Poštnina plačana v gotovini. Leto LXVm~ ŠL 134 Ljubljana, petek Cen 'znaja vsa k dan popoldne, izvzemdi nedelje in praznike, — lneeraa do SO pettt vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat & Din *>, večji inseraa peUt Tsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Ln se ratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO VS UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 8122. 3123. 3124. 3125 to 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3t>. — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon' št. 26- _CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon 8t. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani 5t. 10.351. RAČUN BO PLAČALA ABESINIJA Med Italijo, Anglijo in Francijo se vrše sedaj pogajanja o skupnem protektoratu nad Abesinijo, kar pomeni v stvari konec edine samostojne države v Afriki Pariš, 14. junija, r. Nerv ozn ost, ki je zavladala v mednarodni diplomaciji zaradi naraščajoče napetosti med Italijo in Abesinijo in ki grozi, da se pretvori ne samo v oborožen konflikt med Rimom in Addis Abebo. marveč v pričetek mednarodnih zapletljajev, se kaže zlasti v vedno novih predlogih m poiskusih za mirno poravnavo. Na eni strani je Italija uvidela, da so minili časi, ko so se kolonije lahko osvajale preko noči, na drugi strani pa se v Abesiniji križajo toliki interesi, da spor nikakor ne more ostati omejen samo na Italijo in Abesinijo. Poleg predlogov, ki jih je stavila Italija in ki streme za tem, da ohrani Rim svoj prestiž in izsili dalekosežne koncesije tako glede korekture mej, kakor glede izgraditve železnice preko abesinšk« <;a ozemlja, je sedaj v razpravi tudi predlog iz angleških krogov, ki stremi za tem, da bi se spor izravnal na račun Abesinije. Italijanski poslanik v Londonu Grandi je s temi predlogi odpotoval v Rim, da dobi od svoje vlade navodila za morebitna nadaljna pogajanja v Anglijo. Da je nastopil znaten preokret, se vidi že po tem, da so prenehali žolči ji vi napadi italijanskega tiska na Anglijo. Po informacijah pariških krogov predlaga AngBja izvedbo pogodbe, ki je bila leta 1906 sklenjena med Anglijo, Francijo in Italijo, če bo Italija sprejela predlog, bi Društvo narodov priporočilo Abesiniji, naj pristane na skupni protektorat Anglije, Francije in Italije. Abesinija bi se v tem primeru razdelila na tri velika področja, ki bi prišla pod varstvo posameznih velesil. Italija bi po tem zamisleku dobila pod svoje varstvo ozemlje, ki obsega okrog 300.000 kv. km in sicer na vzhodu, severu in severovzhodu Abesinije, tako da bi dobila neposredno zvezo med obema itahjanskima kolonijama Somalijo in Eritrejo. Anglija bi dobila obmejna ozemlja ob Sudanu in ob jezeru Tanu, kjer ima velike koncesije. Tu so izviri Nila, ki so za Anglijo življenske važnosti. Kakšne koncesije bi dobila Francija, še ni določeno. Francija bi po vsej priliki obdržala svoje dosedanje koncesije zlasti pa železniško progo Džida-Addis A beba, v ostalem pa Francija nima ni-kakih teritorijalnih zahtev. Po vsem tem izgleda, da bi se Abesinija razkosala ter prišla docela pod vpliv omenjenih treh velesil, tako da bi bila njena samostojnost samo še navidezna. Francija bi vsekakor priporočila abesinskemu cesarju, naj sprejme ta predlog, ker je dvomljivo, ali bi Abesinija v primeru sporazuma med velesilami mogla zdržati dolgotrajno vojno. Francija gleda na abesinski problem bolj z evropskega, kakor pa s kolonialnega stališča. Nikakor ne bi želela, da se Italija zaradi abesinskega konflikta za delj časa vojaško veže v Afriki, to tem manj, ker vse kaže, da bo Anglija v kratkem zelo angažirana na drugi strani, to je na Daljnem vzhodu, kjer se pripravljajo odločilni in usodni dogodki. Osvojitev Abesinije bi prinesla Italiji bogato zemljo, ki bi ji prožila ne samo dobičkanoSno izkoriščanje pri rodnega bogastva, marveč todi široko polje za naseljevanje viška svojega prebivalstva. V strategičnem pogleda bi posest Abesinije osigurala Italiji nadmoč v severovzhodni Afriki in ji dala vso oblast nad Rdečim morjem na eni strani, na drugi strani pa bi odprla pot za italijansko prodiranje v ekvatoralno Afriko. Koncem koncev bi imela Italija v svojih rokah ključ do Sudana in Egipta. Razumljivo je zaradi tega, da je Anglija silno zainteresirana na teh italijanskih načrtih in morda še bolj, kakor Abesinija sama. Gre ne samo za svoboden prehod skozi Rdeče morje, nego tudi za varnost angleških vzhodnoafriških kolonij. Zato se Anglija protivi italijanskim načrtom in skuša doseči sporazum, ki bi bil v skladu z njenimi interesi. Prav tako tudi Francija ni navdušena za italijanske načrte. V Parizu so si na jasnem, da bi se Italija ne zadovoljila samo z Abesinijo, marveč da bi začela pozneje prodirati tudi v francoske kolonije, meječe na Abesinijo. Mussolini je to že namignil v svojem govoru rekoč, da se Italija v zasledovanju svojih ciljev ne bo ustavila pred nikomer. Vse to sili Francijo in Anglijo, da skušata najti srednjo pot. Razumljivo je, da Mussolini ne more več nazaj, ker bi to spravilo v veliko nevarnost ne samo njegov osebni prestiž, nego ves fašistični režim. Na drugi strani pa so v se kolonije že tako razdeljene, da za Italijo res ne preostaja nič drugega, kakor Abesinija. Zato je zelo verjetno, da bo postala Abesinija oni ^"©biz, s katerim bodo Anglija, Francija in Italija poravnale svoje medsebojne račune Obrato vari)e v ostali brez večje škode, tovarni se nadaljuje. Vesti o ogromnem številu smrtnih žrtev so nastale najbrže zaradi tega, ker je večina delavcev po prvi eksploziji zbežala iz delavnic in se zatekla domov. Oblasti so odredile strogo preiskavo, da se dožene vzrok nesreče. Za transport ranjencev so zaplenili vsa razpoložljiva prevozna sredstva in zlasti rudi vse privatne avtomobile. Ker je bolnica v \Vittembergu pernapolnjena, so morali mnogo ranjencev, ki niso sposobni za prevoz, pustiti v zasilnih lazare-tih, lri so jih namestili v zasebnih stanovanjih. Del ranjencev so prepeljali v Leipzig in Berlin. Lažje ranjeni so bili po prvi zdravniški pomoči po večini oddani v domačo nego Trgovinska pegalen-a z Italiio zaradi italijansko-abesinske napetosti odgođena za nedoločen čas Beograd, 14. junija r. Kakor so Ksti že poročali, bi se imela pričeti sredi junija v Rimu pogajnja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Prizadeta ministrstva so že imenovala svoje delegate in eksperte za našo delegacijo in vse je bilo pripravljeno, da se pogajanja čimprej prično, ker je sklenitev nove pogodbe tako v interesu Italije, kakor v interesu Jugoslavije. Ko je bilo že vse urejeno in pripravljeno za odhod naše delegacije, ki ji načeluje načelnik trgovinskega ministrstva dr. Mili-voje Pilja, pa je italijanska vlada pogajanja nenadoma odpovedala odnosno prosila, naj se odgode za nedoločen čas. Do tega je po vsej priliki prišlo zaradi italijansko-abesinske napetosti, ki je povsem zaposlila italijanske uradne kro- ge, tako da nimajo časa misliti na druge stvari. Odgoditev pogajanj z Italijo je izzvala v naših gospodarskih krogih veliko nevolj°* Vse važnejše gospodarske organizacije, zlasti pa trgovinske zbornice So nodvzele na merodajnih mestih korake in zahtevale, naj se pogajanju čimbolj pospešijo, ker se bliža glavna izvozna sezona in bi pomenilo za naše narodno gospodarstvo veliko škodo, ako bi do takrat ne bilo urejeno trgn^i- L«, razmerje z ItnTi.io, ki je ni»v«ič.>i kupec našega blaga. Merodajni krog) si prta* deva jo, da ugode želji BO*po4*r*klli krogov, vendar pa žal ni odvisno od naše vlade, kdaj se bodo podajanja z M.i-Hjo pričela. Varilikadjska debata v Narodni skupščini Verifikacijski odbor predlaga odobritev vseh mandatov z Jevtićeve liste, verifikacija Mačkovih mandatov pa je odgođena zaradi nejasnosti zakona ograd, 14. junija, p. Danes dopoldne se je sestala Narodna skupščina, da prične razpravo o poročilu verifikacij-skega odbora. Seje so se udeležili skoro vsi poslanci, izvoljeni na listi ministrskega predsednika Jevtića, dočim je opozicijska skupina, izvoljena na listi dr. Mačka, tudi danes izostala. Seji je predsedoval starostni predsednik g. Jan-kovič, navzoči pa so bili tudi skoro vsi člani vlade z ministrskim predsednikom g. Jevtičem na čelu. Po odobrivi zapisnika in običajnih formalnosti je predsednik takoj podal besedo poročevalcu verifikacij s ke ga odbora dr. T odoru Lazare vicu, ki je prečital poročilo verifika-cijskega odbora. Verifikacijski odbor v svojem poročilu uvodoma ugotavlja, da so predložili svoja pooblastila 304 narodni poslanci. Po podrobnem pregledu poblastil in volinega gradiva je odbor najprvo odobril vse one mandate z liste ministrskega predsednika Jevtiea, zoper katere niso bile vložene nikake pritožbe. Nato je razpravljal o onih mandatih s te liste, zoper katere so bile vložene pritožbe. Teh je 121. Odbor je zavrnil vse vložene pritožbe ter predlaga odobritev tudi teh osporavanih mandatov. V dravski banovini so bile vložene te-le pritožbe: Srez Maribor levi breg Pritožil se je Fran Borič iz Maribora zoper izvolitev Ivana Janžekoviča in dr. Ivana JanČiča. navajajoč, da so se vršile razne nepravilnosti v vsem srezu ter da so bili skoro na vseh voliščih razveljavljeni glasovi oddani za listo in kandidate dr. Mačka. Ker so navedbe brez dokazov in ker to ni imelo vpliva na volilni rezultat, je odbor pritožbo zavrnil in potrdil oba osporavana mandata. Srez Ptnj Pritožil se je dr. Vekoslav Kukovec, upokojeni minster v Mariboru zoper izvolitev Mihe Brenčiča. V pritožbi navaja., da so se vršile volilne nepravilnosti na mnogih voliščih v sem srezu, da so se falzificirali volilni spiski ter da so bili protipravno razveljavljeni glasovi, oddani za listo dr. Mačka. Z utemeljitvijo, da navedbe niso dokazane, ie odbor pritožbo zavrnil in mandat ^T:^~ brenčiča potrdil. Srez Celje Pritožil se je Vinko Vabič, trgovec v Žalcu in kandidat na Mačkovi listi proti izvolitvi Ivana Prekorška, navajajoč, da so se yrsile nepravilnosti na volišču y BeasloMČah, ker je sreski načelnik predstavnika njegove liste odredil za namestnika predsednika volišča na Gomilskem, predsednika volišča namestnika predstavnika liste. Ker navedbe niso dokazane, je odbor pritožbo odklonil. Srei Maribor levi breg Pritožil se je Stanislav Ljubinski, posetnik v Jarenini, zoper izvolitev Vinka Gornjaka, navajjoč. da so izvršene voline nepravilnosti na voliščih v Slivnici, Hočah in drugod, ker so volilne komisje odvračale volilce, da bi glasovali za listo dr. Mačka. Razen tega pa so bil uničeni glasovi, oddani zn Mačkovo listo. Srei Brežice Pritožil se je dr. Vekoslav Kukovec zoper izvolitev dr. Andreja Vobleta, ker so se v vsem srezu vršile voline nepravilnosti in so bili skoro na vseh voliščih uničeni glasovi, oddani za listo dr. Mačka. Odbor je pritožbo zaradi pomanjkanja dokazov zavrnil. Srez Kamnik Pritožil se je kandidat na Jevtičevi listi in bivši narodni poslanec Anton Cerer zoper izvolitev sokandidata Antona Kersnika. V pritožbi navaja, da so se vrSile nepravil- nosti na voliščih Nevlje. Kamniška Bistrica in Dob. kjer so bili pripušteni h glasovanju volilci, ki sploh niso bili vpisani v volilne imenike, razen tega pa se je vršila nedopustna agitacija proti njemu v korist njegovega protikandidata. Zaradi pomanjkanja dokazov je odbor pritožbo odklonil. Razen teh sta bil naknadno vloženi še pritožbi zoper izvolitev Ivana Mohoriua in dr. Fuxa v Ljubljani in Dako Makara v Metliki. Ker pa sta ti dve pritožbi prispeli prepozno, ju verifikacijski odbor sploh ni upošteval. Glede mandatov narodnih poslancev, izvoljenih na Mačkovi listi, ki niso predložili svojih pooblastil, je verifikacijski odbor po proučitvi vseh zakonskih predpisov in določb skupščinskega poslovnika prišel do prepričanja, da so zakonski predpisi nejasni ter zaradi tega verefikacijo teh mandatov odgodil, dokler minster pravde ne izda avtentičnega tolmačenja, kako naj se postopa pri verifikaciji mandatov onih poslancev, ki niso predložil svojih pooblastil. Ker so poslanci z Jevtićeve liste proučili poročilo že na seji svojega kluba, se je takoj pričela debata, ki pa bo kakor vse kaže, zelo kratka. V smislu dogovora na klubovi soji bo govoril iz vsake banovine samo en govornik. Za dravsko banovino je določen novomeški narodni poslanec dr. Rezek. V teku debate bodo skušali govorniki pobijati trditve opozicije o nepravilnosti volitev in pričakuje se. da bo v debato pobegel tudi ministrski predsednik g. Jevtić, da bo podal smernice svoje politike v državnem in nacijonalnem pogledu. Huda eksplozija v nemški tovarni razstreliva Po dosedanjih ugotovitvah je so mrtvih, 75 hudo in 300 'ažje ranjenih, 30 delavcev pa se pogrešalo Berlin, 14. junija, z. V eni največjih tvomic za razstreliva v Nemčiji, ki obsega velike komplekse v Reinsdorfu v bližini \Vittemberga na \Vestfalskem. je nastala včeraj popoldne okrog 15. huda eksplozija, ki so jo daleč na okrog občutili kot močan potres. Po prvi eksploziji je nastal požar, kar je imelo za posledico še celo vrsto novih manjših in težjih eksplozij. O nesreči so se v prvih večernih urah razširile fantastične vesti. Govorilo se je, da je vsa tovarna, v kateri je zaposlenih nad 13.000 delavcev, v plamenih, da je celo okolica zletela v zrak in da je na stotine, pa celo na tisoče mrtvih. Vse te vesti so se izkazale za dokaj pretirane, čeprav je nesreča zahtevala veliko število človeSkifa »djflo*. pa Kako je eksplozija nastala še ni ugotovljeno. Takoj po prvi eksploziji so stopili v akcijo gasilci tovarne, katerim so se na telefonski poziv pridružili tudi gasilci iz vseh okoliških mest, na pomoč pa so prispeli tudi najmodernejše opremljeni gasilski oddelki iz Berlina in Leipziga. Zaradi nevarnosti novih eksplozij je vojaštvo postavilo daleč na okrog gost kordon, da je tako zadrževalo radovedneže in omogočilo brezhibno poslovanje reševalnega moštva. Združenim naporom gasilcev se je posrečilo, da so ogenj proti večeru pogasili. Po dosedanjih ugotovitvah je zahtevala katastrofa 50 smrtnih žrtev. 75 hudo ranjenih in 300 lažje ranjenih. 30 delavcev pa še pogrešajo in mislijo, da so našli smrt pri eksploziji. Eksplozija jo porušila samo en objekt, dočim so ostali objekti Krvav zločin v hipni blaznosti V Prezidu pri čabru je bb letni posestnik Anton Murn v napadu hipne blaznosti s sekiro ubil svoja vnuka, 4 letnega Lojzka in 8 mesečno Ivko, smrtnonevarno ranil hčerko Karolino, nato pa se obesil Prezid pri Cabrn, 14. junija. Kronika krvavih dogodkov, ki je bila v zadnjih 14 dneh zelo pisana, je obogatela v noči na četrtek za nov žalosten pripetljaj. V Prezidu je posetnik Murn v napadu blaznosti s sekiro ubil nedolžna svoja vnučka, smrtno nevarno ranil svojo hčerko in si nato končal življenje. 661etni posestnik Anton Murn je prišel pred 12 leti iz Amerike, kjer si je nabral nekaj premoženja. V Prezidu si je sredi vasi lik za občinsko hišo ob cesti kupil pritlično hišico. Kmalu po svojem povratku v domovino se je oženil z neko 20 letno mladenko, s katero pa ni živel v sreči, kar je tudi razumljivo. Mož je bil že prileten, nevesta pa za 30 let mlajša od njega, pa preživa in ga zato ni marala. Poročena sta bila komaj eno ali dve leti, ko je mlada žena ušla. Od takrat dalje je bil posetnik Murn nekako potrt in čemeren, postal je neprijazen in redkobeseden. Pri njem sta stanovah zadnja leta tudi obe njegovi hčerki 25letna Marija in približno 301etna Karolina Žagarje-va, ki je bila vdova in mati dveh otrok, 4 letnega Lojzka ter 8 mesečne Ivke. Mož ji je umrl pred dvema letoma in je drugo dete nezakonsko. Kljub temu so se v hiši, kjer je vladalo razmeroma blagostanje in so imeli tudi nekaj denarja, tako stari Murn kakor Žagarjeva, ki ga je podedovala po svojem možu, dobro razumeli. Druga hčerka 25Jetna Marija je le slučajno ušla usodi, ki je doletela njeno setro. Obe hčerki, Marija in Karolina, sta delali v sredo ves dan na polJ11* njun oče Anton Murn pa je bil doma. Sosedje so ga videli, kako je Čez dan podil kokoši z vrta, in ko ga je nekdo vprašal, zakaj jih podi, je samo topo bulil vanj, rekel pa nič. Drugače je bil Murn miren kakor običajno in ni nič kazalo, da se v njegovih možganih pode črne misli. Zdel se je samo za spoznaje bolj čemeren kakor običajno. Zvečer sta se vrnili sestri z dela na polju domov in si skuhali večerjo, h kateri sta povabili tudi očeta. Rekel jima je, da je že večerjal, potem pa se je umaknil v kot in ni izpregovoril. Pozneje je vendar nekaj za-vžil in se umaknil v svojo podstrešno izbo. Sestri sta še nekaj Časa sedeli v kuhinji, nato pa zaklenili vezna vrata in legi« k počitku Krvava noč o^iog 3. zjutraj je stari Murn popolnoma neslišno vstal, si nataknil hlače in ee splazil v pritličje, kjer je v eni eobi spala Karolina z otrokoma, v drugri pa Marija. V kuhinji je pograbil mimogrede sekiro — morda s! jo je bil pripravil že prej — m se vtihotapil v Karolinino sobo. S sekiro je ©p*azH vnučka Alojzija, ki je ležal v postelji nato pa še malo Ivko v zibelki. Blaznež je nato navalil še na Karolino, ki jo je trikrat oplazil s sekiro po glavi. Kriki in ucifcaaje H sosedne sobe so zbudili Marijo, ki je vsa preplašen« pla- nila h Karoiini. Ko je vstopila v tsobo, je v.ideda 6estro sklonjeno nad zibelko, oče pa je stal ob strani s sekiro v roki. Pograbila je sekiro bi kriknila: Kaj delaš?! Stari Murn jo je samo izbuljeno pogft* dal, nato pa bliskoma sešel po sekiri, k: jo ji je iztrgal iz rok in hotel navaliti tudi na njo. Zavedajoč m nevarnosti, jt Marija pobegnila skozi vrata ter nato / hiše na prosto, kjer je na pomoč poklica la sosede. Sosedje so takoj prihiteli in so bili priča strašnega prizora: Oba otroka sta ležala mrtva z razbitima glavama v postelji in zibelki, Karolina pa ie bila vsa okrvavljena. O Murnu ni bilo ne duha ne sluha, ko so pa kake četrte ure pozneje pogledali v hlev, so ga našli obešenega. Blaznež je sodil sam se-bi. Nesrečni Karoiini je nudila prvo j>oinoč vaška babica, ki jo je za silo oh vezala, ob S. zjutraj pa je prišel zdravnik dr. Muhvie. Na kraj strašne tragedije so prišli tudi orožniki, Karolina je bila tako slaba, da je morala najprej ostati doma, ker za prevoz v I w>ln i A -nico ni bila sposobna Popoldne je prišel v Prezid sreski načelnik iz Cabra g. Kosovič, ki jo je zaslišal Povedala je, da je ponoči nekdo stopil v sobo. Kdo je, ni vedela, takoj nato pa je začutila silno bolečino na glavi in se onesvestila. Pri zaslišanju je bila Karolina toliko pri zavesti, da je lahko napravila oporoko, v kateri je vse svoje premoženje zapustila mlajši sestri Mariji. Včeraj so ne^rečnico prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno in je malo upanja, da ho lahko težke poškodbe prebolela, saj ima trikrat preklano lobanjo. Ves Prezid, Cabar in bližnja okolica so pod vtisom grozne tragedije, ki je uničila ▼so rodbino Murnovih in vse sočustvuje z nesrečno Marijo, ki je edina ušla nesreči. Zima v novi Zelandiji Ashban (Nova Zelandija). 14. junija, r. Po vsej Novi Zelandiji je nastopila huda zima. Povsod je zapadel visok sneg. Zaradi snežnih žametov je bil promet deloma prekinjen. Blizu Ashbana ie sneg zametki cel vlak in malo je manjkalo, d« mso potniki v njem zmrznili. Tudi telefonski in brzojavni promet je bil prekinjen. Val mraza je davi popustil in pro-let se polagoma zopet vzpostavlja. Občni zbor JNS. za kolodvorski okraj bo danes ob 20. v hotelu Štrukelj. Članstvo se naproša za polnoetevilno udeležbo. Dunajska opoldanska vremenska napo ved za soboto: jasno, vro&e, labno vetrovno. Stran X »SLOVENSKI NAROD«, dne 14 jnnija 1935. Ste v. 134 TeL 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 GLOBOKO ZNIŽANE GENE Dane* ob 4*, U5 in ».15 vrt premiera atjaja« komedije. Silvia 9ftdney v filmu 30 DNI JE BILA PRINCESA Paramountov žurnal nam pokaže največjo ladjo svet«, »Normandle«. Bogat dopolnilni program. Kako bi izgledala vojna med Italijo in Abesinijo Umska in tehniška premoč Se ne nudita Italiji gotovosti za zmago v morebitni vojni s Abesinijo Beograjska »Politika« priobCuje na uvodnem mestu zanimiv uvodnik z naslovom »Eventualna italijansko-abesinska vojna bi pomenila mir v Evropi«. Po članku posnemamo naslednje informacije in misli: Italijansko-abesinski konflikt spremlja-ljajo z veliko pozornostjo ne samo politični in diplomatski krogi, marveč tudi vojaški strokovnjaki, ki zelo budno motrijo vojaške priprave na italijanski in abesin-ski strani. Značilno pa je, da večina vojaških strokovnjakov kljub moderni opremi ir. organizaciji italijanske oborožene sile ne daje Italiji mnogo izgledov na vojaško zmago; mogla bi jo doseči le po dolgotrajne m vojevanju in z ogromnimi materialnimi in človeškimi žrtvami. Vojaški strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da je ves abesinski alarm Rima samo politično-diplomatska demonstracija velikega stila. Njen cilj naj bi bil, da preplaši etiopsko kraljevino, jo uklene v italijanske gospodarske verige ki istočasno doseže od nje dalckosežen »popravek« mej. Če italijanske zahteve niso preveliko predstraž pa do zadnjih taborišč in tren-8kih kolon, vojaških delavnic in skladišč daleč v notranjosti dežele. Povsod se bodo pojavljali, nevidni podnevu in drzni ponoči, hitri In gibčni oddelki Abesincev. To bo vojna vojne tehnike proti vojni zvijači, vojne znanosti, ki je ustvarila taktiko in strategijo, proti vojnemu mstink-tuf vojaške discipline proti poletu divjih vojnikov sodobne vojne organizacije proti primitivnemu, toda borbenemu narodu, vojna osvajalnega duha imperialističnega naroda proti divjemu ponosu plemen, ki jih ni še nikdar nihče podjarmil. Objektivno ocenjujoč vrednost ene in druge strani, se mora reči, da so Italijani v veliki materialni m umski nadinoči, toda Abesinc* preveva močnejša duh svobodoljublja, ona so krepkejših živcev in do največje podrobnosti poznajo ozemlje, ki bo tvorilo bodoče bojišče. Zmaga je več ali manj stvaT vztrajnosti. Težko je v naprej reči, kdo je vztraj-nejši: kulturni narod s svojo disciplino in nervozu ostjo ali pa divji narod, pri kate- ja če gre samo za to, da se ustvari neposredna zveza med italijansko Eritrejo in Somalijo, potem je verjetno, da pride do mirne poravnave. Abesinije bi bila v tem primeru skoro gotovo popustljiva, ker po vseh znakih sodeč ne more mnogo računati na podporo s strani Društva narodov. Toda če bi Italija skušala napraviti iz Abesinije afriško Mandžurijo, potem nd dvoma, da bo naletela na mnogo večje težkoče, kakor pa jih je morala zmagati Japonska pri svoji osvajahu akciji. Že dvakrat je Italija na lastni koži izku sila vojno spretnost in sposobnost Abesincev. Marca 1896 je doživel italijanski general Bararierri hud poraz pri Adui ter se je vrnil na obale Rdečega morja s &omaj 1400 do skrajnosti onemoglimi vojaki, do-čim je vodil v bitko 14.000 mož. Januarja 1887 pa je Ras Aduma uničil v pogorju Sa-gati močan italijanski oddelek, od katerega je samo 82 ranjencev uteklo smrti. Res je, da dandanes kopja niso več tako nevarno orožje. Topovi in strojnice, tanki m letala dajejo belemu plemenu silno nad-moč nad primitivnimi Afričani. Toda odkar so abesinsko vojsko organizirali evropski oficirji m jo moderno oborožile evropske in japonske tovarne, se nt sme več podcenjevati obrambna moč Abesinije. Kolonijalna vojna je aH lahka kazenska ekspedicija ali pa dolgotrajna krvava borba — srednjega ni. Španija se je leta in leta brezuspešno borila proti Rifovcem, Francija jih je premagala za ceno ogromnih žrtev in še večjih finančnih stroškov. Anglija je le z največjimi težavami zmagala maloštevilne Bure. Rusija je desetletja osvajala kavkaske planine in njihova ponosna plemena. Italija bo naletela na neke vrste Kavka za v abesinskih gorah in na težko dostopni abesrnslri visoki planoti, kjer so razmere ugodne za operacije malih oddelkov in skrajno neugodne za gibanje armad evropskega tipa s težko vojno opremo. Pred komarji mora celo bivol bežati. Taktika afriških domačinov po načinu komarjevih pikov lahko onemogoči vsako ofenzivo najmočnejših čet, oboroženih po najmodernejši vojni tehniki, ki je primerna v spopadih za modernimi betonskimi utrdbami, ki pa ima zelo omejene možnosti napram elastičnosti afriških poldivjakov. Ce_ se primerja italijanski vojak, dobro oblečen, dobro oborožen in izvežban po vseh pravilih vojne taktike, z abesinski m vojakom, bosopetim, napol nagim in napol divjim, bi imel človek vtis, da so njihovi izgledi za zmago v sličnem razmerju, kakor je hitrost konja m modernega avtomobila. So pa primeri, ko konj poseka avtomobil, na primer v hribih, gozdovih, na puščavskem pesku, pri nočnih vožnjah brez modernih cest. V bitkah na Soči se "besinska vojska ne bi moght kosati z italijanskimi Četami, prav tako pa se bo italijanska moderno opremljena vojska težko prilagodila vojevanju, pri katerem bojišče ni fronta ene Smje, nogo površina vae od rem &e lahko energija in onemoglost menjata s filmsko brzino. Nesporno je samo to, da bo vojna med Italijo m Abesinijo — ako sploh pride do tega — težka preizkušnja vrlin italijanske vojske. V vsakem primeru bo morala Italija poslati v Afriko veliko števuo svojih divizij, da bi obvladala pol milijona abesinskih vojakov. Ni dvoma, da vse to dobro ve tudi italijanski generalni štab. To pa na drugi strani pomeni, da so v Rimu prepričani, da Italiji v prihodnjih desetih letih te divizije ne bodo potrebne v Evropi. To je vsaj ena uteba v trenutku, ko se pripravlja v Afriki novo krvoprelitje. Vojna v Afriki pomeni mir za Evropo. Pred praznikom JS v Trbovljah TVfrovf/r, 13. junija. V nedeljo bodo tudi radarske Trbovlje manifestirale svojo ljubezen do Jadranskega morja. Odkar je bila tudi v Trbovljah ustanovljena Jadranska strela, je njena ideja pognala globoke korenine med vsemi sloji prebivalstva naše doline. Bas prebivalstvo ruda rakih revirjev, ki je od krise najborj prisadeto. se zaveda, kako ogromnega gospodarskega m kulturnega pomena je morje za sleherno državo, za njen napredek in blagostanje. — Zavedajoč se važnosti našega morja za naš narod in državo bo v nedeljo tudi trboveljsko prebivalstvo pokazalo, da hoče čuvati naše morje. Mladina bo v strnjenih vrstah ob sprejema novih praporov prisegla, da hoče zvesto čuvati in braniti največjo pridobitev našega narodnega osvobojenja, naše Jadransko morje. SHavnostj se bodo pričele že v soboto zvečer s prireditvijo akademije pomladka Jadranske straže v sokolskem domu. Po akademiji, ki se bo začela ob 20. zvečer, bo prosta zabava, na kateri bodo nastopili razni pevski zbori, salonski orkestri in najboljSi domaČi komiki. Krajevni odbor Jadranske streže je poskrbel, da se nihče ne bo dolgočasil, da pa bo vsakomur omogočeno se za kratke ure razvedriti, zato ni določil vstopnine. Glavna prirerditev bo v nedeljo zjutraj na trgu pred cerkvijo. Slavnost razvitja 5 praporov pomladka JS se bo začela točno ob pol 10. po službi božji. Spored svečanosti je precej obsežen. Po pozdravnem nagovoru predsednika bo godba zaigrala državno himno, nato pa bodo po kratkem nagovoru g. župnika razvite in blagoslovljene zastave. Po tem svečanem obredu bo rzročil predsednik krajevnega odbora JS osebno zastave zastavonošem pomladka JS s primernim nagovorom. Po skuptno odpeti himni »Buči, buči morje«, se bo mladina razvrstila v povorko, ki bo z godbo na Čehi odkorakala po trgu, nakar bo sledil razhod. SOKOL Sokolsko društvo Ljubljana III. priredb v soboto dme 15. t. m. ob 30. ir' v društven! *xk>vadn:ci predavanje g Bolgarski s skloptičiMmi eltkami. Sodeluje d*ru©tveni orkester. čianetvo, naraščaj :n deca vabljen:! Uprava. Sokolsko društvo Ljubljana fV poaiva vse svoje čdanetvo, da se v fifan večjem Štev Ura udeleži pogreba br. Rxklotfa šku-Ija, ki je umrl včeraj po kratkem trpljenju. Pogreb bo Jutri 15. t m. ob 1«. Ii hiše žalosti, Fkrrjanefca irtica 80. V oi-vi?n z zna/kom. KOLEDAR. Danesc Petek 14. Junija katoličani: Bazilij. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: SO dni je biia princesa. Kino Ideal: Arena strasti. Kino Dvor: Zapad krvavi. Občni zbor JNS za kolodvorski okraj oto 30. v hotelu štrukelj. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Lenatek, Resljeva cesta 1* Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Kometa.-. Vič, Trsaska cesta. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 30. vri. Petek, 14.: Zlato tele. A. B >ota, 15.: V času obiskanja. B. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek, 1&: Izdaja pri Novari. Premiera. Red C. Produkcija plesne sole Mete Vidmarje ve bo 34. t m. v dramskem gledališč«. Na sporedu bodo tehnični elementi plesa: nastavek skopala, korak in način hoje, nadalje osnove koraka: prenos teže, izpeljava in prehod druge noge, nadalje načrini hoje: v poskok, v vibracijo in prožnost, vsmahi rok it*V Poleg tega bodo izvajale učenke menuet ter plesne etudfije, to so jih same zasnovale. Velfk del programa obsegajo solistični plesi In pl-esi v sriroptnati. OPERA. Začetek ob 90. Drl Petek. 14 jun Mar zaprto Sobota, 15.: Gorenjski stoveek. Red C. Nedelja, 16.: Boocaoio. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek, 18.: Tretja javna produkcija gojencev operne šole drž. konzervatorija. Pr 1» top&ft€ k nVoaniUovi Oružbl Kolesar]! in motocilrJisti na prireditvi olimpijskega dne Zavedajoč se velikega mednarodnega pomena olimpijade, bo nastopila na prireditvi olimpijskega dne prihodnjo nedeljo 16. t m. rudi kolesarska podzveia »Ljubljana« s svojimi dirkači, Spored, ki bo zaradi nastopa nogometašev omejen le na dve nri, je naslednji: 1. Pozdravni krog vseh nastopajočih dirkačev. 2. Dirke kolesarjev-novincev, 3 kiogi. 3. Dirka jimiorjev, 3 krogi. (V primeru večjega števila te skupine se vozi v dveh delih s plasiranjem prvih treh dirkačev, nato finale). 4. Dirka prvorazrednih dirkačev, 5 krogov. 5. Finale junior-jev (event.) ah* odmor. 6. Izločevama drr-ka. (Nastopijo lahke tudi juniorji.) ' Spored ruotociklističnih dfrk je ^ako sestavljen, da bodo rradile gledalcem precej užitka. Obsega tri točke. 1. Dirka prve skupine najmanj treh dirkačev, 7 krogov. 2. Dirka druge er.ake skupine, 7 kr.igov. 3. Finale rmagavalcev prve m druge skupine, 7 krogov. Ker je olimpijski pododbor prenesel tekme kolesarjev, motocfkf istov in n igo-metašev na eno športno Igrišče, bo začetek kolesarskih dirk ob r6. m ne cb 14. kakor je bilo že javljeno. Motosekcija ŽSK »Hermesa* — prireditveni odbor zadnjih medklubskm moto-ciklističnih dirk, ki so vsaj v moralnem pogledu nad vse pričakovanje dobro uspele, doČim je finančna stran zaradi mnogih drugih javnih prireditev, kakor tudi žgočih popoldnevov bila šibkejša, izraža naj-iskrenejso zahvalo vsem prijateljem sekcije, kakor tudi motocikli stičnega sporta v splošnem, ki so k izvedbi te prireditve količkaj pripomogli. Posebna zahvala gre tudi tvrdki »Bata« za naklonjeno denarno vsoto, ki . je bila razdeljena med dirkače, Poljšak L., kat. seniorji 500 cem, Seunig Vital kot. 500 cem juniorji, CeriČ Hinko kat. 250 cem — sport, Cerič Hinko kat. 350 cem — sport, Siska Janko kat. 500 cem — sport. Nagrajeni dirkači so vozili z Batinirni gumami. Prav tako se zahvaljujemo darovalcem krasnih pokalov: mestni načelnik dr. Vlad. Ravnihar, Avto-krab Ljubljana, »Spectrum« d. d. tvornica ogledal, Ljubljana, I. Goreč, trg. koles, A. Agnola, zaloga stekla in porcelana, ing. Jax m sin, trg. koles, Seunig Stane, trgovec, Franc Jakopič, meh. delavnica, Joško Šmuc, trg foto-potrebščin, A. Brezni, trg. glasbil, K. Hrib ernik, kovino-tiskar, A. Prelog, zaloga pis. strojev, »Lu-stra«, trgovina barv, »Jugoindus« dr. z o, Z., kovinska industrija, »Unitaa«, dr. z o. Z. pokromanje. Te spominske nagrade so dirkače tako izpodbudile, da so sklenili še naprej boriti se na odročju naše moto-cikhetikc ter bodo, zavedajoč se pomena olimpijskega dne, doprinesli svoj delež z nastopom že v nedeljo 16. t. m. skupno z drugimi športnimi panogami. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. »»vise {z všteto premijo 28-5 ottetot). Aaast&rdaaa 2956.30 — 2S69.90, Berttn 1754.91 — 17S8.78. Braeelj 73S-47—743.53. Oirih 1424.22 — 1431.29, London »5.41— 217.47, Newyork 43*1.46 — 4367.76, Pari* 2B7.S9 — 2S9.33, Pra«a 182.04 — 183.15, INOZEMSKE BORZE. CuHh, 14. Junija. Beograd 7.—f Pariz 30-215, London 1S.16, Newyork 30S-S25. Bruselj 51.90. Milan 26.9625. Madrid 41.90, Agnstandajn KftjfiO. Borita 121.40. Grški narod za ebmm® monarhije Mavrotnihalis tolmači volilno zmago vlade za uspeh monarhističnega pokreta Pariz, 14. junija. AJL. G-rdki minister Mavromihalis, ki je prispel v Bruselj k otvoritvi grškega paviljona na svetovni razstavi, je zastopniku lista *Soir« izjavil, da Je republikanski režim na Grškem doživel poraz. O porazu Metazasa je minister Mavromihahs izjavil, da gre samo za njegov osebni neuspeh, ne pa za poraz monarhističnega pokreta. Ce bi bil Venizelos bolj potrpežljiv, bi lahko po legalnem potu dosegel svoje cilje. Metaxas je 1. 1°24 prvi pristopil k republikanskemu režimu, sedaj pa je skušal doseči zase volilni uspeh pod zastavo, ki ni njegova. Njegovi naj« zvestejsi prijatelji so v resnici najbolj vneti republikanci. Pravi monarhisti so na Tsaldarisovi strani. Ogromni uspeh, ki ga Je vlada dosegla pri nedeljskih volitvah, ne pomeni, da je grški narod za ohranitev republike. Sedaj bo razpisan plebiscit o obliki države. Notranje borbe, ki delijo in slabijo državo, morajo prenehati. Republikanski režim je doživel poraz. Mnogi Grki žele iz vsega srca, da bi se vrnil kralj Jurij. Prepričan sem. je dejal nadalje Mavro-mihafis, da bo monarhija vzpostavljena. Ni treba posebej naghisati, da bodo vsi moii volilci in jaz glasovali za kralja. Ce bi se naša srčna želja ne uresničila, bomo priznali narodno odločitev, sicer pa bi se krali Jurij vrnil na prestol samo pod pogojem, ce bi to zahtevala večina grikega ljudstva Oficielm rezultat volitev Atene, 14- Junija. AA. Po končnih po-datkih o jrrSkih volitvah so vladne stranke dobile HBu078 glasov, stranka Me ta x asa 127.*^Mo glasov, komunisti 9-1.140, neodvisni 74.094. Praznih in razveljavljenih volilnih listov je bilo oddanih 64.090. Abstinenca opozicije a i dosegla l'r)0/0- Metropoliti nod policijskim nadzorstvom Atene, 14. junija, ti. Vlada je postavala pod potieijsko nadzorstvo sedem metropoH-tov, ki so w uprli njeni odredbi ter še Izrekli za ohranitev starepa julijm. Iaroftil pa mu je ob tej priliki torti nekaj porSa. Te reči je odm<*sel Pire domov in izjavil ieni, da m o jih je dal Hribar, ki jili je dobil od Penkove. Pire prifpoveduije dalje, da je bil na b«r kogtni ponedeljek, ko so očfkrHi truplo umorjanke pri Geoerškovi. Hrihar se je novice o najdbi trupla s:ino prestrašil, našo mu je dejal: >Prinesi vse reči naša j, o stvari pa moteic Hribar je ostal na4o doma. Pire pa, ki se je zbal orožnikov, je odhrtel po stezah domov. Orožniki so s laLu preiskave naSri rame prednrete, ki so bali last Penkove. alasti obleko, raizen pri Hribarju tudi še r>ri materi Hribarjeve žene Pepre. 4Sletni Mariji I>oi-nicarjevi. ter njeni 25]etmi hčeri Mariji v ZaborStu. Prav tako so b'1i nekateri ukradeni predmeti najdeni seveda tudi pri Cm-berSkovi. Orofrrfki so sato te vrVrarl Domžale, 14. Junija. V zadevi zverinskega umora prev&itka-rice Majrije Penkove iz Področja &t_ 18 pri Domžalah je prdšJo v teku preiskave, ki jo je vodil orci3uški komandir g. Skok. domada že do popolnega razjašnjenja. Orožniki so bili ves oas, od Dinkočctnega penedeljfca, ko se je zaznalo za zdocin. neprenehoma na poslu, da iaslede zločince. Zael.šai: so vel kc c^eb po okoliških »a sen. Njjbove iapovedi so pokasale smer, v kateri nag se vodi preiskava, že predV veerajšnjim eo orožniki isvr&iii hifoto preiskavo na domu Penkove v Podrecjo, obenem >a preiskali tudi stanovanje Jrugth stanovalcev Tamkaj so rasli, kakor snvo ie poročaM, v stanovainju Franceta Hribarja, ki je sedanji lastnik htide, ostanke platnenega traka, s kakršnim je bfta povez ar a Penkova na aogaii, ko so jo na&i v to imunu Rače. Na podiLagi tega so orožniki vodili preiskavo dalj*.- in sa&lisaid v prvi vrsti Gabrskovo, ki stanuje v isti hiš' «3 svojimg dvema nezakonskima otrokoma. Na podlagi izpovedi zaslišanih se je krog čim dalje bolj ožil in so orožniki mogli rzslediti prave zločince. Sedaj je popotooma k^kamno, da je bil Zločin izvršen 27* februarja Zasnovateij umora je bil France Hribar, njegov glavni sokrivec pa 36detni kiobucareki pomočnik Ivan Pire, ki je v zadnjem času stanoval z leno Marijo v Hudem pri Radomljah Pire Ima s svojo ženo Marijo 6 otrok, pa je navzlic temu zahajal tudi k isestri svoje tene Angeli Gabršckovi, ki je stanovala v Hribarjevi hiši m s katero je imel dva otroka. Pire je Unel pred časom lastno hiao na Korice vem, pa jo je prodal. Takrat je bila pri njem tudi ženina sestra Angela. Žena je opazila, da je sestra noseča im ji je ta kmahi priznala, da se je epaijdašiia z njenim Lastnim možem. Seveda je užaljena žena sestro zapod&a, ki ee je nato preselila v hišo Marije Penkove. Angela je zahajala delat v tovarno v Jaršah, pozneje je pa navzflic mladosti pričela beračiti in naberačeni denar dajala svojemu ljubimcu Pireu. Ta je sijajno živel iii se zabaval, kajti pozneje mu je pričela strečfl tudi žena bolje, da bi ga sopet pridobila zase. Pire in Hribar sta ee seveda dobro poznaJa, saj je bil Pire skoro stalen got v njegovi htti. Dne 27. februarja je prišel Pire že ob 7. k svoji ljubici Angeli Gabršckovi. Kma*m je stopM v sobo tudi Franc Hribar, ki jo pričel Pirca vabiti, naj gre z njim v Snmberk. Hribar je res speljal Pirea ia hiše, nakar mu je 6potorna dejal: Tole Ukčevo Micko bi kazalo spraviti s poti Videč, da Pirca to ni preveč pretreslo, mu je pričel razlagati svoj načrt. Pire se je nekaj časa branil, slednjič pa je pristal na ponedbo Hribarja, ko mu je po daljšem obrazdoževaoju obljubil izročiti polovico alatnine in drugih vrednosti, ki sta jih slutila v stanovanju Marije Penkove. Hribar je takrat dobro vedel, da je odšla Ukčeva Micka, kakor so naaivaM Penkovo, beračit proti Posavjn. Penkova se je njbrže vračal« po stezi pod Sumbenkom domov. Na severnem deki Sumberka v bližini kamnoloma sta trudno beračiro zločinca počakala, V mraku okrog 8. je Penkova prišla proti njima, nakar \e Hribar — kakor pripoveduje Pire — Skočil izza grma proti njej ter jo zagrabil z roko za vrat in pričel daviti. Davljenje je trajalo več minut in je Pire. kakor pripoveduje, vse to mirno gledal samo par korakov daleč- Ko je Hribar « svojo žrtvijo opravil, je zaklical Pircu" »Kar sem pojdi, sedaj je ie mrtva.< Oba sta jo n&ko navezala na že pripravljeni kol i vrvmi, ki Hh je rmel Hribar s seboj Nato sta prijela truplo ter ea odnesla k vodi, ki fe oddaljena od označenega mesta kakih 900 korakov Tamkaj sta vr^la Penkovo v vodo. ko ete ji prej 5e navezala teiak kamen. Ko se je truplo podrem ilo t vodo. je Hrl>ar menil: »Xo. sedaj je baba hin.« Kakor pripoveduje Pire. je imela Penkova s seboj tudi torbico, v kater! :'e naibrfie imela nekaj gotovine, pa tudi nekaj druprib predmetov Kam je ta torbica 'minila. Pire ne ve povedati. Najbrže sta odSfe oba ck>-Sinea takoj nato domov, kjer sla Aretirali vso dražbo* Franceta Hribarja in njegovo Teno Pepco, Janesa Pirea, njegovo ljubico Angelo Ga-berškovo, Hribarjevega brata Mihe v Za-borstu. mater Marijo in njeno hčerke Marijo Delničarjevo. Vsi so prizuaii, da so sprejemali od Hribarja razne pr*xlmete Penkove, ki je morala v e»mrt samo zaradi koristoljubnosti zločincev, saj se je hotel Hribar polastiti njenih vrednosti, ki ;ih je hranfla v stanovanju, in pa njive, ki >© spadala k hiši, pa jo je Penkova pridržala zase. Pire prijsna-va zločin v ▼«1em ob^^Rn, Čeprav akuia sebe povt»od i »rezati. Hribar pa o zločinu trdovratno molri. odnosno »ploh taji vse, posebno pa to, da je umoril in davil Pen kov o. Hribar je sploh veisk za krknjenec, na dru«r-i strani pa zelo kJiko-maseme narave. Nekako pred štirimi leti je podedoval po svoji teti v Zaborštu lepo posestvo in gostilno, zraven pa Se 85.000 Din gotovine. Vse premoženje je zapravil domala v teku ene^fa leta, nakar so se £ele pobrigali za njegovo usodo drugi, ga postavili pod varstvo in mu z ostankom pre-možorrja 35.000 Din kupili domačijo Penkova. Pred dvema letoma je Hribar izvHHl rtom t Prologu pri Ihanu ter odnesel 40 kg stenine, ki so jo orožniki našli doma pri njem Naval ie temu je Hribar trdorratno tajfl tatvino. Pozneje je ukradel tndi neko kolo v Mostah pri Komendi m kradel po polju. Dobil je zato 4 mesece zaporne kazni, pa je vedno zanikal vsako krivdo. Popoldne bosta Hribar in Pire odvedena ponovno na kraj umora, kjer bosta konfroo-tirana. Jutri najbrže bodo orožniki vse are-trrsnee oddali v zapore na Brdem z Kamnik. ObrtnJ&o društvo v Kamniku bo priredilo od 11. do 18. av^gueta veliko razstavo iadel-kov obrtnikov domačega sreza. Zn razstavo vlada zelo veliko zanimanje in je ie sedaj prijavljenih mnogo udeležencev, zlast i/. Mengša, Radomljja, Komende in tudi Irugih krajev. Obrtno društvo prosi vse, ki se nameravajo raaatave udeležiti, da se pravočasno prijavijo in navedejo, koliko prosto.a naj ee jim rezervira. Prijave sprejema «. Ureič Albert v Kamorku, Dobro ga Je zagovoril. Čarodej je na predstavi ljudem kazal svoje umetnosti in ko je iz cilindra vlekel predmet za predmetom je pripomnil: Ta klobuk je neizčrpen, vedno je nekaj v njem. — Tudi, ee ga imate na giav*? je bleknil vrneš neki poslušalec. VTj Uden berač. Dovolj ste krepki in lahko bi delali Zakaj beračite? je nahruUla hiana gospodinja potepuha, ki je potrkal na njena vrata. — A, vi ste tako lepi, da bi bih* lahko filmska zveada. Zakaj sedite se v kuhinji? — Pravijo, da še ni nikdar noben berač tako dofcro kakor ta potepoh. >tev. 134 SLOVENSKI NARODc, dne 14 junija Stran S* DNEVNE VESTI — Vse planince opozarja tu rde to v« k i >Skala^, da bo v petek 14. t. in. ob IS. v radie predavanje g. Inž. AvCana: »Ne hodite v pfla*nine brez prave oprema!« — Dobra viški zločin pred novomeškim sodiščem. Oba osumljenca umora zakonskega para KoAarjevih v EK>hravicah. že-lecniškega 6uva>a Antona Pa v čl Ća In njegovega fcovani&a Schwelgerja so metliški orožniki prepeljali včeraj iz zaporov metliškega ereekega sodišC-a v zapore novomeškega okrožnega sodišča, ki bo preiskavo nadaljevalo, da ugotovi pravega zločinca. Ne eden, ne drrugi osumljenec nista svojega obnašanja spremenila, marveč se đo zadmjega vedla, kakor prve dni takoj po umoru. Niti orožnikom, niti eo-dtisou se ni doslej posrečilo dobiti od osumljenega Pavčiča kakr.šnesrakoli priznanja in je bi! oddan novomeškemu 60-didču le na podfLagi zbranega dokaznega gradiva. — Po velikih vročinskih počitnicah« po vročih mesecih juniju, juliju in avgustu nas čaka za duševni odd'ih kaj prijetno iznenađenje, kongres Jadranske straže, ki bo letos od 5. do 9. septembra v Ljubljani, šele ta prireoMtev, ki bo po aasnutku naših najodličnejšrih organizatorjev ena najlepših, najveličastnejših manifestacij, bo pokazala, kako široke plasti našega naroda je zajela misel Jadranske straže! — Brezposelnost v Jugoslaviji. Osrednja uprava za posredovanje dela v Beograda! objavlja, da je meseca maja iskalo delo pni vseh javnih borzah za delo v Jugos-lavtiji &5.691 moških in 5367 žensk, skupaj S1.058 oseb. Z nezaposlenimi Is prejšnjega meseca se je njihovo število povišalo na 38.821 moških in 8349 žensk, skupaj 47.170 oseb. Ob koncu meseca maja je ostalo nezaposlenih 10.143 moških ln 2476 žensk, skupaj 12.619 oeeb. Razpoložljivih in nezasedenih mest je ostalo iz prejšnjega meseca za 263 moških ln 114 žensk, skupaj za 377 oseb. Podporo je prejemalo skupaj 8513 nezaposlenih, is-phačanih pa je bflo 834.676 Din. Dne 1. junija je bilo v vseh javnih borzah dela pri javljenri h 10.606 moških nezaposlenih in 2617 žensk, sikupaj 13.323. OGLEJU SI! NOV PROGRAM! Vsi artlarti, Iti so bili na veleeejmu, nastopajo od danes naprej v KAVARNI „ODEON" — Udeležba Jugoslavije na jesenskih velesejmlh. Trgovinski muzej v Beogra-fhi obvešča, da se bo naša država udeležila naslednjih jesenskih velesejmov: v Pragi od 30. avgusta do 8. septembra, v Bariju od 6- do 21. septembra, v Solunu od 8. do 20. septembra 1936. Podrobnejše informacije dobijo interesenti neposredno pri Trgovinskem muzeju ministrstva za trgovino in industrijo, Beograd, Miloša Velikod br. 29. — Tretja državna razstava čistokrvnih psov vseh pasem bo pod okriljem Mariborskega tedma 3. in 4. avgusta v Mariboru. Lastniki čistokrvnih psov naj pošljejo svoje prijave Klubu ljubiteljev športnih psov v Ljubljani najkasneje do 10. 7. t. 1. Razstava je meotoaroono prignana ter se bodo na njej oddajala tudi potrdila o sposobnosti za mednarodno prvenstvo v lepoti. V zvesi z razstavo bo tud- produkcija psov s polici je ko dresuro. Lastniki dresiranih psov ln dreserjl naj se javijo klubu v istem roku. — Borza dela v Ljubljani išče 3 hlapce, brusača, fotografa in orodnega ključavničarja. — Športne, modne bi svilene srajce, gotove in po meri, dobite po znižanih cenah pri M. PIRNAT, 8v. Petra cesta 22 in Poljanska cesa 1 (Peglezen). — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nekoliko oblačno, sicer pa lepo in vroče vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v 9koplju in Splitu 34, v Sarajevu 50, v Beogradu 29, v Zagrebu 27, v Mariboru 26, v Ljubljana 25.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76T).4, temperatura je znašala 1S-6. Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Georg O* Brien v filmu £ APAD KRVAVI Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— Iz Ljubljjane —ij Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba našega člana in dolgoletnega bivšega odbornika g. škulja Rudolfa, k! bo jutri ob 4. popoldne, Florjanska št. 20. —>lj Ribji trg danes ni bili tako dobro založen kakor navadno ob petkih, celo v sredo je bilo več morskih rib. Skuš. ki jih ljudje sicer najbolj kupujejo, sploh ni bilo. Izmed cenejših morskih rib so prodajali sardele po 12 Din in girice po 10 Din kg Boljših vrst morskih rib je bila manjša količina Sedaj so nekoliko cenejše n. pr. trii je, po 34 Din, dočim so bile včasih po 46 Din. Danes so prodajali zelo poceni ščuke, po 16 Din. Smuč aH dunavska postrv, ki je zelo dobra riba, je bila po M Din. Na prodaj je bilo tudi precej rib ■ia domačih voda, somov in platnic po stalni cena. Trg je bil dobro založen z žabjimi kraki. —-lj Občni zbor društva absolventov drž. trgovskih iol. Pretekla teden je organizacija absolventov drž. trgovskih šol, katere sedež je v Ljubljani in ima pož-odbore v Celju, Mariboru, Novem meetu, polagala obračun svojega dela. Občni zbor je bil v prostorih dTft. dvorazredne šole v Ljubljani in bo se ga udeležili tudi delegati pododborov. O tvoril ga je predsednik centralnega odbora g. Beber, nakar eo sJedila poročila odbora. Absolventi dor-žavnih trgovskih sol v dravski banovini, ki jih je okoli 3000, zahtevajo, naj se upoštevajo pri razpisu javnih in samoupravnih služb, da se jim ne zapira pot v te službe, ker je treba ekrbeti tudi za namestitev, dokler bodo zavodi obstojali. Zanimanje za stanovsko organizacijo je dokajšnje, vendar bi bilo želeti, da bi se predvsem mlajš! absolventi(nje) oprijel' svojega društva, ker jim nudi tudi priliko izpopolnjevati znanje v raznih panogah Sprejete resolucije so bile poslane na merodajna mesta. —lj Pevski zbor Glasbene Matice ima drev: ob 20. zaonjc vajo mešar.^ga zbora »»red letnim občnim zborom, ki bo v ponedeljek 17. t m ob 20. v Hub ulovi j^-v-ski vorani. —lj Otroško pomladansko slavje 20. junija 1935 »Atena« Tivoli. Prijavnice, ki so obenem vstopnice za nastopajoče otroke po 5 Din, dobite vsak dan od 10. do 12. na igrišču Atene v Tivoliju ali v društveni pisarni, Prečna ulica 2. Obiščite kopališče na Ljubljanici, voda zelo topla, ležalni stoli za solnčenje. razne igre in čolni vedno na razpolago. Za pijače In jedače preskrbljeno. r| Zvočni kino Ideal Samo Še danes ob 4., 7. in 9.15 uri Senzacija nad senzacijo! Arena strasti Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— Iz Maribora — Popis zgradb, stanovanj in poslovnih prostorov. Da bo mestno poglavarstvo mogio zadostiti dolžnostim, ki jih raaai zakoniti predpisi nalagajo mestni občani, je odredilo popis vseh zgradb, stanovanj in poslovnih prostorov v mestu Mariboru. Popis bodo Izvršili posebni popisovalci. Prebivalstvo naj popisovalce pri delu podpira in jim pomaga. — Speča mati zadušila svoje dete. Na Goriškem vrhu je pretresla vse vaščane vest o žalostni tragediji tri mesece starega otroka. Služkinja Marija Bodnik, ki je zaposlena pri posestniku Luki Ošlovni-kn, je pred 3 meseca porodila otroka ki ga je vrooe ljubila. Mlada mati je vedmo spala pri svojem detetu, ga uspavala ter nato še nuna zaspala. Tako tudi v noči na preteki! torek. Tesno je Bod-nikova v svoji materinakl sreči objela svojega ljubljenca in tako sta v tesnem objemu zaspala mati In dete. Toda mladi materi se je naslednjega jutra nudil strašen prizor; poleg nje je ležalo njeno dete negibno, mrtvo. Nesrecnica Je otroka med spanjem zadušite. — Stavka tekstilnih delavcev končana. Včeraj smo poroo&li, da je pričelo 500 delavcev tovarne Zelenka & Oo stavkati zaradi prenizkih mezd, ki onemogočajo vsak eksistenčni minimum. Pogajanja so po daljšem času uspela v toliko, da je lastnik tovairne Schonskv zvišal delavcem place za 8 % v predilnici m tkalnici. — Sprejel je tudi vse odpuščene delavce nazaj na delo, delavstvo pa je dobilo tudi zagotovilo o kolektivni pogodbi. Včeraj so vsi delavci nehali stavkati in nastopili redno deko. — Tečaj za precepi janje imarnice. V ponedeljek bo na tukajšnji banovinski vinarski in sadjarrtd šoli enodnevni tečaj za zeleno precepljanje smsrnice in za poletna dete v vinogradu. Pouk, ki bo teoretičen in praktičen, bo od 8. do 12. ln od 14. do 18. — Samomor artistinje. V sobi 371etne artistinje Marije Ozvartičeve iz Zagate so našli pismo, v katerem sporoča svojim sorodnikom, da gre prostovoljno v smrt. To njeno namero je potrdilo tudi dejstvo, da je Ozvaltičeva že pretekli torek neznano kam odela in se še ni vrnila. Za usodo obu panike poizveduje mariborska policija. — Redni občni zbor Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru bo v nedeljo 16. junija ob 9. dopoldne v dvorani II. nadstropja Narodnega doma v Mariboru. Popoldne skupen Izlet v mariborsko okolico. Iz Celin —c Zadnje gostovanje ljubljanske dram« v tej sezoni bo v petek 21. L m. ob 20. Gostje bodo uprizorili v Mestnem gledališču veseloigro >Matiček se ženi« v novi režiji g. N. Gavelle. Predstava je za abonma. Ne-abonenti naj si čimprej nabavijo vstopnice v knjigarni »Domovini«. —c Rdeči kriz v Celju bo priredil v nedeljo 16 t. m cvetlični den. c— Čebelarje opozarjamo na poučno predavanje, ki ga bo priredila čebelarska podružnica iz Celja in okolice v nedeljo 16. t» m. ob 15. uri pri čebelnjaku g. Josipa Močana na posestvu ge. Stagujeve v Zagradu pri Celju. c— Umrli so v eeijeki bolnici: v sredo enoletni Slavko Cirnfeld, sinček logarja iz Zdenčina pri Zagrebu, v čstrtak pa 801*taa dninariea Jožefa Jagrova iz 6t. Jurija ob jirl žel sanici, 681etna občinska reva Frančiška Spolenkova iz Lise pri Celju in dveletni Franc Oblak is dt. Uja pri Velenju. Iz Laškesa Hmeifaka princesa. Vpriaorltev te novejše operete našega mladega skladatelja g. Gobca bo neprekliono jutri ter v nedeljo ob pol 9. zvečer pred sokolskim domom. Binkoiinl prazniki so povzročili pravcato preseljevanje narodov. Prijatelji tu-ristike so pohiteli v hribe, dočim so se zopet drugi, ki jim dela srce preglavice, odločili za radijske kopeli v LaSkem ter Rimskih toplicah, v katerih je več sto revmatičnih in nerevmationih kopalcev brodilo, prhalo in brcalo po bazenu letnega kopališča. Mladina, ki porabi mamin bakšiš raje za sladoled, se je zadovoljila z valovi Savinje, ki ima tudi že 18 stopenj, kar prav dobro de v tej tro-pični vročini. Domača gasilska četa je proslavila na birakoštni ponedeljek 65-let-nico svojega obstoja. Celodnevna prireditev je bila v vsakem ozira zadovoljiva ter prav dobro obiskana. Iz škofi« Loke li sokolskih vrst Manifestacije gorenjeka-ga sokolstva v Kranju se ja udeležil tudi škofjeloški Sokol polnoštevilno, ki je sodeloval s deoo, naraščajem in Članstvom. Zadovoljni s sijajnim potekom slavja so se vrnili domov, da nadaljujejo delo, kajti v kratkem bo škofjeloško sokolsko okrožje praznovalo desetletnico svojega obstoja. V nedeljo dne 23. t. m. bo v DraŽgosah pod Jelovico velika sokolska prireditev, okrožn: zlet, združen z javnim telovadnim nastopom. — Živo zanima loSke Sokole tudi zle* v Sofijo. Prijave sprejema tajništvo, kjer se dobe tudi vse podrobne informacije. — V nedeljo 7. juHja bo priredil loški Sokol t rad cijonalno, vsakoletno tombolo, ki bo gotovo tudi tokrat privabila v Skofjo Loko več tisoč ljudi. Glavni dobitki bodo: par volov, harmonika, plug. kuhinjska in servirna opremo, bala platna itd. Škofjeloški jadranski stražarji se pridno pripravljajo za nedeljo 16. t m., ko dobi deška šola kralja Aleksandra mladinski prapor PJS. Slovesnost se bo pričela ob 11. v prostorih šolske telovadnice. Tu bo najprej razvitje prapora, ki mu kumuje ga Matilda Vebrova, potem akademija otrok. Iz Litije — Voznikova nesreča. Posestnik Bokal pri Orajdou pni Litiji je voarfl opeko. i Nesreča, bi nikoli na počiva, pa je povzročila, da je šel Bokalu čez nogo voz z opeko. Zmečkalo m« je prste na nogi in so morali poklicati k ranjenon litijske-| ga zdravnika da*. Lebingerja. — Sedma hčerka je umrla po 11 urah. j Prti breaposeinem delavcu Pemišku, ki stanuje za Savo v Gradcu, se je BgJaeila štorklja, ki mu je prinesla to pot že sedmo hčerko. Dekletce, ki so ga takoj krstili za TomčOto, pa je živelo komaj 11 ur in sa je ie preeetMlo med nebeške krilatoe. Perrjifikcviim je umrla te tudi prej ena hčerkica, iivd pa Jttm še pet deklet; najstarejša je stara 10 let. — Hud udarec Rodiblno tukajšnjega krojaškega mojstra g_ Potdeta Knola, po rodu iz Ribnice, je zadela huda nesreča. Nenadoma je obolel na vnetju možganske mrene sinček Poldek, štiriletni deček, ki se je mudril na počitnicah pri sorodnrikih v Ribnici. Mladega bolnika so prepeljali takoj k staršem v Litijo. Dečku pa ni bilo več pomoči. Po nekaj dneh je do-trpel in v sredo popoldne se je val dolg pogreb na Frtioo, kamor so položili malega Polđka. k večnemu počitku. S težko prizadeto družino sočustvuje vse. Tudi naše prisrčno sožarje! — Preložen koncert. Koncert mladinskega pevskega zbora, ki ga vodi litijski uditelj g. Pimik in ki šteje okrog 100 mladih grl, je preložen na prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. Pevovodja g. Plmik je nenadoma zbolel in po sadravnikovi od-redol ne sme zapustiti posterje. Koncert litijske šolske mladine bo prenašal tudi ljubljanski radJio. — Občni zbor na Sv. Gori. V nedeljo 16. t. m. bo na Sv. Gori pr>i Litiji V. redni občni zbor planinske stavbne zadruge »Zasavska koča«, ki je zgradila pred leti svetogoreko kočo kot prvi calj bogatega delovnega programa. Začetek občnega zbora bo ob 13. Vabimo vee prijatelje Sv. Gord. da se v čim večjem štev i hi udeleže zborovanja na nadi najbolj priljubljeni zasavski izletnički točki. Tatvine lesa Trata«, 13. junija. Že lani, ko je bilo v noci od 4. na 5. maja ukradeno na Trati v skladišču trgovca z ogljem Alojzija Podobnika z Bukovice v selški dolini precej vreč oglja, so postale olasti pozorne, vendar niso mogle priti tatovom do živega. Od takrat dalje so se tatvine oglja, vmes pa tudi tatvine lesa in plohov ponavljale, tako, da se jih je zbralo ob letu osorej lepa vrsta, za katere storilci zagovarjali. Preiskava je dognala, da so vozili ukradeno oglje petkrat. Enkrat so imel! naloženih 15 vreč. Ob neki priložnosti je malo manjkalo, da niso bili zasačeni. Tedaj so vreče z ogljem enostavno zmetali z voza, sami pa se skrili in potem, ko so mislili, da je zrak čist, ubrali z vozom in konjem zopet nazaj na mesto. Oglje so potem prodajali tudi na drobno. aBje ga je dobil nekdo 3 vreče za četrt litra žganja. Na isti način ja izginil letos na pomlad iz skladišča lesnega trgovca Dragotina Pangeršiča voz smrekovih desk in par novih voznih lestvin. Deske so nosile žig >Lesna industrija«, kar je tudi pomagalo, da so prišli zmikavtom na sled. Pangeršiču je zmanjkalo poleg tega tudi nekaj nad 10 plohov, ki so izginili, kakor bi se bil vdrli v zemljo. Vsi ti .in nemara še kaki drugi grehi se sedaj raziskujejo in ne dvomimo, da bodo oblasti kraje do konca razčistile in delile vsakemu po zaslužen ju. Prizadeti krivdo več aH manj zanikajo. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" Lep sprejem slovenskih gostov iz Amerike Davi ]e prispelo v Ljubljano 30 slovenskih Amerikance*, ki so lih zastopniki oblasti in drugi nad vse pri* stfino fw*ejell Ljubljana, 14. junija. Vsa v solncu je sprejela davi Ljubljana naše Amerikance, ki so po dolgih letih odsotnosti, nekateri pa sploh prvič stopili na svoja domača tla. Ljubljana in ž njo vsa domovina jih je sprejla kar najbolj prisrčno in jim pokazala vso ljubezen, ki jo veže i njimi, ko si iščejo kruha v tujini. Ameriški izletniki v domovino so prispeli na glavni kolodvor preko Jesenic z vlakom ob 8.50. Na postaji se je zbrala velika množica ljudi, med njimi veliko sorodnikov povratnikov. Prišli so da pozdravijo nase vrle Amerikance tudi oficijelni zastopniki. Župana je zastopal zdravnik dr. Mis. bansko upravo in izseljenski urad ravnatelj g. Fink, delavsko zbornico g. Marinček, Narodni izseljenski odbor dr. Bohinjec, dr. Jug in g. Kravos. bonro dela ravnat«!i dr. Vončina. OMD akademik UrŠič, Rafaelovo družbo p. Zakraj-šek, zraven pa so bili še zastopniki raznih drugih organizacij, ustanov in korpo-rscij. Ko je privozil vlak na postajo, so za-orili povratnikom v pozdrav živahni klici živio, ki so jim Amerikanci prisrčno odgovarjali. Godba »Zarja« je odigrala gostom v pozdrav živahno koračnico, dočim je množica pritisnila k vagonom. Sledili so ganljivi prizori. S solzami v očeh so se poljubljali m se rokovali stari znanci in sorodniki. Nekateri Amerikanci so kar na glas zaihteli. ko so zopet stopili na domača tla. S to prvo skupino, ki io vodi g. Kolander, je prispelo okrog 30 oseb. Ko se je poleglo prvo navdušenje po svidenju, je zopet zasvirala godba »Zarja«, nakar so Amerikance pozdravili za bansko upravo in izseljeniški urad S- Fink, za Rafaelovo družbo p. Zakrajšek, za župana dr. Mis in za Narodni izselieniški urad g. Kravos. Za pozdrave se je v toplih besedah naiiskreneje in na izredno prisrčen način zahvalila gdč. Marv Marinkova kot zastopnica ameriških Slovencev. NaglaSa- la je vso srečo, ki navdaja njo in tova-riAe, ko dihajo zopet domači zrak, zahvalila pa se je za pozdrave tudi v imenu premnogih, ki jim ni bila dana sreča, da bi prišli nazaj med svojce. Zatem so krenili ameriški gostje ns zakusko v hotel »Aietropol«. kjer so sledile še številne dobrodošlice. Med Američani in njihovimi znanci se je razvil pri zakuski živahen pogovor o ugodnostih vožnje, ki jo imajo za seboj. Parnik »Normandie«, s katerim so prispeli v Evropo, je najmodernejši francoski prekomornik. nositelj sinjega traku Atlantika in ne sliči nobenemu drugemu parniku. Njegove linije so popolnoma nove, izdelane tako, ds se kar najtK)!] poveča brzina in doseže čim večja eleganca. To je parnik bodočnosti. Po vsem svetu gre glas, da je »Normandie« najpopolnejša mojstrovina, kar se tiče tehnike in francosko umetnosti in more se tudi trditi, da je na tem skoro 90.000 tonskem parniku vse sama harmonija. Parnik je zasanjan okvir, kjer so potniki ITI. tn turističnega razerda preživeli štiri nepozabne dni v občudovanju notranjosti. Potnikom so bile na razpolago udobnosti in prijetnosti. Komfort ITI. razreda presega vse. kar se je doslej videlo in uživalo na parnikih. Oni, ki so že potovali na doslej najlepšem parniku sveta »Ile de France«, zatrjujejo, da kabine ITI. razreda na »Normandie« ne zaostajajo v luksuznosti in eleganci opreme za onimi I. razreda na »lle de France«. Naši Amerikanci, po večini doma iz Hlevelanda, so se vkrcali na parnik v New Yorku 7. junija in so že po 4 dneh potovanja prispeli v francosko pristanišče Le Havre. Vožnja iz New Yorka do Ljubljane je trajala samo 7 dni. V Ljubljani pričakujemo letos še nekaj obiskov naših Amerikancev 2e v teku tega meseca in sicer 34. in 2S., brrsta prispeli zopet dve skupini. Tragedije in nesreče Smrt mlade deklice zaradi zastrupi j enja — Utonil v Savi — Smreka ga je ubila — Smrtna nesreča kolesarke — Avtomobil povozil kolesarja Lipnica, 13. junija. Vso Irpniško soseščino je zelo pretresla vest o nenadni smrti 121etne Anice Šparo-vec, hčerke posestnika in stavbenika. Pred nekaj dnevi 6e je deklica sukala okrog domače ža<;e in je slučajno stopila na majhno treščico. ki se ji je zadrta v palec. Deklica se za rano, ki «e je na videz naglo zac<*lilta, ni mnogo brigala, kar se je Pa zelo maščevalo. Nastalo je zastrupljen je in vsa zdravniška pomoč je bila zaman Na .binkošttii ! ponedeljek je po kratkem, hudem trpljenju umrla, v sredo pa so jo ob veliki udeležbi domačinov položil: k večnemu počitku. Pokojna Anic« je bila za svoja leta izredno razvita, v Soli pa med naipridnejSimi učenkami. Zato je njena smrt prespin^"-vse, ufelostHa pa zlasti njene starSe. * Radeče. 14. Junija. V sredo ob 18.30 je odšel v alužbo železničar Dioniz Podlesnik. ualužben v kurilnici na Zidanem mostu. Mož je stanoval na dee-npm bre^u Save. kjer ima maihno kmetijo. Stopil ie v čoln, da se prepelje na drugo stran. Sredi reke je nenadoma omahnil. — najbrže mu je postalo slabo ali pa ffa ie zaradi prevelike vročine z/adela kap, — m padel je v vodo. Izsrinil j d v deročih valovih Save. Ljudje so opazili čoln in videh" ! tudi Podle*nikovo kapo plavati po vodi, o j njem pa ni bilo ne duha ne sluha. Za po-\ kojnim žalu jek) žena i« trije nepreskrbljeni otroci S * T>ra£gos>. 14. junija. Po praznikih se je pripetilo v £?™&du med Rudnim in Dražgosa/mi huda nesreča, ki je aahtevala življenje mladega delavca. Pri podiranju dreves je velika «mreka oplazita pri padanju mladog« delavca lako nosročno, da ie obležal mrtev na me#»tu. Radeče, 14. ju«iija. Lesna trgovka Terezija Zupanova od Sv. Jurija pod Kumom *»e je te dni odpeljala kolesom iz Ilotenieia proti Radečam. Na strmem ovinku pri pokopališču je padi« s kolaaa in nezavestna obležala. Preneali so jo v bližnjo C'otovo gostilno ter poklicali na nomoč banovinskega »dravnika dr. Vlatka, ki je ugotovil nevaren pretres možca-nov. Ponesrečena Zupanova leži že 20 ur v popolni ne-zave*ti in je njeno sitatije zelo kritično. V zvesi s to nesrečo opozarjamo oblasti, naj vendar popravijo fflaho grajeno ros!o, na kateri bo treba dvn£iTakoj po Binkodrtih grem na Jadran,« aem dejal evo j i boljši polovici, xk> Sušaka z letalom ljubljanskega Aeroputa, od Sušaka do Kolora pa z Jadransko ptovK-bo< —-- Molk in začudene oči, potem so se pa začela pogajanja, ki ao trajala četrt are in na nrai so se pojavili vsi predmeti, ki jih posten človek potrebuje za zračno in morsko pot No, za zračno pot dosti ne potrebuješ, pri vsakem sedeža so itak lepe, velike, skoro oepremočljive vrečice za tisto, kar ti morda bilo odveč... >. - ~ • '• • V'- v* >Greš saum?v — Zopet mak> inolKu. »Ne, sopotnico vratnem s seboj___c Nikamor!« — — — »AH ljuba moja, gospodično Leico vzamem s seboj, lepo, »vse toalete za mondena morska letovišča bova vzela s seboj, vse bo videla, na blizu, na daleč, na široko, »okrog ogla« in proti soncu, pa 100 m >Perpantica< in ko se povrneva nam«a ne bo treba dosti govoriti. — Vse lepote našega sončnega Jadrana bova pridržala na fotografijah .. .< Pomiril sem in zadovoljil svojo ženico in resni pogledi so deoili zopet miroljubnejši izraz. Potem se je začel pravi direndaj. Poba-sali smo vse potrebno v kovčeg, pa hajd k nebotičniku. Ob pol 13. smo se odpeljali, šest Čehov, lahkoatletov, ki so na »Primorju« tekmovali, pilot Jarošenko, siTojpatičm Rus, še nekdo im jao. Na T vrčevi cesti nas je še obrizgal mestni škropilni asvto in rrae primerno >ohladile Čehi so peli. čitali »Jutro«, ki je bilo pomo poročil o tekmovanju; komično se jim je zdelo ime »zm asova-lec« ... Gledam, gledam, štejem. Vraga, preveč nas bo. Po >odiični« Srna rt nski cesti smo poskakovali, da je bilo veselje. Tudi užitek svoje vrste, vožnje sicer ni treba posebej plačati, je že priračunana, zato je > uži tek < dvojni. Dobrodušen šofer govori o »hribovitem« terenu v superletivih, nič ne pomaga, dobra cesta postane sele tedoj, ko seno pri kažipotu »Letališče« zapeljali pod hanger, kjer je bilo že vse pripravljeno. Sef centra dr. Rape piše in piše. Pozdraviva se! »Zasedeno!c — Ves čas sem skitil, no, nič ne de, pa jutri zjutraj o© pol sedmih. Rezerviramo in čakamo. Čehe so stehtali, po osebi do 70 kg, največ 75. Se gre, ker so brez prtljage. Je ne rabijo, jutri se vrnejo. Plombiranje fotoaparata, ki ga j SENZACIJA PREŠERNOVE ULICE I so krasne izložbe ČEVLJEV staroznane tvrdke FRAN J A SNOJ. ■ Nudimo Vam krasne I PRVOVRSTNE ČEVLJE PO NIZKIH, I VSAKOMUR DOSTOPNIH CENAH. B tovarniška zaloga čevljev kvaltetnih znamk »JARA«, »GOLDREGEN« In »UNION« I FRAN J A SNOJ, I LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA Makulatura! panit proda uprava ^Slovenskega Naroda", Ljubljana. Knafljeva ulica s te v. 5 Kotle, lestence, kljuke in vse ostale kovinaste predmete temeljito tn enostavno čistite s SERVITOR VATO >EKSTRAKT<, d. z o. z. v Ljubljani, Gosposvetaka cesta štev. 8. J A A ZOPET ODPRODAJA ČEVLJE po 10—30 % znižanih cenah. — Da vam ta ugodna prilika cenenega nakupa zopet ne uide, se kar najbolj požurite v naše prodajalne. „JARA44, Ljubljana, Sv. Petra cesta M „JARA". Maribor pri firmi Martine, Gosposka ulica IS „JARA", Zagreb Hica 60 Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din MLADEGA VOLCJAKA kupim. — Kopališka ulica 12, Kolezija. 1985 RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din Ia ŠPORTNE SUKNJIČE Din 98.-, pum parice Din 48.-, razno krasno perilo — dobite zelo poceni pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 ENTEL — AŽUE — P LISE Izvrši ekspresno — Mate k & Mikeš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj). 54/L STANOVANJE DVEH SOB~ kuhinje in pritiklin išče boljša stranka za avgust. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Siguren plačnik« MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vknhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOLI, LJUBLJANA, Tvrseva cesta 6 (nasproti Nebotičnika) 55/L ~"™ DRAŽBA najrazličnejših spominskih in galanterijskih predmetov, nožev, ščetk, glavnikov, škarij, britev, trgovske oprave, pohištva, sa bo vršila v soboto, dne 15. junija ob 14. uri in naslednje dni v trgovini Marije Mi-helic, LJubljana, selenburgova ulica (nasproti kavarne »Zvezda«), z nadaljevanjem v FTo-rijanski ulici št. 32. 1969 imajo Čehi s seboj. Srebrno ptico so izvlekli iz hanger ja, propelerje zavrte in Jarošenko se vzpne z mehanikom na avijon. Zadnje fotografiranje, ropot, da je joj, Čehi ao že nameščeni in start. Gospodična Leica je vse faze »pridržala*:. Kakih sto metrov drsi avijon po zemlji, se zasuče desno in v ostrem kotu zaplava proti ljubljanskemu gradu. Spremljamo ga, nad nebotičnikom plava, gori prav na vrhu pri daljnogledu, ki ti tri minute za dva dinarja vse približa, pa »me spremlja« ženica in sinko, želeČ, me poslednjih videti. In glej, vraga, sam bi želel biti visoko gori v zraku, no, nič ne de, pa jutri... Avijon je izginil za Golovcem, v hangarju ao vai oprijeli za avoj posel, avtobus nas je pa jadruo odpeljal nazaj. Krepak stisk roke in »na svidenje jutri zjutraj,< pa smo se vrnili domov. rV>krfieieJf>o amo sicer »froali«, druge nesreče pa ni bilo. Je že tako, če je proga Aeroputa tako frekventirana. Oficielno po-rofiflos kafco smo ae voztti pa prrhodn >ič — s 9ošaka. Sušak, r*. junija. SoSafc, hotel Kontmental. ura pol enajstih. Zjirtraj smo bili še v LjublTani. Izpred ne^tičnika ae nas je odpeljalo poino mladih in starejših, mladi s svojimi modeli, ki jih preizkušajo na ljuorjatnskem letališču, starejši smo leteli, nekaj si jih je »>a ogledajo start —, nam želelo srečno pot. Ftfvoo vreme je bilo. avijon s tremi rn četrt potniki, petleten sinko s svojo mamico, oba na prvem poletu, inž. D_, ki je danes že 28tič letel m jaz s papirjem in čmnlorn. Jarošenko je zasedel srebrno ptico, propelerfi so zabriieii, Leico smo izročili g. P., ki nas je. preden so jo plombiraE, Še ovefco-vecr! in že smo zdrčari. Okret rra desno, pa smo rezali v ooflake. Pogled iz avijoua ne-Dop'sen, spod a i zaspana L/brblJana tatao čudovito osvetlzena od jutranjega sobica, da k> moraš vzljubiti. Vedno višje jo reže jekleni pti?. Grad je za nami, 9e mak> pa žal z veliko ibrzino. No, prvi vtisi ao nad vse zapeljivi. Morje, morje, malce nemrno sicer, kar pa nič ne škodi. Mimo Martinščieo vozimo, galeb; se spuščajo na morje m obletavajo nai eoln, Leica hiti, da bo zbirka run popokiejšiJ. Nad M rl sf-ico mesto I>ra-ga, ob skalnih čereh moli iz morja prednji del potopljene ladje Je iz^a svetovne vojne. Potopili so jo, vozila je vojni matorijal, rn rovlekri h kraju, kjer stoji kot nem spomenik žalostne vojne dobe. Bližamo se ribarski naselbini Ž.urkovo. Na obrežju nekaj kopalcev, prvi letovišcarji, ogorel pa tudi Še » mlečnem barve. Sonce žge, da je veselje, in z naslado vdihavamo morski /rak. Mimo nas peljf* zagarali ribič svojce, starke k iHliMlim ladjam, V fcur.kovem. mali ribiški naselb:ni smo ae izkrcal, prvi vtis je mikaven, osobito za fotograf?. Razpete ribiške mreže, majhne kolibice, ki so bivališča ribičev, ob obrežju polno čolnov, jadrnice, polno mladine, zdrave- rn rafala V prijetni utici smo pikali malo merice, po par m-imrtah pa ao namo že postregli z obilno porcijo fikuš. Prva jedača — rine, pred par urami v+ovdjene, z. glavo m. mfVo rečejo, z repom vred sva jih i^os-pravila. Naši rioičn so ljudje, zlata vredni, krepka straža Jodrana, nacionalni in zavedni. Njfh kruh je mer ve, ki jim dajo rib<». Ix>ve. love, skušajo prodati m se bomo prež;vlia?o. Italija je znatno omejila uvoz naš'h r;b. zato se je položaj mi£ih ribičev poslabAal. T^-mn bi bvlo tret>a od^vomoči. Ribo jp treba spraviti rt* ljubljanski in za»rrd>Ški tr ■ ln sicer z letali. Danes mb 8. zjutraj vlovljene ribe bi bfle že ot> 7. zjutraj na obeh tnerth živet Aeroput se o^imdeva. da bi nvedel za prevoz rfb z tromiji Ji '-nnn. posebna letala. Oho banovin\ dravsko in savska naj bi v ofbliki suovenciie podprle Aeroput. da bi DreA-or. r?b ne bil d raž'i kakor po želor-Tvci. 5vrvsika banovma kaže zn načrt, ki bi porfcprl žrveli najpaafiilfijilh kraiev našega .Todrana. oibHo zanrmania. Tn koMko naj bi znaSjifo snrbvencija? Kakih W 10.000 Din letno! Potem hri ae konzoim dvisrnfl in <*ftn« prvovnstoifh skui hi bila r> do R T>in za kn. T\mriisl;ti moramo, da se često pruda ji Jo sku.Se po 1 "Din za ber ki proda iaV; so ve-serT, čV svoj trn d za lov vnovčnjo. So p-i-meri. da se je kaseta rfb psodeln n B D;tv rrb pa >e bfk> W do 1fi fo?. i tem. da s* smo nad Krimom. Razgled je tako čist ki jasen, da razločiš kmeta na polju, ki v potu svojega obraza obdeluje zemljo. Naš najmlajši sopotnik je živahen, da je veselje. Nad Blokami je pričelo malo >gngati< naš zračni ekspres, nič za to, Jarošenko preide z vešoo roko vsa ^neljuba< mesta. Za menoj dečko v maminem naročju — biod, revček, slabo mu je, nad Gorskim Kotorom smo izvlekli prvo in zadnjo rjavo vrečico. Pod seboj zagledomo aerodram in že smo se spustili pred hangarjem, kjer nas je pričakoval šef centra g. Nikola Vilbar, španski konzul, Slovenec po rodu. Naš dečko je postal zopet zidane volje. »No, kako je trvede tatadski protnet x ribanri, bi bilo wsem ponuacaao. RftMCem in kona^imentom-Vsafc, še tako skromen človek si zažeji ri*v ki so na naših tržisj&iii zaenkrai drra*»e. In nič vee ne bo ob pristanišči h rdv, ki so pogimle, ker pii niso mogla prodati. Držimo se gesla »Svoji k svojinn«! In mi i ne bo geslo samo profanacija. Beda po oddaljenejših otokih je še veđja. Ti ao odrezani od trga kn tam rfbflS sploh ne love več. Tam dobS 5 kg težkega brancina za 15 Din! Na trgu bi dolbili zanj nad 100 Din! Priza deti faktor^i naj bi uredili to pereče in za obstoj nosili Tjndi nafvaznojae MrifaajalM vpra^jmje. .losticek čez Riječino — moja med Italijo in Jugoslavijo bilo?< »Sm se bau, da ne bom dol padu.. ^ In zasmejal se je tako, da je potolazrl skrbno mamico, nas pa razveselil Po formalnostih smo zasedb taksi, ki nas je ja-dmo odpelual na Sušak. Uslužni g. ViLhar je hitro obrazložil in tolmačil kraje, ki so ležali ob cesti, na oni strani Italija, naš svet, naši ljudje. V pisarni Aeroputa zopet slo venska beseda, uradnica, ki vodi, ©preloma in dirigira vse, kar spada v njen delokrog, je bila deset let v Ljubljani. Komaj se dobro zavem, da sem na Sušaku, sem se odzval povabilu g. konzula Vilharja, da se z njegovim motornim Čolnom popeljem malo po morju, ter napravim nekaj posnetkov. >Sv. Mikula< je ime na lepem motornem čolnu, ki se nama je bli- Z g. konouiom sva se zaradi neinirn*«a morja odpeljala z avtom nazaj proti Stisku Lepa cesta in romantična okolica. Sušak je v času uajHie odsotnosti čudovito oživel. Avtotaksi vozijo drug za drugim izletnike; frekvenca se pričenja, glavna sezona je na pragu. Znane in tuje obraze srecavaš, Mft narodnosti so :n od ^seh strani sveta so prišli. In tam preko mosta? — Malo življenja, Reka je mrtva, pristauišca so pol prazna. Samo preko mosta, pa taka raehka! Se par fotografij po mestu potem pa* v pisarno Jadranske plovitbe«, ob 4. popoldne pa_ proti Kotoru. Pravijo, da bo nemima vožnja — nič ne de! S pota pa ob prvi priliki. Rafko K«s Tragedija klovna Po Avstraliji je križaril v zadnjih mesecih velik potujoči cirkus, čegar glavna tarakcija je bil klovn Eric. Mož je bil izredno duhovit, izvrsten šaljivec, poleg tega pa nenavadno spreten plezalec na vrvi, tako da je bil povsod ljubljenec občinstva. Te dni pa je postal žrtev podlega zločina. Nekega večera se je ob zaključku predstave kakor običajno produciral na vrveh, ko ga je nenadoma začelo srbeti po vsem telesu, kar je bilo povod, da se je začel zvijati v izredno komičnih oblikah. Večina gledalcev je bila prepričana, da gre za posebne trike prebrisanega klovna in je nastal v areni velikanski aplavz. Takoj nato je nastala smrtna tišina. Zdelo se je, da je občinstvo zaslutilo, da to kar se odigrava na vrvi, ni več igra, temveč bridka resnic■. Se en obupen preokret in artist je izgubil ravnotežje ter treščil v globino, kjer je ves razbit obležal. Krik groze je pretresel vso areno. Klovn Ene je bil mrtev. V preiskavi so ugotovili, da je zavra t ni zlobnež natresel artistu prašek za srbenje v triko, najbrže z namenom da ga moti pri njegovih produkcijah, ali pa celo, da povzroči njegovo smrt. Policija je kmalu izsledila krivca; bil je tovariš pokojnega klovna. Mož je priznal, da je res natresel prašek v trikot, dejal pa je, da je hotel s tem samo napraviti nedolžno šalo. V teku preiskave je prišlo na dan. da sta se klovn in njegov tovariš že dalje časa prepirala zaradi lepe cirkuške plesalke, in je zato upravičena domneva policije, da je postal Eric nedvomno žrtev maščevanja svojega tekmeca. Urejuje Josip Zupaućić, — Za >Marodno Fran Jesczftea. — 2m opravo tn tnaeratm det nata Oton Christol. — Val ? Ljubljani