193ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Danijela Tr{kan
Obvezna pedago{ka praksa za {tudente 4. letnika zgodovine
pedago{ke smeri
(Prispevek k visoko{olski didaktiki)
Uvod
Od {tudijskega leta 1999/2000 do {tudijskega leta 2001/02 je na oddelku za zgodovino
potekala prostovoljna enotedenska pedago{ka praksa v osnovnih ali srednjih {olah za {tuden-
te 4. letnika pedago{ke smeri zgodovine. Odgovori na anketni vpra{alnik, ki so ga izpol-
njevali {tudentje in u~itelji – mentorji, so pokazali, da mora biti pedago{ka praksa obvezna za
vse {tudente in da mora biti organizirana tako, da se upo{tevajo tudi individualni interesi in
potrebe {tudentov ter u~iteljev, saj je pedago{ka praksa izredno koristna tako za {tudente kot
za u~itelje.1
Zato je bila v {tudijskem letu 2002/03 uvedena obvezna dvotedenska pedago{ka praksa
kot sestavni del prenovljenega {tudijskega programa za predmet Didaktika zgodovine na
oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti.2 Glavni namen pedago{ke prakse je, da se
{tudentje pripravijo na za~etno samostojno opravljanje u~iteljskega poklica. Pedago{ka praksa
traja dva tedna oz. vsaj osem delovnih dni in omogo~a posameznemu {tudentu(tki) hospiti-
ranje izku{enega u~itelja v osnovni ali srednji {oli, izvajanje nastopov, seznanjanje z u~nim
na~rtom in u~ili za zgodovino, u~enje uporabe u~nih pripomo~kov, seznanjanje s pedago{ko
dokumentacijo (zlasti {olsko redovalnico in dnevnikom) ter udele‘bo pri dodatnih dejavno-
stih (npr. kro‘kih, sestankih, ekskurzijah ipd.) itd.
V prispevku je predstavljen potek izvedbe dvotedenske obvezne pedago{ke prakse in tudi
rezultati anket za {tudente in u~itelje mentorje, ki so sodelovali pri pedago{ki praksi v letih
2003 in 2004.
Priprava na pedago{ko prakso
Pedago{ka praksa je sestavni del prakti~nih vaj pri didaktiki zgodovine in se najpogosteje
izvaja v poletnem semestru 4. letnika. [tudentje morajo izbrati ~as opravljanja tako, da ne
ovirajo delo pri drugih predmetih. Zato morajo ‘e na za~etku {tudijskega leta na~rtovati vse
obveznosti, ki jih bodo imeli v poletnem semestru in ta na~rt zabele‘iti tudi v osebni mapi.
[tudentje so seznanjeni s pedago{ko prakso v uvodnem predavanju. Informacije o
pedago{ki praksi so objavljene v {tudijskem programu za vsako {tudijsko leto posebej,
1 Tr{kan, D. (2001). Prostovoljna tedenska pedago{ka praksa {tudentov zgodovine. V: Visoko{olski pouk – malo
druga~e. Ljubljana: Center za pedago{ko izobra‘evanje Filozofske fakultete, str. 77–81.
2 Tr{kan, D. (2002). [tudijski program didaktike zgodovine 2002/03. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
Tr{kan, D. (2003). [tudijski program didaktike zgodovine 2003/04. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
Tr{kan, D. (2004). [tudijski program didaktike zgodovine 2004/05. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
194 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
posebne informacije z minimalnimi obveznostmi pa so objavljene tudi v publikaciji Dnevnik
pedago{ke prakse.3 [tudentje prejmejo obrazec za pedago{ki dnevnik tudi v elektronski obliki.
[tudentje, ki si sami izberejo osnovno ali srednjo {olo, morajo vodstvu {ole predlo‘iti
uvodno pismo, ravno tako pa tudi u~itelju – mentorju. U~itelj – mentor prejme tudi informa-
tivni priro~nik, ki vsebuje navodila za pedago{ko prakso in tudi seznanja u~itelje z didakti~no-
metodi~nimi novostmi pri pouku zgodovine.4
[tudentje, ki ne morejo pridobiti {ol za opravljanje pedago{ke prakse v svojem kraju, pa
lahko opravljajo v ljubljanskih osnovnih ali srednjih {olah, ki jih izbere visoko{olska u~iteljica.
Opravljanje pedago{ke prakse
V ~asu pedago{ke prakse morajo {tudentje opraviti vsaj {est hospitacij oz. spremljati
potek pouka pri u~itelju (vsaj tri razli~ne u~ne vsebine), opraviti vsaj osem samostojnih na-
stopov, od katerih pa morajo biti vsebinsko razli~ni vsaj {tirje nastopi. V primeru ponovitve
u~ne vsebine, morajo {tudentje spremeniti u~ne oblike in metode dela.
[tudentje morajo biti na {oli prisotni vsaj {est dodatnih ur (npr. pri kro‘ku, dodatnemu
pouku, kraj{i ekskurziji, sestanku, konferenci, konzultaciji z u~iteljem ipd. oz. vsaj dve razli~ni
dejavnosti). Dodatne dejavnosti s {tevilom ur {tudentje predstavijo tudi v dnevniku.
^e {tudentje izberejo obe stopnji, potem morajo opraviti najmanj enotedensko pedago{ko
prakso v osnovni {oli in enotedensko pedago{ko prakso v srednji {oli. V tem primeru se
minimalne obveznosti razpolovijo.
V skladu z individualnimi potrebami in interesi pa lahko {tudentje pove~ajo {tevilo ho-
spitacij ali nastopov v dogovoru z u~iteljem – mentorjem. U~itelj in {tudent(tka) na~rtujeta
urnik hospitacij in nastopov za dva tedna. V prvem tednu je ve~ hospitacij kot nastopov.
Urnik hospitacij in nastopov je pripravljen vsaj en teden pred za~etkom pedago{ke prakse.
Dvotedenska praksa je strnjena, v primeru, ~e to ni mogo~e, pa morajo {tudentje ~imprej
opraviti vse obveznosti.
Vloga u~iteljev – mentorjev je zahtevna in tudi odgovorna naloga. U~itelji – mentorji
dajejo vzor za pou~evanje, organiziranje in vodenje pouka, omogo~ajo spoznavanje nalog in
odgovornosti u~iteljev, sodelujejo s {tudenti, jim dajejo prilo‘nosti za samostojno pou~evanje,
sporo~ajo povratne informacije in spodbujajo refleksijo.
Glavne naloge u~iteljev – mentorjev v ~asu pedago{ke prakse so izvedba vsaj {estih vzor-
nih nastopov za {tudenta(tko); pomo~ in svetovanje pri osmih samostojnih nastopih
{tudenta(tke); vklju~evanje {tudenta(tke) pri dodatnih dejavnostih na {oli, npr. pri kro‘ku,
dodatnemu pouku, kraj{i ekskurziji, sestanku, konferenci, konzultaciji z u~iteljem ipd; izpol-
nitev anketnega vpra{alnika, ki je v pedago{kem dnevniku {tudenta(tke) in izpolnitev ocenjeval-
nega obrazca v pedago{kem dnevniku.
Dodatne obveznosti u~itelja pa so lahko {e seznanitev {tudenta(tke) z u~nim na~rtom in
u~ili za zgodovino; pomo~ {tudentu(tki) pri uporabi u~nih pripomo~kov (npr. grafoskop,
diaprojektor, video ipd.); seznanitev {tudenta(tke) s pedago{ko dokumentacijo (dnevnik, re-
dovalnica, letni delovni na~rt po razredih ...); seznanitev {tudenta(tke) s {olo in organizacijo
pouka; izvedba ve~ vzornih nastopov za {tudenta(tko); pomo~ pri dodatnih samostojnih na-
stopih {tudenta(tke) itd.
3 Tr{kan, D. (2004). Dnevnik pedago{ke prakse. Priro~nik za {tudente zgodovine pedago{ke smeri. Didaktika
zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
4 Tr{kan, D. (2003). Priro~nik za u~itelje zgodovine. Pedago{ka praksa {tudentov 4. letnika pedago{ke smeri
zgodovine. Didaktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
195ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
U~itelji – mentorji pa lahko v dogovoru s {olo in {tudenti dodajo tudi druge dejavnosti, ki
pomagajo k pedago{ki usposobljenosti {tudentov – bodo~ih u~iteljev zgodovine v osnovnih
in srednjih {olah.
V ~asu pedago{ke prakse si lahko {tudentje izposodijo u~ila na oddelku oz. didakti~nem
kabinetu. U~itelji in {tudentje lahko komunicirajo z visoko{olsko u~iteljico na ve~ na~inov: po
telefonu, po elektronski po{ti, pisno ali ustno na govorilnih urah. V ~asu pedago{ke prakse se
priporo~a tudi branje didakti~ne literature, ki jo {tudentje lahko dobijo v razli~nih knji‘nicah.
Dnevnik pedago{ke prakse
Seveda pa zahteva pedago{ka praksa tudi pisanje dnevnika, ki ga morajo {tudentje natan~no
izpolniti. Opravljena pedago{ka praksa in izpolnjeni dnevnik sta sestavni del {tudijskih obvez-
nosti, ocena mentorja pa tudi prispeva h kon~ni oceni dnevnika pedago{ke prakse.
Pedago{ki dnevnik vsebuje naslednje rubrike, ki jih izpolnijo {tudentje:
1. MOJA PRI^AKOVANJA.
2. URNIK.
3. PREDSTAVITEV [OLE.
4. ZAPISNIKI DELA PO DNEVIH.
5. ZAPISNIKI NASTOPOV U^ITELJA/ICE.
6. U^NE PRIPRAVE [TUDENTA/TKE .
7. GLAVNE PRIDOBITVE DVOTEDENSKE U^NE PRAKSE.
8. SAMOOCENJEVALNI OBRAZEC.
9. ANKETNI VPRA[ALNIK ZA [TUDENTA/TKO.
10. ANKETNI VPRA[ALNIK ZA U^ITELJA/ICO.
11. MENTORJEVA OCENA.5
[tudentje morajo v urnik natan~no navesti datume in ure za hospitacije u~iteljev in samo-
stojne nastope. V primeru, da {tudentje opravljajo hospitacije in nastope pri razli~nih u~iteljih,
morajo urnik hospitacij in nastopov ter dodatnega pedago{kega dela navesti posebej za vsakega
u~itelja.
[tudentje vadijo pisanje zapisnikov in u~nih priprav na ve~ na~inov ter posku{ajo opisati
svoje razmi{ljanje o pedago{kem delu in ob~utke na pedago{ki praksi. U~itelji – mentorji pa
izpolnijo 10. in 11. rubriko v pedago{kem dnevniku.
Ocenjevanje pedago{ke prakse
Pri pedago{ki praksi se ocenjuje predvsem pedago{ki dnevnik. Ravno tako pa se upo{teva
tudi mentorjeva ocena pedago{kega dela {tudentov na praksi.
Mentorjeva ocena dela {tudenta(tke) je sestavljena iz treh delov. V prvem delu u~itelj
poda mnenje o celotnem delu {tudenta(tke) na pedago{ki praksi. V drugem delu oceni nasto-
pe {tudenta(tke) s pomo~jo treh kriterijev (vsebinska priprava na nastope, metodi~na spret-
nost, vlo‘eni trud in pozitiven odnos do dela). Za vse kriterije sta predvideni dve stopnji: zelo
uspe{en in uspe{en. V tretjem delu pa oceni celotno delo z ocenami (zelo uspe{no, uspe{no,
dobro ali manj uspe{no) in poda kratko obrazlo‘itev.
5 Ideje za pedago{ki dnevnik so vzete tudi iz: Skela, J., Se{ek, U., Zava{nik, M. (2003). Pedago{ka praksa.
Teaching Practice Pack. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo in Cenci~, Mi., Cenci~, Ma. (1994). Prakti~no
usposabljanje kandidatov. Ljubljana: Pedago{ka fakulteta.
196 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Ocenjeni dnevnik pedago{ke prakse {tudentje vlo‘ijo v osebno mapo ter dodajo ocenjevalni
obrazec, ki je predstavljen v nadaljevanju.
7.–9.).
197ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Visoko{olska u~iteljica oceni dnevnik pedago{ke prakse na osnovi petih kriterijev,
ki vklju~ujejo razli~no {tevilo to~k. Univerzitetna ocena se pridobi s se{tevkom to~k. Pedago{ka
praksa oz. dnevnik predstavlja 20 % zaklju~ne ocene iz predmeta.
Delo visoko{olske u~iteljice
Visoko{olska u~iteljica mora voditi evidenco o {tudentih in pedago{ki praksi, tako da
lahko izda potrdila za {tudente in u~itelje – mentorje. Vsi u~itelji – mentorji prejmejo potrdi-
lo Oddelka za zgodovino o mentorstvu {tudentu(tki). Enotedensko mentorstvo za vsakega
{tudenta na pedago{ki praksi prinese eno to~ko po Pravilniku za napredovanje v nazive iz
leta 2002.6 Za dvotedensko pedago{ko prakso se tako pridobita dve to~ki. Ravno tako vsi
u~itelji prejmejo potrdilo Oddelka za zgodovino o {tevilu vzornih nastopov. Trije vzorni
nastopi prinesejo eno to~ko po Pravilniku za napredovanje v nazive iz leta 2002. Za {est
vzornih nastopov se pridobita dve to~ki. Potrdilo prejme tudi {tudent(tka), ki ga lahko upora-
bi za dokazilo o pedago{kih izku{njah.
Po kon~ani pedago{ki praksi visoko{olska u~iteljica analizira anketne odgovore u~iteljev
– mentorjev in {tudentov. S pomo~jo anketnih odgovorov lahko na~rtuje izbolj{anje organi-
zacije in izvajanje pedago{ke prakse. Na eni strani s pomo~jo refleksij {tudentov na~rtuje
teoreti~ne vsebine in naloge pri predavanjih ter posku{a z navodili odpravljati te‘ave zlasti
pri didakti~no-metodi~nem na~rtovanju u~nih ur. Na drugi strani pa tudi s pomo~jo anketnih
odgovorov u~iteljev izpopolnjuje priro~nik in na~rtuje tudi vsebinsko zasnovo seminarjev, ki
so namenjeni osnovno{olskim in srednje{olskim u~iteljem na oddelku za zgodovino.7
Rezultati anketnega vpra{alnika za u~itelje – mentorje, ki so sodelovali pri pedago{ki
praksi {tudentov v letih 2003 in 2004
Anketni vpra{alnik je oddalo 100 u~iteljev v osnovnih in srednjih {olah v Sloveniji.8
V anketnem vpra{alniku so u~itelji v prvem delu odgovarjali, ali so bili zadovoljni s
pedago{ko prakso in z delom {tudenta(tke) ter, ali je bilo to delo naporno.
6 Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobra‘evanju v nazive. Uradni list RS, {t. 54/2002.
7 Na oddelku za zgodovino so potekali od leta 2001 do 2005 seminarji za osnovno{olske in srednje{olske
u~itelje, kjer je bilo vsaj eno predavanje povezano z didaktiko zgodovine.
8 Od tega je osem u~iteljev, ki so imeli enotedensko pedago{ko prakso, ker so {tirje {tudentje izbrali opravljanje
dvotedenske pedago{ke prakse na obeh stopnjah.
198 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
97 u~iteljev je bilo zadovoljno s pedago{ko prakso, le dva u~itelja delno. En u~itelj ni
odgovoril na to vpra{anje.
98 u~iteljev je bilo zadovoljno z delom {tudenta(tke), le dva u~itelja delno. Pri 78 u~iteljih
je {tudent odli~no sodeloval z u~iteljem, pri 16 u~iteljih zelo dobro, pri {estih u~iteljih pa
dobro. Slabo ni sodeloval noben {tudent.
Za 75 u~iteljev je bilo delo nenaporno, za 20 u~iteljev pa naporno, trije u~itelji so dodali,
da delno, dva u~itelja nista odgovorila.
V drugem delu so u~itelji odgovarjali na vpra{anja, kdaj naj bi bila izvedba pedago{ke
prakse najbolj ustrezna, koliko ~asa naj bi trajala in, ali je bilo ustrezno najmanj{e {tevilo
hospitacij {tudenta.
Zanimivo je, da je 67 u~iteljev izjavilo, da ne bi bilo potrebno podalj{ati pedago{ke prak-
se. Na dodatno vpra{anje je poleg 33 u~iteljev, ki je navedlo, da bi pedago{ka praksa morala
biti dalj{a, odgovorilo {e dodatno 6 u~iteljev. Tako 16 u~iteljev predlaga tri tedne pedago{ke
prakse, 21 u~iteljev en mesec, dva u~itelja pa ve~ kot en mesec pedago{ke prakse.
Zanimiva je tudi ~asovna razporeditev pedago{ke prakse, saj najve~ u~iteljev predlaga
opravljanje pedago{ke prakse v septembru in oktobru, najmanj pa v aprilu in maju. Primerni
pa so tudi meseci januar in februar, malo manj marec, november in december.
Spodnja preglednica prikazuje mo‘no ~asovno razporeditev pedago{ke prakse v {olskem
letu:
Vpra{anje o hospitacijah oz. nastopih u~itelja, je pokazalo, da je za 90 u~iteljev najmanj{e
{tevilo hospitacij ustrezno, {est u~iteljev je mnenja, da jih je premalo, trije u~itelji menijo, da
jih je preve~, le en u~itelj pa navaja, da ni ustrezno {tevilo hospitacij.
Ker so u~itelji dobili le pisna navodila za izvajanje pedago{ke prakse, so se vpra{anja v
tretjem delu nana{ala na navodila in tudi na priro~nik, ali so bila pisna navodila ustrezna in,
ali bi moral priro~nik vsebovati {e druge elemente ter, ali bi bilo potrebno izvesti za u~itelje,
ki bi ali ‘e sodelujejo pri pedago{ki praksi, tudi posebne seminarje.
Pisna navodila so bila ustrezna za 98 u~iteljev, za dva u~itelja pa delno ustrezna. 57 u~iteljev
je mnenja, da ne bi bilo potrebno imeti seminarjev za u~itelje, ki sodelujejo pri pedago{ki
praksi. 41 u~iteljev pa, da bi bili potrebni, dva u~itelja nista odgovorila na to vpra{anje.
Vpra{alniki so v letu 2004 vklju~evali tudi dodatno vpra{anje o ustreznosti priro~nika za
u~itelje, tako je 54 u~iteljev odgovarjalo tudi na vpra{anje, kaj bi moral priro~nik za u~itelje
{e vsebovati. 32 u~iteljev (59,3 %) ni odgovorilo, 18 u~iteljev (33,3 %) je odgovorilo, da je
ustrezen, {tirje u~itelji (7,4 %) pa so vsak posebej predlagali, da bi priro~nik lahko vklju~eval
{e ocenjevalne obrazce za u~itelje, metodi~ne napotke oz., da ne bi bil potreben, ~e bi bili
seminarji.
199ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
U~itelji so imeli tudi eno odprto vpra{anje, kjer so lahko predlagali konkretne predloge za
izbolj{anje pedago{ke prakse {tudentov. 49 u~iteljev ni predlagalo ni~esar za u~inkovito prakso
{tudentov zgodovine. 13 u~iteljev je navedlo, da je praksa ustrezna, 11 u~iteljev je predlaga-
lo, da bi morala biti dalj{a. Ostali predlogi pa so individualni, npr. ustrezna pripravljenost
{tudenta, ustrezna pripravljenost mentorja, praksa naj bi bila v 3. in 4. letniku, dvakrat po 14
dni, ve~ hospitacij in nastopov, manj pisanja v dnevniku, najve~ dva {tudenta letno pri enem
u~itelju, sodelovanje s {olo skozi leto, ve~kratna praksa skozi leto, potrpe‘ljivost, dopu{~anje
samostojnosti {tudentom, manj nastopov, ustrezno pla~ilo za u~itelja. Nekateri predlogi so bili
pri dveh u~iteljih enaki, npr. dodatni seminarji za u~itelje, praksa pri razli~nih mentorjih, str-
njeno 14 dni, pripravljenost do samokritike in pred~asno na~rtovanje in informiranje mentorja.
Zaklju~ne ugotovitve so, da je sedanja oblika izvajanja pedago{ke prakse ‘e precej ustrez-
na, potrebno bo obdr‘ati mo‘nosti za pove~anje minimalnega {tevila hospitacij in nastopov ter
tudi natan~nej{e dolo~iti dodatno pedago{ko delo {tudentov na praksi. Dve tretjini u~iteljev se
ne zavzema za podalj{anje pedago{ke prakse, saj bi to pomenilo ve~ dodatnega dela za u~itelje,
~eprav je kar 75 % u~iteljev navedlo, da dvotedenska pedago{ka praksa ni bila naporna.
^e pa bi bila pedago{ka praksa dalj{a, bi glede na odgovore, lahko bila od tri tedne do
najve~ enega meseca. Glede na najbolj primeren termin za opravljanje pedago{ke prakse
(september-oktober), bi moral biti predmet npr. v 4. letniku, pedago{ka praksa pa v dodat-
nem letu. Glede na predloge pa bi se moralo upo{tevati, da en u~itelj lahko sprejme najve~
dva {tudenta letno in da se morajo {tudentje dobro pripraviti na pedago{ko prakso ter da so
mentorji ‘e prej obve{~eni, da lahko bolje na~rtujejo izvedbo pedago{ke prakse. Zelo dobro
pa bi bilo tudi izkoristiti {olsko delo, projekte in druge dejavnosti na {olah za dodatne obiske
v {olskem letu.
Rezultati anketnega vpra{alnika za {tudente, ki so opravljali pedago{ko prakso
v letih 2003 in 2004
Anketni vpra{alnik je izpolnilo 100 {tudentov.9
V prvem delu so se anketna vpra{anja nana{ala na celotno pedago{ko prakso. 97 {tuden-
tov je izjavilo, da so bili s pedago{ko prakso zadovoljni, le trije delno. 95 {tudentov je prido-
bilo pedago{ke izku{nje, pet le delno. 97 {tudentov je pridobilo samozavest z nastopi, trije pa
delno. 77 {tudentov je z u~iteljem sodelovalo odli~no, 19 {tudentov zelo dobro, trije {tudent-
je dobro, en {tudent pa ni odgovoril. ^e primerjamo z odgovori u~iteljev, potem lahko ugoto-
vimo manj{e razlike, saj je 78 u~iteljev izjavilo, da so odli~no sodelovali s {tudenti, 16 zelo
dobro, 6 pa dobro.
V {tudijskem letu 2003/04 so imeli {tudentje {e dodatno vpra{anje. Tako je 64 {tudentov
dodatno odgovorilo na vpra{anje, zakaj so se odlo~ili za opravljanje pedago{ke prakse na
dolo~eni stopnji. [tudentov, ki so se odlo~ili za obe stopnji, je bilo bistveno manj. Odlo~ili so
se predvsem zaradi primerjave ali pa zaradi drugega predmeta, ki so ga tako opravljali
isto~asno. Za srednjo {olo so se odlo~ili zaradi poznavanja mentorja, zaradi izziva, starej{ih
u~encev, ve~je poglobljenosti in tudi zaradi mati~ne {ole. Za osnovno {olo so se odlo~ili
predvsem zaradi mati~ne {ole, ‘e izku{enj dela na {oli, la‘je u~ne vsebine, poznavanje u~itelja,
mlaj{ih otrok in zaradi manj{ih disciplinskih te‘av.
9 Od tega so {tirje {tudentje, ki so izpolnili anketni vpra{alnik dvakrat, ker so imeli pedago{ko prakso na osnovni
{oli in na srednji {oli.
200 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
[tudentje so tudi odgovorili, da je bila organizacija pedago{ke prakse na {oli ustrezno
organizirana (98 %), kar pomeni, da so se mentorji zelo potrudili in uspe{no organizirali
pedago{ko prakso za {tudente. En {tudent je izjavil, da ni bila dobro organizirana, en {tudent
pa ni podal odgovora.
V drugem delu so {tudentje podali mnenje o ustreznosti minimalnega {tevila hospitacij
in nastopov ter o trajanju pedago{ke prakse. 84 {tudentov je izjavilo, da je bilo najmanj{e
{tevilo obveznih hospitacij u~itelja ustrezno, 11 {tudentov, da jih je bilo preve~, trije {tudenti,
da jih je bilo premalo in dva {tudenta, da ni bilo ustrezno.
77 {tudentov je odgovorilo, da je bilo najmanj{e {tevilo obveznih samostojnih nastopov
ustrezno, 13 {tudentov, da jih je bilo premalo, osem {tudentov, da jih je bilo preve~, en {tu-
dent je odgovoril, da ni bilo ustrezno, en pa ni odgovoril.
49 {tudentov je izjavilo, da bi morala biti pedago{ka praksa dalj{a, 50 {tudentov pa da ne,
en {tudent ni odgovoril. ^e primerjamo z odgovori u~iteljev, je razlika ve~ja, saj je 67 %
u~iteljev odgovorilo, da ne bilo potrebno, da bi bila pedago{ka praksa dalj{a.
Na vpra{anje, koliko ~asa bi morala biti pedago{ka praksa, je odgovorilo 55 {tudentov.
Tako se 23 {tudentov (42,6 %) zavzema za tritedensko prakso, ravno tako 23 {tudentov za
enomese~no in devet {tudentov (16,7 %) za ve~ kot enomese~no prakso.
V tretjem delu je bilo odprto vpra{anje, kjer so {tudentje lahko podali predloge za
u~inkovito pedago{ko prakso {tudentov.
9 {tudentov ni podalo odgovora, ravno tako 10 {tudentov ne bi ni~esar spremenilo; vsi
ostali pa so podali vsaj en predlog. Tako je bilo najve~ odgovorov: dalj{a praksa (21 %),
pripravljenost in volja {tudentov (14 %), sodelovanje z mentorjem (8 %), usposobljen men-
tor (8 %), manj hospitacij (5 %), ve~ nastopov (6 %), manj pisanja za dnevnik (6 %), na~rtovanje
pedago{ke prakse (4 %), praksa v ~asu, ko ni drugih obveznosti na fakulteti (4 %), priprav-
ljenost {ole (3 %), didaktika zgodovine ‘e v 3. letniku (4 %), obvezno na osnovni in srednji
{oli (2 %), hospitacije pri razli~nih u~iteljih (2 %) ...
Najve~ odgovorov je bilo, da bi morala biti praksa dalj{a. V nadaljevanju so predstavljeni
nekateri primeri odgovorov.
Prvi odgovor: »Predvsem se mi zdi, da je praksa prekratka in bi morala trajati dlje. Kajti
ravno v dveh tednih se navadi{ na u~ence in dijake, oni nate, pa ‘e mora{ oditi. Mislim, da bi
tudi sami {tudenti imeli bolj{e vtise in izpolnjena ali neizpolnjena pri~akovanja.«
Drugi odgovor: »Praksa bi morala biti dalj{a, da bi lahko bolje preverila svoje delo (znanje
u~encev), se seznanila s sestavljanjem, preverjanjem in ocenjevanjem testov znanja, se preizku-
sila v ustnem ocenjevanju. Ve~ ~asa bi imela za pregled {tevilnih u~il (atlasi, prosojnice,
videokasete, zgo{~enke). Bolje bi se lahko seznanila s potekom dela na {oli, se udele‘ila
konferenc, roditeljskih sestankov, morda tudi govorilnih ur. @elela bi si tudi izpeljati kak{no
alternativno obliko pouka (obisk muzeja, delo v knji‘nici, ekskurzija), kjer bi imela ve~ ~asa
za dru‘enje z u~enci in za spoznavanje njihovih interesov ter njihovega na~ina razmi{ljanja.
U~encem bi lahko dala tudi doma~o nalogo (kraj{i sestavek, brskanje po knjigah, sprem-
ljanje vsakodnevnega dogajanja ipd.)«
Tretji odgovor: »Predlagam, da bi se le ta v prihodnjih letih izvajala v dalj{em ~asovnem
intervalu. Praksa je izvrstna izku{nja. Ne da ti povratne informacije samo o tvojem pou~evanju,
temve~ lahko na tak na~in spoznava{ sebe, kako reagira{ v razli~nih situacijah, kak{na je
tvoja sposobnost prilagajanja, sposobnost komuniciranja ...«
Zanimivi pa so bili tudi odgovori, ki predstavljajo medsebojne napotke. Npr.: »Na prakso
odhajaj pripravljen. Praksa naj ti bo v u‘itek, ne pa samo {e ena obveznost. Prakso jemlji kot
pozitivno izku{njo, ~etudi prinese veliko dodatnega dela. Kritike, ki jih do‘ivi{, jemlji kot
izredno konstruktivne, ki ti bodo neko~ pri ne~em pomagale. ^etudi ti ne uspe vse, kar
na~rtuje{, poskusi znova, najbr‘ bo drugi~ bolje.«
201ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Glavne ugotovitve, ki jih je prinesel anketni vpra{alnik za {tudente, pa so, da so skoraj
vsi {tudentje bili s pedago{ko prakso zadovoljni in so pridobili dragocene izku{nje. Odli~no
ali zelo dobro so sodelovali z mentorjem, ki je tudi ustrezno organiziral pedago{ko delo in
prakso za {tudente.
Ve~ina {tudentov se strinja z najmanj{im {tevilom hospitacij in nastopov, velika razlika
pa je pri odlo~itvi, ali bi morala biti pedago{ka praksa dalj{a ali ne, saj so se mnenja skoraj
razpolovila. V primeru podalj{anja pedago{ke prakse, bi {tudentom, ki so odgovorili na to
vpra{anje, ustrezalo najbolj od tri tedne do enega meseca. Minimalno {tevilo hospitacij bi se
lahko delno zni‘alo, npr. iz 6 na 4 ali {e bolje 6 hospitacij, a samo 3-4 izbrani zapisniki,
{tevilo nastopov pa bi se pove~alo, npr. na 10, na ta na~in, da bi se dovolila tudi identi~na
priprava v drugem razredu. Hospitacije pa bi poleg klasi~ne obravnave u~ne snovi vklju~evale
tudi preverjanje in ocenjevanje.
Na podlagi anketnih odgovorov ugotavljamo, da bo treba v priro~niku za u~itelje in {tu-
dente vklju~iti razli~ne primere ~asovne razporeditve hospitacij, nastopov in dodatnega dela
ter uskladiti njihovo minimalno {tevilo, ravno tako pa tudi dolo~iti termine za opravljanje
pedago{ke prakse na oddelku za zgodovino (ali na celotni fakulteti).
Zaklju~ek
Anketni odgovori in samoevalvacija {tudentov, ki so ‘e oddali pedago{ki dnevnik, {e
naprej dokazujejo, da {tudentje nujno potrebujejo pedago{ko prakso ‘e v ~asu dodiplomske-
ga {tudija. [tudentje pridobijo prve izku{nje, {e posebej izku{nje pri na~rtovanju, organizi-
ranju in izvedbi u~nega dela v razredu. Pridobijo pa tudi samozavest ter lahko poka‘ejo svojo
ustvarjalnost in inovativnost. Navajajo se na sprejemanje povratnih informacij, na sprem-
ljanje svojega napredka in na samoocenjevanje.
S pedago{ko prakso se {tudentje navajajo na ~asovno in vsebinsko na~rtovanje pedago{kega
dela ter na odgovornost za sprejete odlo~itve in na~rte. Dnevniki pedago{ke prakse {tudentov
prikazujejo, da je pedago{ka praksa nujno potrebna in ena od najbolj za‘elenih obveznosti,
saj pomeni veliko motivacijo in spodbudo za prihodnje pedago{ko delo ter pove~uje
spro{~enost, zadovoljstvo in samozavestnost pri {tudentih. Organizacija pedago{ke prakse
pa mora omogo~ati {tudentom tudi podalj{anje pedago{ke prakse v dogovoru s {olo in u~itelji.
Na drugi strani pa pedago{ka praksa spodbuja ve~jo motivacijo za pedago{ko delo tudi
pri u~iteljih – mentorjih, saj jim praksa omogo~a, da svoje bogate izku{nje posredujejo {tu-
dentom. Pri tem jim pomagajo in svetujejo, od mladih {tudentov pa dobijo nov zalet za
pedago{ko delo. Tudi anketni odgovori u~iteljev prikazujejo, da zelo radi sprejemajo {tuden-
te in sodelujejo pri pedago{ki praksi. Poleg hospitacij in nastopov jim omogo~ajo tudi celo-
vito vklju~evanje ali sodelovanje pri pedago{kem delu na {oli, kar je za mlade bodo~e u~itelje
zgodovine ‘ivljenjskega pomena.
[tudijska obveznost pedago{ka praksa je povezana s celoletnim delom {tudenta. Uspe{na
pedago{ka praksa pa ni odvisna le od {tudenta, ampak tudi u~itelja, zato je posebna zahvala
za uspe{no izvedeno pedago{ko prakso namenjena vsem u~iteljem v Sloveniji, ki so sodelo-
vali pri pedago{ki praksi {tudentov pedago{ke smeri zgodovine na Filozofski fakulteti.
202 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Literatura
Cenci~, Mi., Cenci~, Ma. (1994). Prakti~no usposabljanje kandidatov. Ljubljana: Pedago{ka fakulteta.
Skela, J., Se{ek, U., Zava{nik, M. (2003). Pedago{ka praksa. Teaching Practice Pack. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za {olstvo.
Tr{kan, D. (2001). Prostovoljna tedenska pedago{ka praksa {tudentov zgodovine. V: Visoko{olski pouk
– malo druga~e. Ljubljana: Center za pedago{ko izobra‘evanje Filozofske fakultete, str. 77–81.
Tr{kan, D. (2002). Dnevnik pedago{ke prakse. Priro~nik za {tudente zgodovine pedago{ke smeri. Di-
daktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
Tr{kan, D. (2002). [tudijski program didaktike zgodovine 2002/03. Filozofska fakulteta: Oddelek za
zgodovino.
Tr{kan, D. (2003). Dnevnik pedago{ke prakse. Priro~nik za {tudente zgodovine pedago{ke smeri. Di-
daktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
Tr{kan, D. (2003). Priro~nik za u~itelje zgodovine. Pedago{ka praksa {tudentov 4. letnika pedago{ke
smeri zgodovine. Didaktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.
Tr{kan, D. (2003). [tudijski program didaktike zgodovine 2003/04. Filozofska fakulteta: Oddelek za
zgodovino.
Tr{kan, D. (2004). [tudijski program didaktike zgodovine 2004/05. Filozofska fakulteta: Oddelek za
zgodovino.
Tr{kan, D. (2004). Dnevnik pedago{ke prakse. Priro~nik za {tudente zgodovine pedago{ke smeri. Di-
daktika zgodovine. Filozofska fakulteta: Oddelek za zgodovino.