""ft&SS"" Leto IX, ft«. 134 Ljubljana, sobota 0. junija 1928 Cena 2 lafcafa ob 4. »lirtml. — Stane mesečno Din «5"—; sa teo» Din 4tr— ncobruno. Ogla« po tarifo. Uredništvo i Ltubljana, Knatlovs ulica iter. $/L Telefon fe. «07« in 1804, ponoči tndi fe. <034. ,-*'• Hakoplal se n« vniajs, Dnevnik za?gospodarstvo, prosveto in politiko fe. 54. — Telefon fe. >036. U Ljubljana, PreSa-oova oHca fe. 4. — Teletoo fe. Podražald: Maribor, Aleksandrova fe. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račan pri postnem ček. zaroda: Ljub-11.84« - Praha disk) 78.180» Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, S. junija. Ta čas, ko je »vet Društva narodov jr Ženevi razpravljal o monoštrski aie-ri, je smatral Mussolini za potrebno, da poda obširen ekspoze o vnanjepolitič-nih odnošajih fašistične Italije. Morda je slučaj, da se je to zgodilo istočasno. Ali značilno je, da je zadnjič, ko je tro-članska preiskovalna komisija dospela v Monošter, mnogoštevilna deputacija fašističnega parlamenta napravila poset na Madžarsko, da so se ob oni priliki vršili z obeh strani, posebno pa z italijanske, govori, ki so neprikrito obetala vsestransko pomoč fašistične Italije madžarskim iredentistom. Spričo tega je smatralo madžarsko javno mnenje za povsem samoobsebi umljivo, da bagatelizira preiskavo komisije Društva narodov, saj ji je Italija po svojih odposlancih obetala vse kaj več nego samo zaščito pri malenkostni aferi o tihotapljenjem strojnih pušk. Te dni je smatra! Mussolini za primerno in potrebno, da kot prvi izmed državnikov zmagovite antante oficijelno postavi tezo za revizijo mirovnih pogodb. Mussolini je dejal, da je triatlonska pogodba preživo zarezala v madžarski teritorij in da zato ni narejena za večnost. Ali revizija mirovne pogodbe, ki je s tem prvikrat s strani vojnih zmagovalcev postavljena na program, vsebuje tudi drugačne, ne ie teritorijalne določbe. In med temi je tu di točka, da se Madžarska ne sme ob-oroževati. Ali je Mussolini mislil tudi to določbo? Prazno delo, premišljati o teh možnosti, saj razvoj stvari sam narekuje take kombinacije. Fašistična via-da je nedvomno že dala taka zagotovila v Budimpešti in jih bržkone tudi v Že nevi ni prikrivala. Potek zadeve z referatom tročlanske komisije vzbuja vsekakor največjo pozornost in sum, da se za kulisami ženevskega zasedanja dogajajo- stvari, ki nikakor ne gredo v sklad za razpoloženjem onih, ki z za npanjem zro na Društvo narodov. Po pravici so se mnogi spraševali : cezaupnostjo, zakaj tročlanska komisija tako trdovratno skriva svoj referat in zakaj se razpravlja ta zadeva ie v tajnih sejah. Odkod tolika obzirnost in komu je potrebna in koristna? Mi pač ne moremo biti v zadregi za odgovor in nenavadna obzirnost komisije nas samo potrjuje v veri, da smo na pravi poti. Ali pri vsem tem je svet Društva narodov sklenil samo grajo Madžarski. Praktično vzeto se to samo pravi, da se more Madžarska mirno še nadalje oboroževati; najhujše, kar jo more doleteti, je nova graia iz Ženeve. In v Budimpešti ne bodo oklevali, kako izkoristiti ta praktični nauk, saj nm Mussolini oficijelno obeta revizijo trianonske mirovne pogodbe. Stvar je prav za prav mnogo resnejša. nego bi bilo videti na prvi pogled. Nahajamo se na početku praktičnega dela za revizijo trianonskega miru. Mnogi državniki raznih držav so že naglasili, da je taka ali slična revizija mogoča samo z novo vojno. Ugledna Češka revija je napisala te dni, da bi se Madžarska na prvi strel z jugosloven-sko-itali'janske meje vrgla na Jugoslavijo in da bi bil to hkrati napad na Slovaško, tedaj vojna tudi za CSR neizogibna. Kakor vidimo, že kaj malo mirovno argumentiranje. Auguste Gauvain je posebno naglasil, ila je Mussolini naslovil na Bolgarijo svojo obljubo prijateljstva in ponoči ravno v odstavku, ki je sledil pasusu o reviziji trianonske mirovne pogodbe, kakor da je hote! tudi Sofiji indirektno obljubiti isto, kar je obljubil Budimpešti Ibrez pridržka. In Gauwain naslavlja poziv na odgovorne državnike Evrope, da se izjavijo o nevarni igri, ki jo pričenja fašistična Italija. Zastopnik Nemčije v Ženevi se je iz-lavil zadovoljnega s poročilom investi-gacijske komisije. Ze davno smo opozorili na verjetnost, da bo Nemčija podpirala Madžarsko v monoštrski aferi, ker njej sami preti eventualno slična komplikacija v bodočnosti. To nas tedaj niti najmanj ne preseneča. V Berlinu bodo tudi sicer zelo radi čuli italijanske govore o potrebi po reviziji mirovnih pogodb. Ali zadovoljni ne bodo s tem v Varšavi, v Bukarešti. Pragi in v samem Parizu. Pa tudi v Rimu bodo morda imeli priliko občutiti, da je mirovna pogodba na Tirolskem in v slo-vensko-istrskem Primorju preživo zarezala v drugo etnografsko celoto, dasi danes proglašajo to za svojo interno zadevo. Ako bo fašistična Italija nadaljevala svojo dosedanjo politiko, se moraio mednarodni odnošaji v Evropi zelo komplicirati; Društvo narodov pa se izmika, da bi izpregovorilo odločilno besedo. _ Nova romunsko-poljska vojaška pogodba Bukarešta, 8. junija, (be.) Kakor se izve. Je bila sklenjena nova romunsko-poljska projaška pogodba, [01 Odgoditev razprave o memorandu glavnega odbora proti Velji Vukičeviču Kratka seja radikalskega kluba. — Kompromisna resolucija. Anketni odbor za preiskavo očitkov glavnega odbora. — Obe skupini sta zadovoljni in govorita o zmagi Je na svoji seji Beograd, 8. junija p. Danes popoldne se je vršila napovedana seja radikalskega poslanskega kluba, na kateri bi se imela vršiti razprava o znanem memorandu glavnega odbora. Za razpravo je vladalo prvotno v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker so pričakovali, da bo otvorila generalno ofenzivo radikalskih nezadovolj-nežev proti g. Vukičeviču in njegovemu režimu. 2e dejstvo, da je bila razprava o tem memorandu na prvi seji kluba odgodena. pa je vzbudilo vtis. da bo tudi tokrat ostalo le pri grmenju in bo ostala situacija v radikalni stranici neizpremenjena. Radikalski nezadovoljneži so polagali največ nade na Aco Stanojeviča, ki je prvi podpisal memorandum in o katerem se je naglašalo. da ne bo več branil Vukičeviča. O Aca Stanojevič pa je v zadnjem hipu odpovedal udeležbo na današnji seji kluba in s tem je bilo tudi takoj jasno, da seja ne bo prinesla nikakih presenečenj. G. Vukičevič je že ves teden na vse strani sondiral teren in iskal načina, da se izogne, ako ne že nevarni, pa vsaj skrajno neprijetni debati o obtožbah, ki jih ie naperil proti njemu glavni odbor. Tekom zadnjih dni je irnei g. Vukičevič skoraj neprestane konference z raznimi radikalskimi prvaki. Kakor je pokazala današnja seja. je imel g. Vukičevič uspeh, ker je dosegel, da je bila razprava o memorandu znova odgodena. Ze pred pričetkom seje so zatrjevali v radikalskih krogih, da je Aca Stanojevič poslal Vukičeviču pismo, v katerem mu sporoča, da se ne mara udeležiti današnje seje, da se izogne napadom in očitkom svojih prijateljev. Na predkonferenci je bil nato dosežen med vukičevičevci in člani glavnega odbora kompromis, nakar se je vršila le kratka seja kluba, o kateri je bil izdan naslednji komunike: Pred prehodom na dnevni red se Je vr- Silo poimensko pozivanje poslancev, pri čemer je bilo ugotovljeno, da ie navzočih 83 poslancev. Med sejo iih ie prišlo še 7. tako da je seji prisostvovalo skupno 90 poslancev. Sejo je otvoril predsednik kluba g. Vukičevič, ki je takoj podelil besedo poslancu dr. Lazi Markoviču. ki ie izjavil: Na dnevnem redu ie debata o memorandu glavnega odbora Predvidevajoč, da bi bila razprava o tem memorandu v sedanji notranie-politični situaciji na škodo stranke, je mnogo prijateljev in tovarišev iz raznih struj in raznih krajev zahtevalo, naj se najde izhod in način, ki bi bil v skladu s tradicijami in vrhovnimi interesi radikalne stranke. V tej smeri so se vršili tudi razgovori z g. Aco Stanojevičem in tako ie prišlo do predloga resolucije, ki predstavlja kompromisno rešitev, ki nikogar ne zadeva in nikogar ne ponižuje, ki pa omogoča, da se odnošaji v naši stranki izboljšajo in končno urede. Ta resolucija se glasi : Radikalski poslanski klub. dokumentirajoč svoie pomirljivo razpoloženje in izražajoč svojo voljo, da se vsi spori v radikalski stranki rešijo prijateljsko, dne 8. junija 1928 sklenil: 1. Debata o memorandu glavnega odbora se stavi z dnevnega reda. ne da bi se klub spuščal v podrobnejšo vsebino tega memo-randa. 2. Iz svoje srede izvoli poslanski klub poseben odbor, ki bo skupno s predsednikom kluba Veljo Vukičevičem in s prvim podpredsednikom glavnega odbora Aco Stanojevičem imel nalogo, da v najkrajšem času predloži mere za saniranje razmer v radikalski stranki. Poslanec dr Laza Markovič Je prosil klub. naj po možnosti sprejme to resolucijo soglasno. Predsednik kluba g. Vukičevič le nato vprašal, ali je kdo proti resoluciji, češ. da bi potem ne bilo dvoma o rezultatu glasovanja. Javil se je edino poslanec Miljutin Tomič. ki je izjavil, da ne soglaša z resolucijo. ki pa je bila pri nato sledečem glasovanju sprejeta z vsemi glasovi proti Tomi-čevemu glasu. Seja ie bila nato zaključena in napovedana prihodnia za v sredo, dne 14. t. m. Na tej seji bo izvoljen v resoluciji predvideni odbor. Komentarji obeh skupin Beograd, 8. junija p. Sklep radikalskega poslanskega kluba je izzval v vseh političnih krogih obširne komentarje. Pristaši vlade naglašajo, da predstavlja ta skleo kluba zmago Vukičeviča. ker je bil memorandum glavnega odbora popolnoma odstavljen z dnevnega reda. Vaš dopisnik se je obrnil na dr. Lazo Markoviča. ki pa Je naglasil. da predstavlja sklep kluba kompromis, nikakor pa ne kaputalicaje ene ali druge strani. Sklep kluba je obvezen tako za vlad-o. kakor za glavni odbor. Kompromis je predlagal Aca Stanojevič, a tudi Vukičevič je bil od vsega početka za pomirljivo rešitev. Kompromis nikogar ne ponižuje, ustvarja pa nova pota za bodočnost. Povsem nasprotnega -menja pa so radikalski nezadovoljneži. Vaš dopisnik je govoril z Nikolo Uzunovičem, dr. Srskičem. Božo Maksimovičem in z raznimi drugimi voditelji, ki podpirajo akcijo glavnega odbora. Vsi naglašajo. da današnji sklep radikalskega kluba ne predstavlja kapitulacije glavnega odbora, pač pa znači hud poraz Vel je Vukičeviča. ki kljub temu. da ima v klubu nesporno večino, ni dobil pričakovane zaupnice, marveč je moral pristati na kompromis. Že dejstvo, da se je Vukičevič udal. smatrajo ne>zadovoljne>ži za dokaz, da se nahaja na umiku. Dr. Krsta Miletič je izjavil vašemu dopisniku, da je težišče situacije sedaj prenešeno iz glavnega odbora na odbor, ki bo izvoljena na prihodnji seji kluba. V ta odbor pridejo nosilci list iz poedi-nih okrožij. To so vseskozi resni ljudje, ki pa so obenem vsi proti Vukičevičevi vladi. Tako je zadeva in odločitev prišla v popolnoma druge roke in težišče situacije ni več v radikalskem klubu, kjer ima Vukičevič zasigurano policijsko večino. Vladna večina izključuje opozicijske poslance Izredno viharna seja Narodne skupščine. - Osem poslancev opozicije izključenih s treh sej Beograd, 8. junija r. Današnja seja Na- seji predlagal v kaznovanje poslance, ki s- Beograd, 8. junija r. Današnja seja Narodne skupščine je bila. kakor v napeti atmosferi, ki je zavladala po zadnjih dogodkih v državi, ni bilo drugače pričakovati, zopet zelo burna in viharna. Vladna večina je danes izigrala svoje karte in odkrito pokazala. da ne ve druge poti. kakor da zatre odpor opozicije s terorjem. Za sejo je vladalo izredno zanimanje. Ze v zgodnjih jutranjih urah so bile razdane vse vstopnice in galerija je bila nabito polna. Tudi diplomatska in novinarska loža sta bili popolnoma zasedeni. Opaženo je bilo zlasti veliko Število inozemskih novinarjev, ki so z največjim zanimanjem zasledovali potek seje Seia ie bila že od vsega začetka zelo burna, nervoznost pa je dosegla vrhunec, ko je predsednik predlagal izključitev osmih opozicijonalnih poslancev. Zapisnik zopet nepravilen Sejo je otvoril predsednik dr. Perič. Navzoči so bili tudi vsi člani vlade, izvzemši ministrskega predsednika Vukičeviča. Ze pri čitanju zapisnika je prišlo do ostrega spora med vladno večino in opozicijo, ki je zatrjevala. da je zapisnik zopet falzificiran. Poslanec dr. Maček je v svojem govoru ugotovil, da potek zadnje seje v zapisnku ni točno zabeležen. Med drugim ugotavlja, da ni res, da so bili navzoči pri zadnji seji vsi člani vlade, ker so ministri prišli na seio šele na zahtevo opozicije, ko je bila seia prekinjena. Posl. Vilder: Zakaj danes ni tu predsednika vlade? Ze zopet sabotira Narodno skupščino. Pozovite ga, nai takoj pride. Dr. Maček naglaša. da ie zapisnik falzificiran zlasti, kar se tiče zaključka zadnje seje. Predsednik ie v seji izjavil, da bo sklical prihodnjo sejo pismenim potom. Pozneje pa je narekoval stenografom. da skliče sejo pisenim potom za dne 8. iun:ia. S tem je prekrčil čl. 105. poslovnika. Dr. Maček zahteva, da se to v zapisniku ugotovi. Ravno tako je predsednik šele naknadno daj dostaviti v zapisnik, da bo na prihodnji seji predlagal v kaznovanje poslance, ki so motili potek seje. Predsednik dr. Perič je zavračal trditve dr. Mačka in dokazoval, da je postopal popolnoma pravilno. Hotel je takoj preiti na glasovanje, besedo pa je zahteval posl. Ma-štrovič. ki je v daljšem govoru dokazoval, da je predsednik kršil čl. 105. poslovnika. Dr. Perič je to trditev ponovno odklonil in odredil glasovanje o odobritvi zapisnika. Vladna večina je zapisnik odobrila. Vzbudilo pa je splošno pozornost, da so se med glasovanjem odstranili številni ugledni radikalski nezadovoljneži. kakor dr. Ninčič, Nikola Uzunovič. dr. Srskič in dr. V opozicijonalnih krogih smatrajo to za dokaz, da se radikalski nezadovoljneži ne strinjajo s postopanjem vlade napram opoziciji. Obtožnica proti dr. Korošcu Med neprestanim prerekanjem Je začel nato predsednik čitati nujne predloge, ki jih je vložila opozicija. Prva je bila prečitana obtožba proti notranjemu ministru dr. Korošcu. Dr. Perič je izjavil, da bo prišla obtožba v smislu zakona o ministrski odgovornosti v določenem roku na dnevni red. Opozicija je med čitanjem obtožbe z največjim ogorčenjem obsojala notranjega ministra dr. Korošca in slišali so se neprestano klici: »Rabelj naše omladine!« »Mus-solirrfjeva policija!« »Doli krvava vlada!« itd. Največje ogorčenje pa je nastalo v skupščini, ko je predsednik dr. Perič stavil predlog za izključitev osmih opozicijonalnih poslancev Naglašal Je, da je iz zapisnika zadnje seje razvidno, da so nekateri poslanci onemogočili razpravo in zato predlaga, da se kaznujejo sledeči poslanci z izključitvijo od treh sej: dr. Nikola Dragiševič (SDS). Ivan Grandja (HSS). dr. Ivan Krajač (HSS). Jakob Jelašin (HSS). dr. Tupanjanin (zemljo-radnik), Ceda Kokanovič (zeanljoradnik). LJuborair Maštrovič (HSS) in Rude Bačinič (HSS). V dvorani je nastalo splošno prerekanje in izgledalo je. da bo vsak trenutek prišlo do dejanskega spopada. Pribičevič: Zakaj provocirate? Ubijali ste mladino v Beogradu. Zakaj ne kaznujete onih. ki so to zakrivili? Mi smatramo to za napoved borbe na nož in vam povemo, da se je ne bojimo. Zakaj ne kaznujete ubijalcev naše mladine? Vilder: Kje je dr. Korošec, da da policiji povelje, naj nas kar vse postreli? Opozicija ie zahtevala nai se o predsednikovem predlogu vrši debata. Predsednik dr Perič pa je to odklonil in izjavil da dovoli samo enemu izmed onih. ki so predlagan' za izključitev, da govori največ 15 minut. Ta izjava skupščinskega predsednika je izzvala zopet nov vihar protestov pri opoziciji. Z vseh strani so padali medklici: »Ze zopet kršite poslovnik. »Dr. Korošec prepoveduje shode, a vi nam hočete celo v skupščini zabraniti besedo.« »Nas ni izvolila policija kakor vas in nam tudi ne bo predpisovala, kdaj smemo govoriti.« Dr. Maček je protestiral proti ponovni kršitvi poslovnika, kar pa je predsednik se« veda zavračal. Splošno pozornost pa je vzbudil nastop radikala Nastasa Petroviča, ki je ugotavljal, da je predsednik že po* novno kršil poslovnik, in je zlasti naglašal, da predstavlja postopanje vlade povsem nepotrebno izzivanje opozicije. Nadaljni potek seje je bil izredno viha. ren in je vladal v skupščini takšen hrup, da poedinih govornikov sploh ni bilo raz* umeti. Slišati je bilo le ogorčene medklice opozicije. Med največjim hrupom je dobil besedo posl. dr. Krajač, ki je govoril o kr/ šitvi poslovnika. Vilder: «Vi ste Mussolinijevi rablji!» Zaradi tega medklica ga je predsednik kaznoval s pismenim opominom, kar je razburjenje opozicije še povečalo. Dr. Kra« jač je v svojem nadaljnem govoru ugotav« ljal, da je zadnje dogodke zakrivila vlada in bi torej vlada zaslužila kazen. Nato so govorili Še Voja Lazič, Ivan Maštrovič in Čeda Kokanovič, ki je izjavil, da se bodo izključeni udali samo sili. V dvorani je nastalo tako prerekanje, da je predsednik končno prekinil sejo. Po daljšem odmoru se je seja nadaljevala, nakar je predsednik odredil glasovanje o svojem predlogu. Pred glasovanjem je bilo izvršeno poimensko po. zivanje poslancev, da se ugotovi kvorum. Navzočih je bilo 245 poslancev. Vladna ve« čina je pri nato sledečem glasovanju spre« jela predlog dr. Periča ter izključila 8 po* slartcev KDK. Opozicija je proti temu na« silju najodločneje protestirala, predsednik pa je, boječ se še viharnejših prizorov, se« jo naglo zaključil in sporočil, da se vrši prihodnja seja jutri dopoldne ob 10. Politična situacija do skrajnosti napeta Vzroki premirja med radikali. - Odpor v vladnih krogih proti briskiranju opozicije Beograd, 8. junija, p. Politična situacija se je danes še bolj poostrila. Kompromis, ki je bil sprejet v radikalskem klubu, ni nikogar iznenadil. Znano je, da pričakujejo pašičevci in centrumaši vsak trenutek padec vlade in ne žeie, da bi v tem trenutku prišlo do političnega razračunavanja v klubu, kjer ima Vukičevič nesporno večino, ki bi mogla pozicijo g. Vukičeviča v klubu le še ojačati. Dejstvo, da je Vukičevič pristal na to, da se razprava o memorandu odloži, se smatra kot priznanje njegove slabosti v stranki. G. Vukičevič nima poguma, da še nadalje preganja svoje nasprotnike. Opažati je, da tudi vladni krogi ne gledajo na situacijo enako. Dočim vukičevičevci in davidovičevci zagovarjajo skrajne mere proti opoziciji, dajejo dr. Marinkovič in njegovi pristaši s pasivnim držanjem čutili, da jim ta taktika ni všeč. Vsa javnost pa se sprašuje, čemu je bila potrebna izključitev opozicijonalnih poslancev zaradi skup- ščinske demonstracije povodom znanih usodnih dogodkov v Beogradu. Vprašuje se, komu je to potrebno n komu koristno. Javnost priznava, da vlada brez potrebe provocira opozicijo. Čuti se, da sta dr. Marinkovič in tudi doktor Spaho zelo kritična proti Vukičevi-čevim nameram. Na drugi strani pa vzbuja največje presenečenje, da stoji g. Davidovič moralno na čelu nasilne akcije proti opoziciji. Na današnji seji je vzbudila mnogo pozornosti demonstracija opozicije proti ministru dvora Dragomiru Jankovi-ču, katerega je Stepan Radič te dni označil za tretjega ustavnega faktorja. Jutrišnja seja Narodne skupščine bo brez dvoma zopet zelo viharna. Razprava o obtožbi proti bivšemu ministni pravde dr. Subotiču bo oknpira'a najmanj dve do tri seje. Splošno pa se čuti, da je dosesla nanetoct skrajno mejo in da mora priti do preloma v eno ali drugo smer. lin med lilo ia Jisla®? Senzacijonalne vesti iz Londona Investicijsko posojilo Jugoslaviji naj bi v enaki meri podpisale Amerika, Anglija, Francija in Italija. — Delo na ustvaritvi jadranskega Locarna Rim, 8, junjia. g. V političnih krogih živahno razpravljajo o londonski informaciji, po kateri so vplivni krogi v Parizu I« ■ n-donu posredovali, da bi prišlo do definitiv-ne in stabilne izravnave sil v Sredozemskem morju. Zdi se, da so že dalj časa državniki na delu, da bi spravili spor ->b Jadranu s sveta. Ta prizadevanja so že znatno napredovala in upati je, da bodo ugodno zaključena. Govori se tudi o udeležbi Italije ^a igo-siovenskem zunanjem posojilu. Posebno angleški in ameriški finančniki vztrajajo na tem, naj bi tudi Italija sodelovala na gospodarski obnovi Jugoslavije. Italija bi skupno s Francijo, Anglijo In Ameriko .taktično prevzela četrtino posojila. Tak zakifriček jugoslovenskega posojila. Tak zaključek korak za »jadranski Locarno« in bi zasigu-ral mir.. V razgovorih so Italijani raztolmač>'i tudi prednosti pristopa k tej gospodarski akciji Italija se tega tudi v polni meri zaveda in ni samo slučaj, da ravno sedaj oflcijozna Železničarski kongres Split, 8. junija, n. Jutri se prične tukaj veliki kongres udruženja jugoslovenskih na« cionalnih železničarjev in brodarjev. Nocoj je prispel prvi posebni vlak udeležencev iz Beograda, Sarajeva, Dubrovnika in osta« lih vzhodnih krajev, jutri dopoldne pa do» spejo s posebnim vlakom udeleženci iz Za« greba in Ljubljane. Na kongresu bo nad 1500 udeležencev. Jutri bo prva predkonfe« renca, v nedeljo pa se otvori glavni kon« greš. V ponedeljek bo prirejenih več izle» tov s parniki na dalmatinske otoke. Jugoslavija in Grčija Atene, 8. junija č. Veliko pozornost Je vzbudilo dejstvo, da je jugoslovenski poslanik Tiča Popovid ponovno posetii Vemzelosa. V r*oilkti-čjiiih krogih trdijo, da ie VenAzek* pri teh pojeta h »z.Taiz 11 žeijo, da bi Grška z vsemi balkanskimi državami, v prvi vrati z Jugoslavijo sldenila arbitražne pogodbe. Samomor policijske uradnice Subotica, 8. junija n. Danes ob 2. popoldne ie »»vršila samomor 22-Ietna policijska uradnica Sofija Košoberovač, hčerka ugledne rodbine iz Soonboah. »Agenzia di Roma« v očividno Inspiriranl noti povdarja pomen gospodarskih odnoša-jev med obema sosednima državama. Ce je v političnem interesu Ju&osia\ije, da razčisti svoje odnošaje do Italije, potem je ta interes še mnogo večji, če se presojajo odnošaji z gospodarskega stališča. Jugoslovenska zunanja trgovina je za zašči+o in stabilizacijo jugoslovenske valute zeio važna in ima v Italiji svoj najvažnejši oddajni trg. V letu 1927 je znašal jugoslovenski izvoz v Italijo 1590 milijonov dinariev, kar pomeni 25% celokupnega izvoza. Italijanski izvoz v Jugoslavijo pa je znašal v istem času samo 940 milijonov dinarjev. Iz teh podatkov je razvidno, kako dragocen") bi bilo Jugoslaviji gospodarsko sodelovanje z Italijo. V rimskih diplomatskih krogih zasledujejo ta razvoj italijansko-jugoslovenskih odno-šajev z veliko napetostjo in fo tembolj ker bodo po nekaterih vesteh nettunske konvencije v najkrajšem času ratificirane. Mednarodno posojilo Bolgariji Ženeva, 8. junija, (že.) Kakor poročajo je določenih od posojila Društva narodov Bolgarski en milijon funtov, za stabiliza. cijo bolgarske valute. 250.000 funtov pa za rekonstrukcijo železnic in izboljšanje luk. Kakor se izve, so velesile pripravljene, da odlože izplačilo bolgarskih reparacijskih plačil za 5 ali 10 let z ozirom na dejstvo, da je Bolgarija povodom zadnjega potresa zelo trpela. Apetit italijanskih lovcev Split, 8. junija t. Zadrsko italijansko lovsko društvo je zahtevalo od italijanske vlade, nata med otočjem Fidii in Queco&)aadoan. voriti o ropu. Nato se je bavU z Mus-solinijevo izjavo glede revizije mirovnih pogodb in izjavil« da je vesel, da je zunanji minister topot govoril tudi o tem vprašanju in povedal kakšne posledice bi imelo, če bi se lahkomiselno pristopilo k taki akciji. 2elel bi, da bi dr. Beneš kategjorično izjavil, da Češkoslovaška za nobeno ceno ne bo niti za pedenj prostovoljno odstopila svojega teritorija. Ta kategorična izjava je absolutno potrebna in govornik je hvaležen poslaniku Osuskemu, ki je o tem kot Slovak povedal svoje kategorično mnenje. V zadevi trgovinskih pogodb Je predvsem prosil, naj vlada ne stavi nikakih ovir, da se trgovinska pogajanja z Jugoslavijo čim prej pričnejo. Glede časopisnih vesti naj bi se o gospodarskih vprašanjih razpravljalo z ozirom na gotovost zbližanja med evropskimi državami, je dr. Kramaf prosil, naj bi se minister dr. Beneš v tej smeri izrazil nekoliko konkretnejše, da prepreči vse fantastične nade. Tudi se nerešeno socialno vprašanje Kaj Je z bivšimi uslužbenci bivših lokalnih železnic? Maribor, 6. junij a. Kakor marsikatero drugo važno zos2>o-darsko in socijalno vprašanje, ki ne zadeva sicer celote ampak le gotov krog ljudi, tako je odprto tudi vprašanje: kaj bo s preskrbo bivših uslužbencev na raznih naših lokalnih železnicah (Grobelno-Rogatec, Polj. čane-Konjice itd.) Te lokalke niso imele svojega provizij-skega fonda, iz katerega bi imeli črpati upokojenci. Ko je po prevratu južna železnica začela organizirati svojo direkcijo v Ljubljani, je imela namen tudi za lokalne železnice, katerih obratovanje je prevzela, ustanoviti poseben provizijski fond. Ker je pa ustvarjanje takih naprav v očigled staro-znanemu beograjskemu geslu (kadar treba kaj dati!) »ima vremena« trajalo predolgo, je ravnateljstvo južne železnice, samo da obvaruje svoje uslužbence pred previsokimi naknadnimi prispevki za provizijski fond. odredilo stvar tako, da se je delavcem začel odtrgovatl odgovarjajoči prispevek na konto bodočega provizijskega fonda. Ko }e pa Južna železnica prešla v državne roke, Je padel v vodo tudi proviziisid fond za lokalne železnice. 2e nabrani da-nar je ljubljanska direkcija razdelila med delavce, ki so vplačali prispevke. Kak<> bo s temi reveži za naprej, za to seveda odgovornim činiteljem ni prav nič mar, najmanj pa gospodom pri SLS, katerim so ravno železničarji vedno dajali vas kontingent svojih glasov. Kakor čujemo, so poslanci KDK tudi v tem vprašanju že storili svoje korake. Seveda dvomimo, da se bomo pod današnjim režimom Ie za korak približali rešitvi tega vprašanja in mislimo, da bomo pač morali čakati, da bo prišel na stolec ministra sa-obračaia človek, ki bo imel nekaj čuta za socijalne potrebe ljudstva. Praznik ruske kulture Po vsem svetu, posebno pa po slovanskih državah in mestih se je včeraj slavil dan ruske kulture. Tudi ljtbljanska ruska kolonija je prisrčno izpolnila svojo dolžnost. Manj pa se je pomena tega dne zavedala naša slovenska Ljubljana, kajti med sto udeleženci, ki so se včeraj zbrali v dvorani vojašnice vojvode Mišica na Taboru, smo našteli le nekaj Slovencev in Slovenk. Naših umetniških in drugih inteligentnih krogov menda praznik ruske kulture ne zanima. In vendar je to eden največjih slovanskih in kulturnih praz^ nikov, ki druži v eni misli vse, ki verujejo v veliko poslanstvo ruske slovanske kulture. Morebiti bi bila za to slavnost bolj primerna vseučiliška dvorana, ki privabi v sebe več našega občinstva. Tako se je smatrala ta prireditev bolj za zadevo Rusov, dasi je bila zamišljena kot naša skupna kulturna manifestacija. Dvorana Je bila okraSena s sliko velikega ruskega genija Puškina in za mal prispevek ra ruske invalide je sprejel vsak udeleženec malo rusko trobojno kokardo, ki je krasila tudi pesnikovo sliko. Goste je pozdravil predsednik Probuda< je lahko zadovoljna, da je pridobila tako odličnega sodelavca za svojo šolo za pouk v fotografiranju. Plezalna pot na Grmado Slovensko planinsko društvo je dalo v smislu predloga, sprejetega na predlanskem občnem zboru, zgraditi novo. plezalno stezo po južnem pobočju Grmade ob Šmarni gori. Ta pot je napravljena po »planinskih« pravilih in je bogato opremljena z oprije-malnimi klini in žičnimi vrvmi ter je zlasti v spodnjem delu izpeljana iako strmo po skalah in med pečinami. Na cestnem razpotju v Vikrčah ti kaže orijentacijska tabla smer, po kateri ti je kreniti, da prideš na plezalno pot. Nekaj sto korakov hodiš po trati in gozdu, pa dospeš v vznožje glasovi-tega Turnca in že se znajdeš na skalovju, koder drži drzno izdelana pot. povsod dobro zavarovana s klini in žicami, tako da se lahko varno vzpenjaš po strmini. Kmalu si v preduhu pod Turncem. kjer so napravili lesene stopnice. Prideš mirno Turnca in vzpenjaš se dalje po skalnati strmini; par pasaž je prav romantično zanimivih ,z lepimi pogledi v globino, na Savsko dolino in ravnino pod teboj. V gornjem delu poti prideš že na mehka tla in po previdno speljanih vijugah dospeš na t. zv. Westerjevo pot, po kateri nadaljuješ svojo bojo po robu in grebenu Grmade na vrh in odtod na Šmarno goro. Vsega vzpona po novi poti je za 20 do 25 minut. Kljub strmini ne nudi nikake nevarnosti: naravno pa, da zahteva ta »strmohod«, če govorimo po Mencingerjevo, od »strmoiazca« nekaj opreznosti, dobrega prijema in sigurnega stopa, zlasti pa mora biti trden v glavi. Vr-toglavci naj se ne podajajo nanjo, deca pa naj hodi le v spremstvu odraslih. Kakor smo se prepričali, je pot strokov-njaško nadelana; saj je podrobni načrt za njo napravil naš znani planinec Al. Knalelc, delo pa sta izvršila dva veščaka iz Kranjske gore. ki sta si. pridobila potrebno izvež-banost pri nadelovanju plezalne poti na Pri-sojnik. Edini nedostatek bo komu v tem. da je nova pot na Grmado prekratka. Ce bi jo bili speljali bolj na desno, tako da bi se strnila z Westerjevo potjo pri Rogljičih, t. j. pri skalni skupini na gornjem »nosu« Grmade, bi še bolje služila svojemu turističnemu in zdravstvenemu namenu. Vsekakor pa smo Planinskemu društvu hvaležni, da je dalo napraviti to zanimivo planinsko stezo, ki bo izletnikom na Grmado, odnosno na Šmarno goro v prijetno iz-premembo: mlademu planinskemu naraščaju bo služila kot primerno vežbališče v planinstvu, starejšim pa kot higijenično koristno izletišče, kjer si bodo ude izdatno pre-tegnili. pljuča s čistim zrakom osvežili in krvni obtok pospešili. Zlasti sedai v poletnem času se bo dala napravici uspešna hi- Danes ob ^10. vesela »Uia« premijera! Vsaka hčerka! Vsaki sin! si mora ogledati film zlate mladosti im zakonske prostosti. Mladini prepovedano. V glavni vlogi naša dražest-na rojakinja KATY v. NAGY iz Subotice Ninna Vanna, Hanni Weisse Globoko znižane cene! ELITNI KINO MATICA Tel. 2124 Kulturni pregled Ljubljanska drama Začetek ob 8. Jobota, 9. Pustolovščine dobrega vojaka Švejka. Izven. Ifedelja, 10. Pustolovščine dobrega vojaka Švejka. Izven. Ponedeljek, 11. Pustolovščine dobrega vojaka švejka. Izven. Torek, 12. Zaprta Ljubljanska opera Začetek ob pol 8. Sobota, 9. Faust. Ljudska predstava po tniž. cenah. Izven. Nedelja, 10. ob 8. popoldne: CardaSka kne-ginja. Ljudska predstava po znižanih ce-Izven. Mariborsko gledališče Začetek ob 8. jobota, 9. ob 20. . C. Kuponi. Gostovanje ge. Mitrovičeve in ge. Mile Štag-Ijar-Kogejeve. Nedelja, 10. ob 20. . Kuponi. Gonnodor kot ljudska predstava v ljubljanski operi. V soboto, dne 9. t. m. ge poje v ljubljanski operi po parni ©sečnem presledku in poslednjič v letošnji sezoni Gou-nodova opera z g. Banovcem v na- | slovni vlogi. Margareto poje gna. Majdičeva, * Marto gna. Španova, Siebla ga. Poličeva, Me-fisto je g. Rumpelj, Valentin pa g. Janko. Wagnerja poje g. Perko. V operi sodeluje celotni baletni zbor z g. Vlčkom in gno. Wisia-kovo na čelu. , ki je prežel ie vse večje gledališke odre pa tudi filme, pride v ljubljansko dramo. Danes v soboto 9. t. m. se vrši njegova premiera. Švejka igra pri nas g. Cesar. V ostalih vlogah sodelujejo skoro vsi Člani ljubljanske drame. Režija je v rokah g. prof. Šesta. Komedija je izredno zabavna ter jo bo brez dvoma tudi pri nas sprejelo občinstvo z največjim veseljem. Re-priza bo v nedeljo zvečer. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 10. t. m. se vprizori popoldne ob 15. v operi opereta cCardaška kneginja*. Zasedba običajna. Zvečer ob 20. so v drami cPusto-lovščine dobrega vojaka Švejkai. «Ple9 v maskah> se ladnjič vpriiori na mariborskem odru v soboto 9. junija. Razen ge. Mitrovičeve gostuje še ga. Mila Štagljar-Kogejeva, bivša članica mariborskega, zdaj zagrebškega gledališča. Slavni tenorist Henrik de Maizei je gostoval koncem minulega meseca v Zagrebu g tako velikim uspehom, da ga je zagrebška uprava povabila po gostovanju pariške opere Comique še na celo skupino gostovanj. Poleg tega pa ima v soboto 9. v Zagrebu še samostojen koncert. Vsi zagrebški kritiki enoglasno izjavljajo, da tako lepega tenorja Zagreb že dolgo ni čul. Občinstvo pa je sprejelo pevca naravnost z ogromnim navdušenjem. Tenorist De Mazzei gostuje v ljubljanski operi začetkom prihodnjega tedna v Puccinijevi operi . Klavir štiriročno. P. H. Sattner: Zbor mladenk iz Jef-tejeve prisege. Ženski zbor s spremljevanjem klavirja. Wlassak: Pomladanski pozdrav. A Siiss: Koncertna uvertura. Skladbi za citre Mokranjac: Bolno čedo. Ženski zbor. Hatze Majka. Dvospev s spremljevanjem klavirja Wagner: Zbor romarjev iz opere cTannMu-ser> za klavir. A. Foerster: Pomlad. Ženski zbor, in sopran solo s spremljevanjem klavirja. Gounod: Valček iz opere ško in žensko obleko, pa še nekaj blaiga. perila, čevljev in britev. V splošnem ni bil izbirčen, pozabil tudi ni na brašno. Zaletel se ie v kaščo. kjer se je založil s svinjino in klobasami, v vrečo pa je primaknil tudi lonec masti. Vesel in prav po oslovsko nato-vorjen je končno zapustil Kokec Jančarjevo hišo in se ie najraje držal samotnih gozdnih poti. Po okolici so kmetje opazili starega moža z bisagami na hrbtu, pa se ni nihče brigal zanj in Kokec je iz kraja izginil brez sledu. Stari kradež. ki mu ie tatvina edini poklic. se ie šele nedavno povrnil v svoio ožjo domovino. Ljubljanska policija, ki ga ima že lepo število let v avdiienci. ga ie lani izgubila z vidika. Kokec se ie ta čas klatil po Hrvatskem. Zdai zatrjuje, da je ves čas stopal po poštenih potih in da ie imel vseled samo dobro družbo Šival je — saj se je v mladih letih zares izučil vbadati iglo ki nirko — po Hrvatskem uniforme fi-nancarjem in orožnikom. Tako pravi on sam. a naše varnostne oblasti domnevaio. da je Kokec tudi za časa svojega romanja po Hrvatskem jemal odpustke in izginil od tam ravno zato .ker so mu postala tla prevroča. Zato so zdaj šle poizvedbe povsod naokrog, kjer se ie zadnje čase mudil mnogo preizkušeni Kokec. ki bo do končanih preiskav ostal v zaporu in tako lepo počakal. da ga štiriindvajsetič zašijejo zaradi predolgih prstov. Pred sodniki Gospodična iz Kapiteljske ulice O Grosovi Tončki smo ie poroča®. Te dni s« Je marata raigovairiatf pred kazenskim senatom deželnega sodišča. Razprava Je bila tajna, zato ne moremo več poročati, kakor da je bila An-'tonila Grosova, bivša pisarniška uradnica, stara 22 Jat, obsojena radi hudodelstva Javne nasilnosti x izsiljevanjem in rani prestopka nečiste obrti na 4 mesece težke leče. Redko slavje Berač Lovrenc iz Dolenjskega je W! pri oJcra«}-oom «o«fi®6a obsojen radi prepovedanega povrat-ka na 5 dni zapora. Ko Je mož 6ul svojo ofc*xfbcv. se k prijazno «asmobndl, si oforisaJ svoje dolge brke in se za-bvalW: »Hvala vaan gospod sodnik, kair malo prazničen sem daaies, saj sem doživel posebno slaiv.fe.« »KaJcSno sSavfle?« fe vprašal sodnik začuden. »Dame« sem clobl »vodo petdeseto zaporno kazen. Mar ni to lepo število?« Resni sodnik Je izgubljenega LovreniSca pomilovalno pogledal in ukazal pazniku, da ga je od-vedel v zapor. Do 30. junija se še lahko vpišete ▼ Vodnikovo družbo Domače vesti i * Pismo prosvetnega ministra sini verz i-• te t n emu profesorju dr. J. Plemljo. Znanemu našemu znanstveniku, vseuč. profesorju matematike v Ljubljani, dr. Josipu Plemiju, je ponudilo graško vseučilišče stolico matematike na svoji modroslovni fakulteti. Ker bi bg odhod g. Plemlja v Gradec težka izguba ra ljubljansko vseučilišče, na katerega otvoritvi in razvoju }e g. Plemelj sodeloval, mu je minister prosvete g. Milan Grol poslal pismo, v katerem ga prosi, naj še nadalje ostane na vseučilišču v Ljubljani Med drugim pravi g. minister Grol v svojem pismu: »Smatram za svojo dolžnost, da Vas, gospod profesor, prosim, da v interesu našega mladega znanstva in našega znanstvenega naraščaja ne zapustite vseučilišča v Ljubljani. — Vem, da bi bila to žrtev tako za Vas, kakor za znanstvo sploh. A v državi, kjer so znanstveniki Vaše kvalitete redki, pomeni izguba vsakega od njih veliko nacijonalno izgubo. Vaš odhod pa bi bil zlasti težka izguba za ljubljansko vseučilišče, ki so mu tako potrebni znanstveniki Vaše vede. Zato ne dvomim, da boste pri svojem o d ločevanju upošte-vaM tudi te nacijonalne razloge in da Vas ti napeljejo, da še nadalje ostanete na vseučilišču, na katerega otvoritvi in razvitju ste sami sodelovali. * DubrovnfŠka parobrodna plovltba Je mižala vožnjo obiskovalcem brnske razstave sodobne kulture od razreda do razreda, to je: plača se tretji razred, vozi pa se v drugem. Pri kupovanju voznega listka se mora predložiti razstavna legitimacija, ki se dobi pri vseh konzulatih CSR. Popust vel;a do 15. septembra za potovanje v Brno in do 6. oktobra za povratek. * Naša emigracija. Po statistiki Izselienl-škega komisarijata se Je Izselilo Iz na Je kraljevine v marcu t. 1. v prekomorske dežele 3859 ljudi, t. j. 248 manj kakor lani v istem mesecu. Izselilo se jih je največ Iz Hrvatske in Slavonije (1209), nadalje Iz VoJ vod me (568), Slovenije (456) Dalmacije (343), Srbije (161), Bosne in Hercegovine (106) in Črne gore (16). Od vseh teh ie bilo 75% poljedelcev. Največ jih je odšlo v Kanado (1483). v Argentino (458) USA (442), Uruguay (328) itd. Skupno se jih Je vrnilo 368, a število vseh onih, ki so se vrnili od 1. januarja do konca marca znaša 838, dočim se jih je vrnilo v istem času lani 560. * Italijanski delavci v našem državnem podjetju. Iz beograjske »Politike« posnemamo: Dočim vlada v vsej naši zemlji v zadnjem času veliko nezadovoljstvo proti italijanski politiki, dočim preliva naša omladina kri na beograjskih ulicah, manifestirajoč odpor proti nezajezljivi politiki, ima eno izmed najvažnejših in najobčutljivejših državaih podjetij 20 italijanskih delavcev v službi, ki nam lahko poleg tega. da odjedajo kruh našim delavcem, tudi na strahovit način škodujejo ... * Smrtna kosa. V Kočevju Je trmrf po kratki in mučni bolezni davčni upravitelj v pok. g. Peter V o v k. Pogreb bo danes ob 15 uri. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Smrt Junaškega četnlka v SkopIJu. V Sknplju je umrl po daljšem boiehanju eden Izmed najhrabrejših srbskih četnikov Milo-rad Pečanac. Pokojnik se je že kot 17 letni mladenič pridružil četnikom in se udeleževal vseh bojev do konca svetovne vojne. Umrl je v največji revščini, kakor so umrli vsi oni. ki so poklonili svoje življenje samo domovini in naciionalnim idejam. Po grebne stroške so plačali niegovi prijatelji. * Otvoritev planinskih domov v Savln-skih planinah. Savinska podružnica v Celju javlja, da bo Hausenbichlerjeva koča na Mrzlici od 1. t. m. dalje otvoriena in oskrbovana ob nedeljah in praznikih ter ob sobotah popoldne. Frischaufov dom na Okre-šlru bo otvorjen od 17. t. m. daljen Koča na Korošici od 22. t. m. dalje. Koča na Moziir-skih planinah od 1. t. m. dalje. Koča v Logarski dolini in Celjska koča so vse leto odprte. Vse te koče so z vsem potrebnim pt eskrbljene. Poštni avto vozi dnevno ob 9 uri od Šmartna ob Paki v Solčavo in se vrača ob 14. k vlaku ob 18. ob nedeljah in praznikih pa ob pol 9. k vlaku ob 21. Vozni-na za osebo 45 Din. Cesta od Kneza pri Solčavi v Logarsko dolino se že popravlja in bo predvidoma lahko vozil avto do 23. t. m. v Logarsko dolino. * Izlet nemških geografov na na§ Jadran. Udružen.ie nemških geografov pošlje letos 40 svojih članov na našo rivijero. Poučno ekskurzijo je poverilo društvo dunajskemu turističnemu društvu. Ekskurzija bo dospela na Sušak 19. julija in bo ostala tu dva dni nakar se bo napotila ob obali do Kotorja. Poleg geografov se pripravila na ekskurzijo na našo rivijero znani prijatelj našega naroda. profesor Arbenz iz Curiha. Ekskurzija ki jo bo vodil, bo ostala na rivijeri tri tedne. * Trodnevnl Izlet na Plltvlčka Jezera, priredi III. oblast Ferijalnega saveza v LJubljani za svoje člane (ice) in ostalo diiaštvo. Odhod iz Ljubljane 17. junija ob 18.45 z dolenjskim vlakom. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 18. Prihod v Rudopoije drugi dan ob 5. Od tod peš do jezer blizu 4 ure. Za ves čas bivanja na Plitvicah oskrba in prenočišče v hotelu. Isto popoldne ln drugi dan ogled jezer, slapov Jn drugih prirodnih krasot. Odhod s Plitvic 19. junija zvečer z avtobusi na Vrhovine, od tu z vlakom čez Karlova c v Ljubljano, kamor se Izletniki vrnejo 20. Junija ob 9. Hrana Je obvezna za vse udeležence. Stroški so za člane 185 Din D A oglejte si prosim sQa|no razstave koSnbovtnasttb pla&ev v paviljona K 287 — 289 Najnovejše zimske modele. Krasna Izdelava. — Graška tvrdka. M. HOMSCHAK - GRAZ «?ADECKYSTRASSE 10. 7487 za nečlane 200 Din. Gosp. profesorji Imajo polovično vožnjo in plačajo 60 Din več. Vabijo se vsi članilce), ostali dijaki (inje) in gosp. profesorji, da ne zamude ugodne prilike ogledati si Plitvička jezera, ki so sve tovna znamenitost. Prijave obenem z de narjem se sprejemajo do 13. junija na naslov: Frank Stane, stud, iur. univerza Ljubljana. ♦ Razpis službe za absolvlrane pravnike. Uprava za zaščito industrijske svojine (ministrstvo za trgovino in industr.) potrebuje absolviranega pravnika z znanjem francoščine. Prvenstvo imajo oni s sodniškim ali odvetniškim izpitom. Predpisano opremljene prošnje je treba najkasneje do 20. junija vposlati na naslov: Uprava za zaščito industrijske svojine v Beogradu. ♦ Vpad kačakov iz Albanije na našo zemljo. Iz Tetova poročajo, da se je v sredo zvečer pojavila v okolici Tetova tolpa kačakov iz Albanije, ki je ukradla pastirjem v planinah štiri konje. S seboj so hoteli odvesti tudi dva pastirja^ ker pa sta jima delala na potu neprilike, so ju izpustili. V istem času sta se pojavila v planini Krivo-šiji dva kačaka, o katerih se še ne ve, aH sta samostojno prekoračila mejo ali sta bila člana že omenjene tolpe. Oba kačaka sta zašla v zasedo naših orožnikov, ki so takoj začeli streljati. V borbi je bil ubit en ka-čak, dočim j3 drugi ranjen pobegnil. Pri ubitem kačaku so našli italijansko puško z 90 naboji. Po izjavah očividcev so kačaki iz Albanije sami mladi lju-dje, izborno oboroženi, s prav takimi puškami, kakršno so našli pri ubitem kačaku. Leichnerleva kopeli itev. 1001 je najučinkovitejše sredstvo za Izgubo debelosti in dosego vitkosti. Uspeh se pokaže že po par kopeljih. Originalne zavitke dobite v drogeriji: 6599 KANC, LJUBLJANA, Židovska ulica. ♦ Ponarejevalca denarja v Kalovacu prijeta. V Karlovcu se je pred kratkim pojavila v prometu večja množina ponarejenih dvodinarskih novcev. Policija je takoj uvedla obširno preiskavo, ki je dognala, da jih je spravil v promet 24 letni ključavničarski pomočnik G.iuro Draženovič. Aretirani Draženovič je priznal, da je sam ponarejal novce, ki jih je izdelal skupno 400 komadov. Dvesto od teh je spravil v promet ostalih 200 pa je skupaj s pripravami vrgel v Kolpo ker je uvidel, da ne more novcev uspešno ponarejati. Z Draženovičem so obenem aretirali kot sokrivca njegovega 22 letnega brata Ivana Draženoviča, istotako ključavničarskega pomočnika. HČERKE! DEKLETA! Poglejte, kakšni reveži so kot samci vaši j&ožje pred poroko Veliki >Ufa«-film v ELITNEM KINU MATICA Kkio Saška proizvaja danes v soboto ob 9. uri in jutri v nedeljo ot> 6. io 9. uri zvečer film »HORIDOR«, drama v 5 dejanjih o lovu in ljubavi. Igralci Rudolf Hoerster m Carnatte Ander. Vstopnina Din 5.— in 3.—. Zadnja predstava v tej sezoni. 7581 bluze, perilo, priporoča po zelo nizkih cenah I G N. Ž A R G I, Ljubljana, Sv. Petra cesta 7546 ♦ Samomor zaradi žene. Delavec Ivan Pirka Lz Pančeva se je pred meseci ločil od svoje žene. Te dni jo je sreča! in jo začel nagovarjati, naj se vrne k njemu. Žena se je branila, nakar ie segel Pirka v žep po svoj nož in jo zabodel v trebuh. Zena je v bolnici ozdravila in Pirko so iz zapora izpustili zopet na prosto. Ker se ga je lotilo koprnenje po ženi, jo je takoj obiskal in ji vnovič pričel zagotavljati, da bo pustil pijačo in se poboljšal, če se vrne k njemu. Toda žena ni hotela ničesar slišati o tem. Pirka ie nato v obupu vpričo svoje žene spil večjo množino octove kisline V brezupnem stanju so ga odpeljali v bolnico. 4 Aretacija drznega roparja v Bački. Kul-pinski orožniki v Bački so aretirali po dolgem in napornem zasledovanju zloglasnega roparja Ni kolo Dančo, ki je izvršil nešteto vlomov v kmečke domove. Z močno eskor-to so ga privedli v Novi Sad, kjer se bo po obsežni preiskavi vršila velika sodna razprava. ♦ Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo rabo pol kupice prirodne grenčfce »Franz-Josef<. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz- Josef« ker vzpodbuja delovanje želodca in črevesa. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ♦ Obleke kemično čisti, barva, plislra »n lika tovarna Jos. Relch. ♦ Dan bonbončkov, ki ga }e priredila C. M. podružnica v Slovenjgradcu je dal družbi 425.50 Din. Lepa hvala! 1102 ♦ Mladini s skrlvljeno hrbtenico, z okrog-Hm hrbtom, znaki grbe, visokimi rameni, Izbočenim oprsjem, vzrastliml. otrpnjeni-ni mišicami, v rasti zaostali itd. nudi nasvet In pomoč ortopedski zavod v LJubljani. Bleiweisova - Šubičeva ulica (Mladika) vsak delavnik od 3. do pol 6. ure popolrtr.e Zavod bo tudi v šolskih počitnicah otvor-jetu Iz Ljubljane a— Francoski konzulat t Ljubljani posluje od ponedeljka dalje v Beethovnovi ulici št. 4, tretje nadstropje. u— GremiJ trgovcev t Ljubljani obvešča gg. člane, da posetijo danes ljubljanski velesejem člani trgovskega hi obrtniškega društva »Hagebund« iz Gradca. Gostje se pripeljejo z avtobusom okrog 18. pop. pred velesejem, kjer bo sprejem in pozdrav. Ob 20 bo prijateljski sestanek v Unionu.. Gremij poziva ljubljanske tovariše, da prisostvujejo v čimvečjem številu oficijelnemu pozdravu pred velesejmom kakor tudi pri jateljskemu sestanku v hotelu Union. — Načelstvo. u— Ljubljanskemu obrtništvu! Danes prispejo v Ljubljano trgovci in obrtniki iz Gradca, člani graškega Handels- und Ge-werbebunda (Hagebund). Naša dolžnost je, da prijateljsko sprejmemo goste, stanovske tovariše sosedne države. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani vabi ljubljansko obrtništvo, da se v čim večjem številu udeleži prijateljskega večera, ki se bo vršil drevi ob 20. v hotelu Union. u— Društvo za podpiranje drnžln In sirot padlih ruskih vojakov pod visoko zaščito Nj. kr. Visočanstva kneginje Jelene se vsako leto obrača do vseh dobrih in humanih ljudi s prošnjo za pomoč. Siromašna deca se nahaja v društvenem zatočišču v samostanu Hopovu in Beli Cerkvi, kjer jo hranijo m vzgajajo. Računajoč, da se bodo naši bratje in sestre in naša deca brez razlike vere tudi letos spomnili bratov Rusov in njihovih sirot, se je centralni komite za zbiranje daril v prid ruski siročadi pod predsedstvom armadnega generala gosp. Stevana Hadžiča, ministra za vojsko In mornarico obrnil do vseh tukajšnjih humanih društev s prošnjo za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Dne 10. t. m. bo cvetlični dan v prid ruski siročadi. — Odboru za zbiranje daril predseduje dvorna dama gospa Franja dr. Tavčarjeva. 1089 u— Neslana mlstifikacija. »Jutro« z dne 6. t. m. je prineslo kratko notico, da se te na treningu za motorne dirke nevarno ponesrečil g. Fran Kunovar ml. Vest. ki je bila oddana v naši upravi, je neslana mistifika-cija, ki je imela očividno namen, da bi škodovala treningu in nedeljski prireditvi naših motociklistov. Drugače vsai si ne moremo razlagati motivov, ki bi vodili neznanega dopisnika. Vest je na vsem lepem Umišljena, ker se hvala bogu pri treningu za nedeljske dirke ni nevarno ponesrečil nihče ;n torei tudi ne g. Kunovar. V nedelo, C ne 10. (noifa motociftlistična dirka na dirkali'ču pri D v Polu. u— K motocikllstlčnl dirki se priporočajo naslednja pota: za avtomobile in vozove po Zaloški cesti do kapelice pred Studencem, kjer kreneš na levo. Za pešce pot skozi Selo in potem ob progi do dirkališča. — Propagandna vožnja se bo vršila v nedeljo zjutraj po naslednjih ulicah: Celovška, Bleiweisova, Rimska, Cojzova cesta, Stari trg, Mestni trg, Kopitarjeva, Resi jeva, Masarykova, Miklošičeva ulica, Marijin trg, Prešernova ul. skozi Šelenburgo-vo na Kongresni trg. Zbirališče točno Ob pol 11. dopoldne na igrišču »Ilirije« ob Celovški cesti. Dirkači, ki startajo, se opozarjajo. da so točno ob 14. zbrani na dirkališču. Dokumente motorja je prinesti seboj. Funkcijonarji naj bodo zbrani na dirkališču točno ob pol 14. Kolesarji naj pridejo točno ob pol 14. korporativno na dirkališče, kjer dobe vstopnice pri glavni blagajni. Darila za zmagovalce so razstavl'ena pri rvrdki J. Ro.iina na Aleksandrovi cesti in vzbujajo občo pozornost. Občinstvo se opozarja, da kupi vstopnice že v predpro-daji, da ne bo pri blagajnah prevelikega navala. Vstopnice se dobe v trgovinah: J. Goreč, Jugo Auto, Fr. Batjel, J. Vesel, The Rex Co., Fr. Kham. Oskrbo bufeta na dirkališču je prevzela restavracija »Uran«. Cene bodo normalne. u— Ljubljančani! Po motociklisficni dirki posetite gasilsko veselico v Zg. Kašlju pri Gradu vulgo Pežiaku. Svira godba 14 mož nar žel. godbe »Sloga< iz Ljubljane. Za ceno in dobro kapljico ter jedila je najbolje preskrblieno. — Zdravo! 1080 u— Ljudski kino (Ideal) predvaja danes in jutri v nedeljo krasno filmsko dele »Črni Pierrot«, oba dela v enem sporedu. Dve-urne predstave. V glavni vlogi ljubljenec kinopublike nenadkriljivi Harry Piel. Predstave se vrše danes ob 16.30 in 21. Jutri v nedelio predstave ob 3., 5., 7., 9. uri. Cene sedežem 3 in 5 Din. n— Berlin — srce Nemčije. (Prihodnje in zadnje filmsko predavanje ZKD v tej sezoni.) K sklepu letošnje tako izredno bogate sezone kulturnih in poučnih filmov predvaja ZKD jutri in v nedeljo izredno zanimiv in poučen velefilm, ki nam kaže dnevno življenje in vrvenje v milijonskem glavnem mestu Nemčije, v Berlinu. S filma posnemamo velikanski poulični promet od jutra do poznega večera, vidimo mesto v zgodnjih jutranjih urah, množice na delo hiitčih delavcev, razvidimo krasne ulice, trge, mostove, javna poslopja itd. Skratka, film je izredno zanimiv in poučen. Predstava v soboto ob 14.30 in v nedeljo ob 11 dopoldne. u— »Ljubljanski SokcI« ponovno vabi na svoj jutrišnji pešizlet na Vikerče pod Šmarno goro, združen z naraščajskim izletom ter izletom moške in ženske dece. Odhod točno ob 8 zjutraj izpred Narodnega doma, povratek med 7. in 8. uro zvečer. Prehrano in pribor naj vzame vsakdo seboj. Piknik se bo vršil v gozdu, na posestvu brata J. Fiale. Zdravo! — Odbor. a— Sokolsko društvo ▼ Stepan}! vasi priredi v nedeljo 10. t. m. na prostranem telovadiščv Planirju svojo letošnjo javno telovadbo Spored je sledeč: Dopoldne od 9 do 10. ure skušnje. Popoldne od 15. do 16. ure koncert, ob 16. uri iavni nastop. Po telovadbi se VTši na senčnatem vrtu pri bratu starosti Ivanu Briclju prosta zabava, srečolov i. dr. K obilni udeležbi vabi odbor. Občni zbor »Mladike«. Vrgojevateo ln podporno društvo »Mladika« bo knelo letos svoj redni (XV.) občni zbor v Ljubljani dne 27 junija ob 4. »rt popoldne v posvetovalnici »Družbe sv. Cirila in Meto-da< na Aleksandrovi cesti št. 20. I. z obi čajnim dnevnim redom. K obilni udeležb vabi upravni odbor. u— Tombola »Društva za zgradbo dru štvenlh domov v Ljubljani«, ki se v nedeljo 3. junija t. 1. zbog tehničnih ovir ni mogla vršiti, se prelaga na eno prihodnjih nede'j in bo točni datum pravočasno raz glašen na plakatih m časopisju. Kupljene tablice naj vsakdo shrani; kdor jih pa še nima, naj jih kupi, ker dobitki so zares lepi in je vredno poskusiti srečo z Igranjem te tombole. Tablice se dobe v ljubljanskih trafikah po 2 Din. u— Prostovoljno gasilno društvo šmart no ob Savi priredi v nedeljo 10. t. m. ob 3. uri popoldne vrtno veselico pri tov. Dol-ničar.iu (Pri Tončku) v Hrastju. Toči se prvovrstna kapljica iz znane Gradove kleti iz Beričevega. 1104 u— Knjige Šentjakobske knjižnice na Bledu. Ze par let se Je Izražala želja, da bi Šentjakobska knjižnica v Ljubljani v sezoni junija do septembra dala na razpolago svoje izbrane knjige iz svetovne literature na Bled Tej želji je knjižnica ustregla letos in poverila s tem poslom knjigarno in izposojevalnico Josip HočevaT na Bledu. Poslala ii je prvovrstne knjige v štirih Jezikih oziraje se pri tem na goste, ki prebijejo svoje počitnice v tem našem gorenjskem raju. Prosimo naše ljudi na Bledu, da opo zore tujce, predvsem Cehe, Nemce, Francoze in Angleže, na to ugodnost. u_ Policijski drobiž. Od četrtka na petek ie bilo policiji prijavljenih več voznih in avtomobilnih nezgod in nesreč, od kate rih bi postala ena skoro usodna za več življenj. Po večini v vseh primerih Je bil kriv nesrečni alkohol. V ostalem so bili raportirani policiji naslednji dogodki; 1 tatvina lesa, 3 prestopki pasjega kontumaca in 12 prestopkov cestnega policijskega reda Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 2 zaradi prestopka nenravnosti, 1 zaradi nevarne grožnje in 1 zaradi tatvine. u— Tulo ograjo so podirali za drva. Na Poljanski cesti so opozorili ljudje stražnika na popolnoma polomljeno ograjo ob konjskem seimišču, poleg hiše Andreja Vr-hovca. Stražnik je dognal, da so ograjo podrli neki bližnji stanovalci in se okori stili 7. lesom. Ze za kurjavo razžagani les je policija zaplenila in izročila zadevo sodišču. u— Okraden gostilniški gost. Neznan že- par si ie včeraj sposodil na dvorišču neke gostilne na Gosposvetski cesti gosta Josipa Ažmana, ki je med balinanjem na dvorišču slekel suknjič ter ga obesil na bližnje drevo. Ta se je v ugodnem trenutku prismukal do suknjiča ter vzel Iz žepa listnico s 780 Din gotovine in raznimi listinami. Tatvino je najbrže zagrešil neznan, okrog 30-letni moški, ki se je gibal med gosti na dvorišču. u— Aretirana zapeljivca mladine. Za čas velesejma so se med druge poštene tujce, ki so prišli k nam, utihofapili razni nepošteni elementi, tatovi in slična sodrga. Med to je več raznih tipov z našega juga prišlo k nam tudi z raznimi drugačnimi nepoštenimi nameni. Predsnočn.iim sta bila prijeta v nekem tukajšnjem hotelu dva homoseksualca, oba iz Bosne, ki sta lovila po mestu nedorasle mladeniče. Sta to neki Edhen H. in Mehmed B. Vratar hotela, v katerem sta stanovala, ie večkrat na dan opažal, da nosijo Edlienu v sobo kovčeg še nedorasli dečki. Drugega je ob takih prilikah vedno videl stati na straži, nakar se je še sam podal v sobo. 2e to se mu je zdelo sumljivo, ko pa ie videl, da se Edhenu neki dečko upira in mu skuša pobegniti, je pozval stražnika. Bosanca sta jo sicer hotela popihati, bilo pa ie že prepozno ter Ju Je stražnik odvedel na policijo. Proti obema je uvedena preiskava. u— Zopet utopljenka v Ljubljanici. Ko so včeraj zjutraj kosili neki kosci velik travnik ob Ljubljanici poleg vevške papirnice, je eden izmed njih ugledal v vodi ob desnem bregu žensko truplo. Kosci so o tem takoj obvestili vevške orožnike, nakar* je odšla k Ljubljanici patrulja pod vodstvom komandirja g. Sušnika. Utopljenko so potegnili iz vode in ker ni bilo na truplo nobenih znakov nasilja, je komandir odredil, da utopljenko prepeljejo v mrtvašnico Sv. Urha v Dobrunjah. Utopljenka, ki je ležala v vodi očividno le par dni, je dobro ohranjena ženska pri 50. letih. Oblečena je v sivo jopico z belimi rižami. na kateri so piišiti beli gumbi. Krilo je črno, enako nogavice in čevlji. Utopljenka ima sivo rjave oči in kostanjeve lase, spletene v dve kiti. V cbeh ušesih nosi zlate uhane z zelenimi kamečki. Identitete utopljenke včeraj še ni bilo mogoče dognati. u— Poziv. Dotični, ki je v sredo zvečer ob 17.45 vzel izpred okna prtljažne blagajne ga gl. kolodvoru listnico z večio vsoto denarja, se poziva, da jo odda takoj na policiji ali v inseratnem oddelku »Jutra<. V nasprotnem primeru se bo proti njemu sednijsko postopalo. 1106 Iz Maribora Zveza učiteljstva meščanskih šol bo imela svoj letošnji kongres v pričetku julija v Mariboru. Kongresa se bodo udeležili delegati iz vse države. S kongresom bo združena kolektivna razstava šolskih Izdelkov, ki se je bo udeležilo nad trideset slovenskih meščanskih šol. Ker bo ta razstava velikega pomena za poglobitev dela na meščanskih šolah in za njih razumevanje, a bo tudi spojena z velikimi gmotnimi žrtvami, se je obrnilo slovensko udruženje meščan-skošolskega učUeljstva na razne faktorje s prošnjo za podporo. Prvi se je odzval ljubljanski oblastni odbor in nakazal 2500 Din. a— Rezervnim častnikom. Mariborski mestni magistrat razglaša: Rezervni častniki so dolžni vsako spremembo svojega bivališča nemudoma javiti svojemu pristojnemu vojaškemu poveljstvu, najbolje potom obč. urada (mestnega magistrata) svojega bivališča. V prijavi ne smejo nikdar navajati svojega vodnega razporeda ali sv.ojega mobilizacijskega mesta, temveč le svoje rojstne in domovinske podatke, bivališče in poklic ter svoj vojaški čin. a— Ljudska univerza v Maribora je zaključila svoja letošnja predavanja z dvema izredno zanimivima in razmeroma zelo dobro obiskanima predavanjima dunajskega umetnostnega zgodovinarja dr. Josipa Str-zygowskega. Predaval je o Aibrechtu Dii-rerju, čigar štiristoletnica rojstva se je pred kratkim slavila. Prvi večer je opisal Diirer-ja kot umetnika, kakršnega vidi oficijelna umetnostna zgodovina in kakršen se je razvil iz navadnega rokodelskega poklica, na katerega je vplivala umetnost tedanjega kulturnega sveta, zlasti Italije. V drugem predavanju pa je predavatelj podal svoje lastne misli in rezultat svojega znanstvenega dela o Diirerju, kakršen se kaže v svojih umetninah kot človek; obenem se Je moral dotakniti obilice problemov v umetnosti, ki so sporni med strokovnjaki in v katerih zavzema dr. Strzygowski svoje lastno stališče. — Občni zbor »Ljudske univerze« se bo vršil v sredo 13. junija ob 8. zvečer v čitalnici Študijske knjižnice. Kdor še nj član, lahko vstopi še tudi ta večer. Iz Celja e— Klerikalna hvaležnost. Celjska »No. va doba< Ima v včerajšnji številki beležko ki zelo točno opisuje razmere, nastaie zaradi klerikalne prepotentnostl. »Slovenikj gospodar« je napisal napad na »Kolo Jgo-slovenskih sester«, češ, da je »judovsko« pobarvano. Je že nekaj resnice na tem, ln sicer le v toliko, da se zbirajo pnspevki povečini od naprednjakov, podpore pa se dajejo, če že ne izključno pa povečini otrokom klerikalnih staršev. Razlika med »jutrovci« in klerikalci je rač ta, da »jutrovci< žrtvujejo mnogo zz tiacijona!-ne dobrodelne namnee, ne glede na to, komu so v korist, med tem ko daj?io klerikalci edino za svoje strankarsice ustanove. e— Neokusna reklama. PrioDčiii smo notico glede reklame na župnišču Marijine cerkve v Celju Neokusnost katero smo grajali je le v tem, da se ie ta reklama na-pravljala na hiši božji, nikakor i>a nismo hoteli grajati izdelave same, ki jo je napravil slikar Golob. Ponovno p.ivdarjamo, da naše cerkve ne smejo postai svetopisemski židovski tempelj. e— Društvo Celjski dom bo Imelo svoj redni letni občni zbor v čet';ek 14. juniia ob pol 9. zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. Vabljeni vsi člani društva. e— Karambol med avtomoblllstom In kolesarjem. Včeraj dopoldne ob pol 9. je vozil poslovodja tvrdke Rakuš z dv«»s«* v;ndar trčila skupaj. Reicher je pri tem oadel s kolesa in obležal nezavesten, vendar se je kmalu zavedel in je hote! od'ti domov Policijski nadzornik je odredil, da mora iti v svrho preiskave v bolnico in ga je g. ^r>š', poslovod. Rakuševe tvrdke odpeljal v bolnico. Krivda na karambolu ne 'eži na nobe nemu. Iz Kran?a r— Težka nesreča. V sredo se je težko ponesrečil v Stražišču posestnik 24 letni Ivan Križnar, vulgo Jenko. Njegovega konja je grizlo in se je vrgel na tla Ko so ga hoteli domači dvigniti, se je konj na hrbtu preokrenil ter z nogami zadel s silo zraven stoječega Križnarja v desno mH?o, da mu je na dveh mestih zdrobil nožno kost. Poklicali so zdravnika dr. Bežka, na« kar so ponesrečenca prepeljali z rešilnim avtomobilom kranjskega gasilskega društva v ljubljansko splošno bolnico. r— Odgoditev gledališkega gostovanja v Ljubljani. Uprava ljubljanskega Narodne* ga gledališča je telegrafično odpovedala predstavo «V kraljestvu palčkov«, s katero je nameravala mladina tukajšnje mestne osnovne šole nastopiti to nedelio v ljub« ljanski drami. Predstava je preložena n/ jesen. Iz Tržiča č— Občinski lov tržiške občine je v are* do izdražil g. Janez Verdir, mesar in pre» kajevalec v Tržiču za 5152 Din za dobo 5 let in 9 mesecev. Prejšnja zakupnina je znašala malo več kot 1000 Din in se je torej v dobro mestne blagajne povišala kar petkrat. Izdražitelj je znan lovec in bo go* tovo dvignil vrednost lovišča do najvišje mere. Posvetil bo prav posebno pažnjo div* jim lovcem in pa visoki divjačini. č— Odlikovanje meščanske šole. Na vn» rečno željo zagrebških krogov bo priredil mladinski pevski zbor tukajšnje meščanske &ole v nedeljo 10. junija ob pol 11. v veliki dvorani gimnazije na Wilsonov£m trgu pevsko matinejo z bogatim sporedom. Učenci meščanske šole so včeraj pohiteli v Zagreb, da si danes, v soboto, ogledajo mestne zanimivosti. Aranžman prireditve je prevzel učiteljski zbor L dekliške me« ščanske šole v Zagrebu pod vodstvom rav« nateljice ge. Marije Magdičeve. Za prireditev vlada prav veliko zanimanje. Kolikor vemo, je to prva slovenska šola, ki napravi v Zagrebu samostojno prireditev. Če bo uspela tako, kakor trdno pričakujemo, je to ne samo za Tržič, temveč za vse slo« venske šole in njih<*vo delovanja nad vse pomemben dogodek. h Kocevia k— Konec Šolskega pouka. Danes, v so» boto se zaključi pouk v gimnaziji, nakar se prične pismena matura letošnjih matu« rantov. Ministrski odposlanec za našo gim« nazijo je dr. Leopold Poljanec, ki se že >ar dni mudi pri nas. Letošnjih maturan« tov je 18. V torek se prične nižja (mala) matura na tukajšnji dekliški meščanski šoli. k— Shod kočevskih davkoplačevalcev. Jne 2 junija so sklicali Kočevarji shod, na eaterem so predvsem razpravljali o stanju mestne hranilnice. Shod je ostro izzvenel 'roti dr. Sajovicti. k— Pravoslavna služba božja. Na . hin« cošfcno nedeljo se je vršila v dvorani ho« tela «Trst> svečana služba božja, ki io je •hižil pravoslavni prota g. Jankovid iz Ljub* ljane. Službe božje se je udeležilo poleg tukajšnjih pravoslavnih, katerih je precej« Šn.ie število, tudi dokaj domačinov, tako da je bila dvorana popolnoma polna. Po službi božji je bil izvoljen odbor pravo; slavne cerkvene občine. k— Preprečena smrtna nesreča na Rlnži. V sredo se je vozil po Rinži mali sinček delavca H. Po neprevidnosti se je čoln pre* vrnil in fantek se je prekucnil v vodo in se potopil; k sreči so to opazili ljudje, ki so Erihiteli na pomoč in finančnemu stražniku, i se je nahajal v bližini, se je posrečilo, da ga je rešil iz vode. k— Vloge v Mestni hranilnici se po od« loku velikega župana ne izplačujejo do na« daljnih odredb. Ta razglas je nabit na vra» tih mestne posojilnice v vednost intere» eentov, ki prihajajo po svoje vloge. k— Koncert slepcev. V torek 5. junija iio priredili gojenci zavoda za slepe kon« cert v dvorani hotela «Trst». Izvajali so pevske in klavirske točke ter nekaj nad vse krasnih komadov na citre. Občudovali smo relo lep sopran in splošno izšolanost gla« sov. Klavirske točke je igral slepec gospod Curič tako mojstrsko, da je žel ogromen aplavz. Nekatere točke so bile izvajane tudi četveroročno. S tem koncertom smo bili vsi prav zadovoljni. Publika je pokaza* la veliko zanimanje, saj je bila dvorana nabito polna. Motilo pa je neredno priha* janje občinstva v dvorano. k— Kopališka sezona. Zadnje dni je pri« tisnilo solnce in privabilo že dokaj kopal« cev v mestno kopališče, ki je sedaj lepo renovirano in skrbno upravljano. k— Praznovanje pri rudniku Naši rudar« ji stoje zopet na cesti. Dela od nikoder, rudnik je ustavil že pred dobrim tednom obratovanje. Delavci čakajo na delo in tr« ipijo glad. K sreči je pomlad in se tako vsaj itnalo rešijo pomanjkanja s poljskim delom. k— Smrtna kosa. V Mozlju je umrl 28. imaja obče spoštovani mesar g. Adolf Pe« čauer po dolgi in mučni bolezni. Blag mu spomin Iz Trbovelj t— Praznovanje, napovedano za četrtek, petek iti soboto, je bilo včeraj preklicana V trboveljskih revirjih se bo torej še na« dalje delalo. Koliko časa, še ni gotovo. Na vsak način je to uspeh intervencije poslan« cev KDK. Merodajni faktorji bodo morali pač gledati na to, da bo delavstvo neka* ko zavarovano proti takim in podobnim primerom. Najmanj, kar more delavec za« ntevati, je to, da bo vedel z gotovostjo, ko« liko delavnih dni ima in da računa z go* tovostjo lahko z zaslužkom, s katerim mo« ra preživljati svojo družino. S prakso, da bo delavec plačeval račun za vse neprilike v katere zaide TPD, je treba enkrat pre« nehati. Zanimivost! na velesejmu kositi prekrasni aroma, primerno sladkobo in svežost, ki jo vsebujejo produkti te destilacije. Tvornici moremo na doseženih uspehih le čestitati, naše občinstvo pa opozarjamo na to domače podjetje. Posebno opozarjamo na grenki , zajamčeno originalni liker, katerega recept je še iz leta 1855. Ta liker, ki je prepariran iz samih domačih rastlin, na življa občinstvo medicinalni liker 0 prvovrstni kvaliteti teh špirituoz se lahko občinstvo samo prepriča v paviljonu cE> št. 30. 1093 — V paviljonu «F> je razstavila znana belgijska tovarna strojev , Bruselj, svoje izredno praktične univerzalne stroje raznih vel (Dunajski Arsenal), ki izdeluje vse mizarske stroje, tudi direktno spojene z motorji. 1083 — Monolit. Najcenejša in najizdatnejša je peč «Monolit> na velesejmu, koja 670. 1082 — Bijon de Pariš t Ljubljani. Priporočamo ogled več tisoč vzorcev modernih pariških zlatih in srebrnih predmetov ter švicarskih ur. Zadnje štiri dni od četrtka dalje razprodaja vzorcev pod tovarniško ceno. Bijou de Pariš, paviljon K 291—293. 1085 — Laboratorij «Jol» iz Celja razstavlja na ljubljanskem veleseimu svoje priljubljene preparat, tako predvsem cJolovas sredstva zoper kurje oči, Jol idealni Shampoon, Chvpre kolinsko vodo, ekslrakte za likerje in rum in sredstva za odstranjanje madežev. Ogled se cenjenemu občinstvu posebno priporoča. V soboto in nedeljo ob 4. popoldne bo laboratorij na velesejmu izvajal eksperimentalno umivanje glave z Jol-ideal - shampoonom. Interes je velik. Shampoon je popolnoma neškodljiv in nad-kriljuje vse ostale shampoone. 1110 — Veliko pozornost vzbuja ra velesejmu razstava A. S. in Rota hladilnih avtomatov z ali brez proizvajanja ledu za mesarje in mestne klavnice, preka.ievalce, hotele, gostilne, mlekarne, slaščičarne, prodajalne divjačine in perutnine, bolnišnice itd. Avtomatični pogon, absolutno zanesljiv, ugodne cene, prvovrstna izdelava tvrdke Ignaz Gu-lert in Co, Wien lil., Kegelgasse 27. Tvrdka je v Jugoslaviji uredila jako veliko hladilnih priprav, med temi tudi veliko hladilnico in ledovnico z A. S. hladilnim avtomatom za kraljevi dvor v Beogradu. Obiskovalci velesejma se opozarjajo na ta novi res pripravni gospodarsko važni izdelek. 1074 — Paviljon H. Na vogalu zunanjega oddelka ima razstavljene svoje izdelke tovarna cTRTRUNA* F. Bafjel, Ljubljana. Razstavljeni so lepi najnovejši modeli otroških in igrač-nih vozičkov, holendarji, skiro, triciklji, mala dvokolesa v raznih velikostih za otroke od 5 let naprej, turna in dirkalna dvokolesa, tri-rikli za prevažanje blaga, motorji «Titam> itd. Cenjeni posetnilci ljubljanskega velesejma, ne zamudite u?odne prilike, da si ogledate razstavljene izdelke. — Tvornica maraskina i likerjev ■>mer verra tn brzina v met rib Ljubljana Manbo® Zagret Beograd Sarajevo Skopi }e Dubrovnik Split • • • • • • • • • • • « 1 f • • • • • • • • 8. 7. ^8 8 57-9 '58-9 75^2 59 5 644 761-1 '60'5 18 2 19 •20 26 24 23 23 76 75 44 45 55 56 67 E 2 NW 1 W 6 mirno mimo mirno E 4 E 4 Ii 5 4 9 6 8 5 3 8 Padavine Vrsfg t am do i ar. dež 0.8 Solnce vzhaja ob 4.14, zahaja ob 19.44, luna vzhaja ob 0.2, zahaja ob 8.7. Danes ie bda v Liuhliam temperatura 23.8 C najvišja, 13.2 C najnižja. Dunajska vremenska napoved za soboto: Oblačno in toplo, morda krajevne nevihte. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki vetrovi iz južnih kvadrantov Nebo spremenljivo, oblačno. Temperatura od 18 do 24 stopinj. Morje mirno Službene objave LNP. — Ex praesidio se objavlja: LNPu je došla 7. L m. sledeča brzojavka JNSa: »Uvažuje se žalba ASK Primorja, verificira se utakmica Primorje : Maribor odigrana 27. maja sa 2 : 1 za Pri« morje, smatra se prvakom LNPa ASK Pri« morje Utakmica Primorje : Sašk igra se 10. u Ljubljani.« — Z ozirom na to odreja predsedstvo v smislu pooblastila posl. od* bora z dne 5. t m.: Državna prvenstvena tekma Primorje : S.AŠK (Sarajevo) se do« loča na igrišče Primorja, pričetek ob 17.30; kot predigra se odobri prijateljska tekma Slovan : Svoboda, ki se prične ob 16. uri. — Blagajniško službo opravljajo gg. Kovač in Simonič ter ASK Primorje, biljeterje po« stavi LNP, glavni reditelj g. Cimperman, klubi Primorje, Slovan in Svoboda pa imajo postaviti vsak po 4 vestne reditelje za čas obeh tekem. — Seja odseka za reorganiza« cijo prvenstvenega tekmovanja se vrši da* nes, v soboto ob 20 30 v kavarni «Evropa». Na sejo se vabijo gg. Bctetto, Lukežič, Ko« vač, inž. Debelak in Vodeb. — Na ute« meljeno prošnjo ASK Primorja se ponovno popravlja verifikacija igr. Vladimira Vr» hovnika za navedeni klub, tako da * mu šteje šestmesečna karenca od dneva prve« ga čitania za ASK Primorje, to je od 3. de» cembra 1927. — Tajnik I. SK Natakar poziva naslednje igralce k treningu, ki se vrši v nedeljo ob 8. uri na igrišču Primorja. Laurič, Bonča, Ožebek I. in II.. Japelj, Podgomik, Latonija, Križ, Otič. Strnad. Goršič, Boden, Jančar, Naro> be, Zupan. Petaros, Wand, Roje, Konča, Maver, Nečimer, Bizjak, Slapničar, Dove« čar, Roškar, Šmitek. Razgoršek. — Kapetan ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes, v soboto, od 15 30 dalje trening vseh lahkoatletov. Vsled bližajočih se prireditev naj se treninga vsakdo udeleži SK Krakovo. Sestanek 1. moštva se vr« ši dne 9 t. m. ob 20. v posehni sobi go« stilne U senik na Rimski cesti. Udeležba ob« vezna. — Tajnik II. SK Svoboda Ljubljana : SK Amater Trbovelje 7 : 3. V četrtek je gostovala v Jrbovljah ljubljanska Svoboda proti tamo« šnjim Amaterjem ter zmagala po lepi kom* binacijski igri. SK Amater, ki je že nešte« tokrat pokazal lepo in koristno igro je to* pot popolnoma odpovedal, ter se pozna da mu manjka treninga. Sodil g. Vrhunc do* bro. Popravek. Naše zadnje poročilo o tek* mi Reka : Amateur treba v toliko popra« viti, da je Reka zmagala s 3 : 2. Motokolesarski klub «llirija». Vsi čla« ni moto»odseka se nujno vabijo, da se ude* leže motociklistične povorke, ki se vrši v nedeljo dne 10. junija t. 1. ob priliki veli« kih motociklističnih dirk motokluba «Ljub« ljana». Sestanek članov Ilirije točno ob 10.30 na vrtu restavracije Novi svet, nato skupni odhod na igrišče «Ilirije» in priklju* čitev povorki. Klubske zastavice se dobe pri g. Gorcu, Ljubljanska kreditna banka, v nedeljo pa v klubskih prostorih restav* racije Novi svet. Udeležba pri povorki in popoldanskih motocikliških dirkah obvez* na za celokupno članstvo. — Predsednik. Koturaški Savez SHS Pododbor Ljub» Ijana mesto. Danes v soboto ob 20 redna seja upravnega odbora v klubskih prosto* rih motokofesarskega kluba «llirija» re« stavracija «Novi svet». Istotam točno ob 19 sestanek v«eh dirkačev Pododbora Ljub* Ijana mesto. Obvezno za vse dirkače «pr* vorazrednev in «juniorje». ki tekmujejo za državno prvenstvo, razdelitev priglasnih obrazcev m saveznib licenc. Vsi dirkači se morajo brezpogojno udeležiti sestanka. — Predsednik. Koturaški san'ez SHS. Pododbor Ljub« Ijana. naznanja, da se dne 10. junija po* poldne na novo zgrajenem dirkališču ob priliki motociklističnih dirk vrše tudi ko« lesarske dirke in sicer: I Glavna skupina 5 km, II. juniorji 2 km. Prijave dirkačev se sprejemajo do 10 t. m. do 11. dopol* dne v pododborovi pisarni. Prijavnine ni. Gospodarstvo Konferenca za pospeševanje živinoreje Na poziv ministra za kmetijstvo ln vode «e je te dni vršila v Beogradu konferenca za pospeševanje živinoreje, na kfueri so sodelovali delegati iz vse države. Ker je živinoreja poleg poljedelstva najvažnejša gospodarska nanoga v naši državi, imo konferenca velik pomen ter so isti prisostvovali številni načelniki iz ministrstva za kmetijstvo in vode z ministrom erosp. Stankovičem na čelu. Izvoz živine in živinskih proizvodov iz naše države je v zadniih letih precej nazadoval. Leta 1921. je znašal 992 milijonov Din ?li 40.3 % skuoneea izvoza. 1. 1922. 1532.9 milijona Din ?di 41.6 %, 1. 1923. 3001.9 milijona Din ali 38 %. 1. 1924 2961.9 milijona Din ali 30.9 %, 1 1925. 1985.9 milijona Din ali 22.3 %. 1. 19?6. 2099.9 milijona Din ali 26.7 % in 1. 1927. 2133.8 mili.-ona Din ali 33.3 %-_Iz-voz živine zlasti nazaduje iz Srbije in Južne Srbije. Frogram konference je bil zelo obširen. Razpravljalo se je o potrebi intenziviranja in povečanja rentabilnosti naše živinoreje, dalje o konjereji, ovčarstvu in perutninarstvu. Konferenco je otvoril kmetijski minister, ki je zagotovil, da hoče vlada z vsemi sredstvi zbolišati nleme naše domače živine. Treba je ustvariti posebne Hpe živine, ki bi odgovarjali izvoznim potrebam. Po snorazumu s finančnim ministrstvom bo na državnem posestvu v Belju, ki bo v doslednem času prešlo v kompetenco kmetijskega ministrstva. urejena posebna postaja za vzgajanje plemenske živine in za selekcijo semen. Na tem posestvu bo tudi osnovana vzorna kmetijska šola. Po dolgotrajni debati je konferenca ugotovila. da so vzroki nezadostne intenzivnosti in slr.be reutabilnosti naše živinoreje naslednji: 1.) primitivni in nezadostni nofroji glede na oreh rano in ne^o živine; 2.) pomanjkanje nrimerne in raciionalne selekcije v živinoreji: 3) slaba zaščita živine proti boleznim in 4.) nomnnikanie cenenega kredita. C"e bodo te ovire odstranjene, je sigurno računati, da se bo povečala rentabilnost naše živinoreje. Obširno se je tudi raznravlialo o pospeševanju konjereje. Sislem žrebearn je treba '■azširiti na zadruge, tnko da bi strokovnjak zrebčarne ali njegov strokovni namestnik od-rejeval žrebce za vsako zadružno kobilo. V fo svrho bi bilo tr°bi v nr^^^nmi za leto 1929. /30. predvideti vsoto 500.000 Din. Selnk-cijskim zameram je treba iz državnih žreb-čarn dodeliti najboljše žrebce. Za prvih net let naj se nabava teh žrebcev vrši iz drživ-nega proračuna, za kar i« treba v proračunu predvideti vsoto 1,600 000 Din (za 80 žrebcev). Take selekcijske zadruge morajo biti dostopne vsakemu konjerejcu. Treba je tudi oroučiti vrednost pokrajinskih pasem zlasti Tlede na okrefnost pod bremenom, vztr^inost na daljše distnnce, odpornost in enostavno nrehrano. V državnih in oblastnih proračunih naj bi bile predvidene postavke za pomoč '"n nagrade za taka proučevanja. Današnjo dejansko razdelitev države na področja različnih pasem je potrebno še nadalje zadržati z neznatnimi korekturami. Potrebno je prepovedati uporabo žrebcev belsriiske. roriške Hi druge mrzlokrvne pasme na področju toplokrvnih pasem ter zabraniti licenciranje takih žrebcev. Konferenca smatra, da je noniiska nnsma najpovoljnejša za potrebe racijonalne konjereje v naši državi in za T>otrebe vojske • er priporoča, da se ta pasma pospešuje v pokrajinah. ki so za to primerne. Ker imajo državne žrebčarne prevzeti važne posle glede organizacije selekcijskih zadrug, je potrebno, da ima vsaka taka žrebčarna prvovrstnega strokovnjaka. Za te strokovnjake je treba v proračunu zasigiirati vsoto 250.000 Din. Treba je tudi skrbeti za poboljšanie iližnosrbske nasme gorskega konja in za selekcijo bosanskega konja. Konferenca je posvečala tudi veliko pažnjo vprašanju povečanja rentabilnosti naše svi-niereje, ki v zadnjih letih vidno nazaduje. Na konfereci se je povdarjalo. da je bil izvoz svinj iz predvojne Srbije večji, kakor je sedanji izvoz iz velike Jugoslavije. Statistični podatki dokazujejo, da naš izvoz svinj od leta 1920. do 1926. stalno nazaduje Potrebo nove orijentaciie v svinjereji je obširno razložil predsednik konference dr. Ljudevit Prohaska, ki je ugotovil, da moremo v inozemstvu doseči dobre cene le za mesne svinje prvovrstne kakovosti. Inozemski konzumenti iščejo predvsem prašičke angleške pasme. 7 do 8 mesecev stare. Meso teh svini se pri pečenju ne sme skrčiti in ne sme meniati barve. Tem zahtevam najbolj odgovarja vorkshirška pasma, ki se tudi v drugih državah uveljavlja. Oplemenjenje naše pasme naj se izvrši po- stopoma, poleg tega pa je treba ludi obdržati domačo pasmo. Upoštevati je tudi treba, da oplemenjena angleška pasma ni primerna za vse pokrajine naše države, zlasti ne za močvirnate kraje. Posebno pažnjo je treba posvetiti organiziranemu pobijanju živinskih kug, zaradi katerih pogine !e'no živine za poi milijarde dinarjev. Podpredsednik U družen*,a izvoznikov ln predsednik beograjske klavniške družbe dr. Bugarčič je opozarjal na nevarnost ameriške konkurence na žitnih tržiščih ter priporočal. da se v naši državi v veču meri pospešuje živinoreja, v kateri nam Amerika ne more v toliki meri konkurirati. Na inozemska tržišča je treba predvsem spraviti sorfi-rano blago ter je v to svrho treba vzgojiti enotno pasmo. Izvoz z'asti onemogočajo transportne težkoče. Vagon živih svinj potrebuje iz Beograda do Subotic? 2 do 3 dni, od Subo-tice do Dunaja pa le 24 ur. Čeprav zastopa govornik interese mesne industrije, vendar zagovarja stališče, da je izvoiu žive živine potrebno dati jx»polno svobod ). Načelnik Gjurič se je pečal z nevarnostjo ameriške konkurence srlede masti ter s kočljivim vprašanjem zaščite industrije v naši državi. Z obžalovaniem je ugotovil, da se že nekaj let v naši državi forsirajo tudi industrije, ki so navezane na uvoz sirovin iz inozemstva. S tem se škoduje naši agrarni produkciji, ker se onemogočajo kompenzacije pri sklepanju trgovinskih pogodb. Zahteval je, naj se v naši državi daje zaščita le onim industrijskim panogam, ki imajo naravne pogoje za obstoj in ki morejo dobiti sirovine v tuzemstvu. = Sprememba Statutov Narodne banke. Glavni upravni odbor Narodne banke je sklical izredno glavno skui>šČino delničarjev, ki se bo vršila 8. julija v Beogradu. Glavna skupščina bo sklepala o predlogu glede spremembe bančnih statutov odnosno zakona o Narodni banki Kakor poročajo iz Beograda, sp imajo fe spremembe, ki so v zvezi z zakonsko stabilizacijo dinarja, izvršiti na zahtevo angleških posojilodajalcev, kar se je prvotno zanikalo. Statuti naj se spremenijo v tem smislu, da dobi banka večjo avtonomijo in neodvisnost od države. Psta-lern so bili zaključki v Jugobanki po 88 in v Srpski po 142. Med industrijskimi vrednotami se je okrepila Dubrovačka ter trgovala po 460. Dalje so se trgovale Drava po 385, Isis po 30—31, Šečernna Osijek po 505 ia Tvornica vagonov po 105. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.935, Berlin 13.57 — 13.60 (13.585), Budimpešta 0—9.92C5, Bruselj 7.919 — 7.949 (7.924), Curih 1093.5 do 1096.5 (1095), Dunaj 7.981 — 8.011, London 277.02 — 277.82 (277.42), Nevvvork 56.72 do 56.92 (56.82), Pariz 0 — 223.45, Praga l§8-05 — 168.85 (168.45), Trst 0 — 299.3. Zagreb. Amsterdam 22.905—22.965, Dunaj 7.981—8.011, Berlin 13.5686—13.5986, Biruselj 7.905—7.935, Budimi>ešta 9.9105—9.0405, Milan 298.1—300.1, London 277.02—277.82, Praga 168.05 do 168.S5. Curih 1093.5—1096.5- Trst: Beograd 33.30—33.60, Dunaj 264.2 do 270.2, Praga 56.1—56.4, Pariz 74 50—74.80, I>>n-diom 92.6—92.8, Newyork 18.925—18.985, Curih 364.75—366.75; dinarji 33.25—33.75. DanaJ: Beograd 12.4925 — 12.5325, Berlin 169.63—170.13, London 34.66—34.76, Milan 37.3750 do 37 4750, Newyork 709.55 — 712.05, Pari« 27.S950—27.99, Praga 21.0225—21.1025, Curih 136.7650-137-2650: dinarji 12.4250—12.4850. Curih: Beograd 9.1325, Newyork 518.825, London 25.33125, Pariz 20.40. Milan 27.32. Pr;, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 540—545. Novosadska blagovna borza (8. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 20 vagon, pšenice, 1 vagon ovsa, 20 vagonov turščice in 5 vagonov moke. Cene so ostale nespremenjene. Pšenica: baška, 77/78 kg 347.5 do 350; baška, 78/79 kg 350 — 352.5; gornjeba-naška, 78/79 kg 345 — 347.5. Oves: baški in sremski 265 — 270. Turščica: baška in sremska 290 — 295; banaška 290 — 292.5. Moka: baška c0g> in <0gg> 475 — 485: <2> 460 — 475; <5> 440 — 450; <6> 420 — 430; <7> 350 — 360. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 215 — 220 in verni tečaj baš preden je Nobile odrinil na pot iz Kingsbaya. Pogumni letalec je dal svoje moči na razpolago italijanskemu ministrstvu za mornarico, ki bo njegovo ponudbo sprejelo, če se bo pokazala stvarna potreba. Wi!kin-sova pomoč je posebno dragocena, ker pozna on težavne razmere na severu boljše nego večina mož. ki so sedaj na delu, da najdejo posadko ponesrečenega zrakoplova. Dežela Franca Jožefa, kjer domnevno živi Nobile in čaka s svojo posadko, da mu pridejo na pomoč, je skupina arktičnih otokov, kakih šestdeset po številu, ležečih severno od Nove zemlje. Otoki se delijo na tri velike skupine, ter so pokriti z mogočnimi ledeniki. Srednja zimska temperatura v teh krajih je 40 stopinj pod ničlo, mila poletna klima je 18 stopinj pod ničlo, maksimum temperature v juliju pa doseže največ 4 stopinje nad ničlo. Flora in fauna te dežele sta razmeroma bogati. Raziskovalec Jackson poroča, da je naštel v teh krajih 21 ptičjih vrst. Deželo sta odkrila 1. 1873. polarna potnika Paver in Weyprecht ter sta ga v navedenem letu in 1 leto pozneje natančno raziskala. Vršaci teh otokov štrlijo precej visoko proti nebu. Najvišji grebeni stoje 1600 m nad morjem. „ltalia" razbita, posadka se je rešila? Nove hipoteze. — Dosedanji izvidni poleti nimajo uspeha. — Nečitljivi radiogrami in dvoumni klici. — Kakšna je dežela Franca Jožefa Usoda Nobilove polarne ekspedicije postaja čedalje bolj zagonetna. Ko se general ni oglasil teden dni po strahovitem orkanu, o katerem so računali, da je raztrgal zrakoplov, so smatrali »Italio« za ponesrečeno in izgubljeno. Veščaki v vprašanjih severnega tečaja so dajali izjave, iz katerih je jasno izhajalo, da ne podcenjujejo ogromne riskantnosti Nobilovega podjetja. Sodbe so se glasile, z malimi izjemami, skrajno pesimistično, in svet, ki je čital ta poročila, je že napravil križ čez italijanskega generala in si je rekel, da ne bo glasu o njem nikoli več. Po najnovejših poročilih bo treba te domneve popraviti. Našel se je namreč ruski radio-amater, po imenu Schrnidt, ki je ujel že prejšnjo nedeljo klice na pomoč — SOS — in jih takoj transmi-tiral dalje. Razume se, da je vplivala ta vest kot senzacija na ves svet, ki se je zopet razgibal v nadi, da se je vsaj posadka rešila, čeprav je polet končal s katastrofo. Italijanska vlada, ki je v prvem trenutku odklonila norveško pomoč in je potem preklicala svojo odklonitev, je začela sedaj zopet poizvedovati, more-li biti transmitirani radio-gram avtentičen ali ne. Moskovska vlada je avtentičnost brezžične brzojavke potrdila in začela so se nadaljna raziskovanja, ki se sedaj, ko te vrste pošiljamo v svet, vztrajno nadaljujejo. »Uničeni smo! — Pomagaite!* Po prvem sporočilu radio-amaterja Schmidta je prišla še druga vest. Posredovala jo je ruska ribiška ladja «Lu-šinski». Njen radio-telegrafist je v torek ob 20. uri zvečer ujel šibak brezžični signal, ki baje izhaja tudi od «Ita-lie». Ta radiogram veli, da se je morala ponesrečena zračna ladja spustiti v deželo Franca Jožefa. Brzojavko je podpisal general Nobile, poleg njega pa še en udeleženec ekspedicije, katerega domnevno ime se glasi Alfara. Govori in piše se še o tretjem klicu. Tega so baje ujeli v 0'odorsku, ki leži v severni Sibiriji. Ta brezžična postaja, ki je tudi državni zavod, je prestregla radiogram s sledečim besedilom: .„- 'i - pasta kroz 50god.rvajbolja: Blamirani preroki Čim bolj se svet oddaljuje od «ma. terijalizma* v svet «mistike» in okul-tizma», tem bolj se množijo vseh vrst preroki, ki napovedujejo s suvereno gesto dogodke v naprej. Včasi se nekaj malega uresniči, drugič pa baš glavne stvari izostanejo. To kaže, da imajo najbolj prav tisti, ki na podobna prerokovanja nič ne dado. Da navedemo nekaj primerov: Marsikomu bo še v spominu, da so napovedovali znani francoski, angleški in nemški astrologi, kakor Andoux in Radetzky, za lansko leto velikanske in krvave prevrate v Rusiji, ki bodo spre. menili tamošnji komunistični družabni red v meščanskega. A to se ni zgodilo. Boj med Stalinom in Trockim, ki je še najbolj kazal, da hoče dati tem napo« vedim prav, se je končal popolnoma plehko. Anglež Withcomb je prerokoval velikansko stavko, ki se je faktično izvršila. A takšne stavke so na Angleškem vsako leto v modi in ni treba posebne bistroumnosti, da ji uganeš že prej. Njegova napoved katastrofalnega borznega poloma v Londonu pa se ni uresničila. Istotako je Andoux zadel mimo, ko je sporočil, da se bo L 1927. francoski frank ponovno dvignil in da bo neki francoski inženjer na elektrotehničnem polju napravil izum, ki bo otvoril novo epoho v svetovnem življenju. Dunajčan Grimm je prerokoval za dni okoli 18. julija lanskega leta krva. ve prevratne dogodke, ki se dado za silo primerjati z resnično revolto, ki se je zgodila v tistih dneh na Dunaju, čeprav ni dejal, da se bodo njegovi dogodki uresničili tam; krive pa so bile njegove napovedi, da bo avstrijski kabinet odstopil in da bo predsednik republike zbolel. Istotako se je zmotil Withcomb, ko je dejal, da se bo leta 1927. Avstrija priključila Nemčiji. Tudi Nemec Paulus je ostal na cedilu, ko je napovedal «iz znamenja Ve. nere», da bo Nemčija med 27. februarjem in 22. marcem lanskega leta uča-kala izredno srečo. Andoux je prerokoval Angležem vstajo v Indiji — ki je ni bilo. Tudi astrologične vremenske napovedi so bile brez podlage. Po njih bi morali imeti lansko leto «bele velikonočne praznike« in jih nismo imeli. Američani so dejali, da se leto ne bo dosti razlikovalo od drugih let — niti eden pa ni prerokoval, da bo v avgustu v Newyorku zapadel sneg, kakor se je v resnici zgodilo. Sploh so astrologi zelo neiznajdl;ivi, kar se tiče dogodkov, ki zanimajo ves svet. O kitajskih homatijah ni vedel nihče nič povedati, o številnih vremenskih, železniških in letalskih katastrofah tudi ne. Lansko leto pa je bilo n. pr. baš leto letalskih katastrof! Tako je z današnjim stanjem prerokovalne «znanosti». Jutri v nedeljo dne 10. t. m. se bo vršil pri obalnem kopališču v Bistrici pri Mariboru KONCERT S PLESOM. Svirala bo priljubljena pohorska godba ob točenju prvovrstnih pekerskih vin in umionskega piva. 7583 K obilni udeležbi vabita Ivan in Antonija Gaube. Lep naj bo 65 Vaš dom. 51'karije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi fvan Košak. Bfeiweisova cesta št 15. Slikarstvo ln ole^karstvo. Strojnik (Obratovodja) se sprejme takoj z večletno prakso v cementni industriji. — Samo prvovrstne moči, kateri so popolnoma vešči v elektrotehnični stroki — strugarstvu — samostojno popravila v mlinih, v vodno^turbinskem obratu in da so trezni ter pošteni, kateri tudi sami delajo in se ne sprehajajo v tovarni — naj pošljejo ponudbe z navedbo višine plače pri prostem stanovanju in razsvetljavi —na: Tovarno Portlandscementa v Mojstrani (Go* renisko). 7497 Naročilo, uu ur* dopu*. tico&tsj* nalih, oglasov, j t? poAatu M, OgLasrusOcL d*Uk Jutro,', hub^aA^ Prtjtrnova,TtL sL Zf92 V j t, arirtojbio* y» upada, li ooaa** *aročtbm,,si~ c*rt% oglasu pnobcuo. čdutu*j,ca£LJ*,posU+lrar JLaJU, oglasi, hi,ylu Ojo v parrts£ovaJLn+ in. roajaL tMutac, ageatura v Si omiko vi ■lici 1, I. nadetr., soba 7. Oglasiti m popoldan. ŽOSSO Gospodično fcrf ovsko izobraženo, mlade energično, sfirejme in-du trijsko podjetje v L; jbljani. Lastnoročno pisane prošnje je treba osebno oddati najkasneje do 12. t. m. med 11 — 12. oro dopoldne. Prednost imajo ▼ pletilni stroki verzirane ©sebe. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 20419 Vzgojiteljico k dvema dečkoma (9 ln 4 let a stara) sprejmem. — Zmožne srbohrvaščine imajo prednost. Ponudb« i natančnimi podatki dosedanjega delovanja ia s fotografijo je poslati na: Ar-rold Sz6kely, Novi 8ad, L" tavskm ulica 14. 20416 Briv. pomočnika drbrega in solidnega, — Iščem. Na,«top do 15. junija T. Klobučar, Kamnik. Sutna 42. 20393 Kontoristinjo dnbro računarico ia samostojno kores-pondentinjo takoj sprejmem Ponudbe na Elektrarno ▼ Rušah. 19997 Stroj, ključavničarja in strugaria ki ima tudi Šofersko skušnjo, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na železarno A. Pogačnik, Ruše. 19996 Pletilja K lartnim strojem, lahko vstopi kot družabnica. — Pismena ponudbe ra ogl. odd. »Jutra« pod »i zve ž bani«. 20264 Korespondenta ali koreepondentinjo možnega popolnoma italijanščine, išče lesna tvrdka na deželi. Ponudbe na ©glasni odd. »Jutra« pod »Perfekten«. 20492 Pisarniško moč ■prejme lesna družba ▼ Ljubljani. Tudi praktikanti niso izključeni; prednost Imajo ponudniki, le uvedeni v to stroko in oni z znanjem francoskega in italijanskega jezika. Ponudbe e prepisi spričeval in reference na poštni predal 153. 20467 Brivski pomočnik dober delavec, ki dobro striže »Bubi«, ter vešč on-duliranja, dobi stalno mesto. Hrana in drugo v hiši. Plača po dogovoru. — Ivan Mrak, brivski salon ta dame in gospode, Radovljica, Gorenjsko. 20497 Stavbne polirje wmostojne in zanesljive, sprejmemo takoj. Gradbeno podjetje Ing. Fran Tavčar d. z o. z., Ljubljana, Breg 8. 20487 Učenko ■a Jtrnjno pletenje srej- mem. Prednost imajo hčer-ke železničarjev. Tinca Rapar, Šmartno pri Litiji. 20464 Šoferja ta tovorni in osebni avtomobil, oženjenega, sprejmem. Stanovanje in del vrta kakor tudi polje na razpolago. Ponudbe na Ed. S opanz. Pristava, Slove-n; i. 20410 Mizarski tehnik mlajSl, agilnl Izučen mizar, i umetniško i »obrazbo, za fino pohištvo, razne notranje opreme in boljše stavbno delo. dobi službo. Ponndbe s spričevali, lastnoročnimi — ri-bami in zalitem plače na upravo lista pod šifro »Mizarji tehnfr«. &123 veščo ondulerko, apre}-mem. Plača mesečno 800 Din, stanovanje, hrena, pranj« perila, okrožna blagajna. Naslov: Alj. Ko-peckv, frizer, Daruvar. — 20478 Učenca sprejmem v trgovino i meSanim blagom. P. Pin-terič, Muta. 20456 Trgovsko naobražen izvežban t meSani trgovini in lesni stroki, zmožen samostojnega knjigovodstva, strojepisja, nemščine in slovenščine ter samostojne korespondenc«, iSčem kakršnegakoli primernega zapo- slen ja. Nastopim lahko takoj. Ponudbe pod »Zanesljiva starejša moč« n« ogi. odd. »Jutra« 20380 Lesni manipulant agilen, samec, i večletno prakso na žagi in skladišču, verziran v rseh t to stroko »padajočih delih, par fekten v računovodstvu in knjigovodstvu, reši slovenščine in nemščine v govoru ln pisavi .strojepisec, želi premeniti tun prej službo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Pošten in zanesljiv 62«. 20373 Gospodična poStona, ■ znanjem polta-ric«, išče primernega nameščen j« kot blagajničarka ali svojemu znanju primerno mesto. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »San Franciseo 190;«. 20478 Absolvent Trgovske Sol«, t dveletno prakso v žitni stroki ter prakso v nadrobni trgovini, lepe pisave, z znanjem knjigovodstva, slovenske, srbohrvaške ln nemške korespondence, želi premeniti mesto kamorkoli, tudi izven Slovenije. Eksistenčni minimum. Cenjene ponudil« prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten« 20469 Hišnik brez otrok, 1*?« mesta. — Naslov v oglaenem oddelku »Jutra«. 20459 Skladiščnik zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče službe skladiščnika, čuvaja ali kaj sličnega. Gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20437 Knjigovodja star 48 let, dober kores-pondent (slov., nem., i tal.), že zaposlen v sedaj inozemskih lesnih, kovinskih in spedlcijskih podjetjih, išče primernega nam-ešče-nja v pisarni ali kot lesni manipulant. ll.ijraie kje na deželi. Cenj. ponudbe pod »Zanesljiv 12« na o?l. oddelek »Jutra«. 20504 Vrvarske izdelke najbolj!« kvalitete fcnpltt najceneje * največji rrvir-ai v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna. d d.. Grosuplje pri LJubljani — Komisijska taloga: Frane Palme. LJubljana. Go*po-jvetska cesta 7 — Celje: Cankarjeva 7 ln Maribor: Koroška 8. 261 Radlo-aparat 4cevni, Hartley sistema, zelo dober, kompleten, — ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20366 Jugovičevo Salvator sirišče da ▼ petih minutah sladek sir, 6 Din. Barva Za sirovo maslo in za sir Din 5. Prašefk za pripremo sirovega masla 5 Din. — Sprejmemo preprodajalce. Lekarna Jugovič, Novisad. Zahtevajte vzorce in pošljite v pismu 10 Din. 19913 Puško bokovko petelinko. krasen izdelek, proda Rupar, Tr-žaSka cesta. 20443 Aiiel O. H. V. — 500 ccm, nov, s prikolico ali brez, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10482 Ford avto osebni, izvrstno ohranjen 1n zelo pripraven ia trgovca na deželi, takoj zelo poceni prodam Ponudbe na: P<.«tni predal 216, Ljublj 201« ua. :62 Motocikl znamfre »Harley« aH »Tn-dian« 350 c., dobro ohranjen, kupim Ponudbe 7. opisom in z navedbo cene na oplasni odd. »Jutra« pod »Alfa«. 20471 Lancia - Lambda osebni avto, 4sedeŽni. ▼ najboljšem stanju, poceni prodam. Naslov pove o odd. »Jutra«. 20474 Lepa kobila porabna za ježo ali vožnjo, na prodaj. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«. 20493 Krasni mladi psički nemški ovčarji (Schlffer-wolf.<*liund«) garantirano čistokrvni, z rodovnikom, na prodaj pri A. GuStin, Selo 38, Moste — Ljubljana. 20508 Foto-aparat gramofon s ploščami ln nekaj dobro ohranjene obl^ ke za gospode, prodam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20491 Solncne zastore 'plaht«) platnen«. Po najnižji s»ni oo meri Izdeluje Rudolf Sever tapetnlk. Marijin trt it *. — Pred nakupom d rut J* zahtevajte moj prospekt Žrebanje EFEKTNE LOTERIJE Prostovolj. gas. društva v Krškem se ne vrši dne 10. junija 1928 radi premalo prodanih srečk, na zahtevo lahko dobi vsak denar nazaj, ako vrne srečko v teku 6 tednov tam, kjer jo je ku-pilj ali na naslov Ivan znideršič. Leskovec pri Krškem. — Na pomoči 80442 Uniforme vseb rret izdeluj« tudi na obroke Simon Klimanek — Ljubljana. Šelenburgova al. št. 6. 18781 Engelberf Praochettl LJahljana. Dunajska e. 20 priporoča elegantno urejeno ta> posebni oddelek za brivnico damsko friziranje barvanje tn Izvrievanjs la»-nib Izdelkov. 106 HEMOROIDI Meri-serum roper be-moroKle, Recto-Serol proaikne avtomatično ▼ sedeže bolezenskih kaJt io kmalu odstrani nadlego (srbečico v zadka, skelenje, bolečine) in povzroči, da se hemoroidi posnSe. Zahtevajte ga r lekarni. 6006 V pletenje Informacije sprejmem več tisoč koma- Maribor dov telovnikov; 1000 ko- trgovskega značaja, posre- madov gotovih telovnikov duje zopet otvorjeni odda- ceno oddam. Naslov v ogl. lek «Marstan», Maribor — oddelka »Jutra«. 80408 Koroika cesta 10. 2000? Stanlez Weyman: 39 Rdeča kokarda Roman. Dirjal sem iz sobe vsobo, dokler nisem zagledal odprtih vrat, izza katerih ie uhajala luč. Tam, na koncu krila, sem našel begunce. iV naglici svojega bega se niso bii spoannEi, da bi bili zaprM vrata aa seboj. V tem poslednjem pribežališču, v belem in zlatem marki-nm&m budoarju, sem jih našel ždeče za pozlačenimi naslanjača in s cvetjem izvezenimi blazinami Svilenima in dragocene drobnjarije, na katere je padala klavrna svetloba edine sveče, ki so jo bili vzeli s seboj, so dajale njihovim belim obrazom in v strahu razširjenim KPemcam še bolj pošasten izraz. V svoji bojazljivosti so b® porinili Denizo v prvo vrsto — ali Ipa je bila nemara sama stopila v ospredje, ker se je nadejala, da pridem za njo. Ona me je prva spoznala in pomirila ostale. Vprašal isem jih, kje je Gargoni Nihče izmed njih ga še ni bil pogrešil in vsi vprek so se vznemirili. češ da je ubral isto pot kakor oni. »Po tem takem ste šH za njim?« »Da, gospod.« To mi je pojasnilo njihov beg, ne pa oskrbnikovega nestanka. Prav za prav mi ga pa ni biflo dosti mar, ker sem itak vedel, da se od njega ni nadejati pomoči. V brezupru sem pogledal okoli sebe; zdelo se mi je, da se še tolstolici amorčki na oponi rogajo naša stiski Imel sem puško in v njej en strel: življenje enega človeka je bilo v modih rokah A kaj mi je to pomagalo? Se minuto, najdelj dve, pa bodo vrata vlomljena in vsa tolpa divjih zveri bo planila nas • • • , . .. . . ,, »Oh.gospod — tajne stopnice! Ušefl je po tajnih stopnicah!« Kuhinjski dečko je zagnal ta klic. On edini je bil ohranil prisotnost duha. »Kje so te stopnice?« sem vprašal. Dečko mi jih je hotel pokazati, toda Dendza ga je prehitela. Vzela je svečo in me odvela nazaj, k dva ald tri črevlje širokemu prehodiu, ki je vodil v sosedno sobo, ter odprla v zidu tega prehoda skrita vrata. Ko sem pomolil glavo naprej, sem zagledal nekakšno s/krivaiišče in v njem pragove ozkih stopnic. Srce mi je zaigralo. »Ali vodijo v vrhnje nadstropje?« .»Ne, gospod: na streho!« »Naprej!« sem viknil z brezumno nestrpnostjo. »Brž naprej! Tako pridobimo časa. Hitro, hitro. 2e gredo!« Zakaj slišal sem .pokanje vrat na onem koncu, ki sem jih bil zaklenil za seboj. Vsak trenutek so se utegnila odpreti. S kraja, kjer sem stal, čakaje, da se begiunci z vrste mimo mene, sem razločno čul njih hripavo kričanje in preklinjanje. Toda vrata so držala dobro ali vsaj dokaj dolgo. Preden so omagala, sem bil že na stopnicah in sem zapri tajna vrata za seboj. Prijel sem se za krila ženske, ki je bila pred menoj — in lezel više, čedalje više v črno temo, po kateri je .prhala jata netopirjev. Preje nego sem pričakoval, sem stal ves zasopel in tresoč se na strehi beguncev. Svetloba gorečih poslopij je obsevala nedaleč od nas veliko skupino dimnikov; rdeoila je nebo nad našimi glavami in škrlatila listje oreha, ki je rasel malone do nas. Toda streho vse okoli nas in žlebove, ki so jo obrobljali, je odevala črna tema. Prasketanje ognja, tuljenje plamenov in hrup razdejanja, ki je divjalo spodaj, nas tu niso več dosegali s polno sik). Dih noči nam je hladil čela in jaz sem si vzel minuto časa, da pomislim in se oddahnem ter pogledam okoli sebe. »Ali je še kalk dohod na streho?« sem vprašali v skrbeh. »Da, gospod, še eden.« »Kje? ... A ne, ostanite tu in čuvajte vrata,« sem velel ter dal svojo puško slngi, ki mi je bil odgovoril. »Ta dečko naj gre z menoj, da mi bo kazal pot. Gospodična, prosim vas, ostanite tu.« Dečko me je odvel prav na konec strehe in mi je pokazal veliko loputnico v svinčeni ploskvi med dvema pologoma. Ta loputnica ni imela zunaj nikake zapore; toda v bližini sem opazil veKk kup opeke, ki je bila menda ostala tam izza kaikih poprav. Z vso naglico sem jo jel prekladati na loputnico in dečko mi je pomagal. V nekaj minutah sva je nakopičila več ko sto kosov. Ukazal sem svojemu spremljevalcu, naj je doda še toliko; nato sem ga pustil pri delu in sem se vrnil k ženskam. ■i n n 7571 Pisarna J. I Ljubi ana, se je preselila iz Gosposk • ulce št. 7 E Tel.' 4 3 Poštni predal 106 Objava * Uprava Državnih Monopola razpisuje clrugu ofertalnu licitaciju za nabavku raznih požarnih sprava za potrebe raznih mono» polskih ustanova. Licitacija če se održati na dan 6. juila 1928. g. u kancelariji Upravnika Državnih Monopola u 11 časova pre podne. Svaki ponudjač dužan je Depozitnoj Bla» gajni Uprave Državnih Monopola najdalje do 10. časova dana označenog za licitaciju položiti kauciju, koja iznosi za državljane SHS 5 %, a za strane 10 % od ponudjene cene. Uslove i bliža obaveštenja mogu se dobi« ti u kancelariji Mašinskog odseka, Odelje« n j a Industrije svakog radnog dana od 9. do 12 časova pre podne. I Iz kancelarije Industrijskog Odeljenfa t Uprave Državnih Monopola I. M. Br. 5304 od 26. maja 1928. g. Predelovalcem surovega usnja m solij-enje kož, slaščičarjem za solijemje ledu priporočamo K A I N I T cele vasfone, ali po meterskih stotih po najnižjih dneviMh cenah. DOCEI 1 KORTES - SUBOTICA. Telefon br. 172. 7565 NI prevare! Z garancijo) Ne zastonj, temveč da priznate naše delo, damo vam 1 komad doprsne slike v velikosti 30X40 povečano, umetniško izdelano, popolnoma gotovo za samo 50 Din. Izdelava traja 2 tedna. Prosimo, da nam s sliko pošljete polovico navedene vsote! FOTO REKLAM INDUSTRIJA Subotica, Aleksandrova ul. 11. FIAT co AVTO type 510, HP 24/38, 6 sedežni, v dobrem stanju se proda. Vprašanja nasloviti na oglasni odd „ Jutra" pod „Fiat 510-. »OLLA« je kot doka-sano še desetletji vodilna kot najstarejša in dokazljivo tudi najzanesljivejša. 130» QCOoaonoq:inrinfXKX03oaououuaooty Novo!!! Novo!!! Patentirano!!! Velesejem paviljon J Oglejte si tam za Vaš dom nov izum o-kna in vrat, katerih izdelek je nad 100 % solidnejši in •praktianejši od običajnih oken in vrat. Gena ne presega dosedanjih običajnih izdelkov. Izdeluje samo tvrdka JOŽEF ŠENICA - LJUBLJANA. 7578 Dober zasužek! Spretne pod zastopnike za Ljubljano, Maribor, Celje IŠČEMO za milijonski predmet. Vpošte varno le mlajše, organizacije »možne gospode, ki so dobro uvedeni v špecerijske trgovine in ki razpolagajo' z gotovino 3000 Din za oddajno skladišče. Dnevni inkaso. Za-sigurain zaslužek skozi leta. Le gospodje, ki hočejo in morejo veliko zaslužiti, naj se oglase 10. t. m. od 2.-4. ure pop. v kavarni Slon pri gen. zastopniku g. Angeli ju. 7559 Sprejmemo vodio tiskarne Predpogoj popolna usposobljenost v tiskarski 8troki, pri« merna šolska predizobrazba in neoporečnost. Vstop, plača, stanovanje po dogovoru. — Reflektira se le na spretno in sposobno moč. — S spričevali opremljene ponudbe na Predsedstvo upravnega sveta tiskarne *Merkur» d. d. Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. 7505 Konkurzna odprodaja manufakturmega, modnega in galant. blaga, dokler traja zaloga 7577 A. PLANINŠEK, Zaloška cesta št. 17, Udmat. Oblslioualcem velesejma 7362 a se priporoča veletrgovina z železnino Kdor oglašuje, ta napreduje! Zahvala. Za vse izraze iskrenega sočutja povodom nenadne izgube naše ljubljene hčerke oziroma sestre Z O R K E maturantinje za krasno cvetje in prelepe vence se vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni g. ravnatelju dr. Pi-penbaherju, profesorskemu zboru, gg. pevcem maturantom, sošolcem, prijateljem in znancem za nad vse častno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu Bog plačaj! 7568 ŽALUJOČA RODBINA VRTAČNIKOVA. Zahvala. Vsem, ki so nam ob prebridka izgubi našega nepozabnega sinčka Liubomira izkazali sočutje v tej ali oni obliki, izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. Boh. Bistrica, dne 5. junija 1928. Žalujoči rodbini 7560 Požar-Herbst. LJUBLJANA, Dunajska cesta 16 za nakup raznovrstnega poljedelskega orodja ka« kor: motorje na bencir. in petrolej, vratila, mlatil« niče na ročni ali transmisijski pogon, čistilnice, trijerje, kosilnice, slamoreznice, Sackove in druge pluge, bakrene kotle in sploh vse za poljedelstvo potrebne stroje in priprave. Vse stavbne potrebščine, kakor: železo, traverze, cement, strešna lepenka, okovje za vrata in okna i. t. d. i. t. d. 7362*a Oglelte si zalego! nizke cene! Zahvala. Ko smo izročali materi zemlji mojo ljubo Lojzko sem videl toliko iskrene ljubezni do pokojnice, da mi je nemogoče se vsem dostoino zahvaliti. Za nepričakovano pozornost sem dolžan posebno zahvalo preč gg. duhovn kom, tovarišem in tovarišicam, zlasti prijatelju M rviču za v srce segaioči poslovilni govor in Intihar u, ki ter skrbel genljivo petje, gasiln mu društvu na Mul.avi, darovalcem cveija itd. Polje, dne 8. junija 1928. Fran Samec. Cefir za srajce! ^Najnovejši vzorčil A. Sf E. Skaberne LJUBLJANA POKUŠAJTE VASU SRECU» KUPITE ILI POSTOM PORUČITE VAŠU SRETNU SREČKU ^flpVSAMO biseri kod: . * *.-> PROD. SREČAKA DRŽAV. KLASNE LUTRIJE ^^'N0VI-SAD.ŽEtJEZNIČKA2ZTELErON2536. ZA NOVO VUČENJE.CENA ZA SVAKU KLASU 'Attfc =5Q:yrlQ07DIN.TRA»TE:PLANiUPUTE SAIJEM0 BEZPLATN0 Ime 75/2 jamči za kakovost ZAGREB Savska cesta štev. 25 dobavlja odslej i to znamenito S CHEMBER-ovo TEHTNICO KUPIM dobro ohranjen 4-sedežni a vt o novejše tipe. Ponudbe z navedbo cene, PH in prevoženih km na oglasni oddelek »Jutra« pod »K. Z.« 7573 + Naš nad vse ljubi jand soprog, predobra oče, brat, stric in svak, gospod Peter Ve v k davčni upravitelj v pokoju je včeraj, dne 7. t. m., ob 15. uri popoldne po kratfci mučni bolezni ra vedno za.tiism-1 svoje blage očd. Pogreb nepozabnega pokojnika se vr-v soboto, dne 9. t. m. ob 15. uri ia. hiše žalosti na pokopališče Gorpus Christd. Vrlemu možu in vzor očetu ohranimo tra+en spornim! V Kočevju, dne 7. Junija 1928. Alojzija Vovk, soproga in otroci. Peč »Monolit" ©najcenejša, najj®da.tnejšak Velesejem koja 670 Zaloga Lutoovib peči INZ. GUZEU, LJUBLJANA VII, JerneJeva c. 5. Ravnotam Voithove male turbine ln Ganz-ovi Tel. 3252 elektromotorji. i43 Hočete li imeti zanesljiv in poceni pogon za vsako delo? Nabavite si motor original 99 S L A V I A " od 2—10 HP Dobite lahko premične in stabilne ter motorne žage. Vsaikemu motorju primerna mlatilnica. Jamstvo 2 leti. PROIZVOD TT. BRATJE PAfcIK Napajadla CSR Generalno zastopstvo za kraljev. SHS LJUDEVIT AMBRUŠ, ZAGREB Sajmište br. 2 7562 Urejuj« Davorin fUvijeo. izdaja za konzorcij »Jutra* Adoii Rjboikai, £a Narodno tiskarno d. d. kot bakarnarja fraoc Jezerftek. Za mseratm del je od govoren Alojzij Novak. Vn v Ljubljani,