Z33. Sfevilhtr.
Posebno izdanje.
V Ljubljani, ? ponedeljek 11. oktobra I9Z0.
LIH. ieto
Sftnačno poročilo iz oeltgusnS?*«m *fcrsia«,
Kdor je prišel tega zgodovinskega dne med slovenske Korošce, je moral misliti, da je prišel med naše krerrrenite Kraševce. Stali so kakor skala. Nobena protiagitacija ni več izdala. Samo »omahljive! so bili med dvema ognjema. Vse ceste so posute 7 letaki in listki, hiše nalepljene z letaki obeh strank. Vozovi, avtomobili, motoma kolesa in biciklisti dirkajo po cestah, da se jim pešci komaj umikajo. Rabijo jih deloma kot štafete, deloma da vozijo glasovalce iz oddaljenih krajev. Ob cesti proti Velikovcu leže razvaline zgorelega nemškega avtomobila. Pri Grabštaj-n ■ je padlo nemško letalo. Ves aparat rankc4jonira izborno ni aaši, pa tudi na nemški strani. Nemci so spravili na volišče vse svoje ljudi do zadnjega moža. Naši nosijo trobojne pentlje, Nemci koroški grb z geslom za nedeljeno Koroško. Agitacija vso noč ni mirovala, sla je od hiše do hiše* Narodni svet v Velikovcu vodi vso borbo. Vsa volišča in.a zvezana telefonski, od časa do časa prihajajo poročila naših zaupnikov. Na nakate-rih krajih so naši zajeli oborožene \ olkswehrovce, jih razorožili ter zaprli. Na voliščih je razmeroma uiir-no, oba tabora sta v primerni razdalji. Živahni, pozdravljajo došle glasovalce tu z >živio . tam s *heil«. Medsebojnih izzivanj ni. Seve. vmes so naši vrli orožniki. V Dobriivasi krasno prepevajo na trgu mariborski pevci, Nemci jih mirno poslušajo. Naše ženstvo Je sijajno. Kmečka dekleta sedejo v avtomobilih ter se vozijo iskat glasovalce na dom. Zlasti popol-
dne, ko so se..;:ami pokazali, kdo še ni prišel. V Škocjan se pripelje glasovat 93fotna starka, podpira jo vnukinja, ki tudi glasuje. Pred glasovalnim lokalom je zbranih kakih SV* nemških dijakov in trgovskih pomočnikov >z Celovca, Vsi oboroženi z gorjačami, S sCcm- . !:i s ftm bere na licu, g!e-dafo naše vrle ljudi. Tcda nihče ne eine besede. Naši S'»koli jih imajo v srrahu. V Železni Kaplji ni bilo najmanjšega incidenta. Naši so prišli skoro vsi do zadnjega. Privozi avto-' ;i s francoske zastavo. V njem sedita dva francoska oficirja ter dva vojaka s puškami \\ čeladama. Naši *Hi r- zdravijo z geslom: vive la France, čemur odgovore Francozi s pri-^rčnimi poe/feavl. Na motornem ko-; pridrdra    italijanski častnik.
NJemci nm zakiie jo 11ei 1 -. hladno satira in drvi dalje.
Raz p ote £enje i::ed našim ljudstvi m je obomo. L!ca jim žare zma-. ki o njej nihče   noče dvomrti. Glasno dajo izraza, svojim čustvom. Zlasti   *:ora$£ne« so žene in de:;!cn.
O i čnem rezultatu clo 6. ure popi Idnc še :ii bilo mogoče dobiti jasne slik i. Naravno. Glasovalni akt se završi ob o. uri. Potem še le bo štetje na sedežu glasovalnih okrožij. Glavno štetje bo v Celovcu jutri v pone-leijek. ".' :"ke Je bilo ob 6. uri lahko ugotoviti, da od nikoder ni bilo nerc hu i* poročila, pač pa se je. tudi severno cd Orp.ve. udeležilo glaso-
• anja več naših glasovalcev, nego se
• bilo računalo. Vsi poznavalci so ■ menja, da j. :.\ aga naša. razen ako
sc z-to
1:
ude
Rr. Ravnikar.
mM
ŠTEVILO  GLASOVALNIH UPRAVIČENCEV  IN  RAZDELITEV PO GLASOVALNIH OKRAJIH.
Plebiscitna komisija v Celovcu je končnoveljavno določila, da ima v coni A glasovalno pravico 38.525 oseb, ki jih je razdelila v sedem glasovalnih okrožij in sicer: 1. okrožje Velikovec z 10.898 glasovalci, 2. okrožje Pliberk s 4770 glasovalci, 3. okrožje Železna Kapla z 2067 glasovalci, 4. okrožje Dobrla ves s 4588 glasovalci, 5. okrožje Borovlje južni breg Drave s 6123 glasovalci, 6. okrožje Rožek s 4584 glasovalci in 7. okrožje Borovlje severni breg Prave s 5495 glasovalci.
PRED ODLOČITVIJO.
Borovlje, 10. oktobra. Proti pričakovanju je potekla današnja noč razmeroma mirno v celi coni A. Prišlo je samo ponekod do prav malenkostnih in neznatnih incidentov, ki pa niso imeli prav nobenega vpliva na razpoloženje našega ljudstva.
V Ponikvah je ponoči napadlo okrog 30 Volkswehrovcev 4 naše fante ter so bili vsi širje lahke ranjeni. Ves dogodek je kontrolirala mednarodna plebiscitna komisija ter jc uradno dognala, da so bili napadalci Nemci.
Drug incident se je dogodil blizu Mostiča ob demarkacijski črti Italijanski častnik je izsledil štiri naše fante in jih prisilil, da so se morali umakniti v cono B. Vsled energične intervencije naše delegacije pri predsedniku medzavezniške komisije polkovniku Pecku je moral italijanski oficir pozneje te naše izgnane ljudi zopet sprejeti.
V boroveljskem okraju je minila noč popolnoma mirno.
V Logivasi so ponoči zajeli naši ftntje 95 Volkswehrovcev, ki so jih razorožili in zaprli v kleti. Danes zjutraj se je našim posrečilo y Logi-vasi zajeti še 200 Voikswehrovcev tako da imajo tam vjetih in v varstvu zaprtih po kleteh 295 Volks-wehrovcev. Med temi se nahaja več bivših avstrijskih častnikov. Velik del teh vjetnikov so tekom današnjega dopoldneva odposlali v bt. Jlj.
Na celovški cesti ob demarkacijski črti se je nabralo danes kakih
i000 Voiksvvehrovcev, ki bi radi vdrli v cono A preko mostu pri 11 um-herku. Ker so jim naši ljudje to zabranili in ker se je zbralo naših, so zahtevali, da naj se vsi naši ljudje, ki nimajo glasovalne pravice v coni A odstranijo i te cone
Splošno je prepričanje, da je samo energični nastop z naše srrani preprečil, da ni prišlo do krvopre-litja in do hudih incidentov tekom današnje noči. Nemci so bili prepričani, da bodo s svojimi »Arbeiter-Latailloni« in »Volkshwerovu < lahko strahovali prebivalstvo, da ne bo glasovalo, oziroma da bo glasovalo za Avstrijo. Bili pa *o presenečeni vsled naše organizacije in energičnega nastopa našega ljudstva. Tega so se Nemci tako ustrašili, da *o vrgli puško v koruzo in da bi se naj-rajše vrnili preko črte nazaj v cono B. Naši so prišli sem samo vsled nemških groženj s terorjem ker so Nemci že prej pisali in razglašali, da bodo v plebiscitni noči Slovencem zažgali njih domove.
Naše ljudstvo nastopa povsod naravnost sijajno. A:;itnujske pisarne in zaupniki so de'ali /so noč. Takoj popolnoči so naši glasovalci zasedli vse glasovalne prostore in bližino glasovališč. Čakali so vso noč do 7. zjutraj ko se je pričelo glasovanje. Že sedaj so naši večinoma zadostili svoji glasovalni dolžnosti. Položaj na celi črti se je tekom zadnjih Jni znatno preokren ! v prilog Slovencem. Z nami glasujejo rudi znani nemško misleči ljudje. Ootovo je. da bo zmaga naša.
V Borovljah*je 1700 glasovalcev. Tu se računa skoraj polovica glasov za nas. Socijalni demokrati v Borovljah se živahno udeležujejo glasovanja in agith ajd ket priganjali za Avstrijo.
V Velikovcu je položaj sijajen, povsod po celem okraju vlada mir. Malenkostni prepiri ne motijo razpoloženja. Za našo stvar stoji izborno. Nemci so obupali. V Velikovcu samem se jočejo na trsa in ne prikrivajo svoje potrtosti.
V Rudi, v Grebtaju stoji naša stvar sijajno.
V Pustrici, ki ie bila popolnoma nemška, je glasovale že do )1. dopoldne nad 100 glasoval ev a nas.
J Ta uspeh je nadkriiii vse naše upa-| nje.
V Kotmari va>i so liasGvaJj do .edaj že vsi naši lju«:>e. izmed Nemcev se je mnogo vzdržalo glasovanja.
Udeležba v Roža je nad \se sijajna. Do sedaj se je udeležilo okrog 90 odst. Povsod ie ve Uri na*a.
V Svetni vasi je bilo oddanih do 10. ure dopoldne za nas 267 glasov, za Avstrijo pa 111 Glasovalnih upravičencev je tam 468. Mi smo da-čunali na 273 naših in 140 nemških glasov.
V Bistrici je na naši strani udeležba polnoštevilna; do sedaj smo v večini. Od Nemcev je prišlo na volišče samo 20.
V Šentjakobu, največji občini v boroveljskem glavarstvu, ki ima 1878 upravičencev, so glasovali dopoldne samo 3 Nemci, računali smo na 714 nemških glasov.
Posebno so se izkazale Loče uk pred vratmi Beljaka; tu smo dobili 80 odst.
Ob Vrbskem jezeru so najboljše Logavas, Škofiče, Kotmaravas, Bilčovo, kjer imamo do sedaj večino.
V Podljubelju, ki je slovel kot nemškutarsko gnezdo, računamo s 50 odst. za nas. Do 11. dopoldne smo imeli 42 odst.
Sele so dale 98 odst. V celem je tam 557 glasovalnih upravičencev. V Slovenskem Plajbergu imamo 80 odst., v Šmarjeti 60 odst., v Gli-njah 60 odst.
V Št Janžu je bilo do 11. dopoldne oddanih 420 glasov, od teh je bilo naših 300.
V Borovljah je predsednik prve volilne komisije bivši ravnatelj meščanske šole Weghofer dajal nem-šknm volilcem po več glasovnic. Moža so zasačili, naš zastopnik je zahteval njega odstranitev, vsled česar je bil VVeghofer odstavljen.
Iz Celovca poročajo, da je predsednik »Bauernbunda« znani Schumi iz strahu pred razjarjeno celovško množico, ki je spoznala, da ie cona A za Avstrijo izgubljena, pobegnil na Dunaj.
V Žrelcu pred Celovcem so se naši polnoštevilno udeležili glasovanja. Uspeh je jako lep, dasiravno tu ni računati z večino.
V Medborovnici, ki ima 550 gla-sovahlh upravičencev, je dosedaj glasovalo za nas 300.
Ledenice. Opoldne je bilo oddanih 400 glasov.
Rožek. Opoldne je bilo oddanih 120 naših in 200 nasarotnih glasov.
— d Ledenice, 10. oktobra. Razpoloženje je dobro. Glasovalo je 400 naših in 200 nasprotnikov. V Rože-žeku je 45 odst. oddanih glasov naših. Vse je mirno.
— d Borovlje, 10. oktobra. (Ob 16. popoldne.) Po dosedaj ugotovljenih rezultatih je bilo oddanih glasov za Jugoslacijo: Radiše 70 odst.. Medgorje 35 odst., Žrelec 45 odst., Zihpolje 30 odst., Ribnica 50 odst., Logaves in Škofice nad pričakovanje, Žitaraves 70 odst., Blato 90 odst., Pliberk 25 odst., Libuče nad 50 odst. Žvabek 80 odst., Libeliče precej nad 50 odst.. Železna Kaplaj 50 odst.
V okraju Pliberk - Blato - Libuče je bilo oddanih 1220 slovenskih glasov in 780 nemških glasov. Oddale so občina Pliberk 122 za,nas in 430 za Nemce, v cbčini Blato 725 naših in 40 nemških, v občini Libuče 372 n?ših In 313 nemških.
Občina Bela 1306 glasovalcev, med mirni i086 Slovencev. Železna Kpalia 560 glasovalcev, od teh 213 Slovencev, Galicija 541 glasovalcev, od teh 192 Slovencev, v Žitaraves 814 glasovalcev, od teh 420 Slovencev, Blato 758 Slovencev, 40 Nemcev, Žvabek 268 glasovalcev, med njimi 220 Slovencev, 48 Nemcev, Labod
glasovalcev, med njimi 90 do 100 Slovencev, Bistrica 1014 glasovalcev, med njimi 548 Slovencev, Gfo-basnica okrog 700 glasovnic, čez 400 Sli:vencev. Železna Kaplja okoli 200 naših, 360 nasprotnikov.
V Velikovcu se jc vršilo glasova-i L popolnoma mirno, pač pa ni mogoče p« dati točnih, niti približnih cenitev o glasovanju Slovencev in Nemcev, ker so se v zadnjem času vršile s:lno dvomljive glasovalne ma-hinacijc. O tem pa ni dvoma, da je velika večina slovenska, če je volilo avtonomno prebivalstvo in če niso bili pri glasovanju udeležen: tuji ele-inenti. Razpoloženje med ljudstvom tiidi po glasovanju je bilo silno navdušeno za Jugoslavijo, iz česar je sklepati, da je večina prebivalstva glasovala za našo državo.
— d Borovlje, 10. oktobra. Po do-šlih poročilih iz raznih glasovališč boroveljskega okraja je bilo do 8. ure zvečer dognano nastopno aproksimativno razmerje oddanih gla-ipv: Borolje 1766, za Jugoslavijo 548, za Avstrijo 1163: Biičevo, naša večina; Bistrica 957, za Jugoslavijo 479, za Avstrijo 412; Drava eno tretjino glasov; riodiše 597, za Jugoslavijo 279, za Avstrijo 144; Kotmaravas 786, za Jugoslavijo 380, za Avstrijo 346; Loče 638, za Jugoslavijo 428, za Avstrijo 210; Logaves 589. za Jugoslavijo 344, za Avstrijo 184; Ledenice 487, za Jugoslavijo 301 (?), za Avstrijo 186 (?); A^edborovnica 55 do 60%; Medgorje 456, za Jugoslavijo 170, za Avstrijo 286; Otok 347. za Jugoslavijo 162, za Avstrijo 155; Podljnbelj 815, za Jugoslavijo 305, za
Avstrijo 510; Radiše 371, za Jugoslavijo 210, za Avstrijo 161; Rožek 30'* naših; Selo (glasovalo je 100%) 534, za Jugoslavijo ^22. za Avstriji* 12; Škofiče 650, za Jugoslavijo 280, za Avstrijo 320; Slovenji Plajberk 375, za Jugoslavijo 285, za Avstrijo 61; £marjeta 598, za Jugoslavijo 311, za Avstrije 281; št. .Jakob 1878, dve tretjini glasov naših; Svetna vas 509, za Jugoslavijo obi, za Avstrijo 140;
Vesca 80 do 909 : Vetrinj 868, ?a Jugoslavijo 150, za Avstrijo 716; Žih-nolje 568, za Jugoslavijo 130, za Avstrijo 430; Zrelec 245, za Jugoslavijo 121, za Avstrijo 124. ______
OF1C1JALNO POROČILO O IZIDU.
— d Celovec, 9. oktobra, (Dun. kor. ur.) Kakor se doznava Iz krogov plebiscitne komisije, se bo Izid ljudskega glasovanja razglasil v torek dopoldne.
LAŠKA NESRAMNOST.
— d Dunaj, 9. oktobra. »VViener Telegraph« poroča, da so nastavili Italijani proti Slovencem ob coni A pri Beljaku topove. Isti list napada Francoze, katerim očita, da drže s Slovenci. Angleži so nevtralni; o Italijanih pa pravi, da gredo v plebiscitni komisiji povsod na roko Nemcem, seveda v svojem lastnem interesu.
Pcgaf anf a z Blatilo brez izgleda.
POGAJANJA Z ITALIJO BREZ IZGLEDA.
— d Pariz, 9. oktobra. (Brezžično) Agencija Radio doznava, da se prično italijansko-jugoslovenska pogajanja prihodnji teden v Benetkah.
— d Zagreb, 9. oktobra. »Riječ< poroča iz Beograda, da se je na današnji dopoldanski seji ministrskega sveta določil drugi delegat za pogajanja z Italijo, namreč dr. Momčilo Ninčič. Član vlade je izjavil dopisniku »Riječi«, da more samo reci, da je pričakovati pogajanj. Obvestilo italijanske vlade o tem še ni došlo. Glede sklepov današnje seje ministrskega sveta z ozironi na navodila delegatom se varuje popolna tajnost.
— d Beograd, 9. oktobra. Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 11. do 13. popoldne. Na tej seji sta bila določena kot polnomočna delegata za vodstvo pogajanj z Italijo minister za zunanje adeve dr. Ante Trumbič in minister za trgovino in industrijo dr. Momčilo Ninčič.
— d Pariz, 9. oktobra. Vesti iz Rima, da hoče Giolitti predsedovati pogajanjem o jadranskem vprašanju, ki se bodo pričela prihodnji teden, ne odgovarjajo resnici, ker Giolitti ne bo prisostvoval tem posvetovanjem radi potrebe, osredotočiti vso pozornost notranjemu položaju države, ki postaja vedno resnejši radi anarhističnih manevrov, ki Imajo namen, ovreči sporazum, sklenjen med Industrijalci in delavci. Zunanji minister grof Storža se je posvetoval z Giolittijem in mu predložil preliminarni sporozaum, sklenjen v Beogradu. Pri tej priliki je sprejel Sforza od Giolittija poslednja navodila radi pogajanj o jadranskem vprašanju.
— d Pariz, 9. oktobra. Gotove brzojavke iz italijanskega vira javljajo, da se na direktnih pogajanjih med Italijo hi Jugoslavijo ne bo razpravljalo samo o Reki in Dalmaciji, temveč tudi o albanskem vprašanju. Med tem pa se rešitev albanskega vprašanja ne more najti v tej obliki, temveč se morata te dve vprašanji obravnavati vsaka posebej. Kar se tiče Reke in Dalmacije sta predlagali francoska in angleška vlada v Beogradu in Rimu, naj se reši jadransko vprašanje z direktnim sporazumom. Med tem pa tvori vprašanje Albanije zapleten problem. Italija zahteva za Albanijo meje, določene v Londonu za balkanske vojne, pri čemer se ne olra na to, da so od
tedaj nastale velike izpremembe na Balkanu. Tudi vladi v Londonu in Parizu priznavata, da se ne more več ustvariti ona Albanija, ki je bila ustanovljena z evropskimi pogodbami v Londonu. Tedaj je bila Evropa razdeljena v dva tabora, v trojni sporazum in v troz vezo, v kateri poslednji je bila tudi Italija. V ostalem so bili tudi Italijani v prvem trenotku istega mnenja, ker so sklenili z Gr-, ško poseben dogovor, po katerem so ji priznali del ozemlja te Albanije, in pri čemer so nameravali skleniti podoben dogovor z Jugoslavijo. Poslednji so pri tem nudili kompenzacije, na katere Jugoslavija ni mogla pristat). Danes pa neće Italija več voditi računa o omenjenem sporazumu z Grško, da bi mogla nastati Albanija od I. 1913. Z ozirom na to je izključena zmožnost, da bi se albansko vprašanje rešilo z direktnim sporazumom med omenjenimi tremi državami. To vprašanje bo proučeno in rešeno kot mednarodno vprašanje. Konferenca poslanikov bo prej še poslala posebno komisijo v Albanijo, ki otvori enketo na licu mesta. Šele potem bi prišlo albansko vprašanje v razpravo. Tudi, ako bi se pri sedanjih direktnih pogajanjih razpravljalo albansko vprašanje in ako bi se tudi našel način, ki bi zadovoljil obe strani, bi to ne služilo drugemu, kakor samo olajšanju razprave o tem vprašanju med zavezniki.
— d Beograd, 9. oktobra. »Beogradski Dnevnik« doznava, da obstoji v vladnih krogih skrajen pesimizem glede na možnost uspehov pri pogajanjih z Italijo. Vodilni krogi v Rimu smatrajo vprašanje Reke za rešeno z dogovorom med velesilami, in sicer v korist Italiji. Zato bo Italija zahtevala, da se vprašanje Reke izloči iz pogajanj. Naša vlada na to nikakor ne bo mogla pristati, vsled česar v dobro poučenih političnih krogih prevladuje mnenje, da pogajanja ne bodo uspela.
— d Jie^rad. & oktobra. (2NU.) ŠKjMKir*ki od^'k      sultani*' |Ki-I*
/bi»rovai \(cir> 42fMM>ldn<k in popoldnt* ter *e posvetoval o in> trnK( ij.i!. irnširr* ^ffffrntoni za »ep«»srodna no^-r :.uirr
ra'fejo. To vprašanje sc bo pretresalo mdi ifciiie* v min i stilske in svetu, ki um
«i predsedoval sani prestolonaslednik. ; -«*drvi tirf;:o <'a so raznn dr. Tinmhi-<'! ir!eJ":>i ;•«»•: .'arij t« d i ^eurral PMer
'-v. pniv/Kjiik i-ria i»oneraInr^ * bo. po^ajaiii sc iidebNH tudi ed"i» i/mr.' »astatejfib j*o p«dov:    (\y. Hpalnjkovir. dr. l>vnšković. dr. Niučić. Pavel Ufarm kovir. Marko TnUovir a|j Audriin dnvić.     0o£3jai£a hi m iaiela pričeti v ieku r,nliod;ijei>a tedna.
2. stran.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 11. oktobra 1920.
232. Stev.
Jugoslouenska matica.
Pa da postanemo dolgočasni, vendar moramo ponavljati venomer staro pesem: Vstopajte v Jugoslovensko Matico!
Ako Vam pesem preseda, potem jo lahko ud uši te in nikogar ne razveselite bolj ko nas. ki smo pevci stare pesmi: Vstopajte v Jugoslovensko Matico! Bodite uverjeni, da v istem hipu prenehamo s tem klicom, kakor hitro ste storili svojo narodno dolžnost in postali član J ugoslovenske Matice.
Vendar ne mislite, da mi pišemo vedno eno in isto, ker ljubimo tako zelo dolgočasnost. Kavno nasprotno, ker ho-t-emo življenje, ker hočemo, da naše zasedeno ozemlje oživi, zato kličemo: Vstopajte v Jugoslovensko Matico!
Naša najvišja narodnoobranibna organizacija, ki je nastala vsled postanka zasedenega ozemlja in ki trdno obstoji, ker se še ni končalo zasedeno ozemlje. Jugoslovanska Matica more delovati in uspevati samo. če ju podpirajo vsi brez izjeme. Mlado in staro, brez razlike na spol. vero in strankarstvo. mora biti član Jugoslovensko Matice, ker le tako vzdržimo od dedov osvojeno in nam zapuščeno zemljo. Zato vstopajte v Jugoslovensko Matico, zato postanite njen agilni član.
Dela za zasedeno ozemlje je preko glave dosti. Treba je skrbeti za naredao vzgojo otrok, da ne izgubimo mladine, prihodnjost naroda, treba je varovati zatirane in preganjane, ki tvorijo danes večino primorskega prebivalstva, treba je skrbeti za gospodarski napredek naših Primorcev, ki jim soldateska grabi kruh in uničuje imetje in še vse polno stvari je treba. Vse to dela Jugo-slovenska Matica. In če ne dela v zadostni meri, potem ste krivi Vi. ki ji niste dali sredstev, ker niste njen član. Ali ste v resnici tako slab rodoljub, da Vam je vseeno, če ste krivi propada Primorske? Xe. mi verujemo v Vas, ker verujemo v zdravje našega naroda, ki se bori proti krivici in ki se brani, če je napaden. Zato vemo, da ste član Jm-goslovenske Matice, da še danes postanete.
Naši na zasedenem ozemlju rabijo moralne opore, da vidijo, da jih podpira ves narod tja do bolgarskih mej. Nekrščansko in neusmiljeno je. odreči zatiranim tolažbe, pregrešno je dati jim lažnjive obljube.
Kako pa naj veruje Primorec naši tolažbi, če vidi, da ne podpiramo Jugoslovanske Matice, ki edino skrbi zanj na vse mogoče načine. Niso li laž vse naše besede, če ne najdemo niti toliko dosledne možatosti, da bi postali elani Jugoslovenske Matice!
Naše delo za zasedeno ozemlje je nezadostno, ker se premalo zavedamo svojih dolžnosti do jadranskega vpra-
šanja, ker preslabo pojmujemo pomen Jadrana. Zato propagira Jugoslo venska Matica idejo A dri je, zato je ona neumorni agitator za nase Primorje, zato gre v poslednjo kočo, da pridobi pristaše primorski ideji. Ne verujemo, da more mimo Vas iti njen klic, ne verujemo, da samo vi delate žalostno izjemo v vsem narodu. Popravite to in vstopit« v Jugoslovansko Matico!
V Sloveniji, v Hrvatski. Dalmaciji in daljni Macedoniji, v bogati Bački in v Sremu, povsodi hiti vse v objetje Ju-goslovenske Matice. Celo iz Amerike in vseh krajev, kjer prebivajo Jugoslo veni, prihajajo Jugoslovenski Matici da rovi in prispevki. Samo Vi v srcu Slovenije delate še izjemo in se obotavljate in še premišljujete, kedaj da se vpišete. Tako odlašanje je škodljivo, ker pomeni odložitev rešitve primorskega vprašanja, tako odlašanje je nevarno, ker moremo med tem zgubiti ljudi in ozemlje, tako odlašanje je neoprostlji-vo, ker nam more poslabšati nepopravljivo položaj. Vse zastonj! Prisiljeni smo, da rečemo še enkrat: Vstopite v Jugoslovensko Matico!
Narodnostni boj v Primorju se bliža svojemu vrhuncu. Nasilje Italijanov se stopnjuje, njih lukavost se veča. Jugoslo venska Matica, ki je nositeljica našega odpora, mora radi tega ravno tako stopnjevati svoje delo. Ce je mogla vršiti preje svojo nalogo z 10.000 člani, more biti danes kos samo, če jo podpro stotisoči. In morda ni tako daleč čas, ko niti stotisoči ne zadostujejo, ko je treba, da šteje milijon članov. Po bliskavo gre čas in po bliskavo smo bližje usodnemu trenotku. Zato ne storite nikdar dovolj hitro, pa da ste že vpisani kot član Jugoslo venske Matice.
Še enkrat! Ni naša krivda, da kličemo vedno in vedno: Vsjtopite v Jugoslovensko Maitico! Krivi so oni. ki še danes tega niso storili in ki nas silijo, da zgubljamo svoje sile za propagando med nami. Pomislite vendar, kakor bi mogli vse drugače delati, če bi že danes ne samo idejno, temveč tudi faktično stal ves narod za Jugoslovensko Matico. Pomislite vendar, kako prednost m imeli pred Italijani, ee bi mogli že danes nastopiti z milijonom, ko so potrebni šele stotisoči. Vendar morate uvideti, kako silno bi se poboljšal položaj.
Ker še .niste uvaže vali našega klica, zato delamo danes z groši, kjer pomagajo edino stotakL Ker še niste član Jugoslovenske Matice, delamo s sredstvi, ki zadostujejo samo za bedno eb-mejno vas, ker niste rodoljub kakor treba, je položaj Italijanov boljši od našega.
Da to prestane, da se tudi nam zasmeji bodočnost, zato kličemo: Vstopite v Jugoslovensko Matico!
mir z Rusijo in Europu.
V »Secolu« je napisal Guglieimo Ferrero zopet lep članek, ki se bavi z znano svojo bistroumnostjo z važnimi političnimi problemi, ki jih je izzvala rusko-poljska vojna. Iz članka posnemamo:
En ten t a se je prav na čudežni način izognila težkemu porazu svoje politike v Poljski. Ko je bila vojna sreča na strani Rusov, je hotela moskovska vlada obložiti Poljsko z jako težkimi pogoji, zahtevala je tudi razoroženje. Ako bi Poljska ne bila dobila sama v sebi moči, da odbije napadalca, bi jej ententa ne mogla pomagati. Angleška vlada je celo svetovala Poljski, naj sklone svojo glavo in se uda usodi. Nekateri so rekli, da so boljševiški pogoji pravični in plemeniti. Poljska bi bila došla pod ruski protektorat, in namesto da bi bila klin med Rusijo in Nemčijo, bi bila most, ki bi ju spajal. Tako bi bil storjen prvi korak za zvezo Rusije in Nemčije. Poljska je sicer storila V prvem letu svojega življenja mnogo pogreškov, |a}i obvarovala nas je vsaj omenjene nesreče in, od-bivši rdečo vojsko in carske generale, je storila več za bodoči svetovni mir, kakor pa Lloyd George s svojo dvolično politiko.
Politika entente v ruskem vprašanju je dvolična, kar je vzrok mnoge nesreče in mnogega zla. Ententa bi želela z ene strani da Rusija zopet vstane, ker je razorje-nje velikega ruskega carstva napravilo v Evropi in Aziji praznoto, da je bilo ravnovesje vsega našega planeta podrto. Ententa želi. da bi to praznoto skoro izpolnila nova, enako močna Rusija, od katere bi utegnila dobiti nazaj tudi nekaj kreditov, danih carski vladi. Ali ko po eni strani želi vstajenja Rusije, pa je po drugi Rusijo uzidala živo in jo potisnila v notranjost Evrope in Azije. Angleška jo je oddelila od Baltiškega morja s svojo temno politiko, da napravi za svoje podložni-ce na baltiški obali nastale republike. Mirovni dogovor s Turčijo daje Carigrad Angleški, Francoski in Italiji in tako s trojnimi vrati zatvarja vezi Rusije s Sredozemskim morjem. Dogovor med Perzijo in Angleško pa je vrgel nov kamen Rusiji na not proti centralni Aziji, ali perzijska vlada je ta dogovor odbila, ker ljudstvu ni bilo zadovoljno z njim. Ali si je mogoče misliti, da bi se Rusija prilagodila leči, ki bi jo okoli njt stvorila
ententa? Mirovni dogovori iz let 1Q19. in 1920. imajo v sebi kali za mnoge bodoče vojne, med temi tudi kal za vojno med Rusijo in Angleško. Vsaka vlada v Rusiji bo prisiljena, da razbije mirovne dogovore iz let 1919 in 1920. kakor hitro bo mogla to storiti, ker jej bo tako velela življenjska potreba.
Ferrero zaključuje: Ako se v resnici hoče vrniti mir Evropu potem se mora skleniti mir z Rusijo. Lloyd Geonge, ki danes dela za mir. bi bil moral misliti na to delo že takrat, ko je angleška vlada sklepala dogovor s Perzijo in sestavljala dogovor s Turčijo, ne pa šele sedaj. Ako se ne izpremeni ves pravec en-tentne politike napram Rusiji in ako ne nehajo smatrati Rusije za državo, ki umira, bodo poljske zmage povsem zaman. Vojne, zunanje in no* t ran je. se bodo nadaljevale na Širokem področju Rusije. Evropa bo za^ rman pričakovala iz Rusije žita. lana in nafte. Namesto tega jo utegne do* leteti strašno razočaranje: zveza Rusije in Nemčije proti demokracijam zapada, ki so dobile vojno, pa niso znale napraviti miru.
Socialna zakonodaja v sovjetski Rusiji.
Mednarodni delovni urad je izdal v Londonu obsežno knjigo z naslovom >Questionaire methodique et bibliogra-phie sur le conditions du travail dans le Russie des soviets«. Knjiga vsebuje v danih razmerah najpopolnejšo razpravo o socialni zakonodaji v Rusiji, ker temelji večji del na uradnih spisih, ki jih je zbiral imenovani urad v svrho in-strukcij za komisijo, ki bi po nalogu upravnega sveta mednarodne delavske organizacije morala potovati v Rusijo, da prouči sovjetske socialne razmere. Sovjetska vlada pa do sedaj še ni dovolila tej komisiji potovanja v Rusijo. Glavni viri za to delo so bili sledeči: Zbirka ruskih zakonov iz 1. 1918, Rus-sian Code of Labour Laws, ki ga je izdal neki boljševiški propagandni urad, ruski uradni časopisi Izvestja, Ekono-mičeskaja 2ižn, Pravda, Djelo Naroda itd. ter brezžične brzojavke ruske sovjetske vlade. Knjiga je razdeljena na tri dele. Socialna zakonodaja vsebuje sledeča poglavja: Delovni čas, mezde, žensko, otroško in domovinsko pravo, socialno zavarovanje in preskrba delavstva, stavka, prisilno delo, organizacija delavskih komisar* jato v in obrtnih zadrug, položaj nacionalizirane in nenacionalizirane obrti, tehnično osob-je in zadružništvo. Iz bogate vsebine naj bodo omenjeni le najzanimivejši odstavki.
Delovni čas. Na čelu delovne zakonodaje stoji naravno osemurni delavnik, člen 3. v dekretu od 29. okt. 1917 se popolnoma strinja s konvencijo v \Vashingtonu in se glasi: Delovni čas ne sme prekoračili na dan 8 in na teden ne 48 ur. Izjeme so le v nedoločenem obsegu za podietja, ki služijo neposredno splošnim interesom, kakor tudi za opravila, ki se morajo neobhodno izvršiti pred ali po pravem obratnem delu. Te izjeme so se močno razširile z zakonom i* leta 1919 in v praksi, poleg tega se je uveljavil sistem prosio voljnega dela ob sobotah in nedeljah, kar je v zvezi s katastrofalnim nazadovanjem produkcije. Z nan;' j od li februarja 1920 se je delavii , s poveča] za dve uri in se upeljali. obligatan delo ob nedeljah. V kolikor se ta naredba faktično izvršuje, je težko dognati.
Prisilno delo. Ruska .sovjetska ustava od 10. julija 1918 vsebuje temeljni stavek: Ruska socialistično komunistična republika smatra za dol žnost vsakega državljana, da mora delati in je zato njena smernica: Kdor ne dela, naj ne je. Država si je prisvojila pravco. da more vsakega prisiliti k delu, rloveško delo je tako postalo z tUu-£inii produktivnimi sredstvi vred last države. Vsled podržavljenja obratov m takih radikalnih sredstev je tudi v tem ozira trpela organijacija. Prisilno deh» so morali spočetka opravljati le meščani, potem pa se je razširilo tudi na delavce. Ustanovila so se disciplinarna sodišča za lenuhe in upornike v tovar-na h. Ta sodišča pa niso imela uspeh*. Prisilno delo se je počasi spremenilo v militarizaciju' dela. »Pravda od 23. doeombra 1^19 piše: Glavna ovira za napredek produkcije je polom aptov i -zacije. Država še ne more skrbeti za potrebe delavstva, dočim vedno man] vredni denar ne dovoljuje delavcu, da bi si preskrbel potrebno blago Od trenutka, ko je postalo nemogoče organi zirati aprovizaciio cele notranje fronte, moramo gotove posebno važne industrijske obrate izločiti in napraviti iz njih napadalue bataljone. Za potre be teh oddelkov je treba skrbeti o a isti način, kakor za vojaške divizije na zunanji fronti.
še jasnejše pravi M. Buharin v Pravdi«: Naloga, ki na- čaka, je, da izrabimo človeško moč, ki je pri nas \ izobilju. Pri zasledovanju tega cilja ne smemo pozabiti na dva glavna pogoja, ki vodita k uspehu: obstoječe vojaške »mote produktivnega dela moramo napraviti sposobne za službo, gotove dobro fundirane delovne kraje pa moramo organizirati. Solne jame se nahajajo v slabem stanju. Spričo splošne potrebe soli moramo delo v jamah izboljšati 8 pomnožitvijo delavstva. Zato pa je treba uvesti železno delavsko disciplino. Del producirane soli bomo zamenjali z okoliškimi kmeti za kruh, ki se bo uporabljal za delavstvo v solnih jamah.
Trockij pa pravi v »Pravdi* od 17. decembra 1919: Dokler ne postane splošna delavska služba navada in dokler je ne bomo smatrali vsi kot tak:» — kar se more doseči le potom vzgoje in kar se bo udejstvilo še le v prihodnji generaciji — se more prehod k režima splošne delovne službe doseči le s pomočjo sile t. j. z oboroženo državno močjo.
Podržavljenje industrije se že v začetku ni smotreno izvajalo. Nad podjetji je bila uvedena delavska kontrola. Konfiskacija poiljeij > je bila le kazen za podjetnika, ki se je p roti vil   delavski    kontroli. Spomladi 191S se je osrednja državna oblast začela polaščati posameznih podjetij, potem se pa je polastila vse industrija. Sredi leta 1919 je bilo že 90Vc industri-ske produkcije v 30 guvernementih podržavljenih. Ista usoda je zadela tudi trgovino.    Splošno,   predvsem seveda finančno varstvo teh podjetij je v rokah vrhovnega gospodarskega sovjeta, ki je podrejen sovjetu ljudskih komisarjev. Vrhovni gospodarski sovjet obstoji iz 10 zastopnikov narodnega iz-V rševalnega komiteja,    30 zastopnikov obrtne centrale, 20 zastopnikov okrajnih gospodarskih sovjetov ter iz nekaj strokovnih zastopnikov   osrednjih komisarijatov. Vsaka industrija ima posebno osrednje ravnateljstvo, ki se peča S praktičnim vodstvom ter pomaga krajevnim in okrajnim ravnateljstvom Upravne zadeve    posameznih tovarn nadzoruje upravni sovjet, odnosa je med upravnim vodstvom in delavstvom pa posebna tovarniška komisija. Vse skupaj tvori tak uradniški aparat, kaki snega si ne bi mogel izmisliti najbolj rutiniran birokrat. Vsak, kdor se le količkaj spozna na gospodarstvo, se ne čudi torej žalostnemu rezultatu te institucije, kar priznavajo celo boljševi-ki sami. Prijatelji   boljševizma vidijo vzrok temu v svetovni vojni, uporu obmejnega    prebivalstva in v blokadi s strani antante. Nasprotniki pa vidijo vzrok samo v boljseviškem režimu. Na kateri strani je resnica, se more že danes slutiti, če se   pomisli, da so bile razmere v caristični Rusiji med vojno mnogo boljše nego so danes, vkljub temu, da je bilo takrat neprestano mobiliziranih 13 milijonov moških in da je bila blokada s strani zapadne Evrope najmanj tako močna kakor je danes. Dokaz za to so tudi ona podjetja ki niso še podržavljena in ki se nahajajo v ugodnejšem položaju kakor pa nacionalne gospodarske institucije. K podjetjem, ki niso še podržavljena, spadajo poleg malega rokodeljstva in obrti tudi zadruge stare Rusi je. Toda tudi te je sovjetska Rusija spravila pod svoj vpliv s tem, da jih je nasilno centralizirala in si pridobila večino v upravi. Na ta način se je gospodarske
življenje še bolj poslabšalo, če se pomisli, da so bile zadruge, predvsem konzumna društva, vojna uloga v gospodarskem življenju stare Rusije.
Sovjetska vlada se pač trudi, da ni
organizirala rusko narodno gospodarstvo, toda sredstva, ki se jih poslužuje v dosego tega cilja, so nezadostna in
neuspešna.
Unkooarsiti kongres in naši komunisti.
V naši komunistični stranki ;ii soglasja in edinosti. Spor, oz-rjma nasprotstvo se suče okrog sk!eoov vukovarskega kongresa. V teir ozi-ru so se pojavila tako globok« ne soglasja, da je bil ogrožen obst^: cele komunistične frakcije pri nas te> je moral zadnji pokrajinski svet ko munistične stranke v Ljubljani 03:10 vati poseben »prograrnatičen odsek«, v katerem naj bi bile zastopane vse struje. Ta odsek ima pretresati nov program in statut, zbirati ugovore in kritike iz cele države proti vukovarskemu programu, izdajati o svojem delu perijodična poročila in pripraviti morebitne spreminje valne predloge za prihodnji kongies. ki se naj vrši čim prej. Nesoglasje pa ne obstoja samo v slovenskem delu komunistične stranke, marveč se kaže mnogo bolj markantno pri Hrvatih, kjer ie prišlo med ooeina strujama že naravnost do razkola.
Vukovarski kongres! Nekoliko evfemistično se čuje to vzpričo dejstva, da komunisti sami niso smatral! tega sestanka za kongres. Vršil se ie namreč namesto napovedanega kongresa 23. junija t. 1. v Vukovaru samo sestanek delegatov, katerih ie bUo iz vse naše države 376. Naši komunisti so se na tem — recimo — »kongresu« že razcepili na dve iiru-ji, ki druga drugo izkUučujeta, kakot boljševiki in menjševiki v Rusiji. Kljub temu pa, da se zmernejša i;t~u-ja med našimi komunisti bolj pnbli žuje programu pravih socijalnih de. mokratov, noče veljati za sociiaino demokratično, marveč si lasii tudi ime komunistov. Tako imamo naenkrat pred seboj v našem proletarijatu tri struje, marksistično socijalno demokracijo, ki stoji na stališču druge internacijonale. marksistične komuniste, ki ne priznavajo niti diuge niti tretje internacijonale, — imenoval bi jih tudi evolucijonarne komuniste, in prave komuniste ali revo-lucijonarni element.
Na vukovarskem kongresu so zmagali revolucijonarni element', ra-
dikalni komunisti. Zmagali so, a njih zmaga ni bila niti trajna niti detinl-tivna. Komaj so se sodrugi razšli, le strojarstvo v stranki zopet posmalo široke korenine in grozi strmoglaviti vso komunistično stranko v naši državi. To je popolnoma naraven proces, ki ga opazujemo od časa do časa v vsaki stranki. Opojnost revo-kicijonarstva je del naših komunistov zapustila in vračajo se k evolucijo* iiarnini metodam pričakujoč od razvoja česar niso mogli doseči s silo. Pri nas to gibanje ni tako izrazito, kakor pri Hrvatih, kjer se skušu na« silje tu in tam celo udejstviti. Vaš proletarijat je v tem oziru mnogo zmernejši in preudarnejši. Govori so sicer tuintam enako radikalni, v dejanjih pa se naša masa ne da tako daleč zapeljati. Zato je evoiucijonar-na struja med slovenskimi komunisti razmeroma najjačja.
Ce pa pogledamo na Hrvatsko bi skoraj z gotovostjo lahko udili, da je vse gibanje zadnjega časa, kf ima svojo ost naperjeno proti državi izšlo deloma od radikalnih komunističnih elementov. Stvar avtoritete državnih oblasti je, da se uveljavijo ker velja v zgodovini razvoja človeštva vedno in povsod samo fal; accompli. Ce bi bila ta avtoriteta preslabotna, je gotovo, da pride do nasilnega spopada, v katerm mora izginiti tudi evolucijska stranka is vsaka stranka, ki nima primernega orožja, da bi se postavila v bran To pa so zadeve, o katerih nisem hotel govoriti.
Ore mi samo za konstatiranje razkola v naši komunistični stnnk! ki mora imeti za posledico edino to da izgine evolucijonarni element komunistov v socijalnodemokra ičm stranki druge internacijonale ali pa da zagospoduje revolucijonarni element tretje internacijonale s terorjem tudi nad sedaj se še upirajočimi sodrugi. Verjetnejše je prvo, toda le pod pogojem, da razmere v državi konsolidirajo, zlasti da se urede čim prej vse življenske razmere.
Raznoterosti.
* On strada. Lordinajor ali župan v Gorku mr. Mac Swiney je bil z 11 dragimi Irci pred več kot 40 dnevi
prt zaradi umora nekaterih stražnikov. Odločili so se. da v ječi ne zavpijejo nobene hrane, da na ta način prisilijo oblasti, da jih izpuste, lipo-tetka je zadeva vzbujala se nekaj zanimanja, a sedaj strada župan že 42 dni in 11 drugih Ircev strada že 51 dni. In vendar do danes še nobeden ni umri! To je vsekakor čuden pojav in rnnog«> ljudi zavida te Irce za njih inočno konstitucijo, ker bi bilo tudi za druge včasih koristno, da bi se priučili tej umetnosti. Župan Swiney pa je vrh tega se tako čil. da more pošiljati iz ječe svojim pristašem poslanice, v katerih se jim zahvaljuje za neštete maše in molitve, ki so njemu in njegovim sotrpinom na nadnaraven način podaljšale življenje. Izrecno pravi: Zdi se mi, di je Bog sam posegel vmes in da pripušča to tragedijo v svete, samo njemu znane namene.« Torej imamo opraviti z modernim svetnikom? Do sedaj smo mislili, da je samomor, če rudi izvršen s stradanjem, greh, Mac Swiney na« je podučil drugače. Hudomušncži pa trd*?, da mu domašajo obiskovalci zadosti živeža, da bo še dolgo mogel nadaljevati ta svoj čudež
* Scnzačni proces v Angliji. Te dni se je končal proces proti majorju Vin-cenlu. ki je kot nadzornik skladišča v Herelordu  nakradel  armadnega imetja
v vrednosti več nego 1 milijon. Major je bil poročen z neko Francozinjo, ki se je gibala v visokih krogih, on pa StfOdkoV za tako življenje ni zmagoval S s\ojimi dohodki. Vincent je obsojen v zapor, na degradacijo in odpustitev iz anirleške armade.
* Ea ameriške statistike. Novojorški listi priuašojo zanimive podatke o po-iMiu. Leta 1013 je bilo iz vsakega tisoča žen mater v starosti do lo lei. 446 v starosti od 10 do 19 let, 401 od 20 do 23 let, 297 od 24 do 29 let, potem vedno manj in od 50 do 59 let je bilo 5 ma ter.
* Pogreb kanarčka. V Nevarku v severnoameriški državi New-Jersey jo poginil nekemu italijanskemu čevljarju kanarček z imenom Jimv. Italijanski čevljar je svojega kanarčka neizmerno ljubil. S črno tančico je pokril svojo Tirmo. truplo kanarčkovo pa položil v krasno rakev, katero so nesli njegovi prijatelji pri pogrebu kanarčka. Pred rak vi jo je sviralo lo členska godba žalostne komade. Pogreba se je udeležilo okoli 500 oseb. Na grob so položili mnogo vencev. Tudi v Ameriki se dobe ljudje, ki hudo norijo.
* Drakonski zakon za meske. V državi Lonsiana v Ameriki je podal v zbornici poslanec Bogi i a no nastopni predlog: Vsi moški do 25. leta so dolžni tekom 130 dni od razglasa zakona oženiti se, ako ne, bodo kaznovani z globo od 1000 do 3000 dolarjev, oziroma z zaporom od 5 do 10 let. Poročilo ne
navaja, sij so že poslali poslano*- Bo~ iiliana v norišnivo, a!i ga šele pošljejo.
* li j biii d rana t Tazore a evropski morali. Rimska »Cpoca« prinaša pismo slavnega indijskega pesnika, ki se je mudil v Parizu. V tem pismu pravi RabinUrar.at Ta gore, da je naravnost razočaran vsled po-
vojnih evropskih razma, katere kaze j.> poln upad morale. Vsa Evropa se viti okolu svojih lastnih pregreh. To ie v glasnem posledica tega, ker so vsi narodi izgubili v vojni cvet svojih najboljših ljudi.
g Dva   milijona   lir za prezidav Vatikana. »Vossische Zeitungc poroča, da namerava papež izvesti obširno pre-I zidavo vatikanskega kompleksa. Zgra-j dijo se tudi poslopja, potrebna za cci . kvene dostojanstvenike, ki prihajajo Ea kratko dobo v Rim  Prezidava bo stala okoli 2 milijonov lir. Prav siromaku ravno ne more bili Vatikan!
* Ziočinstvo na Dunaju narašča, statistika zločinov na Dunaju izkazuje grozne Številke. Kazenski slučaji so se pomnožili za 50', . Dan na dan narašča število aretirancev. Sodnijsko de lo traja po 14 ur na dan. Zapori so KM :>{)% prenapolnjeni z aretiram i.
* Vesuv zopet deluje. V zadnjih treh mesecih je Vezuv zopet deloval, izbruhi pa so bili le podzemeljski, pri čemer se je žrelo d v iselilo za ItiO in glavna odprtina 7.a 29& metrov. Krater se je razpočil dne 27. septembra ill mnogo lave je priteklo iz njega. Dr. Malabran je dan poprej prišel na lic<* mesta in je napravil nekaj slik. Vulkan bruha še uuprej, po poročilu opazovalnice pa ni nobene nevarnosti, ker vsa izbruhana lava zopet steka v žrelo, čigar premer znaša nad pol kilometra.
* Tmai AYt\m voja«. fiageabeek. lastnik največjega zverinjaka v Nem čiji, j« izgubil tekom veja« 74 levsr. 29 tigrov. 40 M«d ve* Is v 19 severnih med-redov, ID hijen. 8 leopardov. 209 opic 14 sleaov, 10 »eber, 2 aosorežca, poletu veliko število antilop, želv in razoih drobni k ptičev.
* Italijanski general, ki je šel v samostan. Italijanski general Alfonz Fusco ie izstopil iz vojske in vstopil v frančiškanski red. Pravi, da je ubijanje in klanje Hudi v vojni tako učinkovalo na njega, da ga je sablja ob boku mučila in tiščala, kakor ga tišči največji zločin.
* Boljševisao blago. »Matin« poroča iz Londona,, da je ameriška carinska oblast zaplenila 14 pošiljatev dragocenih kamnov, naslovljenih na zastopnika moskovske vlade v VVashingtonu. V neki taki pošiljatvi je bilo 100 dijamantov.
* 43 milijonov frankov je dobil na kartah doslej tovarnar sladkorja, znani milijonar Hanibal de Meza. Sreča mu je bila mila po raznih svetovnih igralnicah. On pravi, da ni nikdar tako dobro razpoložen, kakor takrat, ko igra na velike vsote. 43 milijonov frankov znaša okoli 344 milijonov našib kron.