske celice in od tam v krematorij. Na mnogih taboriščnicah so delali razne medicinske poskuse. Večina teh je ohromela in končala v plinskih celicah. Videla sem prihajati transporte Židinj z otroki. Tem ženskam so esesovci trgali otroke iz naročij in jih odvedli, ženske pa takoj usmerili v plinske celice, njihove otroke pa po nekaj tednih. V nekem transportu je bilo 60 židovskih otrok, starih od 6 do 14 let. Matere so takoj pomorili, otroke pa nagnali na 1 7. blok. Eden teh otrok, Herman Wolf, 6-letni deček se je navezal name. Njegove starše so sežgali. Ko je bil apel, je vedno prišel k meni. Skrivala sem ga vse do osvoboditve. Pripeljalasem gavSIovenijo, naučil seje slovensko. Leta 1957 sem po radiu zvedela, da ga starši iščejo s pomočjo Rdečega križa. Vrnila sem ga materi v Nemčijo.
ŽIDOVSTVO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Sli ka evropskega židovstva se je po vojni bistveno spremenila. Težišče židovskega življa se je. preneslo iz Evrope v Severno Ameriko in v Izrael. Evropsko židovstvo pa je postalo nepomembno. Nacistični plan o biološkem iztrebljenju Židov v Evropi je bil izvršen neusmiljeno, pobili so 5 milijonov in 750.000 evropskih Židov. Tako je Evropa med vojno izgubila več kot polovico svojega dela svetovnega židovstva. Angleži kot gospodarji Palestine med drugo svetovno vojno in tudi po vojni niso podpirali naseljevanja Židov v Palestini, še manj so hoteli slišati o samostojni židovski državi. Že prejšnja leta pa so sionistični organizaciji ponudili, da se Židje naseljujejo v njeni koloniji Ugandi. Seveda so sionisti to odklonili in vztrajni pri naseljevanju Palestine. Židje pa so se naslonili na ZDA, kjer je židovstvo po vojni postalo najmočnejše. Center aktivnosti sionizma se sčasoma prenese na ZDA, kjer je število židovskih glasov in njihov lobi v ZDA pričel igrati tudi pomembno politično vlogo. Tako so po letu 1945 ameriški Židje pošiljali denar in orožje napol legalni židovski armadi, imenovani Hagana, in židovskim gverilcem v Palestini. S tem so odločilno pripomogli k formiranju in ponovni vzpostavitvi židovske države, ki je z odločitvijo OZN osnovana leta 1948 na delu palestinskega ozemlja. Na ozemlju Palestine je takrat bivalo 700.000 Židov in 138.000 Arabcev. Leta 1980 se v svetu omenja okoli 13 milijonov Židov, od tega jih živi v Severni Ameriki okrog 6 milijonov ali 46 odstotkov, v Izraelu pa 3,2 milijona ali 25 odstotkov, v Evropi jih živi le 3 milijone ali 23 odstotkov. Tudi razporeditev naseljenosti Židov v Evropi je zelo spremenila svojo podobo.	... .	.	... ....
r	’ r	(Nadaljevanje prihodnjič)
VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
STRAN 5
Takorekoč vsakdo tako ali drugače išče to proslulo Arhimedovo oporno točko. Ustvarjalci v najširšem smislu tem bolj, saj jim je oporna točka znano geslo klasikov marksizma: bojevati se! (Ali bi jim vsaj moralo biti.) »Sam sebi nisem zadosten in ne morem biti zadovoljen, dokler le vem, koliko nesrečnikov je okoli mene. Nisem svoboden, vse dokler povsod okrog sebe zadevam ob ovire nesvobode. Zato pa smisel življenja in svojo oporno točko iščem v nenehnem boju proti silam, ki s tem ali onim izgovorom nadevajo človeku okove...«
Sredi minulega tedna so se v Murski Soboti sestali delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost Najprej so sprejeli osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne	interesne
skupnosti soboške občine, o čemer bo tekla javna razprava do 8. septembra. Do takrat naj bi pripravili predlog omenjenega dokumenta in ga posredovali ustanoviteljem te skupnosti. Ti bodo obravnavali še analizo dosedanje komunalne problematike v občini, ki so jo pripravili v soboškem izvršnem svetu skupno s
OB VEČ KOT SKROMNI
RAZSTAVI
Nekoliko prirejene misli iz aktualnega, živega in sodobnega pa hkrati ščemeče vznemirljivega in privlačnega branja, ki gaje avtor, publicist Vuk Dra-škovič naslovil So,dnik, nam pridejo kot nalašč, ko hočemo kot neravnodušni opazovalci in spremljevalci zabeležiti in zlasti premisliti dvoje dogodkov. Isti dan — natanko pred tednom dni — so Ljubljanska banka-Združena banka,''Raziskovalna skupnost Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije v soboški galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec postavile na ogled razstavo Inovacije za stabilizacijo ’84, le par ur kasneje pa je v prostorih pomurske gospodarske zbornice v Murski Soboti prišlo do ustanovitve Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Pomurja (DIATI). Oba dogodka imata (žal!) skupno značilnost: več kot skromna udeležba. Če smo določnejši: veliko tistega, kar je sicer pregledno zapisano v lično pripravljeni brošurici, ki naj bi bila menda nekak kažipot po razstavi, sploh ni mogoče videti, če pa že je na ogled, je to predvsem skica, fotografija in le redkeje sam izdelek. (Mimogrede: edine pomurske inovacije zasebnega proizvajalca Vilija Žižka iz Murske Sobote — visokofrekvenčna predgrelna naprava za epoksidno smolo — sploh ni na razstavi, čeravno jo je najti v že omenjeni brošurici)
Kar se tiče pomurskega dela razstave, smo lahko prej razočarani kot ne. Je že res, da so »vstopnico« zanjo dobile zgolj tiste, ki so »shodile« v proizvodnjo s kreditno podporo Ljubljanske banke-Temeljne pomurske banke, še bolj pa je res, da jih je daleč premalo ali izvirajo iz že itak »inovativno favoriziranih« kolektivov. V mislih imamo najprej soboško Panonijo in ljutomerski Teh-nostroj, in sicer program vlaganj v orodja za razvoj novih izdelkov kmetijskih strojev in opreme. Sledi tozd Oprema in orodja postojnskega Liva iz Rogašovec z razvojem naprav za strežbo stiskalnic strojev za rotacijsko kovičenje pnevmatskih stiskalnic in delilnih miz ter priključkov naprav za hidravlične nakladalne žerjave. Za tem gre za uvajanje tehnologije za izgradnjo plovil v Ra-denskinem tozdu Tovarna polnilne opreme oziroma izkoriščanje geotermalne energije v Moravskih toplicah, za kar si prizadeva celotna delovna organizacija Radenska. Zanimiva je paleta »pogruntavščin« lendavskega Gorenja Varstroj: razvoj in osvajanje proizvodnje koordinatne mize za plamensko rezanje kovin s fotoelektričnim vodenjem, razvoj in osvajanje serijske proizvodnje malih varilnih transformatorjev moči od 105 do 210 amperov za izvoz, nadaljnji razvoj in osvajanje proizvodnje nove generacije gorilnikov za elektroobločno varjenje v zaščiti oglikove-ga dioksida ali argona s ta-Ijivo elektrodo (postopek MIG/MAG), naprava za elek-troupOrovno točkasto valjenje (dvotočkovnik) in usmernik za ročno elektroobločno varjenje jakosti 400 amperov s tiristor-sko regulacijo. Izdelava visoko-dvižneea rezalnega viličarja z
vrtljivo glavo LSX-1000 je v rokah Primatovega tozda Skladišča in oprema v Lendavi, razvoj nove tehnologije izdelave proizvodov iz armiranega poliestra po toplem postopku pa tozda ljutomerskega Imgra-da.
Del teh inovacij si je bilo mogoče ogledati na razstavi, vse pa je kreditirala Ljubljanska banka-Temeljna pomurska banka v obliki kratkoročnih kreditov v skupnem znesku 119,6 milijona dinarjev. Pogoji kreditiranja so dovolj vabljivi: odplačilna doba kredita do šest let glede na pomen inovacije in njeno aplikacijo in 22- oziroma 25-odstotna obrestna mera. Torej — banka ponuja! Morda le še to: komur je do kredita, bo moral pripraviti vsestransko pretehtan in s strokovnimi argumenti podprt zahtevek ter ga predložiti območni zbornični komisiji za oceno inovacijskih dosežkov, ki so v fazi prenosa v proizvodnjo. Ta, ki jo sestavljajo priznani pomurski strokovnjaki, je prvi pogoj za obravnavo zahtevka za odobritev kredita pri že navedeni banki.
ZAPORA INTELEKTUALNIH SIL
Dobri dve uri po otvoritvi razstave smo bili navzoči pri-ustanovitvi DIATI v prostorih 'pomurske gospodarske zbornice v Murski Soboti.
»Po dolgotrajnih prepričevanjih, dopovedovanjih in nategovanjih, predvsem pa birokratskih postopkih (soglasja, pravila, registracija), je naposled le prišlo do uresničitve večletne zamisli, »samorazumeli predsednika Petra Perša iz lendavskega Gorenja Varstroj oziroma tajnika društva mag. Andreja Janca iz zbornice, ki sicer nista skrivala kislih obrazov nad pičlo udeležbo. Če bi hoteli generalno opredeliti, s čim naj bi se člani društva kvarjali, velja podčrtati, da zlasti s spodbujanjem in razvijanjem razvojno-raziskovalne in množične inventivne dejavnosti v najširšem pomenu te besede in na vseh ravneh. Ob razmišljanjih posameznikov pa se nam je vztrajno vsiljevala pomisel, ki je bila pred meseci izrečena na srečanju jugoslovanskih sociologov v Portorožu. Tam je namreč Veljko Rus dejal, da v Jugoslaviji ni potrebna mobilizacija intelektualnih in vseh drugih delovnih potencialov, temveč je potrebna samo njihova deblokada. To trditev je podkrepil z dejstvom, da je zveza med stopnjo rasti družbenega proizvoda in številom šolanih kadrov z univerzitetno izobrazbo zelo šibka in med najnižjimi na svetu. To pomeni, da je izkoriščenost teh kadrov in njihovega znanja tako skromna, da je ekonomsko vprašljivo, če se investicije v te kadre sploh povrnejo. Veljko Rus je tudi navedel primera, na osnovi katerih bi izvedli deblokado intelektualnih potencialov: prvič, z odpravo moralnopolitičnih kriterijev pri kadrovanju na vodilna, in sicer pomembna mesta, in drugič, s spremembo zakona o univerzi, ki ji je odvzel velik del njene avtonomije. Očitno je. da imamo tudi v Pomurju opravka z zaporo intelektualnih sil, vendar pa to terja širši premislek.
Branko Žunec
Za komunalno interesno
Proizvajalci in prodajalci
hrane
ABC Pomurka je prodajalcem več kot 200 prodajaln predstavila svoje izdelke. Marsikateri nov izdelek bo poslej našel pot do potrošnika na Gorenjskem, v Ljubljani in Zasavju.
Distribucijski center delovne organizacije Kočna Kamnik, ki je članica SOZD v ABC Pomurka je pripravil za kupce, ki se oskrbujejo pri njih, poskušnjo več sto mesnih in mlečnih izdelkov ter pijač. Distribucijski center v Kamniku je ABC Pomurka pred leti ustanovila z namenom, da bi pospešila pretok blaga iz proizvodnih organizacij v Pomurju na ljubljansko, gorenjsko in zasavsko območje. Iz distribucijskega centra Kočne se že oskrbujejo trgovinske delovne organizacije Golica Jesenice, Loka iz Škofje Loke, L Junij iz Trbovelj, Meso Zasavje iz Trbovelj in maloprodaja Kočne iz Kamnika. Vse naštete delovne organizacije so članice ABC
V LENARŠKEM KLEMOSU NAŠLI ZDRAVILO ZA TEŽKO BOLEZEN
ZA NEDELO TANJŠE PLAČILNE
Informacija, da so v tozdu Plastika IMI Klemos lani z etiakim proizvodnim programom ne le pokrili 3 milijone dinarjev izgub nekdanjega Opuma, ampak je 25 delavcev ust-, urilo še zraven toliko dohodka, je bila prvi ,,signal”, da se v tem 400-članskem lenarškem delovnem kolektivu dogaja nekaj ..zdravega”. Podatek, da so v prvih treh mesecih leta delavci povprečno zaslužili 21 tisočakov — za tozdom Lahka in športna konfekcija mariborskega Pika največ v tej najmanj razviti slovenski občini — pa je dokaz, da ,,Seničarjeva akcija”, kot so poimenovali prizadevanja direktorja DO za dosego boljših proizvodnih rezultatov, že rodi prve sadove.
Najprej velja pripomniti, da je Avgust Seničar med tistimi redkimi sogovorniki, ki so brez dlake na jeziku. Ta izkušen gospodarstvenik še kako obvladuje položaj v delovni organizaciji, za vsako besedo stoji z dejanji, za sleherno dejanje pa je pripravljen odgovarjati. In to sam, ne da bi se kot- marsikdo skrival za steno kolektivne odgovornosti,
,, Čeprav se v naši delovni organizaciji nismo nikdar ukvarjali z likvidnostnimi problemi, smo že nekaj časa ugotavljali naraščajočg slabosti. To so bili predvsem izjemno visoki bolniški izostanki, upadanje delovne discipline, vse več predčasnih odhodov z dela in med delom, pa tudi primeri odklanjanja nekaterih del in nalog,” je odkril vzroke, ki so po njegovem mnenju sami po sebi narekovali odločno akcijo. ,.Poleg tega pa sem vedno trdil m še trdim, da morajo biti delavci ustrezno
Vabimo vas na vsakoletno
tradicionalno tombolo
NK MURA iz Murske Sobote v nedeljo 8. julija 1984 ob 14. uri.
GLAVNI DOBITEK:
Traktor IMT 542
Gotovine 300.000,— in 200.000,—
in 24 ostalih glavnih dobitkov.
Tombola bo na pomožnem igrišču NK MURA.
Ob slabem vremenu bo tombola naslednjo lepo nedeljo.
IO NK MURA
skupnost komitejem za urbanizem, gradbeništva in komunalne zadeve.
V nadaljevanju skupščine so delegati soglašali s sklepom o organizaciji skupnih strokovnih služb materialne proizvodnje, ki je dobil podporo v dosedanjih razpravah na raznih ravneh, omogočil pa naj bi večjo koordinacijo in racionalizacijo del na tem področju. Gre za ustanovitev enotne delovne skupnosti strokovnih služb samoupravne stanovanjske, cestnokomu-nalne in kmetijsko-zem-ijiške skupnosti. V razpravi
Pomurka.
Distribucijski center oskrbujeta'd: trgovske DO Živila, Central Kranj, Potrošnja Zagorje, Emona-Merkur Ljubljana in Murko iz Lesc.
Poskušnjajebila namenjena prav poslovodjem prodajaln vseh naštetih trgovskih organizacij z namenom, da prodajalci bolje spoznajo izbiro izdelkov, ki jih proizvajajo: Mesna industrija iz M. Sobote, Mesoizdelki iz Gornje Radgone, Simentalka Ljutomer, Meso Kamnik-Domžale, Meso Zasavje izTrbovelj, Mesna industrija Primorske iz Nove Gorice, Mesna industrija Gavrilovič Petrinja in Mesna industrija Kar-neks iz Vrbasa. Izdelke iz mleka so predstavile Tovarna mlečnega prahu iz M. Sobote, Mlekopromet Ljutomer inMlekarne Kranj.Napo-skušnji, ki se je je udeležilo več sto poslovodij, komercialistov in drugih trgovinskih delavcev, pa so predstavili tudi pijače. Pester izbor vin je
KUVERTE nagrajeni, kajti le tako so za dobro delo dovolj motivirani. In da bi tudi v našem delovnem kolektivu ne zvonili po toči, smo se odločili: za vsako ceno ponovno vpeljati red in delovno disciplino. Izdelali smo pravilnik, ki konkretno opredeljuje materialne sankcije

Avgust Seničar: ,,Delati in ne govoriti o delu!”
za neizpolnjevanje vsakodnevnih delovnih nalog. To in dodatno denarno stimulacijo, ki se ob kršitvi pravilnika zgubi, smo ,,prevetri-* li” na samoupravnih organih in DPO, delavci pa na zborih sprejeli brez pripomb.”
Strinjanje delavcev z ukrepi pa najbolj zgovorno potrjujejo doseženi rezultati. Novi sistem nagrajevanja je pričel poskusno veljati v
so podprli prvo varianto nove samoupravne organiziranosti, ki med drugim zagotavlja večjo povezanost investitorskih del, za kar pa ne bi smelo, kot so opozorili, zmanjkati finančnih sredstev. To pomeni v praksi, da je treba zagotoviti resnično nemoteno opravljanje del strokovne službe. Ob sprejetem znižanju prispevne stopnje za komunalno dejavnost od 1 odstotka na 0,982 odstotka, ki jo organizacije združenega dela združujejo iz dohodka, veljati pa začne 1. julija letos, je takšna bojazen gotovo umestna.
M. Jerše
dala v poskušnjo ABC PomurkaKK Radgona, DO Ljutomerčan, KK Vipava, KZ Goriška brda Dobovo, Agraria Koper,Fructal-AlkoAjdov-ščina, Dana iz Mirne, Radenska in Rogaška slatina. Proizvode iz predelanega sadja in zelenjave pa je predstavila Eta Kamnik.
Prijetno srečanje predstavnikov trgovinskih delovnih organizacij, ki so se ga udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Kamnik, je bilo že drugo po vrsti — postalo pa bo tradicionalno, saj veliko prispeva k izmenjavi izkušenj, hotenj in trdnejši povezanosti med proizvajalci in prodajalci hrane.
Slednje je še toliko pomembnejše v zaostrenih razmerah gospodarjenja, saj gre za neprisiljeno povezovanje, ki ima za cilj boljšo oskrbo potrošnikov.
Boris Hegeduš
sredini marca, vendar so vsi kmalu dojeli, da gre zares. Bolniške, ki so prej požrle delovni organizaciji v četrtletju 5,4 milijona dinarjev, so se zmanjšale za tri četrtine. Neupravičenih izostankov v Klemosu praktično več ni, tudi ne odklonitev dela; zaposleni ne zamujajo več na delo in tudi ne odhajajo predčasno z delovnih mest. In to vsi, kajti ne gre za akcijo, ki se bi pričela „na dnu”, saj je naravnana tako, da se z odgovornejšim delovnim mestom odgovornost zaostruje vse tja do vodilnih in vodstvenih.
To pa je tudi osnova Seničarjev? vodstvene strategije, ki jo vneto in povsod zagovarja. Takole pravi: ,,Nenazadnje je v mnogočem tudi materialni položaj delavcev odvisen — seveda ob njihovem delu — od vodenja delovnega kolektiva. Prizadevam si, da bi bil ta, kar se le da dober. Zato ne želim slišati o kolektivni odgovornosti, ko dobro vem, da sem na koncu najbolj odgovoren sam. Vztrajam, da se bo pri nas delalo tako, dokler bom na tem delovnem mestu. In nikomur ne dovoljujem,- da bi se vmešaval v naše poslovanje.”
Sicer pa Avgust Seničar nikakor noče in ne more razumeti, čemu je pri nas toliko besedovanja o povsem jasnih stvareh. Zatorej ni čudno, da pristavlja: ,,Kako je mogoče, da pri nas v združenem delu in ne samo v njem, toliko razpravljamo ali bomo delali ali ne bomo delali. V razvitih gospodarstvih o tem ne govori nihče. Obenem pa nam mora biti jasno, da bo delavec za slabo plačilo tudi slabo delal. Zato si z vsemi močmi prizadevam, da lahko naši delavci z dobrim delom zaslužijo plačo, s katero lahko zadovoljujejo svoje osebne potrebe.”
Osebni dohodki zaposlenih v Klemosu ,to potrjujejo. Če bi ne tako hitro naraščali stroški, bi lahko bili še višji. Gotovo pa šo v Klemosu, nekdanjem splošnem ključavničarstvu, . napravili velik razvojni, korak. Pravi preobrat je nastal po letu 1969, ko je pričel takrat okoli 60 zaposlenih voditi Avgust Seničar. Tri temeljne organizacije in delovna skupnost (v razmerju zaposlenih 1:5) najmočnejši tozd v lenarški industriji metalnih izdelkov Tovarna jeklenih konstrukcij, tozd Klemos — Kiister- iz tozd Plastika so doslej že za 30 odstotkov prekoračile začrtani celotni'prihodek. V petih mesecih so že ustvarili 42 milijard,
Kako bo leta 2000?
Analizi razvojnih možnosti soboške občine v obdobju 1986—2000, ki jo je kot delovno gradivo pripravil komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, je veljala osrednja pozornost na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti. V prvem delu omenjene analize, ki bo kot strokovno gradivo rabila za dobro pripravo smernic dolgoročnega razvoja soboške občine do konca tega stoletja, je opredeljen družbenoekonomski razvoj v preteklem obdobju, še posebej pa v minulih dvajsetih letih. V tem času so v soboški občini, ki po številu prebivalstva sodi med večje v naši republiki, dosegli velike spremembe, saj sta močna deagrarizacija prebivalstva in hiter razvoj industrije bistveno vplivala na strukturo gospodarstva. Tako se je delež kmečkega prebivalstva znižal od 69 na 37 odstotkov, medtem ko se je število mestnega prebivalstva povečalo od 10,6 na 18,9 odstotka. Delež industrije se je v strukturi družbenega proizvoda povečal od 12,9 na 39,8 odstotka v letu 1980. Tudi na področjih gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti so v soboški občini dosegli pomemben napredek, kar dokazuje tudi zmanjšanje razkoraka v primerjavi z razvitejšimi območji SR Slovenije v letih 1960-1983.
Razumljivo je, da so na osnovi teh in drugih podatkov na seji soboškega izvršnega sveta namenili posebno pozornost poglavju, kjer je govor o osnovnih ciljih in usmeritvah dolgoročnega razvoja do leta 2000. Še posebej, ker je ta zelo pomemben dokument tesno povezan z izhodišči razvojnih možnosti v naši republiki. V soboški občini med drugim predvidevajo, da bo v naslednjih 15 letih možno izpolniti tele povprečne letne rasti, in sicer družbenega proizvoda za 3,5 do 4 odstotke, industrijske proizvodnje za 3 odstotke, kmetijske proizvodnje za 4 odstotke, izvoza za 8 do 10 odstotkov, uvoza za 5 odstotkov, zaposlenosti za 2 odstotka, produktivnost pa bi se naj povprečno letno zvišala za okoli 2 odstotka. Zanimiv je tudi podatek, po katerem naj bi se v naslednjih desetih letih realni osebni dohodki povečevali po 2 do 2,5-odstotni stopnji letno, kar bi omogočilo dvig družb-nega standarda delovnih ljudi.
Pri vsem tem pa dajejo zlasti velik poudarek komparativnim prednostim in demografskemu položaju soboške občine, nadaljnjemu razvoju kovinsko-predelo-valne industrije, energetiki in drugim področjem. Nič manj skrbi ne velja tudi področju družbenih dejavnosti pa zaposlovanju in še marsičemu, kar bodo skupno s strokovnjaki s posameznih področij in v široki javni razpravi še podrobneje proučili in dopolnili razvojni dokument. Časa očitno ni na pretek, saj bodo meseca julija skupščinski zbori že razpravljali o osnutku smernic dolgoročnega razvoja soboške občine, septembra pa bodo sprejemali ta nadvse pomemben dokument. Zato bodo imeli razgovore z večjimi nosilci s področja gospodarstva in samoupravnih interesnih skupnosti, da bi dokončno uskladili poglavitne smernice nadaljnjega razvoja.
Milan Jerše
tako da upravičeno pričakujejo, da bodo 70 planiranih milijard do konca leta prekoračili najmanj za 20. Pozabili pa niso tudi na prihodnost in razvoj. Pred kratkim so obogatili. proizvodni program z obratom proizvodnje konzol in zgibnikov za' mariborski TAM, ustanavljajo pa četrto temeljno organizacijo. Po Kiisterju ponovno z avstrijskim partnerjem, firmo Automaschinentechnic iz Spodnje Štajerske za tehnično in skoraj povsem avtomatizirano termično obdelavo kovin. Vlado Paveo
STRAN 6 "I V IM! F V
VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
kmetijska panorama
PRIDELOVANJE OLJNE OGRSCICE
Težave v oskrbi z beljakovinami, pomanjkanje nekaterih živil, kot je olje in podobno, narekujejo iskanje možnosti pridelovanja poljščin, s katerimi bi zagotovili čimvečjo samooskrbo na tem področju. Sodoben kolobar je prav tako neugoden. Sestavljen je iz ene (koruza) ali dveh poljščin (koruza, pšenica), ki zapuščajo njivo v manj ugodnem stanju z leti pa se pojavlja vedno več problemov, med katerimi so izraziti pleveli, bolezni, škodljivci, enostransko koriščenje hranil in podobno.
Med novimi poljščinami, ki so ugodne v kolobarju, je sladkorna pesa. Ugodno je vplivala predvsem zaradi tehnološke discipline — zaradi doslednosti agrotehničnih ukrepov in zaradi bioloških lastnosti pese v kolobarju. V zadnjih letih so začeli uvajati zrnate stročnice (soja, bob), to so poljščine. ki vsestransko ugodno vplivajo na lastnosti tal, jih izboljšujejo in povečujejo njihovo rodovitnost. Na tem mestu ne mislim posebej dajati priznanja starim kolobarjem, ki so vključevali izredno dobre poljščine, kot so detelje in njih mešanice, razne mešanice z grašico, križnice in podobno. Žal je teh poljščin na naših njivah oziroma v kolobarju zmeraj manj.
V proizvodnem letu 1982/83 je tovarna olja v Slovenski Bistrici
ZLA TE MEDALJE ZA POMURSKE ŽIVINOREJCE
Kakovost na , . evropski
ravni
Kakovostno plemensko govedo, ki so ga vzredili pomurski rejci, lahko najdemo danes po vsej Jugoslaviji. Na sejmih plemenske živine, ki jih organizira Živino-rejško-veterinarski zavod za Pomurje, se poleg kupcev iz Jugoslavije v zadnjem času pojavljajo tudi tuji kupci. Vzroke za takšno zanimanje je iskati predvsem v kakovosti, ki se kaže v visoki mlečnosti krav in dobrem prirastu pitanega goveda. Rezultati, kijih pomurski rejci dosegajo v živinorejski proizvodnji, dosegajo evropsko raven, to pa potijujejo tudi številna priznanja, ki jih preje-
TURNIŠČE: cene pujskov
Pretekli četrtek (21. junija) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču 103 pujske, prodali pa so jih le okrog 40. Cene so se gibale od 7.000,00 do 8500,00 dinarjev za par pujskov.
začela s širšo akcijo širjenja oljne ogrščice v Sloveniji. Akcije so se lotili zaradi razlogov, ki so omenjeni v uvodu tega sestavka, to sta predvsem oskrba s surovino, katere glavni proizvod' je olje, stranski pa tropine 32 ali 33 odstotkov surovih beljakovin, in vloga ogrščice v kolobarju. Največja proizvodnja je bila na družbenih posestvih manjše površine pri kmetih pa na območju M. Sobote, Radgone in Gorenjskem. Doseženi pridelki 26,41 dt/ha na površini 480 ha so pokazali, daje s to poljščino možno doseči primeren pridelek, pri pravilnem izboru sort in ostale tehnologije, pa tudi visok odstotek olja (43-44 %) in ostanek — tropine z 32 ali 33 odstotki beljakovin. Pridelki so se sicer gibali od 17 do 33 dt/ha, kar je običaj ob
Na letošnjem kmetijskem sejmu v Novem Sadu so pomurski rejci razstavili 15 plemenskih telic in 5 bikov, nobena izmed razstavljenih živali pa ni bila ocenjena slabše od prvega razreda, zato so vsi rejci prejeli zlate medalje. Foto: L. K.
majo celo na mednarodnih prireditvah.
Pomurski rejci so se letos že šesto leto zapored predstavili na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, po oceni strokovnjakov pa se z doseženo kakovostjo uvrščajo v sam vrh jugoslovanske živinoreje. Tako so za razstavljeno kolekcijo kakovostne plemenske živine simentalske pasme v zadnjih štirih letih kar trikrat prej eli zlati šampionski pokal, letos pa so mu dodali še srebrni pokal. Na sejmu v Novem Sadu so pomurski rejci letos razstavljali 15 plemenskih telic in 5 plemenskih bikov, za slednje pa
poskusni proizvodnji. Sejejo na površinah, ki so manjvredne, pridelovalci ne opravijo vse priporočene tehnologije, zato so potem pridelki nižji. V poskusni proizvodnji je dala ogrščica dobre rezultate tudi na plitvih propustnih tleh, kjer je globina ornice od 20 do 25 cm (kot nekatere goričke zemlje). Tudi na melioriranih zemljiščih je dala primerne rezultate, saj so bili doseženi pridelki v teh primerih 33.4 dt/ha.
Na osnovi doseženih rezultatov in njenih bioloških lastnosti imamo tudi v Pomurju možnosti pridelovanja. Verjetno bi kazalo uvajati ogrščico na območjih, ki So manj obremenjena s proizvodnjo sladkorne pese, predvsem pa so to naslednji razlogi:
— vsi glavni agrotehnični ukrepi — proizvodne konice pridejo takrat, ko v poljedelstvu ni delovnih konic in so tla primerna za obdelavo;
— z močnim koreninskim sistemom izkorišča hranilne snovi tudi iz globjih plasti, zapušča v tleh organsko maso in s koreni-
je testna postaja živinorejsko-ve-terinarskega zavoda prejela tudi zlato medaljo. Zlato medaljo je zavod prejel tudi za razstavljene tri kolekcije plemenskih telic, prvič letos pa se je zgodilo, da nobena izmed razstavljenih telic ni bila ocenjena nižje od prvega razreda in vseh 15 rejcev je za doseženo kakovost prejelo zlato medaljo. Le-te jim je na priložnostni slovesnosti sredi prejšnjega tedna izročil predsednik Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije Tone Zorc, srečanje pašo rejci izkoristili tudi za izmenjavo izkušenj.
L. Kovač
nami prerahlja določen sloj tal. Nekateri avtorji trdijo, da se zaradi nje poveča pridelek naslednjemu posevku do 10 odstotkov.
— zaradi jesensko-spomladan-ske dobre rasti izkorišča vlago, ko je je dovolj, zato ima Še posebno pomembno vlogo, na sušnejših območjih;
—	možna je kompletna meha-niziranost. zato obrati — kmetije lahko koristijo mehanizacijo za pridelovanje žit;
—	z ozirom na to, da zgodaj zapušča tla, je možna setev strniščnih dosevkov, ki rabijo daljšo rastno dobo;
—	s pridelkom 25 dt/ha dosežemo podoben ekonomski učinek. kot s 50 dt/ha pšenice.
KOLOBAR IN IZBIRA TAL
Izbira tal pomembno vpliva na višino pridelka. Idealna tla za oljno ogrščico so globoka ilovnata peščena tla, kjer voda ne zastaja. Lažji tipi tal so primerni pod pogojem, če so padavine v posameznih obdobjih enakomerno razporejene. Primerjava pridelkov, ki rastejo na tleh, kjer je urejen vodni režim (meliorirano), in tistih, kjer vodni režim ni urejen, kaže razliko za 10 dt/ha. Depresije, kjer zastaja voda, so zelo škodljive. Pomembno je, da tla, kjer se prideluje ogrščica, vsebujejo dovolj bora (0,4 ppm oziroma 4 mg na 1 kg tal — na težkih tleh več). Bor se lahko doda na več načinov, eden med njimi je uporaba NPK gnojil, ki vsebujejo bor. V kolobarju naj bo ogrščica vsako četrto, največ vsako tretje leto. Prekratek razmak (vsako drugo leto) močno zniža pridelek. Poleg tega je mnogo večja možnost pojava nekaterih nevarnih bolezni, ki povzročajo znatno ekonomsko škodo.
GNOJENJE
Pri gnojenju ogrščice sta pomembna dva dela: osnovno gnojenje s fosforjem in kalijem in majhno količino dušika ob setvi ter izredno pomembno dognojevanje z dušikom.
Pri osnovnem gnojenju s fosforjem in kalijem moramo dodati
okrog 120 kg čistega fosforja (P2O5) in od 220 do 240 kg kalija (K2O). V tem času dodamo tudi 60 kg dušika. Gnojenje z vsemi hranili kompletiramo tako, da potrosimo NPK 5-10-20 in sicer 1100 kg na hektar. Uporabimo lahko tudi druge nitrofoskale, ki imajo malo dušika in več kalija (program sladkorne pese).
Dognojevanje z dušikom v veliki meri vpliva na količino pridelka. Razdelimo ga na dva dela, in sicer tako, da potrosimo zgodaj spomladi, (prva polovica marca) 400 kg KANa. Na ta način oskrbimo posevek s 100 do 110 kg dušika, kar zadostuje do stebla-nja. V tem času namreč rastlina zgradi prek 50 odstotkov snovi, za kar lahko koristi samo dodani dušik iz gnojila. Sproščanje dušika iz tal je minimalno, ker se zemlja komaj segreva, mikrobiološki procesi pa so se komaj začeli.
Ob steblanju (prva polovica aprila)
dognoj ujemo drugič, ko prilagajamo količine dušika (gnojila KAN) stanju posevka. Bujne in goste posevke dognojujemo manj, okvirna količina naj bo 200 kg KAN na hektar. Ker je kislost tal pomembna, moramo računati tudi na apnenje z določenimi količinami apna.
Zaželena je kislost — pH 6,5, toda ne nižja od 5,8. Zaradi tega po znanih normativih potrosimo od 1000 do 2000 kg apna, katerega obvezno zaorjemo, nikakor ga ne smemo trositi po preorani površini, ker lahko poškoduje kaleče seme. Apno ne vpliva le na pridelek ogrščice, pač pa tudi na naslednje poljščine.
PRIPRAVA NJIVE ZA SETEV
Priprava njive se začne takoj po žetvi žit. V tem času potrosimo celotno količino apna. Njivo globoko preorjemo oziroma na plitvih tleh vsaj 20 cm. Na zorano njivo potrosimo celotno količino NPK gnojila, ki bi naj vsebovalo tudi bor. Tam, kjer je tehnično izvedljivo, je tudi priporočljivo globinsko rahljanje — podrah-Ijanje. Preorano površino primemo prebranamo, omogočimo, da se do setve zemlja usede, škropimo s herbicidi, katerim sledi dokončna priprava tal s predsetvenikom. Ker imamo opravka z drobnim semenom, mora biti priprava tal kakovostna toda samo do globine od 3 do 4 cm.
SETEV
naj bi praviloma opravili z natančno sejalnico, ki dozira na hektar od 8 do 10 kg semena v nobenem primeru čez 11 kg, ker so pridelki pri gosti setvi dokaj nižji.
kazmak vrst naj bo od 25 do 30 cm, kar dosežemo s primerno naravnano kakovostno žitno sejalnico. Globina setve naj bo 2 cm. Pri povprečnem vzniku od 130 do 150 rastlin dobimo od 80 do 110 rastlin ob žetvi, ki pri tej razporeditvi po dosedanjih izkušnjah dajo najvišji pridelek. Pri poškodbah zaradi mraza nastopi pozimi sicer regeneracija v obliki odganjanja stranskih listov, stranski poganjki pa v pridelku lahko nadomestijo samo do 70 odstotkov pridelka glavnega stebla. Sorte ogrščice so določene na osnovi dosedanjih rezultatov sortno ekoloških poskusov in proizvodnje v preteklih letih (skrb naročnika proizvodnje). Za informacijo: najboljši rezultati so doseženi s sortami Jet Neuf, Korina in Elvira, ki istočasno tudi predstavljajo pretežni del jugoslovanskega izbora. Cas setve naj bo praviloma od 15. do JU. avgusta, izjemoma v začetku septembra.
VARSTVO PRIDELKA
Plevele zatiramo na dva načina, in sicer tako, da škropimo pred setvijo proti širokolistnim plevelom ko uporabimo sredstva Treflan EC 17 - 2,4 1 /ha (enako Herbitref EC 48) ali Trikepin 2,5 — 4,5 1/ha ali Deveinol WP 50 2 — 4 kg/ha. Eno od omenjenih sredstev v roku ene ure obvezno zabranamo. To škropljenje torej opravimo tik pred pripravo tal na setev. Proti ozkolistnim plevelom (kostreba, muhvič, srakonja) pa škropimo najpozneje 3 dni po setvi s sredstvi Lasso EC 48 3—5 1/ha ali Alaklor EC 48 prav tako 3—5 1/ha. Idealno je, če lahko presodimo, kateri pleveli se bodo pojavili, in škropimo samo proti tistim, Zatiranje plevela med rastjo z razpoložljivimi sredstvi zaenkrat ni možno.
Od škodljivcev se v ogrščict pojavljajo bolhači (običajno konec marca, v začetku maja).
Škropimo ob prvih zaznavnih poškodbah s sredstvi na osnovi diazinona, kot sta Basudin (R) 20 od 1,5 do 3,0 kg/ha ah Diazinon 20, prav tako od 1,5 do 3,0 kg/ha.
Repični sijajnik se pojavlja pred cvetenjem, škropimo, ko sp na rastlini 2 ali 3 hroščki s sred'tvi Zolone liquide EC 2 1/ha ali Thiodan EC 35 1,5 1/ha.
ŽETEV
v naših razmerah je zaenkrat možna s primemo prirejenimi žitnimi kombajni. Uvajajo sicer nove dodatke kombajnom, dvostopenjsko žetev in podobno, kar pa bo v naših razmerah aktualno v prihodnosti.
Geza DŽUBAN, kmet. ing.
dip L ing. agr. Tibor Titan_____________________________
STO LET REJE LISASTEGA GOVEDA V PREKMURJU
Razvoj govedoreje v Prekmutju, to je v lendavski in soboški občini, je bil v preteklosti povezan z razvojem govedoreje Železne in Žalske županije bivše avstfo-ogrske monarhije. Pravzaprav gre za razvoj govedoreje v pokrajini, ki leži med Muro in Donavo (Dunantul).
Ko so se naši predniki naselili v pokrajini med Muro in Rabo, so pripeljali s seboj primitivno pasmo goveda (buša), kakršno redijo ponekod na Balkanu še danes.
Madžari so z naselitvijo v Panoniji pripeljali s seboj primitivno stepsko govedo (bos podiucus). Kasneje so madžarski fevdalci na svojih posestvih gojili to podolsko — panonsko govedo, ki je bilo žilavo in primerno za delo. Mlečnost tega goveda ni dosegla 1000 litrov.
V 13. in 18. stoletju so se na današnjem Madžarskem začeli naseljevati tudi Švabi, Bavarci in drugi Germani. S seboj so pripeljali različne pasme goveda (frankovsko-ansbachorisdorfsko, algajsko, pinzgavsko in druge). Za oplemenjevanje teh pasem so uporabljali tudi bike podolske in simentalske pasme.
V začetku prejšnjega stoletja je z uporabo simentalskih bikov in s povratnim križanjem nastalo tako imenovano madžarsko rdeče lisasto govedo (magyar pirostarka). To govedo so največ redih na velikih posestvih, ki so uvažala tudi simentalske bike in telice iz Švice.
Proti koncu prejšnjega stoletja na celotnem območju Dunan-tula redijo za novo nastalo rdeče lisasto govedo, na veliki madžarski ravnini pa govedo tipa podolec. V tistem času v obmejnih vaseh našega območja, ki mejijo na Avstrijo, redijo tudi govedo tipa pinzgavec.
Leta 1880 je ministrstvo za kmetijstvo takratne ogrske države izdalo odlok o rajonizaciji pasem. Leta 1984 je bil na osnovi rajoni-zacije sprejet tudi zakon o pospeševanju govedoreje. Po določilih tega zakona so za pleme smeh uporabljati le licencirane bike tiste pasme, ki so bile določene z rajonizacijo. N;- tej osnovi so v Prekmurju obvezno uporabljati bike rdeče lisaste pasme. Sem so prihajali plemenjaki, ki so bili vzrejeni pretežno na veleposestvu Szel Kalmana, blizu Monoštra. Župani so imeli nalogo, da so bike kupovali na stroške rejcev krav. Takrat so tudi uvedh obvezno plačevanje skočnine vnaprej. Komisijsko so v ta namen letno enkrat popisovali krave.
V začetku tega stoletja, vse do prve svetovne vojne, redijo na našem območju tip lisastega goveda.
Tudi v prvih letih med vojnama se je nadaljevalo pospeševanje govedoreje po ustaljenem načinu. Bike so nekaj časa kupovah na Madžarskem, nekaj so jih uvozih iz Švice, kupovah pa so jih tudi v Podravini (Durdevac).
Leta 1929 se začne v razvoju govedoreje v Prekmutju novo obdobje. Tega leta in kasneje so začeli ustanavljati živinorejskose-lekcijska društva za vzrejo lisastega goveda, in to ne samo v Prekmurju, temveč tudi na desnem bregu Mure in na območju okraja Lenart. Leta 1934 so ustanovih Zvezo živinorejskoselekcijskih društev za lisasto govedo s sedežem v Rakičanu. V to zvezo so se združila društva iz prej omenjenih predelov. Na kmetijski šoli v Rakičanu pa je začel delovati tudi center za selekcijo lisastega goveda. Redih so čredo krav, v glavnem domače reje in uvoženih telic iz Švice.
Sredi 30. let imamo že formiran tip lisastega goveda. Odhkuje ga hitra rast s podrejeno vlogo proizvodnje mleka. Na večini malih kmetij je bila krava tudi vprežna žival. V tem času je tudi rastlinska proizvodnja zelo pestra. Razen pridelovanja krme na travnikih, so kmetje nekaj površin namenjali tudi na za pridelovanje inkamatke in črne detelje. Pri okrajnem načelstvu je v tistem času deloval okrajni kmetijski odbor. Predsednik odbora je bil napreden kmet, tajnik pa okrajni agronom. Odbor je opravljal razne pospeševalne naloge. Z njegovo podporo so okrog leta 1930 začeli graditi prva betonska gnojišča in silose za siliranje krme. Odbor je skrbel tudi za pospeševanje živinoreje. Organiziral je razne kmetijske manifestacije, prirejal razstave, tečaje, predavanja in organiziral poučne oglede.
Leta 1934 so organizirali prvo razstavo svetlo lisastega goveda v Murski Soboti. Na njej so razstavljah svoje Živah rejci iz Pomurja in z območja Lenarta.
Nakup rodovniških bikov, merjascev in delo kontrolorjev za mlečnost kravje subvencionirala takratna banovinska uprava. Vsa sredstva pa pospeševanje živinoreje pa so se stekala prek okrajnega kmetijskega odbora in zveze živinorejskoselekcijskih društev. Mlečni kontrolorji so opravljali svoje delo v okviru dejavnosti društev, nadkontrolorji pa zveze. Vsako društvo je imelo tudi svojega rodovnikarja. Glavne rodovniške knjige so vodili pri zvezi društev.
Med obema vojnama so bih glavni vir dohodka na kmetiji
pitana goveja živina in prašiči. Od poljedelskih pridelkov so v glavnem prodajali le ajdo in proso, pa tudi nekaj pšenice in fižola. Povpraševanja po mleku tako rekoč ni bilo. Maloštevilni meščani v Murski Soboti so mleko kupovali pri rejcih v Soboti in okoliških vaseh.
Mlečnost kontroliranih krav je bila sorazmeroma nizka, saj so krave dajale od 1500 do 1800 mleka. Dve leti stari pitani biki so dosegli težo okrog 600 kg, krave pa so dosegle težo od 470 do 550 kg-
Zaradi že močno razvijajoče se živinoreje je v Murski Soboti med vojnama zrasla tudi klavniška in mesna industrija tovamaija BENKA. Goveje meso je izvažal na Dunaj, bekone (svinjske polovice) pa v Anglijo.
Od leta 1900 pa do konca vojne so se v Cemelavcih na grofovski pristavi ukvarjali tudi s pridelavo mleka. Prav tako tudi v Topolovcih. Mleko so predelovali v sir, s sirotko pa so pitali prašiče. Po letu 1920 so nekaj časa zbirali mleko tudi v stepalnikih, ga posnemali in smetano prodajali v Gradec. V tem času imata veleposestnika Hartner in Benko pri Gradu in v Mačkovcih dve manjši čredi krav, montafonske pasme, katerih mleko predelujejo v sir.
Med drugo svetovno vojno je okupator opustil pospeševanje živinoreje pri malih rejcih. Delo selekcijskih društev in zveze je prenehalo. Veleposestniki so se včlanili v županijska združenja, kjer za male rejce ni bilo mesta. Edino, kar je okupator opravljal na področju živinoreje, je to, da je še naprej po omenjenem zakonskem določilu zahteval obvezno uporabo rodovniških bikov.
Tudi povojne razmere zaradi gospodarskih težav niso bile naklonjene živinoreje. Preden pa bi prešli na obravnavanje povojnega obdobja, ne bo odveč, če se nekoliko ozremo tudi po statističnih podatkih.
Po popisu živine so leta 1895 redih 25.015, leta 1911 pa 26.059 glav goveda. Po popisu iz leta 1971 smo našteli že 43.030 in leta 1981 44.822 glav govedi.
Na osnovi teh podatkov so indeksi povečanja takile: leto______št. glav_____leto__________št. glav_____indeks
1895	25015	1911	26059	104,1
1895	25015	1971	43030	172,0
1895	25015	1981	44822	179,1
1971	43030	1981	44822	104,1
(Nadaljevanje prihodnjič)
VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
STRAN 7
V uredništvu Vestnika in radia Murska Sobota smo pripravili pogovor o naših turističnih prizadevanjih. Žal se ga iz objektivnih vzrokov niso udeležili vsi vabljeni, kljub temu pa boste iz vprašanj in odgovorov ugotovili sedanje stanje in probleme, kijih je treba čimprej odpraviti. Naši gostje so bili: JANKO PRELOG, namestnik direktorja zdravilišča Radenska; JOŽE KOVAČ, glavni direktor Potrošnika Murska Sobota; ŠTEFAN MERKLIN, tajnik medobčinske gospodarske zbornice in EVGEN KISILAK, direktor TOZD Moravske toplice. Iz uredništva sta sodelovala novinarja LUDVIK KOVAČ in ŠTEFAN SOBOČAN, ki je pogovor tudi priredil za objavo.
Morda nam bo kdo očital, da smo se o turizmu pogovarjali prepozno, češ da se je sezona že začela. Očitek ne bo opravičen, kajti v Pomurju razvijamo več vrst turizma: zdraviliškega, lovnega, izletniškega, kmečkega, poslovnega, rekreacijskega ... Goste imamo (več ali manj) čez celo leto, No, k' pripravi pogovora pa so nas spodbudili tudi seja republiške konference SZDL in dve seji na medobčinskem svetu SZDL za Pomurje, kjer je bilo veliko rečeno o nalogah na področju turizma. SZDL je pravzaprav pozvala vse organizacije SZDL, naj spodbudijo boljšo organiziranost in usklajeno delovanje vseh. To pa niso le zainteresirani gospodarski subjekti, pomembno je tudi sodelovanje negospodarskih, zlasti družbenih in društvenih dejavnosti, pa tudi družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti. Mobilizirati je treba kar najširši krog ljudi.
V Pomurju je družbeni sektor gostinstva in turizma organiziran v temeljnih organizacijah, ki so vključene v delovno organizacijo Radenska, v lendavski občini pa deluje tozd Naravno zdravilišče, ki spada pod Viator oziroma DO Golfturist Ljubljana. Ker Radenska zajema največ družbenih obratov (občina Murska Sovota, Ljutomer in Radgona), je samo po sebi umevno, da nas je najprej zanimalo, kako so štartali pred največjim obiskom gostov.
Tujci spet prihajajo
VESTNIK: Kako ste se torej pripravili na začetek največje (poletne) turistične sezone?
JANKO PRELOG: Za letošnjo turistično sezono smo se dobro pripravili in sprejeli posebne akcijske programe, ki so bili med tozdi medsebojno usklajeni. Osrednja pozornost je bila namenjena temu, da se skuša dopolniti oziroma spremeniti struktura gostov v cilju čim večjega obiska tujih gostov. V zvezi s tem, so tekle tudi precejšnje aktivnosti na območju Avstrije, Nemčije in Italije, od koder tudi dobivamo pretežni del gostov.
Turistična zveza se rojeva
VESTNIK: Kje pa so zavore, da ne pride do izdaje? Je vzrok za to neobstoj turistične zveze?
STEFAN MERKLIN: Res je, turistične zveze nimamo in to je vrzel, saj v drugih regijah, kjer turistično zvezo imajo, le-ta skrbi za združevanje sredstev in potem izda prospekt. Na zadnjem razgovoru na medobčinskem svetu SZDL smo se opredelili, da naj zbornica prične aktivnosti za ustanovitev turistične zveze. Če ne prej, bo zagotovo po ustanovitvi turistične zveze prišlo do izdaje pro-.
ustanovitev pomurske turistične zveze..
VESTNIK: Kako pa nameravate urediti njeno financiranje?
ŠTEFAN MERKLIN: Financiranje ne bi smelo biti problem. Turistična zveza bi se morala financirati iz dela turistične takse in iz drugih virov.
Kaj pa prehodni gosti?
VESTNIK: Občutek imam, da razvijamo predvsem stacionarni turizem, pozabljamo pa na prehodne goste.
JANKO PRELOG: Razvoj turizma sicer temelji na naravnih danostih; pri nas so to predvsem mineralne in termalne vode, zato imamo tudi veliko prednosti za razvoj zdraviliškega turizma. V Pomurju -smo se odločili, da v Radencih, Moravskih Toplicah in Lendavi razvijamo zdraviliške centre, kar naj bi pospešilo tudi ostale oblike turizma — kot je to izletniški. lovski, poslovni, rekreacijski itd. Banovci pa se razvijajo v izrazito rekreacijski center. ki bo predvsem namenjen prehodnim gostom: izletnikom in drugim. Tam ni zdravstvene dejavnosti in je tudi v perspektivi ne nameravamo razvijati, bo le rekreacijski center, kamor ljudje pač prihajajo po svoji lastni presoji in kjer se potem okrog tega centra razvijajo tudi druge.aktivnosti, med drugim naturistični kamp, športna infrastruktura in tako dalje. Poleg tega razvijamo določene postojanke, ki služijo predvsem izletniškemu in prehodnemu turizmu, hkrati pa tudi stacionarnim gostom. Taka točka je Janžev hram, Jeruzalem, Krplivnik. Čarda, Gornji Pe-
Toplicami in tamkaj imamo podaljšani delovnik v soboto, trgovina pa je odprta tudi v nedeljo. ko je sicer naj večji pritisk gostov v to zdravilišče. Torej smo odpiralni čas prilagodili povpraševanju.
Težave z izdelovalci spominkov
VESTNIK: Kako pa je s ponudbo blaga na splošno?
JOŽE KOVAČ: Opažamo, da smo glede izbire blaga šibki. To pa ni odvisno od trgovine, ampak proizvodnje. Primanjkujejo izdelki drobne obrti, domače obrti, ki bi bila značilna za pomursko regijo, kajti turist želi imeti spominek. Žal pa ni moč vselej dobiti pristnih domačih spominkov. Toje velik problem. Lani smo v Murski Soboti sicer odprli specializirano trgovino s spominki, vendar ugotavljamo, da nam je ta napol prazna, ker teh vrst blaga ni. Skušali smo navezati stike z našimi domačimi lončarji, da bi z njimi sklenili pogodbe o izdelavi in odkupu spominkov kot. so »piitre«, lonci, vrči.. .vendar nismo uspeli. Ta obrt v Pomurju izumira. Tisto, kar naredijo, odkupijo turisti direktno pri lončarjih, tako da v trgovino ne moremo dobiti kaj prida teh izdelkov. Tako se morajo turisti v glavnem zadovoljevati s kristalom, kar pa ni tipično pomursko. Je pa tudi res. da v Moravskih Toplicah v prodajalni z vsega 12 kvadratnimi metri prodamo
mesečno za 150 starih milijonov dencih smo imeli letos prvo spominkov, vendar s tem nismo '
zadovoljni, ker prodajamo kristal. dalmatinske in primorske spominke ... tisto, kar na trgu
je-
prav, tako pa tudi gospodarska zbornica. Mi bi moralinajti vrsto izvirnih pomurskih spominkov in najti izdelovalca. Tega razen lončarjev in izdelovalcev douž-njekov nimamo. Pogovarjal sem se s predstavniki invalidske delavnice Solidarnost. Mislim, da bi oni lahko izdelovali pristne spominke.
JOŽE KOVAČ: Radenska je veliko storila za svojo reklamo. Imajo majice, vrečke, dežnike, kape, klobuke ... to se vse prodaja. Čeprav to ni tipičen turistični spominek, pa vendarle prodaja teče. Sleherni obiskovalec si kupi vsaj nekaj tega.
VESTNIK: Menim, da bi se v izdelovanje lahko vključile tudi šole.
JOŽE KOVAČ: Prav gotovo bi lahko dobili z naših šol tudi turistične spominke, vendar je vprašanje, ali imamo na njih kadre. Resje sicer tehnični pouk na vseh šolah izredno visoko razvit, vendar je vprašanje, kaj delajo. Delajo avtomobile formule ena ... avione ... nihče pa jih ne usmerja, naj delajo klopotce, tipično pomurske stvari ... Šola bi morala biti zainteresirana, da bi pri tehničnem pouku izdelovali izdelke'za potrebe turizma, trgovina pa bi ob koncu šolskega leta, ki se poKri-va z začetkom turistične sezone, vse te izdelke odkupila, prodala in šola bi zaslužila. Vse pa je odvisno tudi od učiteljev. Trgovina se bo v tej smeri bolj potrudila. Torej bo spodbujala tako izdelavo.
JANKO PRELOG: V Ra-
skupino gostov s Finske. Trikrat tedensko smo jih peljali v Mursko Soboto, enkrat tedensko v Maribor, v času bivanja pa so
bili enkrat tudi v Avstriji v
kupe v trgovinah in na sejmih v Murski Soboti.
VESTNIK: Kako pa sodeluje tozd Moravske Toplice z zasebnimi oddajalci sob?
EVGEN KISILAK: Moram povedati, da je sodelovanje relativno dobro in da kljub gradnji hotela število nočitev pri zasebnikih ne upada. Sobe oddajajo preko naše recepcije. V juniju je poprečno prenočevalo pri zasebnikih 60 do 70 gostov v enem dnevu. V primerjavi s skupnim številom zasebnih postelj, kijih je 94, je to dokaz, da so vse sobe boljše kategorije zasedene. No, v izvensezonskih mesecih, torej kadar je treba kuriti, se oddajalci sob turistov otepajo, pač zaradi drage kurjave. Pa tudi cene zasebnih prenočišč so izven sezone nižje. Vaš očitek, da receptor najprej poskrbi za postelje svojega hotela, šele potem za zasebne postelje, ne drži, ker je razlika v ceni. Danes gost temeljito premisli, primerja in se šele potem odloči. Je pa v bistvu tudi celoten penzion, če stanuje pri privatniku, ima pa ostale usluge pri nas, še vedno v razmerju ena proti dva glede na cene pri nas.
VESTNIK: Kaj pa razvedrilo gostov? Je poskrbljeno zanj?
EVGEN KISILAK: Špor-tno-rekreacijska dejavnost je dokaj razvita. Gostje iz tujine po tem'precej sprašujejo, saj vemo, da v zdravilišče prihaja čedalje več gostov, ki so potrebni tako imenovanega programiranega oddiha, torej želi gost v naravo in gibanje. Tako si lahko obnovi oziroma revitalizira svojo psihofizično kondicijo. Za to obliko se navdušujejo tako tujci kot domači gostje. Načrtujemo širitev športno-rekreacijskih objektov.
POMURSKA TURISTIČNA PRIZADEVANJA
VESTNIK: Kakšen je vaš nastop na tujih trgih?
JANKO PRELOG: V dveh smereh gre. Ena je ta, da se skupaj s poslovno skupnostjo slovenskih naravnih zdravilišč udeležujemo širših akcij, predstavitev in prireditev v tujini. Tako smo sodelovali tudi na predstavitvi na Dunaju, potem na Graškem sejmu, na sejmu v Celovcu in drugje, kjer smo predstavili svojo ponudbo. Drugo področje aktivnosti pa je direkten obisk posameznih agencij in seveda Kompasa kot našega najmočnejšega poslovnega partnerja — agencije, ki seveda potem predstavlja našo ponudbo na tujih tržiščih. Rezultati se že kažejo, saj je porast tujih gostov precejšen — okrog 40 odstotkov v celi Radenski. Sprememba cen, padec življenjskega standarda... pa seveda močno vplivajo na slabši obisk domačih gostov, vendar je še vedno tak kot v lanskem letu.
VESTNIK: Kaj pa sodelovanje z lendavskim Golfturistom oziroma tozdom Naravno zdravilišče?
JANKO PRELOG: Direktnega sodelovanja v tem trenutku še ni. Sodelujemo pač posredno preko poslovne skupnosti naravnih zdravilišč, kjer se srečujemo in se medsebojno usklaj ujemo kot vs a zdravilišča v Sloveniji. No, stike pa imamo tudi z gospodarsko zbornico oz. odborom za turizem, kjer se med seboj delno usklajujemo.
VESTNIK: Kako pa je s skupno pomursko propagando?
ŠTEFAN MERKLIN: Bili sta izdani dve publikaciji: prospekt Pomurja in knjižica Pomurje, ki je nekoliko starejša. Prospekt, ki je bil financiran z združenimi sredstvi delovnih organizacij gostinstva, turizma, trgovine in kmetijstva, je bil zelo dober in je v neki meri ponujal * celovitejšo ponudbo. Trenutno pa takega prospekta nimamo; so pa seveda prospekti, kijih izdajajo razne gostinske organizacije oz. Radenska, njeni tozdi, torej tako imenovani hišni prospekti. O enotnem prospektu se sicer pogovarjamo, vendar galetosše ne bomo uspeli izdati. V novem prospektu naj bi bil slikovni material in tudi vsebinski prikaz Pomurja. Temu bi vsako leto dodali še pregled prireditev na področju gostinstva oz. turizma, športa, kulture ... s čemer bi se tudi izognili podvajanju, kot se to nemalokrat zgodi zdaj, ko ni usklajenega koledarja prireditev.
o
OKROGLA MIZA VESTNIKA IN RADIA MURSKA SOBOTA
spekta, h kateremu pa bo treba poleg gostincev pritegniti še druge, kajti turizem ni samo gostinstvo.
JANKO PRELOG: Jaz bi k temu nekaj dodal. Škoda, je, da ni tesnejšega sodelovanja z Integralom, ker je Pomurje le regija, ki bi morala ponuditi vse. kar v regiji proizvajamo kot celoto. Edino na tak način se potem lahko predstavimo in dajemo širšo in pestrejšo ponudbo. Mi se tega v Radenski zavedamo in vsaj za naše tozde oziroma za območje treh občin, ki jih pokrivamo, imamo določene skupne publikacije. V teh dneh bo tudi izšel Radenski vestnik, kjer bo v celoti predstavljena ponudba naših tozdov. Vestnik bo v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini. Poleg tega imamo posebno turistično mapo. Ko predstavljamo ponudbo Radenske kot celote, vložimo v to mapo prospekte vseh tozdov Radenske. Dobro pa bi bilo, če bi v vse te aktivnosti. ki jih imamo, vključevali tudi lendavsko ponudbo, vendar bi oni morali izraziti vsaj pripravljenost.
ŠTEFAN MERKLIN: V nov enoten pomurski prospekt bi morali vključiti tudi zasebne gostince, predvsem tiste gostilničarje in kmečke turizme, ki so pri ocenjevanju dobili večje število točk oziroma zvezdic kakovosti in so sicer pomembni za turistično ponudbo.
VESTNIK: In kakšne so sploh realne možnosti za ustanovitev turistične zveze?
ŠTEFAN MERKLIN: Volja je vsepovsod, so pa tudi ovire. Prva je v tem, da še niso povsod zaživela turistična društva, ker pač turistične zveze brez turističnih društev ne more biti. Mi bomo preskočili »oviro«, da bi najprej ustanavljali občinske turistične zveze in šele potem pomursko turistično zvezo. Če kdo hoče imeti občinsko, jo lahko ima. Menili smo se, da občinske turistične zveze ne bi bile neki profesionalni organ, . ampak le usklajevalec na ravni občine, pomurska turistična zveza pa bi bila profesionalni organ z enim zaposlenim. Njen sedež naj bi bil na medobčinski gospodarski zbornici Pomurja in ta bo tudi opravljala del administrativnih poslov. Aktivnosti so pospešene in do konca letajo bomo ustanovili. O zadevi je svojčas razpravljal tudi odbor za gostinstvo in turizem inje podprl
trovci.. . Imamo tudi nekaj kmečkih turizmov, torej je nekaj osnov za razvoj izletniškega turizma: Glede jezer: na Blaguškem je Radenska prisotna z gostinsko ponudbo, medtem ko na Negovskem jezeru temu ni lako. Zdaj se pogovarjamo za ureditev ustrezne turistične postojanke tudi na umetnem jezeru pri Kraščih, za kar sta zadolženi Diana in Zvezda iz Murske Sobote. Pozabiti tudi ne smemo na prireditve, kot so Moravska noč. Radenska noč, tudi Diana bo imela večjo prireditev in, tako naprej.
Trgovina je prisotna VESTNIK: Kako pa je z
iz-
venpenzionsko potrošnjo? Ta je menda bolj slaba?
JOŽE KOVAČ: Trgovci se zavedamo, da je trgovska ponudba sestavni del turistične ponudbe. Že nekaj let tesno sodelujemo z nosilcem turistične dejavnosti v Pomurju, to je z Radensko, in mislim, da smo dokaj uspešno razrešili nekaj osnovnih problemov. Osnovni problem so gotovo objekti. Mi smo na vpadnicah, tam, kjer je največji turistični priliv, tu mislim na mejna prehoda v Gede-rovcih in na Hodošu, zgradili sodobna marketa, ki sta prva turistična ponudba. Tako v Radencih znotraj Radina kot v Moravskih Toplicah znotraj hotela Termal imamo turistično ponudbo, ki dopolnjuje ponudbo hotelov, gostje lahko opravijo spominkarske nakupe in druge izvenpenzionske nakupe. S poslovanjem teh 7 objektov smo zadovoljni in v zadnjem času se z Moravskimi Toplicami celo pogovarjamo, na kak način bi povečali prostor, ker je promet večji, kot smo se nadejali. To pomeni, da je struktura turistov tu drugačna kot v Radencih, vsaj kar zadeva nakup. Moram pa povedati, da turisti ne kupujejo blaga zgolj v strogo namenjenih lokalih za turiste, ampak tudi tam, kjer so slučajno. Ocenjujemo, da je Murska Sobota že sama po sebi turistični ponudbenicenterinda se množica turistov, ne glede kam jih vodi pot. zaustavlja v našem mestu in kupuje blago. Trudimo se. da bi zadovoljili tudi njih in pri tem precej uspevamo, saj se promet na menjalnih mestih izredno močno povečuje. Dobro smo se dogovorili tudi z Moravskimi
VESTNIK: Kje so vzroki? So to cene?
JOŽE KOVAČ: Jaz mislim, da nimamo pravih izdelovalcev spominkov. Toje že obrt, ki seje skomercializirala in potemtakem je bolj enostavno narediti za trgovsko podjetje Dom Ljubljana 3 tisoč kosov enega, kot pa izdelati več različnih spominkov. Mi vendar rabimo izbiro. Zavedamo_pa se, da nismo vsega naredili. Ce je kje kaka pomanjkljivost, potem je ta, da v Murski Soboti, Moravskih Toplicah in Radencih ni tiste specifične ponudbe izdelkov domače obrti. Vsak turist bi moral odnesti iz M urske Sobote, če ne drugega, vsaj eno »putro«.
VESTNIK: Kako pa je s prodajo raznega industrijskega blaga. Menda ga tuji turisti, predvsem Avstrijci in Madžari, radi kupujejo.
JOŽE KOVAČ: V prvih petih mesecih smo dosegli visok promet. Prodaja bi bila še večja, ko bi imeli dovolj blaga, po katerem sprašujejo tuji kupci. Mi smo preko komiteja za turizem in poslovnega združenja za trgovino predlagali, da bi v turistične centre morali priti izdelki, kijih turisti rabijo, sicer bomo tudi v letošnjem letu kritizirani, ker ne bo najbolj enostavnega proizvoda za turista, ki ga rabi v iz-venpenzionski ponudbi, na primer malih plinskih bomb. V Jugoslaviji jih ni in za to ni kriva trgovina, ampak tisti, ki planirajo uvoz manjkajočih izdelkov za turista; tako blago mora priti na območje, kjer so turisti. Če blaga, ki ga potrebuje, ne bo dobil, ne bo pomagal tudi nasmeh natakarja, ker pač ni dobil tistega, kar življenjsko rabi, v tem primeru za kampiranje. Kar zadeva sam odnos naših prodajalcev do gostov, moram povedati. daje primeren, v vseh poslovnih enotah pa imamo tudi delavce, ki se lahko sporazumejo v jeziku, ki ga govore naši tuji
obiskovalci oziroma kupci.
Vključijo naj se tudi šole
VESTNIK: Govorili smo
turističnih spominkih, vendar to niso le prekmurske »piitre« ...
ŠTEFAN MERKLIN: Sprejet je družbeni dogovor o pospeševanju domače in umetne obrti in smernice za razvoj so dane. Mislim pa tudi, da bi na razvoju domače obrti morala več storiti obrtna združenja,
Gradcu. Kerso bili prvi gostje iz te dežele, nismo gledali toliko na ekonomski učinek obiska. Glede utečenih nakupov izven kraja bivanja gostov pa se moramo dogovoriti. Za to skupino smo od filovskega lončarja odkupili po naših idejah izdelan spominček iz črne keramike. Drobne pozornosti so precej pripomogle, da so bili zelo zadovoljni. S trgovino se moramo še bolj povezati, zlasti pa mi iz Radenske, saj v Radencih turist skoraj nima kaj kupiti.
Naskok na kamp
VESTNIK: In naposled vprašanje za Moravske Toplice. Kako ste se pripravili na sezono?
EVGEN KISILAK: Pri nas se sezona ne začne v maju ali juniju, ampak v bistvu traja skozi vse leto. Mi smo nekoliko slabše zasedeni v prvih dveh mesecih leta, od marca do konca’Ieta pa približno enako. Hotel, ki je dejansko v poslovanju drugo leto, bo letos zaseden poprečno 70-odstotno. Veliko gostov
imamo tudi v kampu, kjer so cene bistveno nižje. Kaže, da bomo morali zmogljivosti kampa povečati, ker je povpraševanje veliko. Poglejte! Samo delovne organizacije, ki so v prejšnjih letih rezervirale po nekaj sob, kjer so prebivali njihovi delavci v času preventivnega zdravljenja, zdaj postavljajo dve tri prikolice in najemajo kamp. Takih primerov je vse več. Torej moramo biti toliko bolj agresivni na tujem trgu, da- goste, ki jih že imamo, obdržimo, oziroma pridobimo še nove obiskovalce iz tujine. Za to smo zainteresirani zaradi cen. ki jih na tujem trgu dosegamo, in ker ugotavljamo, da bo povpraševanje domačih gostov nekoliko upadlo. Odveč pa je znova govoriti, da zdravstvene skupnosti v zdravilišča pošiljajo vsako leto manj bolnikov.
VESTNIK: Kakšna pa je iz-venpenzionska poraba »moravskih turistov«?
EVGEN KISILAK: Za naše goste ugotavljamo, da je izven-penzionska poraba relativno vi-soka.'To se ne odraža pretežno v turizmu, ampak imajo od gostov korist tudi številni drugi. Ankete, ki smo jih opravili med turisti, kažejo, da tuji turisti porabijo še enkrat toliko kot dajo za penzion. Nakupi v trgovinah so-v zadnjih letih zelo močni. Naši gostje imajo v Moravskih Toplicah dve Potrošnikovi trgovini, poleg tega pa organiziramo na-
Kmečki turizem zaostaja
VESTNIK: Pomurje je tipično kmetijsko območje, torej bi človek upravičeno pričakoval, da se bo več kmetij lotilo dopolnilne dejavnosti, tako imenovanega kmečkega turizma.
ŠTEFAN MERKLIN: To, kar imamo pri nas, v bistvu ni kmečki turizem, to so bolj gostilne, saj je notranja oprema več ali manj stilizirana, tudi zunanjost objektov ni značilna, za našo pokrajino. Kar zadeva hrano, ki jo nudi »kmečki turizem«. je delno domača, v glavnem paje klasična gostinska ponudba. To niso prave turistične kmetije, kot so v ostalih predelih Slovenije, kjer dejansko gost preživi določeno obdobje, se vključi v pristno kmečko okolje, pomaga pri
delu ... tega nimamo. No ja, ena od takih postojank je v Bo-kračih, kjer sije Mihael Tremel uredil turistično kmetijo, ki bi | lahko bila za zgled. V soboški občini smo sprejeli odlok o kmečkem turizmu in ga bo treba izvajati. Kmečki turizem bi lahko bil velika popestritev naše ponudbe, predvsem za izletniški turizem, kar pa zdaj ni.
VESTNIK: Kaj pa sodelovanje med družbenim sektorjem, kmečkimi turizmi, zasebnimi gostilnami?
JANKO PRELOG: Sodelovanje je. Mi smo izbrali nekaj boljših zasebnih lokalov, pa tudi kmečkih turizmov, kamor vodimo naše goste. Sodelovanje z zasebniki sorazmerno dobro poteka, bilo bi pa lahko še boljše, seveda, če bi ga nekoliko bolje organizirali. Naše goste vodimo tudi v družbene vinske kleti. V Radenski si sploh močno prizadevamo za popestritev bivanja naših gostov, žal pa ugotavljamo, daje manj pripravljenosti s strani kmetijskih kombinatov; ob nedeljah in praznikah, ko naj bi gostje predvsem obiskali kleti, je pridelovalce in prodajalcev vin težko prepričati, da je potrebna turistična ponudba ravno v teh dneh in ne le v rednem delovnem času. Sicer pa se skušamo dogovaijati.
VESTNIK: Imate kak pregled nad svojimi gosti? Se vračajo?.'
JANKO PRELOG: Mnogi se vračajo. Mi imamo goste, ki 20, celo 30 let prihajajo v Pomurje. To kaže, da je kakovost storitev primerna, svoje pa prispevajo tudi pomurske zdravilne vode in vse bolj prijazni gostitelji.
STRAN 8
VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
naši kraji in ljudje
LIPOVCANI pred referendumom
■ Krajevna skupnost Lipovci, ki šteje nekaj nad 1030 prebivalcev, sodi med tiste v soboški občini, ki so v zadnjih letih veliko storile za razvoj kraja. Zavzeto uresničujejo zastavljene naloge, za katere so se dogovorili z referendumskimi programi. K temu so veliko pripomogli sami krajani, ki imajo veliko razumevanja pri raznih akcijah. Smelo pa načrtujejo tudi prihodnost. ■ O tem se bodo odločali v nedeljo, 8. julija 1984, na referednumu. Konec tega meseca jim poteče sedanje referendumsko zbiranje sredstev, zato so razpisali novo za dobo petih let. Predstavniki krajevne skupnosti se nadejajo, da bodo krajani, tako kot vselej doslej, tudi tokrat na referendumu pokazali solidarnost in glasovali za sprejem samoprispevka. Ta bo znašal 2 odstotka od neto osebnih dohodkov zaposlenih, 5,5 odstotka od katastrskega dohodka, 5 odstotkov od čistega dohodka obrtnikov, 1,5 odstotka od pokojnin brez varstvenega dodatka in 2.500 dinarjev pavšala letno za zaposlene v tujini. V petih letih bodo predvidoma zbrali 8,100.00 dinarjev. Sredstva pa bodo namenili za poravnavo obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa, za obnovo stare šole, za asfaltiranje cest in vzdrževanje poljskih poti, za izgradnjo protipožarnih vodnjakov, za rekon-
MED VAŠČAN! RAČKEGA VRHA
Za samoprispevek DA — vendar pošten!
Ko sem tistega vročega popoldneva križaril iz smeri Hrastje-Mota po neprijetnem makadamu in se na vsakem še manj prevoznem odseku v senci gozdov spraševal, ali se tod proti slove-njegoriškim gričem in zaselkom ob njihovih rebrih ne vzpenja nobena zares normalno prevozna cesta, še nisem vedel, da bom prav zobiskom vaščanov Račkega vrha zadel žebelj na glavo. Pa se je po dolgem času ponovno pripetilo, da ni bilo potrebno vrtati z vprašanji in kar zasula me je ploha besed, mnoge med njimi polne grenkobe, ki so razkrile težave okoli sto prebivalcev zaselka kapelske krajevne skupnosti.
JE KRAJ NAZADOVAL ZARADI SLABE CESTNE PO VEZAVE?
Ker je slučaj nanesel, daje bil predsednik vaškega odbora v bolnišnici, sem se zaustavil v senci verande vaškega vinotoča, sklicujoč se na staro pravilo, da so
Jože Zamuda
takšna mesta še vedno pomembni viri informacij. Primerilo se je, da sem uspel združiti koristno s prijetnim. Ob naključnem vprašanju, kakšno je razpoloženje med vaščani pred referendumom o uvedbi drugega krajevnega samoprispevka, so si prisotni — kot da so komaj čakali — olajšali dušo.
Dolgoletni krajevni in vaški aktivist Jože Zamuda, član vaškega odbora, je bil najbolj vnet: »Sem vas že hotel obiskati, vendar nisem našel časa.«
Komisija za medsebojna delovna razmerja na Bistvo in enotnost Prosenjakovci — Testveriseg-Egyseg
la Pšrtosfalva
razpisuje
dela in naloge
UČITELJA ZA RAZREDNI POUK za določen čas (od 1 9. 1984 do 31. 8. 1985)
Pogoji: U ali PRU za razredni pouk, da obvlada slovenski m madžarski jezik.	.	.. Hala 1 q
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpi	P
1984.
strukcijo vodovodnega črpališča ter za ureditev in vzdrževanje pokopališča.
MOST NA DOBLU IN TELEFONIJA
Krajani Lipovec so trenutno najbolj nejevolni, ker še vedno nimajo mostu čez potok Dobel. Le-tega je namreč porušila območna vodna skupnost Drava-M ura ob regulaciji potoka, vendar ga še do danes ni ponovno usposobila, čeprav bi morala to storiti že v lanskem letu. To tembolj, ker je bil porušen brez vednosti krajevne skupnosti. Upajo pa. da bo most kmalu usposobljen za prevoz.
V Lipovcih so se tudi lotili razširitve telefonije, za katero je med krajani veliko zanimanja. Doslej imajo v Lipovcih že 14 telefonskih številk, medtem ko seje na novo prijavilo kar 110 naročnikov, ki bi želeli imeti telefon. Zato je krajevna skupnost stopila v akcijo in se s PTT podjetjem v Murski Soboti dogovorila za razširitev. Dela bi po dogovoru morali začeti že julija preteklega leta in jih končati do konca leta, vendar je nastal problem s preskrbo kablov. Pred zimo so vendarle uspeli položiti okrog 2.700 metrov zemeljskega kabla, pri čemer so naročniki opravili veliko prostovoljnega dela. Kljub obljubi izvajalca, s
Za hip je vstopil v hišo in se vrnil z uradnimi objavami, ki so napovedovale prvi krajevni samoprispevek iz maja leta 1979. »Vaščani Račkega vrha še vedno mislimo, da smo bili izzigrani. V programu lepo piše, da se bo asfaltirala tudi cesta, ki povezuje naše kraje s Hrastje-Moto. Pa se to ni uresničilo, namesto tega so si na Kapeli zgradili nov vaško-gasilski dom, čeprav je bilo s programom zapisano, da bo to le nadgradnja starega.«
S tem se strinjajo tudi ostali vaščani Račkega vrha in sosednjih vasi Hrašenskega in Murskega vrha ter Murščaka, saj pomeni za večino cesta proti Hrastje-Moti najbližjo pot do občinskega središča. Radenec in delovnih mest.
»Pravzaprav je sramotno«, je dodal Andrej Jurkovič, posestnik s Hrašenskega vrha. Toliko govorimo o-možnostih razvoja turizma v teh predelih. Kapela je blizu, pa se popotniki zgubljajo v makadamu in nas sprašujejo, če pri nas zares ne premoremo poštene ceste.«
Vaščani pravijo, da je zaradi tega kraj precej nazadoval. Dodatne težave pa imajo delavci, ki se morajo vsak dan odpravljati bodisi v tri kilometre oddaljena avtobusna postajališča v Hrastje-Moto. ali na Kapelo. Vsi bi rade volje prispevali sredstva za ureditev ceste, saj je po njihovem mnenju teh 1.500 metrov makadama bolj potrebnih asfaltne prevleke od ceste na Račkem vrhu, ki je v predlogu novega krajevnega samoprispevka.
»Za samoprispevek pa vsekakor smo«, je pribil Jože Zamuda. »Vendar pod pogojem, da jo. kot je zapisan, tudi uresničen. Vsi namreč vemo, da urejene ceste v krajevni skupnosti potrebujemo.«
PONOS: 30 LET GASILSTVA
Vaščani Račkega vrha pa so le del složne družine vasi v tem predelu radgonske občine. Rački vrh, Murščak. Turjanski vrh in Hrašenski vrh še posebej močno veže skupno gasilsko društvo, ki
Otroški vrtec v Lipovcih.
katerim imajo sklenjeno pogodbo. da bodo z deli nadaljevali takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere, doslej še ni bilo ničesar strojenega. Prav zaradi tega so upravičena negodovanja naročnikov, kajti zavlačevanje začetka del bo zadevo podražilo. Naročniki telefona iz Lipovec pa bodo lahko dobili priključke šele, ko bodo položili kabel od Cankarjeve ulice do pošte v Beltincih. Dogovor o financiranju tega kabla so podpisali vsi prizadeti, zato upajo, da bo izvajalec opravil dela do 10. julija letos, investicija pa bi morala biti končana do konca meseca septembra letos.
Gasilski dom v Račkem vrhu
bo 15. julija proslavilo 30 let uspešnega dela.
»Ko smo ga ustanovili 1954. leta, smo se zedinili, naj nosi ime po Hrašenskem vrhu, ki je nekje na sredi in tam smo tudi zgradili gasilski dom. Danes združujemo okoli 50 članov in ni skromno reči, da smo veliko storili. Premoremo dve motorni brizgalni in že šesto leto lastno vozilo. V gasilskem domu pa imamo tudi prostor za družabna srečanja in prireditve.«
Na svoje delo so gasilci, v večini mali posestniki — želarji in de-
L~j j Ljubečna Celje
hlevit
tlak.za hleve
telefon (063) 33-421,31-665
Poleg prostovoljnega dela pa Bo vsak naročnik v Lipovcih moral za telefon prispevati 63.000 dinarjev. Krajevna skupnost je v ta namen najela kredit pri HKS KZ Panonka.
AKTIVNI GASILCI IN MLADINA
V krajevni skupnosti Lipovci delajo zelo složno in se skupno dogovarjajo za sleherno akcijo. Posebej pa velja pohvaliti aktivnost gasilcev in mladine, ki so nosilci marsikatere akcije v kraju.
Feri Maučec
lavci ponosni. Če že naštevamo uspehe, ne gre nikakor prezreti vodovoda, ki tudi izpričuje povezanost naštetih vasi. Peto leto je skupno 106 domačij brez strahu, da bi v sušnih mesecih ostali brez čiste pitne vode. Skoraj 8 kilometrov razvejano vodovodno omrežje j?; velika pridobitev, zgradili pa sojo kar za pol ceneje kot so načrtovali. Z lastnim znojem, seveda.
V. Paveo
ZŠAM Ljutomer objavlja
DRAŽBO
avtomobila zastava 101, letnik 79, ki bo 5. 7. 1984 ob 9. uri na dvorišču avto šole v Ljutomeru.
Gasilstva krepi obrambno in zaščitno dejavnost
Jubilejni 10. kongres slovenskih gasilcev, ki je bil končan v nedeljo v Mariboru, je dal poseben poudarek tudi delovanju na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Gasilstvo kot množična in humana organizacija se namreč v vseh oblikah vključuje v najširšo splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter se nenehno izpopolnjuje za naloge ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni. Tako neposredno sodeluje pri organiziranju in pripravah na splošno ljudsko obrambo in v aktivnostih družbene samozaščite, pri mobilizaciji, pri idejnopolitičnem, strokovnem in splošnem usposabljanju delovnih ljudi in občanov, pri razvijanju in utrjevanju njihove varnostne kulture ter pripravljenosti za obrambo države. Gasilska organizacija prav tako sodeluje pri pripravljanju in usposabljanju delovnih ljudi in občanov za naloge civilne zaščite ter za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, izrednih razmerah, naravnih in drugih nesrečah. Poleg vseh teh nalog pa imajo gasilske organizacije pomembne preventivne in operativne naloge v požarnem varstvu.
V Pomurju, kjer deluje 252 gasilskih društev, ki vključujejo 8.082 operativnih članov, so bili v zadnjih letih doseženi pomembni uspehi pri razvoju, usposabljanju in opremljanju z najsodobnejšo opremo. Nenehno se krepi njihova obrambna in zaščitna vloga. Pomembna so prizadevanja gasilske organizacije pri širjenju protipožarne kulture, zlasti med mladino. Ob izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se gasilske organizacije vse bolj uve-
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Ijavljajo kot subjekt podružb-Ijanja splošne ljudske obrambe. Dosedanje vaje, ki so bile izvedene z enotami civilne zaščite, kakor tudi vključevanje gasilskih organizacij v akcije Nič nas ne sme presenetiti, so pokazale, da je prav gasilstvo tista organizacija, ki predstavlja izredno močno obrambno in samozaščitno dejavnost v naši samoupravni družbi.
Kljub vsem dosežkom pa je slovenski gasilski kongres opozoril tudi na nekatere pomanjkljivosti in še nerešena vprašanja, ki zahtevajo nadaljnje napore in nove oblike delovanja na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Še naprej bo potrebno skrbeti za kadrovsko izpopolnjevanje gasilskih enot civilne zaščite, njihovo usposabljanje in opremljanje s sodobno opremo. To narekuje tudi uporaba nevarnih snovi, ki so lahko ob naravnih in drugih nesrečah dodatna nevarnost, s katero se lahko srečujejo operativne enote. Te snovi pa niso nevarne samo zaradi eksplozij in velikih požarov, temveč tudi za zdravje ljudi. Še večje nevarnosti pa lahko nastopijo v vojni ob uporabi RKB sredstev. Zato si moramo tudi v Pomurju prizadevati, da čimprej in kar se da najbolj množično izpeljemo akcijo opremljanja s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi delovanji in drugimi nevarnostmi.
Feri Maučec
Osnovna šola Videm ob Ščavnici
razpisuje
prosta dela in naloge:
— učitelja za tehnični pouk in fiziko za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
— učitelja za gospodinjstvo in DMV za nedoločen čas s polnim delovnim časom;
— učitelja za tehnični pouk in likovno vzgojo za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom;
— učitelja za razredni pouk na podruž. šoli Stara gora s polnim delovnim časom za določen čas (1. polk).
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti komisiji za delovna razmerja, osnovna šola Videm ob Ščavnici, v 8 dneh po objavi razpisa.
Pomurski zdravstveni center TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
PREDSTOJNIKA INTERNEGA ODDELKA ZA MANDATNO DOBO 4 LET
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo končano medicinsko fakulteto z opravljenim specialističnim izpitom iz interne medičine in
— 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center, TOZD Splošna bolnišnica, M. Sobota.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
Obveščamo občane Pomurja, da bodo zaradi pomanjkanja kadrov in koriščenja letnih dopustov od 1. 7. 1984 do 31. 8. 1984 lekarne Radenci, Križevci pri Ljutomeru, Črenšovci, Dobrovnik, Turnišče, Grad in G. Petrovci praviloma zaprte. —
POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER TOZD POMURSKE LEKARNE MURSKA SOBOTA
VESTNIK, 28. JUtyMA4884

SNA NAFTA LENDAVA
dopisniki so zabeležili
OB 3. JULIJU - PRAZNIKU DELOVNEGA KOLEKTIVA INA-NAFTA LENDAVA
Nec sredstev za raziskave
1085-članski delovni kolektiv INA-Nafte Lendava praznuje vsako leto 3. julija dan rudarjev, obenem pa je to praznik delovnega kolektiva. Gre za organizacijo združenega dela, ki se ponaša s številnimi dosežki, čeprav tudi težav ne manjka.
Lendavska Nafta je vključena v sestavljeno organizacijo združenega dela INA Zagreb. Organizirana je v štirih temeljnih organizacij združenega dela Rafinerija, katere dejavnost je predvsem proizvodnja naftnih derivatov; Petrokemija, kjer proizvajajo metanol in druge proizvode, za katere je potrebna ta surovina; Strojne delavnice izdelujejo industrijske stroje in naprave za kemično industrijo in rafiniranje nafte; Energetika proizvaja termoelektnčno energijo. Nastaja pa nov tozd RPNP kjer bodo raziskovali in pridobivali nafto in plin. Delovna skupnost skupnih služb pa je oblikovana za potrebe vseh tozdov.
Razvoj INA-Nafte Lendava ima svoje korenine že v 19. stoletju, saj so že 1860. leta iskali nafto na območju bližnje Peklenice. Po prvi svetovni vojni so se v Medžimutju menjavale razne tuje družbe, vendar nobena ni uspela najti večjih količin nafte. Leta 1943 je bilo odkrito naftno-plinsko polje v Petišovcih in v Dolini. Raziskave so bile intenzivnejše po 1945. letu. Tudi rezultati niso izostali, saj so že 1951. leta pridobili 72.385 ton nafte in 59.860.000 Nm3 zemeljskega plina. V tem času je bila lendavska Nafta največji proizvajalec nafte v Jugoslaviji in nosilka raziskovalnega vrtanja tudi na Hrvaškem in v Vojvodini.
Do 1962. leta je Nafta Lendava razvijala svojo osnovno dejavnost: raziskovanje tal za pridobivanje nafte in plina, črpanje surove nafte ter predelava plina. Po tem letu pa so opustili raziskave in se preusmerili v petrokemijo. Zgradiliso obrat formalina, obrat umetnih lepil ter preuredili degazolinažo v rafinerijo za proizvodnjo bencina in drugih naftnih derivatov. Veliko je prinesla tudi vključitev v SOZD INA: zmogljivost predelave so po-
večali na 650.000 ton letno, postavili so še dve enoti za proizvodnjo formalina, rekonstruirali tovarno umetnih lepil, strojno dejavnost in energetiko so usmerili v redno vzdrževanje tekoče proizvodnje in investicijsko gradnjo ter proizvodnjo opreme za vrtanje. 1979. leta pa je začela s proizvodnjo nova tovarna metanola. V načrtu je bila tudi gradnja nove rafinerije, za katero je že preskrbljena oprema, vendar je ne bodo gradili.
Zapisali smo že, da ima INA-Nafta tudi težave. Predsednik poslovodnega odbora, dipl. inž. Jože Hajdinjak nam je o tem povedal:
»Proizvodnja teče sicer normalno, vendar imamo težave s surovo nafto, ki jo dobivamo s konvertibilnega območja. TOZD Rafinerija se ubada z veliko nelikvidnostjo — pač posledica velikih obveznosti zaradi nabave opreme in gradnje naftovoda. Ta tozd ima velike izgube. Razrešitev ne bo
možna v kratkem času in posledice bo čutiti še nekaj let, kajti poravnavati bo treba obveznosti. Zemeljski plin, ki ga dobivamo iz Sovjetske zveze, je predrag. Stanje bo boljše, ko bomo tretjino potrebnih količin plina (50 milijonov kubičnih metrov) dobili iz bližnjega nahajališča plina v Zebancu v Medžimurju. Prizadevamo si najti plin tudi na Petišovskem polju. Naloge nastajajočega novega tozda RPNP bodo velike.«
O tem pa nam je nekaj več povedal dipl. inž. Štefan Hari.
»Ustanovili bomo novo temeljno organizacijo: Raziskave in pridobivanje nafte in plina, katere naloge so naslednje: raziskovanje in pridobivanje nafte in plina (to je glavna dejavnost), raziskovanje in pridobivanje termalnih voda, raziskovanje in odpiranje skladiščnih podzemeljskih prostorov za zemeljski plin, remont vrtin in prevoz blaga (stranske dejavnosti). Že res, da je bilo od 1945. do 1960. leta v Sloveniji narejenih 53 raziskovalnih vrtin za
Raziskovanje petišovskega polja. Vrtina Pg-6 je globoka 3200 metrov in daje dnevno pet do deset tisoč kubičnih metrov zemeljskega plina.
V INA-Nafti Lendava so naredili sanacijski program za TOZD Rafinerijo in TOZD Petrokemijo.
Sanacijski program Rafinerije obsega: ukrepe za saniranje obvez do uvožene opreme za novo rafinerijo, ukrepe za saniranje obvez do naftovoda in ukrepe za normalizacijo sedanje predelave nafte.
Za saniranje obvez do opreme so predvidene tri možnosti. Kot najugodnejža je seveda prodaja opreme kot celote. Če to ne bo izvedljivo, potem bodo opremo prodali posamično. Pri tem si bodo prizadevali, da bodo oproščeni plačila carine. Skrajno neugodna pa je prepustitev opreme carini, vendar obveznosti do posojilodajalcev ostanejo še naprej.
Obveznosti do. jugoslovanskega naftovoda so prav tako velike, koristi pa bolj slabe. Obveznosti je treba poravnavati, ne glede na to, ali se pretaka nafta ali ne.
Ukrepi za normalizacijo sedanje proizvodnje v Rafineriji so obsežni. Le-ti se nanašajo predvsem na tekoče poslovanje, saj je zanj stalno potrebno 859 milijonov dinarjev obratnih sredstev. Sedanja rafinerija bo lahko obratovala še kakih 10 let, potem pa bo potrebna temeljita obnova.
^Petrokemiji pa so največji problem cene izdelkov, ki jih ne morejo povečati v enakem razmerju, kot pa se dražijo surovine. Prizadevajo si za boljšo izrabo notraniih rezerv. Tudi skladišče uree v razsutem stanju bo ob modernejšem načinu doziranja velika pridobitev za tozd, obenem pa razbremenitev težkega fizičnega dela. Za proizvodnjo bodo zagotovili večjo količino plina s posredovanjem Petrola, Naftaplina in izkoriščanjem vrtin na območju Petišovec. Prizadevajo si, da v SR Sloveniji združimo 3 milijone dolarjev za reprodukcijski material, ki je potreben za usposobitev plinskega polja v Zebancu. Od tam bo Nafta Lendava dobivala večje količine plina, ki bo cenejši od uvoženega. Sicer pa je za normalni proces proizvodnje v tem tozdu potrebno 540 milijonov dinarjev obratnih sredstev.
nafto in plin, vendar ugotavljamo, da območje naše republike še zdaleč ni raziskano. To velja tudi za območje Petišovec, kjer je sicer največ vrtin. Da sta na tem in drugih območjih še nafta in plin, priča tudi bližnja uspešna vrtina pri Murskem Središču v Medžimurju. Uspešna je tudi novejša vrtina Pg-6 v Petišovcih, ki iz globine 3200 metrov daje dnevno pet do deset tisoč kubičnih metrov zemeljskega plina. Doslej smo bili v celoti odvisni od drugih izvajalcev del. Ko bomo ustanovili nov tozd RPNP, bomo vsaj remonte vrtin izvajali sami. V prihodnje si bomo prizadevali, da bi čimprej kupili sodobno vrtalno garnituro, da tudi pri vrtanju ne bi bili odvisni le od drugih, seveda, če bodo sredstva to dopuščala. Za primer navajam: pred leti, ko je raziskave nafte in plina financiral zvezni geološki zavod, so sredstva omogočala, da smo letno izvrtali 10.000 metrov raziskovalnih vrtin, zdajšnji način zbiranja denarja v te namene pa je veliko skromnejši: izvrtamo lahko le 2.000 metrov vrtin, torej letno komaj pol vrtine. Poslej namreč vrtamo tudi 4.000 in več metrov
globoko.«
Bistveni razlogi za ustanovitev novega tozda RPNP so: sedanja proizvodnja nafte in plina ter znane rezerve, združitev delovnih sredstev in kadrov iz dosedanje organizacijske enote proizvodnje v okviru tozd Rafinerija in delovne organizacije RNP v ustanavljanju, enotno načrtovanje, usklajevanje raziskav in pridobivanje nafte ter plina v SR Sloveniji.
Načrtovane količine nafte za letošnje leto znašajo 2.200 ton, plina pa naj bi načrpali 1 milijonov Nm3. Načrt bo. uresničen, če bodo temu primerne tudi naložbe. Vire sredstev bo torej treba čimprej razširiti in okrepiti.
Pohod bratstva in enotnosti
Letos organizira občinski odbor ZZB NOV iz Bačke Topole v Vojvodini že trinajstič tradicionalni pohod mladincev — izvidnikov.
Pohod je posvečen negovanju in ohranjanju borbenih tradicij .NOB — po poteh borcev 15. madžarske vojvodinske brigade »Šandor Petofi«.
15, vojvodinska brigada je bila sestavljena pretežno iz borcev madžarske narodnosti živečih v Vojvodini. Bila je formirana po osvoboditvi Vojvodine decembra 1944 v Kiščarju, in to samo mesec dni po ustanovitvi 14. vojvodinsko-slovaške brigade. Obe brigadi sta bili marca in aprila 1945 razformirani, borci in starešine pa pretežno razporejeni v 1.. 8., 9., in 10., vojvodinsko brigado. Te brigade so, razen 9., sestavljale slavno 51. vojvodinsko divizijo, ki seje proslavila v bojih na Batini, v Apatinu. na Bolmanskem mostišču ih pri forsi-ranju Drave pri Osjeku. Divizija je prehodila v skoraj 7 mesecih svojo bojno pot od Vojvodine in južno od reke Drave prispela maja 1945 v Slavonijo. Zadnji boji, v katerih so borci iz teh brigad krvaveli skupaj z našimi slovenskimi partizani, so se odvijali na območju Dravograd-Slovenj Gradec — Poljane.
Iz navedenih treh brigad je padlo v tem bojnem pohodu 1240 borcev, 4835 je bilo ranjenih in okoli 500 pogrešanih. Pohod mladincev — izvidnikov iz občine Bačka Topola je posvečen temu bojnemu pohodu borcev madžarske narodnosti iz Vojvodine.
Sedemdnevni pohod se to začel 4. julija v Bački Topoli. Z avtobusom se bodo pohodniki pripeljali do Lendave, kjer jih bodo sprejeli borci NOV, interniranci iz Šarvara in mladina lendavske občine pri osnovni šoli »Drago Lugarič«. Po srečanju bodo taborni ogenj, športne igre in zabava.
5.	julija bo pohodna enota mladincev — izvid-nokov prepešačila pot od Lendave do Murske Sobote, kjer jo pričakujejo med 15. in 16. uro. Mladinci bodo taborili pri osnovni šoli Daneta Šumenjaka. Tam bo tudi srečanje z vrstniki iz soboške občine, borci NOV in prebivalci Sčbote.
Pohodniki bodo položili venec k spomeniku zmage, si ogledali mesto in kopališče ter se srečali s svojimi vrstniki zvečer pri tabornem ognju.
6.	julija zjutraj ob sedmih bodo mladinci nadaljevali pohod proti Radencem in Gornji Radgoni. Ogledali si bodo zdravilišče v Radencih in se srečali z borci in mladinci v G. Radgoni.
Pohod vojvodinskih mladincev se bo nadaljeval prek Benedikta. Pesnice in Maribora do Selnice ob Dravi, kjer se letos končuje. Ob 40. obletnici zadnjih bojev za osvoboditev se bo pohod drugo leto nadaljeval do Poljane na Koroškem, kjer so nekdanji borci brigade »Šandor Petofi« skupaj z borci narodov in narodnosti Jugoslavije dokončno osvobodili našo domovino. Pohodnike mladince — izvidnike bomo še posebej toplo pozdravili, saj Pomurju Bačka Topola ni neznana.
S tamkajšnjimi delovnimi organizacijami: Ag-roindustrijski kombinat in Center za izobraževanje in informiranje sodelujeta SOZD ABC Pomurka in ZGP Pomurski tisk — TOZD Tiskarna. Predstavniki zdravstva iz Bačke Topole so pred kratkim obiskali Pomurski zdravstveni center v Murski Soboti, predstavniki skupščine občine pa občino Bačka Topola.
Mladincem pohodnikom izražamo našo dobrodošlico. Borci, mladinci in občani krajev, skozi katere bodo pohodniki hodili, jih bomo toplo pozdravili in sprejeli.	p §
Tudi v Šalamencih se nekaj dogaja . . .
Severozahodno od Puconec leži vas Šalamenci. Razprostira se ob več kot kilometer dolgi asfaltni cesti, skupine hiš pa so tudi po bregovih. V as se deli na štiri dele. Prvi se razprostira od Gorice do' Vaneče in je dokaj odmaknjen. Drugi — osrednji, leži okrog vaško-gasilskega doma, ki je središče vasi. Tretji del je po bregovih, ki mejijo na Peča-rovce, ostali del pa se tesno vije ob cesti, le tu pa tam se oddalji od nje kaka hiša.
V vasi je 93 hišnih številk, po bregovih pa so raztresene tudi počitniške hišice. Prebivalci, kijih je okrog 450, so po večini kmetje ali polkmetje, ker se vse več ljudi zaposluje. Največ vaščanov je zaposlenih v separaciji v Puconcih, nekaj jih dela tudi v opekarni. Velika večina pa je zaposlenih v Murski Soboti — v tovarni oblačil Mura, Agro-merkurju. Potrošniku ... V vasi je več obrtnikov. Še vedno pa prednjačijo kmetje. Kooperantov je vse več. Ukvarjajo se s piščančjerejo, bekoni, največ pa jih goji govedo. Tako se vsako jutro napolni hladilnik z 2000 litri mleka. Pred leti so zbrali
največ mleka med 160 zbiralnicami. Za to so prejeli tudi skupno nagrado — drobilec za koruzo, tisti, ki dnevno oddajo tudi čez 100 litrov mleka, pa so prejeli še dodatne nagrade.
Vaščani se lahko pohvalijo zmarsičim, kar je sad složnosti, prizadevanja, dela in samoprispevka. Tako so leta 1978 izglasovali enkraten najvišji samoprispevek v občini. Denar so porabili za razširitev in asfaltiranje ceste.
Uspešni so tudi gasilci. Imajo moške, mladinske in pionirske ekipe. Bili so že na mnogih tekmovanjih in dobili številna priznanja. Ustanovljenoje bilo tudi KUD, ki pa žal ni aktivno. Sicer pa delajo tudi na tem področju. Posebno aktiven je aktiv žena.
Vaščani so aktivni povsod. Kmetije ne zamirajo (kar je najpomembnejše), ker se vse več mladih odloča ostati doma. Napredovali so in se razvili v vas. ki se lahko pohvali predvsem s složnostjo, aktivnostjo in zavestjo. Bernarda Pintarič
PETANJCI
60 uspešnih let
Gasilsko društvo Petanjci je v nedeljo na skrbno pripravljeni slovesnosti proslavilo 60-letnico uspešnega dela. V kulturnem programu so sodelovali radgonski gasilski oktet in recitatorji. pionirji gasilci.
V 'preteklih letih so opravili veliko dela pri gradnji in občasnem obnavljanju vaškega gasilskega doma, veliko pozornosti pa so posvetili tudi nakupu sodobne opreme. Za prizadevno delo so prejeli priznanje druge stopnje G asilske zveze Slovenije in občinske gasilske zveze.
frku
— LENDAVA------------------------
Kulturna osveščenost delavcev
Kulturno društvo v lendavski INA-Nafti je v zadnjih letih dokaj aktivno. Člani sodelujejo na vseh proslavah v delovni organizaciji. Letos so pripravili prvomajsko kresovanje, zdaj pa se skrbno pripravljajo na Dan rudarjev, čeprav imajo malo aktivnih članov. Letos bodo pripravili deset razstav del slikarjev amaterjev iz SOZD INA in občine Lendava, razstavo ročnih del, sodelovanje z društvi v občini Lendava in SOZD INA. Občinska kulturna skupnost Lendava in podjetni kulturni animatorji se vnovič sprašujejo kaj bo z ustanovitvijo godbe na pihala v Lendavi in kako preprečiti razpad lendavskega pevskega zbora.
Jože Žerdin
Kar enajst kilogramov je tehtal krap, ki ga je v Petišovskem jezeru ujel Jožef Gyurica iz Gornjega Lakoša. Precej truda je bilo potrebnega, preden je trofejo spravil na suho.	j. Pavšič
Foto: J. Horvat
---JURIJ IN NUSKOVA-------------------
Dve novi mrtvašnici
Tudi v bolj odmaknjenih krajih, kjer imajo v tem poletnem času množico drugih opravil, ne puščajo ob strani uresničevanja skupno sprejetih programov. Pri Juriju in v Nuskovi dograjujejo sodobni mrtvašnici. Za obe gradnji zbirajo denar s krajevnim samoprispevkom, po pet tisoč dinatjev pa je ob prispevanem lesu in prostovoljnem delu še dodatno prispevalo vsako gospodinjstvo. -js-
---LENDAVA ------------
Vsak tretji krvodajalec
Krvodajalstvo je v delovni organizaciji INA-Nafta v Lendavi že dodobra zakoreninjeno. Reči je potrebno, daje v tem velikem lendavskem kolektivu že vsak tretji zaposleni reden krvodajalec. Lansko leto je društvo prejelo zlato plaketo Rdečega križa Slovenije. Člani društva se bodo tudi letos udeležili vseh krvodajalskih akcij. Na skupščini so za humanim članom društva podelili jubilejne značke, za dvajset in petindvajsetkratno darovanje krvi.
J. Ž.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska.Sobota
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVLJA
za potrebe OE M. Sobota prosta dela in naloge
OPRAVLJANJE SPLOŠNIH DEL DELOVNE SKUPNOSTI BANKE
Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidatov:
—	višjo šolo upravne smeri
—	tri leta delovnih izkušenj
—	zanesljivost, komunikativnost, točnost
Delovno ^razmerje se sklene za nedoločen čas z 2-mesečno poskusno dobo.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
LB Pomurska banka, M. Sobota, Trg zmage 7.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili 45 dni po objavi.
STRAN 10
VESTNIK, 23. JUNIJA 1984
šport
IŠČEMO NAJBOLJE KS V ŠPORTNI REKREACIJI SRS-
Drugi republiški naslov KS Bakovci
Na sklepni slovesnosti v Šoštanju so pred dnevi razglasili rezultate lanskoletne vseslovenske akcije ,,Iščemo najboljšo KS v športni rekreaciji”. Med vaškimi skupnostmi je bila za najboljšo izbrana KS Bakovci. To je že drugič, da je ta republiški naslov prišel v Bakovce. Prvič je bila KS Bakovci proglašena za najboljšo v Sloveniji leta 1981, medtem ko je bila predlani druga.
V krajevni skupnosti Bakovci deluje pet društev: društvo Partizan, šolsko športno društvo, rokometni klub, nogometni klub in strelska družina. V dejavnosti le-teh je vključenih blizu 60 odstotkov krajanov, od cicibanov do invalidov. Posebno pestro dejavnost je razvilo društvo Partizan, ki redno ali občasno organizira aktivnosti na področju
športne rekreacije. Aktivnosti potekajo v gimnastiki, odbojki, namiznem tenisu, košarki, plavanju, smučanju, kegljanju, balinanju, kolesarjenju in šahu. Organizirajo vaška prvenstva v raznih disciplinah (štafetni in smučarski teki, kros, plavanje, kegljanje, odbojka, balinanje itd.). Kot množična tekmovanja izstopajo: štafetni tek mladosti, tek parov in vaške igre. Kot trimske akcije pa so uveljavili kolesarjenje, plavanje in smučanje. Poleg tega pa društvo Partizan Bakovci organizira že tradicionalna srečanja na športno-rekreacijskem področju z nekaterimi delovnimi organizacijami in društvi. Društvo nenehno skrbi za usposabljanje kadrov, ki uspešno delajo v raznih dejavnostih. Bakovčani se tudi vsako leto udeležujejo srečanj dru-
štev Partizan Jugoslavije, ki so vsako leto v drugi republiki. Lani so Slovenijo predstavljali s filmi in fotografijami o športni rekreaciji na srečanju v Črni gori. Pomembno vlogo na področju rekreacije pa imata nogometni in rokometni klub, ki dosegata tudi vidne tekmovalne rezultate.
V Bakovcih so tudi razvili pristno sodelovanje med društvi in krajevno skupnostjo, ki ima veliko razumevanja do športno-rekreacij-ske dejavnosti. To sodelovanje se odraža v gradnji športnih objektov, kajti sicer ne bi imeli tako lepega športno-rekreacijskega centra. Dve republiški priznanji sta vsekakor zgovoren dokaz, da v Bakovcih na športno-rekreacijskem področju dobro delajo, in bi jih kazalo posnemati.
Feri Maučec
15. IGRE UPRAVNIH DELAVCEV POMURJA V GORNJI RADGONI
TESNA ZMAGA MURSKE SOBOTE
Na športnih igriščih v Gornji Radgoni in Radencih so bile 15. tradicionalne športne igre upravnih delavcev Pomurja. Blizu 150 upravnih delavcev seje pomerilo v šestih panogah, dekleta v treh, moški pa v šestih. Ekipno je spet zmagala M urska Sobota s točko prednosti pred Gornjo Radgono. Murska Sobota pa je v G. Radgoni osvojila zmago predvsem zaradi dveh zmag ženskih ekip v kegljanju in streljanju z zračno puško, kajti moški niso uspeli zabeležiti nobene zmage v svojih panogah. Še največ prvih mest, tri, je osvojila Lendava, kjer bodo prihodnje leto 16. športne igre. Rezultati:
MOŠKI: kegljanje: 1. Lendava, 2. Murska Sobota, 3. G. Radgona; streljanje z zračno puško — ekipno: 1. Gornja Radgona, 2. Murska Sobota, 3. Lendava, in posamično: L Stolnik (G. Radgona) 173 krogov; namizni tenis: 1. Lendava, 2. Murska Sobota, 3. G. Radgona; odbojka: L G. Radgona, 2. Murska Sobota, 3. Lendava; mali nogomet: L Ljutomer, 2. Lendava, 3. Gornja Radgona; šah: L Lendava, 2. Gornja Radgona, 3. Murska Sobota.
ŽENSKE: kegljanje: L Murska Sobota, 2. Gornja Radgona, 3. Ljutomer; streljanje z zračno puško — ekipno: L Murska Sobota, 2. G. Radgona, 3. Lendava, in posamično: L Bagari (Murska Sobota) 160 krogov in odbojka: L Ljutomer, 2. Murska Sobota, 3. Gornja Radgona. EKIPNI VRSTNI RED: L Murska Sobota 26 točk, 2. Gornja Radgona 25, 3. Lendava 22 in 4. Ljutomer 14 točk.
Tonček Gider
HOKEJ NA TRAVI
DRUGIČ ČEPINCI
Na drugem turnirju v hokeju na travi, ki ga je pripravilo športno društvo Čepinci, je zopet zmagala ekipa domačinov. Sodelovalo je pet ekip, udeleženci pa so bili zelo zadovoljni z vzorno organizacijo.
Čepinci	4	3	1	0	6:2	7
Svoboda (Lj)	4	2	1	1	4:2 5
Lipovci	4	1	1	2	4:5	3
Pomurje	4	0	3	1	4:6	3
Maribor	4	0	1	3	1:4	1
I. MNL MS
Mladinci
Radgona 18 12 2 4 73:25 26
Šalovci 18 11 3 4 67:27 25
Apače (—1)18 11 1 6 52:41 22
Puconci 18 10 1 7 61:43 21
Rakičan 18 9 1 8 58:43 19
Tišina	18 7 4 7 49:37 18
Bogojina 18 8 2 8 47:52 18
Dokležovje 18 7 2 9 70:65 16
Tešanovci 18 3 2 13 30:76	8
Pušča	18 3 0 15 25.123 6
25 LET RK KROG
Proslavili srebrni jubilej
V okviru praznovanja 25-letnice rokometa v Krog- j Mia v nedeljo proslava, na katero je kljub slabemu vremenu prišlo precej krajanov in gostov. O razvojni poti in vlogi rokometnega kluba v Krogu sta govorila predsednik kluba Franc Lukač in predstavnik KS Ludvik Nemec. Mladi iz Kroga so pripravili priložnostni kulturni program. Ob srebrnem jubileju je predsednik PRZ Marko Genda klubu podelil plaketo. Priznanja kluba pa so prejeli: krajevna skupnost Krog, KO SZDL Krog, PRZ Murska Sobota, BD Mura Krog, GD Krog, DO Mura Murska Sobota, Pomurski tisk Murska Sobota, Dinos Murska Sobota, Štefan Antolin, Janez Borovič, Franc Fujs, Alojz Granfol, Bogdan Hari, Janez Husar, Aleksander Klar, Karel Kous, Alojz Kreft. Jožef Kreft, Janez Kuhar, Franc Lukač, Jože Lukač, Janez Matai, Geza Prem, Janez Sever, Aleksander Smidlehner in Franc Titan. Ob tej priliki so tudi izdali brošuro, v kateri so prikazali razvoj rokometa v Krogu v preteklih 25 letih.
POL — PIONIRJI
Cankova	4 4 0 8:0 8
Pomurje	4 3 1 6:2 6
Sloga	4 2 2 4:4 4
Apače	4 1 3 2:6 2
Ljutomer	4 0 4 0:8 0
POL — PIONIRKE
Ljutomer	3 3 0 6:0 6
Mladost	3 2 1 4:2 4
Puconci	3 1 2 2:4 2
Petrovci	3 0 3 0:6 0
60 LET NOGOMETA V POMURJU
Ob jubileju tudi almanah
Pri Medobčinski nogometni zvezi Murska Sobota je bil imenovan poseben organizacijski odbor za praznovanje 60-letmce nogometa v Pomufiu; ZaipredšedtjilU je bil izbran Štefan Merklin, za podpredsednika Silvester Sovegeš, za tajnika pa Ciril Klanjšček. Na prvi seji odboira je bilo dogovdrjerio, da bodo v okviru tega j ubileja organizirali Emirja v Murski Soboti in Lendavi, hkrati pa naj bi
od uglednih ŽVeždih iighšev. Tudi vša nogometna ^^vanja, ip mg bodo potekali 'v žhamehju jubileja. Pripravili pa nni.a|J :.j JMa brošuro - almanah m razstavo fotografij, slavnostni seji Medobčinske nogometne zveze M
občinske nogometne zveze v Lendavi pa bodo tudi podelili priznanja zaslužnim klubom in posameznikom.
MALI NOGOMET
GANČANI PRVI
Nogometni klub Gančani je organiziral turnir v malem nogometu, katerega se je udeležilo 10 moštev. Zmagala je ekipa Kovinoplastike iz Gančan pred Zlatorogom iz Rakičana. Bogojino in Čopovci iz Bratonec.
p MURSKA SOBOTA ----------—-——
TABOR SLOVENSKE ODBOJKE
Od 27 6 do 4 7 1984 bo v Murski Soboti tabor slovenske «41 m p«. a«*«.	“
in mladinke. V soboto, 30. junija, pa bo na SrednjMem cenUu v Murski Soboti seminar za vse trenerje prve g	Vaditelji
lepa priložnost, da -	Soboti bo
odbojke iz Pomurja. Tabor slovenske ou j	j .
vodil predsednik strokovnega
bili tabori slovenske odbojkev “anje Odbojkarski zvezi organizacija tabora v Murski Soboti p
Pomurja.	__________________________=
Konjeništvo
Dorica MS le druga
V Stožicah je bila finalna kasaška dirka za prvenstvo Slovenije, kjer je zmagala Perela (Rančigaj, Ljubljana) pred Limo II (Jureš, Ljutomer), Dorico MS (Slavič, Ključarovci) in Fanto (Slana, Ljutomer). V končni uvrstitvi je prvo mesto osvojila Parela s 25 točkami pred Dorico MS 23, Limo II, 16, Rebeko in Fanto po 15 točk itd.
SREČANJE INVALIDOV
USPEŠNEJŠI GOSTJE
V Murski s" je »J J-g-OS? " društev za šport m rekreacijo mva ’ h teh Tokrat so bili Murske Sobote. Pomerili so se v St ih	1416:1317.vpikadu
’ k'8U")U “
ženske 1173:954 in v streljanju za moške 67 .	.
KARATE
Horvat tretji
V sodelovanju med karale sekcijo soboškega Partizana in karate klubom Štefan Kovač iz Beltinec je bil v Beltincih organiziran tradicionalni karate turnir za memorial Štefana Kovača. Na turnirju so sodelovali tudi tekmovalci iz Ingolstadta. V disciplini kata je zmagal Marjan Videnšek (Ruše) pred .Mirkom Konto (Ingolstadt) in Rolandom Horvatom st. (MS). V disciplini borb je zmagala ekipa ESV Ingolstadt pred Rušami in Limbušem.
R. Horvat
Namizni tenis
Slovenija prva
V Šibeniku je bilo tradicionalno srečanje republiških in pokrajinskih pionirskih reprezentanc „Bratstvo-enotnost” na katerem so nastopile vse reprezentance. Barve Slovenije sta branila Sobočan Ivan Kuzma in Smrekar iz Zaloga ter nepričakovano dosegla velik uspeh, saj sta osvojila prvo mesto. V svoji predtekmovalni skupini sta premagala Kosovo, Črno goro in BiH vse s 5:0, v odločilnem srečanju za prvo mesto pa favorizirano ekipo Vojvodine, za katero sta igrala dva pionirska državna reprezentanta udeleženca letošnjega evropskega prvenstva v Linzu Kožokar in Prudkov, po veliki borbi s 3:2, pri čemer sta oba premagala Kožokarja in bila uspešna v dvojicah.
Med posamezniki je nepričakovano slavil Kožokar pred državnim prvakom Jakšičem, Kuzma pa je osvojil četrto mesto, potem ko je v polfinalu izgubil z Jakšičem z 0:2 in v borbi za tretje mesto s Prudkovim prav tako z 0:2. Ker se zvezni kapetan Ljubinko Skakič tudi po rezultatih s tega turnirja ni mogel odločiti za drugega in tretjega člana reprezentance za evropsko prvenstvo je izvedel še dodatni dvokrožni turnir med tremi prizadetimi — Kuzmo, Prudkovim, Kožokarjem — Kuzma je imel po prvem krogu lepo priložnost za uvrstitev v reprezentanco, saj se je nahajal na drugem mestu, vendar mu je v drugem krogu zmanjkalo moči in koncentracije ter je obe partiji izgubil in tako za las zamudil priložnost za uvrstitev na evropsko prvenstvo.
REKREACIJA
Deset kolesarjev po Sloveniji
Sekcija za rekreacijo in množičnost pri kolesarskem klubu Pomurje iz Beltinec organizira od četrtka, 28. junija, do 4. julija 1984 kolesarjenje po Sloveniji. Deset kolesarjev — rekreativcev s spremstvom bo v sedmih etapah prevozilo tudi pet gorskih vzponov. To je že druga akcija sekcije za rekreacijo in množičnost pri KK Pomurje Beltinci, ki je zelo aktivna. Lani so kolesarji — rekreativci prevozili progo Hodoš — Portorož. Start bo v četrtek, 28. junija, ob 13.00 uri pred [ spomenikom zmage v Murski Soboti.
r ATLETIKA MN MMH MM MMI MM
Šiftar vice prvak I
IV Mariboru je bilo državno atletsko prvenstvo, ka- ■ terega sta se udeležila tudi člana AK Pomurje iz Murske I Sobote Vito Šiftar in Igor Potočnik. V mladinski konku- ■ renči je Šiftar v teku na 100 metrov s časom zmagovalca
I zasedel drugo mesto in le za las mu je ušel naslov držav- S nega prvaka. S tem rezultatom sije Šiftar tudi zagotovil I mesto v državni mladinski reprezentanci. Potočnik pa je v * L teku na 400 metrov s časom 50,33 zasedel šesto mesto in ■ postavil nov pomurski rekord.
■ MMI MM MMM MHB MH mJ
Uspešno delali
Na zelo dobro obiskanem občnem zboru NTK »SOBOTA« so udeleženci ugotavljali, daje bilo minulo štiriletno obdobje kljub vsem težavam, ki so se pojavljale, zelo uspešno. V začetku tega mandatnega obdobja je klub ostal brez profesionalnega trenerja, najboljši igralec Sobočanov Štefan Kovač je zaradi portoroških sklepov moral prestopiti v prvo republiško selekcijo Olimpijo, nekateri igralci so na višku svojih moči prenehali z aktivnim igranjem in tako seje klub znašel v velikih težavah, kar je tudi pogojevalo izpad iz prve zvezne lige. S široko zastavljeno akcijo dela z mladimi in z zaposlitvijo novega profesionalnega trenerja so se Sobočani spet prebili v sam vrh slovenskega in jugoslovanskega namiznega tenisa, kar kažejo tudi zadnji rezultati — osvojitev dveh naslovov državnih prvakov v pionirski konkurenci in pet naslovov letošnjih republiških prvakov od šestih možnih v pionirski in mladinski konkurenci. Pričakovati je. da bodo iz teh igralcev dobili tudi nekaj dobrih članov, ki naj bi v prihodnosti ekipo spet pripeljali v prvo zvezno ligo. Sicer pa jim še uspešnejše delo ovira pomanjkanje prostorov za trening, ker imajo dvorano na SSC premalo časa na razpolago, ker je treba vedeti, da vrhunski namizni tenis danes zahteva tudi do 8 treningov tedensko, dnevno 3 — 4 ure za posameznega igralca.
Udeleženci so nadalje ugotovili, da klub nastopa v najvišjem rangu tekmovanja — v ekipnem delu — iz občine, da letno nastopajo njihovi igralci in igralke na več kot 50 tekmovanjih, brez nastopov v MRLZ in republiški ligi, da so v tem obdobju osvojili 2 naslova državnih prvakov, 14 naslovov republiških prvakov, 3 druga mesta na državnih in 5 drugih mest na republiških prvenstvih ter 8 tretjih mest na državnih in 8 tretjih mest na republiških prvenstvih. Vse 'to pa je bilo doseženo ob velikem razumevanju in podpori TKS in ZTKO Murska Sobota ter Veletrgovine Potrošnik. Zahtevalo pa je tudi veliko vloženega dela s strani igralcev, strokovnega kadra in vodstva kluba. Sprejetje bil tudi finančni načrt in program dela za leto 1984 ter izvoljeno novo vodstvo kluba, za predsednika pa je bil namesto mag. Jožeta Kovača izvoljen Alojz Režonja.
M. U.
ŠPORTNI RIBOLOV
VSI NASLOVI SOBOČANOM
Končano je bilo mladinsko prvenstvo Slovenije v športnem ribolovu in troboju za letošnje leto. Lep uspeh so dosegli mladinci RD Murska Sobota, saj so osvojili vse ekipne republiške naslove. Nastopili so v sestavi: Franc Pok, Silvin Titan in Robert Balažič pod strokovnim vodstvom Mirka Božiča. Tekmovali so v ciklusu treh tekmovanj: ribolov, troboj in kombinacija v Rušah, Novi Gorici in Šoštanju.
V ribolovu so z največ možnimi točkami (75) osvojili prvo mesto; v posamični konkurenci je bil Balažič tretji, Titan peti in Pok šesti; v troboju ekipno prvi (75 točk), posamično: Pok prvi, Titan drugi
in Balažič tretji; v kombinaciji ekipno prvi (75), posamično: Pok drugi, Titan tretji in Balažič četrti. Prva dva sta člana slovenske reprezentance se bosta udeležila državnega mladinskega prvenstva, ki bo od 26. 6. do 1. 7.1984 v Zrenja-ninu. Državnega prvenstva pa se bo udeležila tudi lanskoletna prvakinja Danica Šarkanj. Dosedanji rezultati kažejo, da v ribiški družini Murska Sobota namenjajo posebno skrb športnemu ribolovu in s tem želijo nadaljevati.
KAJAKAŠTVO	I
LEP USPEH TEKMOVALCEV KROGA
Na reki Savi v Hrastniku je bilo tekmovanje v slalomu, na katerem je sodelovalo okrog 60 tekmovalcev, med njimi so bili tudi predstavniki BD Mura iz Kroga. V članski konkurenci je Varga v K-l zasedel peto mesto, v kategoriji C-2 sta bila Činč—Titan prva, Vereš—Horvat pa tretja.
Na reki Savi v Kranju pa je bilo tekmovanje v spustu, na kateremje nastopilo 70 tekmovalcev iz 8 klubov. V konkurenci članov K-1 je zmagal Varga, Meolic je bil sedmi. V mladinski konkurenci je Karas zasedel drugo. Vereš pa tretje. Med pionirji je zmagal Kuzmič. V kategoriji članov C-2 pa sta Činč in Titan osvojila prvo, Vrdoljak in Hauko pa četrto mesto.
SPEEDWAY - DRŽAVNO PRVENSTVO
Lazar drugi, Horvat tretji
V organizaciji AMD Gorenje-Varstroj Lendava je bila četrta dirka za državno prvenstvo v speed-wayu, na katerem so sodelovali tudi pomurski tekmovalci. Med njimi sta se najbolje izkazala domačina Caba Lazar, ki je zasedel drugo mesto, in Horvat, ki je bil tretji. Radgončan Kocmut, ki je veljal za enega od favoritov, je bil četrti.
Po štirih dirkah vodi Pavlic (Prelog) z 49 točkami pred Kocmutom (GR) 48, Horvatom (GV) in Ziber-tom (Kr) po 45 točk itd.
IVAN KUZMA - najboljši slovenski
ŠPORTNI OBRAZI
V preteklem obdobju je v namiznoteniškem klubu Sobota zraslo nekaj odličnih igralcev. ki so se uveljavili ne le doma temveč tudi v tujini. To je 'rezultat načrtnega delci z najmlajšimi v klubu. Tudi tokrat imajo dober mlad naraščaj. med katerimi velja ha prvem mestu omeniti Ivana Kuzmo, ki je trenutno najboljši slovenski pionir. To je dokazal na letošnjih republiških in državnih tekmovanjih.
Štirinajstletni Ivan Kuzma. učenec sedmega razreda osnovne šole Edvarda Kardelja v Murski Soboti, se ukvarja z namiznim tenisom od četrtega leta dalje. Že na samem začetku je pokazal, da ie nadarjen igralec, zato so mu v NTK Sobota posvečali posebno pozornost. Vidneje
pionir
se ie začel uveljavljati že v lanskem letu, medtem ko je letos na turnirjih dokazoval, da sodi med najboljše pionirje v državi. V letošnjem letu je osvojil naslov pionirskega prvaka Slovenije med posamezniki. s klubskim kolegom Smiljanom Mekičarjempaše republiški pionirski naslov v
dvojicah in ekipno. Na državnem pionirskem prvenstvu je skupaj s Robijem Smrekarjem postal državni prvak v dvojicah, z Mekicar-jem pa tudi ekipni državni prvak. Uveljavil se je tudi na raznih turnirjih. Tako je zmagal na odprtem prvenstvu Varaždina, na turnirju za memorial A dolfa Jaklja in na republiškem pozivnem turnirju. Na turnirju za osvoboditev Zadra je bil tretji, na odprtem prvenstvu Zagreba tretji, na odprtem prvenstvu Murske Sobote drugi in na zveznem pozivnem turnirju četrti. Za vse te uspehe je zlasti hvaležen trenerju Sobote Matjažu Šercerju in tehničnemu vodji Mirko Unger ju. Tako Ivan Kuzma letos zaključuje nadvse uspešno pionirsko sezono, prepričani pa smo, da bo s svojimi uspehi navduševal čudi v mladinski konkurenci.
Feri Maučec
VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Antarktika ni le pust beli kontinent in vremenska kuhinja sveta, temveč je tudi svojevrsten naravni muzej. Znanstveniki so pred dobrimi desetimi leti odkrili, da je v večnem ledu z Antarktike shranjen prenekateri podatek iz davne zgodovine našega planeta in tudi podatki, ki jih je v led zapisalo vesolje. Odkrili so številne male meteorite, varno shranjene v debelem ovoju večnega ledu. Ti drobni nebesni kamenčki se na površju Zemlje ne bi ohranili in že davno bi bili premešani v kamenine ali izginili v pesku in zemlji.
Vsakoletne ekspedicije so se vračale z Antarktike z desetinami malih meteoritov. Med njimi so lani prinesli tudi kamenček, ki nosi oznako ALHA 81005. Izzval je posebno vznemirjenje med strokovnjaki. Ugotovili so namreč, da je ta 3 centimetre dolgi in samo 31 gramov težki meteorit, ki so ga našli v večnem ledu na območju Alla-novih hribov, prvi človeku znan meteorit, kije na Zemljo priletel z Lune.
Da gre za košček našega naravnega satelita je pokazala že prva primerjava s kamni, ki sojih prinesli z Lune ameriški astronavti. Meteorit ima enako tj avkasto stekleno površino z zelo fino teksturo. Kemične in fizikalne analize so pokazale, da je tudi mineralna sestava enaka. Kar tri četrt snovi odpade na kalcij — aluminijev silikat, kar sicer sploh ni značilno za meteorite. Tudi razmerje med železom in manganom je nenavadno in prav tako vsebuje kar tri izotope kisika, kar ni značilno za ostale meteorite. Bi potemtakem lahko bil kar košček našega planeta? Ne! Analiza je odkrila molekule žlahtnih plinov, te pa je kamen lahko ujel le med poletom v vesoljskem prostoru, kjer žarči sončni veter, ki zaradi ozračja
V večnem ledu Antarktike prvi košček Lune
Del transavstralske železnice, ki pelje skozi puščavo Nullarbor nima niti enega ovinka, proga pa je dolga 478 kilometrov.
XXX
Zgradba trgovske zbornice v ameriškem Williamsonu je zgrajena iz premogovih kock.
drugje smo prebrali
Statistika trdi, da je največ vnetij slepega črevesa med petim in dvajsetim letom življenja.
XXX
V ameriški zvezni državi Ohio je z zakonom predpisano, da mačka, ki ponoči hodi po cesti mora imeti na repu privezano svetilj-ko.
lumbrikultura
V svetuje gojenje deževnikov znana stvar in zelo donosna zaposlitev. Črvi zamenjujejo proteinsko hrano v svinjereji in kokošjereji, humus, ki ostane za njimi pa je najkakovostnejši. Kaže, da se bomo tudi pri nas lotili tega posla.
Najprej so gojili deževnike zaradi »mesa« — kot poceni hranila za perjad, ribe in prašiče. Pokrmili so jih sveže ali predelane v proteinsko moko. Drugi razlog gojitve je bila prodaja ribičem za vabe pri ribolovu. Upoštevanja vreden je tudi humus, ki ga »proizvedejo« deževniki. Ker je odličen za gnojenje rastlin, tudi tistih v akvarijih, prinaša prodaja velike dohodke.
Deževnik poje vsak dan toliko kot tehta. Od zaužitega 40 odstotkov »porabi« zase, ostalih 60 odstotkov pa izloči v obliki kremaste mase.bogate z mikroorganizmi, minerali, vitamini in drugimi sestavinami, ki tak humus naredijo bogatejši od katerega koli naravnega ali umetnega humusa. Zaradi velikega dohodka in možnosti (takorekoč neomejenih) izvoza humusa se mnogi odločajo za gojitev
ne more do površja Zemlje.
Kamenček je priletel z Lune. To dejstvo je bilo dovolj jasno dokazano, niso pa še mogli ugotoviti, s katerega predela. V njem namreč niso' našli nekaterih elementov, ki so jih odkrili v ameriških in sovjetskih vzorcih Luninega kamenja. Zato je NASA dovolila skupini znanstvenikov, ki jo je vodil Klaus Keil z newmexiške univerze, da bi odkrhnila 10 gramov velik košček meteorita za še natančnejše analize njegove sestave.
Keilova skupina je v meteoritu odkrila nekaj zelo zanimivega. Našli so nekaj delcev prvobitne Lunine snovi, se pravi snovi, ki se ni spremenila, odkar je skristalizirala iz Lunine magme. Strokovnjaki pravijo temu, da se radioaktivna ura snovi ni prestavila. Možno je torej prisluhniti njenemu tiktakanju in izme-nti, kako stara je ta snov. ALHA 81005 prav lahko skriva v sebi za znanstvenike izjemno zanimivo možnost pogledati v prvo obdobje tvorbe Lunine skorje, ki je po sedanjih domnevah nastala pred 4,5 milijardo let. Meritev še niso opravili.
Je pa Lunin meteorit znanstvene kroge dovolj razburkal že s samim dejstvom, da je priletel z Lune. Doslej so namreč teoretiki ugotavljali, da je skoraj povsem nemogoče, da bi se to lahko zgodilo. Pospešek, ki bi meteoritu dal takšno hitrost, s pomočjo katere bi premagal privlačno silo Lune in priletel na Zemljo, bi bil tako velik, da bi kamenček izparel. A ker ALHA 81005 očitno ni, so začeli razmišljati, kako mu je uspela dolga pot. Edini možni način predstavlja trčenje velikega meteorita, ki bi ob trku pometal nekaj kosov Lunine površine tako daleč v prostor.
H. J. Melosh razlaga, kako lahko pride do takšnih izstrelkov, katerih sestava in
DEŽEVNIKI DAJEJO DOHODEK
deževnikov bolj -zaradi tega kot njih samih.
Pomemben razlog za gojitev je reševanje nekaterih vprašanj onesnaževanja človekovega okolja z majhnim vlaganjem in doseganjem velikih finančnih učinkov. Sposobnost deževnika, da se hrani z vsakovrstnimi organskimi odpadki, izkoriščajo v industriji celuloze in papirja, v prehrambeni industriji, potem za predelavo kanalizacijskega mulja, fekalij na velikih živinorejskih farmah. Z naseljevanjem črvov v slabša zemljišča dosegajo ponovno ozelenitev celotnih »puščav«.
Ameriški znanstveniki so dosegli najboljše rezultate s selekcijo deževnikov na gnojiščih, in to s tako imenovanim rdečim hibridom. Čeprav je zelo podoben drugim te vrste, se rdeči hibrid odlikuje po neverjetno hitrem razmnoževanju.
struktura se močno ne spremeni zaradi silovitega trčenja. Ko namreč gigantski meteorit zaorje v površje nebesnega telesa, na katerega pade, nastaneta dve vrsti udarnih valov, ki se na določenih točkah površine medsebojno izničita in tako tisti delci snovi ne dožive »šoka«, jih pa seveda vrže v prostor.
Če se je zgodba o ALHA 81005 res tako začela, potem -to pomeni, da meteorit prihaja s površja Lune.
Za nekatere petrologe in geokemike pa obstaja še en zanimiv »če« v zvezi z Luninim meteoritom. Če je kamen lahko priletel z Lune, potem je mogoče, da so nekateri meteoriti prileteli tudi z drugih planetov. V prvi vrsti mislijo na Mars. Že nekaj let namreč zagovarjajo misel, da skupina osmih meteoritov, ki jih označujejo s kratico SNC (pomeni pa šergotite, naklite in časingite), predstavlja delce Marsove skorje. Kot za Lunine meteorite je teorija zavračala tudi možnost, da bi lahko kakšno kamenje z Marsa priletelo na Zemljo. Enkrat seje izkazalo, da teorija nima prav, lahko se tudi še drugič.
Skrivnostni meteoriti SNC mučijo strokovnjake predvsem zato, ker so po starosti kristalizacije precej mlajši kot ostali znani meteoriti. Namerili so jim le poldrugo milijardo let, kar pomeni, da so lahko prišli le z velikega nebesnega telesa, ne pa z asteroidov, ki so se v času nastajanja našega sončnega sistema prvi ohladili in nadeževali meteorite na Zemljo. Večina meteoritov je namreč stara okoli 4,5 milijarde let.
Trk Marsa z gigantskim meteoritom? Na to vprašanje bodo strokovnjaki nekoč odgovorili. Pomagal pa jim je na poti k odgovoru mali kamen z Lune, prvi te vrste, ki ga je človek prijel v roke.
MANJŠI PROBLEM
— Oprosti, Mihec, spet imam problem.
— Je kaj hujšega?
— Niti ne. Tokrat rabim samo deset rdečih.
— Kako pa je s tistimi petdesetimi?
— Ne sitnari. Mudi se mi!
ZLATA BABICA
—Babica je zlata, ni kaj.
— Očitno. Najbolj jo hvališ malo pred tistim, ko pismonoša prinese pokojnino....
V lumbrikulturi (gojenju črvov) se je udomačil pojem »leglo«, pomeni pa kontejner _ naslednjih mer: 200 x 100 x 30 centimetrov. V tem prostoru (»leglu«) je 100.000 deževnikov, ustrezna količina njihovih jajc in potrebne hrane. Rdeči hibrid doseže dolžino od pet do osem centimetrov in težo enega grama. En gram hrane je tudi njegova dnevna potreba.
Odrasel spolno zrel primerek daje letno 1.500 potomcev. V vzrejališču, kjer je koncentracija velika in stiki veliko pogostejši kot v prirodi, polegajo jajca vsakih deset dni, včasih tudi vsakih sedem dni. V naravnem okolju se to dogaja le vsakih 45 do 50 dni. Iz vsakega jajca se izvalijo največ štirje mladiči. Izjema je že omenjeni rdeči hibrid, ki daje do 20 potomcev na jajce.
Zdaj pa še malo računajmo! »Leglo« (dva kvadratna metra) jajčec, ki se leto dni razvija v 2.100 kg hlevskega gnoja (ali kakega drugega organskega odpadka, teden-
PO SLEDOVIH BIZONOV
Leto 1838 je bilo leto najbolj sramotne indijanske vojne — vojne proti Osceoli, poglavarju Seminol, ki so jo vodili najboljši oddelki ameriške konjenice na mejah Georgie in Floride. Indijanci so poznali vse vodne poti, jezera, močvirja in obilo rastlinje, kar vse je povzročalo belcem velike težave. Spopadi so se vlekli tri leta, na koncu pa je general Jesup sklenil ujeti Osceolo z zvijačo. Ker je od ujetnikov izvedel, kje je tabor Seminil, je poslal poročnika z dvema narednikoma pogajat se. Američani so zahtevali prenehanje napadov na posestva in vasi ribičev, v zameno pa naj bi Indijanci ostali v svojih močvirjih. Osceolo so povabili na mirovna pogajanja. Resje odšel z odposlanci.
General Jesup je hotel prisiliti Osceolo k brezpogojni vdaji, toda bojevnik je raztrgal dokument. ki ga je podpisal. Je-
skoje potrebna poprečno ura našega dela) bo dalo štiri nova legla in tisoč kilogramov dragocenega humusa. Dejanski ekonomski učinki pridejo šele drugo leto. Iz štirih stabiliziranih legel v drugem letu, s skupnim obsegom osem kvadratnih metrov, vsak mesec dobimo od pet do osem kilogramov deževnikov in okrog 400 kg humusa. Seveda je treba dodati še, da naše podnebne razmere dovoljujejo tako »proizvodnjo« devet mesecev‘letno. Ker pri nas še nimamo organiziranega odkupa, ta trenutek še ne moremo pisati o konkretnem denarnem učinku. Morda bi se dalo računati tako, da bi upoštevali ceno proteinskih koncentratov, ki jih zaradi nestabilnega uvoza neprestano primanjkuje. Ali drugače: kilogram deževnikov (mali ribiški zavitki) stane od 1.500 do2.000dinarjev.Zanumuspa lahko vzamemo petkratno ceno umetnega gnojila. Treba je namreč vedeti, da humus poprečne kakovosti vsebuje enajstkrat več kalija, trikrat
ljudje in spopadi
sup gaje dal prebičati do krvi in ga zapreti v globoko luknjo, skopano sredi trdnjavskega dvorišča in zaprto z železno rešetko. Tu je Osceola ostal več mesecev v soncu in dežju med svojimi odpadki kot žival. Med hudo nevihto je dobil pljučnico, toda ko je umrl, so odšli tudi vojaki, ker se je vladi zdelo nadaljevanje vojne »predrago«.
V letih 1842 do 1842 so tisoči naseljencev, ki sojih vodili znani »scouti,« in jih je ščitila ameriška konjenica, potovali po velikih poteh: pot iz Santa Feja, prek Cimar-
ronske puščave je bila najbolj cenjena za vse, ki so potovali proti Mehiki in Kaliforniji. Iz
več magnezija, sedemkrat več fosfora ... Tako gnojene rastline dajejo mnogo kakovostnejše plodove kot tiste, ki so gnojene s hlevskim gnojem in umetnim gnojilom. Količinsko se pridelek poveča za 30 odstotkov.
V svetuje povpraševanje po humusu tako veliko, da ne morejo zadovoljiti niti deseti-• ne zahtev. Ogromna naročila deževnikov v ZDA so prisilila
vlado, daje začela strogo nad- • zorovati izvoz. V Angliji so nedavno ustanovili inštitut, ki mora vzgejiti domači hibrid.
Tudi prt nas m radi zmanjšali zamudo. V gospodarski zbornici Srbije je oblikovana skupina za proučevanje in popularizacijo gojitve deževnikov. Na ušesa nam je prišlo tudi, da se ljubljanska Emona že dogovarja za prenos tehnologije v Jugoslavijo. Na koncu naj vsem tistim, ki jim je od tega branja kaj »ostalo«, zaupamo še. da je pri beograjskem NOLITU nedavno izšel priročnik za gojenje »črvov«.
St. Louisa je šla pot prek reke Platte do Fort Laramija, prekoračila Skalno gorovje pri Medvedovem jezeru in dosegla Veliko slano jezero in vzdolž stare španske poti dosegla misijon San Gabriel in Pacifik. Druga pot seje ločila od prejšnje pri Fort Bridgerju na vzhodu Velikega slanega jezera, šla najug ob reki Sevier ter dosegla San Diego mimo naselij Indijancev Mohave.
Druga izhodiščna točka za velike karavane je bila Inde-pendance na zahodu od St. Louisa. Pot je šla preko Kansasa do Fort Laramija, prek Skalnega gorovja pri Sout Passu, ob reki Snake do Fort Boise in Oregona. Od tod je vodila pot do Bent’s Forta prek Raton Passa do majhne indijanske vasi Las Vegas, El Pasa in doline Sacramenta v področju Indijancev Chihuahua.
Po porazu Mehikancev.pri San Jacintu, kije sledil slavni bitki pri El Alamu (25. februar 1836), se je zdelo osvajanje New Mexica, Arizone, Teksasa, Colorada, Utaha in Nevade, so priključili ZDA šele ob koncu stoletja. Žrtev El Alama, kjer so pod mehiškim svincem padli možje kot Davy Crockett in Jim Bowie, je povzročila zgolj povečano voljo osvojiti Zapad za kakršnokoli ceno.
Po letu 1850 seje zdelo, da je »meja« dokončno mirna. V resnici ni bilo na osrednjih prerijah nikoli toliko karavan, poštnih kočij, čred živine in množic ljudi, ki so na vse načine, tudi peš, skušali doseči dežele, kjer je lovu na zemljo (včasih so družine dobile po 1300 ha, ki so jih preprosto odtrgali indijanskim loviščem) sledil lov na zlato in srebro, ki ju Indijanci niso nikoli kaj dosti cenili.
• Povečal se je neusmiljeni lov na črede bizonov, pri čemer so postali slavni ljudje kot Buffalo Bill (William Cody) in scout Kit Carson, ki pa jim ni moč pripisati velikih pokolov, ki so jih začeli najprej trgovci s kožami in nato koloni, ki so jedli le nekatere najbolj slastne dele teh živali. Bizone so klala tudi neka indijanska plemena, ki so, da bi prodala belcem bizonje kože, zažigala tisoče kvadratnih milj prerije, da bi preplašila živali in jih pognala v prepade kanjonov, kjer so poginjali v desettisočih. Resne spopade z Indijanci so izzivali tudi traperji — lovci s pastmi. Lovili so predvsem na ozemlju Flatheads, Ute, Snakes, Klamath, Modok in Mohavov. Razni trgovski dogovori so razmejevali področja lova med Indijanci in traperji, nihče pa jih ni upošteval. Od tu številni umori pionirjev in intervencije konjenice. Ti so se redko prepričali, če so Indijanci, ki so jih našli na kraju pokola, res tisti, ki so ta pokol izvedli. Prav tako vojaki niso delali razlike med moškimi, ženskami in otroki.
(Dalje prihodnjič)
NIHČE SE NE ZMENI
— Feri, si tistega razbitega fička že prodal?
— Ne gnjavi me. Zdaj se še za golfa, ki je tri mesece po nakupu v podobnem stanju, nihče ne zanima ...
TO PA NE!
— Si za to, da bi šli danes popoldne malo po gobe? Sekretar bo zagotovo našel čas.
— Gobe še rastejo, za sekretarja pa je že skrajni čas, da gre po te ljube »gobe« ...
STRAN 12
VESTNIK L JULIJA 1984
za vsakogar nekaj
AVTOMOBILSKI AKUMULATOR
Akumulatorje baterija, ki jo je mogoče znovav napolniti. Akumulatorje na primer potreben za startanje, ker daje generator tok šele, ko motor že teče. Avtomobilske baterije so svinčeni akumulatorji. Sestavljeni so iz 2-voltnih celic. Pri 6-voltnem akumulatorju so tri enake celice, pri 12-voltnem pa jih je dvakrat toliko
Vsaka celica sestoji iz mrežastih pozitivnih in negativnih plošč, ki stojijo v razredčeni žvepleni kislini. Negativne plošče vsebujejo svinec v gobasti obliki, pozitivne pa svinčev peroksid. Pri učinkovanju kisline na plošče se pretvarja kemična energija v električno. Ko daje akumulator tok, teče ta od priključka pozitivnega pola (+) k priključku negativnega pola (—-), znotraj baterije pa od negativnih k 'pozitivnim ploščam. Pri tem nastaja na vseh ploščah svinčev sulfat.
zanima vas
Ko je ves svinec in svinčev peroksid pretvorjen v svinčev sulfat, je akumulator prazen in žveplena kislina je postala redka. Akumulator je treba spet napolniti. V ta namen dovajamo akumulatorju enosmerni tok, ki svinčev sulfat pretvori nazaj v svinec in svinčev oksid ter povrne žvepleni kislini njeno prvotno gostoto.
Pri avtomobilskih akumulatorjih je lahko ali negativni ali pozitivni pol priključen na maso, torej je povezan s karoserijo. Če vzamemo akomulator ven in ga potem spet damo nazaj, moramo na to posebej paziti. Akumulator mora biti varno pritrjen v avtu, da pri tresenju ne more izteči iz njega kislina, ki bi
razžrla priključke. Do tega lahko pride tudi, če je gladina kisline previsoka ali pa če je akumulator prepoln. Če je akumulator zamazan ali moker, lahko tudi nastanejo škodljivi plazeči tokovi.
Akumulator naj bo vselej suh in čist. Priključna pola akumulatorja in vijak na šasiji očistimo do kovinske površine z amoniakovo vodo in brusilnim papirjem. Če so na veznem traku do mase in na polih kristalne kisline, jih odstranimo z malo amoniakove vode in krpo. Priljučka in vijak na šasiji namažemo z malo vazelina, nato ju nataknemo in zategnemo matici.
ljudje med seboj
Lepo vedenje
na
V tovarni AUDI v Ingolstadu so predstavili nov model —audi sport quattro, ki ima karoserijo iz umetne snovi. Avto ima vgrajen 5-valjni turbomotor z dvakratnim polnjenjem. Kompresijsko razmerje je 1:8,0. Moč motorja je 220 kW (300 KS). Največja hitrost je 250 kilometrov na uro, pospešek pa prav tako odličen: hitrost od 0—100 kilometrov doseže v 5,5 sekunde. Pogon je na vsa štiri kolesa. Ima dvokrožni zavorni sistem. V Nemčiji stane 195.000 mark. Koliko je to v dinarjih, preračunajte sami. Ga boste kupili? Prav gotovo ne. Novico pač objavljamo za informacijo o dosežkih avtomobilske industrije. Pri izdelavi tega avta so sodelovali tudi naši delavci, zaposleni v Audiju v
Ingolstadtu.
Tekst: B. H.
Dober akumulator, ki ga ne uporabljamo, moramo enkrat mesečno dopolnilno polniti in, če je treba, doliti vanj destilirano vodo. Najboljše je polnjenje z normalnim polnilnim aparatom; s tako imenovanim hitrim polnjenjem damo polnit akumulator samo v sili. Za polnjenje snamemo z akumulatorja priključne sponke (vedno moramo prej odklopiti kabel vezave na maso, sicer obstaja nevarnost kratkega stika) in ga vežemo na polnilni aparat; rdeča sponka pride na pozitivni pol, modra pa na negativni pol akumulatorja. Odpremo čepe celic in pazimo, da bomo imeli pravilno polnilno napetost (6 oz. 12 voltov). Brž ko se začnejo dvigovati iz tekočine v akumulatorju plinski mehurčki, polnilni aparat izklopimo in šele nato snamemo sponke z akumulatorja. Pazimo! Med polnjenjem akumulatorja nastaja pokalni plin, ki lahko povzroči eksplozijo!
Stanja napolnjenosti akumulatorja z navadnim voltmetrom ne moremo ugotoviti. V ta namen potrebujemo preskuševalnik kisline, ki meri gostoto tekočine v akumulatorju in pokaže stanje napolnjenosti na lepo čitljivi skali. Vsakomur, ki svoj avtomobilski akumulator sam vzdržuje, priporočamo nakup tega instrumenta.
ZGODI SE
—
— Dragi sosed, brez bencina sem, naši pa hočejo na Goričko. Mi posodite avtomobil? Vsaj za tri ure.
— Lahko, vendar — rezervoar je prazen. . .
— Bom že poskrbel, če mi posodite malo denarja in bone. . .
NA ZABAVI
-* Tečen si kot brat.
— Oprosti, nimam brata. Sem edinček.
— Sreča, da sem te zamenjal z nekim podobnim tipom.
dopustu
Svet je postal majhen, ljudje mnogo potujejo in bivanje v hotelu ni več nič nenavadnega. Hoteli prodajajo storitve kakor drugje blago, kar pomeni, da jih lahko kupimo ali pa ne, če ne želimo ali pa nismo zadovoljni. Z ostrino in nestrpnostjo v hotelu ne dosežemo ničesar. Mirno in stvarno moramo razložiti svoje želje. Pa tudi pretirana potrpežljivost je nesmiselna.
V počitniških penzionih in hotelih strežejo zajtrk, kosilo in ve-četjo ob določenih urah. Tega razporeda se je treba držati. V jedilnici dobi gost stalno mizo. V dopustniškem hotelu s plavalnim bazenom lahko gremo h kosilu, če ga servirajo na terasi, tudi naravnost od bazena, vendar nikakor ne v kopalni obleki; čeznjo moramo obleči vsaj poletno obleko.
V majhnih hotelih in počitniških domovih, v katerih se gostje srečajo večkrat na dan, se pozdravljajo vselej, kadar se vidijo. V hotelih s prehodnimi gosti pa tudi v večjih počitniških naseljih se gostje med seboj ne pozdravljajo. Ne bo zamere, če gost vstopi tudi v manjši prostor, ne da bi pozdravil, prav tako pa tudi ne naleti na začudenje, če pozdravi v dvigalu ali kadar stopi, recimo, v manjšo hotelsko točilnico.
V hotelu_ plačamo račun pred odhodom. Če seje receptor moral kdaj za gosta posebej potruditi, priskrbel mu je vstopnico za kako prireditev itd., pričakuje napitnino. Sicer pa je napitnina ponekod v navadi, ponekod ne. Ne glede na človekove načelne poglede na napitnino, jo je vsekakor zmerom treba dati za nekatere usluge, na primer za nošenje prtljage.
Marsikomu seje že zgodilo, da je v naglici odnesel ključ hotelske sobe s seboj. Seveda je treba v takem primeru ključ vrniti kot priporočeno pošiljko.
Prav tako ravnajo vljudni hotelirji: pozabljene izkaznice, potne liste in tudi kose obleke sami pošljejo za gostom, še predenjih ta pismeno zaprosi. Kadar gre za predmete večje vrednosti, zlate manšetne gumbe ali recimo kontaktne leče, je treba poslati najditelju nagrado.
Vsak petek od 16.00 do 16.30 na Radiu Murska Sobota. Ta petek lahko izbirate po svoji volji in okusu. Telefonska Številka je 21-232, izbirate pa lahko med naslednjimi skladbami:
1.	Footloose — Kenny Loggins
2.	Against all Odds — Phill Colins
3-	Diggilpo, diggi ley — Hereys
4.	Cisara — Romina in Al Bano
5.	1 want to break free — Queen
6.	Girls just want to have fun — Cyn di Lauperx
7.	Somebody’s Watching me — Rockwell
8.	My, oh my — Slade
9.	Street dance — Break machine
10.	Turaluraluralu — Trio
IL All night long — Lionel Richie
12.	Radio Ga Ga — Queen
13.	Lifoboard Party — Kid Creole and the Coconuts
14.	Say, say, say, Paul McCartney and Michael Jackson
15.	Island in the stream — Dolly Parton in Kenny Rogers
16.	Sunshine reagge — Laid Back
17.	Maniac — Michael Sembello
pravni nasveti
OTROŠKI DODATKI
V NEMČIJI
Rada bi vedela, v kakšni višini se izplačujejo otroški dodatki v Zvezni republiki Nemčiji. Alije ta dodatek enak za otroke, ki živijo v Zvezni republiki Nemčiji in za tiste, ki so ostali v domovini? Ali je razlika med prvorojenim in naslednjimi otroki? Ali vpliva tudi v Zvezni republiki Nemčiji premoženje na pravico do otroških dodatkov in kako? (M. P.)?
ODGOVOR: V nemški zakonodaji je v zadnjem času prišlo do sprememb glede otroških dodatkov v tem smislu, da se ti dodatki ne izplačujejo več kot dodatki k pokojninam (razen pri otroških družinskih pokojninah), temveč se nadomeščajo z državnim otroškim dodatkom (Kindergeld namesto prejšnjega Kinderzuschussa). Otroški dodatek je drugačen za otroke, ki živijo v Zvezni republiki Nemčiji in tiste, ki ostanejo v Jugoslaviji. Za prve velja lestvica: — za prvega otroka 50 DM na mesec — za drugega otroka 100 DM na mesec — za tretjega otroka 220 DM na mesec — za nadaljnje otroke po 240 DM na mesec
Za otroke, ki živijo v Jugoslaviji, pa znaša nemški otroški oddatek: — za prvega otroka 10 DM na mesec — za drugega otroka 25 DM na mesec — za tretjega otroka 60 DM na mesec — za četrtega otroka prav tako 60 DM na mesec — za nadaljnje otroke po 70 DM na mesec
Pri prekoračitvi premoženjske meje — ta velja za dodatke od drugega otroka naprej, ne pa tudi za prvega — se dodatki ustrezno znižajo: — za drugega otroka na 70 DM na mesec — za tretjega otroka in nadaljnje po 140 DM na mesec
Premoženjski cenzusi so sorazmerno visoki (n. pr. pri dveh otrokih je meja pri 42.000 DM na leto, pri treh 49.800 DM na leto itd.), tako da naši delavci v ZR Nemčiji s to mejo praviloma niso prizadeti. Z zgodaj navedenimi zneski so bili nadomeščeni prejšnji dodatki k nemškim pokojninam, ki so znašali po 152,90 DM na mesec za vsakega otroka.
recept za vas
PREKMURSKA GIBANICA
OBEŠALNIK ZA ŠKORNJE - D kosa vezane plošče debeline 12 milimetrov izžagamo dva dela obešalnika dolžine 17 centimetrov in širine 1,5 do 2 centimetra. Zvrtajte dve luknji premera 4 milimetre in to na točkah, ki a zaznamovani na risbi. Zbrusite ju in zamaži e kitom, zatem pa nanesite dva sloja laka. Eust , da se povsem posuši. Na svomik 4/50 razporedite: podiožko 4 milimetre, d®^*^ sredinsko luknjo, podiožko, drugi element skozi sredinsko luknjo, podiožko 4 milimetre, 4 milimetre. Matico privijte, vendar ne povsem, odžagajte del svornika z navojem, ki matice, spilite, zatem matico pnvijte d in konec dela z navojem nabijte z dve cema po prebijalu. Skozi gornje lu J ■ 0 tegnite vrvico s premerom 3 milimetr,	g
centimetrov. Na njenih koncih nared vozla. Vsak tak obešalnik za čevlje <.. vijak s kavljem. Zdaj čevljev ne bo težko obesd na ta obešalnik. Čevlji se bodo obešem b J posušili, prostor na tleh, kjer ste doslej, pa lahko uporabite za kaj drugega.
Avtorica knjige Kuhajmo po domače Kristina Merc je sicer recept za prekmursko gibanico označila kot recept, ki zahteva določeno kuharsko izurjenost, vendar menimo, da bodo naše kuharice (tudi brez izkušenj ) spekle odlično prekmursko gibanico. Ta poslastica je vendar pri nas doma in če je že niste pripravljali, potem ste jo vsaj kje poskusili. Ce pa niste storili ne enega ne drugega, potem vsaj v nedeljo pripravite ta poobedek.
Prekmursko gibanico so prvotno pripravljali iz dveh vrst testa: iz krhkega, ki so mu rekli podplatasto testo, in iz vlečenega testa. S podplatastim testom pokrijemo dno pekača, ker je to težka gibanica, pripravljena včasih celo iz štirih različnih nadevov, in mora biti spodnje testo močnejše.
Sestavine: krhko (podplatasto) testo za spodnjo ploskev. Zanj potrebujemo: 25 dekagramov mehke pšenične moke, 8 dekagramov masla, 1 jajce, 2—3 žlice belega vina, 1 žlicosladkorja,ščepec soli.Za vlečeno testo pa rabimo: 75 dekagramov mehke moke, 1 rumenjak, nekaj manj kot 4 decilitra mlačne vode in sol. Za nadeve potrebujemo: 30 dekagramov domače skute. 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 1 deciliter kisle smetane, ščepec soli (prvi nadev); 20 dekagramov zmletega maka, pol decilitra smetane ali mleka, 1 jajce, ' 1 žlica sladkorja (drugi nadev); 20 dekagramov zmletih orehov, malo sladkorja, cimet (tretji nadev); pol kilograma jabolk, 10 dekagramov rozin, malo sladkorja, malo cimeta (četrti nadev).
Vse sestavine, kijih potrebujemo za krhko (podplatasto) testo, pomešamo v primerni skledi in zamesimo testo. Mesimo ga toliko časa, da postane lepo gladko, in obdelanega postavimo počivat. Če nimamo pri roki masla, lahko umesimo testo s smetano.
Medtem ko krhko testo počiva; umesimo vlečeno testo. Iz vseh naštetih sestavin za-i mesimo gladko mehko testo in ga prav tako postavimo počivat.
Ko obe vrsti testa počivata, pripravimo vse štiri nadeve. Pri prvi in drugi vrsti nadeva vse sestavine, ki jih potrebujemo, damo v skledo in dobro premešamo. Pri tretji vrsti nadeva zmlete orehe osladkamo in odišavimo s cimetom. Orehe pustimo suhe (ponekod jih poparijo z mlekom). Pri četrti vrsti nadeva jabolka očistimo, olupimo in nastrgamo, jim primešamo malo sladkorja in cimeta ter po želji dodamo še očiščene rozine.
Ko smo pripravili vse štiri vrste nadevov, se spet lotimo testa. Spočito krhko testo razvaljamo za pol prsta na debelo in ga položimo na dnojramaščenega lončenega pekača. Testo naj sega na rob pekača.
Nato spočito vlečeno testo rahlo raztegnemo po z moko potresenem prtiču in ga pustimo, da se nekoliko osuši.
Zdaj začnemo sestavljati gibanico. Po spodnjem testu namažemo najprej makov nadev, ga pokrijemo z okroglim listom vlečenega testa in poškropimo s smetano ali z raztopljenim maslom. Ta list vlečenega testa premažemo s skutinim nadevom in ga pokrijemo z naslednjim listom vlečenega testa. Tudi tega poškropimo s smetano in potresemo z orehi. Nanj položimo nov list vlečenega testa in ga poškropimo z maslom. Nato po testu potresemo jabolčni nadev. Še tega, pokrijemo z vlečenim testom in testo poškropimo z maslom. Na vrh položimo še en ali do dva lista testa. Pazimo, da vsak list testa । vedno poškropimo z maslom.
Gibanica je pripravljena za pečenje. Pečemo jo na zmerni vročini pol ure. Seveda je bolj okusna, če je pečena v krušni peči.
Imate, drage bralke, kak drug recept? Pišite nam!
sestavil Marko Napast	obmejno mestece v vzh. Ma kedoniji	I avion	podolgovat krožnik	steblo žit ali trav	velika celina	jetnikov kolega	riževo žganje
mesni izdelek							
preglednik, nadzornik							
evropska država, naša soseda							
pojav na razburkanem morju				odmev			
				spolni iztirjenci			
avtomobilska oznaka Albanije			tvorba v panju				vrsta vrhe
			glas pri udarcu				
beneški raziskovalec (Marco]					nikelj		
					človek, kiga poznamo		
amper		odgovor na poziv					
		Portugal, otočje					
pripadnica se- vernega ljudstva							
prva črka azbuke			Makarska			filmska igralka Karič	krajši naziv gl. mesta Argentine
			Benetke				
časnikar							
bebci, idioti							
Anton Ingolič			mednarodna letalska organiz.				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: mušnica, intimat, širnost. kok. Lal, on, Žale, K, Sr, Se, ritem, Alabama, Nin, Rab, JA, Alko, edinost, Catania.
VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
STRAN 13
Nevarnost alkohola za mladega človeka
Spet smo bili prvi
O K ZSMS M. Sobota že vrsto let organizira kviz »Mladost v pesmi. besedi in spretnosti.« Tekmovalci morajo preštudirati gradivo, ki obravnava NOB, zgodovino nastajanja ljudske oblasti, razvoj samoupravljanja, vlogo KPJ v NOB in graditvi nove domovine. ..
Vsako leto torej nekaj drugega. V posamezni ekipi so trije učenci osnovne šole ali usmerjenega izobraževanja ali krajevne skupnosti in trije vojaki. Na ta način se poglablja sodelovanje med mladinci in vojaki. Tekmovalci se najprej pomerijo na občinskem tekmovanju. Ta je obogaten s kulturnim programom in s preizkušanjem znanja s področja SLO in DS, pa tudi, zmogljivosti na tem področju. Ekipa, ki osvoji na občinskem tekmovanju prvo mesto, gre na regijsko tekmovanje, prva z regijskega pa na republiško. Žal zadnjega v tem šolskem letu ni bilo.
Na ta tekmovanja pošilja tekmovalce tudi naša OO ZSMS. Zgodilo se nam je že, da smo bili prvi na občinskem in regijskem kvizu, na republiškem pa četrti. Letos se je uspeh ponovil. Naši mladinci so skupno s I. ekipo soboškega garnizona osvojili najprej prvo mesto na občinskem kvizu in kasneje na regijskem. Vsi smo na to zelo ponosni. Našo šolo so zastopali Mojca Miholič, Dušan Jošar in Jožica Grgurič. Pripravljali so se zelo vestno. Učili so se doma, po pouku v šoli in v vojašnici. Ko so se pripravljali v šoli, so prišli vojaki iz ekipe na našo šolo, ko so priprave tekle v vojašnici, so šli naši tekmovalci v vojašnico.
Upajmo, da se bo uspeh ponovil tudi naslednje šolsko leto.
Klavdija Vučko OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti
............ S s« ■ c sre s.«« s e■ e!»■ e r r s......
Dragi šolarji!
Ne vem, če boste tole še sploh prebrali, ko pa ste že na počitnicah! To so pač običajno najlepši časi za vas, čeprav pravimo, daje tudi v šoli lahko prijetno. Vseeno sem seodiočil, da vam ob koncu nekaj napišem. Predvsem bi se rad zahvalil vsem tistim, ki ste mi tako vztrajno pošiljali prispevke, četudi vam velikokrat marsikaj nisem mogel objaviti, ker ni bilo dovolj prostora. Kot ste lahko opazili, sem občasno vaša poročila strnjeval v rubriki Beseda dve o... Upam, da jih nisem preveč okrnil. »Pritožil« se mi na srečo ni nihče. Tako bom tudi jaz lahko odšel na počitnice s poravnanimi računi. Pravzaprav vem, da se vam nisem uspel dovolj oddolžiti za vašo prizadevnost. Del tega bom poizkušal popraviti jeseni, ko bomo v uredništvo izbrali s pomočjo vaših mentorjev štiri dopisnike, ki se bodo udeležili Srečanja pionirjev dopisnikov Slovenije v Novem mestu. Najbrž pa je nagrada za vas tudi to, kadar vam objavimo vaš prispevek. Saj zato jih tudi pošiljate, kajne?
No, da vam ne bom ukradel preveč prostora, končujem z željo, da bi vam bilo kar najlepše med počitnicami, ko se bo začela šola, pa se spet čimprej oglasite!
Alkoholizem — to besedo mnogokrat izrekamo kot družbeno zlo. Mar je samo to? Ali ni še nekaj več, kar je lahko usodno za obstoj in za življenje posameznika? Posebej je to usodno še takrat, ko gledamo kako mlad človek zahaja na kriva pota, ko zamenja zdrave, sadne sokove z žganjem, alkoholom. Ob tem seje vredno zamisliti, kajti ob takih dogodkih se nam mora dozdevati, da je zopet eno življenje manj, daje manj človek, ki bi bil lahko vesel, poln življenja, da jeza vse to prikrajšan brez svoje popolne vednosti. Pa ni vedno tako. Namesto obsodb, pomilovanja in pomoči, pridejo pohvale češ, ,,koliko ga prenese”. Žal je to zopet ena izmed prispodob tega modernega in sodobnega sveta. Žal tudi to.
17-letna Maja se je že lahko pohvalila s tem,,,koliko ga nese”. To niso bili več izjemni trenutki, postalo je nekaj vsakdanjega, samo po sebi umevnega. Prihod v gostilno je pomenil olajšavo za vse neuspehe, ki so se vrstili, sedaj že z veliko hitrostjo — dan za dnem. Ona jim je kljubovala z nasmehom na ustih in s kozarcem ,,ta pravega” v roki. Sicer pa seje v tej gostilni, ki je bila domača tako za Majo kot za njene prijatelje, bleščal napis: ,,Mladoletnim in vinjenim osebam ne točimo alkoholnih pijač!” In to je bila zopet lažna predstava, ki je dajala nepoznanim videz domačnosti, nikakor ne hudobije, ampak spodobnosti.
Torej, pekoč občutek je bil zanjo kot raztopljevalec bridkosti, nezadostnih ocen. Starši niso imeli časa, da bi se ukvarjali s potjo svoje hčerke — verjeli so njenim lažnim zgodbam, ki so dopovedovale, da Maja skuša popraviti ocene, da vsak popoldan hodi k prijateljici, s katero se skupaj učita. Razumeli so in si predstavljali, da ji gre v šoli pač težje. Resnica pa je bila drugačna — njena pot je vodila po strmih skalah, nad prepadi, iz katerih so jo vedno znova in znova rešili omamni občutki. Bili so lažni, a dovolj za olajšavo, za pregon bolečine, prizadetosti, ki je takrat, na začetku . še obstajala. In ta prizadetost je hlapela, tem bolj, ko je bila omama večja. Sedaj je bila pot — jasno začrtana — bodočnost je v očeh omame, ob strani alkohola. To ni bil več očitek, bila je ravnodušnost, še več: zadovoljstvo in nepopisna sreča v trenutku, ko je bilo telo polno nečesa velikega, kar je dajalo moč, energijo. V resnici je bil to strup, ki je razjedal notranjost, čisto tiho, z lažnim občutkom zdravja in energičnosti . . . Slavila je 18. rojstni dan. Nazdravili so z vinom, za
IZBRANA RISBA: »Kmečka hiša« — Narisala Manja Kosi, 5. raz. OŠ Stročja vas.
Opozorilo otroku
Otrok, ki se igraš v svobodi, si srečen?
Ti, ki ne želiš si vojne, ki ne slišiš strelov pušk, slišiš le žgolenje ptic.
Gledaš svojo domovino, ki je svobodna. Jo opazuješ...
Tvoj nasmeh in tvoje solze so svobodne, brez vsakega trpljenja.
Morda že igraš se s puško in misliš na njen strel.
Vedi, ne bi ti bilo lepo, če bi strel pravi zadel tvoje drobno, nebogljeno telo.
Daniela Ružič, 7. č. OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota
zdravje, srečo. V resnici za bolezen, ki je načenjala mlado telo.
Lepih trenutkov je bilo naenkrat vse manj. Sedaj so prevladovali dnevi, polni resnične bolečine in slabosti. Sedaj je imela občutek, kot, da ji bo razneslo glavo, kot, da jo bo razžrlo nekaj, kar ne da miru, ne spanja ne vsakdanjih omamnih občutkov, ki so bili lažni. Starši so spoznali resnico. Razodevale so jo motne oči, slabost in šibkost. Bilo je prepozno. Niso pomagala zdravila, ničesar ni bilo, niti majčkene rešilne bilke, katere bi se oprijela sedaj, ko se utaplja v alkoholu. Rešitve sedaj ni bilo, prav tako kot ni bilo pomisleka takrat, ko je po grlu tekla pekoča, a sladka tekočina. Takrat je bil svet v optimizmu, v domnevi, da drugače ne more biti, kot srečno in omamno življenje, kot trenutki popolne predanosti in sreče . . . Sedaj pa je bila ena in edina želja — umreti in ne prenašati te grozote.
Smrt je res nastopila. Sedaj so se ljudje zgražali: ,,Kako mlada je umrla— kako tragično, kako mlada je posegla po alkoholu — grozno!” ... Le takrat se nihče ni zgražal, ko seje to začelo, ko seje začel konec življenja, ki se je komajda začelo. Ne, takrat to ni bila ne grozota ne tragičnost. Bilo je le nekaj vsakdanjega, samo po sebi umevnega.
Eno življenje se je že končalo in mnogokatero še visi na nitki, mnogokatero še niha med prepadom in pravo potjo. Nad točilno mizo pa se še vedno blešči napis: ,.Mladoletnim in vinjenim osebam ne točimo alkoholnih pijač! ” In prav te besede so krive za vse tiste, ki so podlegli, ki so končali svoje mlado življenje, kajti te besede so dajale občutek varnosti. A bile so lažne.
Danes je na svetu še mnogo ljudi, katerih edina tolažba jealkohol. Veliko je mladih . . . da, tudi tistih, ki pravkar začnejo živeti in spoznavati svet. A zakaj tako? Mar ni že dovolj žrtev, dovolj dokazov za pravo resnico življenja ob alkoholu? In resnica je tragična. Kljub temu so te besede zaman, ker je omama večja, ker je sla nepremagljiva. Spoznanje pride takrat, ko je že prepozno. Takrat so obtožbe, takrat je obsodba. Vedno le takrat, ko življenje ugaša.
Zatorej ni prav verjeti omamam, ker so lažne. Slej ko prej se bo pokazala resnica, ki bo v sebi utopila zopet novo žrtev.	Bernarda Pintarič, 8. b
OS Stefan Kuhar-Bojan Puconci
P. S.: Ta prispevek so uvrstili na 1. mesto v literarnem razpisu zavoda za šolstvo in koordinacijskega odbora za boj proti raku pri občinski konferenci SZDL M. Sobota v pripravah na letošnjo problemsko konferenco o alkoholizmu.
NAS RAZRED
Rada hodim v razred ta, ki se vedno rad ima.
V razredu je lepo, redkokdaj tudi grdo.
Dobro se razumemo, ker vsi radi potujemo. Skupaj vsi držimo, nikoli ne popustimo.
V našem razredu problemov ni, ker pomagamo si vsi.
Dobro se učimo in nova prijateljstva gradimo.
OSTANE CERVlC-l
Bil sem presenečen, ko je prišel k moji bolniški postelji in mi ponudil cigareto. Ni mogel verjeti, da smo se partizani dejansko umikali in ne napadali iz zasede kot oni, ni mogel razumeti, da ga nismo ranjenega ubili. Bil sem zelo slab, saj sem izgubil mnogo krvi. Vsaki dve uri so prihajali detektivi, se zanimali za mene, opozarjali orožnika naj me budno pazita, ker sem zelo_ nevaren. Nekako sem poskušal razmišljati. V pravkar preživeti dan skoraj nisem mogel verjeti. Toda žal, bila je kruta resnica. Miran mrtev, Franjo mrtev, a jaz ranjen in živ ujet. Uresničilo se je, kar nisem nikoli verjel: fašisti so me dobili živega. Zavedal sem se, kaj me čaka po zverinskem mučenju — strel v tilnik, ali vrv. Takrat sem teoretično zaključil s svojim življenjem, obenem pa naredil trden sklep: nikogar izdati, za nobeno ceno, o organizaciji OF v Prekmurju okupator ne bo izvedel ničesar! Dva dni sem prebil v bolnici. Tretji dan popoldne pa so prišli po mene detektivi in me odvedli na žandarmerijo. Tam so me porinili v sobo, kjer sem na veliko presenečenje našel ostale aretirane, tako sodelavca partizana Ivana Orla-Rastka in Viktorja Zenkovi-ča-Cirila. Tam so bili tudi Joško Brumen z ženo Terezijo in hčerkama Stanko in Danico, Katica Volarič, dr. Ludvik Rogan. Ljubči in Dušan Deškovič ter še nekateri. Morali smo ležati na tleh in nismo smeli govoriti. Kljub temu nam je uspelo še isto noč narediti načrt zagovora, čeprav sta bila v sobi dva žan-darja. Za nas, ki smo bili v uniformah in ujeti z orožjem, tako ni bilo kaj narediti. Kljub temu sva se z Rastkom dogovorila, kako se bova za
govarjala. Želel sem le, da bi čimbolj zaščitil Brumnovo družino. Svetoval sem jim, naj se zagovarjajo, da smo prišli k njim in se tam zadrževali s silo. Tako so se tudi na začetku zagovarjali. Naslednji dan se je pričelo zasliševanje. Poskušali so zvedeti za celotno organizacijo v Prekmurju in za posamezne sodelavce. V začetku so to počeli zlepa in z raznimi obljubami, ko pa so ugotovili, da tako ne bo nobenega uspeha, so pričeli s pretepanjem, obešanjem in mučenjem do nezavesti. Tudi na meni so uporabili vse te metode, vendar brez uspeha. Z Rastkom sva se izgovarjala na Daneta Sumenjaka-Mira-na in Jožeta Kramarja-Juša (ki sta bila mrtva) in njima pripisala vso organizacijo. Zatrjevala sva, da Smo se gibali le ponoči, ljudi pri katerih smo se oglašali pa nismo poznali, niti ne krajev, kjer smo hodili. Tretji dan zaslišanjaso se pojavili še trije gestapovci s Ptuja, ki so zahtevali mojo izročitev in mi grozili, da bom ustreljen. Na srečo me Madžari niso izročili. Zasliševanje in mučenje je trajalo 10 dni in noči. Vsi smo bili izčrpani, sam sem to še posebej čutil, saj radi prestreljene ustnice in razbitih zob nisem mogel jesti. Po desetih dneh so nas neko pozno popoldne vklenili po dva in dva ter nas odvedli na kamion. Bili smo prepričam, vsaj zase se spominjam, da je to naša zadnja pot in da nas vlečejo na streljanje. Peljali so nas po stranskih ulicah proti železniški postaji, kjer so nas raztovorili kot živino. Na postajo je prišlo mnogo Sobočanov, da je morala vojska narediti špalir od kamiona do vlaka. Kam nas mislijo odpeljati nismo vedeli. Tam nas je »pozdravila« fašistična
Spomini no partizansko leto — 1944 v Prekmurju
elita Sobote in madžarski fašisti. Zlasti domači izdajalci so prednjačili v klofutah, ki smo jih bili deležni. Od vseh strani so padali udarci in vzkliki: »Biidbš partizanok«. Opljuvane so nas zrinili do vlaka in nas natovorili.
Toda o borbi na Vaneči je govorilo celo Prekmurje, Ljudje so čutili, da je osvobodilno gibanje prisotno, ne glede na okupatorjeve represalije. Celo madžarski oficirji so svojim vojakom postavljali za zgled neenak boj treh partizanov na Vaneči in jih podučevali, kako se je treba boriti za svojo domovino. Žal se je 17. oktobra 1944 začela trnjeva pot za mnogo ljudi iz Prekmurja. Okupator je imel točen seznam tistih, ki jim je bila namenjena aretacija in internacija, vendar vseh niso dobili v roke. Tiste pa. ki so jih presenetili na domovih, so odpeljali v taborišča brez usmiljenja, celo otroke, kakor Brumnovo Ni-kico, Ivana Volariča, gluhonemo Zlatko Koren in še mnogo drugih otrok. A reti-rane so najprej odpeljali v Szombathely, nato v Komorom, od tam pa v taborišča Dachau, Flossenburg, Heer-sbruck, Buchenwald, ženske pa v Bergen-Belsen in Ra-wensbriick. Množicamaterin očetov, sinov, bratov in sestra se ni vrnila iz taborišč smrti.
Po borbah v M. Soboti 17. oktobra ter v Črnskih mejan, kakor tudi na Vaneči 20. oktobra 1944, so okupatorji
in njihovi pomagači mislili, da so zatrli osvobodilno gibanje. Zmotili so se, saj je na prostosti ostalo še veliko sodelavcev NOG, ki so se priključili partizanom in aktivistom, ki so še to jesen prihajali, da obnovijo in nadaljujejo v Prekmurju boj vse do zmage. Kljub tragičnim dogodkom in aretacijam oktobra 1944 v Prekmurju, je zveza z ljutomerskim okrožjem ostala, prav po tej zvezi je novembra 1944 odšel Miško Kranjec iz Prekmurja na osvobojeno ozemlje. Zveza je delovala še naprej prek Franca Alta-Milana v Globoki na eno stran do ljutomerskega okrožja, v drugo smer pa do Elemirja Rajnarja na Razkrižju, pa do Iva Trstenjaka na Gibini, Manje Kustec in Martina Krapca na Srednji Bistrici, dalje do
Peči v krematoriju Dachauu
Martina Legena in Katice Čurič v Črenšovcih, Marije Hajdinjak v Odrancih, Matije Sreša v Bratoncih. Jožefa Kotnjeka v Polani, Joška Zadravca-Marjana in Pergarjevih v Turnišču pa do Hajdinjakovih in Velnarjevih v M. Soboti in do Marice Gašperšičeve v Puconcih. Ti ljudje in te zveze niso bile odkrite in kompromitirane.
ODHOD V NEZNANO
Kam nas mislijo odpeljati, nismo vedeli. Naložili so nas v vagone in razdelili po kupejih, od žandarmerije pa nas je prevzela madžarska vojska. Vojaki niso bili videti slabi. Kljub temu, da sem bil vkle: njen na rokah in na nogah, me niso opazovali s sovraštvom. Ker sem bil po uniformi še ves krvav, za silo obvezan in slab, sem se le s težavo držal po
konci. Dovolili so mi, da sem lahko od časa do časa legel na klop. Ponujali so mi cigarete, ko so južinali, so mi skrivaj dajali kruh in slanino, če jih ni videl njihov oficir. Ponoči smo prispeli v Szombathely, namestili so nas v kasarniške zapore, kjer smo ostali dva dni. Od tam so nas odvedli v nek zapor blizu železniške postaje, kjer smo bili zaprti v družbi z ruskimi vojnimi ujetniki, stražila pa nas je vojska. V Szombathelyju sem se bežno srečal s taščo, ki je bila tam zaprta od iuliiaJ944 po obsodbi v Čakovcu. Že naslednji dan so prišli po mene in me odpeljali na vlak. Spremljali so me štirje madžarski vojaki in oficir, ki mi je povedal, da me mora odvesti v Budimpešto. Ker so me ujeli v boju, mi ne more soditi civilno sodišče, zato me mora predati vojaškemu. Zvečer smo prispeli v Budimpešto. Odpeljali so me v neko ječo, kjer sem še isto noč doživel bombni napad. Od treskanja bomb je mesto drhtelo in zaznaval sem močno rušenje. Bil sem prepričan, da je to moja poslednja noč. Občutki so bili toliko hujši, ker sem bil v kletni celici sam. Naslednjega dne so odstranili ruševine, ponovno prišli po mene in me znova peljali na vlak. To pot me je spremljal madžarski oficir, ki je precej dobro govoril hrvaško. Ta mi je pojasnil, da me pelje nazaj v Szombathely, ker se je naglo vojaško sodišče zaradi bombardiranja Budimpešte skupaj z gestapom preselilo v Szombathely. Na povratku y Szombathely pa se je vlak kakih 5 kilometrov pred Komaromom ustavil zaradi porušene proge od bombnega napada. Izstopili smo in peš nadaljevali pot. , , ,. , (dalje)
STRAN 14
VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
UCCTIIIV URADNE
OBJAVE
Leto XIX	Murska Sobota, dne 28. junija 1984	Št.: 20
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer iin Murska Sobota
168.	Odredba o ceni črpanja in distribucije vode v letu 1984
169.	Sklep o višini stanarin in cen komunalnih storitev v občini G.
Radgona	/
170.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Murska Sobota
171.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva M. Sobota
172.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti M. Sobota
168
Na podlagi drugega odstavka 8. točke Odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Ur. list SFRJ, št. 23/84) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81), je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 31. 5. 1984 sprejel
ODREDBO o ceni črpanja in distribucije vode v letu 1984
1.	Delovna organizacija GIDOS Lendava, kot proizvajalec in distributer vode v občini Lendava sme v letu 1984 zaračunavati za distribucijo vode
naslednje cene:
1)	za gospodinjstvo kub. m	17.50 din
2)	za industrijo kub. m	22.00 din
3)	pavšal za osebo
in kopalnico, kjer
ni vodomera	60.00 din
4)	pavšal za vinske kleti
kjer ni vodomera ali
poraba ne presega 31 kub. m	552.00 din
5)	števnina kub. m	3.30 din
STRAN 15 VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
2.	Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 38-2/81-3
Datum: 5. 6. 1984
Predsednik IS Skupščine občine Lendava JEREBIC ing. Ludvik
169
Na podlagi 2. odstavka 8. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen.in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Ur. list SFRJ, št. 23/84), in dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti v letu 1984 (Ur. list SRS, št. 15/84), je izvršni svet SO G. Radgona na svoji seji, dne 1/6-1984, sprejel
SKLEP
o višini stanarin in cen komunalnih storitev v občini G. Radgona
1.	Stanarine se povečajo za 35 %. Nove stanarine veljajo od 1/8-1984 dalje.
2.	Cena vode se poveča za 32 %. Nova cena vode velja od 1/8-1984 dalje.
3.	Cena prečiščevanja in odvajanja odplak (kanalizacije) se poveča za 35 %. Nova cena prečiščevanja in odvajanja odplak se zaračunava od 1/9-1984.
4.	Cena za odvoz smeti se poveča za 37 %. Nova cena za odvoz smeti se zaračunava od 1/6-1984.
5.	Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
številka: 38-4/84-11
Datum: 1/6-1984
PREDSEDNICA izvršnega sveta Dana SUKIČ
170
Na podlagi 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 18/77) ter 219. čl. Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 12. 6. 1984 sprejel
ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Murska Sobota
1.	člen
S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede, za potrdila in dovoljenja iz 49. čl. Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. 1. SFRJ, št. 43/76) in 25., 27. in 39. čl. Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 18/77).
2.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju, se plača
naslednja pristojbina:
1.	za kamionarske in vagonske pošiljke	600,00
2.	za pošiljke v kombiju	250,00
3.	za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslega goveda od komadov	150,00
—	telet od komada	60,00
—	prašičev in drobnice od komada	60,00
—	žive perutnine za vsakih začetnih 50. kom.	60,00
—	za ribe, rake in polže od kg	2,00
—	za meso kopitarjev, parklarjev, perutnine in
mesne izdelke od kg	2,00
—	za vsako čebeljo družino	15,00
Kadar doseže obračun pristojbine po kosovnih pošiljkah višjo pristojbino po kamionu ali vagonu, se pristojbina obračuna in plača za kamionsko, oz. vagonsko pošiljko.
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja ali razkladanja, mora tisti, ki je pregled naročil plačati še zamudnino v višini 438,00 din (štiristoosemintri-deset din) za vsako začetno uro čakanja.
3.	člen
Pristojbine za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali, mesa, mleka, jajc in drugih živil živalskega izvora, se plačuje:
1.	Za stalni veterinarsko-sanitarni pregled (nadzor) klavnih živali, mesa in mesnih izdelkov v proizvodnji ABC Pomurka, Mesna industrija v M. Soboti, se določi mesečna pavšalna pristojbina, ki znaša 650.000,00 din.
Določen pavšalni znesek pristojbine se po potrebi lahko spreminja na podlagi posebnega dogovora, ki ga sklene Izvršni svet, uporabnik in izvajalec veterinarsko sanitarnih pregledov.
Sprememba pavšalnega zneska pristojbine je dovoljena največ 1-krat letno.
2.	Za veterinarsko sanitarni pregled mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke ter jajc pri predelavi v jajčne izdelke, 100 (sto) litrov obdelanega ali v mlečne proizvode predelanega mleka
mlečne proizvode predelanega mleka	3,20
3.	Za veterinarsko sanitarni pregled perutnine pred zakolom, perutninskega mesa in izdelkov v proizvodnji od komada perutnine 0,25
4.	Za veterinarsko sanitarne preglede:
A)	divjačine pred odpremo ali vskladiščenje:
—	divji prašiči s trihinoskopiranjem
po komadu	110,00
—	divjih zajcev po komadu	11,00
— pregled srnjadi in jelenjadi po komadu	90,00
— pregled divje perj.adi po komadu	6,00
— za kosovne pošiljke lovskih turistov do
20 kom. male divjadi ali
1 kom. velike divjadi	530,00
— za vsakih začetih nadaljnjih 20
kom. male divjadi ali 1 kom.
velike divjadi	110,00
B)	Živine, mesa, mesnih in mlečnih izdelkov
ter drugih proizvodov na sejmih, tržnicah v gostinskih in drugih obratih:
— oddojkov in perutnine (zaklanih) po kg	2,00
— mlečnih izdelkov po kg	2,30
— za jajca po komadu	0,45
— pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostiščih, na prireditvah, v hladilnicah in v obrtni predelavi mesa ter za druge preglede, ki jih ta odredba ne omenja, se plača pristojbina za vsako začeto uro 470,00
4.	člen
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se plača pristojbina za komad	60,00
5.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina po molznici	150,00
6.	člen
Pristojbine iz 3. člena te Odredbe obsegajo pregled živali pri razkladanju, pred zakolom, pregled mesa po zakolu, surovin pred predelavo, izdelke ter njih pakiranje in nakladanje, če se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu.
7.	člen
Določeni zneski pristojbine vsebujejo tudi 15 odstotni prispevek v republiški sklad za zdravstveno varstvo živine, za katere preglede je tako določeno v veljavnih predpisih ter vse druge stroške, ki so nastali pri obveznem veterinarsko sanitarnem pregledu.
8.	člen
Ce se pregled opravlja izven rednega delovnega časa organa, ki pregled opravlja, se pristojbina poveča za 50 odstotkov.
Posebne stroške, zamudnino in delo izven rednega delovnega časa, si obračuna neposredno pooblaščena veterinarska organizacija, ki je pregled opravila pri organizaciji združenega dela ali pri občanu, ki je pregled zahteval.
9.	člen
Pristojbine se plačujejo takoj po opravljenem pregledu, oz. ob izdaji dovoljenja, napotnice ali potrdila, lahko pa se obračunajo tudi mesečno.
Plačane pristojbine se odvedejo na zbirni račun pri SDK št. 51900-840-035-3182, republiške takse za promet s parklarji in kopitarji.
Plačane pristojbine Za izdajo dovoljenja za promet z mlekbm (5. čl) pa se odvedejo na zbirni račun pri SDK št. 51900-940-035-31915 za zdravstveno varstvo živali proračuna občine M. Sobota.
10.	čl.
Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 322-14/84-8
Datum: 12. 6. 1984
Predsednik IS: Pavel Pongrac
171
Na podlagi 36. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS št. 35/79), sklenejo samoupravno organizirani delavci, drugi delovni ljudje in občani na območju občine Murska Sobota
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA MURSKA SOBOTA
1.	TEMELJNE DOLOČBE
l.člen'
Delavci V Temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi-'samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Murska Sobota kot uporabniki socialnoskrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialno-skrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialno-skrbstvenih . storitev (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), ustanovijo občinsko skupnost socialnega skrbstva Murska Sobota.
2.	člen
V občinski skupnosti socialnega skrbstva delavci, drugi delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva.
V občinski skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno
menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanja socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
3.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva Murska Sobota se ustanovi kot samoupravna interesna skupnost za območje občine Murska Sobota.
4.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je pravna oseba z imenom: Občinska skupnost socialnega skrbstva Murska Sobota.
Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Titova 24.
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Občinska skupnost socialnega skrbstvg Murska Sobota.
5.	člen
Dejavnost skupnosti je:
—	zagotavljanje materialne pomoči ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje in delo (minimalna socialna varnost);
—	ugotavljanje vzrokov in preprečevanje nastajanja motenj, ki ovirajo delavce, druge delovne ljudi in občane pri njihovem vključevanju v družbeno skupnost.
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
6.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti.
V odsotnosti predsednika skupščina zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine skupnosti z enakimi pooblastili.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine skupnosti oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe.
7.	člen
V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev.
Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
8.	člen .
Skupnost ima svoj statut.
Statut vsebuje podrobnejše določbe o nalogah skupnosti, o organih skupnosti in njihovih pooblastilih in o odgovornostih, o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih članov skupnosti in o drugih za skupnost pomembnih vprašanjih.
Statut in drugi samoupravi akti skupnosti morajo biti v skladu s tem sporazumom.
K statutu skupnosti daje soglasje skupščina občine Murska Sobota.
9.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v. skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije zaradi usklajevanja politike na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji, ter opravljanja nalog, s katerimi uresničujejo določene širše interese ali ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi.
10.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Murska Sobota združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva Murska Sobota zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov s tega področja in opravljanja drugih skupnih nalog.
11.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja pristojni upravni organ skupščine občine Murska Sobota.
II.	NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU.
Naloge skupnosti
12.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani organizirani v skupnosti, uresničujejo v skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini;
—	skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva in program razvoja organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini;
—	zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje nalog in ciljev socialnega skrbstva;
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana in sprejemajo plan skupnosti;
—	določajo oblike materialne pomoči v socialnem skrbstvu ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči, v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu;
—	se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva;
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
STRAN 16 VESTNIK. 28. JUNIJA 19M
STRAN 17 VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
—	spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave v občini in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov socialne politike;
—	zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu;
—	se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva;
—	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva;
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in družbeni dogovor, ta sporazum, statut in drugi splošni akti skupnosti.
13.	člen
Naloge skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjene neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu.
—	naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi;
—	svetovanje pri urejanju odnosov V družini in v širšem okolju;
—	diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami;
—	razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok;
—	oskrbo in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje;,
—	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti;
—	materialne pomoči;
—	sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji;
—	sodelovanje pri organiziranju pomoči in' postrežbe starejšim in osamljenim občanom na domu.
Upravičenci do storitev in pomoči
14.	člen
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so: — otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez obeh staršev (oba umrla), otroci neznanih staršev, otroci, ki so jih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki roditeljske pravice ne morejo izvrševati, otroci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev, ipd.),
—	otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev, ipd.;
—	otroci in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti;
—	otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine;
—	odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji;
—	odrasle osebe pod skrbništvom;
—	odrasle materialno ogrožene osebe;
—	odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje;
—	osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe;
—	odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč bb pogojnem odpustu in po prestani kazni;
—	osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva;
—	osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč.
III. ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI
15.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci socialnoskrbstvenih storitev.
Uporabniki si s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svojih dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev, zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnoskrbstvenih storitvah.
16.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so socialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določene socialnoskrbstvena dejavnost, s katerimi se uresničuje dejavnost (naloge) socialnega skrbstva kot jo določa zakon o socialnem skrbstvu in samoupravni splošni akti skupnosti v skladu z zakonom.
17.	člen
Uporabniki in izvajalci kot udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno:
—	ceno posamične socialnoskrbstvene storitve,
—	povračilo za izvajanje programa storitev,
—	povračilo za izvajanje določene socialnoskrbstvene dejavnosti.
18. člen
V skupnosti se uporabniki in izvajalci samoupravno sporazumevajo^) medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih v zvezi z uresničevanjem interesov in zadovoljevanjem potreb po socialnem skrbstvu, ki se uresničujejo s skupnim planiranjem, ustvarjaniem in razporejanjem dohodka, z vzajemnim združevanjem in solidarnostnim zagotavljanjem sredstev na območju občine in republike.
19.	člen
Pravice in dolžnosti planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti in sprejemajo plan skupnosti.
Postopek pripravljanja in sprejemanja planskih aktov ter način udeležbe uporabnikov in izvajalcev v posameznih fazah pripravljanja in sprejemanja planskih aktov, določa zakon.
20.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah in pomočeh in določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave in način uresničevanja svobodne menjave dela. V zvezi s tem določijo normative in standarde socialnoskrbstvenih storitev, programov storitev ali določene socialnoskrbstvene dejavnosti, osnove in merila za določanje cene, druge oblike in načine povračila za vloženo delo, ter se dogovorijo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Posebej določijo namen, način in obseg solidarnega združevanja sredstev v skupnosti in po njej, za izvajanje zagotovljenega programa.
Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ter obseg in način zagotavljanja sredstev za skupne naloge.	„
21.	člen
Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, urejajo uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
V drugih samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udeleženci v svobodni menjavi podrobneje uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
Skupščina
22.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva v občini.
Člane delegacije volijo in odpokličujejo v prejšnjem odstavku navedene organizacije in skupnosti ter društva in družbene organizacije po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom.
23.	člen
Število delegatskih mest v zborih skupščine ter število delegatov, ki jih v zbore skupščine delegirajo izvajalci in uporabniki, je določeno v statutu skupnosti.
24.	člen
V skupščini skupnosti se delegati sporazumevajo o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
V skupščini skupnosti delegati sprejemajo plan skupnosti, enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju socialnega skrbstva, sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in programe razvoja socialnega skrbstva ter sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določene v tem sporazumu in statutu skupnosti v skladu z zakonom. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana, predloge o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev, o storitvah, programih storitev oziroma opravljanju določene socialnoskrbstvene dejavnosti, o ceni oziroma povračilih in elementih cene, o pogojih uresničevanja svobodne menjave dela. O teh predlogih odločajo člani skupnosti.
25.	člen
Po predhqdnem izjavljanju delavcev delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odločajo delegati v skupščini o:
—	predlogu elementov plana,
—	osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	drugih zadevah, za katere tako odločita zbora skupščine.
26.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev:
— na skupni seji obeh zborov;
—	enakopravno v obeh zborih,
—	v posameznem zboru samostojno.
27.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji:
—	oblikujeta politiko in obravnavata problematiko na področju socialnega skrbstva v občini;
—	obravnavata osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajeta pobude in predloge za spremembo ali dopolnitev teh zakonov;
—	dajeta pobude in predloge za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva;
—	obravnavata analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti;
—	obravnavata pripombe, mnenja in priporočila skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti, ter jih obveščata o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi;
—	obravnavata pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole;
—	volita delegate za seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh zborov;
—	imenujeta in razrešujeta predstavnike skupnosti oziroma delegirata delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov;
—	podeljujeta priznanja organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva;
—	opravljata druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut.
28.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno:
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti;
—	sprejemata plane skupnosti in izvedbene akte;
—	sprejemala programe razvoja socialnega skrbstva v občini;
—	sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v teh postopkih dogovarjanja, ali sporazumevanja, oziroma o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom;
.	— sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter
druge akte skupnosti;
'	— dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
—	določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina skupnosti;
—	sprejemata program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu;
—	sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti;
—	odločata o najemanju kreditov;
—	volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika;
—	volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije in delovna telesa;
—	imenujeta tajnika skupščine skupnosti;
—	odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe;
—	dajeta soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in tem statutom;
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini;
—	dajeta soglasje k statutu organizacij združenega dela, katere ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost;
—	sprejemata poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles skupnosti:	/
—	opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu, ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine, pa za njih ni izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno, oziroma da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov.
29.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblastil delgatov na seji zbora;
,	— voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed Članov delegacij za zbor;
—	ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naloge in odloča o sestavi teh teles;
—	sprejme program svojega dela;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Vsak zbor samostojno delegira .svoje delegate v skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
30.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov.
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji obeh zborov, so sprejete, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi o zadevah o katerih odločata oba zbora skupščine enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
31.	člen
Glasovanje v skupščini je javno.
Skupščina lahko odloči, v skladu s polovnikom, da se o posameznem vprašanju glasuje tajno.
32.	člen
Ce v primerih iz tretjega odstavka 30. člena ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek je določen s statutom skupnosti.
Če v zadevah, ki so bistvenega pomena za uresničevanje skupnih interesov, tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, lahko skupščina občine na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje.
Komisije in druga delovna telesa skupščine
33.	člen
Za proučevanje problematike na posameznih področjih ali posameznih vprašanj z delovnega področja skupnosti, določenih skupnih vprašanj, za pripravo predlogov za posamezne ukrepe ter za opravljanje drugih zadev se lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa, ki so stalna ali začasna za izvršitev določene naloge.
Zbora lahko ustanovita skupne komisije in druga delovna telesa, ali pa lastna delovna telesa za proučitev posameznih zadev, oziroma pripravo predlogov za posamezne sklepe.
Naloge, pooblastila in sestavo komisij in drugih delovnih teles se določi s sklepom o njihovi ustanovitvi, če jih ne določa že statut ali zakon.
Sodelovanje predstavnikov organov drugih organizacij in skupnosti na sejah skupščine
34.	člen
Na seje skupščine se vabijo predstavniki:
—	občinske konference SZDL,
—	občinske skupnosti socialnega varstva,
—	izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota,
—	pristojnega upravnega organa skupščine občine,
—	skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela.
Na seje skupščine se vabi tudi predstavnike drugih interesnih skupnosti v občini, kadar so na dnevnem redu seje vprašanja, ki so v skupnem interesu občinske skupnosti in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini.
Predsednik skupščine in predsednika zborov
35.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik.
Ločene seje posameznega zbora vodi predsednik zbora v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik.
Predsednika skupščine in njegovega namestnika voli skupščina skupnosti izmed članov delegacij.
Predsednika posameznega zbora in njegovega namestnika izvoli vsak zbor samostojno, izmed članov delegacij za zbor.
Predsednik skupščine, predsednika zborov in namestniki predsednika skupščine ter predsednikov zborov so voljeni za štiri leta.
Pooblastila in odgovornosti predsednika skupščine in predsednikov zborov podrobno določa statut skupnosti in poslovnik skupščine.
Skupni organi
36.	člen
Za pripravo predlogov in za izvrševanje odločitev skupščine ali posameznega zbora skupščine skupnosti in za opravljanje drugih nalog, ima skupščina skupnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki so:
—	odbor za razvojne in splošne zadeve,
—	odbor za svobodno menjavo dela,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	svet za varstvo otrok in družine,
—	svet za varstvo odraslih,
—	svet za opravljanje spravnih poskusov v postopku razveze zakonske zveze.
37.	člen
Člani skupnih organov so lahko samo delegati, ki so člani delegacij * uporabnikov in izvajalcev za skupščino.
Sestavo skupnih organov skupščine skupnosti in njihovo področje dela ureja statut skupnosti.
Odbor samoupravne delavske kontrole
38.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole v skupnosti je Odbor samoupravne delavske kontrole.
STRAN 18 VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzorstvo nad uveljavljanjem pravic članov skupnosti, nad izvajanjem sprejete politike, nad izvajanjem sprejetih planov, programov in nalog, nad oblikovanjem in uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in skupne strokovne službe.
39.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov.
Člane odbora voli skupščina skupnosti na podlagi enotne kandidatne liste.
Mandat članov odbora traja 4 leta.
40.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole izmed sebe izvoli predsednika in namestnika predsednika odbora izmed tistih članov odbora, ki so člani delegacij za zbor uporabnikov.
41.	člen
Sestavo in izvolitev odbora samoupravne delavske kontrole, njegova pooblastila, področje ter način uresničevanja samoupravne delavske kontrole v skupnosti po odboru samoupravne delavske kontrole, v skladu z zakonom in tem sporazumom podrobno določajo statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti.
V. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
42.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti, in o problemih, stanju ter razvoju socialnega skrbstva v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za opravljanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
Način obveščanja uporabnikov in izvajalcev ureja statut skupnosti.
VI. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA
43.	člen
Za opravljanjeadministrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti, ustanovi skupnost skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini, skupno strokovno službo.
Med dela po prejšnjem odstavku, ki sodijo v delovno področje skupne strokovne službe, ni mogoče šteti strokovnih in administrativnih opravil v zvezi z delovanjem organov socialnega skrbstva — svetov, ki po določbah 60. člena Zakona o socialnem skrbstvu sodijo v delovno področje (dejavnost) centrov za socialno delo kot izvajalskih organizacij na področju socialnega skrbstva.
44.	člen
Skupna strokovna služba se ustanovi s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo med seboj samoupravne interesne skupnosti v občini, za katere bo delovna skupnost skupne strokovne službe opravljala določena dela.
45.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega skrbstva in drugih ustanoviteljic.
46.	člen
Podrobnejše določbe o skupni strokovni službi vsebuje statut skupnosti.
VIL KOLO SKUPNOSTI V IZJEMNIH RAZMERAH
47.	člen
V primeru, če nastopijo izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost ali vojna) mora skupnost prilagoditi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
48.	člen
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbeno-političnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi v občini.
49.	člen
Skupnost mora v samoupravnem sporazumu o temeljih plana in drugih planskih aktih zagotoviti sredstva, potrebna za delo skupnosti v izjemnih razmerah.
Vlil. KONČNE DOLOČBE
50.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in večina izvajalcev, ki so kot člani po zakonu dolžni ustanoviti skupnost socialnega skrbstva in ko da k njemu soglasje skupščina občine Murska Sobota.
Sklenitev samoupravnega sporazuma ugotovi skupščina skupnosti s sklepom.
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah skupščine Pomurskih občin.
51.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni ali spremeni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev.
52.	člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota, sklenjen v letu 1975.
Ustanovitelji skupnosti
Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva na svoji seji dne 25/3-1981 sprejela naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP
1.
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva M. Sobota ugotavlja, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota sklenjen.
2.
Na podlagi podpisanih obvestil o sprejetem sklepu, je samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota podpisalo od 172 udeležencev 78 organizacij združenega dela in 27 krajevnih skupnosti ali 65,7 % uporabnikov in 90 % izvajalcev.
3.
Sklepi o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota se branijo in so na vpogled vsem udeležencem na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota.
Številka: 22/1981-2
Datum: 25. 3. 1981
Predsednik skupščine
Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota FEFER Katica
Na osnovi 66. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, št. 17/79) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. 4. 1984 sprejela
SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Kulturne skupnosti Murska Sobota.
Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Kulturne skupnosti Murska Sobota.
Številka. 025-3/83-2
Murska Sobota, dne 18. 4. 1984
Predsednik Skupščine občine Murska Sobota
Martin HORVAT
172
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih občine Murska Sobota kot uporabniki
in
delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih, ki opravljajo kulturno dejavnost kot glavno dejavnost, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost ter delovni ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost kot izvajalci v občini Murska Sobota
SKLENEJO na podlagi 22. in 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Ur. Ust SRS štev. 1/81) ter 66. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS štev. 17/79)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Kulturne skupnosti
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih, ; ki opravljajo kulturno dejavnost kot glavno dejavnost, delovni ljudje, ki 1 z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo • kulturno dejavnost ter delovni ljudje in občani organizirani v družbenih > organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost (v nadaljnjem ; besedilu: izvajalci) v občini Murska Sobota se združijo v Kulturno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
V	skupnosti uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma):
—	skrbijo za skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini;
—	vsklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o i temeljih plana;
—	vsklajujejo programe storitev oziroma posamičnih storitev s področja skupnosti;
—	usklajuje merila za vrednotenje programov storitev oziroma posamičnih storitev;
—	ugotavljajo obseg sredstev za izvedbo programov storitev oziroma dejavnosti v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev;
—	zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti kulturnih
1 organ:zacij, če ta sredstva niso obsežena v ceni storitev;
-	Urimo delavnost madžarske narodnosti na svojem
—	spodbujajo kulturno dejavnost slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini;
—	spodbujajo medrepubliško in mednarodno kulturno sodelovanje;
—	določajo obseg in način zagotavljanja sredstev za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	sprejemajo plan skupnosti;
—	se sporazumevajo o drugih zadevah določenih z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
II. STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Kulturna skupnost Murska Sobota.
Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Titova 24.
4.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Kulturna skupnost Murska Sobota.
5.	člen
Dejavnost skupnosti je zagotavljanje potreb in interesov po kulturni dejavnosti s svobodno menjavo dela.
6.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepih skupščine skupnosti.
V odsotnosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pooblastili.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine ali pooblaščeni delavec strokovne službe.
7.	člen
V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev.
Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
III.	NAMEN IN CILJ USTANOVITVE SKUPNOSTI
8.	člen
Udeleženci sporazuma se združujejo v skupnost, da bi kot uporabniki in izvajalci:
—	enakopravno z drugimi zbori skupščine občine Murska Sobota odločali o razvoju in varstvu kulturnih vrednosti,
—	v njej ugotavljali in obravnavali celotne skupne družbene potrebe in interese na področju kulturne dejavnosti v občini in jih vsklajevali z drugimi kulturnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	oblikovali skupne osnove kulturne politike s skladnim razvojem kulturne dejavnosti, da bodo kulturne vrednote dostopne vsem občanom,
—	v njej skrbeli za kulturno dejavnost madžarske narodnosti v občini, pospeševali kulturni razvoj slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini,
—	v njej uresničevali svobodno menjavo dela pri zadovoljevanju skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov v občini na področju kulturne dejavnosti.
9.	člen
Za opravljanje nalog iz 8. člena tega sporazuma udeleženci sporazuma združujejo potrebna sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, razvijajo svobodno menjavo dela in sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
IV. SVOBODNA MENJAVA DELA IN PLANIRANJE
10.	člen
Uresničevanje svobodne menjave dela v skupnosti temelji na skupnem planiranju potreb in interesov za kulturne dejavnosti, zmogljivosti na tem področju ter na materialnih možnostih uporabnikov.
Medsebojne odnose v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela in s pogodbami.
11.	člen
Predmet svobodne menjave dela v skupnosti so posamične kulturne in druge storitve, program kulturnih storitev in posamezna kulturna dejavnost.
12.	člen
Posamične kulturne in druge storitve, program kulturnih storitev in posamezne kulturne dejavnosti določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana dogovorjene posamične kulturne in druge storitve, program kulturnih storitev in posamezne kulturne dejavnosti uresničujejo uporabniki in izvajalci z letnimi programi, ki jih v skupnosti za vsako leto posebej sprejemajo.
13. člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno povračilo za opravljeni program storitev oziroma dejavnost ali kot ceno posamične storitve z uporabo normativov in standardov, ki jih uporabniki in izvajalci določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
14.	člen
Povračilo za opravljen program storitev ali za dejavnost oziroma ceno posamične storitve sestavljajo:
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev kot izvajalcev glede na vrsto, obseg in zahtevnost dela v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in z zakonom,
—	sredstva za prihodke delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in sodelujejo pri uresničevanju programov storitev,
—	sredstva s katerimi se amaterskim delavcem kot izvajalcem v skladu s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom zagotavljajo nadomestila osebnega dohodka, povračila stroškov in podobno, če tega ne zagotavljajo same temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti v katerih delavci združujejo delo,
—	materialni stroški po samoupravno dogovorjenih normativih tistih vrst materialnih stroškov, ki se lahko normirajo ali po cenah, ki veljajo za čas zadovoljevanja skupnih potreb oziroma za druge materialne stroške, katerih ni mogoče normirati ali po izkušnjah iz predhodnega obdobja ob upoštevanju sprememb obsega in kakovosti dela in sprejete politike cen v planskem obdobju na podlagi dejanskih stroškov ter nabavnih cen,
—	amortizacija osnovnih sredstev po stopnjah predpisanih zzakonom oziroma po povečanih stopnjah, če je tako določeno s samoupravnim sporazumom,
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatki, ki se pokrivajo iz dohodka, v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ali zakonom,
—	dogovorjena sredstva rezerv v skladu z zakonom,
—	del sredstev za razvoj materialne osnove dela izvajalcev v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
15.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela podrobneje uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti za izvrševanje programa storitev dejavnosti ali posamične storitve v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela ali v pogodbi.
16.	člen
Sredstva za to, da lahko skupnost izpolnjuje svoje obveznosti v svobodni menjavi dela in obveznosti za naloge skupnega pomena zagotavljajo uporabniki:
—	iz dohodka temeljne ali druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi za naloge določene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti,
—	iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela za dodatne naložbe v kulturne objekte, kadar so te naložbe potrebne zaradi uveljavljanja potreb oziroma zaradi posebnih interesov določenih uporabnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
Uporabniki in izvajalci se v skupnosti sporazumevajo o skupnih merilih za določanje obsega in višine sredstev, ki jih občani prispevajo iz svojih sredstev za določene kulturne storitve.
17.	člen
Izvajalci se v okviru skupnosti lahko sporazumevajo o združevanju lastnih sredstev za uresničevanje določenih skupnih interesov zlasti za:
— skupne rezerve,
— skupne naložbe v obnavljanje in razširitev materialne osnove dela, — strokovno izpopolnjevanje delavcev in za štipendiranje, — druge skupne interese oziroma naloge izvajalcev.
S samoupravnim sporazumom iz .prvega odstavka tega člena izvajalci določijo namen združevanja sredstev, višino obveznosti udeležencev, način upravljanja z združenimi sredstvi ih pogoje za njihovo uporabo.
18.	člen
Uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti v skladu z zakonom opredelijo in vskladijo osebne, skupne in splošne družbene potrebe in interese za kulturne dejavnosti, ki jih zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti in po njej.
Samoupravni sporazum iz prvega odstavka tega člena oblikujejo uporabniki in izvajalci na podlagi elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov kulturnih skupnosti, ki jih sprejemajo po metodologiji določeni v Kulturni skupnosti Slovenije v skladu z zakonom.
19.	člen
Za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti sprejemajo zlasti naslednje elemente:
a)	Uporabniki:
—	obseg potreb po posameznih vrstah kulturnih storitev,
—	sredstva, ki jih bodo uporabniki zagotavljali za izvedbo kulturnih storitev in za razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti,
—	druge elemente v skladu z zakonom in tem sporazumom,
b)	izvajalci:
—	obseg in kakovost kulturnih storitev, ki jih lahko zagotovi izvajalec ob danih prostorskih zmogljivostih, kadrovski zasedbi in veljavnih normativih in standardih,
—	merila za določitev povračila za kulturne storitve,
—	predloge za naložbe v modernizacijo in razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti.
20.	člen
Uporabniki in izvajalci uskladijo elemente iz 19. člena tega sporazuma po svojih delegatih v skupščini skupnosti.
21.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti temelji na usklajenih elementih iz 19. člena tega sporazuma in vsebuje zlasti:
—	program, obseg, vrsto in kvaliteto kulturnih storitev,
—	program drugih nalog, s katerimi se zagotavljajo možnosti za kulturno dejavnost delovnih ljudi in občanov,
—	program nalog, ki se bodo uresničevale skupno z drugimi kulturni-ni skupnostmi, kulturnih dejavnosti,
—	pogoje pod katerimi bodo kulturne storitve dostopne uporabnikom, — obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenega programa kulturnih storitev in drugih nalog skupnosti,
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma kulturne dejavnosti in cena posamičnih kulturnih storitev,
—	osnove in merila za zagotavljanje sredstev za izpolnjevanje nalog skupnosti, zavezance in način zagotavljanja sredstev ter ukrepe za preprečevanje motenj o izpolnjevanju sprejetih obveznosti,
—	način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta planskega obdobja,
—	posebne pogoje pri opravljanju kulturnih dejavnosti
—	merila za ocenjevanje kakovosti storitev,
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu in zadovoljevanju dogovorjenih potreb,
—	normative in standarde za opravljanje kulturnih dejavnosti,
—	skupna merila za določanje obsega in višine vstopnin, naročnin, članarine, izposojevalnine in drugih prispevkov uporabnikov.
22.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti je sklenjen, ko ga sprejme večina uporabnikov in večina izvajalcev. Ce ni sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti, lahko skupščina občine z odlokom na podlagi zakona ugotovi obseg potrebnih sredstev za uresničevanje nalog določenih z dogovorom o temeljih plana občine ter predpiše plačevanje prispevkov in način uporabe teh sredstev.
23.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupnosti plan skupnosti v katerem opredelijo zlasti:
—	politiko in cilje razvoja kulturnih dejavnosti,
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev,
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog skupnosti.
V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
24.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti preko zborov skupščine, odbora samoupravne delavske kontrole in organov ter drugih delovnih teles skupščine skupnosti.
Skupščina skupnosti
25.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
Skupščina skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
26.	člen
V skupščini skupnosti se uporabniki in izvajalci sporazumevajo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, vsklajujejo svoje potrebe in interese in odločajo o njihovem uresničevanju.
Zbor uporabnikov in Zbor izvajalcev obravnavata naloge skupščine in o njih odločata skupaj ali enakopravno. Vsak zbor razpravlja in odloča o zadevah določenih s tem sporazumom tudi samostojno.
27.	člen
Delegate v Zbor uporabnikov skupnosti delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti. Delegate v Zbor izvajalcev skupnosti delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
Delegacije oblikujejo delovni ljudje v temeljnih organizacijah in v skupnostih v skladu z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine.
Število in sestavo delegatov skupščine skupnosti določa statut skupnosti.
28.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika zbora in njegovega namestnika, oba zbora na skupni seji pa izvolita predsednika skupščine in njegovega namestnika.
Mandatna doba predsednika zbora in njuna namestnika, predsednika skupščine in njegovega namestnika, drugih organov skupnosti, skupnih organov in delovnih teles skupščine se določi s statutom. Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored.
29. člen
Delegati v zborih skupnosti odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti na. podlagi poprejšnje razprave delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki so člani skupnosti ali brez poprejšnje razprave.
Skupščina skupnosti daje v poprešnjo razpravo delavcem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugim uelovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih, ki so člani skupnosti:
—	predlog elementov plana,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana
—	predlog programa skupnosti
—	zadeve o katerih je potrebno odločati z referendumom
—	druge zadeve, za katere tako odloči skupščina
30.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
—	odločajo o sprejemanju odlokov in drugih, splošnih aktov, o splošni politiki, razvoju ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja kulturnih dejavnosti kadar skupščina skupnosti soodloča o teh vprašanjih enakopravno z zbori skupščine občine Murska Sobota,
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in ugotavljajo, da je ta.sprejet,
—	ugotavljajo sprejetje stopenj za združevanje sredstev potrebnih za finansiranje programov skupnosti,	,
—	obravnavajo pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti, sprejemajo osnutke takšnih samoupravnih sporazumov in jih predlagajo v javno razpravi, določajo predloge samoupravnih sporazumov in ugotavljajo kdaj so sprejeti,
—	določajo osnutke in predloge samoupravnih splošnih aktov,
—	volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	volijo predsednike in člane skupnih organov skupščine skupnosti,
—	imenujejo predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles skuoščine skupnosti,
—	določajo in sprejemajo ukrepe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	izrekajo priznanja temeljnim in drugim organizacijam združenega, dela oziroma delovnih skupnostim ter posameznikom za dosežke na področju kulturnih dejavnosti,
—	imenujejo in razrešujejo vodja delovne skupnosti strokovne službe
—	dajejo soglasje k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila delovna skupnost ustanovljena, k njenemu programu dela in k razvidu del oziroma nalog,
—	odločajo o drugih zadevah o katerih odločata oba zbora na skupni seji.
31.	člen
Enakopravno v obeh zborih skupnosti delegati zlasti:
—	sprejemajo statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo plan skupnosti in ukrepe za njegovo uresničitev,
—	sprejemajo letni program in finančni načrt skupnosti in sklepajo o periodičnem ter zaključnem računu skupnosti;	• ’
—	določajo standarde in normative za opravljanje kulturne dejavnosti,
—	oblikujejo merila za izvajanje svobodne, menjave dela pri izvajanju kulturnih programov,
—	odločajo o drugih zadevah o katerih odločata oba zbora enakopravno.
32.	člen
Samostojno, v zboru uporabnikov delegati zlasti:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	določajo delegata za sejo zbora uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije,
—	sklepajo samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela, oziroma pogodbe s posameznimi izvajalci kulturnih dejavnosti,
—	sklepajo o drugih zadevah o katerih odloča zbor uporabnikov samostojno.
33.	člen
Samostojno v zboru izvajalcev delegati zlasti:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	določajo delegata za sejo zbora izvajalcev Kulturne skupnosti Slovenije,
—	sklepajo o drugih zadevah o katerih odloča zbor izvajalcev samostojno.
34.	člen
Enakopravno z zbori skupščine skupnosti odloča samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo madžarske narodnosti v vseh zade-vah, s katerimi se uresničujejo posebne pravice pripadnikov madžarske narodnosti na področju kulturne dejavnosti, predvsem pa:
—	pri sprejemanju planov in programov razvoja kulture pripadnikov madžarske narodnosti,.
—	pri pripravi programa razvoja tiska in drugih sredstev javnega obveščanja in založništva pripadnikov madžarske narodnosti,
—	pri razvijanju stikov z matičnim narodom zaradi kulturnega in jezikovnega razvoja
—	o finansiranju programov za prosveto in kulturo pripadnikov
madžarske narodnosti v občini na področju knjižničarstva, založniške dejavnosti, dejavnosti društev in ljubiteljskih skupin ter o finansiranju kulturnih stikov z matičnim narodom.
Odbor samoupravne delavske kontrole
35.	člen
Nadzor nad izvajanjem pravic in uveljavljanjem obveznosti in odgovornosti, nad oblikovanjem in uporabo sredstev, nad izvajanjem sprejetih planov, programov in nalog ter nad delovanjem organov skupnosti in njene strokovne službe opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
S statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti se v skladu z zakonom uredijo pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora samoupravne delavske kontrole in njegovih članov, sestava, volitve in odpoklic ter število članov odbora samoupravne delavske kontrole.
Skupni organi in delovna telesa skupščine skupnosti
36.	člen
Za izvrševanje sklepov skupščine skupnosti, pripravo osnutkov in predlogov samoupravnih splošnih aktov, stališč, sklepov in drugih aktov iz njenega delovnega področja, ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev:
—	odbor za svobodno menjavo dela, normativno dejavnost in kadrovska vprašanja.
—	odbor za knjigo in knjižničarstvo,
—	odbor za gledališko, glasbeno in kinematografsko dejavnost,
—	odbor za likovno in galerijsko dejavnost,
—	odbor za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s tujino,
—	odbor za varstvo kulturne in naravne dediščine,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Pri pripravljanju predlogov odločitev so se odbori dolžni ravnati po smernicah in napotkih skupščine.
37.	člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina skupnosti ustanovi stalne in občasne komisije in strokovne svete kot delovna telesa.
38.	člen
S statutom skupnosti se uredijo pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnih organov skupščine in drugih delovnih teles in njihovih članov ter število članov.
VI.	ENOTE SKUPNOSTI
Uporabniki in izvajalci imajo pravico, da se v skupnosti pod pogoji, ki jih določa statut skupnosti organizirajo v temeljne skupnosti ali enote v katerih neposredno uresničujejo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na določenem področju.
VII.	ZDRUŽEVANJE SKUPNOSTI IN NAČIN SODELOVANJA SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
40.	člen
Uporabniki in izvajalci skupnosti se združujejo v Kulturno skupnost Slovenije, da bi v njej uresničevali določene skupne in splošne interese ter soodločali o vprašanjih, za katera je na področju kulturnih dejavnosti pristojna skupščina Socialistične republike Slovenije.
41.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi občinskimi kulturnimi skupnostmi v Socialistični republiki Sloveniji pri vsklajevanju razvoja kulturnih dejavnosti, v uresničevanju vzajemnosti pri zagotavljanju kulturnih storitev, katerih opravljanje ni organizirano v občini.
42.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zlasti s področja raziskovalne dejavnosti ter vzgoje in izobraževanja in se dogovarja o skupnih nalogah in o izvajanju teh nalog. V ta namen ustanavlja skupščina skupnosti skupne organe z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
VIII. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
43.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih iz družbenoekonomskih odnosov iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v skupnosti, je pristojno posebno sodišče združenega dela na področju kulture.
S statutom skupnosti se uredi način ustanovitve posebnega sodišča Združenega dela in njegovo pristojnost.
IX. OBVEŠČ ANJE IN JAVNOST DELA
44.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju kulturne dejavnosti v občini, o uresničevanju planov skupnosti, d uresničevanju svobodne menjave dela, o upora-m združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za ' obveščenost uporabnikov in izvajalcev, o delu skupnosti in njenih organov.
Način obveščanja uporabnikov in izvajalcev ureja statut skupnosti.
X. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
45.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena lahko skupnost oblikuje delovno skupnost.
Skupnost si lahko zagotovi opravljanje del iz prvega odstavka tega člena tudi s samoupravnim sporazumom z drugo samoupravno interesno skupnostjo organizacijo ali organom. Praviloma se delovna skupnost oblikuje za več samoupravnih interesnih skupnosti skupaj v občini.
46.	člen
Delovno skupnost vodi vodja, ki ga imenujejo in razrešujejo skupščina skupnosti in skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so skupaj oblikovale delovno skupnost, ko dobijo mnenje delavskega sveta deldvne skupnosti.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Skupnost je ustanovljena ko skupščina skupnosti ugotovi, da je ta samoupravni sporazum sprejela večina temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in drugih skupnosti v občini.
48.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati ko da k njemu soglasje skupščina skupnosti.
Z dnem ko začne veljati ta samoupravni sporazum, prenehS- ve^ati samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti z dne 26/12-1974.
49.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah skupščin Pomurskih občin.
Številka: 103/1981/-4
S
Na podlagi 29. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Murska Sobota številka 103/1981-4 je skupščina Kulturne skupnosti Murska Sobota na skupni seji obeh zborov dne 2. 6. 1983 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Murska Sobota
1.
Ugotovi se, da je bil predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Murska Sobota poslan temeljnim in drugim organizacijam združenega dela in delovnim ter krajevnim skupnostim v občini Murska Sobota. Izjave o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti je podpisalo 96 temeljnih skupnosti v občini, kar je 76,6 % udeležencev Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Murska Sobota sklenjen v večini temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih ter krajevnih skupnostih v občini.
2.
Izjave o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Murska Sobota se hranijo v zadevnem spisu in so udeležencem na vpogled v delovni skupnosti skupne strokovne službe.
3.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Murska Sobota se objavi v Uradnih objavah skupščin Pomurskih občin.
Številka: 562/1983-6-1/1
V Murski Soboti, dne 2. 6. 1983
Predsednik skupščine IVAN OBAL
Na osnovi 39. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. list SRS, št. 35/79) in 169. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. 4. 1984 sprejela
SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota
Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota.
Številka: 025-2/83-2
Murska Sobota, dne 18. 4. 1984
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Martin Horvat
kronika
krvodajalci
NEURJE, TATVINE, NESREČE . . .
V soboto, 23, junija, je med 16. in 19. uro zajelo Pomurje hudo neurje, ki je povzročilo večjo gmotno škodo, saj je voda zalila mnoge kletne prostore, na več mestih pa je udarila tudi strela. ,,Poplave” so bile med drugim v kleteh hotela Radin, hotela Diana, uprave za notranje zadeve, v kletnih prostorih večih stanovanjskih blokov in zasebnih niš. Strela, ki je švigala med neurjem, je treščila v stanovanjsko poslopje Geze Varga v Dobrovniku, poškodovala dimnik in salonitne plošče. K sreči je nastala le manjša škoda. Vsaj v primerjavi s škodo, ki jo je utrpela domačija Romana Klemenčiča iz Lešan 1. Tam je škoda za milijon novih dinarjev. Zgorelo je namreč celotno ostrešje gospodarskega poslopja velikosti 25 krat lO met-rov, 2500 kilogramov sena, puhal-nik, drobilec za koruzo, transporter za silirano krmo, uničenih je 3000 kilogramov cementa, 1000 kilogramov apna, 300 kilogramov krmila za živino in drugo.
Mihael Jagarinec iz Križevec pri Ljutomeru je vozil tovorni avto skozi Radenski vrh. Vozil je počasi, zato sta za avtom zdirjala 14-letni M. K. in 11-letni S. K., oba doma na Radenskem vrhu, in se obešala na zadnjo stranico. Po kakih 200 metrih take vožnje, se je M. K. spustil na cesto, S. K. pa je splezal na tovornjak. V križišču z
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
regionalno cesto za Radence je voznik avto zavrl, nakar je S. K. skočil z avta, padel na tla in z glavo močno udaril ob asfalt. Postalo mu je slabo. Potem je prišel brat M. K., ki mu je pomagal oditi do šole, od koder so S. K. odpeljali v bolnico, saj je ob udarcu ob tla dobil hude poškodbe.
19. junija so imeli člani kolesarskega kluba Pomurje Beltinci trening. Skupina se je razdelila v dve podskupini, od katerih je ena štartala v Vanči vasi, druga pa na Tišini. Ko sta se skupini srečali izven Tišine sta trčili. Kolesar Janez Bratuš iz Negove je nepravilno prehiteval svojo skupino in trčil v kolesarja Boruta Lipovca iz Turja-nec. Poleg njiju je padel tudi kolesar Franc Pelc z Rožičkega vrha. Bratuš in l ipovec sta se hudo poškodovala, Pelc pa lažje.
Prometna nesreča, ki se je zgodila v Čentibi, pa se je odvijala takole: Franc Soš iz Dolge vasi se je peljal z osebnim avtom proti Lendavi. V Centibi pri domačiji številka 62 ni uspel izpeljati blagega ovinka, zato ga je zaneslo na bankino, zapeljal je še v jarek, nato pa trčil v betonski propust. Voznik se je lažje poškodoval, na
poroke
avtu pa je škode za 100.000 dinarjev.
Bogdan Mehmedovič iz Bodisla-vec se je peljal z neregistriranim motornim kolesom, poleg tega pa še ni imel izpita. Vozil je tudi sopotnika Branka Mehmedoviča. V Bučkovcih, pri odcepu ceste za osnovno šolo, je vozil z neprimerno hitrostjo in menda po sredini ceste, zato je trčil z osebnim avtom, ki ga je nasproti pripeljal Franc Dravec iz Moravec pri Bučkovcih. Motorist se je lažje poškodoval, njegov sopotnik Branko pa hudo.
20. junija se je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti v Lukav-cih. Vzrok: neprimerna hitrost in vožnja po levi. Ena oseba seje hudo poškodovala, materialna škoda pa znaša 55.000 dinarjev. Voznik osebnega avta Mitja Prijatelj iz Ljubljane je v Lukavcih zapeljal v ovinek, kjer ga je zaneslo na levo stran in je trčil v kolesarja Franca Vaupotiča iz Lukavec, ki se je sicer peljal po svoji desni strani. Kolesar je zletel na pokrov motorja, nato pa v vetrobransko steklo.
Tesno prehitevanje pa je tudi vzrok za nesrečo v Radencih. Vlado Bohar iz Stanejevec se je peljal s kombijem in v Radencih dohitel kolesarja Franca Hamlerja iz Radenec in s prednjim delom avta zadel v kolo, nakar je kolesar padel in se hudo poškodoval.
Iz Beltinec proti Murski Soboti je peljal avtobus, 'ki ga je vozil Stanko Vozlič iz Gibine. V blagem ovinku je dohitel kolesarko Julijano Horvat iz Beltinec, vendar je ni mogel prehiteti, ker je nasproti vozil tovornjak. Torej je moral pritisniti na zavore, vendar so delovale le prednje, kar pa je bilo premalo, da bi se avtobus pravočasno ustavil; zaneslo ga je na'desno stran in zadel je kolesarko, ki je padla v jarek in se poškodovala.
V petek, 22. junija, ob 13.10 uri se je zgodila nesreča na lokalni cesti v Gančanih. Vzrok je bila neprimerna hitrost, ena oseba se je poškodovala, gmotna škoda pa znaša 10.000 dinarjev. Po lokalni cesti se je pripeljal Viljem Kerčmar iz Predanovec. Pri vaškem domu v Gančanih mu je z desne strani od vaškega doma pripeljala kolesarka H. N., stara 8 let, iz Gančan 116. Ko je opazila avto, je sicer zaustavila, vendar je bilo že prepozno. Avto zaradi neprimerne hitrosti ni mogel ustaviti dovolj hitro. Otroka je vrglo na pokrov motorja, od tam pa je padel na cesto in se hudo poškodoval.
V nedeljo, 25. junija, se je ob 1.05 uri zgodila nesreča v Lendavi. Voznik osebnega avta Stane Milosavljevič iz Lendave se je peljal od Varstroja proti središču mesta. Pri veterinarski postaji je dohitel pešca 60-letnega Rafaela Salaja iz Senkovca pri Čakovcu. Kljub zaviranju nesreče ni uspel preprečiti. Salaj je padel in se hudo poškodoval.
S. S.
BLISK M. SOBOTA — Janez Hegeduš (H), Čedomir Petrovič (6), Branko Topolovec (4), Anton Rančigo (2), Andrej Zadravec (8), Slavko Štiblar (26), Jože Voroš (5), Karel Kolar (16), Maks Čeh (8), Franc Cifer (8)g Vojmir Gomboc (4), Branko Fujs (1), Franc Krap (4), Milan Matko (1), Marjan Repič (6), Borut Banft (1), Franc Donša (13). -
IMP PANONIJA M. SOBOTA —Rudi Šlemer (3), Drago Zver (5), Štefan Copot (3), Anton Vučko (7), Jože Zver (5), Ladislav Gostam (1), Štefan Prša (1), Štefan Olaj (1), Mihael Tratnjek (3), Mladen Maligec (2), Alojz Čurič (4), Ivan Zadravec (2), Štefan Merica (6), Branko Cug (6), Štefan Jonaš (2), Jože Vogrinec (7), Aleksander Špilak (17), Evgen Hašaj (12), Slavko Cipot (6), Dominik Zver (8), Jože Vogrinčič (1), Alojz Bagari (1), Jože Zver (8), Franc Boriš (4), Marija Ferbežar (2), Cvetka Kuhar (5), Miran Jerebic (1). Jože Meričr jak (I), Ladislav Abranam (54), Milan Zver (4), Jože Horvat (6).
KRVODAJALCI OD DRUGOD — Jože Andrejč (6), Borovo M. Sobota; Terezija Božič (26), Dom počitka Rakičan; Frika Malačič (11), Jože Čarni (6), Mirko Šeruga (32), Marjeta Pavlič (2), Viktor Modlic (12), dr. Rudi Mikolič (15), dr. Bojan Korošec (4), vsi Splošna bolnica M. Sobota; Milan Kuhar (6), Petrol M. Sobota; Koloman Serec (12), hotel Diana M. Sobota; Tibor Bagari (35), Zavarovalnica Triglav M. Sobota; Valerija Horvat (2), Ibolka Celec (9), Majda Sinzig (6), Helena Fujs (5), Janez Novak (3), Gusti Kerčmar (9), vsi Pomurski tisk M. Sobota; Stanko Novak (6), TMI M, Sobota; Mirko Kociper (18), Marjan Tkalec (4), Rudi Kulič (10), Egen Cener (2). vsi Gradbeništvo Pomurje M. Sobota; Slavko Strniša (8), Avtoradgona G. Radgona; Angela Kavaš (17), Tonček Kos (12), Franc Ošlaj (18), vsi Socialno zavarovanje M. Sobota; dr. Gustav Fodor (27), Angela Farkaš (5), dr. Evgen Šimonka (15), Djura Probojevič (13), vsi Zdravstveni dom Lendava; Jože. Farkaš (13) Ina Nafta Lendava; Živko Pavlovič (48), PM Rogašovci; Jože Novak (15), Janez Smodiš (8), oba Agroservis M. Sobota; Anica Grgurič (14), Dezider Šoš (12), oba enota temeljnega sodišča v Murski Soboti.
DAROVALCEM SE LEPO ZAHVALJUJEMO!
VAS ZAMRZOVALNIK ??

če pušča ali na zunanjih i stenah ledeni	£
uspešno odpravo tovrstnih okvar, vam zagotavlja	C
* * -k- * * « « *4 * * *' * « -;- -x- * * * * o
Bojan NEMEC, socialni delavec, Urban 253 in Helena ZADRAVEC, predmetna učit. Murska Sobota, Tomšičeva 20; Branko ŽIGO, ekonomski tehnik, Murska Sobota, Miloša Kuzmiča 7/a in Tatjana GRČAR, kemijska tehnica, Murska Sobota, Lendavska 15; Jože TRIGLAV, dipl. inž. geodezije, Murska Sobota, gen. Maistra 22 in Darinka ŠELA, dipl. inž. geodezije, M. Sobota, gen. Maistra 22; Žiko ILIČ, študent, Ljubljana, Plešičeva 25 in Marjana RATKAI, študentka, Murska Sobota, Bakovska 3; Daniel BRKIČ, predmetni učitelj, Novo mesto, Strojarska pot 2 in Lea OUČEK, ekonomska tehnica, Murska Sobota, Partizanska 52; Boris MUHIČ, miličnik, Murska Sobota, Zorana Velnarja 16 in Gabrijela ŽEKŠ, medicinska sestra, Prosečka vas 31; Branko RAJNAR, delavec, Bakovci, Partizanska 44 in Stanka HOLC, študentka, Bakovci, Partizanska 44; Bojan KOZAR, elektrotehnik, Murska Sobota, Cvetkova 40 in Simona FARTELJ, administratorka, Sebeborci 15; Jožef FELKAR, zdravnik, Murska Sobota, Lendavska 19/b in Vlasta ZADRAVEC, ekonomska tehnica, Murska Sobota, Juša Kramarja 14; Marjan OZVATIČ, konfekcijski tehnik, Tišna 29 in Antonija FISTER, šivilja, Krob, Trubarjeva 44; Branko Lejko, Kmetovalec, Tropovci 50 in Marija Serec, delavka, Krog, Brodarska 10; Anton KREFT, tiskar, Vanča vas 10 in Metka BERTALANIČ, delavka, Krog, Murnova 4; Drago KELEMEN, orodni ključavničar, Nemčavci 21/a in Vlasta VOGRINEC, trgovska pomočnica, Radenci, Gubčeva 9;
Odredba o prodaji
Na ustni javni dražbi, ki bo 16. julija 1984 ob 8. uri v sobi št. 10 Temeljnega sodišča v Murski Soboti, enote v Lendavi , se bodo prodajale dolžnikom Ignacu Mertuku in Mariji Mertuk, vsakemu do 1/4 lastne nepremičnine pare. št. 1103 — travnik 9,16 a, pare. št. 1104/1 — njiva 39,92 a in 1104/2 — travnik 48,63 a pripisane vi. št. 2355 k. o. Lendava.
Cena, za katero se sme nepremičnina prodati na prvi dražbi, je-488.550,00 din.
Varščina je 48.855,00 din.
Kupec mora položiti kupnino v roku enega meseca od dneva prodaje. Javne dražbe se smejo udeležiti tisti, ki prej položijo varščino.
Temeljno sodišče v Murski Soboti
Enota v Lendavi, dne 22. 6. 1984
servis
Slavko, furman
na postajo is	(O62j771-637
63250 Ptuj
<]
biskaii vas bomo na vašem domu
24
Mura v drugi zvezni, Nafta v slovenskiligi
Po osvojitvi naslova jesenskega prvaka v slovenski nogometni ligi je soboška Mura v sezoni 1967/68 na koncu tekmovanja zasedla drugo mesto za Ljubljano z 31 točkami j Ljubljana 3M kar pa je bilo dovolj, da sta sfhbe moštvi uvrstili v drugo zvezno ligo — zahodna skupina. To je bilo prvo tekmovanje Mure v drugi zvezni ligi.. Uspeh je dosegla tudi lendavska Nafta, ki je postala prvak vzhodne conske nogometne lige s 36 točkami in je imela štiri točke prednosti
pred drugouvrščeno ekipo Velenja. Grafičar iz Murske Sobote pa je zasedel deveto mesto s 15 točkami. Tako se je Nafta po sedmih letih zopet uvrstila v slovensko nogometno ligo. V pomurski nogometni ligi so v sezoni 1967/68 naslov prvaka osvojili nogometaši Bakovec s 34 točkami pred Brazdo iz Dobrovnika 34. Beltinci 30, Turniščem 29. Veržejem 26. Dokležovjem 24. Tišino 19, Radgono 17, Vrelcem 15, Puconci in Puščo po 13 ter Bogojino 7 točk. Mura B je tekmovala zunaj konkurence in zbrala 30 točk. V občinski nogometni ligi Lendava je naslov prvaka osvojilo moštvo Petišovec z 18 točkami pred Pincami 16. Olimpijo 14, Graničarjem in Mladostjo po 11. Panonijo 8 in Zvezdo 6 točk.
Nogometno moštvo Mure, član druge zvezne lige, leta 1968. Stojijo od leve: Tolič, Puškarič, Kukanja, Rebrica, Satler, Urek m Bračič. Čepijo: Karmelj, Tkalčec, Maučec in Koblencer.
LET NOGOMETA V POMURJU
' Z uspešnim tekmovanjem zadnjih dveh let v slovenski ligi in uvrstitvijo v drugo zvezno ligo si je soboška Mura zopet pridobila ugled in privlačnost med gledalci. . saj se jih je na tekmah v Murski Soboti zbralo celo do 1.500. Pot v drugo zvezno ligo so Muri priborili naslednji nogometaši: Vrdjuka. Pihler, Sečko, Tkalčec. Šaroiar. Klepec, Horvat. Puškarič, Satler, Kranjc, Semen, Gregor, Kerčmar. Koblencer, Rebrica, Kukanja. Maučec. Ferbežar. Baranja in Miloševič. Za uspeh pa so bili vsekakor zaslužni tudi prizadevni predsednik kluba Ernest Hojer. tehnični vodja Ervin Kerčmar, tajnik Štefan Gorički, trener Feri Maučec in njegov pomočnik Slavko Svatina, na treningih pa je pomagal tudi Ludvig. Žalik.
Pomemben delež k uspehu pa sta vsekakor prispevala tudi napadalca Rebrica in Kukanja, saj je bil Rebrica drugi. Kukanja pa tretji najboljši strelec slovenske lige. Z osvojitvijo prvega mesta v vzhodni conski ligi in uvrstitvijo Nafte v slovensko ligo je zavladalo v Lendavi zopet večje zanimanje za nogomet. Poleg igralcev in najboljšega strelca lige Pala pa so bili za uspeh zaslužni tudi trener Laci Terek, tehnični vodja Bela Norčič in predsednik Jože Zelko. Zaradi finančnih težav pa je razpadlo moštvo Grafičarja iz Murske Sobote in ni več nastopalo v 'vzhodni conski ligi. Kot pomurski prvak pa so se uvrstili v vzhodno consko 'ligo nogometaši Bakovec.
(nadaljevanje)
Strokovna služba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — Območna delovna enota Murska Sobota objavlja
prosta dela pripravnikov:
1.	Pripravnika z višjo šolo, ki bo po pripravniški dobi razporejen za opravljanje del in nalog SAMOSTOJNO REŠEVANJE ZAHTEVKOV
Pogoji: Končana višja pravna ali višja upravna šola, aktivno znanje slovenskega jezika, zaželjeno znanje nemškega jezika.
2.	Pripravnika z višjo šolo, ki bo po pripravniški dobi razporejen za opravljanje de! in nalog SAMOSTOJNA OBDELAVA PODATKOV IN UGOTOVITVENI POSTOPEK TER REVIZIJSKA DELA
Pogoji: Končana višja pravna, višja upravna ali višja eko-nomsko-komercialna šola, aktivno znanje slovenskega jezika, zaželjeno znanje madžarskega jezika.
Prijave sprejema Strokovna služba SPIZ — ODE Murska Sobota, Titova 24.
Prijave je potrebno vložiti v roku 8 dni po objavi z dokazili o izpolnitvi pogojev.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 21 dneh po zbiranju prijav.
Razpisna komisija pri Delavski univerzi Lendava
RAZPISUJE
ANTON PUŠKARIČ - dolgoletni nogometaš Mure, ki je svoje znanje preizkušal tudi pri ljubljanski Olimpiji.
MILAN VAJDA — dolgoletni nogometaš in predsednik nogometnega kluba Nafta iz Lendave.
v skladu s splošnimi samoupravnimi akti in sprejetim sklepom delavcev v širšem sestavu prosta dela in naloge
DIREKTORJA
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba pedagoško-andragoške smeri
— najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu
— moralnopolitične kvalitete in izpolnjevanje pogojev iz družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Lendava
— vodstvene in organizacijske sposobnosti
Direktor opravlja hkrati naloge iz delovnega razmerja v skladu z delitvijo dela v DO.
Pismene prijave pošljite na Delavsko univerzo Lendava, Partizanska 18. Rok prijave je 15 dni po objavi.
GC| agrotehnika-gruda
Agrotehnika-Gruda, komisija za delovna razmerja, razpisuje dela in naloge prodajalca
tehniške smeri
Pogoj: uspešno končana šola za prodajalce in nekaj let prakse v tehniški ali sorodni stroki. Odslužen vojaški rok. Prosto delovno mesto je za poslovalnico v Murski Soboti — trgovina.
Prošnje je potrebno poslati na gornji naslov, poslovalnica M. Sobota, Titova 25.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
STRAN 19
Radijski in televizijski spored od 2 9. junija do 5. julija
PET^	NEDEUA ■ PONEDELJEK] TOREK. SREDA . ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	I RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKASOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKASOBOTA MURSKASOBOTA MURSKA SOBOTA
16.00 — Pet najboljših ta teden..., 16.30 — Aktualno v oetek, 29. iuniia, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.55—24.00 Teletekst RTV Ljubljana. 18.10 Poročila. 18.15 Cez tri gore: Mariborski oktet. 18.45Modro poletje, španska mladinska nanizanka. 19.10 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno dozrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Ne prezrite. 21.10 Marlowe, angleška nanizanka. 22.05 TV dnevnik II. 22.20 Cestna zapora, ameriški film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 TV dnevnik. 18.15 Majske igre 83: Lena mačka. 18.45 Glasbene mladike. 19.30 TV dnevnik. 20.00Koncert jugoslovanskih opernih prvakov. 20.45 Poročila. 20.50 Krleža v video-medijih, dokumentarna serija. 21.45 Nočni kino: Sončni zahod, jugoslovanski film (do 23.25).
,© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Majske igre 83, 18.45 Glasbena stebla, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Park Avenue 79 (film), 21.25 Zabavnoglasbena oddaja, 22.10 Dnevnik, 22.25 Gost urednik
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Velika dogodivščina (film), 11.30 Burleska, 11.45 Usmeritev, 12.15 Ra-port iz tujine, 13.05 Poročila, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Komisar, 21.20 Prednost, 22.15 Šport, 23.15 Podelitev Bachamanovich nagrad.
TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: Cirkuške luči; Arabeska; Samo dokrito; Romarji v puščavi. 16.15 Še enkrat za otroke. 17.05 Črno mesto, ponovitev 5. dela. 17.55 Panonska kronika, spored študia Pecs. 18.30 Okno, reportaže. 20.00 TV dnevnik. 20.3.0 Sedim in kramljam, spored Tamasa Vitrayja. 21.35 Aleksandr Galin: Retro, igra v dveh delih, posnetek gled. predstave. 23.40 TV dnevnik. *
I
TV KOPEft
i
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videote-leks, 17.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videote-leks, 17.30 TV poročila, 17.35 Lovec — serijski film, 18.25 Skrivnostni svet plazilcev — dokumentarec iz serije Čudeži narave, 19.05 Risanka »La principessa Zaffiro«, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Aktualna tema, 20.20 Brezupni beg — Film — Igrajo: Anthony Page, Silvester, Stallone, Vickie Lancaster. Režija: Robert Allen Schnitzer. 21.40 Turistični atlas, 22.00 TVD vse danes. 22.10 Jazz na ekranu, 22.50 Zeit im bild — Čas v sliki
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 30. junija, (sobotna reportaža, Naš nasvet. Iz društvene delavnosti], 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon 21-232]
TV LJUBLJANA
1	5.45—23.15 Teletekst RTV Ljubljana. 16.00 Poročila. 16.05 Ciciban, dober dan: Soline. 16.20 Zgodbe o Pol-uhcu: Poluhec in razbojniki. 16.35 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija TV Beograd. 17.05 Modrost telesa: Težko dihanje, angleška dokumentarna serija. 17.55 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka. 18.45 Čudeži narave: Pelikani, kanadskapoljud-noznanstvena serija 1940 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Kenny Rogers kot hazarder, ameriški film. 21.35 Propagandna oddaja. 21.40 Zrcalo tedna. 22.00 Pop delavnica, glasbena oddaja. 23.10 Poročila. .
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Menihovo pokrivalo, sovjetski film. 18.00 Po Titovih poteh, otroška predstava. 19.00 Slovenska ljudska glasbila in godci: Violinske citre, oddaja TV Ljubljana. 19.30 TV dnevnik. 20.00 V družbi .. ., zabavnoglasbena oddaja. 20.30 Feljton. 21.15 Poročila. 21.20 Športna sobota. 21.45 Kdo je ubil Kennedy-ja, kanadski dokumentarni film. 22.40 Poezija (do 23.10).
TV ZAGREB
16.20 Zabavni koledar, 17.30 Sedem TV dni, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Mali koncert, 18.30 To je to, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Jane Eyre (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Program za konec tedna
TV AVSTRIJA
13.15 Poročila. 14.20 Stranpoti lepega Karla (film), 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Poročila, 17.05 Risanke, 17.30 Vtisi iz Nove Zelandije, 17.55 Spanček Zaspan-ček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19,30 Čas v sliki, 20.15 Na Zdaj, gremo, 22.00 Šport, 23.00 Podelitev Bachmano-vih nagrad
TV MADŽARSKA
8.05 Ponovitve. 9.10 Fan-tomas, franc, film. 14.40 Za otroke. 15.05 Komorna glasba. 15.45 Pionirji fotografiranja. 16.15 Človek z Atlantide, 6. del. 17.05 Sotrpini. 17.25 Pred žetvijo. 18.05 Kuharska knjiga. 18.55 Parabola. 20.00 TV dnevnik. 20.35 Garfield prihaja, risanka. 21.00 TV srečanje Veszprem. 21.30 Sposojeno stanovanje, ša-Ijivka. 22.50 Nana, 5. del. 23.45 TV dnevnik.
TV KOPBR
17.30 TV poročila, 17.35 Brezupni beg — film — igrajo: Anthony Page, Silvester Stallone, Vickie Lancaster. Režija: Robert Allen Schnitzer, 18.55 Risanke, 19.30TVDstičišče, 19.50 Dario Diviacchi predstavlja: Davida Bowierja, 20.20 Luc in diamanti — serijski film Lucy in njeni, 20.50 TVD vse danes, 22.00 Nočni film, 23.30 Zeit im Bild — čas v sliki
10	.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 —• Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232]
TV LJUBLJANA
8.50—13.00 Teletekst RTV Ljubljana. 9.05 Poročila. 9.10 Ziv žav, otroška matineja. 10.00 Modro poletje, ponovitev španske mladinske nanizanke. 10.25 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb. 11.45 625, oddaja za stik z gledalci. 12.00 Kmetijska oddaja (do 13.00). 14.40—22.30 Teletekst RTV Ljubljana. 14.55 Poročila. 15.00 Tacen: Mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah — Tacen ’84, prenos. 17.00 Letniki 1960—1970. 18.00 Veliko ameriško lepotno tekmovanje, ameriški film. 19.10 Risanka. 19.24 TV in radio no.coj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 P. Prličko — A. Rusi: Komedijanti, nadaljevanka TV Skopje. 21.20 Propagandna oddaja. 21.25 Slovenci v zamejstvu. 21.55 Športni pregled. 22.25 Poročila
TV ZAGREB
11.50 Poročila, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Film. 14.30 Glasbeno popoldne, 15.55 Planet opic, 16.45 Čarobne piščali, 17.15 Ognjeni lok (film), 18.55 Risanka, 19.30 Devnik, 20.00 Kmedijanti (nadaljevanka), 21.25 Zgodbe z vasi, 21.55 Športni prelged, 22.25 Dnevnik
TV AVSTRIJA
13.00 Vzgojna oddaja, 15.00 Za ducat ceneje (film), 16.25 Risanke, 16.45 Tao, Tao, 17.10 Veter v rokah, 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Ljudska glasba iz Avstrije, 19.00 Avstriia v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jakob in Adela (TV film), 21.05 Podelitev Bachamnovih nagrad, 22.10 Gibanje vej (film).
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke.
14.55 Glasbeni koledar.
15.25 Serija V. Gertler; Brez laži, madžarski film. 17.05 Spored prihodnjega tedna.
17.35 Galop, 62. madžarski derby, prenos. 18.20 Mož- ! gansko prvenstvo. 19.00 ;
Delta. 20.00 Teden; aktual- ■ nosti, reportaže. 21.00 Marco Polo, L del italijanske nadaljevanke. 22.20 Kreiranje stvarnosti; Razgovor z J.
Korosijem. 23.30 Poročila
TV KOPER
17.30 Lucy in diamanti — serijski film Lucy in njeni, 18.00 Jazz na ekranu, 18.30 Prisluhnimo tišini — Mesečna oddaja za gluhoneme, 19.15 Risanke, 19.30 Dolgo iskanje — dokumentarec o religijah v svetu, 20.20 Zbogom, Philippine — film — igrajo: Jean Claude Aimini, Stefania Sabatini. Vittorio Caprioli. Režija: Jacques Rozier, 22.00 Miroljubni atom — dokumentarec iz serije Nuklearna revolucija, 22.30 Dober večer z jugoslovanskimi pevc\ 23.00 Zeit im Bild — čas v sliki
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 2.
Glasbeni
julija, 17.30
utrinki, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV UUBUANA	TV LJUBLJANA
17.55-22.50 Teletekst RTV Ljubljana. 18.10 Poročila. 18.15 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija TV Beo-I grad. 18.45 Vam — glasba za mlade. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Drago Jančar: Disident Arnož in njegovi, posnetek predstave SNG Drama iz Ljubljane. 22.30 Propagandna oddaja. 22.35 TV dnevnik II
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
18.00 TV DNEVNIK. 18.15 Zgodba o pradeklici, otroška serija. 18.30 Rdeča kapica, otroška serija. 18.45 Za soncem, glasbena oddaja (samo za LJ 2). 19.00 Športna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Raziskovanja. 20.50 Poročila. 20.55 Zabavnoglasbena oddaja — ponovitev. 21.45 Dinastija, ameriška nadaljevanka (do 22.35).
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Zgodba o pradeklici, 18.30 Rdeča kapica, 18.45 Vam, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vsako jutro, dobro jutro (drama), 21.00 Izbrani trenutek, 21.05 Argumenti, 21.35 En avtor, en film, 21.55 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Rheinsberg, 11.50 Risanka, 12.00 Iz parlamenta, 13.00 Poročila, 15.00 Skoraj gentlemane (film), 16.05 Lou Grant, 16.55 Spoznaj nevarnost,
Poročila, 17.05 Eci,
17.00
peci, pec, 17.30 Pasje zgodbice, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Hitreje, višje, močneje, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v. ponedeljek, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Človek in kameleon.
DRUGI PROGRAM
17.30 Olimpijci gredo na zahod, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Bonanza, 19.30 Shogun, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Schilling, 22.05 Igre iz peščene škatlje (film), 23.40 Gledališče ognja (TV film).
TV MADŽARSKA
2. julija — ponedeljek: Nik sporeda
TV KOPER
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videote-leks. 17.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videote-leks. 17.30 Tv poročila, 17.35 Zbogom, Philippine — film — Igrajo: Jean Claude Aimini, Stefania Sabatini, Vittorio Caprioli. Režija: Jacques Rozier, 19.15 Risanke, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Strast spomina — dokumentarec iz serije Opera narave, 20.20 Lovec — serijski film, 21.20 TVD vse danes, 21.30 Plesni korak: Izraz giba in glasbe, 22.00 Nočni film, 23.30 Zeit im Bild — čas v sliki
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 3. julija, 17.30 — Operne arije, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
17.35—22.45 Teletekst RTV Ljubljana. 17,50 Poročila. 17.55 Zgodbe o Poluh-cu: Kako je Poluhec premagal stepnega volka, lutkovna serija. 18.15 Festival folklore bitola 83. 18.45 Pisani svet: Palčki nimajo pojma — L del. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Sigrid Undset: JENNY, norveška nadaljevanka. 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 Ameriški Slovenci v Greensburgu — reportaža ob 22. konvenciji Slovenske narodne podporne jednote. 22.00 Tv dnevnik II. 22.15 Julija (Nadež-da Pavlova v baletu Romeo in Julija S. Prokofjeva).
TV ZAGREB
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Avantura, 18.45 Zabavna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dialogi, 21.55 Znajdi se tovariš (film), 22.35 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Kraljičin vrt, 11.20 Šport v ponedeljek, 12.40 Schilling, 13.00 Poročila, 15.00 Vojna gumbov (film), 16.25 Po Keniji, 16.55 Spoznaj nevarnost, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Za-spanček, 18.00 Risanka, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 21.45 Umetnost lutk
DRUGI PROGRAM
17.30 Usmeritev, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Bonanza, 19.30 Shogun, 21.15
Čas v sliki, 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: Katica: Rali; bolg. film. 16.25 Ewa plus Ewa, poljski film, 17.00 Ne le za žene. 17.20 Kronika Južnega Alfolda; študio Szeged. 17.50 Rubens, belgijska nadaljevanka. 18.50 Spomini na primadono; Erzsebet Hazy. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Etida za levo roko, bolgarski TV film. 21.40 Študio ’84, kulturni tednik televizije, 22.40 TV dnevnik.
14.00 Odprta meja — I Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videote-leks. 17.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videote-leks, 17.30 TV poročila, 17.35 Lovec — serijski film, 18.25 Kim & Co — serijski film, 19.05 Risanka »La principessa Zaffiro«, 19.30 TVD stičišče. 19.50 Obzori-ja: Atom, ta neznanka — dokumentarec iz serije Nuklearna revolucija, 20.20 Izziv — film — igrajo: George Ardisson, Tony Kendall. Jose Torres. Režija: William Redford. 21.40 TVD vse danes, 21.50 Morava — TV nadaljevanka — 1. del »ODHOD«. 22.45 Zeit im Bild — čas v sliki
16.00
Iz domačega
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 4. Julija, 17.30 — Minute s slovenskimi pevci zabavne glasbe, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
8.40—12.05 Teletekst RTV Ljubljana. 8.55 Poročila. 9.00 Zvoki z osvobojenega ozemlja, glasbena oddaja. 9.30 Akcija, slovenski film. 10.50 Maribor: Proslava ob dnevu borca, prenos. 12.00 Poročila (do 12.05) 15.25-22.10 Teletekst RTV Ljubljana. 15.40 Poročila. 15.45 Etosha — kraj suhe vode, poljudnoznanstveni film iz ameriške serije Zemljepisne posebnosti. 16.40 Revolucija in glasba — R. Gobec: Jelenov žleb, kantata za zbor in orkester. 17.00 Cyrano de Bergerac, ameriški film (ČB). 18.45 Čas, ki živi: Pisec monografije. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Pohujšanje, jugoslovanski film. 21.20 Revolucija in glasba: Taborišče Ra-vensbruck, plesna upodobitev. 22.05 Poročila.
TV ZAGREB
9.55 Poročila, 10.05 Naj pojo ljudje, 10.55 Srečanje rezervnih vojaških starešin, 12.30 Pesmi za velike in male, 13.30 Bombaš joče (film), 14.25 Risanka, 14.45 Pihalni orkester Jeseniških železarn, 15.15 Poezija. 15.45 Dnevnik, 16.00 Praznično popoldne, 18.30 Tito na Visu, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mi gremo naprej, 20.30 Iz Muzeja 4. julij. 21.40 Vstaja in morje, 22.40 Dnevnik
TV AVSTRIJA
15.00 Cirkus, 16.30 Gradovi na Štajerskem, 17.00 Poročila, 17.05 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pisarniške zgodbe, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Priiemalec (film).
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: Delta; Katica; Rali. 16.20 Pregovori, 11. del..17.10 Avantura arheologije, italijanski dokumentarni film. 18.05 Življenje letom, spored za upokojence. 18.50 Vsakdan nekega vladnega programa. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Naj..., nenavadni rekordi in rekorderji. 21.35 Hotel »Slavi«, dpk. film. 22.15 Tempo; Intervizija iz sporeda TV DDR. 23.15 TV dnevnik
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videote-leks, 17.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videote-Jeks, 17.30 TV poročila, 17.35 Izziv — film — Igrajo: George Ardisson, Tony Kendall. Jose Torres. Režija: William Redford, 18.55 Risanka »La, principessa Zaffiro« 19.30 TVDstičišče, 19.50 Kulturna panorama, 20.20 Deveti krog — film — igrajo: Dušica Žagarac, Boris Dvornik, Ervina Dragman. Režija: France Štiglic, 21.55 Turistični vodič. — v sodelovanju s Kompas Hertz, 22.05 TVD vse danes. 22.15 Dario Diviacchi predstavlja: Duran Duran, 23.00 Zeit im Bild — ,čas v sliki
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 5. julija, 17.30 — S pesmijo po Jugoslaviji, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.45-22.50 Teletekst RTV Ljubljana. 18.00 Poročila. 18.05 Zugo in njegova senca, 1. del predstave Slovenskega mladinskega gledališča. 18.50 Želeli ste — poglejte, poučno-zabavna oddaja. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Lov za zakladom, kviz francoske TV. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 R. Castellani: Verdijevo življenje, italijanska nadaljevanka. 22.35 TV dnevnik II
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Junaško koleno, 18.45 Spomini na mladino, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Evropa: stanje in težnje, 21.05 Zabavna oddaja, 22.05 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Za ducat ceneje (film), 11.55 Risanka, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Poročila, 15.00 Tam zgoraj, kjer cvetijo Alpe (film), 16.55 Risanka, 17.00 Poročila, 17.05 Eci peci, pec, 17.30 Levo od pingvinov,' 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kako priti v visoko družbo (film), 21.55 Magazin Alpe-Jadran.
DRUGI PROGRAM
15.00 Šport, 19.30 Najboljše iz Glasbene stojnice, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Joti fixe z Wolfgangom Krau-som, 22.45 Šansoni
10.00 Ponovitve: Katica; Poplava, češki film. 16.45 Hitrost, varnost; film sveta za prometno varnost. 17.00 Igrani film. 18.15 TV borza. 18.25 Delavnice pop-glasbe: Začetki stila country. 18.55 Življenje v središču države, dokumentarni film. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Ne odv-zami mi otroka, ameriški film. 22.05 Ozadje vesti. 22.55 Moje ime je Szentes Varga Ferenc. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videote-leks, 17.00 Odprta meja —-Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videote-leks, 17.30 TV poročila, 17.35 Naši video posnetki — zbor najboljših video posnetkov naše produkcije, 18.00 Bratovska ljubezen — serijski film Ryan. 18.50 Risanka »La principessa Zaffiro«. 19.30 TVD stičišče, 19.50 Dokumentarna oddaja, 20.20 Lovec — serijski film, 21.20 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompas Hertz, 21.30 TVD vse danes, 21.40 Glasba in besede — direktni prenos oddaje o glasbi, 22.25 Zeit im Bild — čas v sliki
STRAN 20
VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
tedenski koledar
PETEK, 29. junij — Peter SOBOTA, 30. junij — Emilijana NEDELJA, 1. julij — Julija PONEDELJEK, 2. julij — Oton TOREK, 3. julij — Tomaž ŠREDA, 4. julij — dan borca Četrtek, 5. julij — Cirila
kino
„PARK” MURSKA SOBOTA
29. junija ob 18. uri ameriški film: „AGENT št. 1. — LJUBI IN UBIJA” in ob 20. uri francoski film: ,,NATHALIE”; Ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
1.	julija ob 16. uri ameriški film: „AGENT št. 1 — LJUBI IN UBIJA” ter ob 18. in 20. uri francoski film: ,,NATHALIE”; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
2.	in 3. julija ob 18. in 20. uri francoski film: ,,JAVNA HIŠA V PARIZU”; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
4.	in 5. julija ob 18. in 20. uri jugoslovanski film: ..VONJ PO KUTINAH”.
LENDAVA
30.	junija ob 17.30 in 20. uri ameriški film: ,,DVOJNA EKSPOZICIJA”.
črenSovci
29.	junija in 1. julija nemški film: ..LJUBEZENSKI HOTEL NA TIROLSKEM”.
LJUTOMER
30.	junija ob 20. uri ter 1. julija ob 18. in 20. uri zah. nemški film: ..ŠEST ŠVED1NJ V INTERNATU”
GORNJA RADGONA
29.	junija ob 19. in 21. uri ameriški film: „SEDEM NEBEŠKIH DEKLET”;
30.	junija ob 20. uri ameriški film: „SEDEM NEBEŠKIH DEKLET”.
prodam
PRALNI STROJ, uvožen, brezhiben, okroglo mizo in mizo za jedilnico ter preprogd prodam. Naslov v upravi lista. M-3021 OSEBNI AVTO RENAULT 4, registriran do oktobra 1984, letnik 1974, lahko tudi pb delih, prodam, Cena 30.000 din. Kamničar, Murska Sobota, Vrtna 8. M-3037 KRAVO PO IZBIRI, brejo osem mesecev ali s teletom, prodam. Jože Mencinger, Pertoča 101. M-3039
PROZORNE PLOŠČE, 8-valjne (20kosov), 3 m3 teranova in moto za fiat 124 prodam. Rakičan, Pa nonska 48.>1-3040
PRENOSNI BARVNI TELEVIZOR PHILIPS, star dve leti ir betonska silosa, premer 120 cm, prodam. Krog, Trubarjeva 70. M-3044
PARCELO ZA VIKEND, 8 arov, z dokončano kletjo v Smolincih pri Cerkvenjaku prodam. Ida Lovrec, Pšata 25 b, 61262 Dol pri Ljubljani. M-3047
VW 1300, registriran do aprila 1985, prodam. Krog, MursKa ulica 10. M-3049
avtokleparstvo-avtoličarstvo ravnalna miza-komora zaščita vozil-vlečna služba
STILNO OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM in posteljnino. odlično ohranjeno, prodam. Cena 10.000 din, plačilo možno v 2 obrokih. Ogled po 16. uri. Ida Merdaus, Radenci (stari vrtec). M-3050
KUNCE - BELI NOVOZELANDEC, samice in samce za pripustitev, prodam. Informacije po telefonu 23-517. M-3052 MLATILNICO ZMAJ PRODAM. Avgust Rogač, Nuskova 13/A. M-3055
RENAULT 4 TL prodam. Karel Krenos, Gornji Slaveči 124, telefon 71-275. M-3056
STROJNA SKUPNOST LE-MERJE, proda na JAVNI DRAŽBI 1. julija 1984 ob 9. uri ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 131. Dražba bo v Lemerju pri hišni številki 29. M-3058
KRAVO, staro šest let, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Bratonci 57. M-3059
ČEBELE S PANJI AŽ 9 in 10-satnimi prodam. Naslov v upravi lista. M-3060
MLADEGA ČISTOKRVNEGA NEMŠKEGA OVČARJA PRODAM. Hari, Titova 37. M-3061 SVINJO z devetimi pujski, stari štiri tedne, prodam. Prendl, Gaber je 113 a. M-3085
PRAŠIČA (25 kg), prodam. Rakičan, Prešernova 18. M-3082
Gasilsko društvo Kobilje prireja, 1. julija ob 15. uri,
Igral bo ansambel Toneta Kmetca. Vabljeni!
ENOLETNO TELICO, kravo s teličkom, staro šest let, kravo, staro osem let, brejo devet mesecev in žetveno napravo za BCS, dobro ohranjeno, prodam. G. Bistrica 146. M-3062
©taa I n l©S vofta
RIBNICA
VELIKI KOMPLET BOBNOV (7 kosov), s činelami, prodam. Bakovci, Panonska 3, telefon 76-145. M-3083
15 CHRES ČINELE S STOJALI PRODAM. Strukovci 50. M-3063 ČEBELE PRODAM. Informacije po telefonu 21-181. M-3064 MALE PUJSKE PRODAM. Veščica 19, pri Murski Soboti. M-3065
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 410 1, brezhibno in žago cirkular-kos pogonskim motorjem, 2 KM, ugodno prodam. Martin Žnidarič, Slatinska cesta 6, Gornja Radgona ali po telefonu 73-204. M-3067
PET DVOKRILNIH OKEN Z ROLETAMI PO UGODNI CENI PRODAM. Ori, Prežihova 6. M-3068
ŠKODO 100, v dobrem stanju, prodam. Gumilar, Cankova 53 f. M-2975
BARVNI TELEVIZOR PRODAM. Ogled od 16. do 18. ure. Ljubomir Deškovič, Trstenjakova 67. M-3069
ŽREBICO, staro dve leti, prodam. Beltinci, Panonska 47. M-3071
KRAVO S TELETOM, vozno, prodam. Rudi Šipoš, Beltinci, Stefana Kovača 22. M-3078
DVA TRAKTORJA: IMT 558 in DEUTZ, nov, ter kombajn ZMAJ 780 prodam. Štefan Maučec, so-darstvo Gančani, telefon 71-023. M-3079
ZASTAVO 101, prevoženih 40.000 km. prodam. Čurman, Martjanci 60 a, telefon od 6. do 14. ure: 23-113. M-3081
PRALNI STROJ GORENJE, električno ritem kitaro, prikolico za motokultivator, novo, zajce novozelandce in razne dele za zastavo 101 prodam. Informacije: ŠPECERIJA TRŽNICA ali Pečarovci 47, telefon 77-1 17. M-3086 DELE MOTORJA ZA R 6 UGODNO PRODAM. Vida Kovač, Murska Sobota, Tišinska ulica 29. M-3088
MALE PUJSKE PRODAM. Sa-tahovci 54. M-3084
Gostišče IZLETNIK Ignaca Rajha iz Bakovec obvešča cenjene goste, da bo od 2. julija do 23. julija 1984 zaradi letnega dopusta zaprto.
Za obisk se še naprej priporočamo.
KRAVO, staro sedem let, brejo osem mesecev, prodam. Bogojina 58. M-3073
HIŠO V GRADNJI, v bližini Ljutomera, prodam. Naslov v upravi lista. M-3074 POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3075
RENAULT 14. letnik 1977, prodam. Vučja vas 12. p. Križevci. M-3074 *
ŠTIRI TAPECIRANE STOLE ZA JEDILNICO, dva manjša fotelja za dnevno sobo, vse skoraj novo, poceni prodam. Naslov v upravi lista. M-3089
SOBNI, LAHKO TUDI PRENOSNI, STEREO RADIO-KA-SETOFON FISCHER, 2 x 30 W, prodam. Turnišče, Vrtna 3. M-3090
MALE PUJSKE PRODAM Gradišče 46. M-3092
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Oblak, telefon 78-620. Informacije do 14. ure. M-3093 LADO 4200, letnik 1979, ojačevalec TECHNICS SUV-505 in TURNERTECHNICSST-4Spro-dam. Telefon do 15. ure: 23-330, interna 53. M-3094
ZX-81/16 K UGODNO PRODAM. Telefon v dopoldanskem času: Andrej, 21-770. M-3095 TRAKTORSKE GUME 10 x 28 in 11 x 28 prodam. Telefon 24-287. M-3096
PRALNI STROJ GORENJE UGODNO PRODAM. Koltaj, St. Rozmana 12. M-3097
MALE PUJSKE PRODAM. Ša-lamenci 63. M-3099
CITROEN GSX 1,2, letnik 1978, registriran do januarja 1985, prevoženih 77.000 km, prodam za 280.000 din. Svetanič, Murska Sobota. Lendavska 6. Ogled v soboto ali v nedeljo popoldne. M-3100
RENAULT 4 TL. prevoženih 60.000 km, prodam. Informacije: Dunaj, Lukavci, p. Križevci pri Ljutomeru. M-3102
TRAKTOR STEYR, 36 KS z generalko in koso prodam. Naslov v upravi lista. M-3103
OTROŠKA VOZIČKA - globok in športen prodam. Bergles, Zenkovci 56. M-3104
DIANO 6 LC. letnik 1978. obnovljeno, prodam. Informacije po telefonu 21-750, interna 40 — dopoldne. M-3105
SUNBEAMT600 SUPER, letnik december 1976, nujno in ugodno prodam. Kerčmar, Polana 32. M-3106
MALE PUJSKE (7 kosov), prodam. Krajna 23, p. Tišina. M-3108 BMW 1600, generalno obnovljen, potreben manjšega ličarskega dela, prodam. Štefan Olaj, Krog, Murska ulica 54. M-3109 TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Petanjci 87. M-3110
NOVO!
BISTRO GRIL V MURSKI SOBOTI.
Cenjene prijatelje in znance vabimo v na novo odprt
BISTRO GRIL
Murska Sobota
Vrazova ulica 12
Lokal bo odprt od ponedeljka do petka od 9. do 22. ure. Za obisk se priporočata Emila in Feri Horvat.
KAMP PRIKOLICO BRAKO PRODAM. Kovač, Murska So-'5-
TRAKTOR STEYR, tip 180 registriran do junija 1985, prodam. Ogled vsak dan. Stefan Domotor Pince 7. Le-242
VINOGRAD, 60 arov, sadovnjak, 20 arov in hišo z inventarjem prodam. Mirko Mesarič, Mursko Središče, Kolodvorska 16. Le-248 ENODRUŽINSKA HIŠA Z MALIM VRTOM NAPRODAJ. Kovač. Gregorčičeva 2, Lendava Le-243
NAKLADALEC HLEVSKEGA GNOJA (ZADNJI), prodam Banovci 9, p. Veržej. In-376 STROJNA SKUPNOST VITO-MARCI UGODNO PRODA KOMBAJN ZMAJ 132 s pšeničnim in koruznim hedronom, star dve leti. Interesenti se naj oglasijo pri članu skupnosti Ivu Sircu, Tebetinci, p. Vitomarci v Slov, goricah — vsako dopoldne. M-MM
GOLF, diesel, letnik 1979 prodam Informacije: Kemikalije Murska Sobota. M-3113 KOMBAJN Kola-Favorit, širina kose 250 centimetrov, pripravljen
Prodam- Odranci 191 M-3124
ZASTAVO 750, 32.000 km v odličnem stanju, prodam. Žlebič, Murska Sobota, Lendavska 6 telefon 23-822. M-3114
RDEČE VINO (do 150 1), prodam. Oglasite se samo v soboto. Murska Sobota, Župančičeva 14 M-3116
PRALNI STROJ PRODAM. Ci-gut, Arh.’Novaka 19. M-3117 MEDITERAN 101, letnik 1980 po ugodni ceni prodam. Telefon 23-969 po 15. uri. M-3118 MAJHNO KMETIJO S HIŠO in gospodarskim poslopjem, ob lepi cesti, prva postaja od Benedikta proti Lenartu (Ženjak) levo, prodam. Juljana Klampfer, Zg Po-rčtč65, p. Gradišče. M-3119 VELIKO NOVO HIŠO, še v gradnji, 5. faza, v Moravskih Toplicah, blizu zdravilišča, prodam. V hiši je elektrika, napeljan vodovod, spodnji prostori bodo urejeni za vselitev, ugodno za turizem ali obrt. Vse zainteresirane prosim, da se oglasijo 12. ali 13. julijaod 12. do 15. ure v Moravcih 7 pri Slavki Horvatu. M-OP BARVNI TELEVIZOR, in šotor za štiri osebe'ugodno prodam Naslov'v upravi lista. M-3126 STANOVANJSKO HIŠO V PODGRADJU 1 pri LJUTOMERU. z gospodarskim poslopjem in 30 ari zemljišča, prodam Ivica Pauman, Pongerce 17, p. Cirkovce, telefon 062 792-038 In-377
TATRO 148 PRODAM. Franc Prelog, Branoslavci št. 1. p. Ljutomer. In-379
KRAVO, brejo sedem mesecev in teličko, staro trinajst mesecev prodam. Bratonci 69/A. M-3120’ WARTBURG, letnik 1974 prodam. Lipovci 94. M-3121 MLADO KRAVO, staro štiri leta stelno, vozno, prodam. Čahuk’ Bakovci, Cvetna 24. M-3122 TRAKTOR URSUS 335 PRODAM. Anton Kukolj, Banovci 25/A, p. Veržej. M-3123
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je v 84. letu starosti zapustil dragi oče in stari oče
Aleksander Jošar
iz Križevec v Prekmurju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje.
Posebna zahvala zdravnikom in medicinskemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v M. Soboti.
Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ter GD Križevci.
Križevci, 9. junija 1984
Žalujoči: sin Ludvik z družino, hčerka Marija z možem in ostalo sorodstvo
KORUZO V ZRNJU PRODAM. Šafarsko 51, p. Ljutomer. M-3127 AVTO NSU 1200. letnik 1971. prodam. Naslov v upravi lista. M-3128
ZASTAVA 101 NAPRODAJ. Brezovci 42, p. Puconci. M-3131 MOTORNO ŠKROPILNICO PANONIJA, malo rabljeno, po zelo ugodni ceni prodam. Somi, M. Sobota, Kroška 17. M-3132
SINCLAIR 2 X SPECTRUM, 16 K, s programi, zelo ugodno prodam. Telefon: (069) 76-035. M-MM
kupim
______L—
SAMONAKLADALKO KUPIM. Naslov v upravi lista. M-3024
NEKARAMBOL1RANO KAROSERIJO ZA WARTBURG LIMUZINO, lahko tudi karavan v nevoznem stanju, kupim. Ljubomir Pinter, Cankova 19/B. M-3046
SALONITNE PLOŠČE ANHOVO, 200 kom., nujno kupim. Telefon 77-052. M-3057
zaposlitve ’
ŠIVILJO ali DELAVKO S PRAKSO V ŠIVILJSTVU ZAPOSLIM. Delovni čas dopoldne. Nada Antolin, Murska Sobota, Lendavska 58, telefon 22-709 M-3066
GOSTIŠČE REZKA, NOVA GORICA, išče DVE DEKLETI ZA POMOČ V KUHINJI IN FANTA ZA STREŽBO. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. M-3098
MLAJŠO UPOKOJENKO za varstvo 15 mesečnega otroka rta domu iščem. OD in vse drugo po dogovoru. Dr. Perčič Marija, Murska Sobota, Staneta Rozmana 2. M-MM
GOSTILNA POGORELČNIK-CVAR, Mariborska 12, 62360 Radlje ob Dravi, išče pošteno in pridno dekle za strežbo gostov. Urejen delovni čas, proste sobote, dober OD. Stanovanje in hrana v hiši. In-382
sobe
ENO ali dvosobno komfortno stanovanje iščeta zakonca z enim otrokom, redna plačnika. Informacije po telefonu 22-762 popoldne. M-3020
Bolečina da se skriti, pa tudi solzo ni težko zatajiti, le tebe draga Vilma nihče-nihče ne more nam vrniti.
V SPOMIN
23. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je kruta usoda ločila od naše drage žene, matere in hčerke
Vilme Kološa
roj. Kološa iz Andrejec
V naših srcih še živiš in boš živela do konca naših dni. Hvala vsem, ki seje še spominjate, s cvetjem krasite njen grob in na njem prižigate sveče.
Žalujoči: mož Jože, sinova Janez in Ivan ter oče
GRADIM RAZNOVRSTNE KAMINE - SOBNE, VRTNE ter OPRAVLJAM VSA PEČARSKA DELA. ZA NAROČILA IN ZAUPANJE SE TOPLO PRIPOROČAM.
PEČARSTVO GJEREK
Dolnja Bistrica 5
69232 ČRENŠOVCI
GASILSKO DRUŠTVO KOVA-ČEVCI, vabi 1. julija ob 10. uri na
OTVORITEV GASILSKEGA DOMA
Po svečanosti bo plesna prireditev. Igra ansambel STIL.
Samostojnega zidarja, soboslikarja in pečarja zaposlimo takoj. Stanovanje, hrana, prevoz na delo in z dela zagotovljena. Delo je pretežno v Ljubljani, OD po dogovoru. Informacije po telefonu 061 318-246 med 7. in 8. uro.
NEOPREMLJENO ali opremljeno sobo s posebnim vhodom išče mladi par brez otrok. Plačilo vnaprej. Ponudbe na naslov: Franc Gjurica, Fokovci 22, p. Fokovci. M-3045
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ali bližnji okolici išče mladi par z otrokom. Ivanka Po-žun. Murska Sobota, Kroška 47/C. M-3070
SOBO ali stanovanje v bližini M. Sobote išče zakonski par brez otrok/ Naslov v upravi lista. M-3107
razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 04598, izdano pri ABC »Pomurka«, HKS KZ Gornja Radgona. Milan Kežman, Čreš-njevci 63, p. Gornja Radgona. M-3004
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Gostinske šole Radenci, izdano leta 1978. Marjana Meško, Orehovski vrh 35, Gornja Radgona. M-3036 ELEKTROINŠTELATERSKA DELA, popravila bojlerjev in termoakumulacijskih peči, opravljam hitro, kvalitetno in poceni. Marjan Mencigar, Murska Sobota, Lendavska 25/A. M-3077
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 19/1 — Ureja uredniški odbor;
Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Štolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gontčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, 1 itova 29/1 — Telefoni- novinarji 21 -232,21 -064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 700,00 din, polletna 350,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.500,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 900,00 din Takoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30^-01176. Cena posamezne številke 20,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov."
VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
STRAN 21
prodam
STEYR, 28 KS, brezhiben, prodam. Jože Novak, Segovci 65, p. Apače. M-3017
HRASTOVE. AKACIJEVE IN BOROVE PLOHE („foshne”), 5 cm, in deske, 3,5 cm, 12 kub. m drv in rezan les za ostrešje prodam. Domanjševci 50. M-3018 ZASTAVO 101 PRODAM ZA REZERVNE DELE. Telefon: 24-031. M-3019
STREŠNO OPEKO FOLC (600 kosov), prodam. Peter Jeneš, Lipovci 113. M-3022
TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, prodam. Jože Časar, Tropov-ci 25 c. M-3023
KRAVO ali telico, breji nad šest mesecev, prodam. Zenkovci 87. M-3026
MALE PUJSKE PRODAM. Gederovci 37 a. M-3027
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ PRODAM. Oleksij, Lendavska 17 B. M-3028
GOLF, star dve leti, prodam. Makari, Andrejci 54. M-3029 RENAULT 4 in motor za R 8 prodam. Črenšovci 133. M-3O3O KOMBAJN EPPLE HD 111 PRODAM. Karel Bedič, Dolenci 77. M-3031
MALE PUJSKE PRODAM. Murski Petrovci 25. M-3032
MALE PUJSKE PRODAM. Vanča vas 7, p. Tišina. M-3033 GREIFER HERASWINDE, vse v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Murski Petrovci 15. M-3034
MLADEGA NEMŠKEGA OVČARJA, dobrega čuvaja, že dresiranega, z rodovnikom in odličnim spričevalom (oceno) ter z vsemi dovoljenji za parjenje, in mlado nemško ovčarko, staro štiri mesece, prodam. Murska Sobota, Kroška 79. M-2985
MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Plečnikova 13. M-2988 TELEVIZOR, ČRNO-BELI, PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2989
TRAKTOR URSUS 355 PRODAM. Beračeva 48. M-2990 KRAVO, staro šest let, sedem mesecev brejo, kontrola A, prodam. Rakičan, Panonska 37. M-2994 KOMBAJN EPLLE 211 PRODAM. Franc Kcnkolič, Križevci 133 v Prek m. M-2995
OSEBNI AVTOMOBIL OPEL REKORD 1500, letnik 1975, prodam. Telefon po 16. uri: 78-250. M-2998
OPEL REKORD, letnik 1975, in FORD TAUNUS, letnik 1973, prodam. Andrejč, Murski Petrovci 5. M-3035
TRI PEČICE IZ ZIDANEGA ŠTEDILNIKA PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2983
TRAKTOR ZETOR, 55 KS, s priključki, prodam. Naslov v upravi lista. M-2984
REZERVNE DELE IN POBIRALNIK PLEV ZA KOMBAJN ZMAJ 780 PRODAM. Ččrnelavci 32. M-2986
NEMŠKO DOGO Z RODOVNIKOM PRODAM. Satahovci 32. M-2984
TRAKTOR PORSCHE, 14 KS, s kosilnico, gumi voz, železne konstrukcije z vrtilnim kolesom, in
PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE p. o.
LJUTOMER, ORMOŠKA C. 3
Razpisna komisija delavskega sveta
ponovno razpisuje prosta dela in naloge
direktorja delovne organizacije
za 4-letno mandatno obdobje.
Kandidat mora izpolnjevati poleg z zakonom določenih še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske ali pravne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih del in nalog v gradbeništvu,
— da ima ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti ter se zavzema za razvoj samoupravnih odnosov.
Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov delovne organizacije z oznako ,,za razpisno komisijo".
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju na delavskem svetu delovne organizacije.
ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano, prodam. Telefon 22-586. M-2001
OSEBNI AVTO VW POLO, 1976, prodam. Movrin, Hrastje-Mota 84, p. Radenci. M-3001a
MALE PUJSKE PRODAM. Rau-ter, Gradišče 4, p. Tišina. M-3002 SODOBNO UREJENO STANOVANJSKO HIŠO v MURSKI SOBOTI, na 38-arski parceli, z gradbenimi načrti za gostinski lokal, ali opremljeno stanovanjsko hišo v Dolgovaških goricah pri Lendavi, 12 x 14 m, z vinogradom, 2000 trsov, nov nasad, z vsem inventarjem, ter gradbeno parcelo v Turnišču, 80 arov, primemo za gradnjo gostinskega lokala ali kakršnokoli drugo obrt, prodam. Informacije po telefonu 21-505 ali osebno: M. Sobota, Tišinska 14. M-2829 DIANO PRODAM. Lipa 116. M-2005 ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, nerabljeno, in dvobrazdni plug prodam. Tišina 56. M-3OO8
MLADEGA KOZLIČKA PRODAM. Moravske toplice 13, p. Martjanci. M-3009
CESTERNO, 22001, prodam. Jože Šoštarec, Lukavci 11, p. Križevci pri Ljutomeru. M-3010 ZAMRZOVALNO SKRINJO PRODAM. Telefon 23-463. M-3011
WARTBURG, registriran do junija 1985, prodam. Dokležovje 193. M-3012
MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 45, p. Tišina. M-3013 RENAULT-4, letnik 1974, neregistriran, in otroško posteljo, ugodno prodam. Murska Sobota, 14. divizije 21. M-3014
KOMBAJN ZMAJ UNIVERZAL, letnik 1972, prodam. Franjo Premec, Struga 116, 42230 Ludbreg. M-3015
KADET, letnik 1966, prodam. Kr-pič, St. Rozmana 2, telefon 24-188, po 17. uri. M-3016
ZAHVALA
15. junija nas je nenadoma, v 78. letu starosti, za vedno zapustil dragi mož, oče m deaek
Jožef Dogar
iz Gomilic
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter grob zasuli z venci in cvetjem Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede.
Hvaia vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi! Gomilice, 16. junija 1984
Žalujoči: žena Barbara, hčerki Marija in Ana z družinama, botrina in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
8. junija nas je v 83. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica, sestra in teta
Gizela Benko
roj. Kardoš iz Martjanec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, njen grob zasuli s cvetjem in venci ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Mercator
PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE p. o.
LJUTOMER, ORMOŠKA CESTA 3
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
MATERIALNEGA KNJIGOVODJE za nedoločen čas
Pogoj: ekonomski tehnik in 2 leti delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi oglasa na naslov: Proizvodno gradbeno podjetje p. o., Ljutomer, Ormoška c. 3.
ZAHVALA
1. junija nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa, komaj v 46. letu starosti, za vedno zapustil dragi mož in oče
Franc Berden
iz Kobilja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali ter darovali vence in cvetje.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za poslovilne besede, Čebelarskemu društvu Kobilje, GD Kobilje, mladincem in kolektivu OŠ Kobilje. Hvala tudi vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Terezija, sin Janez, hčerka Zdenka in ostalo sorodstvo
Mercator-Sloga
Delavski svet MERCATOR — SLOGE, trgovine na drobno, debelo ter gostinstvo p. o. Gornja Radgona
RAZPISUJE
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili (ni reelekcije)
1.	POSLOVODJA I PE SAMOPOSTREŽBA, Radenci (v gradnji, predvidena otvoritev 15. 10. 1984)
2.	POSLOVODJA II PE KAPELA, Kapelski vrh
3.	POSLOVODJA III PE ŠČAVNICA, Sp. Ščavnica (nova trgovina)
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— da imajo poslovodsko ali srednjo komercialno šolo z delovnimi izkušnjami nad 5 let, — da imajo sposobnost komuniciranja s strankami in
— da imajo sposobnost vodenja poslovne enote.
Kandidati se imenujejo za dobo 4 let, po poteku te dobe so lahko na novo izbrani.
Kandidati naj naslovijo svoje prošnje z ustreznimi dokumenti v roku 15 dni po razpisu na naslov:
Razpisna komisija MERCATOR —SLOGA, p. o. Gornja Radgona, Partizanska 12 a.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
Zadnjič so tvoje oči se preko poljan zastrmele, padle koprene so bele in srčni utrip je zastal...
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
Otilija Zrim
iz Pečarovec
Zahvaljujemo se osebju doma oskrbovancev v Rakičanu za požrtvovalno nego. Iskrena hvala duhovniku za pogrebni obred, govornici za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, sorodnikom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in šopke.
Posebna zahvala družini Žbkš iz Šalamenec za vsestranski trud.
Pečarovci, 20. junija 1984
ŽALUJOČI: OTROCI Z DRUŽINAMI
Komisija za delovna razmerja MERCATOR — SLOGE, trgovino na drobno, debelo ter gostinstvo p. o. Gornja Radgona
OBJAVLJA
prosta dela in naloge v PE SAMOPOSTREŽBA, Radenci (v gradnji, predvidena otvoritev
15. 10. 1984) za nedoločen čas
1.	NAMESTNIK POSLOVODJE	I	1	izvajalec
2.	VODJA IZMENE	1	izvajalec
3.	BLAGAJNIK	3	izvajalci
4.	MESAR - SEKAČ -	PRODAJALEC	1	izvajalec
5.	PRODAJALEC I	1	izvajalec
6.	PRODAJALEC II	2	izvajalca
7.	PRODAJALEC III	1	izvajalec
8.	NKV DELAVEC	2	izvajalca
9.	ČISTILKA (2 uri v trgovini,	2	uri v bifeju)	1	izvajalec
10.	NATAKAR l	2	izvajalca
— pod zap. št. 1 morajo imeti kandidati poslovodsko, komercialno ali trgovsko šolo z delovnimi izkušnjami od 3 do 5 let,
— pod zap. št. 2, 3 in 5 morajo imeti kandidati trgovsko šolo z delovnimi izkušnjami od 3 do 5 let,
— pod zap. št. 4 morajo imeti kandidati poklicno živilsko šolo z delovnimi izkušnjami od 3 do 5 let,
— pod zap. št. 6 morajo imeti kandidati trgovsko šolo z delovnimi izkušnjami od 1 do 3 let,
— pod zap. št. 7 morajo imeti kandidati trgovsko šolo z delovnimi izkušnjami do 1 leta,
— pod zap. št. 8 in 9 morajo imeti kandidati končano osnovno šolo z delovnimi izkušnjami do 1 leta,
— pod zap. št. 10 morajo imeti kandidati gostinsko šolo z delovnimi izkušnjami od 3 do 5 let, — pod zap. št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 10 se od kandidatov zahteva sposobnost komuniciranja s strankami ter prijaznost in vljudnost do strank.
Kandidati naj naslovijo prošnje z ustreznimi dokumenti v roku 15 dni po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja, MERCATOR—SLOGA, p. o. Gornja Radgona, Partizanska 12 a.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni y 3Q dneh od poteka roka za prijavo.
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe dragi mož in očka ni, da bi skupaj še bili.
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovno, tiho in brez slovesa v 63. letu starosti zapustil dragi mož, oče in stari oče
Jožef Miholič upokojenec iz Kobilja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: žena Katarina, sin Jože in hčerka Ela z družinama ter ostalo sorodstvo
STRAN 22
VESTNIK, 28. JUNIJA*1984
Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
Štefan Deruarič
iz Lemerja 38
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste našega očeta v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku Evgenu Balažiču, pevcem žalostink, predstavniku KS Francu Gerenčerju in predstavniku GD Beleku Šiftarju za ganljive besede ob odprtem grobu ter gasilcem za izkazano čast.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Danica z možem Kolomanom ter vnuka Stanko in Dušan
ZAHVALA
Nenadoma nas je brez slovesa, v 50. letu starosti, v daljni Kanadi zapustil naš dragi sin, brat in stric
Jože Vuk
iz Velike Polane
Večerje.
V okna veter se zaganja ...
Poslednja lučka v srcu je zamrla in mojo pot je tvoja dlan
^“^strla.	(Kajuh)
i ajAi/
159« SPOMIN
27. junija mineva leto, odkar nas je zapustil dober mož, oče, zet in brat
Slavko Tepina
iz Puconec 8/C
Ne moremo verjeti, da te ni. V spominih si vsak dan med nami.
VSI TVOJI
ZAHVALA
5. junija nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj, v 22. mesecu starosti, za vedno zapustil naš dragi sinek in bratec
Boris Magyar
iz Lendave
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste mu darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje ter ga še zadnjič pospremili na njegovi prerani poti do poslednjega doma.
Najlepša hvala vsem govornikom, zdravnikom Ljubljanske klinike in vsem pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Žalujoči: mamica, očka in bratec
Tako rad si se vračal med nas, v domači kraj, med svoje drage, ki smo te imeli radi. Tvoja želja, da bi zaslužen pokoj užival v domačem kraju, med cvetočimi polji in zelenimi travniki, je ostala neizpolnjena.
Prišel si! In zdaj počivaš na domačem pokopališču. Tvoj glasje zamrl, tvoje oči so neme, prešerni smeh je izginil. V naših srcih ostajajo globoke rane.
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem pokojnikovim prijateljem, ki so skrbeli zanj in trpeli z njim v Kanadi in ga pospremili v domači kraj, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih lajšali bolečino, ter botrini in sorodnikom za darovane vence.
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mama, sestra Marija z družino, brat Franc z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Tiho in mirno nas je brez slovesa 13. junija 1984, na svoj 79. rojstni dan, za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra
Ana Vuk
iz Lendavskih goric
Ostali smo brez tebe, tvoje neizmerne dobrote in ljubezni, ki si jo znala dajati. Za teboj so ostali sledovi tvojih pridnih rok in neizbrisen spomin nate. Ostala boš med nami in živela v naših srcih do konca dni.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter njen grob zasuli z venci in cvetjem.
Posebno se zahvaljujemo kolektivu Elme iz Lendave za podarjene vence in izrečeno sožalje Hvala tudi kolektivu Veterinarske postaje Samobor, g. duhovniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Lendava, 14. junija 1984
Žalujoči: sinova Jože in Stanko z družinama, hčerke Ančka, Angela, Marija, Marta, Marjeta in Olga iz Kanade z družinami ter brat Jože z družino
, , ,. .	,	Goubi moža, očeta, tasta in dedka se zahvaljujemo
Ob bdeči m nenad°	Jceminvsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani,
sorodnikom, sose o , ,• einšopke pokojnika v tako velikem številu pospremili nam bili v pomoč, darovali vence in sopk7^ j •	1 *
na nieeovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
„	,	,	.	4 Snmnosebiu internega oddelka soboške bolnišnice, kjer so
Posebna zahvala zdravstv življenL posebno dr. Alojzu Horvatu in sestri Heleni se trudili, da bi mu podaj_ Top)a zahvala tudi čč. g. Jožetu Gjuranu in Izidorju Vdberiju	bul obred, bogojinskim pevcem zn odpele žalostinke in Pavlu
J p 8h^ -	3 es»r,em 8robu-
- , . v	ctanko. hčerka Nada z možem Tončkom ter otrokoma
Žalujoči: zena T-W-U ”	hčerka Hedvika
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata
Ivana Perčiča
elektroinštalaterja iz Lendave
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa ustno ali pismeno izrazili sožalje.
Hvala č. g. duhovniku za lepo opravljeni pogrebni obred, predstavniku Obrtnega združenja Lendava za poslovilne besede ob odprtem grobu in godbi na pihala za odigrane žalostinke.
Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ljubica, hčerki Jadranka in Gabi ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Tiho in mirno, kakor je živel, nas je 4. junija v 76. letu starosti zapustil dragi mqž, oče, stari oče in brat
Štefan Cipot
čevljarski mojster v pokoju
iz Sebeborec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, dobrim sosedom, ki ste ga tako številno pospremili,na njegovi zadnji poti in mu darovali toliko prelepega cvetja.
Hvala vsem za izrečeno sožalje. Posebna zahvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in predstavnici KS za tople besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Sebeborci, M. Sobota, 6. junij 1984
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
13. junija nas je v 87. letu za vedno zapustila naša draga nena in sorodnica
Karolina Benkič
roj. Vorbš gostilničarka v pokoju
Ostali smo brez tebe, brez tvoje neizmerne dobrote in ljubezni, ki si jo znala dajati. Za teboj so ostali sledovi tvojih pridnih rok in neizbrisan spomin nate. Ostala boš med nami in živela v naših srcih do konca dni.
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala dr. Gregorčevi za dolgoletno zdravljenje, osebju internega oddelka — intenzivne nege za lajšanje bolečin, predstavniku KS Francu Čagranu za poslovilne besede in vsem zaposlenim pri gostišču Zvezda (Benkič).
Prisrčna hvala g. duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Kiralyu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJENI
VESTNIK, 28. JUNIJA 1984
STRAN 23
v besedi in sliki po pomurju
ZNANJE JE ZAKLAD, KI TI GA NE MORE NIHČE VZETI
Pod tem geslom je bila v Dolencih na Goričkem v nedeljo slovesnost ob otvoritvi nove podružnice osnovne šole, katere zidava je še bolj povezala delavne in požrtvovalne Dolenčane. Nova šola pa največ pomeni enaindvajsetim učencem iz Budinec, Dolenec in Malih Salovec, ki si odslej ne bodo
Nova podružnična osnovna šola v Dolencih je vejala 11 milijonov 750 tisoč dinarjev.
pridobivali znanja v več kot 160 let stari šoli, ampak v novem poslopju z dvema učilnicama, večnamenskim prostorom z garderobo in kuhinjo ter drugimi najnujnejšimi prostori.
Kot je v uvodnem govoru povedal predsednik izobraževalne skupnosti Murska Sobota Martin
PORABJE
OBISKALI SMO VRTEC NA GOR. SENIKU
Lepo je bilo slišati: „D0BER DAN!”
Ne da bi nas tamkaj pričakovali, smo vstopili v igralnico in . . . otroci so nas skoraj v en glas pozdravili: „Dober dan!” To je bilo za nas seveda prijetno presenečenje — namreč pozdrav v slovenskem jeziku! Pred desetimi leti tega najbrž ne bi doživeli, saj takrat v otroških vrtcih v Porabju skoraj ni bilo slišati domače besede. Potem pa so začeli uvajati govorne vaje iz materinščine in ta
V teh toplejših dneh je pred otroškim vrtcem na Gornjem Seniku ponavadi dokaj živahno. (Foto: J. G.)
ko otrokom knjižna slovenščina ni več tako velik bav-bav, ko začnejo obiskovati osnovno šolo, kjer imajo reden pouk slovenskega jezika.
— Koliko otrok obiskuje gornje-seniški vrtec in kako poteka vzgojnoizobraževalno delo? smo povprašali vzgojiteljico Ireno Mu-kič.
,.Vrtec obiskuje 35 otrok, ki so vsi doma na Seniku. Med njimi jih je 13 predšolskih, torej bodo le-ti
--GORNJA RADGONA
PRISPEVNE STOPNJE ENAKE
V tretjem četrtletju bodo prispevne stopnje sis družbenih dejavnosti v občini ostale po starem, to je skupno 10,02 iz BOD in 10,54 iz dohodka. Do sprememb pa bo prišlo s 1. julijem le znotraj višine prispevkov za posamezne sise iz BOD. Na odboru za svobodno menjavo dela so se s soglasjem vseh skupščin sisov zedinili, da bo na račun otroškega varstva in kulturne skupnosti nekaj malega pridobila občinska skupnost za izobraževanje. To — 0,41 odstotka — pa bo kljub temu odločno premalo za odpravo rdečih številk na tem področju, ki je za zdravstvom naj večji izgubar radgonskega negospodarstva.
vp
mORAVSKA NOČ ; , |
Puhan, že dolgo ne moremo govoriti, da na območju ob ju-goslovansko-madžarski meji ni napredka. Pred dobrimi desetimi leti so v tem kraju imeli še popolno osnovno šolo, ki pa so jo zaradi premajhnega števila učencev ukinili in učence višjih razredov preusmerili v Salovce. Dolenčani
pa so ob pomoči širše družbene skupnosti začeli akcijo za zidavo nove podružnične osnovne šole, pri čemer so pokazali, da se s prostovoljnim prispevkom in delom ter s skupnimi močmi lahko največ naredi.
Milan Skledar
jeseni začeli obiskovati 1. razred osnovne šole. Njih smo posebej pripravljali za ta korak, sicer pa se na šolo pripravljamo vsa leta, odkar so otroci v vrtcu, to je od 3. do 6. leta. Štirikrat v tednu imamo tudi po pol ure vaje iz slovenskega jezika. Učimo se pesmice, pojemo, opisujemo in poimenujemo razne predmete in okolico, včasih tudi računamo; pisati se še ne učimo, rišemo pa velikokrat.”
Del tega, kar so se naučili, so nam otroci tudi z veseljem povedali in pokazali. Pogovarjali smo se sicer bolj težko, ker so se najbrž nekoliko bali, pa tudi njihovo jezikovno znanje je še bolj skromno. Nekaj, v tistih primerih, kjer se tudi starši doma pogovarjajo z otroki po domače, pa jih je bilo kar precej zgovornih. Vrtec in šola torej ne moreta vsega storiti sama.
JOŽE GRAJ
LETNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZRVS MURSKA SOBOTA
ZRVS močan dejavnik v SLO
Zveza rezervnih vojaških starešin občine Murska Sobota je v preteklem obdobju uspešno uresničevala naloge na področju idejno-političnega izobraževanja in obrambno-samozaščit-nega usposabljanja članstva ter predstavlja pomembno vlogo v podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To je bilo mogoče ugotoviti na volilno-programski konferenci občinske organizacije ZRVS Murska Sobota, kateri je med drugimi prisostvoval tudi predsednik republiške konference ZRVS tov. Japi.
V soboški občini deluje 23 organizacij ZRVS, ki vključujejo okrog 1.400 članov. Večina je aktivna v delovnih telesih in
NOV POSLOVNI PRIJEM AV-TORADGONE
Film proizvodnje in ponudbe za kupce
Konec prejšnjega tedna so predstavniki Avtoradgone v Radinu prikazali najnovejši film o proizvodnji in ponudbi izdelkov tega 1.400-članskega radgonskega delovnega kolektiva. V40minutahso avtorji,zunanji sodelavec in zaposleni v marketingu in prodaji — na filmskem traku nazorno prikazali svoje zmožnosti in vrste izdelkov, posebej še razne izvedbe zabojnikov temeljne organizacije Proizvodnja bivalnih enot. Film, ki je doživel pred kratkim premiero in imel dober odmev pri sovjetskih kupcih, bodo v Avtoradgoni presneli na video rekorderje in bo tako dober pripomoček predvsem pri prizadevanjih za osvajanje novih trgov na tujem.	vp
MURSKA SOBOTA
Pevci navdušili
Kdor je minuli petek prisostvoval Reviji pomurskih oktetov v galeriji soboškega kulturnega centra, slavnostni govor je imel predsednik PMS SZDL Boris Prejac, je bil lahko prijetno presenečen. Prvič zato, ker so vsi okteti — Prekmurski, Planika Turnišče, Gorenje Elrad in Veržejski, pa tudi ženski iz Voličine (gost iz lenarške občine) — pokazali dokaj dobro kvaliteto. Drugič pa zato, ker so imeli priložnost prisluhniti tudi mešanemu pevskemu zboru iz Kormen-da, ki je prav tako navdušil s svojim petjem. Ob koncu, ko so kbrmendski pevci začeli peti znano prekmursko narodno Micika v piingradi, pa je z njimi zapela dobesedno vsa dvorana.
Zbor iz Kormenda je tako tudi vrnil obisk mešanemu pevskemu zboru Štefan Kovač iz Murske Sobote, ki je tamkaj gostoval 2. junija, v soboto zvečer pa je nastopil tudi v dvorani kulturnega doma na Hodošu.
JOG
Pred krajevnim praznikom
V Bakovcih se že pripravljajo na proslavo četrtega krajevnega praznika— četrtega julija. Razne, zlasti športne prireditve, se bodo vrstile od prvega do osmega julija, ko bo osrednja slovesnost. Takrat bodo svečano predali namenu rokometno igrišče, balinišče in hkrati razvili prapor društva upokojencev, ki je bilo ustanovljeno na začetku februarja.	-is-
in DS
organih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V mnogih primerih imajo rezervne vojaške starešine najodgovornejše funkcije ter so pobudniki obrambnega in samozaščitnega delovanja delovnih ljudi in občanov. Rezervne vojaške starešine pripravljajo predavanja za nerazporejeno prebivalstvo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Zelo aktivni so pri izvajanju obrambnih dnevov na osnovnih in srednjih šolah ter MDA Goričko. Samo lani so sodelovali na 21 obrambnih dnevih, kar je vsekakor veliko pripomo
PRVI REZULTATI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA - Posodobitev Finžgarjeve in Slatinske ulice v Radencih sta le prva sadova lansko leto sprejetega referendumskega programa, ki ga krajani KS Radenci v celoti namenjajo za boljšo komunalno urejenost krajevne skupnosti. V Radencih jug bodo dobili še letos tudi kanalizacijo, v ostalih zaselkih pa bodo posodobili številne vaške ceste. Okoli 700 metrov asfalta bo veljalo 2,95 milijonov dinarjev.
V. Paveo
Lendava je bila minulo soboto in nedeljo prizorišče pomembne prireditve — 8. SREČANJA ZAMEJSKIH ŠPORTNIKOV. Zbralo seje okrog 200 članov Združenja slovenskih športnih društev iz Italije, Slovenske športne zveze iz Avstrije in športniki iz Porabja, z njimi pa so seveda tekmovali tudi domačini.
Udeleženci srečanja so v soboto najprej pripravili povorko skozi Lendavo, nato pa so jim na priložnostni prireditvi pred občinsko skupščino zaželeli dobrodošlico predsednik občinske konference SZDL Štefan Ftičar, predsednik KK SZDL Lendava Štefan Berke in predsednik OK ZSMS Lendava Vlado Bratkovič. Dvojezični kulturni program pa so izvajali učenci lendavskega srednješolskega centra in člani kulturnih društev iz Turnišča in Lendave.
Kako so se odrezali športniki? V šahu so zmagali Lendavčani pred Slovenci iz Italije, v namiznem tenisu (moški in ženske) so prav tako slavili domačini pred gosti iz Italije, v nogometu so bili najuspešnejši porabski Slovenci (okrepljena ekipa iz Slovenske vesi) pred koroškimi Slovenci, v rokometu pa sta sodelovali le ženski ekipi iz Monoštra in Lendave. Slednja je tudi zmagala. Vendar, kogar koli izmed udeležencev smo povprašali, ali je to najbolj pomembno, kdo zmaga, vsakdo nam je dejal, da je pomembnejše od tega prijateljsko srečanje, medsebojno spoznavanje zamejskih Slovencev iz treh obmejnih dežel, kakor tudi utrjevanje prijateljstva in sožitja med zamejci in matičnim narodom.
JOŽE GRAJ
Betonske stene so oživele
Soboška Mesna industrija je našla skupen jezik s člani likovnega krožka osmletke 17. Oktober iz Beltinec. Učenci so pod vodstvom likovnih pedagogov poslikali puste betonske stene na dvorišču Mesne industrije. S svojimi umetninami niso popestrili le delovnega okolja z motivi iz dela in življenja kmetov, mesarjev in z njimi povezanih običajev, temveč so si prislužili tudi denar za oskrbo likovnega krožka z barvami in sodobnimi pripomočki, potrebnimi za likovno ustvarjanje. Združeno delo je torej odprlo vrata in s tem možnosti za ljubiteljsko umetniško dejavnost mladih, kar]e v svetu že dolgo praksa.To je pot,Tki bi jo veljalo posnemati, saj vodi iz puščobe betona in asfalta, s čimer odpira nove možnosti za prijetnejšo ureditev življenskega okolja, odpira svobodnejšpo pot domišljiji mladih in njihovi še kako pomembni volji po ustvarjanju in uveljavljanju.
Boris HegedUš
glo k popestritvi le-teh. V soboški občini tudi uspešno organizirajo vsakoletna srečanja rezervnih vojaških starešin in to vedno v drugem kraju, ki jih povezujejo s tekmovanji. Na konferenci so sprejeli pester program dela in izvolili nekatere nove člane predsedstva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Edvard Mihalič, za sekretarja pa Koloman Ritu-per. KO ZRVS Turopolje iz Mufske Sobote je tokrat pripravila tekmovanje in srečanje ZRVS soboške občine. Med rezervnimi starešinami je zmagala ekipa KO ZRVS Cankova, med mladimi pa ekipa s Srednješolskega centra Murska Sobota.	F. Maučec
CENE STANARIN IN KOMUNALE V RADGONSKI OBČINI
Dražje »z zamudo”
Prvi v nizu pričakovanih podražitev cen iz občinske pristojnosti so svoje cene navili komunalci, saj je odvoz smeti dražji za 37 odstotkov. Julija bo občanom in njihovim žepom prizanešeno, vendar le za kratek čas. S 1. avgustom bo potrebno za 35 odstotkov več odšteti za stanarine in 32 odstotkov za vodo, čez mesec dni pa še 35 odstotkov več za kanalščino. Vse skupaj gotovo znese precej, dodati pa je potrebno, da so bili zahtevki še višji. V občini pa so se odločali o višini podražitev v okviru dogovorjenih v Sloveniji in v Pomurju.
vp
Priznanje Frančeku Gombocu
Na 10. jubilejnem kongresu slovenskih gasilcev v Mariboru so na plenarnem zasedanju petim gasilskim delavcem podelili nagrade Matevža Mačeta. To naj višje priznanje za dolgoletno aktivno delo in izjemne dosežke pri razvoju gasilstva je prejel tudi Franček Gomboc, področni gasilski poveljnik iz Murske Sobote.
F. M
ROGAŠOVCI
Končno začeli z gradnjo trgovine
Precej zapletov je bilo okrog gradnje nove Potrošnikove samopostrežne trgovine v Rogašovcih. Posebno se je zatikalo okrog lokacije in zagotavljanja dokumentacije. Zdaj je vse urejeno in Marlesovi delavci nadaljujejo pred kratkim začeto gradnjo, ki bo stala okrog 30 milijonov dinarjev. Naložba se bo zagotovo hitro obrestovala. Na novo trgovino bo navezanih vseh sedem vasi z območja roga-šovske krajevne skupnosti in nekaterih drugih krajev, v bližini pa je tudi meja, zato lahko ob dobri založenosti pričakujejo precej potrošnikov tudi z druge strani.
In kdaj bo gradnja končana? Še to jesen, to je skoraj zagotovo.	-js-
Uspešna kinološka razstava
Tako zanimive prireditve, kot je bila prva zvezna razstava psov vseh pasem v Lendavi, že dolgo ni bilo, je enotna ugotovitev kakih 1000 obiskovalcev in ljubiteljev malih živali. Kinološko društvo Lendava, kije bilo organizator te zanimive prireditve, je uspelo privabiti v goste predstavnike z Madžarske, Poljske, Češke iz Avstrije, Nemčije. Švice in Italije, ki so poleg domačih razstavili okoli 300 psov različnin pasem. Razstava je pokazala, da pri nas kinologija še ni razvita, da so tu predvsem v ospredju gojitelji iz Nemčije in Avstrije. Na prvi razstavi, ki je bila posvečena tudi 28. občinskemu prazniku, so posebne komisije ocenjevale pse in jim dodeljevale priznanja, ki so običajna v kinologiji. Jani D.