to praznikov itfucd daily exœpt Sundays «ad Holidays -YEAH Com lista Jo $8M PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE at ^ufSaT'ili/ IXZV^™« ZrTi^ZCHICAGO 23. ILL. PONDELJEK. 15. DECEMBRA (DEC. IS). 1947 Subscription $8.00 Yearly Acceptance for mailing at spccial rate of poatge provided for In section 1103, Act of Oct. 3. 1917, authoriied on June 4. 1918 Ursdnlškl in upravniikl prostori: 3887 South Lawndala Ave. Office of Publication: 3887 South Lawndale Ave. Telephon* Rockwell 4904 MM ÄTEV.—NUMBER 244 udarska unija izstopila iz jAmeriške delavske federacij Odmev spora med Lewisom in člani ekseku tivnega odbora ADF. Poziv na borbo proti Taft-Hartleyevemu zakonu Washington. D. C« 13. dec. — Rudarska unija UMWA, katere predsednik je John L. Lewis, je izstopila iz Ameriške delavske federacije. Odločitev je posle-j dica spora med Lewisom in člani eksekutivnega odbora ADF, ki je nastal na konvenciji federacije, ker ni hotel Lewis podpisati zaprisežene izjave, da ni komunist, kar zahteva proviziji Taft-Hartleyevega protide-lavskega zakona. Rudarska unija je že drugič izstopila iz federacije. Prvič je izstopila pred desetimi leti, ko je Lewis prevzel vodstvo gibanja, ki je rezultiralo v ustanovitvi Kongresa industrijskih organizacij. Pozneje se je Lewis spri z u-radniki CIO, nakar je rudarska unija izstopila iz CIO in postala neodvisna. V januarju lanskega leta je Lewis pripeljal svojo unijo nazaj v ADF. Do razkola med Lewisom in člani eksekutivnega odbora ADF je prišlo na nedavni konvenciji federacije v San Franciscu. Ko polju." Lewis ni bil navzoč na sestanku s časnikarji, pozval pa je prej vse delavske voditelje, naj vodijo odločno borbo proti Taft-Hartleyevemu zakonu. Istočasno je naznanil, da so člani eksekutivnega odbora izvolili Thomasa Kennedyja iz Hazel-tona, Pa., za podpredsednika rudarske unije. Kennedy je nasledil Johna J. O'Learyja, ki je pred nekaj meseci umrl. Naznanilo o izstopu rudarske unije iz federacije je sledilo odloku federalnega delavskega odbora v prilog Lewisu. Odbor je posegel v jurisdikcijski spor med rudarsko unijo in unijo International Ladies Garment Workers ADF, katere predsednik je David Dubinsky. Odlok je, da mora slednja unija povrniti vso članarino, katero so plačali delavci, uposleni v tovarni neke kompanije v West Virgini-ji od junija lanskega leta. Pritožbo je vložila unija Unijed Construction Workers, ki je včlanjena v Lewisovi tAiiji. Člani delavskega odbora so je Lewis naznanil, da ne bo potrdili razsodbo Roberta N. podpisal protikomunistične iz- Denhama, pravnega svetovalca odbora, v prilog rudarski uniji. Dogovor, katerega je sklenila unija International Ladies Garment Workers s kompanijo, je odbor razveljavil. jave, je bil odstranjen kot podpredsednik ADF. Takrat je bil ustroj federacije reorganiziran. William Green, predsednik A. D. F., in George Meany, tajnik-blagajnik, sta bila instruirana, naj podpišeta protikomunističju,^ tit ¿¿ffS^^^^ p"*»»"- Lewis je zdaj informiral Gree-na, ki je član rudarske unije, da se je njegova organizacija odcepila od ADF. Besednik* Lewisa je na sestanku s časnikarji dejal, "da nismo sklenili kupšije z nobeno grupo na političnem ali unijskem Splošna stavka v Rimu preklicana Vlada zagotovila pomoč brezposelnim Rlm- 13. dec. — Delavska zbornica je sinoči preklicala generalno stavko v Rimu in o-kolici. Trajala je 48 ur. V stavki je bilo prizadetih pol milijona delavcev. V stavki so bili udeleženi uslužbenci cestne že-leznice, javnih naprav in vozniki avtobusov. Promet v Rimu in predmestjih je bil ustaven, centralna tržišča in trgovine pa so morale zapreti vrata. Policijske enote in vojaške *te so bile mobilizirane za vzdr-Sevanje miru in reda po oklicu rtavke. Bataljon redne arma-fe je okupiral trg Colonno, do-so mornarji zastražili po-df>pje mornaričnega ministr- Policijska konjenica je bila |>ozvana v akcijo. V teku t*' ke se je pripetilo le nekaj neidentov. Dva policijska čast-lik» sta bila ranjena, ko sta 'adzirala odstranjevanje bari-na ulicah. Več sto stav--rJev je bilo aretiranih. ' radniki delavske zbornice so ^rianili, da je bila odločitev "fie preklica stavke sprejeta "i'Ia*no. Vlada premierja Al-de Gasperija, voditeljs tranke krščanskih demokrs-r,v je pristals na zahteve stav-^r)ev. Obljubila Je pomoč r'?poselnim in gradnjo javnih '' Več milijerd lir bo potro-,r"»h zs gradnjo javnih del v !'he bi moral varnostni Združenih narodov Je Izrazilo mneje, da sedanje bitke in iz- gredi med Židi in Arsbci v Pa lestini ne ogrožajo svetovnega miru. Če bi gs, bi moral svet storiti potrebne korske, preden se bo Veliks Britanija odpovedala msndatu nad Palestino, katerega je dobila od stare Lige narodov. Britska delavska vla da je nedavno namignila, da se bo odpovedala mandatu v maju prihodnjega leta. Kaj se bo zgodilo potem, Je predmet ugibanja. Velika Britanija Je odgovorna za vzdrževanje miru in reda v Palestini, dokler se ne odpove mandatu in izroči oblasti posebni komisiji, kstero tvorijo re-prezentanti petih držav. Komisijo je imenovsla generslns skupščina Združenih n s rodov po sprejetju načrta, ki določa rszkossnje PsJestlne na dve dr-¿svi — židovsko in arabsko Državi bosts ustanovljeni pred prvim oktobrom leta. Nova vloga Francije v Evropi Odnošaji z Rusijo se poslabšali Moskva. 13. dec. r- Tretja obletnica podpisa pakta prijateljstva in vzajemne bomoči med Francijo in Sovjetako unijo» se očituje v odhodu francoske re-patriacijske misije iz Rusije in objavi sovjetske n0te z naznanilom o pretrganju trgovinskih pogajanj. Obletnica zaznamuje najnižjo točko v rusko-franco-skih odnošajih od dobe višiške Francije. Francija igra novo vlogo v Evropi. Ona je le zaveznica Rusije v smislu pakta, ki je v veljavi. Dogodki, ki so se pripetili, se ne morejo smatrati za triumf francoske diplomacije. Namesto utrditve zveze z Rusijo iz bojazni pred ,Nemčijo, je Francija krenila v drugo smer. Francija je odobrila Truma-novo doktrino in Marshallov načrt, ki predvideva tudi obnovo Nemčije v protikomunlstični koaliciji. Od po vstala se je prejšnji vlogi pa^edovalke v mednarodnih zadef|h. Razrahljanje odnošajev med Francijo in Rusijo se odraža v ostali vzhodni Evndpi. Francoski sistem zvez v tam delu sveta je bil prej nekaj izrednega vsaj na papirju. Sedaj ne ob stoja niti na papirju. Nekdanje članic« male antan-te in balkanske antsnte so sklenile mnogo pogodb, med seboj, toda nobene s Frshcijo, kar je značilno. 1 svet odločiti zs akcijo. Sedem srsbskih dežel, ki so včlanjene v organizaciji Združenih narodov in Arabski ligi. Je naznanilo, da bodo pošiljsle orožje, strelivo in drugi vojni material Arsbcem v Pslestlni, ds ae pre preči razkosanje Pslestlne ns dve državi. Ako Arsbci ne bodo kooperi-rsli in ako židovska oborožena sila ne bo mogla ščititi židovske države, bo vsrnostni svet po-zvsn v akcijo. O tem vpraia-nju se bodo vršile diskuzije na sejah sveta Visoki ameriški vojaški častniki in uradniki držsvnegs de-partmenta izražajo bojazen, da bo Rusija izkoristila Izgrede v Palestini v svoj prilog Med drugim vidijo možnost, da bo poslala vojaške čete v Palestino. Trumsnovs administrsrljs Je vznemirjena. Ako bodo ru iike čete poslane v Palestino, bodo v nevarnosti Interesi ame-prihodnjega riških oljnih kompsnij na »red-i nJem vzhodu. Združene drŽave niso v nevarnosti Izjava kancelarja čikaške univerze Chlcago. 13. dec. — "Ameriki ne preti nevarnost ne s strani Rusije in ne 9 strsni komunizma," pravi dr. Robert M. Hutch-ins, kancelar čikaške univerze. Dostavil je, "da Amerika skuša kupiti zaveznike za prihodnjo vojno, katero lahko' odvrne le svetovna vlada. Politika, katero vodimo mir z ustrahovanjem in mir s kupovanjem — ni, kakor kaže, uspešna. Ako bo prišla katastrofa, se ng bomo mogli izogniti velikemu deležu odgovornosti." Hutchins je objavil č*anek v publikaciji Common Cauae, katero izdaja odbor za sestavo svetovne ustave. On je predsednik tega odbora. V članku pravi med drugim: ' "Več in več ališimo o možno sti vojne proti Rusiji. Ako resno računamo ns to možnost, se bi morali najprej opravičiti nacistom. katere smo obesili v Nuembergu." Obseg britske oboroiene sile razkrit London, 13. dec. — Obseg britske oborožene sile ns kop nem, morju in v zraku je bil razkrit v parlamentu. Ta šteje 1.240,00 mož. Obrambni minister Albert V. Alexander je In formiral parlament, da tx> sila znižana na 937,000 mož v prihodnjem letu. POMOŽNI NAČRT SPREJET V NIŽJI ZBORNICI Tri evropike države bodo dobile $530,000,000 USTAVITEV ŠIRJENJA KOMUNIZMA Washington. D. C.. 13. dec. — Načrt, ki določa pomoč $530,-000,000 Franciji, Italiji in Avstriji, $60,000,000 pa Kitajski, je bil sprejet v nižji kongresni zbornici. Debata je bila vroča in trajala je šest dni. Senst je prej odobril pomožni načrt. Avtorizlral je potrošnjo $597,000,000 v Franciji, Italiji in Avstriji, ne p s pomoči Kitajski. Razlike se bodo izgladile na seji članov skupnega kongresnega odseka. Pričakuje ae, da bo kompromisni načrt sprejet v sredo. Poimensko glasovanje se ni vršilo. V nastali konfuzijl ni noben kongresnik zahteval poimenskega glaaovanja. Kongresnik Msrtin, predsednik nižje zbornice, Je naznsnil sprejetje načrta. Naaprotniki načrta niao hoteli rekordirati svojih imen. Prad sprejetjem je bil odobren amendment kongreanika An-dreaena, republikanca is Min-neaote, naj vlada drži 150,000,-000 bušljev plenice v rezervi kot jamatvo proti motni slabi letini prihodnje leto. Amendment ne bo uveljavljen, Če bo poljedelski dtfflfcrtment ugotovit, ds b* pridelek pšenice znašal čez 700,-000,00 bušljev prihodnje leto. Možnoat Je, da odsek za apro-priacije ne bo aankcioniral pomoči $60,000,000 Kitajski. Kongresnik Taber, republikanec iz New Jeraeyja, je opozoril zbornico, da državni department ni predložil detajliranega programa glede pomoči Kitajski. V smislu sprejetega naČrts bo Amerika pošiljala žito, živila, premog, olje in drugo blago Franciji, Italiji in Avstriji. Vlade teh držav bodo potem prodajale te potrebščine svojim državljanom. Namen smsriške pomoči Je u-stanovitev širjenja komunizma v Evropi. Kongres bo na rednem zssedsnju po novem Istu vzel v pretres Marshallov načrt, ki predvideva potrošnjo do dvsjset milijard dolarjev kot pomoč šestnajstim državam v zspadni Evropi. Trumanovo stališče o pomoči Evropi Razkril ga je bivši governer Landon Waahlngton. D. C.. 13. dec. — Predsednik Truman hoče, naj kongres zagotovi ameriško podporo zapsdni Evropi v prihod njih štirih letih, da se bo dvignila na noge in izvedla program ekonomske rekonstrukcije. Trumanovo stališče je razkril Alt* M. Landon po razgovoru s predsednikom v Beli Hiši. Landon je dejal, da ga je Truman pooblastil, naj poda zadevno izjavo v javnosti. Lsndon, bivši governer Kan-sasa, je bil predaedniški kandidat republikanske stranke leta 1936 proti Rooseveltu. Pri voli-tvah je doživel atrahovit poraz. Bivši governer je dejal, da se strinja s Trumanovim stališčem glede ameriške pomoči državam v zspadni Evropi na podlag! na črta državnega tajnika Mar-shalla. Ta predvideva potrošnjo do dvajset milijard dolarjev za ekonomsko rekonstrukcijo in rehabilitacijo zapadne Evrope v prihodnjih štirih letih. Bela hiša je naznanila, ds bo Truman naslovil spomenico kongresu po konferenci s voditelji kongresa prihodnji teden. Na tej konferenci bodo dlakuzije o ameriški pomoči zapadni Evropi. Posvetovanja o preizkušnji atomskega oraija Honolulu, 13. dec. — General John E. Hull, koordinator pro izkušenj novega etomakega o-roftj«, H ae bodo kmalu vršile na otoku Enlwotoku na Pacifiku, Je na poti v Washington. V Washlngtonu se bo posvetoval z znanstveniki in vojaškimi čast nlkl o preizkušnjah. Hull Je poveljnik amerlših sil na Pacifiku, ' Vlada Jukne Afrike prevzela komunikacije Pretoria, Južna Afrika, 13. dec. — Vlada Je prevzela kontrolo nad komunikacijskimi zvezami v smislu v parlamentu sprejetegs zskons. Ts uključu-jejo telegraf, telefon, pošto in radlopostaje. Vojaško transportno letalo se razbilo Memphis, Tenn, 13. dec — Vojaško trsnsportno letslo Je treščilo ns tla in se razbilo. V letalu je bilo 20 častnikov in članov posadke in vsi so se ubili. ČLANI KONGRESNEGA ODSEKA ODOBRILI REPUBLIKANSKI NAČRT Štirje rudarji ubiti v eksploziji WUkes-Barre, Pa.. 13 dec — fttirje rudarji so bili ubiti v premogovniku Lehigh Coal Co„ eden rudar pa Je pogrešan Eksplodiral je plin v premogovni ku Okrog 250 rudarjev Je bilo v premogovniku, ko se je pripetila eksplozija. Washington. D. Cm 13. dec.— Člani kongresnsgs odseka za bsnčne zadeve so odobrili re-publiksnski načrt glede pobijanja inflscije s 14 proti devetim glasovom. Vodilni republikan-cl v obeh kongresnih zbornicsh so pre} naznanili, ds ne bodo ds II ekonomsks oblsstl predsedniku Trumsnu v svrho ustavl-tve dviganja cen In žlvljensklh stroškov. ' Načrt je bil odobren nekaj ur potem, ko ga je Truman obso dil. Dejal Je, da Je pomsnjkljiv In da ne bo ustavil Inflacije. Truman Je nedavno pozvsl kongres, nal mu ds oblaat glede vzpostavitve odmerjanja živil, gsaolins in drugegs blags In kontrole cen. Kongresni odsek se Je uprl Trumsnu s odobritvijo republikanskega nsčrta. Ts določs med drugim: Rsztegnitev kontrole nad izvorom blags In trsnsportari)o, 1 povečanje rezerv zlata v fede- ralnih bankah ln prostovoljno akcijo a strsni industrij v pob«, janju inflacije Odsek je izločil iz Trumsno vegs progrsms provizije, ki bi dsls predsedniku oblsst do po-stsvltve strops nsd cenami, Kongresnik Wolcott, republikanec Iz Mlchigsns In nsčelnik odseks za bančne zadeve, je de jsl, ds bo nsčrt predložen kongresu prihodnji teden Trumsn je z I sat I obsodil določbo v načrtu, ds Industrije, ki ae bodo Izrekle zs kooperacijo v pobijanju inflscije, ne smejo biti izpostsvljen* prosekucljl ns obtožbo kršenja protltrustnlh zakonov, "Ako Truman ne odobravs načrta, Je t« njegova stvsr," je dejal Wolcott ns aestanku s čssnlkkrji. "Predsednik in člani njegovega kabineta so izjsvi-li, ds so za preizkušnjo prostovoljnih metod. To priliko imsjo sedaj Ako bodo prišli na dan z drugimi eugestijsmi, jih bo mo u|>oštevalt." ZVIŠANJE PRODUKCIJE JEKLA V NEMČIJI Francoski zunanji mi- j nister Bidault se j uklonil / KONTROLA TO-VARN V PORURJU London. 13. dec. — Zunanji ministri štirih velesil so se sporazumeli glede zvišanja produkcije jekla v Nemčiji od 6,-000,000 ton na 11,500,000 ton letno. „Sporazum je omogočila Francija z velikimi konceaija-mi. Ruaijs, Amerika in Velika Britanija so stalno naglašale potrebo zvišanja produkcije jekla v Nemčiji. Zvišanju produkcije se Je na moskovski konferenci upiral franeoaki zunanji mlniater Georges Bidault, Poudarjal Je, da ae produkcija jekla ne sme dvigniti, dokler ne bodo druge važne zadeve rešene, med temi vamoat Porurja, Porenja in Po-aarja,. Bidault se je zdaj uklonil. Dejal Je, da Francija ni nikdar nameravala odvzeti Nemčiji industrij, ki lahko pomagajo k ekonomskemu okrvanju Evrope. Ponovil je apel za zavezniško kontrolo tovarn, rudnikov in premogovnikov v Porurju v intereau zaščite Francije pred možno agreaijo a strani Nemčije v bodočnosti. Sedanja letna produkcija Jekla v Nemčiji Je aamo 3,000,000 ton. Pričakuje ae, da ae bo dvignila v prihodnjem letu kot rezultat doaeženega »porazu ma. Ruaki zunanji mlniater Molo-tov ni potianil vprašanja reparacij v ospredje. To vprašanje je omenil ameriški državni tajnik v svojem govoru. Udaril Je po Rusiji, ker vztraja pri zahtevi, da mora dobiti deaet mi* lijard dolarjev v obliki repara« cij iz sedanje produkcije v Nem? čijl. Zunanji ministri so šli preko tegs vprašanja in začeli razpravljati o ekonomakih problemih. Molotov je ponovno obsodil ameriško, britsko in francosko politiko v zspadni NsmČiji. Dejal Js, ds hočejo zspsdne sile razkosati Nemčijo in da delajo profite iz "prikritih" nemških repstscij v okupacijskih conah. Britskl zunanji minister Bovin Je označil nspsde ns zavezniško politiko za rszžalltev in zlorabljanje. Dejsl je, da je Molotov ponovil prejšnje ob-dulžltve, ki so bile ovržene In je bilo dokszsno, ds so brez podlage ' Moskva, 13. dec. — Uradna časniška ugentura Tass trdi, da je John F. Dulles zadnji teden odpotovsl v Psrlz, da ugotovi, ali nsj Amerika podpira novo francosko vlado premierja Ro her t a Hchumsna sli ps pomags generalu Charlesu de Gaullu na krmilo. Dulles js rspubltkanec fn glsvni svetovslec državnega tsjnlks Msrshslls ns londonski konferenci. "Schumsn in Ilhisult sta sku-šsls prepričati I >u I lesa, da bo aedsnjs frsneoska vlada zado stila vsem ameriškim zahte vsm," prsvl Tsss Stassen udaril po Špekulantih Chicago, 1.1 dec — Harold C. Ktaaaen, bivši governer Minnesota in aspirant za predaedni-škegs ksndidsts ns listi repub-liksnake atranke, je udaril po ¡špekulantih z žitom. Dejal je, | da I ma)o nekateri pozicije v | Trumnovi administraciji Imenoval Je kot špekulanta Edwlna M. Psuleyia, pomožnega vojn» ' gs tajnika in bivšega blsgsjniks | denjokrsUke stranke. Co- MJO ao celo lelo. R.7S m pol lots; m Im—mtro t UM. rates: for Um United Stslea (except Chicago) oi Mr TU, Ckftcof» Má Co* Coualy MM por yeor, $11J» por fMi pc tfopom^üokopM dopéaoe Im oeeoroieoia m as rroéojo. »obaplal literarne rnWi (¿rtk*. porasli, ltd) m neejo poMJjaielj« I» o alotaju. te Je prOoiU article* will not be te« wttl bo br **u sr bao «llk s PROSVETA SM7 - M So. Lawndale Aro. Chicago 31 miada —_____^ Rasizem pred vrhovnim sodiščem Ta teden se bo pred zveznim vrhovnim sodiščem v Washington pričela izredno važna razprava, v kateri se bo odločilo, dali naj v Ameriki ie v bodoče obstajajo rasistični ghetti. Pred Šestimi meseci je namreč vrhovni tribunal pristal, da bo sprejel v svoje območje priziv nekega detroitskega zamorca, po imenu Orsel Mc-Ghee, ki je v reatriktiranemu predelu mesta kupil hišo, toda vanjo se ni mogel vseliti, ker mu je to preprečil tako zvani "restrictive covenant" ali omejitveni dogovor. Ta restriktivni dogovor je določal, da se v določenem okoliiču ne sme naseliti nihče drugi kot osebe "kavkaške rase." Dogovor so sklenili hišni posestniki, najbrže pod domnevo, da proiektirajo vrednost svojih realitetnih poseščin. Nižja sodišča so ta dogovor vzdržala. Takih in podobnih stanovanjskih Testrikcijakih dogovorov je v deželi tisoče. Sodi se, da obstoje v slehernem mestu. Po velemestih je v resnici na ducate in ducate teh "jimcrowističnih" dogovorov. In sicer niso naperjeni samo proti zamorcem, marveč v stotinah primerih tudi proti belopoltcem—proti Židom, Mehi-kancem, Spancem, Portoričanom, Grkom, Armencem, Korejcem, Kitajcem, Japoncem, Havaicem, Arabcem, Indijancem, Indijcem, latinskim Amerikancem, lahko tudi proti "Hill Billyjem" in podobno. Te restriktivne dogovore sploh lahko razširite na sleherno narodnostno skupino, sploh lahko tudi na versko aH politično. • Vsi ti restriktivni "jimcrowistični" dogovori bodo zdaj postavljeni na kocko. Ta proces jih bo bodisi zrušil ali pa jtan bp dal pečat legalnosti tudi s atrani vrhovnega aodišča. Ako pride do prvega, bodo morda maraikje trpeli žepi hišnih posestnikov valed morebitnega padca cen v reatriktiranih okoliših. Ako pride do drugega, bo pa ailno udarjen ugled Amerike, kajti z definitivnim legaliziranjem teh reatriktivnih dogovorov bo dežela formalno posula—dežela rasističnih ghettov ali "jtmcrowisma." Ker gre v tem procesu v resnici za veliko socialno vprašanje, zato zanj tudi v Širokih krogih vlada veliko zanimanje. Omenimo naj, da so bile v tem procesu spojene štiri enake tožbe—McGhee-jeva iz Detrolta, dve 1z Washingtons, D. C., in ena M St. Loui». Restriktivne dogovore bodo zagovarjali odvetniki realitetnih interesov, proti pa bodo argumentirali odvetniki justičnega de-partmenta In raznih delavakih, cerkvenih in "civienih" (Javnih) organizacij. Stališče justičnega departmenta je, da ao ti Mjim-crowiatični" dogovori 1) kršitev 5. in 14. dodatka uatave, 2) kršitev specifičnih zveznih zakonov glede civilnih pravic in 3) v nasprotju z javno politiko Združenih držav. Število odvetnikov navaja v svojih ugovorih tudi argument, da so ti reetrlktivni dogovori neveljavni tudi valed tega, ker kršijo čarter Združenih narodov, a katerim ao ae vae podpisniške države izrekle za popolno enakopravnost vseh državljanov brez ozira na narodnost, polt ali vero. McGheejev odvetnik pa bo argumentiral pred vrhovnim tribunalom, da ne more teh restriktivnih dogovorov enforsirati nobeno sodišče ali policija, ker prvič ne slone na zakonih, drugič pa nima nobena država pravice ali moči sprejemati take zakone, ker jim to zabranjuje zvezna ustava. * Kaj bo storilo vrhovno sodišče, bo razvidno v bližnji bodočnosti. Naša želja je, da udari po teh restriktivnih dogovorih, kakor tudi po vseh drugih raaističnih diskriminacijah. Pred zvezno vrhovno sodišče namreč pride v tekočem zasedanju še več podobnih zadev, med njimi tudi kalifornijski zakon, ki Azijatom, kakor tudi Filipincem odreka pravico do lastništva zemlje. To pravimo kljub temu, da se tudi maraikak čltatelj ne bo strinjal z nami. Slišali smo namreč že večkrat tudi naše ljudi, yes, tudi "socialiste,H "naprednjake' in druge "levičarje/* ki ao zagovarjali raaintlčne ghette. "Ja. pa boš 'nigra' imel za sosede . . .** Ali pa "Če ae 'nigri' naselijo v okolici, bodo hiše padle na vred-j i.osti . .. tudi moja hiša bo potem manj vredna." » Kar se prvega tiče, bi vsaj vaš urednik rajši imel dobrega, poštenega in snagoljubnega "nigra" za soseda kot pa slabega, škodoželjnega. s predsodki prepojenega in umazanega belopoltca. Saj niso val zamorci slabi ali umarani! V resnici je mnogo dobrih, inteligentnih in tudi snagoljubnlh. In predvsem si ti ljudje najbolj žele pobega iz stanovanjskih bczntc, v kakršnih so danes skoro po vseh mestih prisiljeni živeti in navadno plačevati oderu šk'i stanarino, Verjemite ali ne, toda v čikaškem zamorskem ghettu ao stanovsnja veliko dražja kot pa na primer v Clceru ali Berwynu, yes, tudi dražja kot v ekskluzivnih stanovanjskih hotelih In sicer "stanovanja," v kakršnih bi trden farmar ne maral imeti niti svojih svinj. Slično je tudi po drugih velemestih. In v tem peklu so prisiljeni živeti tudi vtsoko izobraženi, uljudni, pošteni in oaebno snažni zamorci—sploh vse narodnostne skupine, ki so zazidane z restriktivnimi stanovanjskimi dogovori. Glede drugega vprašanja: možnega afekUranja realitetnih cen z xrušenjem teh "jimcrowletičnih" dogovorov, pa tole: Cim prej pride do odprave teh restrikcij, tem bolje bo za Ameriko. Prej ali slej mora sigurno priti do tega. all pa bo dežela v resnici posula še večje rasistično peklo kot je danes, povsem podobna na-lijaki Nemčiji, nacijakemu rasizmu. Kjer koli bo valed odprave teh restriktivnih pogodb prišlo do padca vrednosti Mš, odnosno cen. bodo tega krivi izključno belopoltct sami. predvsem rasist L V preteklosti se je to res rado zgodilo. Toda kadar ae bodo ljudje naučili medsebojne tolerance da bomo človeka sodili po Mbrakter ju In ne po barvi kole ali po narodnostnem izvoru, tedaj tudi rss-litetne cene ne bodo valed tega nič trpele Ako vrhovno sodišče taključi, da apadajo ti reatriktivni dogovori. kakor sploh vsi rsatstMni izrodki na smetišče, bo vsak dršav-Ijan «torti dobro «Vojl detel!, svojemu sočloveku in torej tudi as riemu «ebi, ako v aebl zamori rasistične predsodke In odlok lojal- O človeku in družbi C anion« O.—Gremo naprej, pa če je dobro ali slabo. Kadar padeš v jamo. pri letiš na dno in se usUviš, kdor pa hodi na površju, nadaljuje svojo pot, včasih naprej, včasih nazaj. To pa je vse odvisno od političnih brc. Imena važnih osebnosti ostanejo na površju, vsa druga pa počivajo v zemlji. Ako hočeš, da bo tvoje ime zapisano v zgodovini, se moraš pehati naprej v vsakdanjem življenju. • Če se ne pehaš, ostaneš v ozadju kot rep in navadno te pohodijo. Tedaj, ko se je človeška mr-cina še plazila po vseh štirih in se preživljala z mrčesom, so bili menda najboljši Časi. Kakor hitro pa je pričel človek hoditi po dveh, je pa zgrabil s prvima dvema šapama za gorjačo. Stopimo malo naprej, od kamen i te dobe do fevdalizma in naprej do danes. V času fevdalizma ni bil človek tako občutljiv za vsakdanje muke in ga ni skrbelo za drugi dan. Svet je bil tedaj še odprt in divji, torej prostora dosti za človeka In živali. Mi pa živimo v dobi moderne krutosti. Svet posUja z vsakim dnevom manjši. Menda ni niti enega otočka na širnih oceanih, da ne bi človek vedel zanj. Morebiti je še kakšen majhen deviški kompleks ob gornjem toku Amazonke, da ga še ni človek oskrunil. Ostalo pa je že vse dosegla človeška noga. Ako je človek božje stvarstvo, zakaj potem živi v Uki kontra-dikciji s samim seboj? Vzrok leži menda v tem, ker smo šele v napol civiliziranem šUdiju. Ko vsUnemo v nedeljo zjutraj in odpremo radio, da vja-memo kakšno novico, zarjo vi malone z vseh radiooddaj propaganda raznih verskih Šarlatanov. Pred Bogom smo vsi ljudje enaki. Fakt je, da večina tudi v to verjame, a v vsakdanjem življenju delamo razlike po narodnosti, jeziku in polti. Zakaj vse to? Zato, ker te hoče močnejši zadaviti, bodisi politično, ekonomsko ali drugače, (n ker hočeš živeti, se braniš, preziraš in sovražiš. Doba prave harmonije med ljudmi je še tako daleč, da včasih pošten človek dvomi, če sploh kdaj pride. Naša doba je doba umazanega trgovstva. Pošteno je menda še samo to, da za dolar dobiš sto centov, toda kadar ga zme-njaš, moraš biti previden, da v resnici dobiš sto centov. Lepe lastnosti so poštenost, treznost in toleranca. Ker pa je danes vse na lovu za c ven kom, mora biti še tako pošten človek previden, da kdo ne napravi du-raka iz njega. Dobijo pa se tu in Um še vedno bele vrane, ki se izluščijo iz družbe svojih kolegov zato, ker sU jim več resnica in poštenost kot pa njih družba. Taki resnicoljubi so up bodočnosti. V sedanjem legendarnem upanju pa moraš biti pripravljen na oboje: na boljše ali slabše. Mlchael Chok. niku ne izplača preseliti v druge kraje samo za nekaj mesecev, ampak naj ostane doma in si pomaga z zdravniško vedo kot ve in zna, V takem položaju se nahajam tudi jaz. Nameraval sem- iti 1. januarja na jug in Um osUti do julija meseca, toda sedaj se mi je zdravje izboljšalo, zato bom ostal kar doma v mrzli Minnesoti in pri moji zgodovinski zbirki v Du-luthu. od kjer ni daleč do železnega okrožja. Torej v letu 1948 ostanem, kjer sem. Matija Pogorele. Henry A- Wallace ce Je tednjlč podal v osrčje s rasizmom prežetega Juga In gcrorll na "mešanih" shodih, kamor so Imeli dostop belopolte! in zamorci. Ta slika je biU sneta v Allan*!, Georgia, kjer je Wallacoa prišlo poslušal 3000 oseb obeh ras. Wallace Je udrihal po raslamu. Klanovci so grozili, da mu ras-bljojo shod kar se pa ni zoodilo. Vršil se je ▼ največji zamorski cerlnrL kamor so belopolte! prvič prišlL domov z družino in se je Ukoj IS pota priglasil za delo. On je mehanik in dela 9edaj v Reki. Povrnil se je tudi Grbčekov sin Tone, ki je delal za belogardiste. On bo lahko marsikaj povedal, kar je bilo Ujno v času okujMcije. Mogoče bo dobil nekaj let, morda pa nič. Dalje Ti sporočam, da smo imeli zopet pogreb. Umrl je se-stričnin sin. Kakor Ti je znano, je siromak veliko pretrdi v koncetracijskem taborišču v Nemčiji, po porazu Nemčije pa se je vrnil domov le malo živ. Ko pa se je malo opomogel, je dobil službo v St. Petru. Bil je prekupovalec lesa. Nekega večera pa se vračal domov z motorjem, toda se je nesrečno zaletel v voz, ki jfe bil naložen z drvi. Pretrgalo mu je prsi, nakar je po desetdnevnem trpljenju umrl v bolnišnici v Postojni. Pripeljali so ga domov, toda duhovnik ni dovolil zvonenja za njim, ker je bil civilno poročen, toda župnika so potem oblasti Živim v ljubem miru v Du-luthu, Minn., in sicer podnevi v bolnišnici, ponoči pa v hotelu. Tako živim sUlno že deseto leto, kajti pred približno desetimi leti sem moral radi bolezni prenehati s trgovino in nad 40-let-nim potovanjem. Na mojem potovanju sem zbiral tudi zgodovino naših prvakov v Združenih državah. * Rezultat mojega dela sta dva zgodovinska muzeja. Zbrana je zgodovina misijonarskih del od 1. 1830 naprej, to je od časa, ko je pričel tukaj potovati misijonar Baraga. To delo je zbral in končal prvi slovenski časnikar in misijonar Buh. Buh je živel uborno in ob Red Lakeu posUvil več primi tivnih hiš. V teh krajih so sedaj ponekod velike stavbe, poslopja in mesta. Američani se za zgodovinsko delo od Barage do Buha zelo zanimajo in tucji zame, ker imam veliko podatkov o zgodovini v tej dobi. To primorale, da so zvonovi zvonili, naj vzamejo na znanje oni Slo- venci, ki se spodtikajo ob mene. Toda pregovor pravi, da Bog ne plačuje vsako soboto, a plača gotovo. Gruden je zadnji mesec v le tu. V'novembru pa sem bil zelo otožen, kajti mnogi moji prijatelji so me zapustili in odšli v večna lovišča. Najprvo je u-mrla tajnica misijonarskega muzeja v Villi Scolastici, Duluth, Minn. Nato se je poslovil s tega sveta moj dober prijatelj, ki jc delal, v glavnem okrajnem uiadu> kjer imam cesto opravke. V začetku novembra pa je umri neki moj drugi znanec, ki sem ga videl vsak dan. Ker ga nI bilo do mene nekaj tednov, sem šel k njegovi soprogi vprašat, kje je njen mož, da ga ni naokoli, ona pa mi je jokaj e povedala, da je 1. novembra zaspal za ta svet. Vest o njegovi smrti me je pretresla, kajti imel je srčno napako, katera tudi mene napada. Ne bojim se smrti, toda moja zgodovinska zbirka še ni izpopolnjena in pregledana. Samo v starinskem zlatem in srebrnem denarju je vredna tisočake. Sicer pa se danes bolje počutim kot sem se zadnje mesece, in tako upam. da bom živel še nekaj let. Toliko o sebi. Sedaj pa h koncu leta 1947 še tole: Pred časom je neki dopisnik v Prosvetl omenil, da se bolniku največkrat ne izplača Iti za nekaj me«* na Jug, čeprav to svetuje zdravnik. V mnogih primerih ic to resnica. Bolnik se na jugu, recfmo v Arizoni, dobro počuti, ko pa se vrne nazaj v svoj kraj. je pa še bolj bolan. Na drugi strani pa so se mnogi bolniki že za sUlno preselili v južni Colorado, Arizono in Novo Mehiko in popolnoma okrevali. Bolnik je prišel v Arizono tako slab. da se ni mogel s rokami obrisati obraza, po nekaj mesecih pa se je njegovo ao vtame na znanje. Kdor Je tolllto bedast, da bo svojo htfto manj stanje popolnoma izboljšalo in cer.il kakor je vredna, naj le plača za svoj greh. Sploh pa so sedaj ozdravljen Um dela. današnje cene zelo pretirane. j Tudi jaz opozarjam, da se bol I Prišel je čas pokopa, a duhovnik je zagrozil, da ga ne bo spremljal na pokopališče. Menda je mislil, da ga ne bomo mogli pokopati, toda se je zmotil. Pokopali so ga z veliko častjo in obrati v tovarnah od Št. Petra do Postojne in Ilirske Bistrice so bili ustanovljeni. Ljudje so prišli za pogrebom od vseh strani. Pokojnik je bil edini sih. Torej vidiš, kako preganjamo duhovščino, faktično pa oha počenja, kar si ji zljubi." Tončka Skufca. Plesna veselica kluba 49 JSZ Cleveland, O. — Socialistični klub št. 49 JSZ bo priredil veliko plesno veselico na božični dan, 25. decembra, v Slovenskem domu na Waterloo rd., začetek ob sedmih zvečer. Za ples bo igrala najpriljub-nejša slovenska godba v naši naselbini, namreč Vadnalov orkester. Kdor pa ne bi hotel plesati, se bo lahko pa zabaval Pumo is Knežaka Mew Ost le. Pa. — Zopet se oglašam v Prosvetl. Tukaj imamo prilično lepo vreme, seveda, vprašanje je kako dolgo^ Preje- „ ^ lanKo zabaval , ta sem drugo pi«no od brata, ki gvojimi in mAnci čU. se glasi v izčrpku: ,n| in ¿|amcwnl kJuba in ^^ "Draga sestra! — V pismu si in pevkami delavskega zbora me vprašala, če je resnica, da so Ztrje. kajti oni bodo gotovo med naše trgovine prazne. To ni namii kskor ao vsako leto. Si- reanlca. Sedaj se skoraj že vse Cer pa smo tudi ml zmeraj na doM In tudi obleko Pripeljali njih koncertih. Na njihovem ao 10 atotov sladkorja in ljudje koncertu na Zahvalni dan je bi- so ga nosili domov kar po 10 in lo prav prijetno S koncertom 20 kg. Seveda, kdor ima gozd, tn opereto ♦'Ponočnjaki" ao ime- tma tudi denar, kajti tu je les H najlepši uspeh, zelo drag. Ljudem, ki niso z* \ Vstopnice za ples so samo 75c. dovoljm. svetujemo, naj gredo v Za postrežbo v kuhinji bo skr- 1 talijo In res so mnogi šli tja bela mrs. Erjavec In njena po- po vojni, sedaj pa prihajajo o močnica, Tudi toča j i bodo go-sramoten! nazaj j Istoljubno stregli. Torej se vam Dobro poznaš JožeU Steftnov- obeta dobra postrežba In zaba- ga Tedaj, ko al Ti šla v Ame- va med veselo in prijateljsko riko, je on šel v Francijo, po- družbo. Ne pozabite tega datu tem pa je bival 10 let v Italiji, ma In na veselo svidenje na bo- kjer se je oženil s Italijanko, «¿ni dan. 25. decembra' pred nekaj dnevi pa se je vrnili Anton Jankovtch. Filmi iz Jugoslavije Johnstown, Pa.—V sredo, 17. decembra, bodo predvajane ki-no-slike iz Jugoslavije v dvorani Christ The Savior Church, na vogalu Sheridan st. in Butler ave. (Morellville), Johnstown. Začetek ob pol osmih zvečer. Urednik Narodnega glasnika Anton Majnarič je potoval po Jugoslaviji devet mesecev in snemal filme. Filmi so večinoma v barvah. Vabimo vse Jugoslovane na udeležbo. Vstopnina je samo 50c. Odbor. Iz Sharona i - • Sf ' Sharon, Pa.—Dne 30. novembra je v tukajšnjim Hrvatskem domu predvajal kino-slike urednik Narodnega glasnika Anton Majnarič, ki je bil v Jugoslaviji devet mesecev in pol. Obiskal je vse važne kraje in bil tudi na Bledu, ki je kras slovenske zemlje, toda sedaj je preveč komercializiran. Majnarič je dejal, če bi zapad-ni bogataši dobili v roke Jugoslavijo, bi mnoge kraje ogradili in jih kazali turistom za visoko vstopnino. Filme je vse sam posnel. Videli smo narod, ki silno pridno dela in obnavlja porušeno domovino. SUri in mladi, vsi prispevajo svoj delež na olUr domovine. Kakor kažejo filmi, ljudje še precej dobro izgledajo in se jim ne vidi, da bi trpeli pomanjkanje. Dejal je, da je bila letina v Jugoslaviji še precej dobra. Povedal je tudi, če bi v Italiji, Franciji in Grčiji ljudje Uko trdo delali kot v Jugoslaviji, ne bi vladalo Uko pomanjkanje kot je danes. Toda razne vlade po evropskih državah ne silijo ljudi k delu, pač pa samo odganjajo komunizem. Predvajal je tudi kino-slike o veliki paradi, ki se je vršila 1. maja v Zagrebu. Videli smo ljudi v vsakovrstnih nošah in razne stroje, ki jih danes izdelujejo v Jugoslaviji. Dne 9. novembra sta Martin in Rozi Trobentar v krogu svojih bratov in sester obhajala 25-let-nico zakonskega življenja. Skupaj se je zbralo dosti sorodnikov in sorodnic, tako da je bila prijetna zabava. Trobentar ima tukaj trgovino že od leta 1926. On je zelo priljubljen v naselbini. Kjer pa je trgovec Bogo-lin, tam je dovolj Šal. Bogolino-va žena je Trobentarjeva sestra. Želimo jima zdravja in zadovolj- V arsenalu politično akcije sa "poras sovražnikov" In "nagrado prijateljev" tor s* preklic TsfI• Hart leyerega takona bodo sluŠtlo tudi gramofonsko plošč* kolere lahko naročilo pri: PAX Production. 177 Post iL Ssn Francisco. Cal. stva in da bi me povabili tu na 50-letnieo. H John Novak pa se je tj 1« preselil v CUrksville, lo e milj od Sharona. Zelo ga grešamo. Poprej smo se v« krat videli sedaj ,, _ kdaj. On je pred le magal delati pri Slovenskem £ mu. (Ostalo bo pr.-.r dniku.—Ured.) Joseph Gara. Poroka in drugo Cleveland. O.—Iz Penr.svlv nije so mi sporočili, da ¿ta poročila na Zahvalni dan Ant ilabe (moja nečakinja) in Chs les Petrovčič iz Carnegiea P Anna je iz Coverdala. Nekdo je rekel, da bi mori biti tudi jaz na "ohceti". vem kako, saj nisem bil ¿en Glavno je, da sta bila na svat ženin in nevesta. Želim ]ii obilo sreče v zakonskem stan] Ata Anton Petrovčič je deja da on ni Petrič, kot sem zai sal v nekem poročilu. Da s se zmotil, je krivo, ker si mi vedal, da te je obiskal Fran Petrič, predno je z "Radnikom odpotoval v staro domovini Toda ne bodi hud, saj te tal vsi poznajo. Če bok pa za d< legata na prihodnji konvencij boš pa lahko zame volil, ki bom kandidiral za nekaj več ki zadnjič. . Včasih pogledam tudi v kal šen sUrokrajski časopis. In ki najdem v njem? Da se tam i čijo angleško, čeprav nimajo ri di Angležev. Pišejo: "so hajk Ii", "mitung", "kolesarji boc zastardali", itd. Nam, Amer kancem, pa pravijo nase mam ce, da bi se morali učiti slovel sko. Zakaj pa? Saj se tam ui angleščine, Uko da se bomo lai ko kmalu z našimi rojaki iz st rega kraja pogovorili v angl ščini. In še več! Tam nima več žandarjev, pač pa milico, k kor v Združenih državah. Frank Barbič. Zahvala za pakete Chicago, I1L--Sledeče pisn sem prejel od Franca Poglajr iz Ljubljane. V pismu se i hvaljuje za pakete. Zahvala g: tistemu, ki mu jih je posli Pismo se glasi: "G. Joseph Pavefko in Pav Kunčič!—Gotovo se boste sp mnili mojega pisma in imen ko sem se obrnil s prošnjo < Vas za kakšno malo pomoč. M ja prošnja ni bila zaman. Na tem mestu se prav le| zahvaljujem za Vaš trud in s čutje, da ste bili toliko dobr srčni in priobčili moje pismo časopisu Prosveti. Na tisto pr šnjo som prejel že dva pake! Prav lepa hvala! Sprejmite krene pozdrave od družine P glajnove! Franc Poglajen." Jos. Parelka. Krožek Prosretivnih Slovenk v W. Aliquipi West Allqulppa, Pa. - Z > seljem poročam javnosti, da sr dne 19. nov. v tej naselbini stanovile krožek Progresivr Slovenk. UsUnovne seje se udeležila tudi glavna tajni Josie Zakrajšek iz Clevelan< katera nam je pojasnila pom in smernice te organizacije Povedala nam je tudi vel» drugih zanimivih stvari. I smo jo prav . z veseljem in F zorno poslušale. Udeležba bila izredno zadovoljiva \] salo se je 25 napredninh S ven k. Izvoljene so bile slede odbomice: predsednica The" Gerzel, podpredsednic« Ma Pintar Derglin, Ujnica Ann h nies, blagajnica Mary Smiek ml., zapisnikarca Mary Cujl Seje se bodo vršile vsak aru četrtek v mesecu, ob 7:30 zv* v Slovenskem domu SMJ Erie ave. , . Žene in dekleU. ki ste bi zadržane, da se niste mogle de leži ti ustanovne seje. PrKV ps na prihodnjo, vas bomo i * seljem sprejele. Prav v uM sih je potrebno, da se organi, ramo! Upamo, da ae U organu" razšrii ia da bo organ«'^ spomladi že krožek "rviU* Pozdravljam vae naprr« ! Slovenke po vsej Amenia Theresa G"*01 PONPKLJEK. tt. PECmgRA IMT Razgledi po stari domovini (Poroča Franjo Aleš iz Ljubljane) PRO SVETA ljudsko gospodarstvo Kmečka proizvodnja v jugoslovanski "petletki" jugoslovanski gospodarski na-;n Te neverjetno razgibal delovne ljudi v državi, prav tako pa je zajel tudi mnoge misleče ljudi v inozemstvu, ki gledajo simpatično na novo jugoslovansko državo. Veliki vzpon v prvem letu, velik dvig proizvodne in veliki uspehi v industrializaciji in elektrifikaciji države so pokazali, da je v ljudeh veliko vere, še več požrtvovalnosti in volje za napredek in za ustvaritev temeljev za boljše življenje. Tudi na kmečko proizvodnjQ, na dvig slovenskega malega in siromašnega kmeta je močno vplival petletni gospodarski/načrt. Kmečko gospodarstvo na Slovenskem je imelo doslej a-narhičen značaj. Vsakdo je lahko delal, kakor je hotel; iz vsega pa je nastalo bore malo. Meščanski špekulant je odiral kmeta za visoke obresti, trgovec in bankir sta mu diktirala cene. Za mnogo žuljev je ostalo slovenskemu kmetu • samo borno življenje. Petletka je def temeljev spremenila pot slovenskemu krneč-, kemu gospodarstvu, ki se je v svojem interesu in v interesu skupnosti vključilo v načrtno delo. Ljudska oblast je razčlenila kmečko proizvodnjo in ji dala pravilne napotke. S tem je pokazala skrb za 180,000 posestnikov, ki morajo s svojim deiom zaživeti v bodočnosti življenje, ki je vredno delovnega človeka. - v Kmečka proizvodnja na Slovenskem mora izpolniti tudi ve^ like naloge, kajti zagotoviti je venskem je tako dobila zdrave in solidne temelje. Z najtesnejšo naslonitvijo na industrijski sektor, z medsebojnim izpopolnjevanjem bo • dovršila veliko nalogo: delo industriji, prehrano industrijskemu delavcu. Mali kmečki posestnik pa. ki je do-slej životaril, ima pred »oboi svetlo bodočnost, ker bo rešon najtežjih materljanih akrbi. Od ločilno vlogo pri rekonstrukciji kmetijstva bodisi v mehanizaciji bodisi pri razvijanju trgovine med mestom in deželo pa imajo takozvane kmetijske zadruge. Tudi v tem vidijo kmetje mož nest, kako je treba organizirati h« «■ »»«p delo, da se kmečka proizvodnja ,bora Svetovne sindikalno fade- nadaljni krepitvi enotnosti de-lavakege razreda v vaški državi, posebno p» k utrditvi enotnosti delavakoga raueda na Balkanu v okviru Svstovna sindikalna federacije. Delavski razred bo stal čvrsto na braniku miru v tem delu Evropa, pri čemer ni-ao zainteresirani aamo balkanski narodi, temveč tudi vae napredno ¿lovejtvo. Delavska sindikalna gibanja naj organizirajo čim širše propagando preti vojnim hujskačem ia imperiali-stom. raskrinkavajo naj njihovo reakcionarne teorije In napadalno .načrte, ki ao naperjeni proti nacionalni neodvisnosti in demokratičnim svoboščinam vseh narodov na svetu. Delavski dolcgail so se na be-ograjskom poavotovanju sklicevali n? osnovna načsla in cilje Svstovne sindikalne federacije, zlasti pa na aklep izvršnega Od preko zadružnih oblik v celoti usposobi za razvijanje v skladu z nalogami petletnega gospodarskega načrta. Izhodišče je taka 2adiuga, ki je najbližja ljudstvu. Kmečka delovna zadruga postaja močno orodje delovnemu kmetu za okrepitev njegovega gospodarstva, za dvig proizvodnje, dobro prodajo njegovih pridelkov in ugoden nakup industrijskih proizvodov. To je pot k napredku, kultur-nejšemu življenju in blagostanju. » Podpis trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo Med Jugoslavijo in Italijo so se vodila dalj časa pogajanja za novo trgovinsko pogodbo. Že sedaj sta obe državi v tesnih gospodarskih stikih in med njima je živahna izmenjava blaga. Kljub oviram, ki jih stavljajo razni imperialistični krogi, so potrebe pri obeh narodih tolikšne, da so vendarle mogli najti stikališča za urejevanje medsebojnih gospodarskih odnosov in navezovanje trgovinskih poslov. Pred par dnevi je italijanski ----- -----—J—--O------ , ' i 1CU fJOl UIIV»! J«- In.i.j«iim.. tieba preskrbo za prebivalstvo zunanji minister Sforza sporo- v mestih in industrijskih sredi ščih. Petletni načrt pa tudi postavlja naloge industriji, ki naj ugotovi kmetijstvu potrebne izmenjavo blaga v skupni vred- stroje, orodja, gnojila itd. Kmečko gospodarstvo se je v teku zadnjih mesecev že dokaj uspešno vključilo v sistem načrtovanja, čeprav niso doseženi uspehi zaenkrat visoki. Industrijski tempo je hitrejši, kmetijski nekoliko zaostaja, Mero-dajni faktorji pa so pokazali vso vnemo, da se dvigne kmečka proizvodnja. Slovenska kmečka gospodarstva so v letošnjem letu dobila 22,000 ton umetnih gnojil, ali 380% več, kakor so Jih prejeli leta 1939. Tudi zaščitnih sredstev, selekcioniranih semen itd. je dobilo kmečko gospodarstvo veliko več, kakor pa pred vojno. Način načrtovanja za kmetijsko proizvodnjo sloni na dejstvu, da ima 180,000 gospodarjev svoje račune s svojimi pridelki. Tako so že letos Posejali kmetje 8% več lana, kakor je določal načrt, 9% več hmelja, in tudi s sladkorno pe-■'J so pričeli, kar doslej še ni M slučaj. Kmet vidi v teh načrtovanjih zagotovljene in uresničene svoje račune in na tem vidi svojo korist, ki mu jo prinaša gospodarski načrt z name-nom izboljšanja njegove življenjske ravni. Potreba mestnega prebivalca po kmečkih pridelkih v pri-&>eri s predvojnim časom so ogromno narastle. Delovni človek ni v» č izkoriščan mezdni dela-vec. ampak je svoboden ustvarja ¡'-c in solastnik vsega družbe-a bogastva, ki ga ustvarja a "um delom. Potrebe silno na ril čajo, zakaj vedno večji je ob-' industrijske proizvodnje in Sl"io se stare tovarne in graditve in končno povečane po-t;i"he izvirajo tudi iz odnosa potnega družbenega življenja, J«' sledil iz revolucionarnih M>r< mcmb v proizvodnih in lanskih odnosih. To lahko pojemo še s posebnim prime mm. a primer Ljubljana bo po-tia /a približno ¿0.000 prebi «¡C« V v petih letih, gradnja ve-' kemičnega kombinata ' 'n> «-Šoštanj, gradnja nove '°rtce na 10.000 prebivalcev, r Prsteno širjenje proizvodnje dotok prebivalstva v rudar-' okoliše ter velika industrij-■ m»-(Juks kakor Maribor. Ce-' Kranj itd Kmetijska proizvodnja na Slo čil nekaj podatkov o predstoje-čem trgovinskem dogovoru med Italijo in Jugoslavijo. Gre za nosti 32 milijard, lir in 300 milijonov dolarjev. Italija bo v pogojih te pogodbe dobavljala Jugoslaviji proizvode, ki bodo služili pri izvajanju jugoslovanske gospodarske petletke, v prvi vrsti elektrotehnične in kemične produkte, Jugoslavija pa bo izvažala živino, perutnino, jajca, prašiče, baker, svinec, cink, že lezo, mangan in bauksit. Dogovor bo podpisan v Beogradu. * na fronti dela: z delavskega in strokovnega gibanja Posvetovanje delavskih sindikatov v Beogradu V Beogradu se je novembre meseca vršilo velovsŽno posvetovanje zastopnikov delsvskih cindikatov JugoalsviJe, Bolgsrl-je, Rumunije In Albanije, to je držav Juino-vzhodne Evropo. Posvetovanje se je vršilo v sporazumu z generalnim tajnikom Svetovne sindikalne federacije Luisom Saillantom. zaradi organiziranja čim bolj redne zamenjave praktičnih izkušenj in u-stvaranja tesnih stikov med delavskimi gibanji v omenjenih državah. Delegati so osvojili sledeče ukrepe: Določili so stalne in začasne delegste pri osrednjih sindikalnih vodstvih posameznih držav. Zamenjavali bodo stalne in začasne dopisnike osrednjih delavskih časopisov in publikacij, Pošiljali bodo delegate na vse va/.nejAe kongrese in konference in mani/estacijc delavskih gibanj v inozemstvu. Organizirali bodo obisk sindikalnih funk-sionarjev predavateljev, obisk udarnikov, novatorjev in racio-nallzaterjev zaradi prakticnegs prenašanja izkušenj iz področja proizvodnje. Zamenjavali bodo delavce v letoviščih in počitniških domovih po načelu recipro-citete. Sklicevali bodo periodična posvetovanja gled<- posameznih delavskih sindikalnih vprašanj, ar ; » Cilj tek «kropo* le razvijanje vi.jemalh bratskih odnosov med sindikalnimi gibanji Jofoalavt le. ftcloarl)« Romunije In Alba nje. ki bodo snstno prispeva M k racije r Washingtons a katerim ao bil* pozvana vaa delavska sindikalna nacionalna središča, dn prodlozo konkretno pradloge in ukrenejo vse potrebno glede grškega vprašanja. Tozadevno so delavski delegati predložili federaciji tri predloge s pozivom, da delovno ljudstvo sveta v prvi vrsti ameriški in angleški delavci moralno in politično podpro grško ljudstvo v njegovi borbi za neodvisnost in demokratični napredek. V Sindikal-in federaciji ter vaeh sindikalnih središčih nsj so ustsnovllo ob sodelovanju ostsllh demokratičnih organizacij posebni komiteji ss pomoč Grčiji, in končno nacionalna sindikalna središča naj na množičnih zborovanjih obsodijo tuja vmešavanja v Grčiji in naj zahtevajo umak-nitev okupacijskih čet v Grčiji, ki so danes glavni vzrok grške krvi in vir vojne nevarnosti na Balkanu. » inozemski glasovi o novi, prerojeni jugoslaviji "Skupno lahko gradimo tudi mir!" Angleški dijaki iz univerze v Cambridgeu so se udeležili del pri gradnji mladinske proge Ša-mac—Sarajevo. Pred par dnevi so poslali jugoslovanskemu poslaniku v London pismo, v katerem so najiskrenejše čestitali jugoslovanskimladini za naglo /graditev te železnice. Na koncu so napisali: "Skupno smo s V»»mi oradili progo Ssmsc— Sarajevo In smo ssto preprlčs-ni, d», lshko skupno gradimo tudi mir." * "Jugoslavija gleda v prihodnost" Švicarsko-jugoslovanako društvo v Bornu je izdalo pred kratkim knjigo v francoščini pod naslovom "Jugoslavija gleda v prihodnost". Knjigo so prevedli tudi v angleščino. V zajetni publikaciji je opisana zgodovina nove Jugoslavije od 27. marca 1941 dalje z vsemi tegobami, žrtvami in veličino narodne osvobodilne borbe. Zadnje poglavje je posvečeno gospodarski obnovi in graditvi ljudske demokracije v Jugoslaviji. Pisec anali-sira loške pogoje gospodarske Isgrsdnje ln prlsnavs velike uspehe, kl so jih jugoslovsnskl de-lovni ljudje dosegli v tako krst-kom času." Jugoslsvlla «l*ds s največjim optimizmom v prihodnost/' Jugoslovanski doprinos za mir in svobodo ftvlcaraki Cenltr ss soclslno študije v Bsrnu je izdal zaradi izredne aktualnosti publikacijo, v kateri je objavljen govor jugoslovanskega predsednika vlade maršala Josipa Broza-Tlts. ki ga je imel na drugem kongresu Ljudske fronte 27 septembra 1947 v Beogradu. V pievodu so prikazani napori Jugoslavije v borbi sa mir ln svobodo zato. da bodo vs» tvlcarjl. ki si n* šalijo novega fašizma ln nove svetovno vojn*, rasumo-1! k«1 jo vse trebs storiti proti Imperialistični reakrljl in voj. Dim mednarodnim hujskačem. naročnikom Datum e oktapelu. na prfeaei (Doc. 9L IU71 poleg v*š*0S enL 4s 9« s tem datumom poteki* naročnina. Ponovil« Jo pravo da ee vam llet m nslavt Ta piket naznanja, da so na stavki delavci, kl v New Yorku grade tunel is Brooklyns do Battery j a. Zahtevajo 2Sc več na uro. Uspehi lesho-produktivne zadruge v Begunjah • /i i * ♦ pri Cerknici Ljubljana. — Lesna produktivna zadruga v Begunjah pri Cerknici je bila lansko leto majhna zadruga z 68 člani. Imela je majhno žago venecijanko, ki je predelala le 6 m lesa dnevno. Ker ima zadruga velik okoliš gozdov in vse pogoje za razvoj, je bilo sklenjeno, da povečajo število članstva za 200'.' in da na mestu stare žage zgrade nov, moderen! žagarski obrat s priključeno predelovalno industrijo lesa. Upravnemu odboru zadruge je s pomočjo delovnega kolektiva z neprestanim delom med gozdnimi posestniki uspelo, da je pred rokom dosegel, da se je število članstva napram letu 1946. povečalo celo za 311'i, in dva meseca pred rokom, Istočasno je delovni kolektiv zadruge zgradil moderen kolektiv zadruge zgradil moderen žagarski obrat, ki ima trikrat večjo storilnost kakor stari. Poleg tega je v rekordnem času zgra dil še poslopje za zaboj ar no in mizarstvo, ki je opremljeno z dobrimi stroji. Zabojarna je bila postavljena v obrat 25 dni pred rokom. Izven plana so v tem letu zgradili tudi poslopje za pisarno. Zadruga pri vseh teh delih ni uporabljala nlkakih tujih strokovnjakov, temveč po popolnoma vsa investicijska dela zgradili delavci zadruge, ki so se v tem Času spremenili od Žagarjev v zidarje, tesarje in strojnike. Pri tem je delovni kolek-tiv prihranil 40% na predvlde nem materialu in 2'VA na de* lovnem času, tako da je zadrugi prihranil preko 400,00 din. Proglašenih je bilo šest udar nikov, ki so pripomogli, da je zadruga dosegla tako velik u-speh. Vsi ti udarniki so samouki, ker stara Jugialavlja navad nim delavcem ni dala možnosti, ds bi rszvill svoje delo in bili po niem plačasi. Pri izvajanju plana je lesna zadruga v Begu njah dosegla lepe uspehe. V petih izmed desetih proizvodov je posegla plan dva meseca pred rokom: v jelovih tramlh ga je dosegla 113'«, v drvah 141'i, v pilotih 131'.;, v jamskem lesu 165',, v drogovih 112'i. V ostalih petih sortimentih je pod planom, ker čez poletje ni bilo se zone za te artikle in bo plan v kratkem dosegla. V borbi za dosego investicijskega in proizvodnega plana je vodstvo zadruge imelo po oko liških vaseh 27 zadružnih sestankov. Delovni kolektiv pa je imel tudi svoje reelne sestanke ia Čim ekonomičnejšo organizacijo dela. Zadruga, ki ima tudi gozdarski odsek, bo letos gradila skupno z državno gozdno upravo cesto Selšček—Ottve v dolini 7 km. Ta cesta bo odprla pot le •u iz daljnih rakiških gozdov, ki so bili dosodaj premalo Izkoriščani. Kulturni odsek zadruge pa iz daja svoj tiskani zadružni časopis "Naš gospodar", ki poučuje zadružne člane. n t» Drugi Baku Ozemlje, ki sc razprostira med Volgo in Uralom, znano pod imenom "Drugi Baku", je petro-lejski pas Balekirije. Pred'voj no so tam črpali približno 7'« vsega petroleja, ki so ga pridobili v Sovjetski zvezi. Danes so proizvodnjo dvignili že na 19'A, ob koncu petletke pa bo proizvodnja dosegla tretjino vsega petroleja, ki ga črpajo v Sovjetski zvezi. Med vojno so odkrili bogate vrelce v oblasteh ob vznožju gorovja Žiguli v globini približno 1500 m in izčrpali že na tisoče ton petroleja. Predel med mestom Kujbiševim in Uralom ima izredno bogate zaloge petroleja in naravnega plina. Stroji za zasajanje drenes. Že pred vojno je inž. A. Ne-daclekovski sestavil stroj, katerega uporabljajo zlasti v Ukrajini za drevesne nasade Koncem leta 1945 je sestavil popolnejši stroj "PN-5", ki so ga že uspešno preizkusili. Z njim lahko zasadijo do 5 hektarjev gozda na dan, pri čemer je delovni učinek 30 .krat večji kot pri delu z roko. i O "grškem ognju" Zaradi splošne gospodarske krizo je angleška vlada znižala po vojni svojo vojno mornarico za 75'A. Anglija je med drugim 500 vojnih ladij postavila v re zervo, 450 pa jih jt prodala do-mlnlononi in drugim državam. Največjo senzacijo pa je povzročil sklep, da bodo znižali "Home fleet", t. j. vojno mornarico v angleških matičnih vodah, na 1 križarko ln 4 rušllce. Pred vojno je ta mornarica štela 7 ladij za borbo, 0 križark, 3 letalonosilke ln 28 rušilcev. V zbornici so se oglasili ostri kritiki in opozorili na staro en gleiko pesem: "Vlsdaj Britsnl js valovom!" K temu moramo pristaviti, da ima Velika Britanija še dve voj ni mornarici: vzhodnoazijsko in sredozemsko. S r e d o z e m ska mornarica je v glavnem zadržala svojo številčno in borbeno moč, Verjetno zaradi reka iz starega veka, ko so govorili, da lahko vodo vžgeŠ s tako/vanim "grškim ognjem/' U.E.-CI0 FOOD STORE 1372 NlrollH Ave Miasfs|wlk m* Make Y...r PoaUr? ParekaM Pfssi Oy i Selocio^ ^k \i Oar IvQW C. f.Prirf T-Bone Stoak ..........* $3C Rolled Rump Ro®s^ ^ s-«. u 57« Veal Shoulder Ro*t a 17« Veol Rib Chops ** * 5S* Round Steak • ** u «3« Sliced Bocpn * 69c Top Sirloin Steele u 09« Pork Chops * Froth Ground Homburgor . , , u 28* Pork Soueoao * 53« Cene v tej llvešnl trgovini, k! Jo obratuje v Mlnnospoltau. Min«., elaktrsrska unija CIO, ao proe^ nlšje kol e privatnih tr ijovlnah, fn aleor ao nlšje Is raslofo, ker tukaj nihče se dala prelita. Zato Ima ta unllaka ««družna trgovina tudi dosti odjemalcev. Ta ogtsa |o Ml posnet Is tednlks Minnesota Labor. PUSTOLOVŠČINE TOMA SAWYERA • "Mladinska kniiga" jo izdala v založbi "Piontrske knjižnice" prevod knjigo "The udventUies of Tom Sawyer." To čudovito delo je izšlo prvič leta 1876. Napisal ga je ameriški pisatelj Mark Twain (Clemens Samuel Langhorne—1835-1910). S. L. Clemens, s psevdonimom Mark Twain, je bil rojen na Floridi. Večji del svoje mladosti je preživel ob "očetu" Vele loko v, ob Mississippi ju, kjer si je v različnih mestih služIl kruh kot stavec. S sodomnajstim leuim se je vrnil domov» kjer se je izučil v plovni službi za ladijskega pili ta. Ko je njegov brat, zaradi verne vdanosti do patri-cijskega sistemi, "uspel" in po« stal viceguverner Nuvade, je Mark zapustil krmilatsko kolo in odšel k svojemu bratu za tajnika. Uradovanje v pisarni svojega brata pa mu je postalo kmalu zoprno in priključil se jo iskalcem zlata. Našel ni niče sar in zopet je postal uradnik. Dar ostrega opazovanja in kri tičnega presojanje pa je prisilil Twaina, da je mnogo potoval; nenehoma so mu namreč odpovedovali službo. Zameril se je v besedi ln pisanju. Birokra-tlčnl moralizatorji ameriškega javnega mnenja so zaslutili v njem človeku z lastno, neprikrojeno pametjo. Mladi Twain namreč nI kazal dobre volje, da bi se vključil v malomeščanstvo, ki je bilo podprto z denarjem, fillstrstvom ln lažno avtoriteto. Leta 1868 ga najdemo na Havajskem otočju, kjer pomaga urejevati tamkajšnji dnevnik. Dvakrat je prepotoval "stari svet" — Kvropo. Knjigi, ki sta nastali po tem potovanju, sta: "Ne dolžni v tujini" ln "Potepuh v tujini". Kazen teh je napisal še vrsto knjig, ki ao mu prinesle svetoven sloves. Proti koncu svojega življenja se je nastanil v Hartfortu. Twaina prištevamo k največ jim humoristom na svetu. Njegova Ironija le redko dosega sarkazem; njegov humor je da nes navidezno nedolžen, pokrit s tenko plastjo romantičnega re alizma. Njegovi lall-moralnl sodobniki pa so mu po pravici očitali revolucionarno tendenco, ki je pretila uničiti "solidno*1 ameriško miselnost, zgrajeno na patricljskem malomeščanstvu, svetovnem trgovlnstvu ln dolarju. Knjiga "Pustolovščine Toma Sawtyera" je prevedena v vse kulturne jezike sveta. Pustolovščine mslegs Toms se gode v malum mestecu ob Mississippi-ju, v prvi polovici XIX. stoletja. Tam, mali romantični juhak, je osrednja osebnost povesti. Tom nl nlkak "Infant terrible", deček, ki vse izblebeta; Tom je bosonogi, neumiti ln nepočesa-ni gentleman, Simpatičen nam postsne že po prvih straneh povesti in nenehoms pridobiva na ugledu zaradi upornosti do vseh formalnih zahtev, ki jih postavlja provlndalna, malomeščanska družba vsem doraščajočlm. Tomu ln vsem njegovim "boljšim" sošolcem je prepovedano občevanje s Finnom Huck-leberryjem, ki je sebi prepuščen ubožec, sin mestnega pijanca. Tom tvega odkrito besedo, Učitelju prizna, da je zamudil pouk, ker je govoril s Finnom Učitelj je v občevanju z učenci silno olikan. Naziva jih: "Gospodje in gospodične! . Tojga pa ne moU, da ne bi Toma stra hovlto pretepel Jn ga poslal, o si a močenega pred vsem razre dom, na žensko stran, kjer je motal sesti med — deklice. Tomovo prijateljstvo s Finnom jja Je trdno ln neomajno. Po podvigih, ki Jih izumi njuna, s plehko literaturo premote-na filozofija, privede ubu mlada junaka točno ob polnoči na po-koj>ališče, kjer s pomočjo mrtve mačke odprsvljsts bradavice , Tisti čas se zgodi na pokop« llšču riočin Indijanec Joe za bode mladega zdravnika. Mali Tom nima več mirnega spanja Cele noči ga preganja bakreni obraz indijanskegs mešanca Joes. Po nedolžnem zaprtega Potter js obisku jets Tom in Finn ter gs tolažita; dečka sta po zu nanjosti razcapana, po srcu pa plemenita. Slava, ki Jo doživi Tom nekaj mesecev pozneje pred sodiščem, ko nastopi kot edinoveljavna ptiča, je za pojme njegovih so vrstnikov in tudi stsrejših meščanov — riejjopisns Vae Je o-pijanlla pristna ameriška magičnost zločina Prerokovali so mu, da bo postal predsednik ZDA; seveda, če ga ne bodo prej obesili. Prikazovanje Tomovega doživljanja je psihološka mojstrovina. Doživet in resničen je, ko je zaljubljen, ko je ljubosumen, te pen, premagan, Izdan, srečen in pohvaljen. Twainova genialnost izstopa v povesti pri popi so van ju ob sklepu šolskega leta. Predstavi nam like takratnih pedagogov, ki gojijo klaver-na prizadevanja: pritizovanje predpostavljenim, vsiljevanje zlagane sentimentalnosti ln razkazovanje čudežnih otrok. Twain odkriva neodkrite odnose med dostojanstveniki, duhov-ništvom, učlteljstvom in malo meščanstvom malega meita. Ob vsem tem ganljivem komedlj^n» stvu pa se Tomu posreči priznanje prvenstva, Popisovanje lega nenadejanega Tomovega "čudežnlŠtva" spravi slehernega čitatelja v glasen smeh. Duhovitost Twalnovega Ironičnega pripovedovanja ne prizanese nikomur. Twain oemeŠi najbolj svečsne proslave, kjer razstavlja meščanstvo svojo avtoriteto, osmeši dldaktičnost poučevanja po svetem pismu skratka, ironlzlra dogmlranje ln usakonjevanje vseh vsiljenih oblik, ki jih zahteva kapitall stični sistem. Pri popisovanju Tomovih dogodivščin pa Twain dobro ve, kako jt treba pisati za najmlajše čitatelje. Kljub nekaterim nebistvenim epizodam, napetost v povesti ne popusti. Neizogibna romantična naključja ln posamezni teatrallčnl efekti so porok, da bodo nafti pšonlrji za knjigo v kratkem navdušeni. Utlvall bodo ob Tomovih junaštvih, mu pomagali lakatl zaklad, trepetali za njegdvo življenje in se veselili, ko bo prflto racal živ ln zdrav k svoji msftl* zadušnlcl. Pri vsem tem pa knjiga na lahek ln neprisiljen način vzgaja notranjo pltmenl-tost, življenjski optimizem in vceplja kritičen pogled na tna-lomeftčanstvo. Prevod prof. Milene Moho-rlč Jo natančen in dober. Odlikujeta ga vestnost 1n ljubezen do lepe ln čiste sloyenščlnt. U-vedla je nekaj sodobnih lokalic-mov, kar je knjigi v prid. Pohvalim naj tudi založništvo "Mladinske knjige", ki se nl ia-dovoljilu s pona tiskom starega prevoda (I. Mulaček), ki bi današnjemu knjižnemu Jeziku ne ustrezal. Slikar Bogdan Grom je knjigo bogato Ilustriral, toda njegove risbe nikakor niso primarne za ta tekst. Mark Twain je rt-alist, kl s stvarnim humorjem kritizira tedanjo družbo, slike so ps le pretiravanje amaAnosti in Igračkanjl. Vzbujajo vttl, da se mu je preveč mudilo. Ce velja pregovor: "Dobro blago se samo hvalil", bb knjiga, ki Jt natisnjena lt v 5000 Izvodih, prehitro razprodstit. AU>A. Maksim Gorki o človeku "Za mene izven človeka nl nlkakih Idej, zauv je prav on in edino on tvortc vseh stvari in vseh idtj. prav on jt — Ču dodolnik in bodoči vladar vath ptHodnih sil. NaJlefAe nt na šem svetu je prav to, kar je človek ustvaril z delom, z modro človeško roko, in vae naša misli, vse ideje izhajajo iz delovnega procesa, o čemer nas prepričuje zgodovine umetnoeU, znanosti in tehnlkt. Misel prihaja po dejstvu Zaradi tega st jaz človtkom "klanjam" ker razen utelešenja njegovega razuma, njegove fantszije, njegove zamisli — ne čutim in ničesar ne vidim v našem svetu. Bog je ptav tako človeškt Izum kot rt. pr fotografije, samo ■ to razliko, da fotografija fiksira, kat res obsUija, a bog Je posnetek človeškega Izumi o sebi kot bitju, ki hoče — in tu*t lshko je — nevedno, vsemogočno In do |Njpolnneti pravične." V Proa veli se ne ln tolevske čila te vsik <•«»/ veett AH lik mam TO V A/k I ŠI TONE SKLlSKAR (Nadaljevanje) "Rešili ite nas najhujše nadloge! Ta nas je pestil kakor garjeve pse! Pošteno zasluži svojo kazen!" je dejal. Partizani pa so nalagali na vozove zaplenjene mitraljeze, minomete, mine, puške, m uničijo, veliko zalogo živil, odeje, obleke, čevlje, cigarete ... O, vsega je bilo dovolj! Tri polne voze so odpeljali v Gorjance. Kolona se je spet napotila v gozdove. Pavlek je tovoril svoj mi-trajlez. Zvezde so pričele ugašati. Nekje za cerkvijo je zagrmela salva pušk. 24 LOVSKA STRAST Sneg je bil zapadel. Četa je taborila v majhni vasici blizu Trebeljnega in je rušila železniško progo Ljubljana-Novo mesto. Uničevala je vlake, razstreljevala mostove in z vsemi sredstvi oteževala promet na tej prometni žili, ki je vezala naše ozemlje s sosednjo Hrvaško, kjer so gospodsrili izdajalski ustaši, zavezniki italijanskih in nemških fašistov. Ptovlek je bil mitraljezec in vsi trije so postali desetarji. Peterokraka rdeča zvezda jim je žarela na desnem rokavu. Zaradi snegs, v katerem so se poznali vsi sledovi, so morsli biti partizani še prav posebno oprezni. Premnogokrat so morali zaradi izdajalskih sledov ostati visoko v hribih. Šele pozmrznini so se lahko spet na široko kretali, zato pa jih je mraz pestil kar se da. Zdaj so bili vsi kar dobro oblečeni, toda obutev, pa tudi obleka je partizanom hitro kopnela, saj so bili vedno na nogah, na kamenju, vodi, v snegu; partizan nikoli ni poznal varnega zavetja, da bi se za delj časa lahko očuval dežja, snega in mraza. Sovražnik in izdajalski belogardisti so jih zasledovali vsepovsod. Okoli božiča se je četa premaknila v kočevske gozdove. Tudi kočevska železnica ni imela miru pred njimi. V silnih gozdovih Kopriv-nika so si postavili šotore, toda mraz jih je kmalu pognal izpod takih streh, pod katerimi si varen za silo pred dežjem, nikakor pa ne pred snegom in mrazom. Tedaj so kar lepo v roke pljunili in si pričeli graditi barake. V požganih kočevskih vaseh je biilo še dovolj desk, tramov, oken in vrat. Se celo veliko železno peč so nsšli. Frsnce, ki je doma te-ssrll, je zdsj mojstrsko postavljal lepo, varno, suho barako s pogradi za spanje, z zidanim ognjiščem, s pečjo, mizo in klopmi, v katerih je bilo tako prijetno toplo, da si človek kar ni mogel lepšega želeti. Okoli barake je bilo na tisoče metrov klaftrskih drv, ki jih zaradi vojne nihče ni mogel odpeljati. "Emona," fašistična družba za izkoriščanje kočevsrskih gozdov, je neksjkrst to poskušala, toda partizani so prepodili delavce in razglasili, da bodo na vsakega streljali, kdor bo poskušal odpeljati to narodno imovino. Komaj pa so se uredili, so pritisnili fašisti iz Kočevja, Mozlja in Spodnjega Loga, ter bi jih kmalu zajeli. Domač izdajalec je pripeljal fašiste po gozdnih stezah prav v bližino barske in morsli so se umakniti v gozdove nad Kolpo. Sneg je bil tolikšen, da je segal Pavleku čez pas, toda svoj mitraljez je pogumno prenašal ln ga nI hotel izročiti nikomur, čeprav so mu dopovedovsli, da je zanj pretežko breme. š Tudi tu so si zgradili barako. V napol požga-nl vasi Verdrcnku so našli dovolj gradbenega gradiva in s pomočjo v gozdove pregnanega ljudstva, ki so imeli po teh gozdovih svoja skrivna taborišča, so si spet zgradili novo prezimovališče. Prijetno je bilo sedaj čepeti na toplem. Mnogo so brali, učili so se, razmotri-vali vojne dogodke na ruskem bojišču, kjer so Nemci že do Volke prodrli in oblegali Stalin-grad, čitali so partizanske pesmi in vadili svoj pevski zbor. Harmonika je igrala, zunaj pa je melo in melo, da so morali sproti odmetavati sneg izpod oken. Hudo pa je bilo stati na straži, hudo je bilo hoditi na izvidniške patrole. Tod so bili na varnem. Čakali so le zmrzli, da bodo lahko spet hodili na delo, kakor so dejali, kadar so šli v borbo. Krpali so si obleke, nogavice, zdravili so si ozebline, tiskali so spet novo številko 'Tovariša". Vse delo je bilo natančno porazdeljeno na poedinca, nihče ni bil ne preobremenjen ne prikrajšan. Snežilo pa je kar naprej in zameti so jih polagoma odrezali od ostalega sveta. Počasi jim je zato kopnela zaloga hrane. Vasi so bile daleč naokoli požgane in zapuščene, spodaj ob Kolpi pa sa bila le majhna naselja, kjer se je lahko nasitil posamezen partizan, večja četa pa nikakor ne, saj še za njih same ni bilo dovolj. "Preljubi intendant, odstavljen boš!" je dejal nekega dne Črt. "Premalo skrbiš za nas!" "Preljubi moj Črt, ti pa me znaš rad imeti!" de Dimež jezno in hodi slabe volje po baraki gor in dol ter razmišlja, kam naj bi krenil po hrano, da bi nasitil lačne tovariše. Pavlek se je pravkar vrnil s straže. Komaj se je prerinil skozi snežni metež do barake. Edina steza je bila znova zametena, baraka pa postavljena v majhno globel, da se je človek precej izgubil in zašel v teh gozdovih, če si nisi zapomnil prav posebnih znamenj, po katerih si uravnaval svoje korake do doma. Pred vrati si je otresal sneg ter puhal v roke. Ko si je potem pri peči grel premrle prste, je pripovedo-val: "Kakih sto metrov pred mano v smeri Pok-štajna, na tisti jas,i kjer stoje ostanki požgane lovske pristave, sem videl v snegu čudno stvar. Bila je večja od srne, imela je velike, rogovi-laste roge, druga manjša pa je bila brez rog. Kar hlače os se mi tresle, ko pa sem z rokami skupaj Udaril, sta obe živali poskočili in odbez-ljali proti Lapinu." "Najbrže sam vrag peklenski, Če je imel roge!" se je šalil nekdo. "Hudirja, to so Jeleni,, fantje!" je zakričal Dimež in kar poskočil od navdušenja. "Tovariš komandant, ali dovoliš, da grem pogledat in da jih podrem? Mesa nam primanjkuje, to se pravi, da ga ni več. Poglej, Sonja nam bo vsak čas v zrak odfrfotala, tako se je posušila. Vsa njena jesenska tolšča je že šla rakom žvižgat!" "No, le poglej, le. Pojdpš sam?" "Pavlek, Sonja in Črt naj gredo z menoj!" "Seveda, štiriperesna deteljica!" de v smehu komandant. "Toda če se boste prazn vrnili, boste vsi šli na nočno stražo!" "Magari!" de Dimež, ki se mu je malce nos povesil, ker komandant tako malo zaupa njegovi lovski spretnosti. "Ha, Pavlek, mar ne boš vzel mitraljeza s seboj?" so se norčevali tovariši, ko je na ramo vrgel navadno puško. "Sonja, vzemi nekaj soli s seboj, da mu boš na rep natrosila!" (Dalje prihodnjič.) Dva kozolca Marija Felc Požlr! Gori sredi dopoldneva kozolec zadružnika špegla v šmartnem pri Slovenjgradcu. Ljudje hitijo skupaj, požar pa se širi ln zajema mrvo, liže ko maj sinoči zloženi fižol, ugonab-lja deske. Špeglovlm se krči srce od bojazni, da se požar ne razširi še na ostale objekte. Tam, nedaleč od požara stoji debel gospod ln mežika še bolj debelemu—oba sta utrpela pod novo oblastjo "krivico". Prvi je Imel preveč zemlje, drugi ne more več špekulantsko trgovati. Kdo je požgal? Tam nekje sta se Igrala otroka—seveda, onadva a t a kriva! Otroka zanikata krivdo. To se je zgodilo 1. oktobra. In čez 10 dni zopet gori. Zvečer. To pot kranen zadružni kozolec, komaj streljaj od Špeglovega Na videz čisto nedolžen požar, toda gori iz istih vzrokov kot špeglov ln kako premišljeno? Zadružniki prebirajo ob hlevu krompir, lep in debel. Nenadoma gori' Zadružnik Jo>e ateče k plamenu, se vrže na ogenj, gasi a snopi ajde. a požar ae širi .. . Hitro ven zadružne vo zme. orodje' Prihajajo gasilci Vode ni. Zadružniku K a mer) u gori zadnia ajda. slama, mrva .. . "Prokleti hudič" ae utrga globoko It srca zadružnici Karlini. Poglejmo malo nazaj! Ste že videli Mislinjsko dolino? Med zadnjimi izrastki Karavank z Graško goro, goro borb in simbolom našega upora, med zaraslimi Pohorskimi hribi ln Koroškimi skalnatimi planinami z Uršljo—čepi vsa lepa. Vasi mežikajo v jesensko Ščemeče zlato. Ni predolga, ne preširoka, da se ne bi mogli celo tujci počutiti v njej «kakor v skromni čedni kmečki hišici, kot doma. Vzdolž te kotline, od Slovenj-gradca pa do Dovž, se vleče teman dobravski gozd. ostanek nekdanjih prašum. Danes je že mnogokje izsekan in pomlajen. Nepozabna Dobrava s sončnimi jasami in stezami, pokritimi z Igličevjem; če se v Dobravi zgubiš, lahko tavaš dva dni pa ne najdeš poti ven. Po gričih nad dolino čepijo na pol razpadli gradovi, srednje veški stolpi in Ječe, nazobčani zidovi. Večino teh je zob časa dodobra razgrizel. Na razvalinah mogočnega Thurnovega dvorca v I.egnu, kjer Je bil v 1«. stoletju sedež tega veljaka in pokrajinsko sodišče, pa Je zrasel čeden dom delavca Šlsernika; Ječe so preurejene v stanovanja in kleti, šupa pa. poti katero ao atale vlallce (ki so mnogokrat zaškripale pod težo tlačana), Je že zdavnaj izginila Izginili ao grofje, ragoapodo vali pa ao dolini kapitallatl. Mnoge kmetije so postale svobodne. razbohotile ao ae. In »l>cl Jih Je tok potegnil v vrtl-nev -izginile so v lastninskih li- stih—s prenosom vseh prsvic na enega ali drugega kapitalists. V Smartnem, srcu zgornje Mi-slinjske doline, so se razživeli Kačo v i Grad Vodrii z mogočnimi hrasti po grajskih gozdovih, pohorski temni lesovi, ki so bili večinoma nekoč lastnina grofov Thurnov, pozneje pa kmetov svobodnjakov, "Mačkova huba" in "Grevolova huba" itd.—vse Kacovo. In sijalo je sonce sreče na Kacovo družino. Saj ao tudi delali kajpada, Ka-covl. Eden se je ves dan "potil" v trgovini in gostilni, drugi se Je "pehal" z lesno trgovino in parnim mlinom, gospa so pridno hodili in priganjali mnoge dninarje, da niso stali pri delu. In kopičili so se milijoni, ne samo stotaki. Ko so bile volitve, so sklonili ponižni delavci, ko čarji ln dninarji glave In šli na volišče, kakor so "gospa ukazali". Kajti kdo bi tvegal v tistih časih boren košček kruha za prepričanje; in so volili n. pr. Jev-tlča—aeveda soglasno. Velikodušno so dali gospa na razpolago celo svoj avto ln nakuhall guljaža. vino pa se Je pilo kar Iz skodelic Vsak petek so go spod župnik brali črno mašo sa rajnega Ferdinanda Ka