m Si ' ■ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE u ln uprarniikl fteelSSlR MIT S. U«i4iU An. Office ef Publlsatkst NVT Boath Uvidak An, Telepkoae iNkvd 4H4 £TO-YEAR XXIV _______________________ CMctgo, III, aobota, 14. marca (Mtrch 14), I»81. A«o»pUao» f« mlling at »padat nU TpSaaTpMinirTii^^^^ l»ll Sub»cripUon ■MB STEV.—NUMBER «2 ROGRESIVCI (IICEJO NNE-I ROOSEVELTA Stavka farmskih delavcev Zahtevi jo višje mezde in priznanje unije WaUonviUe, Cal — (FP) — Petsto filipinskih delavcev, ki so uposleni na polju in sadnih nasadih, je zastavlcalo. Njihove zahteve uključujejo višjo mezdo, priznanje unije in izboljšanje delovnih razmer. Pričakuje ae, da ae bo stavka razširila tudi na ostale farmske delavce, ki so povečini Filipine!, Mehičani in Japonci. Frank Riberal, unijski orga- ni odbor izdela zakonodaj-ai program in druga konferenca ae vrši prihodnjo jesen Wsshington, D. C. — Cilj poldne "revolucije" v Ameriki, jo netijo progresivci, je novi K»evelt! — Tako je rekel se- tor Norris v četrtek na konfe- oci progresivcev. Urgiral jo . ^u*^ ivioče, naj delujejo za izvoli- nizator, je bil aretiran. Obtožen v progresivnega prezidenta pri i«. d* J« on vodil karavano de-ihodnjih volitvah, kajti balan- wtih avtomobilov, v katerih so a kontrola prihodnjega k6n- * vozili Filipinci in obiskali »a po progresivnih elementih'farmske delavce v noči pred na-bo nič pomagala, dokler sedi povedjo stavke in jih pozvali na oliki inženir" v Beli hiši. A-revolto proti razmeram, v ka-erika potrebuje drugega Roo- terih so jih držali delodajalci in \vlta, je rekel Norris, toda katere je Riberal označil za ne-drešenik" Roosevelt mora pri-' znosne. it republikanske ali demokrat-! Riberal in drugi unijski urad-eatranke, kajti, dokler je se-'niki bodo morda obtoženi krše-nji volilni sistem v moči. je nju zakona proti kruuinalnemu ato zmaga samostojne progre-sindikalizmu, katerega se delo-mo stranke nemogoča. j dajalci prav radi poslužujejo, Mnogi smatrajo, da Norris mi- i« n™ gibanje z* sedanjega newyorškega go-rnerja D. Franklina Rooeevel-, ki nastopa kot sovražnik tru-dv. Ta Roosevelt je demokrat. Zborujoči progresivci so v reh dnevih našteli vsa polltlč-i, ekonomska in socialna zla, tarejo Ameriko, niso pa še odpisali nobenega konkretnega ravila. Bilo je — po domač; feno — veliko grmenja, ampak ilo dežja. To je odprto priznal bdi U Follette, ki je referiral brezposelnosti, končno pa je organiziranje delavcev. Waahington, D. C. — (FP)— Državni tajnik Stimson je izja-H vil, da dokument, kl ga je po- kol: Jaz ne nudim nobene™ ^aL4B..tJWioa Farna in ao ga ravila, toda nekaj je treba podpisale razne protifašistične Antifašisti kritizirajo iriivi«|i tajnika Zahtevajo, da Stimson vpliva na Muasoknija, da odpokliče ita-lijanskega poslanika priti." William Green, predsednik A-eriake delavske federacije — je pri zadnjih volitvah agiti- I za Hoover ja! — je dejal, da ino zdravilo za odpravo brez- selnosti je "krajši delovnik in litev bogastva bolj na široko", je, da delodajalci dele dobi->k z delavci v obliki višjih eid. Green je proti socialnemu Ivarovanju zoper brezposelni . Os se nekaj stori, kot jc re-fl U Follette, so izvolili ddbor, i ima sestaviti progresivni za->'"*lajni program na podlagf bratov in priporočil na konfe-Jci. Program bo predložen na blodnji konferenci, ki se sni-i enkrat v jeseni. V tem odboru » tudi William Green in John Itzpatrick, predsednik Cikaškc Mv?ke federacije, a •• - _ « mučenju jetnikov v Jolietu SpHngfield, 111. — Državna je četrtek odredila Jf'j'to preiskavo razmer v 11-JO'^1 državni kaznilnici v Jo-f«t poslancev bo vodilo Waksvo. Povod" za ta korak je « miateriozna amrt jetnika * toakl4.yja pred nekaj dnevi. ■Mniki v jetnišnicl pravijo, da za srčno hibo, toda rav-jetnišnice je priznal, da je ■ Coakley tri dni priklenjen v tako nto, Kanada. — Več kot obWHnih delavcev se je J™ "s ko so delodajalci T*" njihove zahteve. V ^w*rtnihh tovarnah stavka i!?!*' ,od* *** pričakuje, ^ bodo lastniki v kratkem V>J»msk, kjer je bila stav-J**ana, ao delavci hcvojevali JT v tednu, povišanje stavko je vodila In-l-adiea Garment uniia. organizacije, predsedniku Hoo-verju, ni bila formalna pritožba proti fašističnim aktivnostim i-talijansloega poslanika, temveč je vseboval direktno kritiko postopanja (Mavneg**' tajništva. Stimson v "svoji izjavi poudarja, da je pripravljen upoštevati pritožbe, ako so naperjene proti italijanskim fašistom v Ameriki, toda njegova dolžnost ni voditi javna zaslišanja za osebe, ki hočejo izrabiti državni de-partment kot sredstvo za napad na predstavnika inozemske vla- -Dr. Farna, protifašistični agitator in pisatelj, je predložil o-menjenl dokument Hooverju s posredovanjem zveznega senatorja Copelanda. Dokument vsebuje dokaze, da ni državno tajništvo podvzelo nobenih korakov proti organizacijam, ki vodijo fašistično propagando med ameriškimi Italijani po navodilih, kl prihajajo naravnost od Mussolinija In njegovih agentov. Dr. Farna trdi, da zvezni državni department ne izvaja zaključkov ln odredb proti fašistični propagandi v Ameriki, ki je odgovorna za bojkotiranje trgovcev, kateri se ne pokorijo željam in zahtevam italijanskega diktatorja. Dr. Farna zahteva, da državni tajnik vpliva na Mussolinija, da odpokliče italijanskega poslanika DeMartina, ker ta načeluje skupini fašlstlč-nih propagatorjev, kl označuje dr. Farna in druge ameriške državljane za renegate in jim grozi s kaznimi v slučaju, da obiščejo Htalljo. , t Wood ho ostal v delavake« de-partmenta Wsshington, D. C.—Chsrles Wood, član spravnega biroja v zveznem delavskem depgrtmen-tu, ki je znan kot hud nasprotnik radikalnih agitatorjev v delavskih unijah in je napravil »^no-go zmede med njimi, bo še nadalje osts! ns svojem mestu. Tako j« odločil tajnik Dnak. 8 to akcijo je delavski .tajnik po-kazal, da odobrava Woodovo taktiko, kl je odgovorna sa poraz večjega števila stavk, ki so jih vodile radikalne delavske SOTJETI Pil POROČAJO BOJKOT Sprejeta je bila resolucija, kl na- laga vladi, da trguje le a prijateljskimi deželami Moskva, 13. marca. — Sesti vseunijeki kongres ao v joto v je včeraj sprejel resolucijo, s katero indlrektno nalaga sovjetski vladi, naj v bodoče naroča stroje in druge potrebščine le iz onih dežel, ki ne kažejo sovražnosti napram Sovjetski uniji, druge kapitalistične dežele naj pa bojkotira. Resolucija ne omenja nobene dežele, toda jasno je, da je naperjena predvsem proti Ameriki, ki je zadnje čase ustavila u-važanje ruskega lesa in nekaterega drugega blaga pod pretvezo kazenskega dola. V diplomatičnfh krogih skvi je procej špekuliranja glede te resolucije. Obenem je prišla vest, da je pravkar prišla v Rusija delegacija nemških indu-strlalcev, ki so že dobili za dvesto milijonov dolarjev naroČil. Vse kaže, da se tok sovjetskih naročil v bodoče zaobrne v Nemčijo in Anglijo, ki sta zadnja leta še najbolj prijateljski s so vjeti. Sovjetski kongres je priporočil vladi, naj goji politiko miru napram zunanjemu svetu, obenem pa naj pazi, da bo rdeča armada vedno pripravljena na vsak slučajni napad.. Kongres je tudi sklenil, da se mora čim prej izvršiti popolna kolektlvizacija kmetij Id kulaki (premožni kmetje) morajo bftt docela zatrti. it-naie- jretve-vmo- Nepotreben strah pred progresivci Žrtev policijske brutalnosti New York. — Charles J. Hait, brezpoeelni veteran svetovne vojne, ki je bil eden voditeljev "gladovnega pohoda" v AH>any je umri vsled poškodb na glavi, katere je dobil, ko je policija navalila na demonstrante pred dr-žavnfoKkapitolom. Hait je bil v neki bitki v Franciji za časa svetovne vojne ranjen in odlikovan je bil s kolajno v priznanje hrabrosti. Koncili za brezposelne, ki so pridruženi Trade Union Unlty ligi, sklicujejo zborovanje, da tako protestirajo proti policij, ski brutalnosti proti brezposelnim in zahtevajo odpoklic kape-tana Kelleyja, ki je odredil naval na demonstrante ln je odgovoren za umor. Nadalje zahtevajo, da država plača odškodnino In skrbi ca vdovo in otroke u-morjenega veterana. . Odprava nočnega dela v tekstilnih tovsmsh New Yorfc. — Nstlonsl Cott raj eksplodiral v ustja reke Jsn- FISH PROPAGIRA FAŠIZEM, PRA« Gonja proti radikalcem ae očitate v zatiranju civilnih avo- bodščln lial t i more, Md. — (FP) — Kongresni k Fiah, k 1 vodi gonje proti radlkaloem, posnema ltall-janakega diktatorja, in če bi bilo po njegovem, bi prepovedal svobodo govora, tiska ln zborovanja radikalnim delavskim organizacijam. Tako je izjavil Ro-ger N. Batdwln, direktor Unije za ameriške clvltao avobodščine, v svojem govoru pred Člani tukajšnjega centralnega delavskega in unijskega sveta. Batdwin je omenti, da so se v vsaki depresiji pojavilo sile, da zatro protestne glasove. Ameriška legija in kukluksklanovei so razbijali delavake shode v letih 1920-82, v prošlem letu pa je vodil protiradlkalno agitacijo Fl-shev komltej. Val ti pojavi pa 1 mujo namen, odvračati ljudstvo j J perečih gospodarskih problemov, je dejal Baldwin. V svojem govoru so Je Bald-win dotaknil sovjetske Kueljct Kritiziral je sovjetsko vlsdo, ker zatira pravioce manjšin, pohvalil pa je napredek, kl jo bil, storjen, »odkar ao boljševikl na krmilu vlade. Vee radikalne organizacije bi morale po BaWwlnovem mnenju podpirati sovjetsko vlado, kajti če se bo nasprotnikom poiuečllo zlomiti Rusijo, pomeni to še hujše preganjapje radikalnih organizacij v kapitalističnih državah. _____ Velika korupcija pri Javnih dalih v OMearu Zvesna preiskava odkrila trinsjst slučajev grafta, toda čas sa todnijMko poetopanje je že pre- Chicago. — Zvezni pravdnlk George E. Johnson Je 18. t. m. na nekem sestanku v hotelu La Salle povedal, da je zvezna preiskava, kl stiče sa evazijzml dohodnlpskega davka, odkrila veliko korupcija v mestnih uradih za javna dela. Johhnson jc omenil trinajst slučajev korupcije, katerim so federslnl preiskovalci mimogrede prišli na sled, toda imen ni navedel — ker n s bi nič pomagalo. Poetavna do-ba sa sodnijsko postopanje napram graftarjem je še potekla in danes jim ne more nihče nič. Omenjeni slučaji so se Izvršili v letih 1022 do 1028. Korupcija je pri pogodbah za juvna dela. V nekem alučaju je privatni pogodbenik prejel $ftll,-200 za neko mestno delo, ki Je stalo nJega 506,06». Torej Je bilo dotička $215,176. Razume se, da tega dobička nI sam apravll pač pa ga je dellkz uradniki sa javna dela. V drugem slučaju Je kontraktor prejel 9106400 vst kot Je Izdsl za Izvršeno delo. Ns ta način je mesto leto za letom osleperjeno za milijone dolarjev, kl jih morajo plačati davfcot>lač«. veki. Zato pa so davki vedno večji In večji. Johnson je priporočat, da se ustanovi državna komleija, ki bo nadzorovala vsa Jsvna dela v me. stih in okrajih. Danes nI nobenega nadzorstva. Ailrje ltalijsnl arstlraal radi no ve zarote proti Musssttai js Psrlz, 13. msrea. t- Italijanski emigranti v Parizu ao prejeli privatno vast, da Je>4lciJs v Rimu prijela štiri antifašiste. kl so pred nekaj dnevi dospeli Iz Francije. Obtoženi so neme rsvsasga atentata na Mossoiinl-Js. ItslljsnSlco časopisja nt o tem alč poročalo javnosti. Aatl-fašisti v Parizu sumijo, da je to Is prrivess, kl ims služiti ss pri tlak na Francijo, naj izžeae sntifsšlstlčne Italijane Iz svoje Revija pobija radikalna gibanja Komunisti. aoclaUstl la paclflati aa nevarni ameriškim Inatltu- cijam Washlagton, D. C* — (FP)— Walter Steele, urednik ultra reakcionarne revija "National Re-pubUc," je napisal članek, v katerem trdi, da so cilji, kl Jih zasledujejo komunisti, socialisti, pacifisti ln lnternaclonalisti» sorodni ln radi tega je dolžnost a-mertških patriotov, da jih pobijajo. Vsa ta gibanja ograšajo obstoj ameriškim institucijam. Radikalno gibanje, katerega predstavljajo ti elementi, je bilo prenešeno Iz Evrope v Ameriko, pravi Steele, ln Ja v dl-rektnaan nasprotju s ameriškimi us.tanovaaii ln konstitucljo. Steele potem navaja program radikalni) grup. kl uključuje sllčno zahteve, kakor na primer socialno zavarovanje, prepoved i/dajanja sodnijsklh injunkclj proti unijam v Industrijskih sporih, skrajšanje delovnih ur, po-državljenje Industrije in odpravo privlli^ijev privatne lastnine, transformacijo Industrij, da bo-'do služIla ljudskim koristim namesto privatnemu profltu, odpomoč farmarjem, civilne svo-bodščlne, opotlolja proti visoki carini ln odprava militarizma. Steele Je pokazal tudi na Car-neglejevo ustanovo sa mednarodni mir, ki izda povprečno milijon dolarjev letno, da se pod-vrše Združene države evropeke-mu vplivu. Trdi, da Je v Ameriki več kot petsto skupin lit organizacij. ki štejejo več milijo-nov članov, kateri ae ogrevajo za Ligo narodov In za svatoma raz-sodišče ter za druge eka*a» kl imajo namen potisniti Zdrušene dtiave na stopnjo evropskih na rodov. Izvajanja profesionalnega patriota so vzbudila preoej zanimanja v radikalnih in pacIfUtldnlh krogih la jfh smatrajo sa sdieš-ng. Trditev, da Carnagiajava u-stanova propagira za mednarodni mir, js brez vsake podlaga ln prikazuje, da Rteele vidi strahove tam, kjer Jih nI, Ta ustanova Je še večkrat pokazala svojo opo-žici Jo proti Izboljšanju socialne-gz In ekonomskega Življenja in Je vedno na strani reakcije. Njeno dalo v prilog svetovnemu miru smatrajo resni paclflati sa hI-navščino prvega reda, za kar i-majo dobre dokaze. Ustinova Je prav tako energična, kadar je treba pobijati pačlflaem, kot so ostalo grupe, kl Jih kontrolirajo profesionalni patrlotje In mlllta-rietl. Tragadija dva h braz- iHjpkiili' ^mbhmi^^V ja bil ustreljen, ko je hotel ukrasti luikoš, dragi pa je v prepiru sadavll svojo žeao Ckleaga. — Kugene Plumbsr, 2A0M W mh st., star 36 let, Js bil v noči od četrtka na petek u-streljen, ko js vlomil v kurnlk v ozadju grocerljske prodajalne PHiaa Matkuea v bližini. Matkua ga Je ustrelil v srce. Pkimber Je bil že dolgo časa bres dela in bres dsnarjs In v skrajni sili je hotel ukrasti kokoš zs svojs lačne otroke. ? Ilerbert Vet ter, 1124 R<»scoe st., sUr 31 let, je bil v četrtek aretiran radi umora svoje žene. Ns policijski postaji Je povedal, da je bil še dolgo čaaa brez dela in žena ga Je vsak dan oštevala, ker nI mog«l najti dela. To gs je končno tako razkačilo, da je že-no zadavil. Ostalo je šest otrok, od k štetih najstarejši Je star 10 let fioopsston, III. — Ts prasles zasluži, da pride v časopisja. Ia-legla je 26 prašičkov. Njen gospodar, kl je farmar Pabian Jen-sen, se hvali, da je to svetovni rekoH. Najbrž je. Prašički i vsi živi ki zdsj jo vsi cukajo. PREOKRETV PO LITIM ANERI-SKE VLADE stimaonova Izjava glede odno. šajev a sovjetsko Rastje pred" met ugibanja Washlngton. D. C. — (FP)— lajm dritarMft tajnika stim-sona, da aa bo i^globll v detajli-rano študijo sovjetskih odnoša-jev, Je politična senzacija, kl ja Izzvala razne komentarje ln napovedi šlrom Amerike. Politiki, tovarnarji, trgovci, diplomati in časopisni poročevalci skušajo najti vzrok, zakaj se js Stlm-aon po dveletnem vzdrževanju stališča, kl*zo ga začrtali njegovi predniki Co!by, Hughes ln Kellogg, kar naenkrat pričel zanimati za sovjetsko Rusijo. Btlmsonovl prijatelji pravijo, da je pripravljen na pogajanja s Hovjeteko unijo, da sa u postavijo prijateljski trgovinski ln diplomatlčnl. odnošajl med obema dršavatha. Namigujejo, da ga ja uspešno Izvajanje petletnega načrta gospodarskega dala v sovjetski Rusiji, pri čemur sodeluje veliko število ameriških inženirjev in strokovnjakov, uvarl-lo o potrebi tesnejših stikov s sovjetsko vlado. Pravijo, da «a Je dosedanje proučevanje razmer v Rusiji prepričalo, da postajajo sovjatl fM>log Združenih dfiav največja dršavna sila na svatu. Toda pri tem ze porajajo nova vprašanja. Ali js to aanlma-nje znak zblManja ali pa Je bojazen pred novo porajajočo se silo? Kaj js državnega tajnika prav za prav dovedlo, da sa Šali seensnltl z vpUvaas. kl ga^lWft» js Rusija ns svetovno politiko? Hoover In Stfmson bi lahko od-govorlls na ta vprašanje, toda sedsj Jo ta zadeva še zavita v veliko tajnost. V prošlem decembru Js John Basaet Moore v svojem govoru pred člani newyorške odvetniško zbornice dejal, da ao z tem, ko so Zdrušene ditave privolile, da ss je Sovjetska unija pridružila držsvsm, kl so podpisale Kel-loggov mirovni pakt, faktlčno priznali sovjstsko vlado. Sovjetska vlada Js paktjudl ratificirala. Moore je avtorltnjlge o mednarodnem pravu, kl se rabi v vseh oddelkih dršavnsga de-partmenta tn se Jo smatra za avtoritativno. V Istem govoru Ja Moore kritiziral smernlae Hoo-verjeve sdministraclje, kl Jih ja ssvzsls napram državam latinska Amsrlks in sovjetski vladi. Stimson Js potem odgovoril na Moorovo kritiko s oslrom na od-nošaje z republikami Južne A-merike, toda gleda sovjetov nI podsl tuibene Izjave, Verjetno Je, ds ss sedsj Htlmson pripravlja ns odgovor kritike smernic ameriške vlade napram sovje-tom. Pričakuje se, da se bo v prihodnjih par mesecih razjasnilo mnogo tajnosti, v katerih Js zsvlta Stlmsonovs Izjava. mm^mmmmmmmmm * PennNylvsnaks Islesalcs elektri-flrlra praga New Vork. — l'ennsylvansks železnica Je sklenila elektrlfld-ratl svojo progo med New Yor-kom In VVsahlngtonom In potroši 175 milijonov dolarjev v ta namen. Za elektrifikacijo ho treba 24» električnih lokomotiv, 140,000 ton jskls In 60 milijonov funtov bakra. lx>komotivc bodo narodne |»ri Westinghouae In General Klectrlc komp«yiiJl. drugo opremo pa isdela United ftta-tes Kteel korporaclja In deloma Rethlehi-m Steel korporaclja. Bruselj, 13. marea. — Vlada je predložila zboralek načrt za redukcijo »lač Hi pokojnin sa šsst (rtlatotkov vsem Javnim ns-meščencem. Uktjučeni sa tudi poslsnci, kl bodo glasovali o t*m aačrtu. Pričakuje ss, da bo temu .keraku sledilo splaftao saHanjs I mezd tudi v si. eggBsaaa 8OBOTA, 14. MB S» |»RO«\ KTA .^.tss ee prim iMk SS. • sume SMaiae rr m**m. tmm« a. le... m ■ . as IM e* ertsel MagnaUka politika Menda nikjer ne svet« ni politika Uko spretno maakirana kot je bdi v Ameriki. Vladajoča politika peredira pod Imenom demokrati in republikanci. Prvo in drugo ime je •leparija. V Zdrutenih drtavah nimamo nobene mo-narhistične stranke, proti kateri bi pristati republike morali nastopiti kot opozicija. Niti na orisal at pride nikomur — rasen komo v norišnici — da bi ae ogreval sa kakega ameriškega kralja ali oeaarja in najmanjšega znamenja ni. da bi bila republika v nevarnosti. Kljub temu imamo v politiki republikance. Naziv je absolutno bres pomena in amešen. V pravem pomenu besede so vse stranke v Zdrutenih drtavah republikanske in vsi smo republikanci. Za monarhijo nI nibde. _ _.................... Demokrat je so druga spaka. Politika demokratske stranke in ideja prave demokracije sta noč pa dan. V demokrataki politiki ni nič demokracije. Pravsaprav nI nobene raslike med republikanci In demokrati, isvsemli v imenu In frasah. Razlika je bila pred dolgimi leti, ko je bil Lincoln prvi predsednik takrat porojene republikanske stranke. Razlika pa ni ostala dolgo; ostale so le tradicije, prazna lupina, s katerimi dan« s vlečejo nezavedne ljudi sa Pred vojno so se demokratje ponašali, da se bojujejo sa ljudske interese, predvasm za malega obrtnika In avobodno trgovino. Grmeli eo proti trustom in viaokl Carini. To je bil Rrys-nov evangelij, ki Je maraikogs zaslepil. Republikancem so očitali, da eo etranka velikega buei-nasaa, denarnih magnatov. Bryan je bil menda edini demokrat, kl ja verjel, kar je učil. Bil pa je petdeset let sa ekonomskim rasvojom — nekak ameriški Gandi — ki je demokraciji več škodil kot koristil. On je hotel, da ae Amerika vrne nasaj v dobo poljedelstva In malega obrtništva . NI verjel v razvoj, zato ae je lotil nemogočega posla, da uniči organizirane industrije, ki so po njegovem mnenju bile največje slo sa Ameriko. Seveda nI uspel, naredil ps je veliko smede. Po vojni pa so demokratj« savrgll tudi te malenkostne raslike. Na ssdnji konvenciji, ko so aominirali Hmltha za svojega ksndldsta, so osvojili princip varstvene carine kot republikanci. Kaj ps truatl ln svoboda malih podjetnikov? Ne bo nič. Ns Mu demokrsUke stranke eo danea magnstje Young. Raakob. Farrell. Rjran in drugi kakor na čelu republikanske. In Rsakob, ki je predaednlk osrednjega odbora demokratske stranke. Je pred nekaj dnevi priporočil odboru, naj stranka a tvojim programom ne deis ovir "velikim Industrijskim ln finančnim sdrutevsnjsm" — to je truatom. There you are! Republikanci In demokratje ao danea dve krili ene aame atranke, ki je atranka velikega buaineeaa In induatrijake avtokracije, to je ks-pltslizms v Ameriki. Oboji ao sa ohrano pro-fitarskega sistema in oboji ao proti nscionslisl-ranju induatrij. financ ln tranaportnega sistema ; oboji ao sa mesdno Izkoriščanje delavstva in oboji so proti aocialni zakonodaji v prid dele veem. Oboji so sa to, da v glavnem oeUne vse pri starem t Oboji slepe ljudstvo« prašnimi obljubami, ki aa nikoli ne ispolnljo, ker ae ne morejo. Politika republilutnake1 in demokratske atranke je politika ameriških magnatov. Ta politika mrbi ti vela niti eno leto, če bi bila od-krita. Uko pa tivl lato aa letom, ker Je alepsr-aka. varljiva, slepilna In dobro aamaakirana. Navidezno aU dva atranki, kl se tepeU med seboj In ena od teh je gotovo «matov i ta — v menici ag poratene le oaebe na drugem koncu ene ln UU maline MagnaUka politična mašlna je vedno na krmilu. Magnetak! politični rešim ato J i ns glaaovlh delavcev. Hre« teh bi ne sUl niti en dan. To Je največja Ironija ln obenem tragedija v našem političnem tivljeaju. mo/ Slovenci smo ta jedrnato __ prikrojili po svoje Jzamreč: Kdor ne kislo drži nafto druSbo ni Saj niti zdravo ni. vedno kislo ss držatt, kot ds bi pokoro delali ss naše grehe, ker teto je še vedno čas. ln najlepša prilika je ravno aedaj v poatnem času, času pokore in molitve. Tako so naa učili v stari domovini v ljudskih šolah. SIcer ps smo dsUvei vedno <*>la-pdarjenl s Umi dobrotami, drugim, bogatim slojem je ps celo «to, celo tivljenje čss rajanja in Nam delavcem ae le redko f »on udi prilika pošttao se za-bsvatl in razvedriti, kar eo nam naši predpoeUvljeni le Uko rs-coč odmerili tudi čss ss našs razvedrila in zabave. Kadar ps nudi prilika, tedaj moramo U čss ddbro izrabiti, saj čss. odmerjen ss delo, tudi moramo pošten« izrabiti v korist drugih. fal taka prilika ae bo csnona-burškim bi drugim Slovencem 16. maja. ker U dan bo-sU tukajšnja društva št. 138 in št 599 SNPJ priredila skupno v korist Federacije društev. SNPJ v zapsdni Penni. U-psmo, da bo U dan obširna in prodorna dvorana društva Po-atojnaka jama št. 188 SNPJ v Cspfcsburgu nabito polna občinstva. ker js čisti dobiček namenjen zs plemenito delo naše federacije, katera bo talagsls a-seament ss člane, ki so v bedi in stiski ter bres saalužka. Vsakemu raseodnemu članu bi moralo biti znano, ds so n*še'federsci-s potrebne kot nsša vaskdsnjs Slavni čikaškl tupan je naročil _ oalov l* Nove Mehike ss svojo volilno kamps-njo. ki bo prihodnji teden v polnem razmahu. Cirkus ae bo torej nadaljeval Big Mil dohre posna menlalllato vottleev. kl ae gs še trikrat Isvelili aa iupana. Dobro y% kam spadaj«. Sv«|i k tvojimi Glasovi iz naselbin Zanimive beležke b krajev I p|fl. Zs ajh« tik ss petami ps cspljs AngeU iz GNberta, Minn. V rold diti veliko granato in se joka takole: "Joše, ako me boeU tako grdo nazaj devali. bom Jaz tudi aačela po strehah iakat Samo nekaj je, ksr se bojim: ds bi se mi iejtra ulomils in bi padla s mojo teto. potem bi bils pravs bomb«, Via bi se slišalo notri v daljni Ehn. Ksj misliU. sko bi dvesto funtov podlo s strehe, bi tudi potilo, ali ne?r Angela, tudi jaz ti svetujem, ds se ne podsjsš v nevarnost. Kajti če tvoja teta zagrmi s strehe, to bi bilo nekaj neprijetnega, ne ssmo ds bi bil strašni pok, ampak veter bi imel sHno slsb duh, ki bi se daleč naokoli raslegnl, bolj kot vse tisto vaše bombe sli granaU. Končno ps pravi AngeU: "Ds ne bo mUIil Jote, ds je samo on korajžen, ko lovi naročnike po strehi vam jss povem, ds aem ns Aurori u-jela kar dva policaja na eesti. Eden Je lepo korskal po cesti, drugi ps po strehi in ae osiral ns vae atrane. Jas ps zsvpijem: "Ej, gospod poliesj, pojdiU sem, boste meni plsčsli pet dolsrjev." Se gospod Trunk pravi: Ar-got, vrlo dobro! Končno pa čiUm: "Mr. Fsjfsr U dni nekaj tuhta, menda nov psUnt za novo bombo, ki bo šs hujše udsri-Is, kakor ao udarjale avstrijske krogle ts Skodovflt topov v Galiciji, ksr je opissl neki Hrvat takole: 'Boga mi, pucali smo ns neko goro, s ksds je ssdtlt našs krogla, ni bilo više gore*. Take in podobne sUvke čiUm v tem klerikalnem listu, Jil čudno, da morajo ljudje bežati po strehah pred agenti A. S. Jsck Jert. Pretiran js zakonov in nesreče Wast Frankfort, fli—Drtava Illinois, ktiikor je meni anano. ima do aedsj še nsjboljše zakone zs varstvo rudarjev. Ampak ae jih ne isvaja. Tmamo ns primer zakon, kl regulira atreljs-nje premoga; ne dovoljuje kom-panijam, ds bi atrdjsle* premog v delovnem čssu; dovoljuje ne več kot tri strele v enem proeto-ru; prepoveduje streljanje premoga na apodrez, ako je apod-kopsn s rezilnim strojem. Ali kljub vsem tem zakonom ae to dogaja vsak dan. Tukajšnje premogovne drutbe aedsj rapidno vpeljujejo ttko zvsni "cardax" plin, kl je nov n«čln streljanja premoga. So to šelezne cevi okrog 46 pešcev dol ge in napolnjene s plinom. Ko as plin utge. poiene U cevi vča-ath po več sto čevljev daleč, lomi leaene opore in telezne tračnice; sploh kamor zadene, pusti za asš>o aledove opustošenja. To ae deU med delovnim čaaom in premogar ni vsren nikjer, ker U cev od letuje ns vae strani kakor loga. V zadnjih par mesecih je ubilo štiri rudsrje v enem ssmem rovu. Zadnja srUv je bil 81ovente, Jsck MtUk, član društva št. 318 SNPJ. Dne 26. febr. Je šel zdrav in vesel ns delo (bil je streljač), ob 6. uri popoldne ga je pa sa deU nesreča. Prej omenjena cev ga Je sadels naravnost v glavo, mu hfcllt očesa ln odprU čelo Uko, ds so se videli mošgsnl. V popolni nezaveati je letal v bolnici celih 64 ur in v nedeljo *ju traj ob 9:86 je lsdBinO. Pogreb ae je vršil dne 8. marca ob veliki udeMbl. Bil je jako prlljub-Uen med tukajšnjimi rojaki in tudi med drugimi narodi ksr js poksssls velika udelešba pri pogrebu. " M Pokoj tAl je bfl napredna«« mišljenja ln ae je popolnoma seveda!. ds mora biti dslsvstvo dobro organislrano, če ee hoče u-spetno boriti proti lskorlščeval-cem. Bil je član lokalne unije *. 969 UMW of A ln vedno pripravljen braniti dd^veke pra- na ftr^"1 fronti, ker je rudarska organizacija bres moči, ds bi as nmgts "bosUvštl v bran. P«r besed o UMW of A. Moje mnenje je, ds člsnstvo nima nl-Ut ktr ns debelo. Aho ss baronom posreči njih naksns. po-tem bo V Illinoiskih rox ih kakor Keacert JesnetU Perdanove ClevelsBd, O. —. Koncert sme-riško-alovenake pianistinje in soprsnUtinje JesnetU Perdanove is CleveUnda 1. marca v Slovenskem delavskem domu je izr psdel v vsakem oziru zelo dobro. Zs smeriško-alovensko glasbo je bil tp nov kulturni mejnik. Slovenci v Ameriki imamo več za petje in glasbo vnetti moči, katerim ps povečini manjka resna in dolgoletna glasbena izob- razba. : .....7 Prvi koncert Perdanove je dokazal, da ima mlada umetnica za seboj ves predpisani glasbeni študij ln da smemo računati ns izvrstno umetniško moč. Takoj s prvo Adamičevo pesmijo "Jezdec" je osvojil« sres številne publike a avojim lepim sopranom in ljubkim nastopom Občinatvo ji je priredUo viharne ovselje ter je kskor ukovano sledilo nadaljnjim točkam. Pro-gram je bil is vrstno isbran tsr dovolj psster, tako da je mora zadovoljiti vsakogar. Izredno občutno izvsjsns 4Slumber Bong' v angleščini je dokszala njene umetnifte sposobnosti. V Paderewskegs občutno pred-neŠenl "Legendi" in v Ruben steinovem "Vtise Csprice" se je predsUvIls kot odlična piahisti-njs. Višek v izvajanju ps je bres dvoma dosegls v krasno izvsjs-nem prizoru "01ympie" iz opere "Hofcfmsnovfh pripovedk," kateri je osUvll pri svdijenci globok vtis. Fels jo je v francoskem jeziku. V Uj peani smo čutili da apads njen delokrog ns operno polje, k%jtl poleg izrednih igralskih sfcsobnostl, v kolora-turi nadvse protnegs In činto-svenečegs »oprana 4ha Siguren nastop, izvrstno mimiko Ur aim-patično oderako pojavo. Vae te lastnosti jI bodo prinesle lepo karijero. Operni prizor je morala na dolgotrajno odobravanje ponoviti. Sledile ao aktfmo Isbrane na rodne pesmi, ki so občinstvu naravno salo ugajale ter jih je morala ponavljati ter dodajati. Pela jih je s finim rasumevanjem in globokimi občutki. Z neprisiljeno mimiko je olepšala njih pomen, Uko ds so ostsle marai kateremu gl6boko v arcu. Perdanovs poje s lahkoto, njen sopran je mehak, lepe barve, is-redno gibčen, blestečih sočnih višin Ur slasti izrazit v kolora turnem petju . Prednašanje Je toplo, Izredno cbčuteno, Izgovarjata jasna In rasumljivs v vaški besedi. Je Izredno muslkslns. Inteligentna, ims poleg navede nih odlik simpatičen nastop ter ljubko oderako poeUvo. V svojem izvajanju je poksssls izredno apoaobnost In ratgil nost. da amo bili ksr karani Prejela je več krasnih šopkov tn cvetjs. V vsem ee torej vidi ds je šla mlada umetnica te i dolgoletno. resno glasbeno šolo ter ds possduje zavidanja vredne epo-aebnoetl. Zstrdno pričakujemo, da bo v najblišji bodočnosti po-noa ameriške Slovenije. S Perdtaovo amo dobili avojo umetniško moč, katera bi deis-Is čsst tudi poki lenemu odru. ae pode ns daljšo tarnejo la brat dvo- Moderna ^ABd Volitve I« Mlhrsutfee, torek 17. marca ae vršijo v našem mestu primarne volitve zs šolfki odbor in nekatere sodnike. 8odali-stičns strank« je imenovtU tvoje kandidate—sposobne in zve-sU sodruge. Nasprotniki iz ka-pitalističnegs Ubora se trudijo na vee načine, ds preprečijo izvolitev socialistov; tudi šole hočejo imeti pod svojim neomejenim nadzorstvom, da ai vzgajajo ponižne eužnje. Delavci in de-lavke: glasujte zs avoje intere-u delež it e ae volitev do zad-nji«gs. Velikega pomena ao tudi de-Uvatvu naklonjeni sodniki, tski ki imajo poštene nazore in čutijo a trpečim ljudstvom. Tudi aodifcče hoče vladajoči raizred popolnoma nadzorovati. Od de-lavskih volllcev in volilk je od visno, da izvolijo sodnik« is svojih lastnih, to je delsvsklh vrat. Kandidati zs šolski odbor so: Jacob Jung, št. 6 na glasovnici; VVilliam BuecJh, št 8; G. O. Strehlov, št. 16; Edwin W. Knap-pe, ftt. 17, in mrs. Id« Kent, št. 21 na glasovnici. Ksndšdsti za sodnike: Ru-dolph Mudrocb zs Circuit Court Branch, št. 7; Arthur Shutkin, za District Court in George Manslng za SUte Supr. Court. International Harvetter Co je zadnji teden odslovila 1600 delavcev, to je, vse delavce Iz (tovarne zs oralne stroje. V tovarni je ostalo samo 700 deUv-cev pri izdelovanju mlekarskih strojev. Mnoge druge tovarne so znižale pleče od 16 do 80 od stotkov.—-čptrUk. Cleveland, Ohio. — Dolžnost me vete, da ee iskreno sahvvlim vsem rojakom in prijateljem, o-ziroma darovalcem in diarovtikam v Grasa Valleyju, Cal., k ao mi priskočili ns pomoč, ds a bom Ishko nabavil novo leaeno nogo. Verujte, cenjeni prijatelji ds se vss spominjamo jaz in moja družina, ter amo^v duhu z vsmi vsaki dan v eolnčni Cali-forniji, v kateri smo preživeli sreči mnogo let. Ali ko je mene zadela nesreča laU 1926, amo ss pa preaelili v slovensko metropolo, j&evelsnd. Pred dnevi sem pa dobil od prijateljev, mr. Joe Pintza in mr. Joe Cukljatija, piemo Ur vsoto 661.60. Dsrovsli ao sledeči: Mr. In mrs. J. Cukljati $5; mr. in mrs J. Pirtz $6; mr. in mrs. J. Zupan 66; mra. J. Grebene 66; J. Pod Upnik |1; M. Grich $2; L. Lipovec 61; M. Gantz $2; Louise Pe-tach 61; J. Breznikar |1; Fr. Droltz 60c; L. Fink $1; mr. in mrs. J. Orzali $2; mr. in mrs. J Mayer 62; J. Terfan $1.60; Fr Fon $1; J. Stukel |1; J. Sodja $1; mr. in mrs. S. Kutchar $11 M. W. P. Lesgue $20. H srca se še enkrat zahvalim vsem, posebno ps hvsU nabiral cems mr. J. Cukljsti in mr. J Pirtzu, kl tU to naredila ns svojo iniciativo. Torej toliko večje presenečenje. HvsU t J ehn Zupa«. 10016 Msdison sv Meekvs bo 6-mUimsfco Predsedstvo moskovskega stnegs aovjeU je nedsvno imelo veliko konferenco t železniškimi inženirji zaradi ureditve rednega dovott živil in drugih potrebščin za mestno prebivalstvo. Ta dovot je treba organizirati na najširši osnovi, tako da bo načrt isdelsn ss potrebe trojnega števil« prebivalcev današnje Mo-skve. Danes ima sovjetska prestolnic« nekoliko več neko 2 milijone prebivalcev, čez deeet let Pt ae bo to številq pot rojilo. Ze-lesniški komiasrijst mor dlotlU j nsjkrajšm časa j»r<>uredt>e moskovskih in kolodvorov, ker SS mestni ttvjet lotiti deU t« pomladi. PosUvili bodo ss današ nje In bodoče potrebe ntMfea U . - • fl Led Is trspščnih krajev Neverjetno poročilo o pridobivanju u v tropičnih krajih je bilo objsvljeno r J3 škem listu "Power". Ne gre pa tuksj » vsden led iz vode, marveč za tako zvini 1 led iz ogljikove kisline, ki ae zelo poceni J izdeluje ns ozemlju Ouebracho v Mehiki < pred nekaj leti je neka Umktjšftja parole J družba pri vrUnju za nafto naletela ^, ogljfltove kisline, ki je uhajala zaradi veliki pritiska plina v velikanskih množinah km lje. Sele pred kratkim pa je prišlo neko Z yoriko podjetje ns srečno ' misel, da bi T vredno doslej neizrabljene pline prestrmi -izkoristiti zt izdelovanje ledu. kakor je Ui go navada v manjših podjetjih. In Uko U vidi človek sedaj v prisUnišču Tampico td obložene ledene kvadre, katere pošiljajo v ■ go severnejše ležeči New York. VjseJiako i značilno znamenje preobrazbe produkciji! prilik, ki jih je povzročila moderna tehniki OUjevanje z elektriko Pred dvema leti amo ailno trpeli z« mraza in ljudje so si pomagali na vse mo| načine. Ns Weatfslskem so oUjevali ug njene vodovodne cevi z elektriko na ta naj da so spustili skozi posamezne cevne odseke krsUk čss prav močan električni tok. Pq sen električni transformator so "priklopili jakotočno napeljsvo in priključili njegovi cepa: enega na hišni hidrant, drugega pi glavno cestno vodovodno cev. Led se je t di vročine razUjsl aicer samo na cevnih od kih, toda pritekajoča voda Je slednjič otaj tudi ledeno jedro v sredini. Uporaben m Ji oUjevanje samo izmenični tok, ker bi ae enakomernem toku zaradi elektrolize rani kisik, ki načenja cevi Normalizirana steklovina V vseh kemičnih in fizikalnih laborat jih ps tudi doms v gospodinjstvu se rabi i veliko ateklenih predmetov in često se zf da posUne Uka steklovina neporabna, ka je izgubil sli odrobil kateri zrsven spadaj« delov. Zaradi tegs ao v novejšem časa i pri brušenih steklenih predmetih post« deli normalizirani da se Ishko vsak čas« njajo z novimi, ki jih Imajo tovarne vedi zalogi. Steklenice z brušenimi zamsški s niso več za v ametf, če ao se pogubili ssas ker so vse novejše sUklenice .normaliziraš se za pripadajoče številke dobe vedno nori maški. Kavčuk Iz krompirja V tovarnah Fireston Rubber Co. delaj« dsj poskuse z neke vrate umetnim kavčuk ki naj bi bil po kakovosti enakovreden pri riemu. T« novi kavčukov surogst m izd« iz krompirjevega škroba. Pod vplivom m niče nekih kemikalij, ki jih tovarna ami strogo Ujno, se strdi škrob v kavčuku d snov, ki se loči od naravnega gumija um manjši elastičnosti. Element življenja Nobena drugt prvina ni za človekon splošno življenje Uko važna kakor kisik, kritje in raslskovanje U svojevrstne snovi sveasna t zanimivimi episodami, o katerih roča obširneje ameriški kemik Foster v I novi knjigi "Čudežni svet kemije". 2e davno so vedeli ljudje, da sestoji 1 vsaj is dveh snovi, od katerih so smatrali za življensko pomembno in aktivno, drug pasivno. KiUici so aktivno snov te pred I leti imenovali "jin" ln so vedeli, ds se rada že s žveplom, ogljikom in nekaterimi kovin Ts snov je kisik, ki tvori približno petinoi ne snovi. Čeprav ga v splošnem ne obd« mnogo, ker je bres hsrve, okusa in vonja, 1 Ukoj zadušili, če bi ga ne bilo. Odri*! od njega, kisik je tisti plin, ki nam on* ogenj, luč in življenje, 4 Po splošnem nssirsnju veljs sni«* mik in duhovnik Priestley zs odkritelj« m Imel je nensvsden dsr opazovanja in F vešč eksperimenUtor. Poleg klaika K« in ras iskal še mnogo drugih plinov. ga moža je bils doksj pissnt. Bil j« hovnik precej intoleranten tip in to j«MJ pripomoglo, ds so mu l 1791. razbili laboratorij, ki gs Je Imel v Blrminirtajm 1794. se Je kskor mnogo drugih P^^rT selil v Ameriko in Je živel v Pennsy vsm^ sik Je odkril t svgusU 1774., ko Ja rdeči clnober (ŽIvosrebmi olda, apoj,B4 "J srebra a kUikom) in lovil nsaUli P'»n\JJ govato stekleno posodo. Cinober jfig pomočjo leče in aolnca. Vtaknil čo v posodo s plinom in je opszil. 11s t™ primerno večjim in svetlejšim plamen«" na zraku. Laetnostl kUiks Je pa PJJ^ raziskal francoski kemik Uvoiai«r, b dsli ime "oče moderne kemije". LJ^ fotovil s 12 dni trojsjočlm eksperimentj» snsšs količina k laika v sraku petino priliki jt odkril tudi drugo, "9 no sftk«. ki ji je dal ima "tsoU' dušik), ktr jt v njej goreča arača up^ je poakueno miško aadušila. Tudi U ^ bil poleg velikegt saaaetveaika < 'K Nekaj tčttt jt bil generalni dtvWJ» U se pravi, ds mu jt drštvt pi^P*" ee pobirati posredne dsvke. Mrd revolucijo so gs vrgli kakor drttf«^^ kupnike. v ječo. Obtožili so gs prjj^ js vojskom namenjeni tobak maš^ Godlls se mu je krivies. vendar t«P'S n« smrt pod giljotino. Sodnik. B^ to sodbo, js cinično pripomnil: potrebuje učenjakov." (SOBOTA. 14, MARCA PR08VETA • 1 Vesti iz Jugoslavije ui .l-oročermhkl Mrs buana v poucuski statistiki • Ljubljana, 20. febr. im. Ljubljanska policija i«U za 2 leto podrobno fftavljeno ■tiitiko o svojem delu. Statika Ukazuje, koliko imamo pre-^lstva, trgovin, obrti, indu-rii koliko je bilo areUcij, koto veselic, kolilko samomorov kolliko nesreč — vsevprek se-, policija a svojo statistiko. Pojmo malo statistiko za lansko Okoliš mestne policije sega v čine Ljubljana, Moste, Vič in on,jo Šiško. Ves ta okoliš je »to naseljen, v njem stanuje fiOO ljudi, kolikor jih je javnih policiji Popolno točno štelo prebivalstva bo pokazalo ljudsko štetje, ki se bo vr-zadnjega marca. Denarnih lov je v Ljubljani 78, obrt-, gostilniških in kavarniš-obratov je v LjiAIjani 4039, je za 60 več kakor .predlan-im. Avtomobilizem napreduje do- j hitro. Na novo prijavljenih bilo lani avtomobillmr 280, javljenih pa 48 starih. Od av-mobilov 105 osebnih, 77 tovor-i, 1 sanitetni in 7 omnibusov. Poštenosti v Ljubljani je sicer i precej, toda več je bilo javlje-h izgubljenih stvari, kakor pa jdenih (in prijavljenih). Ur bljenih je bilo 560 predmetov skupni vrednosti. 148,000 Din, jdenih pa 458 v skupni vredno-112,523 Din. Pozabljivi so to-| Ljubljančani precej. Pa brf-pe ne bo padlo vae na meščane, kaj za najdene stvari in pri-flljene so se oglasili lastniki v manjhni meri, kar bi govo-k) za to, da so izgubitelji z dele ali s tujega. Veseljačenje po gostilnah in Belicah je v Ljubljani še ved-dokaj pogosto bik). Policija je lala lani 947 dovolilnic za po-Ijianje policijske ure za razne lelice in plese. Vprašanje je reda, ali so se tl večeri gostil-iarjem obnesli, kar je zelo dvo-jivo. Zakaj če ie preslabi go-Iničar podaljšanje policijske e, denarja svojim gostom ne We preskrbeti. Ce bi v številu h prireditev pdstavill število »tniikih prireditev, bi videli, adnje precej zaostaja za vekami. Ja ja. Tujski promet je precej moli, bodisi da Ljubljančani mno-potujejo kakor tudi da v Lju-ano mnogo prihajajo tujci. >vih potnih listov je izdala polja 1575, starih pa je «podalj-U 4065! y Ljubljano pa je prišlo tuj-* 56,791. Največ jih je prišlo reda iz Slovenije in ostalih de-' države, pa tudi iz hiozera-r» w številke potnikov kar vite iz Češkoslovaške jih je lilo 1K26, iz Avstrije 6784, iz Rflje :»70, iz Italije 2900, iz ale Evrope 1187, iz Amerike P in z ostalih delov sveta 74. k> i i boljševike Rusije jih je 128- (To so ruski akade-« in uradniki, ki imajo »voje rte sli prodnike tu v emlgra-j. r« jih pridejo obiskat. Ker Uudje zelo radi hvalijo Rual-in njen razvoj, seveda precej «)'» nanje!) . Pa je z aretacijami? LJu-an*ka policije je lani aretirar ■«Pno 2194 oseb. Od teh je ^kih 1793 oseb in 401 šen aretiraneev je bilo iz-m>lh deželnemu sodišču 429, Finemu sodišču 47«, druge 90 Pilati v občine aH pa kar c*«t/>. Na svobodo brezposel-ftivljenja. raznih prestopkov in S"" J* bilo preocetf. Skupna vseh prijavljenih tatvin, C; Poneverb itd. je znašala Nemerev js bilo lani izvr-1 i "»izkušenih pe SI f** nesreč je bilo 17, nez ■«2. potarov 20. velik je policijaki apa-n« J*>ročaJ* ne koliko P«f Ijeaft polic Ulov, javnfti ■inih, ne koliko je proetovolj- Ef* »^kaerjz je včeraj za » edicija, danes p* ga iz-' sodišču v pre-P^fotovlo ee je dalje, da ! Bnbo^ 14., en dan po ▼ Jugoslaviji) obleko in črno suknjo, nakar je zavil še v modno tnrovino Ber-ko na Dunajski cesti, kjer je kupil Še fin klobuk, elegantno srajco, kravato, ovratnik, gumbe, robce, nogavice, za svoje dekle je kupil jopico, za kar vse je plačal 660 Din. Ke je Lakner na-kupoval v trgovini in so ljudje po mestu zvedeli za umor župnika v Mengšu, je neki kupec stopil v trgovino ter med drugim dejal: "Morilca že imajo r Lakner, pravi morilec, se je zelo zanimal za to, in je še vprašal trgovca: "Kdo pa je morilec? Le kako so ga mogli tako hitro najti?" Potem je odšel a svojo izvo-ljenko še k fotografu ter se v svoji čedni obleki fotografiral. Zvečer pa je šel z dekletom še v dramo, kjer je gledal do konca komedijo "Mercadet", komedijo o prikupnem sleparju. Na cesti je tudi srečal pri pošti uslutbenega stražnika, pa ga je prijazno pozdravil kot starega znanca. Stražnik ni vedel, zakaj ga pozdravlja. V zaporu je Lakner miren. Je top človek, nedovzeten za kaka čuvstva in brez smisla za kak odnos do ljudi. O umoru in vsem je pripovedoval popolnoma mirno. Sele zdaj se baje nekam zaveda, da je ubil človeka in da ni storil prav. Ljubljanskim dnevnikom pa je ta aretacija prinesla dobiček. "iNarod" in "Slovenec" ataše pohvalila, da sta prodala mnogo izvodov in da je bila naklada povišana in da so se ljudje kar trgali za časopis. V Ljubljani v trafikah je časopisov kar zmanjkalo. (Ce bi ta izkupiček radi zločina povečane naklade dali poprej temu brezposelnemu morilcu, bi morda ne prišlo do zločina!) MORILEC P1NTAR PRED NOVOMEŠKIMI SODNIKI 2e tretjič ee vrši v Novem me-Stu proces proti Slavku Pk»-tarju radi težkega suma iDne 16. junija 1928 je našel neki otrok v tkzv. Smoletovi ho-sti pri fcabjl vasi v jarku med dvema gabroma truplo poaestni-ka Rajerja. Po poškodbi na glavi ss je dalo sklepati na uboj, po izpraznjenih žepih pa na roparski umor. Dognalo se je, da je Rajer prejšnji večer popival po novomeških gostilnah in kavarnah in da sta se krog njega najbolj smukala Franc Žlnger ln Slavko Plntar. Aretirali so ju. Dočim se je Žlnger vedno bolj zapletal v protislovja, je Pbitar uspel dokazati alibi, češ, da se je ob pol dveh zjutraj vrnil v sobo natakarice Jožefe Starič, pri kateri je spal do jutra, ko je bil aretiran. Staričeva je to pred preiskovalnim sodnikom tudi potrdila. Zato so postopanje proti Plntar ju ustavili, Zingerjs pa so obsodili na smrt na vešalih, bil pa je od krallja pomlloščen na dvajset let ječe. Prepeljali so ga v mariborsko kaznilnico, kjer je mirno sedel in prestajsl kazen sedem let, do lani. Lani pa je po nekem odpuščenem kaznjencu sporočil Pintarju vest, ki ga je izdala. Žlnger je namreč ves čas process trdil, ds "gs on nI ubil", tako da je bilo videti, da je bil u-deležen, da je pa Rajerja pobil na tla nekdo drugi. Tudi v kaznilnici je molčal, dokler ni zaupal nekemu kaznjenccu, da sta bils s Pintarjem dogovorjena, da oropata Rajerja. Počakala sta ga pri hosti, Plntar ga je udaril s francozom (železnim ključem se vijake) po glavi, da je takoj padel na tU, zavlekla sta truplo v hosto, Plntar je vzel denar Ur si gs prilastil sam. To^a bila sta dogovorjena ln zato Žlnger nI o-r, m. njevsl Plntarjs, ki mu je tudi obljubil, da ga bo v kaznilnici podpiral. Kaznjenca je Žlnger prosil, naj po odhodu iz kaznilnice *f><»roči Pintarju, naj dr ši svojo besedo. Ta kaznjenec pa je zadevo jevil policiji, kakor hitro je prišel na svobodo In Pin-terja so aretirali znova ter se je lsni septembre vršils prva raz-prava proti Pintarju kot morilcu Rajerja. Plntar je na slabem glasu, vendar je na lanakl razpravi tajil, ds M bil Rajerja moril In oropal skupno s Zlnger-jem Trdil je lani še vedno, da je L ponoči Is prišel k nata- karici Staričevi ter ostal pri njej do zore. Toda sestre Staričeve so izpovedale pred sodiščem, da jim je pripovedala sestra Jošefa, da je res vzela Pintarja takrat k sebi v sobo na njegovo prigovarjanja, da pa je pred sodiščem po krivem izpričala, da je prišel Pintar že kake dve uri prej, kakor pa je bilo res. Pintar je prišel k njej šele krog treh zjutraj. Pripovedovala je tudi, da je Pintar ubil Rajerja. In ker ona to ve, jo Pintarjevi v Novem mestu vedno vabijo k sebi, ker se je bojijo, da jih ne bi izdala. Vse to je torej dovolj obremenjevalo Pintarja. Na lansko razpravo je prišel kot priča tudi Zinger iz mariborske kaznilnice, ki je natanko opisal ves uboj. V hosti sta prežala na Rajerja in ko je prišel, ga je Pintar udaril s francozom po glavi, da je s kratkim klicem padel na tla. Pintar ga je zvlekel s ceste v jarek, mu vzel denar ter sta nato oba abežala. Denarja si ponoči nista delila — drugega dne pa sta bila že aretirana. Zinger je izpovedal tudi, da sta se s Pintarjem dogovorila, da ga bo podpiral v kaznilnici in da naj Zin-ger radi tega ne izda Pintarja. In Žlnger je res sedel v kaznilnici ter ni izdal Pintarja in še ko ga je terjal za- podporo, mu je poslal poročilo direktno. Kaznjenec, ki naj bi to Pintarju sporočil, pa je šel preko naročila ter zadevo javil policiji. ' Pri lanski razpravi je novomeško sodišče obsodilo Pintarja na 18 let teške ječe. Dobil bi več, toda je bil ob izvršitvi dejanja eter šele 19 let. Odvetnik Pintarja je vložil pritožbo in včeraj se je proces začel tretjič. Znova so zaslišali pred sodniki kaznjenca Zingerja, ki je vztrajal pri svojem pričevanju lani. Zeli pa, da se naj stvar Še enkrat konča, da ga ne bi vedno prepeljaval 1 po vlakih 1 ln izposta-vljali ljudski radovednosti. Ko so; konfrontirali Pintarja z Zin-gsrjem, je Pintar patetično ln gasno zakričal trikrat: "Ni res", dočim je 2inger docela mirno in jssnodejal: "Res je!" Popoldne je bU komisijski o-gled v Smoletovi »hosti. Ves sodni dvor, odvetniki, turnslisti in radovedneži so šli proti hosti. O-ba obtoženca ozfr. kaznjenca in obtoženca so vodili orožniki u-klenjena. Žlnger Je točno opisoval, kod sta hodila, kako je bil uboj izvršen, kam je Pintar zavlekel truplo itd. Zvečer se je proces nadaljeval. V. Sv.: Po tiru in cesti DROBNE VESTI Huda nesreča z elektriko. — Janez Pošes je na Jesenicah popravljal telefonske ln telegrafske žice. Neka antena se je bila pretrgala ter visela preko voda visokonapete elektrike ln preko telefonakih žic, ki jih Je imel popraviti Pošea. Splezal je s plezalkami na drog. se prlpessl k drogu ter hotel delati. Ko pa ae je dotaknil Žice, v kateri je bil radi antene močan električni tok, ga je streslo in obvisel je na drogu oprt na drsslke ln pas. Krčevito je držal za žico, kl je ni mogel izpustiti. Delavci so ga rešili iz žice ter spustili po vrveh na tla. Pošes ims prežgano dlan do kosti in je bil nezsve-aten. Prepeljali so gs v Ijufcljsn-sko bolnico, kjer se Je že zsve-del in je upeti, ds ozdravi popolnoma. Domš pa je iz Velike Loke nz Dolenjskem. — V pisarni Kranjske Industrijske družbe na Jesenicah se Je ustrelil višji urednik podjetja.. Ko ao slišali strel in pohiteli v njegovo sobo, so našli ns mizi listek: "Pszite na revolver, ker je poln", on sem, uradnik Robert Kailer, pe je ležal na tleh, ranjen v glavo. Kroglo si js pognal v glavo. Prepeljali so ga v bolnico r Ce-lovec, kjer je baje «e podlegel. Vzrok nI znan, domneva pa ss, ds zaradi dratinskih razmer. , Hedošeetveafcl pridejo epet v LJubljano« namreč skupina, kl Jo Je Zbral v emigraciji svetov-no znani Igralec, najčistejši tea-trski umetnik Pavlov In kl JI pripadajo razni Igrzkl, kl pa so povečini šele v emigraciji poatsli Igralci Poleg Pavlova je v skupini teui njegova žena Orešova. kl je prav tako svetovno znana igralka. Tadve sama Jamčita, da bomo imeli spet dva lepe večera v opernem gledališču Igrali bodo dve predstavi: Revizorja fn Ze več let se venomer govori ln naglaša, da se bo moral železniški promet z oelrom na vedno bolj naraščajočo konkurenco na vaak način prilagoditi zahtevam sedanje dobe. Nekateri glasovi pa vedo celo povedati, da bo sčasoma sploh prenehal železniški obrat In. bodo vse prevzeli svto-mobili. DrugI sopet trde nasprotno. Tsko Ima vaak svoje mnenje in ga skuša uveljsvltl. Ksj je resnice na stvari? Gotovo 1 je popolnoma točna prva trditev glede prilagoditve železniškega potniškega prometa sedanjim razmeram. Dejansko pa se prav sa prav polagoma in vadržema še vrši ta preokret. Ako ga sleer še ni čutiti pri nas, vedo pa povedati strokovni Usti, da je drugod ta sprememba še v polnem teku. V dnevnikih čita-mo o raznih tirnih vozilih, kl jih prejšnja 06ba dobrih, starih čaaov Še ni poznala. Tirni avtomobili, motorakl pogonski voeo-vi, propelerska vozila, kombinacije tirnih in pocestnih avtomobilov — vae to danes niso več samo sanje, temveč dejstva. Cisto naravno js, ds ni ostslo samo pri poskusih, temveč bo polagoma vsaka šelezniška uprava izprevidela, da ji brez navedenih vozil poleg vlakov ne bo mogoče izhajati. Ali so potrebni na železnicah tirni avtomobili, motoraki pogonski vosov 1 itd.? Poskusimo prodreti globlje v problem modernega promets. Predvsem ae mora razllkovstl med prometom, ki ae vrši po velemestih in njihovi najbližji o-kolici ter med prometom v podeželju. Velemesta so kakor o-gromna pljuča, ki vdihavajo zjutraj ogromne množice okoliškega prebivalstva ln ga opoldne sopet izdihavajo.' Isto se vrli zopet v prvih popoldanskih ursh in proti večeru. Tok življenje je pač tak. Ob omenjenem času pripada ne ssmo železnicam, temveč vssm mogočim prometnim sredstvom ninogs, da z najmanjšo fzfcubo Oasa pripeljejo tisoče pridnih rok v mesto ns delo, jih zopet odpeljejo h kosilu in ponovno popoldne sopst v mesto, ds jih vrnejo zvečer sopet njihovemu domu. Avtomobili, razni tramvsjl,podzemeljake proge, nsdsemeljzke železnice zaznamujejo tedšj Višek svojsgs promets. Vlsk sledi vlsku, svto avtu. Ako naj Železnice Izpolnijo uspešno njihovo nzlogo, morajo Imeti na razpolago mnogo zvez z okolico mesta, sosled vlakov na vsaki possmesni progi ps naj bo čim gostejši. In vse to se še danes vrli. Vlaki odhajajo skoro vsako minuto in se v istem ostrem tempu tudi vrsčs-jo s praznimi vozovi, ds odpel jejo še ved|no čakajoče množice. Pri takih masah Jim pomagajo tudi avtobusi po rasnih cestah, ki se Jih poslužuje občinstvo, stanujoče v onih krajihrUJer ni železnic, mesto ds bi Šlo peš, ks-kor v prejšnjih časih. Vaškemu je čas densr! Železnice vsdrže ta velemset-nl promet edino z ogromnim številom vlaliov, ki vozijo do 60 km daleč iz mesta. Potniku je pač vseeno, ako potuje z avtom ali vlakom, ssmo da doseže čimprej in v Čimvečjj ugodnosti svoj cilj- Konkurenca, ki so Jo dels-11 svtomobill železnicam v okolici velikih mest, se je znstno o-milila, ko so slednje povečale število vlakov. Pri Um ss js pojsvils zdrav s mlssl, rajši mnogo viškov in malo vosov, kakor/ pa ogromna težke vleke, ki se le s težavo spravijo v Uk in ss morajo povrhu vssgs povsod u-sUvljatl. Vsllke ediniee so vsekakor coklj« v okoliškem prometu velikih meat. Na U način Je nasUls mlssl, ustvariti tudi zs leleznllko progo vozilo, kl naj bi bilo lahko in b| moglo prava-lati s primerno brzino v hitrem sosledu par minut vaaj do 100 oseb. Nastali so motoraki pogonski vozovi, kl zelo uspešno opravljsjo okoliški promet. Slede si v presledku, ki gs diktira obsežnost potniškega promeU ob gotovih 4 IV. všrtavl I »07 MI74S Ss. Uwadab A*o.. Cfclc*r>. III. UUkVNl ODBOR B.N.F.J. UPRAVNI flNCENT CA INKA a, flBD A. VIDER. «L ŠLA« NOVAK« tajalk Ul aššslks... iohn voGRictt, VL blstajatk..... flUP OODINA. upravitelj glastk JOHIf ilOLEK, Tel. RoekweU 4SSŠ ft. Lswa4sle Ave* Ohtosfl* O. A. Lavašste Avw Okkags, DL 8. bsvašal* Ave, GkUag* DL 8. Uwnilatk............>.414 W, Hav Si, 8] iNTON SV LAS., ».•,*,,,,*•,,«,,••,,,.*,,»,%«•. ..Ses IT, IOHN TKClIJ, ,*•*••••••••«•••••••••, .M« •«»• % .Ras MT, fOBOTNIO FRANK PODBOJ...........................................Baz IL R rBANGKft SAKOVŠKK.,. ..............1011 Ašaaaa St, Ns. PBANK K LUN, tesijs okroijo................ »Roa Ml J08BPH BRATKOVICH, šstrto okralj«..........R R. B. PttUkarg, PBANK KLOPčlč, peto okroljs.,Boa IM, H.^k 8prlags, NADBOBNt ODSSStl FRANI BAITB, peešeešslk.. , t»*,,,...«..»W. SSU ALBERT U RAST,.,...............1011 W. PUros Si, rlaS MTALOAI ,,*,,,,.*«, »,,,.«,,..>»«» ( cnt ml Park, Pvru, MMMMariMiM I M«. . * n*. ■ (M MM TV.TtrrN'^ ttrtlŠiahM sC^SKrsT ' " ■ jalTulTnadaJJujejo takoj vožnjo dalje z brzlm vlakom. Izkušnje kašejo, da se je na U način število potnikov v brsih vlakih pre-oej dvignilo. Potujočemu svstu pa tudi Še to ni aadosti. NekaUrim ee tako mudi na naši lemeljskl krogli, da bi oajrsjs sploh samo frčali po srsU« Ker pa s tovorom zaenkrat U šs ni mogoče ln Je tudi število potnikov ns avio-nlh omejeno i ozirom ns majhno nosilnost spsrsUv, so Uki potniki le vedno obsojeni, pOsluže-vsti se bodUi železnic ali pa avtov. Njim brsina eksprsenlh vlakov ne sadolča In IsU Šs kaj urnsjšsga.' ZsU ss bavljo še-leznioe ssdsj t mislijo, postaviti na Ur šs nskaka propelerska vo-zUa, kl naj Jih lene motor a propelerjem na zadnjem koncu vosa, k 1 je opremljen s $0 ssdell, velikimi predelki sa prtljago, prostornimi prsdslkl in vsllkimi okni zs razgled. Pred kratkim Je bilo Ugotovljeno prvo Uko vozilo in Je dosoglo pri poskusni vožnji znatno bralno okoli 160 km na uro po Uru. Obneslo se bo sigurno, sli pa bodo isdatkl za pogon sličnega vozila v prs-vem skladu t dohodki, js vsndsr a< veliko vprslanjs. Po Um pogledu v bodočnost nalih železnic pa vendar ne sms-mo prezreti enega dejstva, t J, velike vrednosti eedanjlh prog zs nsšs gospodsrstvo. Tovorni promst moramo smatrati najmanj Ulco vsllks vsšnoeU kakor potniški. Četudi je del potniškega promeU navezan tudi na av-tomoblle is svtobuss, vsndsr sUlno narašča, ker vodijo bal avtomoMUka |xita skoraj vsa k p«MSRL Zalesnlos pa nimajo od njega onih dohodkov, kakor od tovornega. Ako bi se popolnoma usUvll ves potniški promet kake uprave, bi padli dohodki komaj sa desetino, toda stroški bi se zntžsli v mnogo večjem resmerju, ker so l^dstkl ss as-devoljno Izkoriščana bras vlake mnogo vsčji, kakor dohodki. Pri tovornem prometu ps Igrajo veliko vlogo ogromni tovori in po-šlUatvs U večjih poljedelskih sli Industrijskih središč ns mesto konsums, kl bi Jih svtomoblU skoraj ne zmogli. Ako pomislimo, da js ^merlka, da Uko rečemo dežela svtomoblllseta, ss vsndsr zsznsmuje hkratno s ujrgovlm rszmshom tudi velik nspre lila InUrssu čloVeštvs Is bolj kakor do danss. (2iv. In svet) To Js Heatrola katera nadomesti vslo STARO PEC G0R1 PUN CIRKUL1RA GORKI ZRAK KNAKO KOT > KIJRNACE KsdRr hočete G0RK0T0 r OBRNITE NA PLIN HEATROLA js v raM v DOMOVIH PRODAMEffAH URADIH (Mil.UTIt M HKATSOUI V na*i mmimji vam wuš- nji roMuftmci au nu TIM PmoIM GM UfbtasdCoksC*. P PROSVET* -n GOZDOVI Sipini za Proaveto Zvonimir Kesom Zjutraj, ko »te se dramili is spanja, sem se ozrl na vas. Otresali sto se rose, zavzdih-niii kakor zavzdihne otrok,' ki ga prezgodaj pokliče it gorke postelje mati, pooočnlh sanj fte polna lica vam je -preletel drhtljaj, nasmeh-nili ste se prvim solnčnim Jarkom, ki so se pritihotapili skozi prosojni psjčolsn jesenske megle do valih vrhov in vaa ljubeče poljubili, nasmehnili ste se skozi odprto okno moje sobe in me pozdrsvili. Dobro jutro, gozdovi! Svetli in veseli, v jutrsnji zarji pobliska-vsjoči, ste zakipeli po hrihfih, pretrgali vijoči se pajčolan nad seboj in se razkrili pred solncem, kakor se razkrije pred ženinom nevesta, da jo bleščečo in prele*tno objsmejo hrepeneče roke. In zamaknili iUmv slsto daljo pred seboj. Nad morjem vaiegs zgnetenega vrhovja jadrajoča jata grlic se je srečala i mamico jesenjo, z njenimi izpod pazduhe Itrlečiml čopiči. videla, kako kapljajo s čoplččv barve, cino-ber, karmin, sepla, okra, videla s temi barvami popisano drhteče zelenje pod seboj ter si crru-leč dopovedovala, da zna mamica jesen lepo slikati. w _ k • . . Opoldansko solnce nad vami, gozdovi, vi zleknjenl pod njim, kskor omamljeni z drema-jočimi očmi. fie list se ne gane. Prllumel pa je veter, da se z vami poigra, da vas povabi na ples. Zabučali ste, sanje v naročju so vsm pljusknile proti nebu. Do večere ste plesali In solnce vam je sviralo. Z ugašajočo večerno zarjo pa je odvihral plesalec v dsljavo. Mrak in Šepetanje. Molk. Temni stojite In se ne ganete, gozdovi. Noči čakate, njenegs ljubeznivega pogleda, čakate pokoja. Molk — tišina globoka, ko stopam s puško čez ramo pod visokimi vrhovi bukev. Prijetno gorak večer je — skozi temino pred mo-' jimi očmi se črtajo obrisi molčečih širokih debel Prišla je noč, i njo sanje, ki so ošivele pred menoj ln naenkrat vztrepetale v razlivajoči se mesečini. Kraljevič na konju, svetla čelada, še svetlejši meč ob boku — Um zakleti grad, v njem zakleta princezlnja. Konj peke-ta mimo mene, v kraljevlčevl desnici se zabli-ska meč. Zmotil si se, dečko, nisem rafbojnik, nimam ključa od zakletega gradu! Konj paketa dalje, krajlevlču se svetijo oči, meč v roki se bHika ... dum mojih korakov je prepodil srno, ki se je pasla na samotnem lazu., Ustrelil bi Jo, pa naj še živi mlada Je in vesela —. kdo ve, kako hudo bi bilo po njej ieninu. Mahnil bom rajši po nadušljlvlh starkah. Visoko na hribu, kjer žge oglar Marko kopo, se je izoblikovala mesečina v okroglo srebrno Jezero. Kadeča se kopa kipi lz.vzlov kakor vulkanlčen otok, bregovi Jezera so nepose-kano drevje. Utonem v jezeru, ln ko sem na dnu, se vletem med visoko praprotjo. Od ustreljenega zajca In puške, ki počivata ob meni, se ml plazi pogU*d po nizkem grmlčju in gostem robldovju ter ae vstavi na sivih, s bodečim goščavjem preprelenih razvalinah. Radovednost, ta lepa hčerka Evina, zapelje tudi mene in me ne izpusti iz rok prej, dokler ne stopi moja noga na razvaline same. Kako to, da nisem teh razvalin doslej še nikoli opazil? Na dnu Jezera potopljeno mesto, opolnoči se bodo oglasili is valov zvonovi. Sam na dnu jezera — počakal bom polnoči, da ml bodo zazvonili potopljeni zvonovi prav ns uho In ml !>ovedal! povest teh rasvzlin . . . "Prišel sem —" Tristo—! A je stal pred menoj le eden, črn in sa-jstt, »smo brez rošičkov, dobriksjoč »e s poželjivimi očmi ne vem komu bolj, aH meni ali moji pipicl. Da nima samo noč, msrveč tudi moja pipica svojo moč — tako mi je razlotil oglsr Msrko ter s tem oprsvičevsl svoj nenadni prihod od kopo k meni. Dsl sem mu tobaku. nsgnjen nad razvalinami — njemu, bistremu hoatnlku, pa so ae takoj odprle oči. >'Oč« očeta mojega očeta je pripovedoval očetu mojega očeta, moj oče meni, da —" , f Naigal ai je piplco, vlekel cmokaje. jaz pa sem imel medtem toliko časa. da sem proučil skrivnost Markovih prednikov. .< Potem je odkril oglar Marko brez obotavljanja pokrov od te zagonetne, razdejane poso-de pred menoj: Pred ato in še pred več leti je stala tu, na mestu sedanjih razvalin, ponosna hiša. Okrog nje. sredi gozdov, zelniki, njive in travniki. Kakor majhen pa radii. Gospodarja te hiše in te zemlje, mračnega* vedno zamišljenega starca c dolgo sivo brado, si redkokdaj videl Pač pa so videli njegovo leno. Delala je na polju s svojo hčerko. Lepa lfakor solnce, še lepša njena hči, jutranja zarja. Skozi te širne gozdove je peljala v tistih časih pot, sedaj ie čOzlnčez zarasla ln opuščena, naravnost mimo te hiše. Kadar Je bil v dolini v. trgu semenj, Je mrgolelo po poti sej-marjev in ilvine iz oaostransklh vasi. Mnogo sejmarjev, vračajočih ae ponoči a polnimi žepi akozi gozdove, pa ni prišlo domov. Izginili so med potjo na zagoneten način, ki se je zdel vsem uganka. Zdaj U, zdaj oni, danes požre noč mene, drugo leto tebe. Tako se je vrstilo leto za letom, gozdovi ao požirali in za izginulimi ni bilo nobenefa sledu večr^aman se je napenjalo oko postave, zaman so razrivall na puškah nasajeni ostri bajoneti goščo — tega, kar so iskali niso našli. Ljudje so namiga vali na samotno hišo sredi gozdov, ali mrkemu, si-vobrademu starcu ni mogel nihče dokazati, da bi bil skrivil komu le oo las. Vse se je pričelo ogibati gozdov, sej mar j i So hodili poslej rajši po dolgih ovinkih okrog hriba v trg, prej mnogokrat tako živahna pot pa je postala promenada poskočnih srn fn zabuhlih medvedov. Samo ljubezen, ki ne pozna strahu, je brezskrbna romala dan za dnem do hiše sredi gozdov. Fant iz doline se je zaljubil v lepo hčer, jutranja zarja se ni odmlkala njegovim rokam ln kmalu bi bila poletela go-lobčka pred oltar. t Pa kaj se zgodil ^ Dan pred poroko"omre starcu hči. Cvet, kakor jih malo tako lepih more pokazati Evino rodovitno drevo, zagrne zemlja. Hudo zaljubljeni fant se v obupu obesi. Žalostno mater pokopljejo nekaj tednov sa hčerjo. Starec ostane sam. Mračen in zamišljen Še bolj. Zapre se v hišo, zagrne okna ln nikoli več ga nI na spregled. Tam za okni pa stokanje in zdihovanje, da se Bogu usmili, iz dneva v noč, lz noči v dan. Tujec, popotnik, ki ga je zanesla pot skozi gozdove, Je pribežal o belem dnevu v dollrto ln z grozo pripovedoval, kaj vse da je videl: Tam za zagrnjenimi okni ae je bliskalo ln treskalo ln črne sence so švigale od desno na levo, od leve na desno, čulo se je tudi hropenje, kakor da se kdo bori in premetava z medvedi. Tisto noč — kakor da se je prlblišal sodnji dan. Hrib se ^e stresel, zamajala se Je zemlja. Med dežjem, grmenjem in treskanjem pa je puhnilo iz srede gozdov proti nebu — krvav pljusk nad zelenjem, plamen, visok do neba, da je bila noč svetlejša od dneva. Drugo jutro eo ljudje videli: Ponosne hiše sredi gozdov nikjer več — samo pogorišče. Ogenj je pokončal vse, tudi klet. Tam so našli starca, mrtvega in vsega ožganega, z glavo naprej zvrnjenega v globoko jamo; noge so štrlele is Jame, roke pa so bile zagrebljene v blesk cekinov, s katerimi je bila Jama do polovice nspolnjena. Pričeli so kopati ln zadeli s krampi na grmado človeških lobanj ln okostnjakov pod celdnl. Uganka, kam so izginjali sejmarji ln njihov densr, Je bila rešena. Oglar Marko si je vnovič naigal ugaslo piplco. potem pa se je poslovtl od mene — po-greznll ae v drhteče valov je meaečlne in tiho odplaval nazaj k svojemu vulkanu. Vračal sem ae s hriba navzdol proti dolini in vejevje kipečega drevja okrog mene se je pletlo pred mojimi očmi kako* iz noči Štrleča razmikajoča se vrsta okostnjakov, nad lobanjami pa je vsipala mesečina svoje bleščeče cekine. Gozdovi, molčeči in skrivnostni, so spali. No, pojdi, pojdir J* blagajnik. "Denar si dobil pa _ zdaj lahko pobereš, kamor ^š ... Kje je kdo naslikan?" "Tu na denarju.** "Blagajnik je z enim očesom pogledal bankovec in ae je nasmehnil: "Ti si zdaj namesto carja, sli si razumel? Vaše kmečko veličanstvo je to, kmet, saj vidiš?" Oha!" Je rekel plašno Foma. "Kmet, praviš? Kako pa je to, stric, prosim te, ds mi prav nič ni bilo o tem znano? Saj sem vendar sam kmet ln na poU« de-am. Kako ps je to mogoče? Foma je vtaknil glavo v okence ln nenadno pljunil blagajniku v obraz. Urno je potem odkorakal proti izhodu. Prijeli so ga, ko je ie hotel odvezati konja. Foma se je upi-naslikan | ral, tulil, celo vratarja je hotel ugrizniti v lice, a ao ga neusmiljeno odvlekli v postajno pisarno. Tam se je Foma malo pomiril nekaj skušal raztolmačiti, mahal z rokami, iz kučme privlekel bankovec in ga pomolil uradniku pod nos. Zahteval je, da ga poslušajo. A uradnik je slabo poslUšal. ČUDEŽI IN C ARI INDIJSKIH FAKJRJEV Pri nas smo vsi kmetje, in ni no- Namaknil je pero v napolsuho beden ničesar vedel. sukleničico s črnilom in muko- Blagajnlk ae je samo nasmeh- ma pisal zapisnik o tem, da je nil. "Pri moji veri, ma. j Foma dejansko razialil blagaj rekel Fo- nlka medtem, ko je vršil uradno pri nas smo'vsi sami kme- dolžnost, da je tudi v čakalnici tovalci. To pa je ie res, da aoUrizel solnčnlce in pljuval na pravili ljudje: same kmečke dr- tla. žavnike imamo zdaj, in so kmetje zelo v časteh. Pravili so ie, Človek v mestnem klobuku je tudi prosil, naj omenijo v za- a kdo bi vdel ali se niso zla-geH . ty A če imajo, na primer, » klopi m *f feio vf***f tudi navhankovcih kmeta, potem na njegovo torbo. Toda uradnik ie . . . Ali je res mogoče, da niso zlagali?" je smatral da ta malenkost ni vredna zanimanja, in je toiite- Ceški indojog prof. dr. Pertokl je, vrnivši se iz Indij«, priredil dobro posečeno predavanje, tekom katerega je podrobno opisal umetnije indijskih čudodelnikov. Izjavil je, da je vsa umetnost teh ljudi sleparstvo in izredna gibčnost prstov m rok. Fakirji se dele v dva dela: v fakirje, ki ae sami mudijo in v komedijante, ki pod krinko verstva ter čtjdodei-ništva izmamljajo ljudem denar iz žepa. Mučenje in pokvečenje samega sebe je za fakirje zelo u-godno. Brez skrbi in brez dela živi, ker ga smatrajo domačini za svetnika ter mu dajejo denar ja ln živil, zlasti pa imajo ti mu-Čentki velik vir dohodkov lz mno-iice turistov, ki se ne morejo na-čuditi prostovoljnim mukam in ob pogledu nanje ne štedijo denarja. Tak fakir n. pr. dvigne nekega dne roke nad glaivo in jih drži toliko časa v tem položaju, da mu zamro v zgib*h, nakar je svetnik in syetega moža je tre- sobota, 14, marca ha hraniti, oblačiti in sdbito, ker aam več ne rr*T biti svojih rok. Drugi pet stisnil pesti in bo tffl ko časa, da mu nohti ^ dlan in prirastejo na drJl ni mimo koati zopet jm okv«< zelo često in ima vsaj koljj liko verski značaj. Oni ■ lete na žebljih, pa *> pol čisto navadni sleparji. TI J si namreč stalno natirajaj trdo tropkrno rastlino, ki | vi kožo trdo kakor rxxiplat] polnoma brezčutno. Take L J more prodreti nikak žebe^ HISA NA PRODAJ po zelo nizki ceni za 2 faJ 8 sob, 1 kopalnica, veliki K garaža, voda, plin in elektri blizo šole in treh pestrih y nic. Se tudi zamenji za i farmo v bližini deveta^ Za pojasnila pišite na lastj Math Rkflrter, 6313 St. C ave., Cleveland, 0. - I "No, poberi se vendar, je re- Ua <>dslovil. kel blagajnik, poti." P rw _ juiinni '' že grem, moram pospraviti. Kmet je •nikar ne bodi na I Foma se i med tem popolnoma streznil, načečkal križec, je rekel Foma I ker vsled nepismenosti nI mogel "že~iremV~Takoj, samo denar P^pUati zapisnika, vzdihnil in odšel iz kolodvora. Zunaj je odvezal konja, se naslikan na>«kovcu, hm . . . """"J J« «mj». ~ Po pravici povedano, da veste vsedel na voz, dobtliz kučme de- >1. ZaAčenko: NEVERNI TOMAŽ zavil Zdaj v zlmakl Je pričel itnat ugibati. gozd. "Glej na Koma Krjukov tri leta od al-ni dobil nobenega plama. in /daj — tukaj Imate, Foma Va-siljevlč! — lastni sin Iz Moskve \am pošilja pet zlatih rubljev, polovico červonca! •Oha". Je mislil Foma medtem ko je X DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojasnila dajo vodstvo tfckarae. Cene smerne, unijsko delo prve rrst* PUH« po tafonšarfjs na S. N. P. J. PRINTERV 2657-69 Se. Leimtfale Aveme CHfCAGO, ILL. TAM 8V DOBE NA £KUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA