PROSVETA .VSAK IXVIL iTVo* Ï glasilo slovenske narodne podporne jednote 1 lurwlnUkt in ufBSvniikt prostori:! ¥667 8. Lawndala kf. '»ke odbornike in vsi f kand'dati so prvič po J-propadli. Ziončani ■"»-to se je zgodilo! • • • I kratkim je svetovna jav-l!H"lt- da l/eon Trockij Fr|nciji namesto na tur-TV°U francoska vlada J^ila, da mora Trockij K^U J« še danes kajti nol>ena _ _ Ctd«^ 111., ¿etrtek, 3. maja (May 3), 1934 A i,lean fee maitoc it spocial rata of poit^ "^ovidod for in action 1108, Act of Oct. », 1917, authorised oa Jans 14, mil Subscription p.00 SIKV.—NUMBER 87 Yearly _______ TIM AMERIKA SE PRIPRAVLJA Vlada zgradi še več bojnih ladij iz «klada za javna dela. Impe-rialtatični gangeži pozdravili Rooeeveltov korak Dollfussova "oblast od Boga ' je zdaj v sedlu Komedija a polovico mrtvega parlamenta odigrana. Star-hemberg je podkancelar írtela fa ne mara. ^ l)rav'j°, da je po-čeprav je bil ne- zn v bo,j4e- j ' Kakšne «o njego-"°vM»ko Rusijo, »oditi Stalin in edino- Da je njegovega ^^ivanjeg^i^ * tudi re». Hkda Trockij še ni !>'>kaz temu je vlada, ki a. fe** profite im _ ..v l**nJrL New l)rfmPeriteto nh* Iolicjja izročila^ Holmeaa oblastem v San Joseju In s tem omogočila linčanje. Rolph in šerif Kmig sta "ščuvala drhal In Jo protežlrala", San Jose News in njegova ra/1 iojswt aja pa sta ščuvala ljudstvo na linčanje, Vdova zahteva $50,000 odškodnine za Izgubo krušnega o-četa (ima dva otroka) in ep milijon "eksemplarne škode" od o-aeb, ki so skovale zaroto In povzročile linčanje. (S Holmesom vred Je bil lindan tudi Thomas Thurmond radi ugrsbltve alna nekeg* bogatina.) M m. Holmca, ki pravi, da je bil njen mož rw-dolŽ4*n, je najela dva dobro znana odvetnika v San Kramiscu, Vlncenta Mallina In Nathans C. Coghlana._ « RaMfnl delavci zaatavkaJI Colorado Springs, Colo -H*-d«*m sto delavcev pri rellfnem l d«lu Je zastavkalo za višje pla-I če. Zahtevajo 62 5c na uro, toll-i ko kot Je pla^a v Denverju pri j enakem dehi. New York. 2. maja. — Ameriška metropola je včeraj videla največje prvomajske demonstracije v svoji zgodovini. 250,000 delavcev in delavk jo.korakalo v demonstracijaih, katere ao organizirale razne unije, socialisti in odstople komunistične frakcije. Vršile so se na Washington Squaru, komunisti so imeli svo-je demonstracijo pa v Union parku. Washington, D. C. 2. maja.— Prvomajske demonstracije delavcev v Združenih državah so bile letos povsem mimo kjerkoli so se vršilo. Ulični pohodi delavcev so bili v New Yorku, Chtea-gu in nekaterih drugih večjih mestih. Aretiran ni bil nihče. Pariz, 2. maja. — 1 Mošnji Prvi maj v Franciji je bil zelo nemiren. Po prvih uradnih poročilih je bilo 120 oseb ranjenih in blizu 200 aretiranih. Najhujši boji so bili v Parizu, kjer so se spopadli komunisti s policijo in štirje policaji so bili ranjeni. U-lična bitka v bližini Place d'ltalie je trajala pofno v noč In končana je bila šele danes zjutraj, ko so ae komunistični delavci umaknili Iz svojih zabarikadiranih prostorov. 7 Večji krvavi spopadi so bili tudi v Mavru ln nekaterih drugih mestih Francije. Delo jkj vsej Franciji je počivalo popolnoma. Madrid, 2. maja. — Socialistične in komunistične prvomajske manifestacije v Španiji so potekle mirno, izvzemši v provinci Bajadoz, kjer je bila ena oseba ustreljena in tri U-žko ranjeno. Stiriindvajseturna stavka Je bila popolna. l^ondon, 2. maja. — Angleško delavstvo Je obhajal« mednarodni delavski praznik z običajnimi pohodi in ahodl, katerih in» Jo udeležilo na stotlsoče oseb. Vsa manifestacija je bila veličastna in mirna. llruaelj, 2. maja. — Belgijske demonstracije delavcev so bile včeraj povsem mirne, Dunaj, 2. msja.—Socialistične demonstracije, ki so bile prepovedane, so se kljub temu vršlh* na prostem In Imele so značaj ostrega protesta proti Dollfus-sovemu fašizmu. Policija in žan-darmerlja j« i>ovsod nadlegovala demonstrante; kolikor Je doslej znano, Je bilo na stotine a-netlranlh. V bližini Neiierzuschlaga Je skupina delavcev prišla v konflikt a heimwehrovrl, med katerimi J« bila deputaeija fašistov iz Italije, ki so prišli v Avstrijo z motorcikli. V tem Mu Je bil «•den delaver libit. M oak ve, 1 maja. — Milijon delavcev In 50,000 rdečih vojakov s 600 tanki je včeraj para-dlralo mimo «sira na Rdečem trgu ob Leninovem mavzoleju prwd očmi predstavnikov vlade In dlplomatlčnlh gostov, med katerimi j«' bil letos prvič tudi a-merlškl poslanik n svojim osob-jem. Nad mestom j«' plulo 160 vojaških k-tal- M«d pohod/iiki je bilo tudi 300 begunov, iz Avstrije, članov "Srhutzbunda". Na odru rn«d o-pazovalci je at a I tudi Jurij Dimi trov, ki Je bil obtožen indiga nemškega parlamenta In |M>tem oproščen. Tokio, 2 maja. - Okrog 10,-000 Japonskih delavcev je včeraj korakalo po ulicah Tokfja in njihovi napisi, ki si» Jih mnill, *o zahteval I pl«ČO, "kakršna se spodobi ljudatvu prve velesile v Aziji." Di Janka atavka Kama City, l'a.—Okrog dvesto dijakov v tukajšnji >tr*dnjl šoli Je zastavkalo, ker nI hotel Aolaki odbor ponovno upoalitl štirih profesorjev, ki Jih Je odslovil. prosveta THE ENLIGHTENMENT MJUntil fW L AITKIN A NAKOUNK POVPOINI JSOMOTS prosveta^I Glasovi iz naselbin 7 onimibeležke is sssnUi krajev mm4 ....... h ta. h«#w>hm: m mrultu (ima cm tt,- f u IUm4u km m u*». *»*> «i p* M« II M m <«ut u**. m » bi«*, la Ctaara r M M «rt» Uf. M 71 M Uta; m t*-mmmt^v hm liArrr'ti'— r"u*' , «*> Mi naai - IU»» 4 IM M«r*w. IM «Uh • ft m m »m, »'KOS V KT A mit t» a« u»m*i* ■EM« CK or TM K rk.OKSATEO Fl Domač drobiž AdumiČeva predavanja zaključena Chicago. — Pisatelj Louia A-damlč je imei zadnjo soboto in nedeljo dve predavanji v Mil-wauk«eju. Nedeljsko predavanje j« bilo na proslavi tridesetletnice SNPJ in hkratu na prvomajski manifestaciji. S tem je bil tečaj Adamičevih predavanj zaključen. V potideljek se je Adamič odpeljal iz Chicaga direktno v New York, kjer bo nadaljeval Hvoje literarno delo. Avto ubil rojaka Craford, Pa.—Dne 18. aprila je avto povozil Antona Jarca, ko je šel od dopia, da izmenja re-lifni ček. Lastnik avta je neki bogati Žid. Drugi dan je Jarc u-mrl za poškodbami in pokopan je bil 22. aprila v Uniontownu. Pokojnik je bil doma iz Stare gore pri Mirni na Dolenjskem in v Ameriki je bil .18 let. Tu zapušča hčer Mary, ki se nahaja nekje v Vtf isconsinu in je omožena, todu njeno ime po možu ni znano. Ako bo čitala to vest, naj naznani svoj naslov na gl. urad SNPJ, če hoče Izvedeti podrobnosti. Cunkarjev kip v Clevelandu . Cleveland. —- Dramsko društvo Ivan Cankar je začelo akcijo, da se Cankarjev kip, ki je bil sprva namenjen zu Jugoslovanski kulturni vrt, postavi v avditoriju Slovenskegu narodnega doma, V tu namen je društvo formalno pisalo odboru Jugoslovanskega kulturnega vrta, naj mu Izroči Cunkarjevo soho. Nesreča Cleveland. — Jakob Tuncek nn Outfield 111 i j/h t bii je na svojem domu padel tak«) nesrečno, da si j<« zlomil roko v rumi. Novi grobovi Chicago. — Zadnje dni je u-mrl v bolnišnici Frank Hočevar, star r>M M in doma iz Kala pri AmbriiHii na Dolenjskem. Tu zu-pušča bratranca. Pueblo, Colo. — Umrl je John Meglen, star 51 (et in doma iz Visel je pri llinjah. ^u zapušča ženo, sina, |a*t hč^ra in tri ne «t iv V Deuverju j»* umrl Marlin Kruševec. Operacija W< ni Newton, Pa. —.»Pavla fclnk, «laoicu društva št. (ti SNPJ, j - bi In zadnje ewisovi grupi in s tem proglasil novo rudarsko u-nijo za nezakonito. V svojem računu pa so se precej zmotili. Dne 26. aprila je družba obnovila obrat v rovih, toda v zelo zmanjšani obliki. Demokratski governor je dal družbi na razpolago mnogo policajev in deputi-šerifov. Superintendent je hodil od hiše do hiše nagovarjat rudarje, naj se vrnejo na delo. Neka italijanska žena mu je rekla, "Ako bo ta država potegnjena ali priailjena v vojno, tedaj bo to vojna obrambe ruskih delavcev. Ruski vojak je vsak delavec — vsak delavec je vojak. a-ko dela v eni tovarni pet tisoč delavcev, tedaj je v isti tovarni tudi pet tisoč puik." Tako je izvajal govornik. Na shodu je bilo precejšnje število ljudi. Gotovo ni bilo nobenemu žal. Slovencev, teh naših delavcev, ni bilo. Bilo nas j« kakih deset. Čudno je to naše delavstvo. Zberejo se radi tam, kjer je jed in pijača, harmonika ali kaj podobnega. Tja, kjer bi se kaj naučili, dobili vtise o resničnem napredku v človeški družbi, jih ne spraviš, če ni "kaj za prigrizniti". Čudna je ta naša naselbina. Avtoriteta nad njo je katoliška vera; kakor težak utež jo tlači v še večjo nevednost, ponižnost in lakoto. So hlapci hlapcev črne inte»nacionale. Katoliški duhovnik jim je nadčlovek, pa naj jim pripoveduje še takšne zmede in vraževerstvo. Da bi ti ponižni in nevedni mahoma spoznali resnico, bi bila katoliška vera odpihnjena v pozab-Ijenost, kakor se umakne noč pred solnčnim svitom. In vsa armada katoliških duhovnikov d» Je raj*« deportirana ko d« bi ffÄ^ÄJ?S.V&Z '» - •» P» «tradati. K«r je p. evolucija zakon razvoja in pri- Sodnikov rekord v e> ikri iah Cleveland, O --Sodnik Brad lev Hull se tudi lahko |Minaša z rekordom. Na vsake dve minute "delovnega čnss" vri«« eno družino i/ stanovanja Oni dan je Hiftlnik Hull sedel na svojem tribunalu dve uri in Ki minut ter \ lern «a*u Izdal 75 izgon-»Vili okusov, kar je tipično ta njegovo "marljivost." Mtmyo družin je l»ilo i/gnanih nepo*tavno |io sodnih upraviteljih raprtih bank, V\ so nt ran kam, zao-talim na stanarini, po- torej nadaljuje. Delavci se držijo čvrsto in izgled je, da bodo zmagali.— Rudar._ k predavanju o Rusiji Pueblo, Colo. — Pred par tedni so tukajšnji Prijatelji sovjetske Rusije priredili javni shod v dvorani Kolumbovih vitezov, torej v dvorani krščanskih ljudi. Govornik, ki je bil obiskal Rusijo, je v poljudnih besedah pjrika-zovnl uspeh ruskega delavstva na vseh poljih. "Kar zgrade ruski delavci, vedo tudi, da isto lastujejo, je njihovo, je last vseh državljanov. Rusija je edina država na svetu, kjer ni brezdelja, ali kot razumemo mi v Združenih državah — depresije", je dejal govornik. "Ako delavec v »uski delavski državi zboli, to je, da je bolan, ima polno plačo ves čas, zdravniško oskrbo brezplačno, sploh je zavarovan za vse. V proletarski državi je garantirana eksistenca delavcev. Socialno zavarovanje je tista ustanova v sovjetski so; ciulistični republiki, ki skrbi, da Imajo delavci na starost iste dohodke kot prej ko so delali. To je, da imajo isti vir za preživ-Ijunje. Tega ni nikjer v kapitalističnih državah. Tega tudi ne pričakujte od ljudi, ki Imajo pro-fit od vašega delu, da bodo kuj tukega zgrudili. To zamorejo zgruditi le delavci sami. V "Rusiji ho to zgrudili, ker se delu in proizvaja za rabo in ne za profit. "Bil sem med delavci, kjer jih dela do deset tisoč v eni tovarni v Moskvi. TI dcluvci se dele v poletnem času in gotovo število zu gotov čus odide nu železniško |>ostajo in se odpeljejo ven na deželo, na polje, dn pomagajo prj l»oljskem delu. Ko se vrnejo ti," odidejo drugi. To delajo iz želje |x» kooperaciji — čim več pridelkov je, tem sigurnejši kruh. De* lavec in fiirmur, ruski deln\«*c in kmetovalec, stu lastnika prostrane — petkrat večje od Združenih držav — ruske države; sta predstavniku in graditelja sociulisti-čne človeški* družin». "Priznanje ruske držnve od strani Združenih držav je dokaz, da je niska socialistična republika stabilizirana država; je dokaz, da ves svet gleda na Runi-j<> Vse države ae le vprašujejo: kaj stori Rusija? rode, jih veliko preživi življenje in umre, ne da bi bili spoznali in osvojili resnico. Katoliška cerkev podpira, uči in širi nevednost in ponižnost! Joe Hočevar. slali evikcljske m »t ice tu MHlnijiki' procedure, Tudi etnikl dohili *\nj sik W« binstoii. — Tuil ki v ameriških jočah • il«4»< svoj prst ilmk je bil v interesu "p*Mt« n ■. ... i «ii. i. ay crilnoAfU» 11 ns Podpi» I*» ifH trovernerjev. Zj U«4Ws 40. urni t#du»k Važno naznanilo kluba 180 West Allis, Wis.—Članom kluba št. 180 JSZ it) simpatičarjem se naznanja, da v svrho praznovanja in manifestacije Prvega majnika se bo zbralo vse članstvo različnih delavskih organizacij v nedeljo, dne 6. maja, ob 11.30 dopoldne pri mestni hiši (city hall) na 76th in Greenfield ave., od kjer bomo skupno odkorakali po Greenfield aveniji do «Oth in National ave. Od tam se bomo skupno od pel j sli na prostor manifestacije, No. llth st. in w. Kilboum ave., pred novo palačo okrajnega sodišča (county court house). Gornji sklep je bil osvojen dne 27. aprils v dvorani Pilgrim na skupni seji z angleškim klubom v West Allisu. S tem je bil prvotni sklep kluba št., 180 ovr žen. To objavo sem napisal mesto klubovega tajnika, ki je to-čusno prezaposlen. Člani in rojaki, pridružite se tej manifestaciji in demonstri» raj te proti krivicam, proti brezposelnosti in izkoriščanju, proti fašizmu in kratenju pravic! De-monstrirajmo za mir in svobodo, zu sociulizem in demokrucijo! Frank Candek. _ * ——— Adamič v Mlnnesoti ( hisholm. Minn. — Dne 26. aprilu smo imeli priliko slišati nušegu pisutelja Louisu Adamiča, ki je govoril zvečer v Hib-bing High School avditoriju. O-meniti moram, du je ta dvorana ena nuj večji h na železnem okrožju. in bila je na|M>lnjonn poslušalcev do zitdnjegn sedeža. Ljudje so priAli od blizu In daleč, Jugoslovani in Amerikancl. Bili so iz Chisholmu, Leetonia Town aids, Kitzvilla in videti je bilo tudi precej oddaljenih slovenskih kmetovalcev. Poalušaki niso bili samo ročni delavci, ampak videti je bilo učitelje, učiteljice, advokate in druge. Vsulcega je zanimal ta shod, ker je bil tudi zsnimiv. Vredno je bilo. ds gs mm m je slišal, pa naj bo kdor hoče. Marsikdo je slišsl nekaj, česar prej ni vedel. Veliko aem že prfe. hodil v mojih mladih letih, po mestih, o katerih je Louia Adamič pripovedoval, in nisem videl tega kar je on omenjal, ker me niso takrat take stvari zanimale. Zato me je njegovo predavanje toliko zanimalo in^bi ga bil rad poslušsl celo noč. Povedsl ps ni samo to, kar je videl na svojem potovanju po Jugoslaviji, ampak je pokazal tudi jasno sliko o Jugoslovanih, ki so prišli v Ameriko pred mnogimi leti, kako so bili vztrajni in pridni delavci. Povedal je, da ni e-nega mesta, kjerkoli se je kaj delalo, najsibo pri mostovih, rud nikih, tovarnah ali kje drugje, povsod so bili jugoslovanski delavci nabolj vztrajni. Omenil je Nikola Teslo, koliko je že on doprinesel z njegovo iznajdbo v električni stroki. Omenil je tudi dr. Pupina, koliko je on koristnega naredil v elektrotehniki. Torej ni povedal samo ono, kako še primitivno živijo nekje naši bratje, ampak je povedal kako veliki vrednosti ao že naši Jugoslovani storili v tej deželi, tako da se jih ne more primerjati skoro k nobenemu narodu. Torej je dal popolnoma razumeti poslušalcem drugih narodnosti, kaj naš narod s svojo vztrajnostjo zmore. Dotaknil se je tudi avstrijskih izgredov in rekel, da Dollfussov režim ne bo mogel dolgo obstati Naš pisatelj je govoril vseskozi v angleškem jeziku, in moram omeniti, da je j ako lepo predstavil svoja izvajanja, tako da ga je bilo lahko razumeti, kar je bilo vsem v zadovoljstvo. Do boljšega razpoloženja so pripomogl tamburaši, ki so zaigrali par veselih komadov. Po govoru je za pela neka pevka pesem "Kje je moj mili dom" in par drugih, tako, da je izgledalo, kot da smo v operi in poslušalci niso hoteli s sedežev. Priporočljivo je, da rojaki a-damiča povabijo na predavanje in ne bo vam žal. Priporočljivo dalje je, da povsod govori v angleškem jeziku, tako da ga tudi tujerodci lahko poslušajo. Mnogi tujerodni narodi še ne vedo, kdo so slovanski narodi. Večina tujerodcev misli, da mi Slovani smo kakšen neznaten narod brez kulture. Louis Adamič jim pa v svojem govoru pojasni, da jugoslovanski narod je tudi visoko nadarjen in ni na nižji stopnji glede izobrazbe od drugih narodov. Lahko bi bili Slovani na prvi stopnji izobrazbe, če bi se otresli vraž in se osvobodili železnih pesti, katere so ga tiščale k tlom. Veliko jih je še danes v Jugoslaviji, ki se nočejo osvoboditi železnih okov, da bi šli prosto med napredne in civilizirane narode. f Frank Klun, 110 Smrt rojaka in Člana Bluine, O. — Dne 24. aprila ob 7. zvečer so me obvestili, da je moj sosed Joseph Sumer nenad no umrl. Brž smo šli v njegovo hišo. Našli smo ga v kleti mrtvega. Vsaka pomoč je bila zaman. Bil je član nušegu dru itva št. 333 SNPJ, samec, star 50 let. Stanoval je s svojim prijateljem Frankom Suligo-jem. Ob pol štirih bi morul nu nočno delo v Stanley rov. Njegov sostunovalec ga je našel v kleti ležečega ko je šel po drva, da zakuri v peči in segreje vodo. Poklicani pogrebnik je izjavil, da je Sumer umrl že pred dobrimi tremi urami. Dopoldne smo ga videli na vrtu, ko je zemljo rucvažnl in si v kuhinji kuhal kosilo. Očividno je šel v klet da se umije, pri tem pa ga je «k. - prat II- roMni-jetnik» . Ihlrlmi >e košku-to*arna- Je • Jr litikel zadela kap. Mrliški oglednik je ugotovil, da je podlegel srčni hibi. Pokojni Joe je bil mirnega značaja in priljubljen daleč naokoli, kar je tudi pokaeal njegov pogreb, kakršnega ne pomni naša naselbina, ki ae je vršil v soboto, dne 28. aprila, ob 2. popoldne. Udeležili smo se ga v§i člani in članice društva št. 883 SNPJ in tudi mladinski oddelek. Pokojnik je bil član tudi angleškega društva Bagles Belmont Erie fit. 996, katerega članstvo se je udelaftiio pogreba v velikem številu in mu poklonilo krasen venec v zadnje slovo. Udeležili so se tudi člani društva št. 13 snpj iz Bridge-porta z zastavo, zakar se jim iskreno zahvaljujem. Pokojnik je bil član njihovega društva še leta 1916. Udeležilo se je tudi mnogo rojakov In članov od društva, št. 275 iz Maynarda zakar se jim toplo zahvaljujemo. Enaka zahvala gre tudi društvu št. 562 iz Bartona. Pogreba so se udeležili tudi rudarji lokala umwa in poklonili krasen venec pokojnemu v spomin. Zahvala gre tudi belmont-skemu političnemu klubu š^ .2 za venec, skupini roja)(ov in Njegovih ožjih prijateljev za venec in vsem ostalim darovalcem vencev in cvetlic, za obiske pri mrtvaškem odru in obilo udeležbo pri pogrebu vsem skupaj, j Ker pokojni Joe ni imel Ameriki nobenih sorodnikov, mu je naše društvo oskrbelo krasen pogreb. Marsikatero o-ko je bilo solzno ko smo korakali za pokojnikom člani in članice, mladina in ostala društva ter klubi z zastavami in belimi nageljni v gumbnicah. Krsto so nosili mladi fantje in godba 16 mož je igrala žalostinke prec odhodom iz hiše žalopti in potem vso pot na pokopališče. Pri odprtem grobu je predsednik našega društva prečital zadnje slovo, nakar se je od pokojnika poslovil predsednik društva Belmont Erie Eagle. Iskrena zahvala mr. Franku Ledvinku za krasen govor ob odprtem grobu Nato smo se vsi uvrstili ob grobu in položili na krsto umrlega sobrata bele nageljne v zadnje slovo. s smrtjo Josipa Sumerja je naše društvo izgubilo dobrega in zvestega člana. Naša mladi na in otroci ga bodo težko pogrešali, naj si bo na veselicah piknikih ali kjerkoli, najbolj pa ga bomo pogrešali na naših društvenih sejah. Naša naselbina in njena bližnja ter daljna okolica ga bo težko pogrešala. Zato naj mirno spi naš umrli sobrat, Njegov duh bo ostal med nami Blagemu pokojniku ohranimo trajen spomin! Pokojni Joseph Sumer se je rodil leta 1883 v vasi Štrit, poŠta Bučka, na Dolenjskem, kjer zapušča enega brata in štiri sestre. Vračajoč se s pogreba, sem slišal tale pogovor: "Tudi jaz bom pristopil k društvu snpj ki je pokojnemu Jožetu preskr belo tslo lep pogreb." To je naj boljši dokaz, da članstvo društev snpj lepo skrbi za svoje sobrs te v bolezni, nesreči in v aluča ju smrti. Zato pa delujmo' vsi da ji pridobimo mnogo novih članov. Kajti v nesreči in potrebi se jasno izkaže koliko vrednosti so društva naše dične Slovenske narodne podporne jed note! Končno se nsj iskrene je zs-h valju jem vsem, ki so čuli pri pokojnem, ki so nudili ksko pomoč, ki so se udeležili pogreba in vsem, ki so poklonili pokojnemu v zadnji pozdrav prekrasno cvetje. Članstvo društva št. 333 snpj bo ohranilo svojemu pokojnemu sobrat u časten spomin! njck filogovftek, tajnik. Ku«4! parni k Celj««tkin is klali», ki *ta bila uničena t ledu na «eteru. Vabilo na veftelicn Verona. Pa. — Uljudno vabimo vse rojake in rojakinje od tu in iz vse bližnje okolice na domovo veselico, ki ae bo vršila v soboto, dne 5. maja zvečer. Ve*eHčni odbor. Farmam*i položaj Willard. W»s. — Tako t Ha še ni predla farmarjem v njihovi zgodovini. Nizki ceni za njihove produkte se je pridružila še tri-Ittns suis, tako da farmar nima krme. Tona sena stane $20, pa še dobiti se gs ne more. Ens cetrtkk, 8. (kr»v* p» ieT^nni ¡n tele od 50c do $>*nl kvart mleka ae dobi da, če ni klaje, tudi J m. k r uit z i Administracija pij Wagnerjev n J Načrt za nov delavski J vlada skušala porini »«danje zasedanje J Rooseveltu presojo Washington. _ (PP) vilne stavke širom defc verile administracijo, gres ne sme prej končat danjem, dokler nekaj i>< za ublaženje industrij^ pokoja. Delavstvo je t nekakšen način potok obenem zadovoljiti indu carje — nekaj, kar ae ji še ni posrečilo. To ups doseči z mo< nim Wagnerjevim osnut naj delavstvu z eno roko kepo slsdkorja, z druga hrbtom pripravi uzdo. nekoliko hazardna, ker i nizimno delavstvo bran podjetniki se pa upiraj« v zameno dali nekaj sli Iz administracijskih je prišla te dni vest, da sevelt poveril senatorja nerja, delavsko tajnico sovo, direktorja NRA J< in njegovega pravnega valca Donalda Richberj predelajo Wagnerjev < ni predlog. Administrac namen ga toliko predelal dosežen glavni namen < obenem pa razorožil p ške interese, ki so Wagi mu originalnemu načrti vedali boj na smrt. Kolikor je do zdaj zn administracija predlagi osnutek delavskega odbo rijo naj ga trije člani, imenuje predsednik. 1 izravnavanja sporov b imel precej velike moči. pravico pregledati j knjige podjetnikov, odri varniške volitve glede i pozvati na zaslišanje ob ki ter jih zaslišati pod p v svrho izravnavanji bi imel delavski odbor o enako število zantopnil lavstva in podjetniko\ imeli svetovalni glas. C smel odrediti tudi prisi ravnavo sporov z arbitri predstavlja delavsko uzd Administracija namer tolažiti openšaparje s bo zakon dovoljeval tui panijske unije, prepoved bo njih dominacijo po p kih, kar naj potolaži o rano delavstvo. Kako b segla, je uganka. Na to ni neizvedljivo, je pi da bo s to potezo imela vi v realnosti kakor na pi kompromisom v avtni ii ji, kjer je bil razredni gnan s široke ceate v i In v guerUsko formacijo. . Vsekakor se pričakuj« predelani Wagnerjev 'prišel pred kongres v bli doČnosti. Roosevelt pn mu sedanji industrijski jemljejo preveč časa kai drugim vladnim ura< Breme naj prevzame not Board. ITnijaki vodja iig»« dfkl Wsshington. D. C-i Frey, tsjnik department nsrskih strokovnih unij ške delsvske federanJ«J| podal lljavo, v kater, m* delodajalci ne upo*t*v»M 7a zakona gospodarske in so aktivni v »rgsnl kompanijskih unij. Ana delodajalci. J» * Asociacij, ameriških ^ jev, so posebno aktiv* » nju kampanj delavcev v pridnih u^J organizacija je pobijanju unijoniima m tih 1921-1929 m« aklh»* Dillcmvale. o zadruga P ** ^ * končala 10 dni. bili v teoretične < atran im. pndr-to«*' arih rudar-* * 1 Ohis. (bril» tn-," se idruievah, ^ielHi tajne letake komunistično literatu- * javiH da bo proces & e predsednik se-Cjil tajno razpravo. KU/ebiltudiljub. Jetnik, stari socialist farik Turna. Ju bila torej razprava tajati niso smeli nič pole procesu; zabeležili so le L procesa in razsodbo, ki lfrrečena 9. aprila. lojeni so bili: ,,A «ko Diehl, 28 letni diplwu-Lf iz Celja, Slavko Stal: fotni zobotehnik iz Celja lonRader iz Lef?na pri Stožcu (19 let star), vsak (Jeta robi je; pnir Koželj, 27 letni tr-i nameščenec iz Celja in tkalski mojster Franc rirSt. Pavla pri Prebol-lk na 2 leti in pol robi je; taSlander, 23 letni ključ. ¡Bik. Rudolf Hribar, 25 let-¡jič in Josip Turk, 22 letni pomočnik, vai iz St. Pavla ibokiu, vsak na 2 leti1 in 3 irobije; din Tucovič, 28 letni ko-jtomočnik iz Slovenj grad-J leto in 2 meseca robije; on Kotnik, 19 letni posest-■n iz St. Pavla pri Premi 1 leto in 2 meseca stro-apora; i itirje obtoženci na 10 fr strogega zapora, dva na m strogega zapora, eden Kiece in 20 dni, eden na «ce, tudi ti po večini iz pri Slovenjgradcu, St. pri Preboldu, Celja, Graj-li itd. — torej iz pretežno ih krajev, kjer doslej ka-komunističnega gibanja i sploh ni bilo. ■«•ni pa so 20 letni aka-Emil Kocmur (sin znane- • Mavca v delavskem zali«), 23 letni uradnik Al-fečovnik iz Olja, Anton 23 letni posestnik iz in 22 letni učiteljski abitu-Bivko Radelj iz Šmartna rtenjgradcu. Ker «o bili »aj 6 mesečnem preisko-Itaporu, sta dva obsojenci že prestala ter sta bila kpušu-na. ""j Mali juslificiran [W.*priU je prišla na no-^•Mdiiče potrditev smrt-Andreja Malija, ki je 1 »Prila z bratovo pomoč-w w<*> ženo -Amalijo, | Afizlovarjevo, v St. Vi-¡-Učni. Smrtno obsodbo je ■pravosodni minister. S ¡fJ0 k prišel v Noi "°,todi krvnik Hart Iz Sa-j n»*l<'d njega dne • ■Malija obesil na ' dvorišču. Več o tem ** "radniff ne l»odo odpuščene ► •o «morili, r to no nastopih vw v državi B*» «kl»p vhutr, da <>. PJ*Ime no bodo Nu. bodo «"»»H i do moteve ,,;rr uradnikov, u JJ^-uridnilk* plati pr,,'VfK";:"klhdo. dru. Dobiček , , 7a zaposlitev ktualce^—ta- Narodni i k«. E. 4 predkriil* l*wlan-'nižajo za 'Zanimivo; "'»jo tako * Prav sede ''!i Jitn lah. f kar 1.WKJ " »>«irve ka. ij pl Pia« o • % f ali dry. Po. ",ri ** ima- jo po 300 Din na dan. Vseli jim bodo torej 1,600 Din, nagrado petih dni, oatane jim torej še 7,600 Din na meaec.) Ali bo ta predlog sprejet, je ie vprašanje, a ker je to predlog vlade, je skoraj gotovo, da ei bo skupščina dala odtegniti ta znesek. Umrla sta: v ljubljanski bolnišnici 40 letni Rihard Engels-berger iz Krškega, v Ljubljani Margareta Gorjanc, žena zastopnika Cosulich linije. Zaatrupila se je v Vodmatu, ljubljanskem predmestju, 28 letna služkinja Frančiška P. iz Rovt pri Logatcu. Odprla je plinako cev ter ae zadušila. V «mrt je šla zaradi bednega življenja, v katerem se ni mogla uresničiti njena velika želja, da bi se omo-žila. Dollfiiss ne mara koroških Slovencev.—Koroška slovenska deželna poslanca dr. Petek in župnik Ivan Stare ata prve dni a-prifa prišla na Dunaj, hoteč govoriti s kanclerjem Dollfussom glede' korakih Slovencev, toda Dollfuas ju ni maral «prejeti, češ, da smejo Slovenci samo preko »celovškega deželnega glavarja, generala Hiilgertha izrabiti svoje želje do vlade. Po Vojaško, proaim. Vaški tat fn vlomilec.—V ško-cijanski okolici je bilo zadnje mesece izvršenih mnogo vlomov in tatvin, tatu pa so izsledili šele zdaj. Kradel je hlapec Alojz Ko-čevar, uslužben pri posestniku Andrejčiču v Jelendolu. Kradel je posestnikom živila, denar, vino, obleko, obuvala, uro itd. Imel je najbrže pomagače, ki pa jih za nobeno ceno ne izda. Za Beograd je dovolj denarja. —V Beogradu imajo dve v«e-učiliški poslopji starega in novega. Prostori, ki jih ima na razpolago juridična fakulteta, so postali premajhni, ker je že zdaj okrog 3000 slušateljev prava v Beogradu. Premajhni so tudi prostori juridlčne knjižnice. Zaradi tega je že sklenjena stvar, da bodo sezidali za pravno fakulteto posebno poslopje, v katerem bo dovolj prostora za predavalnice pa tudi za knjižnico. Vse to bo stalo kakih 12 milijonov dinarjev. Poleg tega bodo zgradili še nekaj poslopij za posamezne vseučiliške oddelke. Sredstva za vse to so že zagotovljena! — Tako v Beogradu gradijo in zidajo neprestano razne javne zgradbe in zmerom je zanje dovolj denarja. Ljubljanska univerza ima pretesne prostore, odkar sploh eksistira, osrodnja slovenska studijska knjižnica pa ima nekajv lukenj v gimnaziji. Pa so sklenili «ezidati knjižnično poslopje, saj je škandal, da ima Ljubljana univerzo, nima pa u-niverzitetne knjižnice, ki bi vsaj malo ustrezala zahtevam. V Evropi ni univerze, ki bi ne imela knjižnice, e tem se postavimo samo mi. Pa ni drŽava date Ae niti ffeka za to zgradbo. Revni študentje so nabrali nekaj tisočakov meo-kopalo pod sabo. Ze se je vnela obleka na njem, ko so ga potegnili izpod tramov ter odpeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so ga re šili smrti. Požar > bil gotovo podtaknjen, ker je te nrkaj dni poprvj nekdo *kuital zažgati hišo posestnika Klinca. K sreči je o-pazil, da se vali dim s podstrešja, pa je hitel s sinom gasit in i našej jroreči' cunje, staknjene tik I slamnat« streh« za tram. Poži* PROSVETA ga so osumili neko žensko, ki jt v zaporih, a taji vsako krivdo. Ubogi posestniki n* vedo, kako se bodo opomogli. ^ Župnik po naključju ustrelil ne-veato - V Stoprcah v okolici Rogatca se je v nedeljo 8. aprila poročila 26 letna Marija Jusova s fantom Francetom Kopšetom iz sosednje vasi Crmožiš. Svatovali so na domu neveste v Stoprcah ves dan in še naslednjega dne, ko so šli zjutraj k maši, kjer so povabili Še župnika Alojza Pichlerja, naj gre z njimi na dom na sva-tovščino. Župnik se je povabilu po daljšem obotavljanju udal ter šel s svati na nevestin dom. Prišel je harmonikar, točili so vino, plesali so in jedli, in tudi župnik je bil dobro razpoložen. Stopil je pred hišo ter začel streljati a samokresom v zrak. Potem je krožil revolver tudi med drugimi svati, ki so se zbrali pred hišo in nazadnje ga je dobil v roke spet župnik, ki pa mu je revolver odpovedal. Pregledovati ga je začel, tedaj pa se je revolver sprožil in krogla je zadela mlado nevesto naravnost v levo stran čela.,.Nevesta je nezavestna padla na zemljo, naglo so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa nimajo upanja, da bi mlada, komaj en dan poročena žena okrevala. Najbrže bo podlegla rani, ne da bi se, sploh zavedla. Jasno je, da sta žena in ženin in vsa soseska pod vtiskom te nesreče, najbolje pa seveda župnik, ki so ga vaščani imeli radi prav zaradi njegove domačnosti, s katero se je udeleževal vaškega življenja. Proti izgredom na univerzah je vsekakor naperjena nova u-redba, k^ jo je na predlog senata beograjske univerze podpisal prosvetni minister v začetku a-prila. Ta nova naredba pravi, da sme rektor univerze odkloniti vpis na univerzo, izvršitev skušnje, izdajo diplome in drugih dokumentov in spričeval vsakemu slušatelju, ki je protipravno o-škodoval imetje univerze ali kateregakoli priznanega študentskega društva, in sicer do tistega časa, da poravna škodo.—Pri raznih akademskih demonstracijah pride namreč tudi do bejev in barikad, za kar porabijo akademiki tudi pohištvo univerze. Zdaj bo smel torej nadaljevati študije le tisti dijak, ki bo lahko ob demonstraciji nastalo Škodo poplačal. Defekt na puški ga je rešil zločina. — Kje je bilo, ne poročajo natanko, tudi imena ne ra-zodenejo. Brali smo le to, daje zgodilo v ptujski okolici in da mu je ime Janez. Pred šestimi leti je ta posestnik prevzel od staršev domačijo za 70,000 Din. Starši so si izgovorili kot v hiši in večjo množino živeža. Dokler ni bilo na deželi še tako hudo, je bil v hiši mir. Ko pa je prišlo do krize, je sin čezdalje težje plačeval preutltek. Zato so se začeli starši prepirati s sinom in ga nazadnje celo tožili in prišlo je do cenitve posestva. To je tako razburilo sina, da je pograbil puško ter stekel na polje, hoteč ustreliti očeta in mater. Matere ni zadel, ko pa je hotel ustreliti drugič in je meril na očeta, mu je puška odpovedala. Priliko je izrabil oče in sosed, ki sta iztrgala sinu puško iz rok. Zvedeli so za zadevo orožniki ter Janeza aretirali. Zdaj se je skesal in pravi, da ga je le do kraja brezupni položaj spravil skoraj do morilca rodnih staršev. Agltlrajte za Pros veto! Pismo iz Cltvelanda Slavnoat Strugglerjev je bila Im-pozantna. — "Hčere ameriške Slovenije" je obetajoča ženska organizacija. — Pire ne ve, kaj je kompanijska unija! ske organizacije, prosta. Pridite! Vstopnina bo Preteklo nedeljo, dne*29. aprila, smo ^Slovenskem delavskem domu v Collinwodu proslavljali 7-letnico obstoja angleško poslujočega društva "Strugglers" št. 614 in 30-letnico SNPJ. Na programu, ki je bil ja-ko pester, so bile zanimive pevske, god bene in plesne točke, ki so jih proizvajali Jack Nagelnova godba, Strugglerji (živa slika z deklamacijo F. Slej ko, ml.), "Perkins Fellers" z WHK radio postaje, Joseph Jarc (solo petje), Eleanor Benno in Helen Kretzer (umetni ples), Josephine in Molly Martinčič (slovenske narodne pesmi, spremljal na piano Eddie Simms), Vadnalov trio (godba in petje) in Louis Pečjak (tenor, solo). Piscu so najbolj ugajali Louis Pečjak, ki je krasno pel in Vad-nalova trojica, ki nas je res ljubko zabavala s petjem in godbo. Ugajale so tudi ostale točke in mnogobrojno občinstvo je bilo s programom očividno jako zadovoljno, o čemer je pričal gromoviti aplavz, ki jih je spremljal. — Govorniki na programu so bili John E,- Lokar ml., predsednik Strugglerjev, ki je imel pozdravnik nagovor, na odru se je pokazal tudi Andy Božič, predsednik Clevelandske, federacije SNPJ ter pozdravil navzoče, o pomenu bratskih podpornih organizacij za nas je govoril Matt. Petrovich, predsednik gospodarskega odseka SNPJ in zadnji govornik na programu je bil sodnik Frank Lausche, ki je zelo lepo govoril o dolžnosti naše mladine do SNPJ ter jo pozival, naj nadaljuje a delom, ki so ga započeli ustanovitelji naše jednote. — Ko je bil popoldanski program končan, smo se preselili v spodnje domove prostore, kjer so nam Strugglerji servirali okusno večerjo, nato pa se je začela plesna za b'a V a v obeh dvoranah, ki smo se je udeležili mladi in stari z enako vnemo. — Udeležba je bila zelo velika, tako popoldne, ko jih je mnogo moralo stati, ker je bilo premalo sedežev za vse, kakor zvečer, ko sta bili obe dvorani natlačeno polni. Prišlo je tudi mnogo zunanjih gostov iz raznih krajev v Ohiju, Pennsyl-vaniji, Michjganu in od drugod. — Vsi skupaj smo preživeli lep popoldan in prijeten večer v prijateljskem razpoloženju, da nam bosta gotovo ostala v prijetnem spominu. • * • "Ameriške hčere Slovenije" je nova organizacija naprednih slovenskih žena v Ameriki. U-stanovljena je bila šele pred kratkim in v tem kratkem času se ji je pridružilo že lepo število naših naprednih metropolian k in kakor kaže, se bo ta nova ženska organizacija, ki nam je prav potrebna, kmalu trdno zasidrala med našim naprednim ženstvom, kar bi tudi bilo želeti. l)ne 12. maja zvečer Im* priredila tu organizacija domačo zabavo v prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo cesti in tukajšnje občinstvo je prijazno vabljeno, da se je ude-!eži ter s tem (»okaže svoje sim-oatije do novoustanovlj< ne žen- Urednik Ameriške Domovine je star priseljenec, v Ameriki se je že postaral, vzlic temu pa še danes ne ve, Kaj pomeni kom-panijska unija! V svojem listu z dne 25. aprila piše glede stavke pri Fisher Body Co., med drugim tudi sledeče: "Kaj pomeni kompanijska unija, mi ne vemo;iiia vsak način pa je jasno, da ima kompanija od nje večjo korist kot i>a delavec, ki pripada k nji." See, mož torej le nekaj ve, namreč da kompa-nijska unija ni nič prida za delavce, "ne ve" pa, kaj koncem koncev pomeni. Ali ni to žalostno? Vsak zelenec že ve to, le Lojze še ne! — Lojze tudi pravi, da Fisher Body Co. ni "slabo postopala z delavci", v isti sapi pa prizna, da tl*delavci "končno niso imeli nobeno besede v avo-jih lastnih zadevah" in ako komu "nI bilo kaj prav, «o ga odpustili od dela." Kako gre ta "jigg-naw puzzle" skupaj? No biti slab za delavca, a mu ne priznati nobene besede ter mu duti brco, če se pritoži . .. Strašansko čudna modrost prebiva v I/o j zetovi lobanji! ... Ivan Jontez-PodgorlČan, KI. Protestiranje proti pratr-ganju preiskavo Vlada ae več ne zanima za polo-žaj železničarjev in je prenehala z zbiranjem statistike Washington. — FP) — Petsto profesijonistov in urudniških do-lavcev, ki so pod CWA zbirali statistiko o položaju železniških delavcev v New Yorku, je Ilooae-veltu in drugim vludnim organom poslalo protest, ker je vlada prenehala s to sociološko raziskavo in delo pustila napol končano. Vlada je na sugestijo železniškega koordinatorja Eastmana uposlila 500 brezposelnih statls-tikov in uradniških delavc^y, da dožuiiejo življenskl položaj delavcev pri 14 železnicah v New Yorku. Študij naj bi objomal dobo od začetka leta 1D24 do konta leta 1 !>.'!:». Zbrali ao že veliko materiala glede plač, brezposelnosti in privatnega penzij-skega sistema pri teh železnicah. V Washingtonu so pa prišli do zaključka, da s to raziskavo prenehajo s 1. majem. Organizacija profesionalnih delavcev pravi v protestu, da so za ta odlok odgovorne železnice, ki so pritiskale na vlado, naj preneha s preiskavo. S tem so tudi uspele. Eastman sicer pravi, da nI bilo pritiska s strani železnic proti tej preiskavi ter da Jo bo nadaljeval blroj za ljudsko štetje, ni pa domneva protentnlkov brez podlage, Vsekakor pa so zopet vrženi med brezposelne. Vsa dosedanja statistika se nanaša le na splošni položaj. Namen te preiskave je bil, da do-žene faklično stanje železničarjev v detajlih. Taka slika bi bila povsem drugačna kakor je razvidna iz "povprečnosti," pod katero besedo se navadno skriva IMilno grehov. Vlada je pač prišla do zaključka, da bi bilo neumestno odkrivati slabs razmere, ker bi to železničarje I« še bolj zedinilo in jim dalo v roke novega materiala v njihovem bo)u za izboljšanja i>oložaja. A0LU so Jo zijvzola ia poljedelske delavce Zahteva federalno Intervencijo da se preprečijo nasilja Washington, D. C. — (FP) — A. L. Wirin, pravni aastopnik American Civil Llberties unije, je naslovil J. B. Keenanu, pomožnemu svetnemu juatlčnemu tajniku, pismo, v katerem zahteva intervencijo federalne vlade, da se preprečijo nasilja, ki Jih uganjajo pobojniki delodajalcev nad poljedelskimi delavci v dolini Imperial. Cal. Pobojniki so prod nekaj meseci ugrabili in pretopji tudi Wirina, ko Je prišel kot govornik na shod poljedelskih delavcev. Pozneje Je drhal ugrabila tri nadaljnje repre. zentante Unije sa ameriške civilno svobodščine. Wirin zahteva od Keenana vladno zaščito za vae «hode in zborovanja, ki jih namerava sklicati njegova organisacija. On pravi, da so delodajalci pripravljeni ubiti vsak poskus ta organiziranje poljedelskih delavcev in da so priprave ta stavko, ki naj bi. napravila konec izkoriščanju, v teku. Unija za ameriške civilno svobodščine zahteva federalno akcijo tudi od vladnega delavskega odbora. Pozdravila je Imenovanje generala P. D. Glasforda kot vladnega posredovalca v delavskih sporih, o/benem pa trdi, da je izvajanje takonov ta ta-ščito pravic ameriških državljanov popolnoma skrahiralo v dolini Imperial. Življenja državljanov niso več varna in le v federalni intervenciji leži nekoliko upanja, da se bo situacija it-boljšala. Soeialisli in trolja stranka v Ponnsylvanl}l Zavrgli mo apel ta pridružen Je in ''vrtanje" skozi «tare atranke Phlladelphla. — Tukajšnji «o-ciallsti so odklonili povabilo na sodelovanje s projektirano delavsko stranko, katero snujejo razni delavski in liberalni elementi. Vzrok za odklonitev je, ker se taboriti nameravajo po-služiti tudi starih strank za svoje namene. Centralni odbor socialistične stranke je odgovoril na vprašanje, če so socialisti pripravljeni sodelovati v takem gibanju, da so akciji naklonjeni le tedaj, če je gibanje povsem neodvisno in ima zaslombo reprezentativnih delavskih organizacij. So pa proti gibanju, ki Ima namen se poslužltl starih strank sa no-miniranje avojih kandidatov, ta kar se ogrevajo vodilni elementi projektirane delavske stranke. Druga hiba tega gibanja Je tudi, ker nima nolienega programa. Ves program Je v "podvigu delavske zakonodaje", kar Je za socialiste preveč megleno, vsled česar so odklonili sodelovanje v tem gibanju. Umetno zapiofofli otroci TrlnajMi lakih otrok je v New Vorku in če/. 60 v <1ilragu Mno/ka delavcev C WA v New York-, ki pr«l~Ur.jo proti od.Mllvi. New York. — Zadnje dni so zdrsvniške svtoritete poročale, da se je zadnje čase narodllo v New Yorku trinajst otrok, ki so bili laboratorlčno, to je umetno zaplojeni. Neki zakonski par, ki je bil o*«m let b rut otrok, Je na ts način dobil dvojčka. Med materami, ki so bil«* lal»oratorlčno Inseminimne, uta tudi dve dekle, ti, ki nista omoženi, toda Izjavili | sta, da Imata pravico do otroka; ob« d« kleti nista nikdar vkleli mol«, čigar seme so zdravniki i porabili in sploh ne \enta kdo da < i*. Mo*a «la dobila f 100 do $160 ra svojo ¿Jutbo'*. < Mr««* Vodilni čikaški zdravniki pravijo, da J« New York daleč v ozadju t umetno za (»lojenimi otroH. V fhteagu je bilo zadnje dve leti rojenih o-krog 40 otrok, ki so bili umetno zaplojeni. Zadeva Je is«vala prerej ko mentarja. Duhovščina protestira proti tskemu oplojevanju tensk, češ, da Je to "nemoralno", sodnik Jos Kabath >e pa rekel, d« je moški, ki na ta načiro f*» streže mmur/< rn fenskl, najbrž zakrivil kaznjlv čin # . • prosveta 1 Četrtek, 3. Pri Maheujevih, na številki 16. drugega bloka, se ni nič zganilo. Gosta temnota je polnila edino sobo prvega nadstropja, kakor bi z vso svojo teto gnetla spanec bitij, ki jih je človek tu čutil in ki so ležala na kupu z odprtimi usti, ubita od utrujenosti. Kljub temu, da je bil zunaj hud mraz, je bil težki vrduh ves razgret v topli zatohlonti, ki jo čutU v preobljudenih sobah, pa če so še tako snažne, in ki zaudarjajo po človeški čredi. Ura kukavica je odkukala v prizemni izbi štiri; nič se še ni zganiio, tanko dihanje je pi-skalo, spremljalo ga Je dvoje glasnih smrčanj. Zdajci se je dvignila Katarina. Vsa trudna je iz navade preštela štiri udarce skozi pod, a ni imela toliko moči, da bi se popolnoma predramila. Potem je iztegnila noge izpod odeje, tipala, naposled vprasnila vžigalico in prižgala svečo. Toda obsedela je, glava ji je bila tako težka, da ji je omahnila med ramena, sledeč nepremagljivi potrebi, da bi zdrknila spet nazaj na vzglavnik. . Zdaj je sveča razsvetlila četverokotno sobo k dvema oknoma, natrpano s tremi posteljami. Tu je stala še omara, miza in dva stola iz stare orehovine, katerih dimnata barva se je odbijala od sten, ki so bile svetlorumeno popleska-In nič drugega, razen nekaj obleke, obe- ne. šene na tfblje, vrča, stojrča na Ueh polfg rde- če latve, ki je služila za umivalnik. V postelji na levi strani je ležal Caharija, starejši, enaindvajsetleten fant, s svojim bratom Jeanlinom, ki je dopolnil enajsto leto; v postelji na desno sta spala dva malčka, šestletna Leonora in štiriletni Henri, držeča se pod roko; a tretjo posteljo-je Katarina delila s sestro Alziro, ki je bila za svojih devet let tako šibka, da je ne bi nUi čutila poleg sebe, če bi je grba male pohabljenke ne drezala v rebra. Steklena vrata so bila odprta in skozi nje se je videlo na hodnik, ozek kakor črevo, kjer sta spala oče in mati na četrti postelji, ob kateri sta morala postaviti zibelko najmlajšega otroka, Estelle, ki je štela komaj tri mesece. Katarina je zdaj zbrala vse moči. Pretegovala se je, segla si je z obema rokama v rdeče lase, ki so se ji kuštrali na čelo in na zatilje. Slbka je bila za svojih petnajst let; izpod njene tesne srajce je kazala posinjele noge, kakor da so tetovirane s premogom, in drobne roke, bele kakor mleko, so se odbijale od ble-dopoltega obraza, ki je bil že nekoliko pokvarjen zaradi trajne uporabe črnoga mila. Po-slednjič se Ji je zazehalo in odprla je za spoznanje prevelika usta n krasnimi zobmi, bleščečimi se iz blcdičnega dlesna. Sive oči pa so se solzile od premagancgu spanca in so imele bolesten, izmučen izraz, da se je zdelo, kakor da je vsa njena golota nekoliko zabuhla od utrujenosti. Iz veže se je začulo godrnjanje in zaslinjeni Maheujev glas Je zajccljal: — Hudič vendar, čas je . . . Ali ti svetiš, Kstarina? — Da, oče . . . Pravkar je spodaj bilo. — Tak hiti, lenoba! Ce bi sinoči manj ple; sala, bi nas bila prej sklicala . . . Kakšno nemarno življenje je to! Godrnjal Je in godrnjal, dokler ga ni s|iet posilil spanec ter so se mu očitki zmedli in ugasnili v novem smrčanju. Dekle Je hodilo boso v srajci sem in tja po sobi. Spotoma se je ustavilo pri Hcnrijevi in I*onorinl postelji ter ju pokrilo z odejo, ki se jima je bila izmuznila; onadva pa, pogreznje-na v trden otroški spanec, se nista niti zbudila. Alzira se Je z odprtimi esedlco, zavzela toplo mesto, ki ji ga je prepustila starejša sestra. — Nu, tak dajta, Caharija, in ti, Jeanlin, tak dajta že! je ponavljala Katarina, vstopiv-ša se pred posteljo obeh bratov, ki »te še prevalila in zarila nosove v blazino. ~ Morala je prijeti starejšega za ramen in ga stresti; ko pa jo je godrnjaje nekaj zmerjal, ji je prišlo na misel, da bi ju razodela in potegnila odejo z njiju. Smešno se ji je zdelo In smejala se je, ko je videla fanta otepati z golimi nogami. — To je neumno, daj mir! je godrnjal Caharija onejevoljen, ko je sedel. Nočem takih norosti . . . Hudič, da je treba že vstati! Bil je suhe, ohlapne postave, njegov obraz je bil podolgovat, kazilo ga je nekaj redkih dlak, imel je rumene lase in bledo slabokrvno polt kakor vsa družina. Srajca mu je zlezla preko trebuha in potegnil si jo je dol, ne iz sramu, temveč ker ga je zeblo. — Spodaj je že bilo, je ponovila Katarina. Nu, daj, daj! oče se jezi. Jeanlin se je zvil v klobčič, spet zaprl oči in rekel: — Piši me v uho, jaz spim! Dekle se je vnovič dobrohotno nasmehnilo. Tako je bil majhen, tako šibkih udov, le sklepi so bili od nabreklih bezgavk debeli, da ga je vzela v naročje. Toda on je otepal z nogami in njegov bledi in zmečkani opičji obraz z dvema vdolbinama, kjer so ždele zelene oči, širok zaradi proč štrlečih ušes, je bledel od jeze, ker je bil prešibak. Nič ni rekel, ampak ugriznil jo je v levo stran prsi. — Grdoba grda! je zastokala, zadržujoča krik, in ga postavila na tla.' Alzira ni vnovič zaspala, temveč je molčala in si potegnila odejo do brade. Z razumnimi očmi, kakršne imajo pohabljenci, je sledila sestri in bratoma, ki so se zdaj napravljali. Pri umivalniku se je spet vnel prepir. Fanta sta suvala deklico, ker se je predolgo umivala. Srajce so vihrale po zraku, ko so se še vsi za-ripli od spanca, brez sramu mirno in lahkotno slačili kakor leglo mladih psov, ki so skupaj odraščali. Katarina je bila prva napravljena, Oblekla je rudarske hlače, platneno jopico in si zavezala modro čepico čez spleteno kito; v tej ponedeljski, snažni obleki je bila kakor kak majhen moški in nič drugega ji ni ostalo od njenega spola nego rahlo pozibavanje v bokih. — Ko se bo starec vrnil, je zlobno dejal Caharija, bo vesel, da je postelja tako razmetana .. . Veš, mu bom že povedal, da si jo ti razmetala. Starec, to je bil ded Bonnemort, ki je ponoči delal, podnevi pa spal, tako da se postelja sploh ni ohladila, zmerom je kdo smrčal v njej. Ne da bi Katarina kaj odgovorila, jo je šla postiljat in pogrinjat. Toda trenotek nato se je začul skozi zid ropot iz sosednje hiše. Zidovi teh opečnih stavb, ki jih je bila varčno zgradila družba, so bili tako tanki, da se je čul skozi nje sleherni dih. Ljudje so živeli tesno drug polog drugega od tega do onega kraja naselbine; in nobena intimnost zasebnega življenja ni ostala skrita niti otrokom. Težak korak je pretresel stopnice, slišalo se je, kako je nekaj mehko padlo, potem pa zadovoljno vsdihnilo. — Lepo! je rekla Katarina, Ijevaijue odhaja, Bouteloup gre pa k Ix»vaque-ovki. Jeanlin se je zarežal, še celo Alziri so se za-blisnile oči. Vsako jutro jih je zabavalo to sosednje zakonsko življen v treh; pri kopaču je stanoval delavec vzdrževalne partije, da je imela žena dva moža, enega podnevi, drugega pa čes noč. (Dalje prihodnjič.) Ivan Kreft: Slovticc v krempljih Hitler je vskih tireristov (Nadaljevanje.) od mojega zadnjega bivanja v Dneidenu se je v tem lepem mestu marsikaj iipremenilo. Povsod zastave s kljukastim križem in številne naclonalno-socia listič-ne patrulje. Avstrijske nočne straže na kmetih med vojno in naš«« obprevratne straže so kljub vsem nerislnostim mogle napraviti na človeka boljši in resnejši vtis kakor ta podivjana velemestna isnillčna drubal. Opre* mili so se |si moino«ti s prevelikimi Akornji, ki a» dajali s teto trebljev utis važne hoje, rujave čajkače z jermenom |nhI brado, s pravkar razdeljenimi rujavimi srajcami in drugimi znaki "revolucije". Otroroáenl so bili s puškami, bajoneti, sabljami, samokresi, sekirami, prastarimi hand-žari (ki so do takrat kot sobni okras viseli na zidu), a kuhinjskimi noži, pasjimi biči, bikovka-mi, poleni, skratka i vaetn. kar Je bilo trdo ali ostro in s čemer dovolj, du sem iznova in za vedno zasovražil sistem, ki nastopa |s»d vt likoobetajočo frazo nar-nižanim in zatiranim, v resnici pa |e služIle peščici tistih, ki so (Kmestniki veleobratov. Vsem drugim pa ne prinaša nič manj in nič več kot barbarstvo, kakršnega še zgodovina ne pomni. V zapor 7.v tretji dan svojega bivanja Dresdenu sem dobil neprijav- Ze na ulici sem imel priliko videti najstrašnejša mučenja kako pa si nedotakljivost zaga rantirati med štirimi stenami? Razumljivo, da se nisem moge nikakor vživeti v novo situacijo V celici sem razsajal, zvonil in upil. Ko so pazniki prišli pogledat, sem jim skušal vse še on krat dopovedati, toda o<|daljfl so se z argumentom, da drugi ie po več tednov čakajo na preiska vo in da pravzaprav tudi ne Vedo radi česa so zaprti. Napisa sem pismo na samega policijskega predsednika! Odgovor je, ka kor je bilo pričakovati, izostal čeprav so pazniki napram men trdili, da bo policijski predsednik pod teto mojih argumentov preiskavo pospešil. Napisal sem IJen visoki obisk. Prišli so trije policisti v odprtem osebnem avtu. "V imenu postave". Vzroka za aretacijo niao vedeli. Tega tudi nisem izvedel na revir-,. . 4 . . , . ju. kot imenujejo stratnico Kjer|* n<,k•te^,l nrnbrrtprav.Ib* k M»nltl. da »m tu.ll .Ir- ¡T'"^ *." v uà- . VX.l .^ «y. igjJI^,. nagojniuLvU., d. prihaja» na........ ^^-«¡g £ &''pS^tSLiTJÄ natančno izmerili, da bi me foto-'! I>rtK,m<,toni- "»«m» bi ničesar graflrali, nisem opazil. ¡1* "K**1 Toda, ko sem se vsejra spraviti na kolena | lo saškega princa na kratek o- Vaega sem im«l dva dni ča*a it biak v Dresden ln da aem pripra* fttpoaredne bližine oiiaiovati div-i vljen Nemčijo nemudoma tnjnj-Janje druhali, ki se je v nmli'. da stlti, č# se zdim reiimu nevaren, a tem doorže zaor boljše ttvlftn. Toda vse aku|iaj ni prav na poje. »lepo dala iakoriA«ati od vo-imagalo, Zaprli so me r sam*k diteljev. Ta dva dneva sta bila'celico 71 v drugim nadstmp u. Ohisk I tega naveličal, vedel pomagati. si zopet nisem , . . , , , , — r----------- Znova sem si I et dni sem ostal brez brane /.amašil ušesa, se drl in ropotal oi in i sprehoda ! Seati dan me orf.!in vmes prisluškoval - končno Kam? Nisem vedel. u- mir. vedejo, v tiskarsko obrt spadajoča d Tiska vabila sa veselice In shode, viiitnice, j knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hr* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku m VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CUl 8. N. P. K DA TISKOVIN« NAROČA V 8V0JI TISKARNI Vea poJaanJla