AAiu CJ. fčna bt. Cleveland, Ohio. so) amerikanski Slovenec LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec" PRVI SLOVENSKI OSI K AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico, in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 99. CHICAGO, ILL., SREDA, 21. MAJA — WEDNESDAY, MAY 21, 1941 LETNIK (VOL.) L. Surovine morajo biti dostopne vsem, dejal Državni tajnik Hull objavil program, po katerem se ima preurediti svet po končani vojni. — Preuredba financ in trgovine ter razdelitve, bogastva. Washington, D. C. — Državni tajnik Hull je stavil načrt, po katerem se naj bi preuredil svet, zlasti pa njegova trgovina, po sedanji vojni tako idealno, da bi bil odpravljen vsak povod za ponovitev mednarodnih sporov in vojn. Ta svoj načrt je izrazil v nekem govoru, ki ga je imel zadnjo nedeljo. Njegova izjava se lahko Smatra, da predstavlja nekak proglas o ciljih, za katere se bori Britanija, pri čemer jo podpira Amerika. A ko se ta načrt lahko vzame kot uradno stališče Anglije,potem se more upravičeno pričakovati, da namerava Anglija po koncu te vojne voditi docela drugačno politiko kakor v času pred vojno. Dočim je namreč tedaj kontrolirala večino virov svetovnega surovega materijaki ter so bile druge dežele v tem oziru odvisne od nje, kar ni bil eden najmanjših vzrokov za izbruh sedanje vojne, se pa ima po vojni po Hullovem načrtu promet s surovinami tako preurediti, da bodo te dostopne vsem narodom brez razlike. Nadaljnje točke, ki jih vsebuje Hullov program, obsejajo prvič idejo, da se mora pretiran nacijonalizem zadušiti, da ne bo tvoril ovire mednarodni trgovini, dalje, da se morajo življenjske potrebščine tako razdeljevati, da bodo interesi dežel, ki si morajo te nabavljati, v polni meri zavarovani. Sploh mora biti, je povdaril, mednarodna trgovina docela svobodna, da bo lahko prospe-vala in rastla, in v enaki meri se morajo preurediti tudi mednarodne finance. Ker je ta načrt ideal demokracij, je povdaril Hull, mora Amerika zastaviti svoje sile, da bo zasigurala glavni borite-Ijici, Angliji, stalni in vedno večji dotok vojnih potrebščin od tukaj. Dočim je bil Hullov govori namenjen seveda v prvi vrstil Amerikancem samim, je pa skušal z njim brez dvoma ustvariti ugoden vtis tudi na ljudstvo v totalitarnih drža/ vah, češ, da ni nobenega povoda za nadaljevanje vojne,ko se nameravajo stari grehi, ki jih ima na vesti Britanija, itak odstraniti, ter se bo uvedla popolna enakopravnost v razdeljevanju svetovnega bogastva. --o- LADJA Z AMERIKANCI SE POTOPILA Alexandria, Egipt. — Egiptovska potniška ladja Zam-zam je bila potopljena v južnem Atlantiku, kakor se je zadnjo nedeljo tukaj objavilo. Na njej j.e bilo med 203 potniki 105 Amerikancev. Ladja je bila na poti iz New Yorka ZASEDANJE ABESIMJE Ena italijanska armada ponedeljek podala. se v London, Anglija. — Vojna v Abesiniji je postala zdaj docela postranskega pomena. Omenjena dežela je bila od Britancev že prej v pretežni večini vzeta Italijanom, ki so jo zasedli pred petimi leti, a nadaljnji korak do konca pa se je storil v ponedeljek, ko se je ena italijanskih armad podala. To armado je vodil aost-ski vojvoda, ki je brat novega hrvaškega kralja. Zdaj se borite v Abesiniji le še dve italijanski armadni skupini, ki se pa tudi najbrž ne boste mogli več dolgo držati. -o- LAN DON OBSOJA VARA-. PATRIJOTIČNA PRIREDITEV PRIVABILA LJUDI Chicago, 111. — V Soldiers * Field se je vršila zadnjo nedeljo patrijotična prireditev v spomin "I Am An American" dneva. Med govorniki, ki so navduševali ljudstvo, naj podpira vlado ob sedanjem času, je bil tudi Wm. S. Knudsen, eden načelnikov vojne produkcije. Povdarjal je, da glavno, kar Amerika^ danes potrebuje, "j je množina vojne mašinerije, [ ter da ves svet gleda na nas, kako hitro bomo mogli produ-cirati to mašinerijo. — Dneva c se je udeležilo okrog 75,000 j, cseb, med katerimi je bila v s-večini mladina. Možno je, da 0 jih je mnogo od njih privabil n napovedani nastop številnih filmskih in gledaliških zvezd. n -o--t( OD VSEH STRANI GLEDA-DO NA AMERIKO d Kairo, Egipt. — Kakor se c zdi, pričakujejo vse dežele na 11 svetu odrešenja iz Amerike, k Vsaka od malih evropskih de- P žel itak upa, da bodo šle Zed. k države v vojno, da njo rešijo, z poleg tega pa so začele obra- t čuti oči na Ameriko tudi dežele v zapadnem Pacifiku. Tako v se je min. predsednik N:ove 1 [Zelandije, Peter Fraser, zad- 1 njo nedeljo, ko je bil tukaj na ,2 obisku, izrazil, da Zed. države t gotovo ne bodo mirno gledale, > da bi bila žrtvovana katera dežela na Pacifiku, med katere spada seveda tudi Nova Zelandija. Obenem je povdaril, da jo njegova dežela tudi sama 1 pripravljena, da se bori proti ' morebitnemu napadu. 1 -o--1 PRIPOROČA OROŽJE ZA PALESTINSKE JUDE Britanci nadaljujejo ž bombnimi napadi Položaj v Siriji postaja od dne do dne ostrejši. — Sirijska armada utegne udariti na Irak, dočim bo nazijski sunek na Palestino. — Britanci zamudili čas. Iz Jugoslavije S tem, da so bila iz Ljubljane odstranjena skladišča, je Ljubljana veliko pridobila, vračala domov, je v temi padla v deroči Smrtna kosa in drugo iz stare domovine. municijska — Ko se je potok. — NJE LJUDSTVA Topeka, Kans. — V radio govoru, ki ga je imel zadnjo nedeljo pod pokroviteljstvom organizacije "America First," je svoječasni republ. kandidat Landon ostro obsodil razne vladne osebnosti, češ, da varajo in slepijo ameriško ljudstvo ter ga na ta način skušajo izvabiti v vojno. Ponovil je očit^ ke, ki so jih že drugi govorniki pred njim izrazili, namreč, da se je med kampanjo lani povdarjalo, da Amerika ne bo šla v vojno, zdaj pa pritiskajo na korake, ki imajo ravno ta cilj doseči. Tako pomeni, je dejal, spremljanje vojnih pošiljk preko Atlantika gotovo vojno in se je predsednik sam svoječasno tako izrazil, a vendar se iz vladnih krogov sliši čimdalje več glasov, da se napravi ta korak. Govornik je omenil, da smo sicer vsi intere-sirani v tem, da Anglija zmaga, nikakor pa zato še ne mi-, slimo, da je naša varnost odvisna od angleške zmage. -o- POLICIST NAŠEL UBITEGA OČETA Chicago, 111.—Policist Frank Heferle je prejel zadnjo nedeljo od svojega načelnika naročilo, naj gre z enim tovarišem ra Harlem in 315. cesto, češ, da je bil tamkaj neki moški zadet od avtomobila. Policist je šel na lice mesta, toda, ko je zadetemu možu, ki je med tem izdihnil, pogledal v obraz, ga je pretreslo: Bil je njegov lastni oče. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! semkaj. Natančne podrobnosti se ob času tega poročila še niso mogle ugotoviti. KR1ZEMSVETA — Čungking, Kitajska. — V obrežni provinci Cenkiang, južno od Šanghaja, so kitajske sile podvzele koncem tedna ofenzivo proti Japoncem in so napredovale na celi črti. Dobile so pri tem večje število ujetnikov in množino vojnega ma-terijala. — London, Anglija. — V dveh zaporednih nočeh koncem tedna so angleški aeropla- li naravnost obsipavali z bombami nemško mesto Koln ter povzročili velike požare, kakor se je objavilo v nedeljo zvečer. Napadi na Anglijo so bili nasprotno redki. — Moskva, Rvsi-ja. — Sovjetska vlada je nekaj svojih najbolj zmožnih generalov premestila z vzhodne meje na zapad. Med premeščenimi je tudi general Stern, vrhovni poveljnik vzhodne armade. New York, N. Y. — Načelnik svetovne judovske organizacije Zionistov, dr. Ch. Weiz-mann, je zadnjo nedeljo priporočal britanski vladi, naj Jude v Palestini založi z orožjem. Dejal je, da so ob nevarnosti totalitarne zmage potisnjeni v ozadje vsi spori, ki so doslej obstojali med Britanijo m Judi. OBLASTI POLOVILE 200 TUJEZEMCEV Washington, D. C. — Federalne oblasti so izvršile koncem tedna nenaden nastop sirom preko celega kontinenta proti tujezemcem, ki so tukaj nepostavnim potom. Skupaj jih je bilo v nedeljo aretiranih 200, največ od teh v New Yor-ku. Ta pogon je naperjen, ka-!k0r pravijo oblasti, predvsem proti nemškim in italijanskim mornarjem, ki so se pritihotapili v to deželo. -o-- PROTI NAZIJSKI LIST NA PRIVILEGIJ HRVAŠKI Rim, Italija. — Mussolini je v ponedeljek odredil,da se italijanske čete, ki so nastanjene na Hrvaškem, ne smatrajo več kot okupacijske čete, marveč kot čete zvezne dežele. NORVEŠKEM Stockholm, Švedska. — Iz sosednje Norveške se poroča da se je pojavil tamkaj pred par dnevi neki list, ki je odkrito pisal proti nazijem in je bil v njem pčiobčen tudi neki proglas od kralja Haakona, ki je v izgnanstvu v Londonu List se je razpečaval celo po tom pošte, toda tisti, ki so ga izdali, so baje že aretirani. Kairo, Egipt.—Glavno mednarodno pozornost uživa te dni mala deželica, ki leži med vzhodno Turčijo in Palestino, imenovana Sirija, kajti splošno se sodi, da bo ravno ta kos zemlje postal prihodnje bojišče med nazijskimi in britanskimi četami, oziroma, da bo tvoril izhodišče za prihodnji nazijski sunek. Kakor je bilo že včeraj po-ročano, so pričeli britanski aeroplani bombardirati razne postojanke v Siriji, ko se je ugotovilo, da so postale zbirališče za nemške aeroplane. Vrhovni komisar za Sirijo je proti temu sicer protestiral in- zagrozil, da bo Sirija vračala silo s silo, toda Britanci so v ponedeljek z napadi nadaljevali, in tako je pričakovati, da ni več daleč do ostrejših spopadov. Kakor trdijo poročila, je v resnici sirijska armada povsem pripravljena, da napade britanske čete, in sicer v Iraku,dočim bi nazijske čete udarile proti jugu, na Palestino. Sirija se lahko smatra kot pravi "trn v peti" za Britance. Po zadnji vojni je bila ta dežela postavljena po mirovnih pogodbah pod upravo Francije. Pred svojim padcem je imela Francija tamkaj dobro oboroženo armado kakih pol milijona mož, ki pa je bila po nemški zmagi po večini raz-puščena. Angliji ni najbrž niti na misel prišlo, da bi ji od tukaj kdaj grozila nevarnost, kajti nemške sile so bile zelo daleč. Položaj pa se je na mah preokrenil po nepričakovano hitrem porazu balkanskih držav, ko je prišla Nemčija v neposredno bližino. Tedaj bi bili Britanci brez dvoma sami zasedli Sirijo, toda primanjkovalo jim je čet, in tako so jih Nemci prehiteli. Francija pa si je umila roke s tem, ko je nedavno izstopila iz Lige narodov ter s tem izgubila mandat nad Sirijo, in več ni odgovorna, kar se tam godi. ANGLEŠKI PARLAMENT RAZBIT OD BOMB Velika pridobitev Ljubljane Ljubljana, v februarju. — Vojaška municijska skladišča v svetokrižkem okraju so končno prišla v popolno last mestne občine ljubljanske. S tem zemljiščem, ki je najlepše stavbišče na zdravih tleh naglo napredujočega severnega dela Ljubljane, je mestna občina pi-idobila sedem poslopij, katere bo lahko koristno izrabila. Posest erarja je bila na mestno občino ljubljansko prepisana po zadnji pogodbi, sklenjeni že meseca novembra lanskega leta, ki ugotavlja, da je mestna občina vojaški ob lasti preskrbela nova municijska skladišča 70 kilometrov od mesta. Tako je sedanja mestna uprava srečno končala, že .več desetletij trajajoča prizadevanja mestne občine ljubljanske, za odstranitev vsej' okolici nevarnih poslopij. Že leta 1906, 27. julija, je Ljubljana trepetala po strahotni eksploziji, še hujše je pa bilo o'b eksplozijah v zadnji svetovni vojni. — (Prav gotovo je to bilo velike koristi za Ljubljano tudi sedaj, ob vdoru Nemčije na Jugoslavijo, da ni ta toliko trpela od nemških bombnikov. Op. priobčevalca vesti iz Jugoslavije). Z odstranitvijo teh nevarnih skladišč iz bližine mesta, je odpravljena vsa nevarnost za življenje in imetje ljubljanskega prebivalstva. Predvsem pa bo mestni upravi s hvaležnostjo priznala veliki uspeh zlasti bližnja okolica, saj je s preselitvijo nevarnih skladišč iz Ljubljane in s prevzemom starih poslopij šele ukinjen požarni rajon. Zaradi nevarnosti kakega požara v bližini muni-cijskih skladišč je bilo namreč doslej daleč naokrog prepovedano zidanje in naselitev. Sedaj se bo v okolici naglo ] razmahnila stavbna delavnost, stavbišča bodo pridobila na ceni in brez ovir se bo zgostil nov del svetokrižkega okraja k še živahnejšemu napredku, saj je rešeno tudi že težavno vprašanje kanalizacije in tlakovanja Tyrseve ceste. -o- temni noči bi bili še njega kmalu požrli valovi deročega potoka. Na obupne krike je takoj pritekel g. Šuligoj, ki se je tačas mudil pri čevljarju Ken-di. Ko je videl, da sam ne bo nič opravil, je stekel še po njenega sina Franca. S skupnimi močmi sta gospo in njenega brata rešila iz deročega potoka. Vendar so bili vsi poiskusi, da bi gospo obudili v življenje, brez uspeha. Gospa je bila že mrtva, njen brat pa si je kmalu opomogel. V vodnjak je skočil Pri Sv. Ivanu v Zabnu je skočil v vodnjak 90 letni starček Edvard Lacko. Zadnje čase je bil močno zapuščen, pa si je v obupu poiskal smrt v 15 metrov globokem vaškem vodnjaku. Preden so ga izvlekli iz vodnjaka, je bil že mrtev. -o- Med nedavnim nemškim bombnim napadom na London je bilo občutno razbito tudi poslopje angleške nižje zbornice, ki ga kaže slika. Parlament zboruje zdaj v nekem drugem poslopju. Na desni se vidi znamenita ura "Big Ben" , ki je bila tudi nekoliko poškodovana. Smrtna koša V Dolu pri Ljubljani je umrl Ivan Klemene, vrtnar in posestnik star 86 let. — V Metliki je umrl Ivan Malešič, posestnik star 87 let. — V Trbovljah je umrla Antonija Fric, vdova Rupnik. — V Ja-renini v Slovenskih goricah je umrl Karel Knuplež, posestnik in dolgoletni cerkovnik star 91 let. -o- Revno beračico oropal Ko se je nekega petka — (ki je v Mariboru dan revežev in beračev ter jim je ta dan dovoljeno prositi miloščine po mestu) — vračala domov stara in betežna Marija Haupt-man iz Košakov, je nenadoma stopil pred njo nepoznan mlajši moški, kateri se je izdal za detektiva, ki ^cla jo bo preiskal. Preiskavo je izvršil na ta način, da je starici vzel denarnico, v kateri je imela celih 15 'priberačenih dinarčkov v samem drobižu ter zbežal. Naslednjega dne je oropana ženica prišla v mesto in opazila razbojnika, Z gestami in govorico je opozarjala ljudi nanj, pa je tiček zaslutil nevarnost in zbežal. -o- Nočna žaloigra v potoku Radeče. — V pozni večerni uri, ko se je kazalec že približeval dvanajsti uri, so pretrgali nočno tišino obupni klici na pomoč in zbudili bližnje sosede Kendove iz spanja. Po nesrečnem naključju je .gospa Zahrastnikova, ki se je vračala domov s svojim bratom, padla v temi v deročo vodo stranske potoške struge, ki služi za pogon številnih mlinov in tovarne "Peta." Narasla voda je odnesla gospo s seboj. Gospa se je zaman skušala uloviti za obrežne korenine ali nizko grmičevje, ki obrašča strugo. Zaman so bili vsi napori brata, J ki se je pognal takoj za njo. V Smrtna nesreča Iz Mežice poročajo, da se je v gozdu nad Poleno smrtno ponesrečil Alojzij Kranjc, ki je bil komaj par dni v službi pri gostilničarju Stoparju. Spravljali so les, katerega so delavci spuščali po drči, vozniki pa vozili. Nesrečen slučaj je hotel, da je hlod zadel Kranjca tako nesrečno, da ga je do smrti poškodoval. Nesreča v rudniku V rudniku Pečovniku v celjski okolici se je ponesrečil 21 letni rudar Kari Catr iz Pe-čovnika. Po rovu nazaj je vanj pridrvel jamski voziček ter mu poškodoval križ in zlomil nogo pod in nad kolenom. Hull ima načrt za povojni čas -Sinja postaja bojišč sti onih dežel, ki so jih Nemci v tej vojski podjarmili. Ubogi ljudje, koliko trpljenja jih še čaka. Nemci jih bodo izmozgavali do kosti. To je najhujše za nje. Mnogo Kal-varij bodo doživeli ti ubogi narodi, pa je usoda taka in ni za pomagati. V novo boljšo bodočnost vodijo pota edino skozi žrtev in trpljenja. Tako je in nič drugače. Za vse to velikansko gorje se ima svet zahvaliti Hitlerju, ki je s svojim nazizmom podivjal vse nemštvo, da z njim vred divja po Evropi, tepta svobodo narodom in povzroča vse to nezaslišano trpljenje. Toda, tudi njegov plačilni dan pride, samo potrpeti je treba! Dogodki ! Med Slovenci i'%, Ameriki Nov grob v Clevelandu Cleveland, O. — Pretekli teden je umrl v St. Alexis bolnišnici rojak Frank Malečkar, v starosti 59 let, stanujoč na East 147th street. Doma je bil od1 Sv. Petra na Krasu in je prišel v Ameriko pred 34. leti. Zapušča soprogo Frances, rojeno Skrbeč, dva sina, katerih eden je pri vojakih in brata. Pokopan je bil zadnji petek iz cerkve Marije Vnebovzete na pokopališče sv. Pavla. pesmi done do neba. — Le še ,, v večjem številu prihajajte, da ; bo Marija vesela. £ Pri nas imamo dosti bolnikov. Ko človek gre okolu, pa vidi kako je po nekod žalost- ii no. Mrs. Mary Judnich je tež- 11 ko bolna in hudo trpi na vode- s niči. — Prijatelji ji želimo, da r se skoro pozdravi! Pri njih so f tudi naročeni na Amer. Slo- s venca in Ave Maria ter žive 2 na Bohmen Ave. — Dalje je s tudi bolna Mrs. Mary Mramor, ki tudi živi Ha Bohmen Ave. s Tudi oni so naročniki vseh na- e ših katoliški^ listov. Želimo ji € skorajšnjega trdnega zdrav- 1 ja! — Ze vedno je bolan Mr. t Martin Kolbezen, kateremu t prijatelji žele, cla bi kmalu ^ okreval! — Potem se nahaja v c bolnišnici Mr. John Gorsich in ( sicer v bolnišnici St. Mary. — s Tudi njemu želimo, da bi mu 5 Bog podelil ljubo zdravje! J Zadnje dni smo tukaj poko- £ pali Mr. Anthony Centa, ki je < bil star 30 let. Pogreb je bil ' velik, katerega se je udeležilo < veliko prijateljev in znancev, 1 kajti Mr. in Mrs. Centa so ze- ] lo priljubljeni med nami. — 1 Mr. John, Germ je kaj lepo pel 1 žalostinke. On je pač za vse ! pripraven, za poroke in veselice, kjer je ves vesel in veselo 1 poje, kakor tudi za pogrebe rad zapoje žalostinke. — Po- 1 kojni zapušča žalostne starše in šest bratov ter več ožjih sorodnikov. Naj počiva v božjem miru, ostalim pa naše sožalje! J. M. -o—— ČASOVNA ZMEDA V JOHNSTOWNU Johnstown, Pa. Skoraj teden pozneje kakor drugod so tudi tukaj pomaknili uro naprej, da vse, kar se zgodi, se zgodi zdaj eno uro prej, kakor sicer da smo tako • tudi za eno uro bližje smrti in > da oni, ki med tem časom umr-! jejo, umrjejo eno uro prej in i ravno tako oni, ki se rodijo, se . rodijo eno uro prej; smo torej • čas za eno uro preskočili. Toda narava se pa kljub te- - mu za nobeno spremembo ne i zmeni, je in ostane zmeraj , enako; solnce zato nič prej ne - izzide in ne zajde, noči v vro-? čem poletnem Času se nič prej , lie shladijo, ,Jcar je tako po-) trebno za blagodejno spanje i in počitek, petelini in ptički se ) zato nič prej ne oglasijo s svon - jim jutranjim petjem, kakor r navadno. i Te neumnosti ni bilo pri nas, 3 odkar, nas jc zadela tista straš-i na vodna katastrofa. Pa jc že Vest iz domovine Whiting, Ind. — Tukajšnja rojakin ja Miss Katie Triller je te dni prejela iz starega kraja žalostno sporočilo, da ji dne ]S. marca je v vasi Stražišče pri Kranju Gorenjskem umrla sestra Valentina Urbane,v starosti 45 let. Zapušča žalostnega moža, dva sina in eno hčer, tukaj v Ameriki pa že zgoraj omenjeno sestro in brata v So. Chicagi. — Pokojni večni mir, preostalim sožalje! Kako bo končalo? Clevelandski bolniki Cleveland, O. — V Charity bolnišnici se nahaja John Spi-lar iz Saranak Rd. in bi rad, da ga prijatelji obiščejo. — Pod bolniško oskrbo se nahaja na svojem domu na Waterloo Rd. George Turek, katerega prijatelji lahko obiščejo. Kot se je izrazil zdravnik, bo moral ostati v postelji nekaj ted->nov. — Iz Huron bolnišnice se je povrnila na svoj dom Mrs. Mary Samsa iz East 154th Str. Vile rojenice So. Chicago, 111. — Preteklo nedeljo že na vse zgodaj so vile rojenice posetile našo naselbino in potrkale na vrata pri družini 'Mr.' fn 'iSf^-Josepti Shifrer na Ave.. "G" ter jima podarile zalo, nad osem funtov težko deklico — prvoro-jenko. — Prijatelji iskreno častita j o ! -o- Otroška prireditev So. Chicago', 111. — V četrtek zvečer bo v cerkveni dvorani prav ljubka otroška prireditev. Naše čč. sestre, ki poučujejo otroke krščanski nauk, so otroke naučile nekaj prav lepih oderskih prizorov, katere boste imeli priložnost videti v četrtek zvečer v cerkveni dvorani. Kakor še vselej, kadar so otroci kaj priredili pod vodstvom čč. sester, boste tudi ob tej priliki s predstavo zadovoljni in želeli še in še kaj takega videti. Udeležite se v velikem številu! — l-r .- - ....... prosimo, da pošljete ves material na dani naslov, da se tako shrani za bodočnost in da ga bodo mogli vporabljati bodoči raziskovalci. Za Odbor: Dr. Arthur Pruddon Kolemafl Oddelek za iztočne evropejsk® jezike, univerza Kolumbija New York, N. Y. -o- i "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" --- ČASTITKE IZ PENNE IN t DRUGO \ \ Bugler, Pa. Ker je letos ravno 50 let, ^ odkar je začel izhajati prvi ^ slovenski list v Ameriki Ame-rikanski Slovenec, zato čutim, j da je tudi moja dolžnost, da i mu ob tej priliki izrečem prisrčne častitke k njegovemu j zlatemu jubileju. Obenem želim, da bi še nadaijnih petdeset let tako -zvesto in hrabro j hodil po začrtani poti z ge- , slom: "Za resnico in pravico , — Od boj a do zmage!" Delavske razmere so tukaj ' take, kod drugod. Eni delajo pc tovarnah, drugi po premo- ' govnikih, eni so pa tudi še na reliefu. — Premogarji smo bili en mesec brez dela, ker pogodba ni bila napravljena, predno je stara potekla. Sedaj smo dobili, da nam plačajo 87c od tone, medtem ko so poprej plačali po 76c od tone. To se jako lepo sliši, ker se nam je toliko priložilo, toda nam s tem ni veliko pomagano, kajti vse druge reči, ki jih rabimo za življenje, za doma ali pod zemljo, so se zelo podražile, ' pa smo zopet tam, kjer smo bili prej — pod kapom. Vreme je pa tukaj bolj su-| ho kot mokro v letošnji pomladi. Večkrat smo že tudi imeli slano, katera je napravila že mnogo škode na trti, M krompirju in fižolu. Pozdrav vsem naročnikom . Amer. Slovenca tukaj v Ame-I riki in Kanadi, posebno pa še L onim v stari domovini, našim zasužnjenim bratom in sestram, upajoč na skorajšnji 1 vstajenja dan. Stefan Yenko -o- j VESELI MAJ — MATERIN ) DAN t Pueblo, Colo. Prav je tako, da se spomi-1 njamo svojih mamic, ko toliko • žrtvujejo vse mamice za svoje ljubljene otročice. — Kako 1 lep govor so imeli naš č. g. " župnik za matere v slovenskem jeziku, v katerem so zla-i sti povdarjali, naj matere pri-_ poročamo svoje otroke'nebeški materi Mariji, posebno sedaj, ko vsepovsod »tako strašno razsaja vojna vihra. — Ker se me matere bojimo za svoje sinove, :l se zato tem raje udeležujmo 1 šmarničnih pobožnosti vsaki 3 večer v naši cerkvi in prosimo { Marijo, da nas obvaruje strašne vojne__Naš Rev. Anthony Roitz so zelo navdušeni za skupno petje, zato vsi na glas zapojmo Mariji na čast, naj Napisal: Edgar Rice Burroughs BISTROUMNO MAŠČEVANJE (207) (Metropolitan Newspaper Service) TOrreS" rArujS ff&racA " TWE WILD V GIRL---HER WORK.'" HE j ANNOUNCED. "SHE MAY BE HERE NOW.' QUICK! WE'LL1 ! CATCH HER J". SHE CONCEIVED A SUBTLE* REVENGE. SHED OUTWIT HIM, HUMILIATE HIM. THE WlLDSlRL BELIEVED THAT IN THE JUNGLE SHE WAS SUPREME. tfllOW, TARZAN'S ROVING EYES SUDDENLY CENTERED ON ONE OF THE SLAIN RAIDERS. THE ANGLE OF THE ARROW INDICATED THAT IT HAD COME FROM ABOVE. TARZEELA DREW HER BOW TAUT, TO SEND AN ARROW THROUGH TARTAN'S BREAST, BUT A SUDDEN THOUGHT STAVED HER HAND. "Divja deklita — ter je njeno delo," je oznanil naVzotim. "Ona je liajbrža tukaj. Hitro! Mor4a jo vjamemo!" Domicilii se je drugačnega 1 miš,čuvanja. Ona ga ukr6ti, poniia. ga. fcivja deklica je verjela, da ja le ona največja v džungli. Spodaj so se pa Tarcaiiove cci kaj kmjilu osredotočile na umorjenem Vojaku. Položaj pžice je bil tak, da je morala prileteti iz yjska. _ ... TftrzelA je dvignila lok, nameravajoč poslati piico skozi T.arzanove pr* si, toda nenadna misai ji je ustavili r.oko. . ______________' • - '■ Btraa 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 21. maja 1941 Amerikanski Slovenec Erm in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v 'Ameriki. newspaper in America, i JJitanovljen leta 1»91. Established 1891. Xsfaaja Vlak dan razun nedelj, pone- issued daily, except Sunday, Mon-iaUkov in dnevov po praznikih. day and the day after holiday*. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredni&tva in uprave: Address of publication offioe: J849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago " Telefon: CANAL §S44 Phone: CANAL 5544 1" —i --- » Naročninah Subscription! Za celo leto--—-$5.00 For --- ----------— Za pol leta_____2 50 For half a year-----2-5U Za četrt leta____—— i-50 For three months--------1-50 2a Chicago, Kanado In Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto--$6-00 For one year------$6.00 Za pol kla--3-00 For half a year--3.00 Za četrt leto________■■■ L75 For three months--- Posamezna številka-----3c Single copy--------------3c Dopiši važnega, pomfcna za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo V«aj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas d* četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne Ozira. Rokopisov ured-niitvo ne vraža._____________ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ _ __ Ko so Nemci lansko leto porazili Francijo smo zapi- * sali, da sedanja vojska, ki je bila tedaj le evropska vojska, ^ b'o trajala dolgo — mogoče celih deset let. Mnogi so se * muzali taki napovedi, češ, da je to rečeno le tja vendan. g Pa ni. Kako to, da bi mogla vojska trajati tako dolgo? . Poglejmo. Sedanja vojska je izbruhnila veliko prehitro za obe t vojskujoče se strani. Za zaveznike je izbruhnila celih r pet ali šest let prehitro. Za Nemce prav tako, če tudi so J Nemci tudi to vojno prvi začeli in povzročili. Ko so na- j padli Nemci Poljsko niso mislili, da bo zanetilo evropsko ] vojsko. Mislili in zaupali so, da ne Anglija, ne Francija ( ne bote radi Poljske takoj prijele za orožje. Neimn so s utemeljevali svoje tozadevno upanje na to, da Angleži in i Francozi niso dovolj pripravljeni za vojno in radi tega ra- 1 di Poljske ne bodo vstopili v takojšno vojno. Tu so še * Nemci zmotili, ker prvotni načrti nazijev niso bili za ta- j kojšnjo obračunanje z Angleži in Francozi. Po prvot- , nih načrtih, bi imela celo Rusija priti na vrsto pred za- , padnimi zavezniki. Naglica razvojev je seveda ves polo- . žaj v Evropi izpremenila. Toda Anglija in Francija so ] prijele za orožje kljub skoro popolni nepripravljenosti, ali ' vsaj ne zadostni pripravljenosti. Vojska se je začela in Nemci imajo dosedaj vse skozi ne male uspehe. Ali bodo deležni uspehov tudi do konca vojne? To je glavno vpra-sanje. Angleški in francoski načrt glede pripravljenosti je bil silno pomanjkljiv. Se le, ko je vojna izbruhnila so začeli nekoliko resneje gibati s pripravami. Ker je Francija takoj v prvem letu vojne padla, so Nemci postali nad vso evropsko celino skoro popolni gospodarji. To je velika ugodnost. Končne zmage pa tudi to še ne jamči. Anglija s svojo močjo na morjih je ostala. Z njo sodelujoča Amerika, je postala neomejena orožarna za njo in vse demokratične dežele na svetu, ki se bore ob strani Anglije. Nevarnega položaja pred naziji se je Amerika zavedla še le po padcu Francije. Od tedaj naprej je dvignila glavo Amerika ter se zavedla, da je treba ! proizvodnjo orožja dvigniti do take višine, da bo nadkrilila proizvodnjo sovražnika, nakar še le se bo odprla pot k zmagi. Več in več ter boljšega in boljšega orožja, je ključ do zmage v tej gigantski borbi, ki so jo začeli naziji z namenom, da podjarmijo svet v duhu nadutega prusjanizma v novi izdaji, sedaj označenega z nazijsko marko. Do začrtane višine) v oboroževanju bomo v Ameriki dospeli še le v letih 1945 in 1946. Takrat bo obseg ameriške mornarice tak, da bo ista lahko kontrolirala in čuvala oba morja: Atlantik in Pacifik. Proizvodnja vojaških letal se bo dvignila tako visoko, da bodo demokratične dežele zasenčile evropski kontinent z letali. In vojska se bo odločila v zraku in nikjer drugje. Do tistega čask je pot še dolga in bo treba mnogo in mnogo žrtev. Zmage ni brez žrtev. Cena za zmago bo silno visoka. Ampak narodi, ki ne želijo, da bi svojo demokracijo zgubili jo bodo plačali in končna zmaga za demokracijo bo izvojevana. Seveda se je treba zavedati, da ta borba se bije s nadvse spretnim sovražnikom, ki je sposoben, zvit, pretkan, hudoben, močan in vsestransko izurjen in zmožen. Razpolaga z velikansko močjo in sredstvi. Vse to bo treba liremagati in premagalo se bo z dolgo vztrajnostjo, z visokimi žrtvami ter špartansko odločnostjo. Blokad^ na morjih, naraščanje moči'v zraku, bo začela končno dušiti Hitlerjevo Nemčijo. Njena moč bo začela pojemati. Nemški živci, ko bodo pod neprestanim pritiskom blokade in pod neprestanim bombardiranjem iz zraka, bodo začeli pouščati Mogoče je, da bo nempa vojska žela še celo vrsto uspehpv v Evropi in Afriki. Je še vse mogoče. Toda pri vsem tem se bo nemška moč le trosila, le razsipa vala in prišel bo čas, ko bo začela pojemo-vati. Ta čas ne bo tu takoj jutri, prišel pa bo v nekaj letih. Zato te vojne ne bo konec tako hitro. Vlekla se bo kakor dolga kača, brez konca in kraja in končala bo v popolnih razvalinah sveta. Nemška trma in trdovratnost se ne bo podala, dokler ne bo zlomljena m prisiljena, v to. Pri vsem tem je le z& nemi!6vati ubčga ljudstva, zla- menda bilo nekaterim dolg čas r po zmedi in velja o njih kakor i 0 sv. Matiji, da če zmede ni, j jo pa naredijo. In tako zmedo so letos zopet naredili, ker s imamo zdaj kar dva časa, sta- j rega in novega in se eni rav- c namo po starem, eni pa po no- \ vem času, oz. se vsi ravnamo \ glede nekaterih stvari po starem, glede drugih pa po novem času ali takozvanem "day light saving time," kar povzroča nemalo zmede in neprilik, vsled česar je mnogo nevolje in jeze, da mnogi prizadeti godrnjajo in kolnejo, med katerimi menda tudi pisec teh vrstic ni eden "ta zadnjih."(Pro- , sim, ne čudite se in ne pohuj- , šujte, ker to je res od sile, da ure v miru ne pustijo in s tem ljudem toliko "trobla" povzročijo; krivi in odgovorni so oni, ki so to naredili). Novi čas imajo razni zavodi in šole, trgovine in menda tudi nekatere tovarne, starega časa se pa držijo cerkve, jeklarne, rudniki; razni obrtniki in pro-fesijonisti pa imajo eni "po starem," eni "po novem" in : zato če ima kdo kako naročilo ali dogovor, mora zvedeti prej katerega časa se kje držijo, da se ve kako ravnati, da ni za . eno uro ali prezgoden ali za i eno uro prepozen. Koliko pazljivosti in pozornosti in vedne-, ga računanja je zato vedno i treba. Za ene člane v družini i velja stari za ene pa novi čas; i otroci morajo v šolo po novem, i delavci gredo na delo eni po - starem, drugi po novem času. i Se je zgodilo v družini, da je gospodar poklical otroke za v . šolo prvi dan novega časa ra-j čunajoč da gredo danes eno 1 uro prej v šolo kot navadno in d da morajo vstati na mesto ob , pol osmi uri ob pol sedmi uri, . pri tem je pa pozffbil, da je - ura pomaknjena naprej za eno 1 uro in je bilo takrat prav za- 2 prav šele pol šestih ura in ta- - ko so otroci vstali eno uro prej, a er.o uro pa še prezgodaj. Dve e uri spanja manj se pa že pre- - cej pozna pri odraslih, kaj še-e le pri otrocih. Mnogokrat se i. kdo enako zmoti in pozabi, n kar povzroči neprilike, nered ! in škodo. Pa ko bi se vsi ravnali po spremenjenem času, če tudi bi bilo za večino ljudi neprilično, bi ne bilo toliko in takih zmešnjav, tako pa, ko se eni ravnamo po starem, eni po novem r času, povzroča tako zmedo, da eni, ki se istočasno rodijo ali e umrjejo, se eni eno uro prej o rodijo, oz .eno uro prej umrje-o jo, kakor drugi, n Marsikdo nevoljen pravi, da r- bi naj vsaj otrokom prizanesli n in jih ne budili iz njih sladke-ie ga in trdnega spanja eno uro :j prej, posebno v vročih poletnih nočeh, ko se šele proti ju- 2- tiu nekoliko shladi, da se ta-ie krat najbolj počiva. ij Ni vse eno, če so pa zato ie otroci eno uro prej iz šol« do- 3- ma; še bolje da jih ni, da je jj dalj časa mir pred njimi in ta-3- ko tudi eno uro dalj časa mir ie pred njimi zjutraj, po vrhu pa ;e imajo otroci še eno uro spanja več, v katerega se nihče ne >r more zvečer prisiliti eno uro prej in si ga nadomestiti na s, mesto zjutraj, zjutraj si ga pa š- vsakdo lahko podaljša. Pa prise digujejo. kako je treba otroke negovati in skrbeti za njih zdravje, obenem jim pa kratijo prepotrebno spanje! Ce je za nekatere bolje, da so eno uro prej prosti in imajo več časa za zabavo ali kako drugo delo, pa za splošnost to pomeni razne neprilike in pra- B vo babilonsko zmešnjavo. A. Tomec -O-r— d OSNOVAN JE ODBOR ZA HRANENJE IN ZBIRA- v NJE JUGOSLOVAN- E SKIH LISTIN IN PISEM P New York, N, Y. ■ Kaj storite s prejetimi pl-smi? Ali jih hranite ali jih za- p vržete? c Ali veste za koga, ki hrani listine in pisma od svojih prijateljev iz starega kraja ali od prijateljev, došlih nedavno v Ameriko? v Se li spominjate če ste kdaj ^ pripadali kakemu jugoslovan- ^ sko-ameriškemu društvu? K^jl^ je z njegovimi knjigami, pismi in ostalimi listinami? Ali veste, da morejo te stva- ^ ri, če se jih ne zavrže, pač pa hrani, veliko koristiti ljudem, ^ kateri se pečajo z znanstvom, kakor so pisatelji? Ti bodo ^ pisali zgodovino, da prikažejo svojim vrstnikom čase, v katerih mi danes živimo. Ali veste morda za kakega Jugoslovana, kateri ima taka , pisma, ki bi kasneje koristila j pisateljem in zgodovinarjem? ( Obračamo se na vas in vaše j prijatelje, da se ves ta materi-, jal in pisma, ki bi mogla kas- j i neje služiti pisateljem in zgodovinarjem, oddajo in spravi- { ■ j c; na varno. ( i Ce ni prostora v vaši krajev- i ni knjižnici, pošljite jih na . i New York Public Library, "j , Ravnatelj knjižnice, g. H. N. ; Lydenberg, nam je obljubil, ) da bo ves tak materijal spravil - v ' jugoslovansko-ameriški od- ■ delek. Zato pošljite za hrane- , , nje na The New York Public j ; Library, vse papirje, tiskane - ali pisane, kateri se nanašajo , - na jugoslovanski narod v ti de- " ? želi, stari domovini ali kjer si ^ , bodi, torej vse, kar pove, kaj 1 je jugoslovanski narod delal, ' govoril ali mislil. Listine so la-3 hko v katerem si bodi jeziku, i pisma, pisana od proprostih , ljudi, so tako dobrodošla, ka- - kor od vseh drugih. Povejte to svojim sosedom n in recite jim, naj pomagajo, a Zavijte vse papirje dobro in [•i jih naslovite na: j Yugoslav Collection in New York Public Library 5th Avenue and 42nd Street a New York City, [i Knjižnica vas bo takoj ob-!- vestila o prejemu ter odredila, o da gre poslani materijal v od-> delek za jugoslovansko kolek-i- cijo, kjer bo vse dobro sprav-i- ljeno. Newyorska knjižnica je že 0 do zdaj mnogo storila v tem )- cziru in je pokazala vsestran-e sko fevojo naklonjenost na- 1 pram Jugoslovanom. Vse tu ir nam je jamstvo, da bo posve-a čala veliko pažnjo vsemu ma-a terijalu, katerega boste posla-e li z namenom, da se hrani. Mi o vemo že zdaj, da bodo vse te a stvari dragocen materijal ne a samo za pisatelje in zgodovi-i- narje, ampak tudi za nas-štu-;e dente na univerzah. Torej vais t Sreda, 21. maja 1941 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 r^00<>CK>0<><>0<^^ IZ URADA GL. PREDSEDNIKA ZSZ. Ker sem sedaj zelo zaposlen z raznim odgovornim delom, poteg tega pa sedaj tudi zbiram gradivo glede opisa Chicage, katero se bo priobčevalo vsaki teden začetkom drugega meseca, za dobrobit delegatov(inj) kateri se bodo udeležili ZSZ konvencije v Chicagi, vse to delo vzame dokaj časa. To je uzrok, da sem zadnje tedne bolj malo pisaril glede naše tekoče kampanje. Vsekakor pa bodite prepričani, da se popolnoma zanesem na naše vrlo čl^istvo, da bodo svojo ulogo v tej "Crusade" kampanji častno rešili. — Delegati(inje), kateri bodo prišli v Chicago z družino, kakor tudi gotovi drugi delegati, kateri bi radi dali priliko gotovim otrokom spadaj očim v ml. oddelek ZSZ, da si ogledajo veliko chicaško metropolo kot ml. delegati, vsem tem bi tem potom toplo priporočal, da naredite kar je v vaši najboljši moči da se bo chicaške konvencije udeležilo kolikor mogoče veliko število ml delegatov(inj). V teh zadnjih tednih moramo pač napeti vse naše moči, da bo vsako posamezno društvo doseglo predpisano kvoto novega članstva. Na zadnja tri leta se oziram z ponosom nazaj na tako lepo žapočeto delo na društvenem polju. Pretežna večina našega za-^fednega članstva je odgovorna za ta lepi napredek. Vendar naše delo še ni končano. Da, pot smo si začrtali, po kateri hočemo in Moramo doseči naš cilj. Zapadna Slovanska Zveza stoji danes ha tako trdni finančni podlagi, da smo v vsakem oziru lahko ponosni biti njeni člani(ice). Naša iskrena želja je, da ostane ta lepa bratska organizacija tudi v bodoče kot ena najbolj solvent-ftih bratskih organizacij in da se bo širila tudi po številu članstva od dneva do dneva. Da nam pa bo ta želja izpolnjena, moramo Predvsem gledati na to, da pridobimo kolikor mogoče nadaljnega Mladinskega naraščaja. Dosegli bomo naš cilj, ako se bomo zavedali naše bratske dolžnosti, ako bomo uporabili vsako našo prosto minuto za agitiranje naše dobre matere, Zapadne Slovanske Zveze. Častna dolžnost vsakega posameznega člana(ice) je, da ima napredek in dobrobit svojega društva vedno pred očmi. Le tako, dragi mi sobrat, draga mi sosestra, nam bo mogoče obdržati llašo zvesto zaščitnico, Zapadno Slovansko Zvezo na površju kot eno najbolj uglednih bratskih organizacij v Ameriki. Naj tem potom tudi poročam, da je društvo "Three Star Lodge No. 33" na zadnji seji, vkljub temu da ni preobloženo z denarjem, darovalo $15.00 za Jugoslovanski rdeči križ./Iskrena Moja želja je, da bi gori-imenovano društvo našlo dosti posnemovalcev. S bratskim pozdravom, udani vam, LEO JURJOVEC, gl. preds. ZSZ. Candidates from.Ely, Minnesota, are: Mary R. Char and May Junke. Delegates from Chicago, Illinois, are: Joseph Primozich and Dorothy Zibert. These are the ones reported so far. Arc there any more delegates or candidates? Send in the names and amount of credits they hold at once. Those holding credits should consult the secretary and demand that the Supreme Juvenile Supervisor be notified. We shall appreciate your prompt reply to all requests. GEO. J. MIROSLAVICH, 3360 Vine Street, Denver, Colorado. SEJA SLOVENSKE SEKCIJE JUGOSLOVANSKEGA POMOŽNEGA ODBORA due 10. maja 1941 v Clevelandu, Ohio. LETS PLAY BASEBALL "Take me out to the hall," is an old phrase but it still means the same thing. You are going to the game either to play or observe but whatever it be, you "won't get home till the last man is out." How many of you lodges are going to provide a team for your members and fans to watch? How many are going to give your youth a chance to participate in this sport or any other? Following is a report, on why you should give them that chance and what benefits will be gained. The educational value of America's National Game of Baseball is too frequently overlooked, sometimes even in the. field of professional education. Have you ever thought of Baseball as an education? We know, of coursc, of certain obviow, values and benefits of baseball. It is a team game, yet not sacrificing individuality. It is vigorous, but not unduly hazardous. It is one of the most healthful of sports. B:|;eball, over .-. century old, has been played longer than any other^sport without major rules change's. The last really important change in rules was made in 1895, called by baseball fans, "the infield fly rule," 46 years ago. Com pare this with the current situation in many other snorts where major changes in rules are virtually an annual matter of discussion, if not action. As a result, the strategy of playing baseball has been highly developed. Every 16 year old boy who is a fair, hall player knows, for instance, that against a fast pitch a right handed batter is likely to swing later and hence hit the ball more to the batter's right than he will hit a slower pitch. Have you ever considered that, in-this fashion, playing baseball teaches a practical knowledge of at least two of the physical sciences, physics and mathematics? Wft don't have a quarterback to boss as in football, or a forward to be scoring ace or a backguard to be the defensive mainstay of a basket-ball team. Aside from the minimum of special responsibility on the 'part of the pitcher aft d catcher, baseball is a game of wits between nine men rather than a game of highly specialized abilities of a few men and so on. Now let us look at some of the health phases of the game. Baseball is a game in which training and playing involve localized strength, skill, quickness endurance, attention and alertness. It affects, therefore, physiological changes in lungs, heart, blood circulation, nervous system, the, muscles, and certainly if all these, then the molecular changes in the body and oxidation of food stuffs. . . . , J, ,, , It is a game with so little physical bruising contact. Yet the player, slight of stature is not at a marked disadvantage. Baseball is a game that develops team play, that is, the players all play together as one unit rather than as individuals. If everyone will co-operate I think and know that we can put this sport over in our organization. It is not only a sport, not only a fine educational habit, but a fine education as well, physic^ly and mentally ED JUVANCIC, Athletic Director. Vincent Cainkar otvori sejo ob 9. uri dopoldne v starem poslopju S. N. Doma na St. Clair Ave. Navzoči so sledeči: Vincent Cainkar za SNPJ; Janko N. Rogelj za ABZ; Josip Zalar za KSKJ; John Gornik za SDZ; Josephine Erjavec za SŽZ; Va-tro J. Grill za SSPZ, ki izjavlja, da omenjeno organizacijo zastopa neuradno, in istotako Johanna Mervar za ZSZ. Br. Grill je pozvan, da sprejme sestavo zapisnika te seje, ki to nalogo sprejme. Predlagano je in sprejeto, da se zadnje imenovana prizna formalno kot zastopnika omenjenih organizacij, ki sta se obe izrekli za sodelovanje s slovensko akcijo Jug. pomožnega odbora. Br. Zalar prečita pismo Leo Jurjovca iz Chicaga od ZSZ, v katerem sporoča, da se mu iz tehtnega vzroka ni mogoče udeležiti današnje seje, ter tudi izraža željo, da se z organiziranjem narodnega odbora za pomožno akcijo počaka dokler ne bodo organizirani centralni odbori šivom Amerike. Pismo se vzame na znanje. John Ermenc od Jugoslovan ske podporne zveze "Sloga" piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinm 1 ZSZ ENGLISH SECTION ?itiuui]iiiuiiiiiiiiiiiiituiuiimiiiiiiiiiiiiiuiiiuiuiiui:&wutiiiitiuitiiuiuii*i3^ TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 HURRY! HURRY! HURRY! HURRY is the word and WORK is necessary if your lodge is to get a special pre-convention award for reaching the quota of 25 new adult members before June 30, likewise a similiar award if your lodge reaches the quota of 25 new juvenile members when the offer closes on the last day of June. It is Possible that your lodge may get both a\vards. The ad_ult award is $10.00 and the juvenile award is $5.00. Most any lodge can easily use this extra cash. It is easy to get if only several of the meni '->crs will set out to work at once, because there remains only six weeks. And there are only t he same few weeks to get your favoCite juvenile the coveted honor of becoming a juvenile delegate with a free trip and all the trimmings to the Chicago convention the last week in August. Several juveniles already have obtained the necessary 50 credits and are officially designated as delegates, while many others arc candidates needing some more credits. It is still possible for a group of members in any lodge to gel together, decide on an certain juvenile and everybody set out to work to make this juvenile a delegate. So there is much good that can be done between now and June 30th. Then, too, every member secured now will count in the WSA crusade which 's to continue until December 31st. Your diligent efforts now will also put your lodge in an excellent position to get a prize in the adult department, the juvenile department or both. In addition to all this you will receive liberal cash commissions for yourself. Where can you beat such a fine setup? One of the best features of your loyal efforts will be that your lodge will grow and the Association will prosper in many ways. We are sure every 'iieiljber wishes this to come about. JUVENILE DELEGATES AND CANDIDATES Below is a list of juvenile delegates and candidates. We know there are niore of both in these cities and in others not mentioned, but reports are slow coming in. It is a shame, really., that some of the secretaries and juvenile supervisors absolutely will not send in these reports. Members would like to know which juveniles are in the race and, no doubt, would try to help them earn the honor if they only knew who they are. Several adult members hold credits winch they have not as yet assigned to any juveniles. We ask these adults to make up their minds as soon as Possible and announce to whom their credits will go.. We need and want the Navies of gll candidates as the time of the end of the Contest is near. The juvenile delegates from Denver, Colorado, are: Rose Plutt, LeVerne *-adnmk, Mary Jane Grande, Letov Pekett, Robert Trente! and Arthur Jersin. Candidates needing more credits are: Dorothy Cic anfj Catherine Byers. delegates ftoni Fueblft, Colorado, are: Elsie Stiller and Frances Krall. Candidate from Frederick, Colorado, is: Marge Tursick. Secretary Angeline Tursick always is prompt with precise reports. She states Marge needs °*ly 8 more credits to be;co«e a delegate. Denver, Colo. The three Lodges of the Western Slavonic Ass'n in Denver will hold their combined Annual-Picnic again 011 Sunday, June 29th, at beautiful Eldorado Springs which is located in the foot-hills and is about 30 miles northwest of Denver. The picnic will be held on the same spot and grounds it was held on last year. Your committee will appreciate it very much if you will hold this date open and come carlv with your families and enjoy an outing and picnic all day with-them. There will be lunch and refreshments sold 011 the picnic grounds at a very reasonable rate. Those of you who were there last year know what a splendid time every one had that was there and so let us all spread the word amongst our friends and neighbors and trv and get them to come to our picnic and have a good time and I know that they will appreciate the outing. Many of those who have not been to Eldorado Springs do not know what a beautiful spot Eldorado Springs is to hold a picnic at, there are many attractions there for both old and young, such attractions as swimming, fishing, dancing, roller-skating, horse-back riding and mountain climbing, so if a person does not enjoy one recreation he can divert to some of the others. All members of the picnic committee arc requested to attend the next meeting of the picnic committee which will be held on Wednesday evening, May 28th, at Slovenian Hall, we will alsd be.glad to have any one else to the meeting and help the committee who is interested in the picnic to come out. There is a lot of work to be done and it is impossible for just a few to carry all the burden and responsibilities and so it is desirous that all who arc on the committee to give their full co-operation and help.' Your committee is making arrangements for transportation and it will be advisable to contact your Secretary immediately if you will not have a way of getting to the picnic so that the committee will know what arrangements to make for transportation. The transportation fare will be practically the same as 'lasj year. More information will be given week from week in regards to the picnic so watch the Official Organ every week for picnic items. Tickets for the picnic are in the hands of the. Secretaries of your respective Lodges so get. as many as you can dispose oL^ind help to make this one of the outstanding picnics we have had for some time, we need your help and co-operation. Members of the Trail Blazers Lodge arc requested and should be at the next regular meeting which will be held on Monday evening, June 16th At this meeting delegates will be selected and elected for the convention which will be held in Chicago some time in August. Every member should take it upon themselves to be at this meeting and select those of amongst them that arc capable and best quali-. ficd to represent the Lodge at the convention as delegates. At the convention many things of vital importance will be passed that affects the entire membership and it is best to send delegates who have the membership and organization at heart and will do the most good for the entire membership. The by-laws committee is working on the by-laws and if you have any recommendation or suggestions to make, make them in writing and present them to your by-law committee for consideration so that when the delegates go to the convention they will have some inkling of what the membership desires in regards to any changes or modifications to the by-laws. Fraternallv Yours, JOSEPH SHABALL. <3, IZ URADA DRUŠTVA SLOVENSKA EDINOST ŠT. 38, ZSZ. Diamondville, Wyo. Naznanja se članstvu našega društva, da sta društvena zdravnika Dr. John M. Coletti in Dr. John L. Cutler in ne kakor je bilo v zadnjem imeni ku društev priobčenO. Toli ko v naznanilo. — Pozdrav! Louis Krizak, tajnik DON'T FORGET TO REMEMBER All you Denver WSAcrs arc urged to tie a string on your finger to remember certain dates in the month of June. The meeting of your lodge next month is very important because delegates will be elected to represent you at the National Convention of the Association in Chicago next August. Every day from now 011 through the month of June is important because you arc expected to work hard in the WSA Crusade to help your lodge earn one or both of the pre-convention awards and at the same time put your lodge in a comfortable position to win a prize at the end of the Crusade next December. Then this is all the time left to get in those new members to help so/ne juvenile earn the right to act as a juvenile delegate at the convention. .Two nice, sociable affairs next month arc being arranged for you and your friends to get together and mingle in the good old-fashioned neighborly way as vou make merry and enjoy life as it should be. The first one coming up is the picnic all day and evening, June 15 (Father's Day) at the Slovenian. Home grounds and Hall, 4468 Wash. St. This will be a nice picnic to which you may bring your family and friends. A committee hard at work arranging for your pleasure. The next one coming up is one of those famous picnics sponsored annually by the three WSA lodges of Denver and it will again be held at Eldorado Springs 011 the last Sunday of June—June 29th. A committee is shaping all plans and all will be in readiness for a gala good time. Invite all whom you know; the public is invited. So next month we ask all of you to devote for the things mentioned in this article. It is for your own benefit and the organizations of the community Your sppport is solicited. Lest we forget—don't fail to send the kiddies to the meeting of the United Comrades Juvenile Branch Sunday afternoon, June 22. The membership i> happily informed that our two Supreme Officers 011 the sick list are doing very nicely. Mr. Anthony Jersin is at his home, 3951 Vallejo, with the injured limb in a cast, but able to get around ia a wheelchair. Mr Matt J. Kochevar is at the Colonial Hospital in Rochester, Minn., being allowed to sit up in bed a little. We should think seriously about organizing an English Speaking Lodge in many com' munities, — and more Juvenile Branches. Milwaukee, Wis., je tudi pismeno sporočil br. Zalar ju, da mu ni mogoče priti na to sejo, in sicer radi oddaljenosti in pa ker je "Sloga" za naslednji dan, 11. maja, sklicala v Milwaukeeju sejo vseh tamkajšnjih slovenskih društev za organiziranje krajevnega odbora v smislu sklepa seje slovenske sekcije, ki se je vršila v Chicagu 19. aprila. Njegova organizacija bo sodelovala z vsemi sklepi, storjenimi na tej seji, ki bodo sloneli na programu, kakor ga je začrtala slovenska sekcija. Br. Cainkar poroča, da mu je br. William Rus od SSPZ telefo-nično sporočil, da se današnje seje ne more udeležiti, da pa bo njegova organizacija sodelovala z vsemi sklepi, s katerimi se bodo zadovoljili ostali zastopniki slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, r Br. Zalar poroča, da je bil povabljen, da nastopi kot govornik na shodu, ki se je vršil dne 2. maja v Chicagu za jugoslovanski relif. On se je vabilu odzval, ampak ker slovenska sekcija ni bila uradno obveščena o shodu in ni imela z njegovim sklicanjem nikake zveze, se je strogo držal smernic, ki so bile začrta ne na konferenci slovenskih organizacij. Po izreku nekaterih uvodnih opazk, je na dotičnem shodu prečital izjavo, ki je bila sprejeta na konferenci slovenskih organizacij, in ki je na zbrano občinstvo očiviclno napravila zelo ugoden vtis. Teden dni kasneje je od dr. Konstantina Fotiča, jugoslovanskega po slanika v Washingtonu, preje pismo, v katerem se mu je za hvalil za govor na dotičnem sho du. Poslanik je v istem pismu poročal kot odgovor na.njegovo povpraševanje glede uradnega dovoljenja za zbiranje prispev mora vse tozadevne prošnje nasloviti na State Department. Ker sta Srpski narod, savez in hrvatska bratska zajeclnica že vložila tozadevne prošnje, je bilo umestno, da stori isto tudi slo-enska centralna organizacija Želi, da se mu sporoči, kdaj bo dotična prošnja vložena, da bo mogel pri State Departmentu intervenirati v svrho čim hitrejša potrditve. Br. Cainkar izjavlja, da se strinja s tem, da se vloži prošnja za tozadevno dovoljenje, kajti ako Srbi in Hrvatje smatrajo za potrebno imeti taka dovoljenja, je umestno, da ga dobimo tudi Slovenci. Br. Zalar pripominja, da ima že nekaj denarja na rokah, da pa si tega ne upa razglasiti, dokler nimamo uradnega dovoljenja od State Depart-menta. Stavljen je predldg, podpiran in soglasno sprejet, da se v State Departmentu vlaži prošnja za tozadevno dovoljenje, izdano na ime slovenske sekcije Jug. pomožnega odbora. Br. Zalar nato prečita pismo, katerega je prejel od br. Ivana Molka, urednika glasila SNPJ, z ozirom na shod, ki se je vršil v Chicagu dne 2. maja. V njem je izraženo mnenje, da je imel dotični shod preveč uradno in režimske lice, manjkalo pa mu je demokratične gorkote, vsled česar so se Slovenci, ki so se ga udeležili, čutili tuje. Dobro je le, da s sklicanjem in vodstvom shoda naše organizacije niso imele stike in torej tudi niso zanj odgovorne. On, br. Zalar, je napravil dobro potezo, ker je v svoj govor vpletel izjavo slovenske sekcije, ker je s tem dal shodu vsaj nekoliko demokratične barve. Taki shodi med nami niso zaželjivi, kajti, ako-ravno je namen dober, se na ta način lahko pokvari veliko dobre volje. Njegovo priporočilo je, da se odbor slovenske sekcije drži proč od takih oficijoznih in ce-remonijalnih afer. Treba je, da se izognemo vsemu, kar bi utegnilo povzročiti razdor med nami glede te pomožne akcije. Br. Rogelj poroča, da je br. Molek tudi njemu kot direktorju publicitete za slovensko sekcijo J PO poslal kopijo tega pisma in da se z njegovo vsebino popol- noma strinja. V i§tem smislu se izraža br. Zalar, ki izjavlja, da je do enakega zaključka prišel že na shodu. Želi, da se ta seja formalno izreče za stališče v smislu Mol-kovega pisma. Br. Cainkar je istega mnenja* Poroča, da je bil telefonično klican, da bi prevzel predsedstvo shoda, ki se je vršil 2. maja v Chjcagu, na kar pa je moral odgovoriti, da tega ne more storiti, ker sklicatelji shoda se niso poprej posvetovali niti z odborom slovenske sekcije JPO niti z nobenim pooblaščencem SNPJ. Br. Zalar izjavlja, da je br. Molku takoj pismeno odgovoril, da se strinja s sentimentom, izraženem v njegovem pismu in da bo na prvi seji slovenske sekcije priporočal, da se tako stališče formalno odobri. Br. Cainkar je mnenja, da moramo strogo paziti, da se naša pomožna akcija ne bo izrabljala za kake politične namene. Naša akcija je relifna in mora taka ostati. Uradni predstavniki Jugoslavije lahko nastopajo na shodih odkrito političnega značaja, ampak kjer se takim priredbam skuša dati relifno lice, je naša dolžnost, da se držimo proč. Stavljen, podpiran in soglasno je sprejet predlog, da slovenska sekcija JIJ0 se drži proč od priredb katerega koli političnega značaja in vrši svoje delo strogo v mejah pomožne akcije. (Konec prih.) CHICAGO HISTORY IN BRIEF ANNOUNCEMENT In order that our delegates to the WSA Convention in Chicago may obtain a better conception of our great metropolis, I am herewith presenting in the following articles a sketch of some of the points of greatest interest which will 110 doubt provide many pleasing diversions and be of great educational value to our visiting guests. LEO JURJOVEC, Supreme President. Chicago's recorded history really begins with the exploration by Louis Joliet in 1673. Commissioned by the governor of New France to pioneer the uppei reaches of the Mississippi, whose lower branches had been discovered by De Soto more than a century previous, Joliet, together with Father Jacques Marquette, opened a new empire that was to be a bone of contention between Great Britain and France for a hundred years to follow. A year after his first visit, Father Marquette returned to establish a mission for the Indians. Then followed a series of intermittent \jisits by explorers and trappers, with the French still in domination until 1759, when the British, aided by the Colonists, conquered New France, only to find themselves driven from the Chicago area by George Rogers Clark and his rebel forces a few decades later. How the name "Chicago" was choscn is not known with absolute certainty. Sonic say that word meant, in the Indian language, "strong." Others think it came from the wild metropolis. After incorporation, the city grew, but it did not attain its real pace until the coming of the railroads. The first line, begun in 1847, was the. Galena and Chicago Union Railroad, ten miles in length, which ran to the DesPlaines River. Later it was extended to Free-port, and finally to Galena, by the. use of the Illinois Central tracks. This was the beginning of the great North Western Railway system. Five years later the Michigan Central and the Michigan Southern entered the city, and .communication with the cast was established. Chicago Burns 1 While Chicago grew, the dispute between the North and South, which was to eventuate in the Civil War, was developing. In the fiicc of this national disruption, the city expanded fro'm 109,260 in 1860 to 298,977 in 1870. Thus we come to the Great Fire of October 9, 1871. Where the fire started is clear; how it started, no man knows. I The. story commonly told is that Mrs. lO'Leary, who occupied a house at Jef- onion winch grew protusety m rne neighborhood while others sav there was an Indian chief named Chikagou, who lived near the lake, and believe that the name came from him. In 1795 the United States government, by a treaty with the Indians, acquired title to a plot of ground six miles square at the mouth of the Chicago River. Here Fort Dearborn was built in the years 1803-1804. and named after secretary of war, General Henry Dearborn, a Revolutionary hero. i Dearborn Massacre ________ The first^ermanent house was a log cabin built about 1779 by a black man, Jean Baptiste Pointe dc Saible, a native of Santo Domingo. In 1804. John Kinzie, .1 Scotch Canadian, established himself in the cabin formerly owned bv dc Saible. which later served as the first post office, and attained a dominant position in the tiny community. For fear of Tccumsch and his warriors, Capt. Heald, the commander in 1812, was ordered to evacuate Fort Dearborn. Capt. Wells, with a few friendly Indians, came to help. The little baud of soldiers, their families and a few citizens, less than a hundred, were ambushed near the present 18th street and Calumet avenue. The next day the fort was burned. For several years after the massacre the region was desolate, but the fort was ordered rebuilt in 1816, and was used occasionally from that time until it was permanently abandoned in 18.36. City's First Boom The spring of 1833 ushered in the first and greatest boom in Chicago's history. The Indians, after the Black Hawk War, agreed to move west oi the Mississippi, and dinger from this e-ource never threatened the city again. On Aajust 10, 1853, the littje settle men*, with 550 residents wsu incorporated aa a town. Four yeirs Uter there were fcvef 4,000 people, the town received a city charter, ar.d Chicago was on the way toward becoming a great ferson and DeKoven streets, oftetj milked her cows by lamplight. At any rate, the fire department found an overturned kerosene lamp in the ashes of the stable. The loss of property was about $200,000,000; 17.000 buildings were destroyed:, and 100,000 homeless people were aided by relief which poured in from all sides. New buildings, better than the old, soon went up. Important events in Chicago in the Eighties and Nineties were the introduction of electricity in tile form of light and telephone service, organization of the Sanitary District, . operation of the first cable car, completion of the Board of Trade building, the founding of Hull House by Jane Ad-dams and the World's Columbian Exposition. As the four-hundredth anniversary of the discovery of America approached, the idea of celebrating by a great exposition took hold of the American people, and this great event took place during the summer of 1893. For a tew years after the Fair, the city had its share of the nation's financial troubles. But presently the clouds lifted and the new century came in to find Chicago ambitious for improvement. Notable events indicating this were! 1900, opening of the Drainage Canal; 1901, operation of electric railroads; 1904, organization of .The Chicago Association of Commerce: 1906, first electric surface cars operated on Clark street; 1908, 947 miles of railway tracks entering the city elevated; 1909, Chicago Plan Commission created; 1911, Chicago and North Western Railroad station opened; 1916, Navy Pier completed 1918, first air mail arrived; 1921, construction started on new Union Station} 1927, Municipal Airpprt opened; 1933 and 1934, A Century 0$ Progress Exposition, with almost thirty-nine million admissions in two -rears. So Chicjgo his grown in one jnar-velous century from a rude, unpromising frontier settlement to a great center. (To be continued) ?tr«n 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 21. maja 1941 SoteŠčan: "Dedinja grajskih zakladov" POVEST IZ DAVNINE Prebral mu je vse poglavitne odstavke iz raznih zapisnikov in dostavil: "Vi ste mladenko najbolje poznali. Ali vam je znano, kje je iskati povoda njene smrti?" "Midva sva se ljubila," je priznal mladenič. "Najina ljubezen je bila poštena in dostojna." "Vi ste ji menda priskrbeli drugo službo," je omenil nadzornik. ' "Svetoval sem ji, naj pride bliže v mesto, ter ji sporočil, kdaj lahko nastopi..." "Ali se je odločila?" "Na Malinju je odpovedala službo. Dogovorila svk se, da ji bom pomagal nesti košaro, pa me je zadržalo nujno opravilo." "Škoda. Glejte, prav tisti večer je utonila . . ." "Pa ni šla v vodo iz obupa, marveč jo je pahnila zločinska roka . . ." "Tako bi se dalo sklepati," je menil nadzornik. "A nimamo dokazov." "Oglasila se je zanesljiva priča. Brodnik Simen je slišal tisti večer obupno klicanje. Sprva je menil, da ni nič hudega, ker" je ženska kmalu utihnila. Tedaj pa je videl nekoga, ki je planil od obrežja. Hotel mu je slediti, kar je opustil, ker je prav takrat nekdo poklical brodnika na drugi strani reke." "Ali imate kakega tekmeca?" se je nadzorniku videlo sumljivo. Mladenič je odločno zanikal. Prusnik se je zamislil. Pregledal je vse važne točke, katere je navajal obširni zapisnik. Naposled se je ustavil pri ogrinjalu. Gizela ga je posodila Rozaliji, kar ji je ohranilo življenje.'Napadalec ga je moral dobro poznati. Meril je na Gizelo, katero je rešila njena postrežljivost, A kdo je zločinec? To vprašanje je nadzorniku belilo glavo. Štuc ga pozna, a ga noče izdati. Tudi Cink mora nekaj vedeti; bomb videli, ali ga bo izsledil. "Vi ste opravili." S temi besedami je odslovil nadzornik mladeniča ter se mu zahvalil za poročilo. Drugi dan je bil zaslišan brodnik Ši-men. O Štucu in Cinku ni vedel ničesar; precej natančno pa je opisal neznanca na obrežju reke. Bil je bolj majhne postave; noge so mu bile kratke in šibke, a gorenji del telesa mu je bil precej obilen. Prisojal mu je srednjo starost. Na glavi je nosil čepico, kakršne v mestu niso običajne." "Tega človeka moramo najti," se je razvnel nadzornik. "Ali ste ga še kedaj videli ob reki?" "Drugi dan je sept prišel, a je bil drugače oblečen." "Kdaj ste izvedeli o tem, kar se je zgodilo?" ' "Šele potem, ko je bilo truplo že v mrtvašnici .. ." "Zakaj niste javili tega takoj oblast-vu?" "Njen zaročenec mi je rekel, da bo uvedel preiskavo . . ." "To je storil šele danes. Zlobnik je imel dovolj časa, da jo je popihal." Šimen je prikimal in dostavil: "Tisti človek ni domačin, ampak tujec. Poznam domala vs'e me^to, njega pa še nisem videl. Tudi obleka ni takšna, kakršno nosijo naši meščani." Preiskovanje, ki se je skoro že ustavilo, je*začelo nenadno napredovati. Podatki so NA ČRNEM KONTINENTU (Konec) se čedalje bolj množili. Prusnik je bil prepričan, da Gizela še živi, ker jo je rešilo ogrinjalo. Ako bi bila utonila, bi bili že prav gotovo našli njeno truplo. Mnenje o Cinkovi poštenosti ni bilo preveč zadovoljivo. Prusnik se je že kesal, ker ga je izpustil. V njegovo veliko presenečenje pa se je postopač nenadno pojavil. Njegova vrnitev je nadzornika tako iznenadila, da mu je segel v roko. Potepuh se je pobahal: "Nisem tak, kakor menite . . . Ves čas sem bil na delu..." "In uspehi?" je bil Prusnik radoveden. "Čakajte!" se je odrezal. "S Florinom bi rad govoril." "Meni pa ne zaupate," mu je oponesel. "Florin mora z menoj na opazovanje. Ob reki se potika neka sumljiva oseba ... Skoro nam bo pojasnjen ves dogodek..." "Ali menite?" Nadzornik ni mogel vsega verjeti. Cink je hitel pripovedovati: "V tisti zaprti kolibi sem opazil duč . . . Kdo drugi bi bil mislil, da straši; jaz pa sem izvohal, da v kolibi večkrat nekdo prenočuje . . ." "Štuca čaka," se je šalil Prusnik. "Najbrž še ne ve, da je njegov zaveznik pod ključem . . ." "Kako bo vedel, ako je prišel pozneje." "Kakšen pa je bil tisti človek?" je preiskoval nadzornik. "Srednje starosti in bolj majhne postave. Stal sem za grmom blizu kolibe, ko je šel mimo mene . . ." "Zakaj ga niste zasledovali?" "Saj nisem bil neumen. Tako bi bil vse pokvaril ..." "Ali pa upate, da bo še prišel?" ga je izkušal. "Prav gotovo. Tistemu neznancu mora biti na tem, da najde Štuca; zato ga bo čakal tam, kjer ga upa najti." "Ali poznaš graščaka Teodorja z Mali« nja?" mu je nadzornik segel v besedo. "Graščak se lahko pelje s čolnom ... Tisti človek mu ni bil prav nič podoben." Prusnik je zbral nekaj misli in rekel: "Opis, ki sta ga podala ti in brodnik Šimen, se ujema. Tisti človek, ki postopa ponoči ob reki, je morilec nedolžne žrtve." "Zato ga je treba prijeti," je silil Cink i nzahteval, naj pride Florin, da se bosta dogovorila. "Sem že tukaj!" Florin je stopil v sobo, kakor bi bil čul njegovo željo. Hitro sta se zmenila, kje bosta čakala, ko se bo zno-čilo. Znašla sta se ob določeni uri na obrežju reke. Izbrala sta si prostor, odkoder se je stemno jelševino. V mestu je ponehalo videlo na kolibo. Njuni senci sta se spojili drdranje vozov; čul o se je samo še šumenje struge in prhutanje nočnih ptic, ki so se potapljale v vodo in iskale hrano. Minilo ie skoro pol noči, ko sta zagledala sumljivo senco. Pojavila se je na cesti in zavila proti reki. Ustavila se je na bregu pred kolibo. Postava, ki sta jo v temi precej dobro razločila, je bila takšna, kakor jo je nasli-v kal brodnik Šimen. "Ptiček gre v past," sta se veselila in zadrževala sapo. Ko se je sumljivec zaprl v kolibo, sta se vzravnala za grmovjem. Pripravila sta se na naskok, katerega boste izvedla urno in brez šuma.- (Dalje prih.) ECAIRO, PRAVLJIČNO MESTO Kairo, arabsko: Masr el Ka-hira, spaja minulo zasanjano romantiko s praktično realno sedanjostjo. Srednje veški arabski mestni deli so tu v najožji soseščini z modernimi evropskimi in ustvarjajo tako mogoče najbolj privlačno sliko na svetu. V tem pogledu se ne da primerjati nobeno mesto na svetu. Kairo ima poleg državne egiptske univerze še islamsko in ameriško univer-eo. Svetovna posebnost je kairski zoološki vrt, kjer vidiš poleg levov, tigrov, slonov, tudi krokodile, povodne konje in redko špe-cialiteto, najbolj strupene puščavske kače. Središče Kaira je trg Ataba el Chadra s prelepo opero, izhodišče vseh prog cestne železnice. V mestnem delu el Ismailija so razna državna poslopja, ministrstva in kraljeva prekrižanih -nog sredi nakopičenega raznovrstnega blaga, preprog, svile, zlatnine, srebrnine in arabskih dišav. Neizmerno je bogastvo Egipta. Črno zastrte muslimanke se neslišno smukajo kakor čarovnice skozi ulični vrvež. Nadzidki haremov se preko ulic skoraj dotikajo, za lesenimi omrežji prebivajo hanume, muslimanske ženske. V te ulice nista še prodrla niti evropski modernizem niti Kemal paša š svojimi reformami; razen očeta in moža noben moški ne sme videti obraza muslimanke. V mesnicah visijo kosi jagnjetine, oblegani od tisočev mušjih rojev. Neznosni hrušč dopolnjujejo še prodajalci vode, kruha, zelenjave in slaščic, ki klopočejo z medeninastimi posodami. Molčeče ženske nosijo gole dojenčke na prsih in preko ramen. O čistoči ne moremo govoriti niti v večjih arabskih ulicah, gorje pa, če te zane- palača, razni znanstveni zavodi, med njimi angleški, francoski in nemški institut za egiptsko in orientalsko arheologijo. Izmed raznih monumentalnih spomenikov sta najlepša spomenik Ibrahim paše na konju na Opernem trgu in spomenik Vstajajočega Egipta. Državna kralj, biblioteka hrani 130.000 zvezkov in nad 24.000 rokopisov. V Kairu je posebna klinika za očesno bolezen, ki nam je znana kot egipt-ska očesna bolezen in v naših krajih razširjena zlasti v Prek-murju. Tu je tudi mednarodno sodišče za Egipt (Mixed Tribunal). Skoraj vse evropske države imajo v Kairu svoje lastne, šole. Nad 500 mošej šteje mesto, nekatere od teh še iz 7. stoletja, pa tudi nekaj cerkva raznih drugih veroizpovedi. Kairo ima silno razvito trgovino, zlasti z bombažem, žitom, lesom in poljedelskimi stroji, vendar pa razmeroma malo industrije. Domača trgovina se razvija v arabski četrti v bazarjih; največji bazar, mnogo obiskan od tujcev je Chan el Chalili. Samobitnost in posebnost domačega okolja in pristnosti egiptske narave občutiš, če nameriš korak v skrite ulice in slikovite kote starega Kaira. V premnogih beznicah se udajajo orientalskemu mamilu, hašišu. V mračnih zagatah se pretepajo razcapani, na pol goli otroci ter nadlegujejo z dosledno vztrajnostjo in nesramnostjo tujca za bakšiš. Na ulicah sedijo ali spe arabski trgovci* srebajo črno kavo in zre mrkega lica stoično mirno predvse. V bazarjih pod temnimi oboki, v ozkih ulicah, komaj po dva do tri metre širokih, se prerivajo skozi pestro gnečo kupci in kričijo vsevprek. Prodajalci pa sede z izklesanimi obrazi vzhodnih modrijanov in se pot v stranske ulice, kjer je nesnage na kupe. Vzhodno od Kaira zapira pogled do arabske puščave nizko gričevje, Dschebel, ki je utrjeno s forti. Na citadeli je angleško vojaštvo, trdnjavski topovi so namer j eni dol v mesto, kjer sre-čavaš vedno po clva angleška vojaka skupaj. Na citadeli sprele-tavajo sence davne in krvave egiptske preteklosti. Semkaj je Mohamed Ali zvijačno povabil na slavnost 470 mamelukov, ki so vzpostavili v Egiptu svojo dinastijo, nato pa jih je dal vse po vrsti zahrbtno poklati. Takih krvavih strani je v razvoju egiptske zgodovine vse polno. Citade-la krvavi v žarkih zahajajočega sonca in molči. Na bližnjem Mu-kattamu so širna pokopališča, grobovi mamelukov in kalifov. Iz severnega predmestja, Helio-polis, se odraža od večernega neba prekrasen hotel v mavriškem slogu. Pri citadeli pa ima Moha-dem Ali šudovito lepo in belo mošejo, eno izmed najlepših na svetu, ziclano iz alabastra sredi prejšnjega stoletja. Čudovit je pogled s citadele zvečer na pravljično mesto, na kraljestvo Tisoč in ene noči. Pod teboj se kopljejo ob sončnem zahodu stotine vitkih minaretov v večerni zarji. Tam daleč se svetlika srebrni pas večernega Nila, v daljavi se razgrinja puščava, ki jo bolj slutiš, kakor vidiš. Nad mestnimi strehami se spreleta-vajo puščavski jastrebi kot zlovešči znanilci. Nato pa pade orientalska mehka noč nad Kairo, namah, kakor zastor na odru. R. D. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! Zmedeni časi. Irski in nemški krogi hodijo pri vprašanju, kakšno stališče naj zavzame Amerika pri konfliktu v Evropi, kakor mačka okoli vroče kaše. . Vsem Nemcem s prav malimi izjemami bi bilo po volji, da zmaga Nemčija, toraj naj zmaga Hitler. Malo več bo menda takih Nemcev, ki odklanjajo zmago hitlerizma, kolikor je hitleri-zem svetovno naziranje. Med Irci morda nihče ne želi zmage hitlerizmu, zopet pa bo malo takih, ki bi odklanjali zmago Nemčijo, zmago Hitlera, kolikor bi ta zmaga pomenila poraz Anglije. Vsem tem irskim in nemškim krogom je na tem, da podleže Anglija. Pri Nemcih je to naravno, pri Ircih ra-zumevno v tisočletni borbi z Angleži, pri čemur imajo Angleži dosti na vesti. Kaj pa s svobodo ne le Nemcev in Ircev, s svobodo drugih? Da Nemci nimajo dosti smisla za tako svohodo drugih, je zopet umevno, ker oni sami nikoli niso bili brez vsaj neke take svobode, in bo zato vrlo malo Nemcev, ki bi mogli zapopasti, da je svoboda tudi drugim draga in potrebna. Nekaj takih Nemcev bo, ki so vsaj teoretično za svobodo vseh, kakor kažejo razne razprave med temi Nemci. Praktično pa se skrči celo to malo število, ako imajo le Nemci to svobodo. Naravnost nerazumljivo pa mi je, da Irci nimajo dosti smisla za svobodo drugih, ko so vendar sami izkusili do najnovejše dobe, kaj je narodna ali politična svoboda. Zdaj vidijo le same sebe, in jim je le' na tem, da bi sami pridobili, drugi naj pa grejo žabam pet. Tudi ta zmeda je hudo zmedena in zmedeno znamenje naših zmedenih časov. * Ko se je porajala Jugoslavija in v prvih in še poznejših letih si moral biti človek zelc previden in si vsakega prej dobro ogledati, ako si omenil pred njim vsaj idejo Jugoslavije, obstoječe Jugoslavije še c meniti nisi smel. Pri ljudeh, ki so drugače govorili celo o nekem panslavizmu, si zadel 7. Jugoslavijo le na zasmeh in celo ogorčenje. Tako tam v J. M. Trunk: starem kraju in tako tukaj v Ameriki. Zdaj je Jugoslavija izginila. Čudom se moraš zdaj člo vek čuditi, da se neki zavze majo za Jugoslavijo in še hudo široko odpirajo usta, ko ni vec Jugoslavije. Koliko je pod kapo ? * I "DAJVA POKLICATI STAREGA BILLA — NJEGOVO IME JE V KNJIGI" Svoji k svojimi Slovenci, slovenska divibv in dovaub poflje^s, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, drsšfera in druge, LIČNO in POCENI. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1819 West Germak Road, TeL Caaa! SS44 CUchb. BBnois Isto se je utegnilo ponovno in ponovno vam pripetiti. . . tisti presenetljivi klic od "dolgo izgubljenega" prijatelja, "ki ravno potuje skozi mesto," od koga, ki bi ga ne zgrešili radi . . . V tem je lepota telefonske Vse to predstavlja veliko investacijo v času, skrbi knjige — in teh je skupno 112, vse različne, v Illinois Bell teritoriju. V vsakem mestu in trgu zaznamujejo vsak telefon, in izdanih jih je 2,500,000 izvodov. in denarju, da se poskrbi postrežba, namenjena, da vam, napravi vašo telefonsko knjigo bolj koristno. ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY Naravnajte radio na "THE TELEPHONE HOUR vsak ponedeljek ob 7. zvečer, WMAQ V ITALIJO se denar lahko pošlje, ampak samo v lirah in sedanje cene za pošiljanje denarja v Italijo so: 50 lir za......................$ 2.85 100 lir za......................$ 4.7S 200 lir za.....................$ 9.10 300 lir za.....................$13.25 500 lir za......................$21.50 1000 lir za......................$42.50 2000 lir za......................$84.00 Vsem priporočamo, da pošiljajo denar vsaj dokler so take razmere kakor so. potom J)rzojava, kar stane $1.00 posebej za brzojav, ki ga je treba dodati k zgorajšnjim cenam. V JUGOSLAVIJO za enkrat še ni mogoče pošiljati denarja, dokler se prometne zveze v tem oziru ne urede in ne določijo. Kadar bo zopet odprto bomo naše klijente tozadevno obvestilu Pošiljatve naslavljajte na: JOHN J E RIC H 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Med rusko revolucijo in se marsikje po polomu v zadnji vojski je nastala rečanica-' Dobro si rušil, Slovan! V Rusiji so uničevali živilske zalogi da bi bile le uničene, kakor d« bodo sami imeli za vedno v izobilju, ako drugim vse uničij0. Tako se je pač tem prazno-glavcem pridigalo in te glav« so verovale in — uničeval«; Prav teh glav je v kratki dob' pomrlo na miljone, ker ni 'bil® živil, katera so prej uničevali da bi le uničili. Slovan je ril' šil, pa se je sam zrušil. Koliko da je bilo takih a' enakih ali sličnih činov tud zdaj pri zrušenju Jugoslavija to se bo izvedelo šele pozneje-Nekaj je prišlo že zdaj 'l!l dan. Neki "hrvaški k a p I a r" J{| spuntal tri hrvaške regimenti tam na mažarski meji. Ponori so zaprli (menda tudi pomol"''! li) častnike, trije regimenti s°| bili v oblasti tega kaplara. Jll*j nak! Ali ne? Priprost kaplji pa sfiksa vsem častnikom štr^l okoli vratu. Morda mu bod<1 postavili še spomenik prav Prl| življenju. Tako junaštvo (?) je bi'ffl vsaj pri spuntanju. Ali bi bilfi kaj junaštva pri dobri stva^-f je pa vprašanje. Vsekako J j tudi iz tega razvidno, da J | Slovan junak pri rušenju. ——o——..... OD ČETVORČKOV SAM^ EDEN OSTAL Chicago, 111. —20 letni M* j Fiances Adams, ki živi s 9vf, ;' jim soprogom na 221 Euge'^ st., so se zadnji petek rod'" četvorčki, same deklice. Da< pa so v bolnici storili vse, ® jih ohranijo pri življenju, f trije od njih nekaj ur pozneJ* umrle. Tak dogodek, nami^ rojstvo četvorčkov, je zelo dek in sedanji je bil v ChicaŽ drugi, kar jih pomni zgod£>v' na mesta. Prvi se je pripetil letu 1901 in tedaj so vsi Štiri j tudi ostali pri življenju. kor pravijo zdravniki, se . stvo četvorčkov primeri V° I prečno samo trikrat med dv® m a milijonoma slučajev stva. 0 • w Vsak teden en dopis, naj " geslo vsake naselbine. i t; I FRANK PAULICKf n.D.S., M.D.S. ZOBOZDRAVNIK Dentist-Orthodontist (izravnava robe) 2125 So. 52nd Avenu® CICERO, ILL". Tel. Cicero 610 — in — Marshall Field Annex 25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. TeL Central 0904 URE: V Cieere r»ak dan, ixv*«* ši sred, od 9. tjut. do 8 zveč. 0 nedeljah po dogovoru. — V cbi®* žkem uradu vsake sredo. Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zrečer. — Ob tredak in eb nedeljak fo dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. TeL t uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 002?