Stev. ni
Posamezna številka stane 1 Din.
V UoDM V sredo № 23. molil 1923.
LflOLt
■ ■ Naročnina e -m xa državo SHSi
do prekllcai •) po poŠti mesečno Din 14 fc; dostavljen j nt dom
mesečno....... 12
za inozemstvo i
■erečno.......Din 23
s Sobotna izdaja: ss
v Jugoslaviji ..... Din 20 * Inozemstvu ..... „ <0
s Cene lnseratom:sf
Snostolpna neHlna vnla maZ oglasi po Din.l'— ln Din. 1-50^ veliki oglati nad 45 mm vfc, line po Din. 2—, poslu« t* po Din. 3—.
Pri večjem naročile ptp—fc
Izhaja vsak dan ^zvram^
ponedeljka in dneva po praa nlkn ob 5, nri sjntral.
MF" Uredništvo !• v Kopitarjevi nllot itev. B/HL RoiopUt se ne vračajo; nelraniirana plsmn se ae sprejemajo. tJredn. telet. stv. 50, apravn. itv. 318.
Političen list u slovenski narod.
Oprava je v iepltarjevi al. 8. — Račan poštne ima. ljnbljsnske št. 650 sa naročnino ln ŠL 349 sa oglase, »agreb 39.011, s n rajev. /553, prašfee ln donnj. 24.797.
Odgovor Stjepana Radfoa Ljufei Jovanoviću.
Na binkoštni pondeljek so slavili Hrvat. Je v dvorani »Hrvatskega Sokola« stoletnico rojstva hrvatskega prvoboritelja dr. Ante Starčeviča. Proslave se ni udeležilo na tisoče ljudstva, ker je bila zamišljena bolj intimno, a kljub temu je dobila ta proslava važen politični značaj "?.rad! govora Stjepana Radića, ki je izvajal med drugim:
»Gospod Ljuba Jovanović je napisal pred 20 leti >Opazovanja iz srbske zgodovine v 19. stoletju«. To svojo zgodovino je končal Ljuba Jovanović s strašno ugotovitvijo, da je imelo Srbstvo koncem 19. stoletja dva velika deficita: Enega v Stari Srbiji, drugega pa v Vojvodini. Staro Srbijo so Srbi izgubili na Arnavte, Vojvodino pa na Romune, čeprav sta ta dva naroda kulturno nižja od srbskega. Vzrok temu žalostnemu pojavu pa je ta, da je v Belgradu pač sedež vlado, a ni sedež domovine in kulture. Belgrad 1. 1901. ni bil središče organiziranega naroda, ampak mesto strankarskih bojev — takih bojev, da se da reči, Belgrad takrat ni bil niti Turčija, ampak Afganistan. Zato je hidi moralo priti do umora 1. 1903., zato je moralo tudi priti do govora — Ljube Jovanoviča ...
NEZADOSTNA IZJAVA LJUBE JOVANOVIČA.
Kaj je rekel g. Ljuba Jovanović v svojem govoru. On je rekel, da je bil vedno za to, naj Srb ostane Srb, Hrvat Hrvat, Slovenec pa Slovenec. To je pa premalo. On bi bil moral reči: Mi, radikalna stranka, smo bili vedno za to! Nain ni treba od nikogar priznanja ali dovoljenja, naj ostanemo Hrvatje, razun od Boga. Svojo izjavo pa je znatno oslabil s tem, da nam je očital narodno nezavednost, češ da smo ostanek Avstrije. Ta izjava je ostanek tistih smeti, ki so jih nanesli v Belgrad demokratje.
SRBI NE VIDIJO.
Dokler vsi Sroi iu no ашпо Ljuba Jovanovič ne bodo pripoznali, da smo Hrvatje narod, moram reci, da brbi ne vidijo uič. Po to spoznuuje ш treba hoditi v muzej, ker ga prinaša življenje. u demokratih je dejai, da so hoteli svojo voljo ljudstvu vsiliti, ua pa se jim na zaiost ni posrecho. če je misbi Ljuba Jovanovič s tem reci, da se jim »na žalost» to ai posrečilo, je govoril «eio nepolitično.«:
Ko so prišii zastopniki radikalov cio tnene ш so hoteii govoriti z menoj o drzavuopravnem moj cm programu brez Korošca in brez Spaha, sem jim rekel: »Gospodje, vi ste dobiii slaba navodila. Politika ш mehanika. Politika je združevanje duhov, je ustvarjanje. Vi hočete vedeti, kaj hočemo mi Hrvatje. Poglejte okrog sebe! Kje je javna varnost! iN i je! Kje je zakonitost, kje ustavnost? Ako imamo pred seboj viado, ki tega ne pozna, to ni viada, ampak banda. Mi bi seveda raje rekli, cia imamo v Belgradu vlado, kakršnokoli. Vas pa ne moremo smalrali za viado.«
PROTOKOL SPORAZUMA.
Da govorim o »protokolu sporazuma«. Kaj je ta prolokoit To so predpogoji, da se uprava izboljša. Mi hočemo zakonitost iu ustavnost m nočemo korupcije. To zahteva »protokol«, Nismo pa govorili o Macedoniji in Črnigori, da se izognemo intrigam. Če hočejo biti Ma-cedonci in Črnogorci Srbi ali pa ne, je to njihova stvar. Zato smo označili za Hrvatsko sedem, za Slovenijo pa osem točk, ki jih je treba izpolniti, da pride do sporazuma. Ta protokol ne bo objavljen, ampak izpeljati ga bo treba, sicer bo propadla Srbija. Hrvatje ne zahtevamo nič tujega, ker je bila v njihovi politiki vedno etika. Srbi pa mislijo, da je cilj politike lahko tudi uničenje hrvatskega naroda.
TAKTIKA ABSTINENCE.
Naša politika gre za tem, da dobimo Ha Hrvatskem svoj deželni zbor in da vladamo sami v svoji domovini. To uvi-dova tudi i*. Jovanovič. pa vendar pravi;
Zagreb, 21. maja.
Pridite v Belgrad! Mi pa ne pojdemo v Belgrad plesat.
DEJANJA!
Radikali pravijo, da niso to, kar so demokrati. V teoriji mogoče — a v prakei je ostalo vse pri starem. Vse demokratske smeti so ostale in te .smeti vladajo danes na Hrvatskem, čeprav nimajo za seboj niti one mačke.
BOSNA HRVATSKA.
Tako je tudi v Bosni. Belgrad no prizna Spaha. Računali so na to, da bodo dobili večino pristašev Maglajliéa in radikali in tako bi bila Bosna srbska. Toda mi Hrvati smo dobili na prvi mali toliko glasov kot oni. Lahko si mislite, kakšne obraze so delali Angleži, ko sem jim pokazal volivne številke, čeprav nimamo mi v Bosni niti enega žandarja. Belgrad pa misli, da ne potrebuje Spahovih muslimanov, ker so Hrvatje. Toda Belgrad kmalu ne bo govoril o Bosni, ampak o hrvatskem narodu v Bosni, ki ima tam večino. Ljuba Jovanovic pa o Bosni ni zinil niti besede — je že vedel, zakaj ne!
Sestavni del Hrvatske je tudi Dalmacija. V protokolu to sicer ne stoji zapisano, ampak rekli smo, da je treba vedno razumeti tudi Dalmacijo, kadar se govori o Hrvatski.
RADIČ — PESIMIST.
Gospod Pasič je mož, ki molči in ynisli. Kadar pride čas za to, tudi hitro dela. Zato tudi Jovanoviou ni dal nobenih direktiv. Če bo dobro — prav, če pa ne — ne bo veljalo! Toda v takih časih bi morali radikali delati kakor mi. Naj bi bili rekli vladi, dn sprejme predspo-razum in ga izvede. Toda radikali ne rečejo, da nas bodo pobili, tudi ne, da nas bodo podvojili. Oni nam obetajo vse, ampak vso le na podlagi vidovdanske ustave! To je za bogove! Tako ponudbo nain je stavil tudi dr. Peleš. To pomeni, dn radikalno stranko reši lahko samo Pašić.
PROTI PRIBIČEVIČU.
S svojim govorom je zapeljal Ljuba Jovanovic Srbe v trojno laž: Prvič, da bi bili mi s Srbi en narod: Ali je hotel postati v dobi ilirizma kakšen Srb »Ili-rec«'? Prišel je Strossmayer, jugoslovanski vladika. Tudi tega Srbi niso razumeli. Nato je prišel Pribičevič s svojim »jugoslavenstvom«. To jc »švindl«. Mi naj si damo izbrisati svoje hrvatsko ime? Kar je torej menil Ljuba Jovanovic, da bi mogli mi biti s Srbi en narod, je debela laž.
Zato naj Srbi vedo, da imajo opraviti z zgodovinskim gibanjem, ki se je pripravljalo tisoč let. Mi imamo staro kulturo, staro državnost in staro tradicijo. Oni bi radi videli, da jim tožimo Avstrijo. Mi pa ne prihajamo kot tožniki preteklosti, ampak pravimo: Na Hrvatskem je vodno slabše, vi nočete sporazuma! Toda vodite, da imate opraviti z narodom, ki je dovolj močan, da si sam ustvari, kar hoče imeti!
Hrvatski narod je visoko dvignil zastavo svoje samostojnosti. Hrvatski narod hoče danes svojo hrvatsko seljačko republiko. V Belgradu pa toga ne razumejo. Oni hočejo, da bi bili mi podložen narod. Mi se pa kot kulturen narod nočemo podvreči manj kulturnemu narodu, kot miroljuben narod se nočemo podvreči vojaškemu narodu, in kot delaven narod no manj delavnemu.
RADIČ HOČE NAJPREJ VOLITVE.
Sporazum je naša politika, ni pa to naša taktika. Za vse Srbe in tudi za Pašiča je pa sporazum taktika. V zadregi je to dobro. Mi bomo isto napravili pri prihodnjih volitvah, ki bodo prišle na jesen, če pa jih ne bo, jih bomo izzvali. Mi l>o-nm povzročili, da bo sporazum tudi za Srbe politika, ue Da taktika.
O ZUNANJI POLITIKI.
Glede zunanje politike hočem povedati le nekaj o Francozih in o Italiji.
Mi Hrvatje smo miroljuben narod. To smo mi iz prepričanja, da ne bodo v bodoči vojni propadli le mali narodi, ampak tudi srednji. Mali narodi morajo biti nevtralni. Mi Hrvatje to vidimo. O Francozih je napisal g. Bryan, da Francija ogroža današnji svetovni mir, Francija se danes ne meni ne za mnenje Anglije, ne za mnenje Amerike, brez katerih Francije danes sploh ne bi bilo. Francija se danes igra s svetovnim mirom. Ako hoče Francija živeti, more živeti le v sporazumu z Nemčijo. Tudi za Belgrad velja isto. On obstoji lahko le v prijateljstvu z Zagrebom. Če se razide-mo. jim bo ostala le Macedonija, Črna gora, mogoče tudi Vojvodina, a Hrvatske ne bodo vzeli! Če se Belgrad z nami ne bo sporazumel, bomo šli mi v Srbijo, tam napravili to, kar smo napravili na
Hrvatskem, vzeli bomo oblast v svoje roke in zavladala bosta namesto belgraj-ske gospode hrvatski in srbski kmet.
V Italiji vlada danes Mussolini. T Belgradu se mu klanjajo. Ta Mussolini pa je rekel: Moja politika je politika malega. naroda. Tako predstavlja Mussolini Italijo, ki je vendar le velika država. Ako pa pridemo z Italijo do boja, borna mi, ki stojimo višje, vrgli one, ki stoj«? nižje. Mi ne bomo laška kolonija — te naj si iščejo Italijani po Tripolisu.
Danes so se razvile stvari tako, da imamo pred seboj »blok miru«, ki ga vodita Anglija in Italija. Drugi blok pa je »vojni blok« pod vodstvom Francije. S Francijo iti se obotavlja Češka, gredo pa ž njo Romuni brezpogojno.
Mi Hrvati smo v svoji politiki predvsem Slovani, zlasti Rusi. Za Rusijo p« smo zato, ker vidimo, da Rusija ustvarja danes nov narod.
GOVOR LJUPE JOVANOVIČA V DIJAŠKEM KLUBU. - KANDIDATI ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE. — PRED REKONSTRUKCIJO VLADE.
Belgrad, 22. maja. (Izv.) Sinoči je imel radikalni dijaški klub izredni občni zbor, katerega se je udeležil tudi minister L j u-b a J o v a n o v i ć. Ob tej priliki je imel g. Jovanovic kratek govor, v katerem je omenjal borbo za svobodo Črne gore in Srbije in naglasil, da se taka borba v drugih prečanskih krajih ni vodila v takem razmerju. Prvič se je ob tej priliki Ljuba Jovanovič dotaknil tudi vprašanja vidovdanske ustave in rekel, da je treba braniti vsaj njena temeljna načela, ki da so dobra. O političnem položaju je dejal, da je kriza dolgotrajna, a. ni permanentna. O hrvatskem delu naroda je dejal, da ni vedel za svobodo, ker jo je le deloma užival pod Avstro-Ogrsko. Ker ne pozna svobode, je prišlo do sporov. Ne smemo pa Hrvatov puščati na strani, ampak jih je treba privesti na pravo pot. Jovanovič je dalje govoril o narodnem edinstvu v tem smislu, da so Hrvati iu Srbi en narod, ki predstavlja dva sveta. Končno je Jovanovič nastopil proti sistemu jakc roke. Treba je uvesti pravičen sistem, da bodo zadovoljni ne samo Srbi in Hrvati, ampak tudi ostalo ljudstvo.
Belgrad. 22. maja. (Izv.) Govor Ljube Jovanoviča ni napravil posebnega vtisa, ker ni političnega značaja, kakor bi to hoteli demokrati. Izjava je bila podana na navadnem občnem zboru dijaškega kluba. V ostalem je izjava, izvzemši pasus o narodnem edinstvu, samo kratek izvleček njegovega
govora v narodni skupščini. Ta izjava nima nič skupnega s političnim položajem, ki je ne i spre menj en. O spremembi političnega položaja se bo moglo govoriti še le po volitvr predsednika narodne skupščine. Kar se tega tiče, upajo radikali, da se bo volitev predsednika narodne skupščine vršila že prihodnji petek, ker se računa, da bo debato spornih mandatih končana že jutri. V četrtek radi praznika ne bo seje.
Glede Ljube Jovanoviča se sodi, da bo sprejel predsedniško mesto. V slučaju, da bi tega ne storil, se imenu jejo kot kandidati dr, Peleš, Dobra Mitrovič in Vujičifc. Radikali bi pridržali sebi prvo podpredsedniško in prvo tajniško mesto. Drugo podpredsedniško mesto bi dobil Jugoslovanski ali demokratski klub, po ena tajniško mesto pa Jugoslovanski klub in klub J. M. O. Pripravljeni so pustiti tudi tretje tajniško mesto.
Ob priliki volitve predsednika narodne skupščine bo prišlo do širše rekonstrukcije vlade. Imneovani bi bili novi ministri za kmetijstvo, industrijo ter vere kot naslednik Jovanovičev. Misli se, da bi ob tej priliki' odstopli tudi nekateri starejši ministri kakor Miša Trifunović, Milorad Vujičič, Laza Markovič in Trifković. Na njihovo mesto bi prišli dr. Janić, dr. Kojič in Dobra Mitroviê. Vendar so to le kombinacije, ki so pa več ali manj verjehie. Končno bo o tem po stari-navadi odločil g. Nikola Pašić.
skupščine.
BLA3IIRANI DEMOKRATJE. - DEMOKRATSKI PREDLOGI PROPADLI.
Belgrad, 22. maja. (Izv.) Danes ob pol 11. dop. se je pričela seja narodne skupščine, Tajnik K o b a s i c a je prebral zapisnik zadnje seje, ki je bil odobren. Predsednik dr. Peleš je sporočil, da se bo o spornih mandatih razpravljalo v celoti. Demokrat Pečič je zahteval, naj se razpravlja o vsakem mandatu posebej, a dr. Peleš ni pristal na to.
Poročevalec večine dr. K o j i ć je izjavil, da so mandati, o katerih je razprava od-godena, uvrščeni v posebno skupino radi-tega, ker se o njih ni moglo razpravljati, ker niso bila predložena pooblastila. Proti temu so nastopili demokrati, a dr. Kojič je odgovoril, da ,je tak sklep identičen s sklepom bivšega verifikacijskega odbora, čigar prednik je bil demokrat Pečič in da doslej poslovnik še ni bil izpremenjen. Nato je večina sprejela poročilo dr. Kojiča, demokrati in zemljoradniki so pa brali svoja oddvoje-na mišljenja.
Nato je Nastns Petrovič v imenu radikalne stranke ugotovil, da sta pred skupščino dve sporni vprašanji: Prvič vprašanje mandatov HRSS in drugič vprašanje mandatov Vukotiča in Mijoviča. Glede prvega vprašanja naglaša, da sc mandati HR SS ne morejo vzeti v pretres, ker poslanci niso predložili pooblastil. Mandat Vukotiča
je verifikacijski odbor razveljavil, ker kot sodnik ne bi smel kandidirati; isto velja o mandatu Mijoviča, ki je politični uradnik. Ko se ta dva mandata razveljavita, nastane vprašanje: kaj potem? Govornik predlaga, naj se mandata razveljavita, na njuno mesto pa pokličeta srezka kandidata, ki sta dobila največ glasov.
Poročevalec dr. Kojič je ta predlog sprejel. Nato je govoril zemljoradnik Moško v 1 j e v i č. Ob četrt na 4. popoldne jo bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne.
Belgrad, 22. maja. (Izv.) Kakor se vtopljenec oprime vsake bilke, tako so tudi demokrati z veseljem sprejeli veet, ria sta večina verifikacijskega odbora in radikalni klub sklonila, da se jim razveljavijo samo kandidati, ne pa kandidatne liste. Demokrati so izjavljali, da so radikali spremenili taktiko in na da našnji soji so bili čisto mirni, da se ne zamerijo radikalcem. To je mod vsemi poslanci napravilo veselo razpoloženje m konstatiralo se je, da demokrati niso tako hudobni in da bi zavoljo ljube vlasti mirno požrli vse, kar so jim zadnji čas naprtili na glavo.
Demokrati širijo vesti, da to dejstvo znač.i oribližanie radikalov k njim. To ee
Stran 2.
SLOVENEC, 'dne 23. maja T923.
od radikalov odločno démentira in s službenega mesta se izjavlja, da o kakem prbiliževanju ni govora. Verifikacijski odbor je to sklenil, ker je v zakonu v tem oziru praznota. Zakon nikjer ne odreja, kako je postopati z razveljavljenimi mandati.
Akcija za sporazum.
Zagreb, 22. maja. (Izv.) Vaš dopisnik Je zvedel, da se bo koncem tega ali začetkom prihodnjega tedna vršil v Zagrebu sestanek predstavnikov revizionističnega bloka dr. Koroška, dr. Spaha in Stjepana Radiča, da zavzamejo stališče nasproti ponudbam radikalov, ki jih je prinesel dr. Peleš v Zagreb.
Zagreb, 22. maja. (Izv.) Jutri popoldne bo seja pododbora za sporazum HRSS. Na to se bodo vršile seje vsak dan, da se končno lormulirajo zahteve za hrvatski del revizionističnega bloka. Te zahteve bodo samo notranja zadeva stranke in najbrž ne bodo objavljene. HRSS je naprosila vseučiliščna profesorja dr. Poliča in dr. Kriškoviča, da prisostvujeta sejam, zato bodo imele te seje značaj ankete.
Odmev ptujskega orjaškega napada pri vladi.
Belgrad, 22. maja. (Izv.) Radi dogodkov v Ptuju je nemški poslanski klub poslal deputacijo k predsedniku skupščine dr. Pelešu, ki mu je izročila obširen protest. Deputacija je obiskala tudi notranjega ministra Vujičiča, ki je izjavil, da je o teh dogodkih že prejel poročilo in da je brzojavil okrajnemu glavarju dr. Vodopivcu v Ptuj, naj takoj zapre voditelje Orjuncev, ki so odgovorni za to dejanje, ter naj strogo zasleduje zločince, sicer bo odgovornost za to moral sam nositi.
Jugoslovanski nredloii za rešitev reškega vprašanja.
Belgrad, 22. maja Včeraj so odpoto- ' <ali v Rim člani jugoslovanske paritetne komisije k nadaljevanju pogajanj zaradi Reke. Kakor se zatrjuje, je jugoslovanska vlada za rešitev tega vprašanja pripravila dva predloga: prvi se približuje italijanskemu, drugi pa hoče urediti vsa vprašanja, ki tičejo Reke, temeljem 12 konvencij.
VERIFIKACIJ SKI ODBOR.
Belgrad, 22. maja. (Izv.) Jutri dopoldne se bo vršila seja verifikacijskega odbora, na kateri bodo razpravljali o na-daljnih pritožbah, ki so še bile vložene.
OSTAVKE PROFESORJEV.
Belgrad, 22. maja. (Izv.) Doslej je podalo ostavko na elužbo 812 profesorjev. Vlada o tej zadevi še ni sklepala.
Bonar Law odstopi!.
NJEGOV NASLEDNIK: FINANČNI MINISTER EALDWIN.
London, 21. maja. (Izv.) Reuter poroča: Predsednik ministrskega sveta no-nar Law je podal kralju na nasvet svojih zdravnikov demisijo. Kralj je demisijo z obžalovanjem sprejel.
London, 22. maja. Izv.) Kralj je imenoval za ministrskega predsednika namesto obolelega Bonar Lawa dosedanjega finančnega ministra Baldwina.
London, 22. maja. (Izv.) Člani konservativne stranke bodo v sredo ali v četrtek volili svojega novega načelnika namesto obolela Bonar Lawa.
London, 22. maja. (Izv.) Namen na Bonar Lawu izvršene operacije je bil, bol- '
niku olajšati pritisk na živce, ki so ga povzročale bolečine v grlu.
Odgovor Švice Rusiji.
Bera, 22. maja. (Izv.) Švicarska vlada je odgovorila na rusko noto, naslovljeno na Švico, med drugim: Ko so švicarske oblasti zvedele, da je neka organizacija v Kantonu Waadt sklenila zahtevati od ruske delegacije, naj zapusti švicarsko ozemlje, so takoj nastopile proti tej organizaciji. Švicarska vlada odločno protestira, da bi bile stale švicarske oblasti v kakšnih odnošajih z organizacijo v Waadtu. Švicarska justica bo svojo dolžnost storila.
Angleška delavska stranka ne dopušča konflikta z Rusijo.
Hamburg, 22. maja. (Izv.) Današnjo prvo sejo II. socialistične internacijonale je otvoril član angleške delavske stranke H e n d e r s o n. Izjavil je, da angleška delavska stranka ne protestira samo na kongresu zoper nameravajo prekinjenje diplomatskih odnošajev med Anglijo in sovjetsko Rusijo, ampak da bo tudi v Angliji sami delavno ljudstvo vedelo z vso odločnostjo preprečiti namero angleške buržuazije, da gp Rusija vnovič blokira. Angleško delavno ljudstvo ne dopušča konflikta z delavnim ljudstvom Rusije in bo znalo to tudi uveljaviti.
Koliko je Ferrčija do zdaj plačala.
Pariz, 22. maja. (Izv.) Reparacijska komisija objavlja poročilo, iz katerega je razvidno, da je Nemčija plačala do sedaj zaveznikom vojne odškodnine vsega skupaj 7940 milijonov 426 tisoč zlatih mark.
IZ PORUHRJA.
Pariz, 22. maja. (Izv.) Več tisoč ton barvil, ki so jih Francozi zaplenili v tvornici anilinskih barvil v Badenu, so pripeljali te dni v Francijo. Naslednja po-šiljatev je namenjena v Belgijo.
GROF BETHLEN PRI PAPEŽU.
Rim, 22. maja. (Izv.) Grofa Bethlena je sprejel papež o binkoštih v avdijenci in ga odlikoval z velikim križem Pijevega reda. V dotičnem dekretu se veli, da se to odlikovanje ni izvršilo po doslej veljavnem i-bičaju, ampak da naj velja kot izraz velike ljubezni svete Stolice do Ogrske.
TURKI RAZSTELILI MOST PREKO MARICE.
London, 22. maja. (Izv.) Turki so razstrelili most preko Marice, ki veže Odrin
s Karadagdžen.
NOV UMOR V VARŠ YVL
Varšava, 22. maja. (Izv.) Podpredsednik kmetijske zveze Olewieski je bil umorjen. Povod je baje privatno maščevanje.
VE'.IK ZLOČIN V MEHIKI.
Mehika, 22. maja. (Tzv.) Pri Laredu v Tekasu je reka Rio Grande vrfda na suho 32 mrtvecev. Sodijo, da so to bili izseljenci, ki so se hoteli vtihotapiti v Ze-din'ene dižave, a njihovi mehikanski vodniki so jih ra meji bržkone pobili, oropali ter trupla pometali v reko.
EIVŠI PREDSEDNIK TAFT POD ObTOZ^O.
Newyork, 22. maja. (Izv.) Socijcli-stična stranka v Zedinjenih državah je sklenila na svojem letnem zborovanju, da se postavi bivši predsednik Zedinjenih dr- I
Star. 114
Faust starega veka.
Rusko spisal N. P. Aksakov. — Poslovenil Valen-tinovič. (Dalje.)
Paladij pa je še hodil po svoji delavnici.
Ona bo moja in rr^ra biti moja! je večkrat srastno ponavljal. — Jaz je ne odstopim temu vrtoglavcu, kateremu se jo tako bedast:) prikoval z vso silo svojih čarov. K takemu brezumju me vodiš ti, velika modrost moja.
Paladij je vedel, da se, dokler živi Valerij Pontijan, čari, ki so ga sedaj vezali s Pudentilo, ne morejo uničiti z nikako silo, ker tudi čarodejnik sam ni v stanu tega storiti
To bi ga v nobenem drugem slučaju ne bilo motilo, a sedaj so mu gnev in novo v njem probujeno čuvstvo tako mučili glavo, da ni mogel mirno misliti. Paladij je tudi vedel, da njegovi čari še niso učinkovali, ko je Pudentila molila in ji je sram rdečila lice in da je kal njene ljubezni do Pontijana vže preje poganjala v njenem srcu, vzlic ko-lebanju, ki je je kazala po prvi molitvi... A vedel je tudi, da je on sedaj zarotil to kal k čvrstemu in popolnemu razvitju.
Dolgo je še hodil razburjen in razjarjen v svoji dvorani sem in tje. Končno se je ustavil pred zrcalom, ki je še stalo na svojem Droišniem mestu
Jaz hočem sam živeti in ne biti več mogočno orodje in rob drugih, je izpregovoril [ težko sopeč.
Zopet je prižgal lestenca in svetilko in znova je začel trositi čarodejne praške v plamen. Prenešeni po valovih magičnega etra so prehajali delci Pudentilinega telesa v čarodejnikove oči in so se zmešali z njegovo krvjo ... Sedaj ni potreboval več ne tuje pomoči, ne tuje krvi.. Znova so zaigra, le na zrcalu mavrične barve, znova se je po-zala Pudentilina podoba v vsej čistosti in popolnosti.
Devojka je ležaTa sedaj na postelji, imela je oči zaprte; spala jo. Njeno lice je kazalo nekaljen pokoj. Medli svit, povzročen po magovem čaru, je nežno obseval čudovito krasoto njenga obraza.
Dolgo je stal Paladij kakor zamaknjen pred to dražestno podobo. Zdelo se je, da je pred čarodejnikom ležeča devojka sedaj nad njim izvršila mogočno čarodejstvo, da da je prenesla nanj svojo čistoto in svoj pokoj. Nova, nepoznana čuvstva so se probu-jala v njegovih prsih, od njegove prejšnje razburjenosti ni bilo več sledu. Blažen mir je zavladal v njegovi duši.
Nakrat se pojavi na licu spavajoče de-vojke sladek, radosten nasmeh.
Sanja se ji o njem, zašepeta Paladij, čuteč, kako se umolkla burja znova dviga v nieeovih prsih.
žav, Taft, pod obtožbo, ker si je bil prilastil 10 tisoč dolarjev iz Carnegiejevega fonda, namenjenih za pokojnine vdov bivših predsednikov Clcvelanda in Roose-vclta.
SMRT O. COLINA.
Pariz, 22. maja. (Izv.) Z Madagaskarja poročajo: Tukaj je umrl slavni jezuit o. Colin, eden najznamenitejših meteorologov in klimatologov.
Smrdeča kaluža.
Dr. X. Y.
(Od romunskega dopisnika.)
Bukarešta, IS. maja.
Romunska država je pozorišče ogabne korupcije, gospodarske desorganizacije in političnega nravstvenega propadanja — boljše se ne more označiti položaj dežele po pariškem miru. Središče vsega tega je dvorska kamarila, katero vodi najbogatejši romunski plemenitaš knez Barbu Stir-bej, ki je tudi intimni svetovalec kraljice. Njemu stojijo na strani dvorni minister Mi-šu in dve dvorni dami. Ta kamarila obvladuje kralja Ferdinanda in preprečuje, da bi mogel kralj dobiti kakšnih njim neljubih informacij o položaju. Ta kamarila pa ne vpliva samo pogubno na tek političnih dogodkov, marveč daje tudi žalostni zgled nravstvene propalosti, vsled česar ni čudno, da so mase revolucionarno razpoložene. Knez Stirbej pa je tako obsovražen, da je množica napadla njegovo orientalsko razkošno palačo in njen foyer demolirala, dokler ni prišlo vojaštvo, ki je oddalo v množico salvo t^r jo z bajoneti razgnalo.
Neresnično je namreč, da ne bi bilo pri zadnjih nemirih v Romuniji nastopilo vojaštvo z ostrimi salvami, kakor je to razglašala vlada, ki sploh odpira pisma in ne pušča nobenih poročil o notranjem položaju v inozemstvo, katero je primorano črpati vse svoje znanje o deželi iz kalnih virov Brat'anove vlade. Bratianu, eksponent dvorske kamarile veleposestva in povojnega bogataštva, se opira izključno le na armado, boljše rečeno na častniški kor, ki ga sijajno plačuje, medten ko pusti uradništvo stradati, je aretiral njihov štraj-kovni odbor in »rebele« brez vsake odškodnine odnustil iz službe.
Jedro ustavnega boja v Romuniji je gospodarskega značaja. Bratianu je namreč forsirrd sv-io centralistična u-tavo zato, ker zagotavlja gospodarsko premoč njegove klike, ki izsesuje tako kraljevino kakor po vojni pridobljene nove dežele. Tukaj se namreč izvaja ustavnim potom »agrarna reforma«, katera pomeni goli rop in omogočuje, da sc Madjarom in Nemcem pripadajoča zemlja spravi v roke pristašem režima. Osiromašenje neromunskih državljanov pa nc pomeni ozdravljenja romunskega gospodarstva, ampak zgolj obo-gatenjc tistih pijavk, ki že stoletja tlačijo romunsko ljudstvo samo.
Kako je državno gospodarstvo Romunije zavoženo, pa dokazuje jasno proračun za 1923. Deli se v redni in izredni; izredni krediti pa so brez pokritja. Da je proračun vsled tega faktično dcficiten, ne taji noben nepristranski gospodarski strokovnjak. To tembolj, ker se med izdatki ne nahajajo amortizacijske postavke za dolg Romunije v inozemstvu. Iz proračuna je jasno razvidno, da država ne misli plačevati svojih dolgov in poravnati zakladnih nakazil. Po naravi silno bogata dežela je blizu banke-rotac in sc le umetno drži vsled podpore Francije.
Ta desorginizacija je seveda jako pripravno tlo za širjenje boljševizma zlasti v Besarabiji in Dobrudži. Kar se tiče opozicije, sestoji iz sedmograške narodne stran-
ke, konservativne ljudske stranke generala Avaresca in kmetske stranke, to je iz njenega desnega (zaranističnegaj krila, in bo v predstoječem zasedanju svoj boj proti vladi z vso srditostjo nadaljevala. Levo krilo kmetske stranke pod vodstvom dr. Lupa pa je očito revolucionarno ter proglaša, da spričo neizmerne političie in nravstvene korupcije ni drugega izhoda ia položaja nego revolucija.
Kljub temu položaj za revolucijo še nI zrel. Opozicija namreč ni medseboj edina, ker se v njej križajo konservativne, nacionalistične in avtonomistične tendence s skrajnimi socialističnimi in kmetsko-dikta-torskimi. Vendar se vlada vara, če misli, da ji je zagotovljeno vsled tega dolgo življenje. Romunija predstavlja danes kalužo, nad katero se zbirajo čezdaljebolj temni oblaki, dokler se ne rodi vihar, ki bo ra2-gnal smrdljive klice in ustvaril resnično novo na kmetski samoupravi slonečo Romunijo.
Italijanski parlament.
VOLIVNA REFORMA.
Rim, 22. maja. V sobotni seji poslanske zbornice je ministrski predsednik Mussolini odgovarjal na neko interpelacijo zaradi italijanskih propagandnih ustanov v Albaniji. Izjavil je, da sta od začetka vojne do danes ostali zaprti italijanski šoli v Skadru in Draču, ker se ni oglasil zanje noben učenec. Šola v Valoni se je letos znova odprla; šteje 20 učencev in stane Italijo 260.000 lir letno. Zdravniški ambulatoriji v Skadru, Valoni in Draču stanejo mesečno 14.500 lir. Domače prebivalstvo jih smatra kot italijanske propagandistične ustanove in jih sovraži. Zato bo vlada ambulatorij v Valoni odpravila, onega v Skadru pa izročila italijanskim misijonarjem. Draški ambulatorij dosega izvrstne uspehe in o njem vlada doslej še ni sklepala.
Kakor se čuje v političnih krogih, se je vlada sedaj končnoveljavno odločila za volivno reformo, in sicer za naslednji načrt: Poslanci se bodo volili skupno v enem samem volivnem kolegiju za celo državo. Vsaka stranka, ki se hoče vdeležiti volitev, mora predložiti kandidatno listo za celo Italijo. Lista, za katero je oddanih največ glasov, dobi tri četrtine ali 2 tretjini (ta podrobnost še ni določena) mandatov, ostali mandati se po proporcu razdele med druge stranke. Načrt za volivno reformo predloži vlada že v tekočem zasedanju in po mnenju mnogih se takoj nato razpišejo velitve. Кат tiče popolarov, naglašajo fašistični krogi, da se gornjemu načrtu volivne reforme tje bodo upirali, ker jim zagotavlja najmanj 70 mandatov. (Sedaj šteje popolarska strank/ 106 poslancev.)
Fran jo Šuklje:
У**Мт žeSeTPfce pri pas io na češkem.
Splošno je znano, da gre lokalnim železnicam važna vloga v železniški sistemi. Glavne železnice, katere vežejo oddaljene večje kraje po najkrajši poti, same zase zdavna ne bi zadostovale. Potrebujejo manjše železnice- katere služijo kot žile do-vodnice, poiščejo vse količkaj pomembnejše kraje ter s tem načinom alimen-tujejo glavno progo. Poleg glavnih železnic treba tedaj razvito dobro premišljeno omrežje lokalnih železnic.
Tu pa tam se pripeti, da se spremeni lokalna železnica vsled spremenjenih gospodarsko političnih razmer mahoma v glavno progo. Vzemimo n. pr. naše Dolenjske železnice I Proga Ljubljana-Novo mesto
Sladek nasmeh na zardelem deviškem licu se je ponovil.
0 Valeriju Pontijanu se ji sanja, vzklikne Paladij z od gneva skaženim obrazom. Prokletstvo! Moji čari začenjajo učinkovati. — On mora poginiti! Ona bo moja!
In začel je zopet razburjen hoditi po dvorani sem in tje. Šele pozno po noči je legel na svoje ležišče.
On mora poginiti! je še enkrat zašepe-tal, pi'cdno je zaspal.
III.
Ves prihodnji dan je Paladij prebil na ulicah med veselo množico. Dom" mu niti za trenotek ni bilo mogoče zbrati svojih misli ali najti pokoja. Burja prejšnjega dne je bučala še vnjegovih prsih.
Opraviti pa je imel mnogo. Neobhodno je bilo treba ukreniti takoj vse, da spravi Valerija Pontijana iz sveta, potem pa je moral rešiti devojko čara, ki je ležal na njej in prikleniti jo k sebi z novim čarom.
Vrnivši ze zvečer domov, je Paladij pozno v noč stal pred žarečim domačim oltarjem, polagal nanj zelišča za zelišči, sipal nanj prašek za praškom in šepetal rotitev za rotitvijo. Pošiljal je Pontijanu čarovni sen. Ta sen je predpisoval srečnemu mladeniču, da mora takoj odpotovati v Kapuo in tam darovati na oltarju colrazrušenega ma-leca svetišča.
Ta sen je imel svoj učinek. Rano zjutraj se je javil pri Paladiju Valerijev rob, da povpraša, ali mora njegov gospod v dosego izvestnih svrh podvreči se predpisom imetnega sna.
Da! in brez vsacega odloga, je odgovoril Paladij.
Ladja je že najeta in za odpotovanje je že vse pripravljeno, je rekel rob, v eni uri se bo moj gospod že odpravil na pot; za morsko vožnjo je veter ugoden.
Hudoben nasmeh je zaigral na Paladi-jevem licu.
Nekoliko ur pozneje je bil mag zopet pri delu v svoji delavnici. Očividno ga je zanimalo ravno nekaj strašnega. Njegov obraz je bil še bolj bled, kot navadno, njegove oči so se svetile v živem plamenu. Srebrno zrcalo je bilo popolnoma zakrito po belem dimu, ki se je dvigal z oltarja pri zrcalu.
Nakrat se je dim na čarovnikovo znamenje razdeli, površje zrcala je postalo čisto in pokazala se je na njem mirna morska gladina, na koji je plavala mala ladja. Čarovnik je spoznal to ladjo, spoznal je tudi ljudi, ki so stali na njej, po njihovih malih slikah v zrcalu. Zlobna radost je zaigrala v njegovih očeh ... to je bila ladja, na koji se je vsled njegovega vplivanja peljal Valerij Pontijan v Kapuo. Čarovnik je natančno spoznal lepo postavo mladega patrieiia. stoječega na sprednjem delu ladie.
(Dalje.)
fcHWTHL
'STOVENBVW®. пГф ШВ.
№ш Vi
je bila sicer takoj od svojega početka zgrajena kot glavna železnica druge vrste, ali dokler ni bila podaljšana do Karlovca, obratovala se ie kot loka i na železnica. Po prevratu pa, ko je Belgrad postal politično središče novo ustanovljene naše države, postala je brezdvomno ena najvažnejših glavnih prog v Kraljevini SHS. In proga Grosuplje—Kočevje^ po svoji zasnovi lokalna železnica, postane v tem trenutku, ko ee zveže z reško progo, tudi zelo znamenita glavna železnica, vsled česar bo le treba nekaterih manjših sprememb na njeni začetni črti.
Povdarjal sem važnost lokalnih železnic vobče. Nastane tedaj vprašanje, koliko Oskrbe in obzira privošči naša država oz. kompetentno prometno ministrstvo omrežju lokalnih železnic? Žalibog se v tem pogledu nikakor ne moremo pohvaliti. Ogromno večino teh želznic obrabi je država. Skoraj bi rekel, da se živ krst zanje ne briga. Niti finančna služba ni urejena. Kolikor je meni znano, izplačujejo edino Dolenjske železnice kupone svojih prioritetnih obveznic ter skrbe za redno njih amortizovanje. Lokalna želznica Ljubljana—Vrhnika, ki tndi izvršuje svoje obveznosti napram upnikom, namreč ni obratovanje po državi, temveč po Južni železnici. Pri vseh drugih železnicah, celo v slučaju, če so iste dejansko jako aktivne, stradajo potrpežljivi upniki ter zastonj čakajo na obresti svojih po-sojiL Jasno je, da tako postopanje ne more dvigniti državnega kredita v merodajnih finančnih krogih.
Kako pa postopajo drugod, n. pr. v Češkoslovaški državi, ki je danes gotovo najbolj urejena država v celi Srednji in Vzhodni Evropi? Prav te dni sem se mudil po poslih v Pragi ter sem porabil ugodno priliko, da sem stopil v ondotno železniško ministrstvo, ter si izprosil vpogled v razmere in organizacijo češkoslovaških lokalnih ïeleznic. Hvaležno moram priznati, da so ni gospodje bili takoj na razpolago. Gospod jekcijski načelnik Soukup in vodilna gospoda z departementa lokalnih železnic so mi drage volje dali vse potrebne informacije. Iz teh sem razvidel, da ima češko železniško ministrstvo v svojem obratu nič manj kakor 136 lokalnih prog. Le-te se dalo razdeliti na štiri razrede:
a)	One, pri katerih država garantu je za prioritetno službo,
b)	one, pri katerih je prioritetni kapital garantiran po deželi,
c)	one, na prej ogrskem ozemlju, ki so flosihmal bile financirane po sistemu malajskega ministra Baroša in
t č) one, ki so dosihmal izhajale brez take garancije ali posebne podpore.
Pri lokalnih železnicah pod a) in b) se leđaj postopa po istem načinu. Država ga-rantuje prioritetni kapital sedaj tudi pri listih progah, pri katerih je prej garant bila dežela. In tu naglašamo: ta garancija ne nhstoja zgolj na papirju, kakor žalibog dosihmal pri nas, temveč garantovani zneski se tudi dejansko izplačujejo od države. Celo finančno službo pa oskrbuje začasno še deželni odbor kral jevine Češke, tako da do-tične akcijske družbe, oz. njih upravni sveti sploh ne potrebujejo upravnega aparata. Fa ureditev je seveda zgolj provizorna, kajti deželni odbori, ostalina iz bivše avstrijske države, se bodo v doglednem času morali umakniti avtonomnim oblastim, zasnovanim na podlagi razdelitve na županije.
Še eno! Danes so vse te železnice občutno pasivne. Obratni deficit zalaga zanje predujemomo država. Za ta svoja posojila pa si je izgovorila, da morajo one železnice, pri katerih so uprvni sveti imeli pravico sodelovanja pri sestavi železniških tarifov, todslej se do cela odpovedati tej pravici, tako da ima država danes tudi na teh. progah neomejeno tarifarno oblast.
Pri kategoriji c), tedaj pri prej ogrskih yîcinalkah, uvedla je Baroševa železniška politika svoje dane načelo, da se kosmati dohodki po enakih delih razdele med akcijsko družbo in obratujočo železniško npravo, Isto razmerje najdemo tudi v naši Jugoslaviji pri vseh vicinalnih železnicah »ia Hrvatskem, v Slavoniji, Vojvodini in Ba-ranji. Naravno, da je država pri taki razdelitvi silno doplačevala, dočim so dotične vi-cinalke jako dobro izhajale. Baš tako naravno pa je, da so štedljivi Čehi uže spremenili ta ustroj ter obratujejo sedaj lokalne železnice na Slovaškem in v Podkarpat-ski Rusiji zgolj proti povrnitvi lastnih stroškov. Ako v to svrho železniški prihodi ne zadoščajo, posoja zopet država ter krije predujemoma dotične obratne primanjkljaje.
Približno enako se postopa tudi pri SeSkih lok. žel. spodajočih pod č).
Tndi na Češkem se kaže neljuba prikazen, da so lokalne železnice s prav malimi izjemami več ali manj pasivne. Kakor pri nas, požira ves čisti dobiček preobilica oeobja in izredna draginja materijala. Kadi lega namerava češko železniško ministrstvo prav izdatno zmanjšati število nameščencev ter resno premišljuje temeljito presnovo celega obrata.' Značilne s« bile besede g. sekcijskega načelnika: »Težimo po lem, dp. svojk ïeloznlce uredimo po ameri-kanekem načinu.« Po mojem mnenju edi-
no prava poti Železnica ni nič drudega kakor veliko spedicijsko podjetje ter se mora voditi po trgovskih načelih, a ne po birokratskih oblikah, prikrojenih po stari dunajski ali budimpeštanski šabloni. Zelo bi želel, na enkrat začujem podobno govorico iz ust kakega merodajnega gospoda iz našega prometnega ministrstva.
Politične vesti.
+ Izmišljena vest »Jntarnjega
listu«. Zagrebški »Jutarnji list« je poročal, da je g. Svetozar Pribičevič, stavil po dr. Žerjavu dr. Korošcu ponudbe za pogajanja z demokrati. Ta vest je popolnoma izmišljena in brez vsake realne podlage istotako kakor vest, da je dr. Korošec pristal na kake nove davke. Na-
Sot politični položaj pospešuje bujno omišljijo, ki tembolj raste čim manj je kdo informiran, kar se dan za dnem
E red vsem more konstatirati pri denio-ratskem tisku.
-(- Način «Jutrove« borbe proti SLS se v ničemer ne razlikuje od onih zloglasnih nepoštenih metod, katerih se je posluževalo svojčas narodno naprednja-karstvo. Laži in obrekuj, si misli demokrat, nekaj bo že ostalo! Ker «Jutro« dobro ve, da je boj za samoupravo Slovenije zahteva celokupnega naroda, izvzem-ši orjunce, se licemerno dela, kakor da je tudi njemu na avtonomiji ter skuša javnosti natvezti, da so poslanci SLS zahtevo po avtonomiji «pustili pasti v vodo« za ccno raznih «malenkostnih koncesij«, kakor so zadeve ljubljanske mestne občine in podobne vsakodnevne potrebe slovenskih volivcev. Demokrati namreč na-tolcujejo, da je SLS «vladna režimska stranka«, katera se je «radikalom za par drobtin prodala.« Demokrati pač ves svet sodijo po sebi in si nalog politične stranke sploh ne morejo drugače predstavljati, kakor da se prodaja onim, ki imajo oblast v roki, kakor se jim je demokratska stranka res prodajala in bi se jim še prodajala, ako bi bila ostala pri vladnem koritu. SLS je stranka trdnih in neomajnih kulturnih, političnih in gospodarskih načel ter presoja vsako vlado in vsako drugo stranko le po tem, ali in koliko kaj stori za splošni blagor. Tudi sedanjo radikalno vlado presoja zgolj po tem, ali in koliko utegne koristiti državi, kar je v prvi vrsti odvisno od tega, da vlada uvede pravičnejši režim ter odpravi dosedanjo korupcijo, kar je nujni predpogoj za trajni sporazum med narodi te države. Zato SLS, dasi je v odločni opoziciji, nima pametnega razloga, da pomaga to vlado na ljubo velesrbskemu centralističnemu konceptu Svetozarja Pribičevića strmoglaviti, doki er je kaj izgleda, da radikalna vlada izgladi pota k sporazumu in pristopi k njegovemu oživotvorjenju. Saj SLŠ ni padla na glavo, da bi pomagala do vlade demokratom, ki so strupeni sovražniki sporazuma in težijo za diktaturo vojaške sablje v prid svojim protiljudskim načrtom, Če bi pa radikalna vlada pokazala, da sporazuma resno ne misli in da rešitev tega vprašanja samo umetno zavlačuje, da bi ostala na oblasti, potem naj «Jutro« ne bo kar nič v skrbeh za nadaljnjo bojno taktiko SLS, ki ni iz takega lesa kakor demokratska, katera zavoljo raznih mastnih drobtin svojim korifejam prodaja slovensko ljudstvo, kadar je ona na vlasti. Kar pa se tiče potreb ljubljanske mestne občine in drugih občin na deželi ter podrobnih želja slovenskih volivcev, se bo SLS vedno prizadevala, da se jim ugodi, ker SLS ne stoji na stališču, da vlada izkazuje Slovencem kakšno milost, ako jih izpolni, ampak stori samo svojo sveto dolžnosti Zato mi ne smatramo za nobeno koncesijo, če ta ali oni minister pristane na zahteve slovenskih mest in vasi, kakor to očividno dela «Jutro«, ki si predstavlja Slovenijo kot nekak pa-šaluk, nad katerim belgrajska vlada vihti v eni roki korobač, v drugi pa drži bon-bonček. In ker mi stojimo na stališču, da naš narod niti išče niti potrebuje koncesij, ampak svojo pravico, zato tudi avtonomije ne «prodajamo«, kakor demokrati prodajajo svoja načela za razne bančne koncesije, izvoznice in lifera-cije. To si gospodje demokrati, enkrat za vselej zapišite za ušesa!
štajerske novice.
š Orjunski izgred v Ptuju. O binkošt-nib praznikih je neko nemško društvo v Ptuju priredilo veselico. Iz Celja in Maribora se je pripeljalo v Ptuj do sto Orjuna-šev, kateri so zahtevali, da morajo Nemci prenehati z veselico. Vladni svetnik, na katerega so se Orjunci obrnili, je razpolagal s policijo in 15 orožniki toda ugodil je Orjuncem, ki so zatrjevali, da ne bodo Nemcem nič storili Ob enajstih zvečer so Nemci zapustili veselično dvorano, a Orjunci so jih med potjo na kolodvor napadli in je bil zadet s kamnom v glavo nemški državni poslanec Schauer iz Celja, kateri se je težko ranjen zgrudil na tla. Tudi na ptujskem kolodvoru je bilo med Nemci in Oriunaši .več spopadov.
S Zdravniško drufitvo т Maribora je na evoji seji dne 11. maja t. 1. »oglaano sklenilo sledeč«: 1. Zdravniško društvo v Mariboru, ee glede zdravniških preiskav m zavarovanje pridružujo sklopu Slovenskega zdravniškega društva v Ljnbljani in opozarja, da bo proti vBakemn zdravniku — organiziranemu in neorganiziranemu — ki bi krfiii «dravnlško solidarnost, uporabilo vsa dopustna sredstva. Kadi tega poživlja mova vse zdravnike, da vsako preiskavo brezpogojno odklanjajo, dokler ni spor rešen. 2 Okrožni zdravniki oklanjajo kot člani zdravniške organizacije od vlade nkazano cepljenje koz če se jim takoj ne izplača že dolgo aaostala mesečna plača. Če se tej njihovi upravičeni želji takoj ne ugodi, ustavijo okrožni zdravniki vso z njihovo službo združeno poslovanje. 3. Vsa akademska društva oziroma organizacije medicincev v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu se opozore, da bi vsak medioineo, ki bi se odzval vabilu Zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani, da gre cepit, kršil stanovsko solidarnost zdravnikov in da bodo zdravniška društva nastopila proti vsakemu promoviranemu in nepromoviranemu kršilcn.
š Samoomor v Trbovljah. V Trbovljah se je ustrelil neki rudar in se nevarno ranil. Med železniškim transportom v Ljubljano je samomorilec nmrL
Т 25 letnici ustoličenja.
Včeraj, 22. maja, se je ljubljanska duhovščina poklonila svojemu nadpastirju premik g. dr. Antonu Bona v. Jegliču, ki je bil prav ta dan pred 25. leti ustoličen kot ljubljanski knezoškof. Stolni prošt in generalni vikarij Andrej Kalan je škofovskemu jubilantu v imenu celokupne duhovščine govoril gorke, iskrene besede zasluženega priznanja. »Prihajamo« — je rekel — »kakor ljubeči otroci k svojemu očetu, kakor vdani sinovi k svojemu nadpastirju,« da se radujemo ob 25 letnem jubileju bogato blagoslovljenega Г' ofovanja. G. govornik se je najprej spominjal 16 letnega delovanja v Sarajevu, kjer se je takratni kanonik dr. Jeglič z mladeniškim ognjem kot katehet, generalni vikarij in kot vzgojni pisatelj vsestransko žrtvoval za ondotne katoličane. Zatem je omenjal, kako mu je še živo v spominu prvi nagovor g. knezoškofa, ki ga je imel ob ustoličenju v ljubljanski stolnici, v katerem je povdarjal, da si je za vzor svojemu delovanju v škofovskem poklicu izbral božjega Učenika in njegovo prijateljsko razmerje do apostolov. V kratkih potezah je nato g. prošt orisal trudapolno napo-rovanje g. jubilanta, ki je bil vsekdar poosebljen vzor vsem duhovnikom v gorečnosti za proslavo božjo in v skrbi za blagor vernikov. Njegovo življenje je o d p r t a knjiga, polno zaslug in dobrotvornosti duhovne in telesne. V nedeljo, ko bodo zvonovi po vsi škofiji oznanjali in poveličevali zredno svečanost 25 letnega jubileja, se bodo duhovniki pri sv. mašah, verniki pa v svojih molitvah hvaležno spominjali svojega ljubljenega nadpastirja ter prosili Boga, naj še vnaprej blagoslavlja trud in prizadevanje častitljivega jubilanta.
G. knezoškof se je ginjen zahvaljeval za iskrene besede in častitke poudarjajoč, da je prišel na to odgovorno mesto brez svojega vplivanja in da se je v svojem nelahkem poklicu ravnal predvsem po geslu: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji!« Trudil so je tudi, da bi se ukoreninilo med verniki češčenje božjega Srca Jezusovega; spoznal je in se prepričal, da trud ni bil zastonj. V zadregah in težavah se je vsekdar, kakor si je bil namenil ob nastopu škofovanja, v zaupni molitvi obračal k Bogu za pomoč. -»Marsikaj sem mogel doseči z božjo pomočjo v prid vernikov« — je skromno pripomnil g. jubilant, — >a škofu pomagajo duhovniki.« Tudi njim gre zahvala in priznanje, ki so se vzajemno s škofom trudili za utrjevanje kraljestva Kristusovega med nami. V nedeljo bo zahvalni dan presveti Trojici za vse obilne milosti, naklonjene v tej dobi.
novice,
— Upr zoritev Cahleronovi »Skrivnosti sv. maše« v proslavo jubileja našega knezo-Skoïa. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi k proslavi 25- in 50 letnega jubileja velikega jugoslovanskega vladike dr. Ant. Bonaventure Jegliča, ki se bo vršila v nedeljo, dne 27. maja 1923 ob 5. popoldne v Dramskem gledališču. Spored: 1. St. Premrl: Pozdrav vladiki. Meš. zbor z orkestrom. 2. M. Elizabeta: Ob jubileju. Dekla-macija. 3. »Skrivnosti sv. maše. Po Caldero-nu de la Barca priredila M. Elizabeta. Nastopi med drugimi zbor angelov, ki proizvaja dr. Kimovčevo »Staroslovensko mašo« za mešani zbor in orkester, in St. Premrlo-vo >Jezus premagavec groba« za mešani zbor in orkester. — Sodeluje orkester Dravske divizije. Vstopnina navadna operna. Predprodaja vstopnic od četrtka naprej pri gledališki balgajni. — Radi slavnostne prilike in ker ima svetovnoznana spevoigra "•Skrivnosti sv. maše« enako privlačno silo, kot n. pr. »Pasijon«, je pričakovati, da bodo vstopnice kmalu razprodane. Zato priporočamo, da si vsakdo oskrbi vstopnico ta?
koj jutri. Gostje z dežele naj blagovolé po dopisnici sporočiti, koliko vstopnic naj se jim rezervira. Dopise naj naslove na gledališko blagajno ali pa na Rokodelsko drur Štvo, Komenskega ulica št. 12.
—	Slika g. škofa dr. A. B. Jegliča. — Vse župne urade, izobr. društva ter njih odseke, Mar. družbe itd. opozarjamo, da! вто ob priliki 25 letnice škofovanja presveti. g. dr. A. B. Jegliča založili njegovo sli-1 ko v obliki razglednice. Prodaja se po li dinar, na debelo 20 odstot. popusta. Naroča se pri tajništvu >Slov. Straže« v Ljubljani^ Ljudski dom II.
—	Češkoslovaški gostje ▼ Sloveniji; V soboto so se, kakor smo že poročafij1 pripeljali v Ljubljano češkoslovaški gostje' iz Bratislave pod vodstvom mestnega župana dr. Okaniha. Ob desetih dopoldne so se gostje zbrali pred Prešernovim sporne-' nikom, kjer je imel dr. Okanih lep govor' in je položil ob vznožju krasen venec. Ob' eni popoldne je bil slavnosten obed, zve*' čer pa predstava v operi. V nedeljo zjutraj so se gostje odpeljali na Bled, kjer so se mudili cel dan in obiskali tudi Vintgar. Zvečer so sc vrnili v Ljubljano, odkoder so se v pondeljek preko Maribora, kjer se jim Mariborčani pripravili lep sprejem, odJ potovali v Bratislavo.
—	Osemdesetletnico rojstva obhaja v nedeljo dne 27. maja 1923 g. Janko Š k r « b i n e c , nadučitelj v p. v Višnji gori. Na predvečer mu priredi požarna bramba viž« njegorska podoknico z godbo, petjem, umetnim ognjem in topiči. V nedeljo bo v župni cerkvi ob desetih tiha sv. maša, роч poldne ob dveh pa v mestni cerkvi sv. Ane šmarnice in litanije, odkoder se poda slovesni sprevod v šolo, kjer se jubilanta pokloni deputacija, med drugimi deputacija sedmih občinskih odborov, kateri mu poklonijo diklomo častnega meščanstva, oziroma občanstva. Potem je sestanek vseh njegovih bivših učencev in drugih gostov v gostilni pri Kraljici. Bivši učenci, gg. učitelji in učiteljice se vabijo na to redko slavje. Tukaj deluje že 46 let. — Za pripravljalni odbor: Erjavec, župan.
—	Kongres Jugoslov. novinarskega ndruženja se vrši letos v prvi polovici avgusta v LjubljanL
—	Smrtna kosa. Dne 20. t m. je umrf v Škrbini na (jronškem bivši kurat vojne mornarice g. Anton Pipan. N. r m. p.I
—	Ni kredita. Policija je dobivala za nadurno službo 1 krono za iiro, zn nočno službo menda 8 K. 'alenkost! Ustavljene pa eo ji bile še te kronce, ker ni — kredita. Lepo je moralo biti gospodarstvo demokrat-sko-radikalne koalicije, da so vse blagajnej izpraznili, da za nobeno nujno pol»ebo ni kredita, niti za čuvaje javne varnosti. Če kredita ne bo, bo pač zmanjkalo tudi policije, potem bodo pa lahko centralisti prevzeli varno-■'.-r> službo zn be?ji Ion«.
—	Za občni shor drnštva konceptnfti nradnlkwv pol. uprave, ki se vrši v sobota dne 26. maja 1923 ob pol 16. uri v knjižnični dvorani pokrajinske nprave, vlada med člani sicer že dosedaj veliko zanimanje. Ker se bo na. tem občnem zboru obravnavalo zelo važno vprašanje, je udeležba иа vse člane, moralna dolžnost. — Odbor.
—	Motnik. Poročali smo že, da priredt' gasilno društvo v Motniku oh priliki 500 letnice trga veliko slavnoRt dne 10. junija. Za-1 radi težkoč. pn. smo primoranl slnvnost preložiti na 17. junija.
—	Tridesetletnica mature. Abiturijentt; leta 181)3. ljubljanske in novomeške gimnazH je praznujejo tridesetletnico matura začetw kom septembra. Vabimo vso tovariše, da sporoče svoj naslov tov. Francu Šemrov-n, kontrolorju direkcije pošte v Ljubljani.
—	Rob. Tukajšnje Kat. slov. izobraž». valno društvo ponovi icrro »Dekle z biseri« v nedeljo, dne 27. maja ob treh popoldne v dvorani kmet. društva v Vel. Laščah.
—	Boj med železniško policijo in tatovt v Zalogn. Na binkoštno nedeljo ponoči je. prijela železniška policija na tovornem kolodvoru v Zalogu dva tatova, ki sta nesla ukraden 150 kg težak zaboj. Med aretacijo je pa ustrelil tretji tat in zadel stražnika železniške policije Mezeta v spodnji život. V, zmešnjavi, ki je na to nastala, so tatovi pobegnili. Mezeta so težko poškodovanega pripeljali v bolnico.
—	Neverjetno, ampak resnično! V l>nb-repoljah na kolodvoru, gostilna Kavčič, prodaja nek prekupčevalec prešiče od lanske jeseni, tedaj stare 6 do 8 mesecev po 8000 do» 12.000 kron. Kje je on t» prašiče nakupil bij po kateri cenit Bilo bi potreba, da se oblasti' tukaj zanimajo, ker je skoraj neverjetno, d« ne bi imel prekupčevalec več kakor 2T> odstotkov dobička. Kdo torej povzroča dnevne vedno višjo cene živilom in kdo Ima ves zaslužek državno,ca nameščenca v žepu, bo lahko nprnniti! Ko bi javni nameščenci vsak' tak njim znani slučaj nepričakvanegn po viška een brez ozira takoj oblastem naananr-11, bi se gotovo ta kutra na tak poviSek n» spravila.
—	O nnlcčajn zrn č t teže hUcInl za GraHftroi n>vty>. Dn« 10. maja t L se je sestal v pro»t«rft'i Saveia grafi čkih radnika Jngoslnvlje v Zagreba) ocenjevalni odbor, sestoječ iz četvorice člamvr Udruženja likovnih umetnikov to trojice članov Naobrazbenrga odbora Sav, 4p»L rad. Po n.iUe-.
Stran
StOVENBC, ttfe Ж ttftjto Ш
Stev. TH>
Snem in vestnem pregled« pcipoelanlh del Je ocenjevalni odbor podal sroje mnenje in izjavil, da kc od 32 natečajnih del ne more nobena nagra-riiti ir razloga, ker nekatere ne odgovarjajo tipu
v Grafični reviji, a tudi narodna ornainentika ni na tisti višini v grafičnem pogledu, da bi odgovarjala, dasi so nalcč.jjniki v marsičem iadovo-Ijffi. Vsled tega se razpiše nov natečaj, o katerem »c svojedobno potrebno objavi. Dela prvega natečaja pridrži Naobrazbeni odbor SGR v shrambi do konca drugega natečaja.
—	Prošnje za vsprejem v državno hla> fcajniško-davčno šolo v Novem Sadu. V Novem Sadu se jo ustanovila »državna hlagaj-Ш ëko-poreen i č k a skolac, v svrho ponka v hlagajniški-davčni stroki, v katero se sprejemajo moški (v slučaju ротапјкппјн tudi ženski) kandidati, ki so izvršili najmanj ikjst razredov srednje Sole (gimnazije ali realke). Prošnjo jo vložiti do 10. juliju, Re-flektanti naj se osebno zglase v predsedstve-tii pisarni finančne delegacijo, kjer dobe poti robna pojasnila. Važno je, <la siromašni kandidati dobe iz državne blagajna podporo v znesku 80(1 dinarjev, ki se Ko pa morala Vrniti v osmih lotib in sicer od dneva, ko stopi v državno službo.
—	3B letni jubilej krone. Mesece maja lota je dunajski uradni list, objavil
вакопе, s katerimi «e je prejšnja, avst.ro-овггнка goldinarska veljava nadomestila s kronsko veljavo. Najmanjša denarna edinica 5o bil vinar, ki se je tedaj dobilo zanj, kakor je iviraćunal neki dunajski trgovoc: (i zrn rruetra popra, .13 komadov dišavnih kline-Icrrv, 3 kose cimetove skrje, 28 komadov ži-gi<\ oeminko li Ira kisa-, 1 do 2 kocki sladkorja, 30 gramov nnli, 1 šivanko. 3 bucike, 1 gumb za srajce. Tudi na sadnem in ze-lenjadneui trgu se je dobilo za 1 vinar več, nego danes za krono.
—	»Frankfurter Zeit.ung« v Stninesovih rokah? Nemški listi poročajo, da je »Frauk-furter Zeit.ungc potom nakupa prešla v Stin-tienove roke. Vest; pa ie ni potrjena.
Ravnateljstvo Državnega zdravilišča v Rogaški Siatinl nas naproša, da objavimo sledečo pojasnilo: Z o/.irom na vprašanja, katera prihajajo na nas glede sanatorija in-seriranega po časopisih od g. dr. Pečnika, izjavljamo, da ta nameravani sauatorij, ki danes še sploh ne obstoji, z državnim zdraviliščem nima nobene zveze.	3066
—	Korupcija v Avstriji. Graška ^Tages-'posrt« dne 19. t. m. na uvodnem mestu opozarja, nn korupcijo, ki se je razpasla v političnih krogih. Pravi, da je v rdeče-bolo-rdeci republiki postalo malone pravilo, da se politiki večstransko preskrbe, in izvršujejo po tri ali štiri dobičkanosne mandate. Strankarski voditelji sprejemajo h voz pomisleka razne posle in imajo svoje, roke povsod zraven, da jih morejo potem kolikor mogoče napolnjene vtakniti v svoj lastni žep. Zelo po-f.rebno in koristno hi bilo. zaključuje list, nko bi se v Avstriji sklenil zakon, ki bi prepovedal. da bi se javne službe kopičile v ro-'-ah posameznikov.
—	VI. avstrijski protiatkohotni kon-feres. 19. t. m. je začel na Dunaju zborovati VI. avstrijski protialkoholui kongres. Na otvoritveni seji sta bila navzoča zvezni predsednik dr. Hainiseh in podpredsednik idr. Frank. Dr. Hainisch .ie v svojem govoru omenil, du je sam že mnogo let abstinent in da temu dejštvn v veliki meri zahvaljuje çtvoje zdravje.
—	Neznano kam je pobegnil 17 letni krojaški vajcr.ec Viktor Twrdy iz Novega mesta.
—	Vlomi in tatvine. Vlomljeno je bilo v jrr>daj'Jno konsumnega droštva pri Sv. Ani. Tatovi so odnesli raznega rnanufakturnega in špecerijskega blaga v vrednosti 10.000 kron. — Ireni SchaHotsb je bilo med vožnjo II. razreda osebnega vlaka, ki vozi iz Zagreba, iz ročne torbice tikradr-nih 2000 K in legitimacija, glaseča se na 'njeno ime. — 8 do 10 tisoč kron vreden pes jc bil ukraden čtrvaju celjskega mestnega mlina. Psu jc ime «Treu«. — Ivanu Damišu je bilo v Krče-vini ukradeno 2000 K vn-dno kolo. — Vlomilci ao Tvdnesli Jožefu Frecetu v Gozdrcu blaga v vrednosti 7972 kron.
—	Pekatote so predrage, pravi kdo. Kdor pa jih je presknšal, se je prepričal, da so vziic višji ceni — cenejše, ker se zelo na-knhajo in se jih manj potrehnje.
—	Čevlje kupujte od domačih tovarcn tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, BrefS štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322
i Žitni trg. Na novosadski produktni borzi ftotifrajo žitu sledeče cene: pšenica 437-50 Din, îeimer 285 Din, oves 287 Din, koruza 252.50 do 257.50 Din, heli iižol 505 Din, pSenična mokn št. 00 655 Din. št. 2 612.50 Din, St. 5 555 Din, St. 6 492.50 Din, ît. 7 -105 Din.
g Pad o nje cen senu. Zadnje dni an v-4ed tegledov ugodne letine zn krino silno padle cen» <гева in drugim krmilom.
g Cene kolotiijalnemu blagu v Trstu so Mlc улДпје dni rledeče (v lirah]: kava 7, 5.90, Rio 6, Л, Rio 5, 6.15, Rio 4, 6.25, Rio 3, 6Л0. Santos 7J0, 'Misas 635. sladkor: v kockah 3.72, kristal 3.68; ттЈћ Karolina 2.30, italijanski glace 2.18, Saigon Farma 1.40, Brarf 1.35. Soja olje 5, čokolada
4.70.
g Produite»« stadkort* v fceAoshvaSM. V
tHosnji 'ladkorni kampanji je producirala Češko-sV.!«Âka Ш.ЧЗХ. ton sladko».	-	»,
g Cena zlatu hi srebru v Nemčiji fr dm
14. majnika zopet poskočila. Nemška državne banka in poštni uradi kupujejo na račun države zlate komade od 20 mark po 140.000 mark v
papirju.
g Produkcija sladkorfh v Franciji se ceni letos na 400.000 Ion, medtem ko je znašale luni samo 278.000 ton.
g Cene železa v Nemčiji Je vsled ponovnega padca nemške marke v dobi od 24. do 30. aprila zopet poskočila, in sicer za 54 n. mark.
g Pomladanski dunajski sejm 1933 je bil prvi dunajski sejm, ki ee je vršil v znamenju stabilizacije avstrijske valute. Medtem ko jc pri prejSnih trpb sejmih negotovost denarne vrednosti v najvišji meri oležkočila kalkulacijo, so bili pri pomladanskem sejmu 192S razstavljavci v stanu na podlagi denarno vrednosti, katera je ïe nad pol leta sta-hilno, natančno kalkuliroti, ne da bi bilo treba prišteti conam še morebitne valutno zgube. Učinek tega dejstvn se je pri sejmski kupčiji zares nad vse ugodDo izkazal. — Roj razstavljavci so se inozemske države na pomladanskem sejnin v obilnejši raeri udeležile. Njihova udeležba znaša 12 odstotkov vseh razstavljavcev. — Med inozemskimi razstavljavci stoji v prvi vrsti NVmčija, katera je bila skoraj v vseh 36 branžnih strokah zastopana, posebno močno v strojih, predvsem v strojih za orodje, dalje v nsnjatem, galanterijskem blagu, teksti-lijah, izdelkih iz zlata in srebra, juvelih in potrebščinah za urade. Drugo mesto med inozemskimi razstavljavci je zavzela Čehoslovaška, zlasti v tekstilni stroki, potem s steklom in porcelanom in gablonškim blagom, končno v stroki zidarstva (kaolin in samot). Na tretjem mestu je stala Francija, posebno v tekstilni branži (predivo vseh vrst) in parfimerijah. Vato je prišla Ogrska s poljedelskimi stroji, Švica z urami in godbenimi instrumenti, Jugoslavija z lesnim blagom. Poljska s čevlji in z usnjem. Romunska z usnjem, Italija s tekstilijami vseh vrst. — Koncentracija sejma je napravila znatne napredke. Medtem ko se je na prvem sejmu zahtevalo šest hiš, se je sedaj vsled delekosežnega adaptiranjn ves sejm koncentriral v treh hišah; v sejmski palači (preje dvorni hlevi), kjer se je nahajal sejm za luksuzno blago, v novem dvorcu (sejm za oblačila) in v Rotundi (tehniški sejm). — V sejmekih hišah je bila orientacija znatno poboljšana, tako da je vsak obiskovalec lahko našel bran-žo, katera ga je zanimala. — Tudi razporedba branž je bila razširjena, za kar priča katalog s svojimi okoli 1700 različnimi označbami branž. — Obisk IV. sejrus je bil izredno ugoden. Izvir tujih obiskovalcev se jo dal s tem dognati, da je moral vsak za pridobitev sejtnskega znaka oddali izpolnjeni kupon z imenom, trajnim bivališčem in dunajskim naslovom. — Izkazalo se je, da so se pomnožili obiskovalci iz Ogrske, Romunske, Rusije in obrobnih držav, Kitajske, Japonske, Maroke, Avstralije in Kanade. Zelo zuamenito je bilo, da so prihajali luipci iz dosedaj na Dunajskem sejmu šo ne zastopanih držav, tako iz Peni, Paraguai, Madagaskar, Eritrea, Straits-Settlemente, Bornéo in Fidši otokov.
g »Tvornieo drož* Makso Zalokar, d. г o. z. Ljubljana, je prevzela delniška družba pivovarno »TJ n i o n< ter bo poslovala samo v svoji novozgrajeni tovarni za kvas iu špirit, Celovška cesta. Opozarjamo na današnji oglas v inseratnem delu.	"065
BORZA.
Zagreb, 22. maja. Pešta 1.80—1.85, Berlin 18.25—19, 4.62%—4.64K, London 442-443, Newyork 95.25—95.75, Pariz 6.32K—6.37><, Praga 2.86 —2.87M, Dunaj 00.13.40—00.13.50, Curih 17.16— 17.32, Bukarešta 49.00—50.00, Amsterdam 37.25— 38.00. — Valute: lira 4.56—4.58, dolar 93.75—94.25. čsi. krona 2.8134— ?.83, n. a. krona 0.1340—00.1345.
Curih, 22. maja. Pešta 0.10K, Berlin 00.104, Italija 26.75, London 25.64, Newyork 554, Pariz 36.80, Praga 16.55, Dunaj 0.0078K, Sofija 4.45, Belgrad 5.80, Varšava 0.015. — n. a. krona 0.0078K.
Blamaža boljSe viko v. Listi poročajo o nečastnem početju neke ateistične mladinske organizacije v ruskem glavnem mestu, ki kaže, kaj je pričakovati od brezbožno vzgojene mladine. V Moskvi je nekega dne organizacija ateistične mladine z blaslemič-nimi lepaki docela prelepila skladišče, kjer je imela pomočna akcija papeževa svojo zalogo v prid gladujočim. Nezalepljen je ostal samo napis »Papeževo pomožno delo.« Dr. Walsh, načelnik akcij1?, je dal vsled tega skladišče izprazniti ter zatvoriti; hkrati je pa napravil fotograr'rne slike oskrunjene shrambe. Vladu je izrazila začudenje in vprašala, h kakšnega vzroka eo shrambo izpraznili ; ponoči je pa dala sramotilne plakate. odstraniti. Dr. Walch je pojasnil odkrito vso zadevo; toda boljševiški gospodje so hoteli vse zatajiti. Ko je dr. Walsh predložil fotografijo, so morali seveda neradi priznati umazano pobalinsko početje, s katerim se je zgoraj omenjena mladina pred vsem svetom osramotila.
r Strupeni plini kot zdravflo. V komičnem oddelku ameriške armade so kemiki dognali, da se dajo e strupenimi plini zdraviti razne bolezni. Poizkusi ▼ tovarni za stmneno pline v Baltimoreju so dokasali, da se dajo epidemije influence in holeeni Iz prehlada zatreti v hipu, ako se po bolniški sobi razširi šibak klorov plin. Morske pre-sioke so okužili r. jettčniml bacili, nato jih pa «dmvill n strupenimi plini In prešički «o postali proti jetiki imuni. Proti paralizi so kemiki nporablll «tmpenl plin levlzit in dosegli v 31 slučajih od 42 popolno ozdravljenje: O stvari n morajo i*javitl še zdrav-»Ud.
Ljubljanske novice.
tj Imena ljubljanskih trgov, cest in ulic. Že izza prevrata sem se kopičijo pri mestnem magistrata predlogi tn prošnje za spremembo starih imen in za imenovanje novonastalih trgov in ulic. Stavbni odsek občinskega sveta (predsednik obč. svetovalec dr. B r e c e 1 j) je sklical za petek, dne 25. maja 1923 posvetovanje zastopnikov raznih kulturnih organizacij in nekaj osebnosti, katere se zanimajo za zunanje lice našega kulturnega središča. S tem poživljamo tudi vse druge, da se s pismenimi vlogami ali ustnimi nasveti obrnejo na magistrat ali pa na stavbeni odsek občinskega sveta, ki bo izdelal končni predlog za občinski svet.
Ij Smrtna nesreča. Nad Streliščem na Golovcu sta se na biokoštni pondeljek popoldne igrala 15 letni Albin Indof in 11 letni Bogomil Porenta. Albin Indof je odnesel svojemu očetu monterju mestne elektrarn» Francu Indofu 36 mm topniško krogljo, katero jc hranil oče kot spomin na svetovno vojno. Radovedui Albin je tolkel po groglji, Iti je z groznim pokom razpočila. Drobci so grozno razmesarili Albina, kateri sc je zgrudil mrtev na tla, Bogomila Porento so pa težko ranjenega prepeljali v bolnišnico, v kateri je revček že umrl.
lj Moderna neukosnost. Prejeli smo: Na binkoštni ponedljek so dirjali in vpili mimo stolnice vprav med birmovanjem, ko je največ občinstva pred cerkvijo neki kolesarji za njimi pa napol oblečeni mladi ljudje. Menda зо se skušali v letanju. Of; -Instvo se jo po pravici zgražalo. Ali je umestno, da si izberejo vprev to nro in ta prostor, ko dobro vedo, da je tam pred stolnico natesno vse zgoščeno z občinstvom in z vozili? Kako da more oblast ob najbolj nepriličnem času in na najbolj prometnem kraju dopustiti to neukusnost? — Športniki rn letalci — ali kakor se že imenujejo ti tekmovalci, naj bi se pa predvsem učili olike in navadne do stojnosti. Svoje bravure naj poskuSajo tam, kjer se brez zgledovanja morejo kretati v plavalnih kostumih.
lj Bratislavski trgovski akademiki v Ljubljani. V soboto dne 19. t. m. je prispelo v Ljubljano 20 trg. akademikov iz Bratislave v ČSB. Ze na kolodvoru jim je pripravil prisrčen sprejem tukajšnji Klub trg. akademikov, ki je skoraj polnoštevilno pričakoval svoje tovariše iz Češke. Komaj eo češki gostje stopili iz vlaka, jim je sadonela slovanska pesem »Slova.n na dan«, ki jo je brezhibno in navdušeno zapel znani dijaški oktet, »Milan*. S kolodvora so se podali Cehoslo-vaki skupno s svojimi ljubljanskimi tovariši in tovarišicami v restavracijo ^Zvezda«, kjer jih je že čakala večerja.. Prenočišče jim je dal na razpolago mestni magistrat ljubljanski v licejski telovadnici, za kar mit naj-prierčnejša hvala, saj je bil menda ravno g. Jančigaj edini, ki je pokazal razumevanje za dostojen sprejem čehoelovaškega trgovskega naraščaja v Ljubljani. V nedeljo so si Čehi ogledali vse zanimivosti mosta. Opoldne jim je priredil Klub trg. akademikov slavnostni obed v restavraciji Mrak. Tu je pozdravil češke goste v imenu Kluba njegov predsednik g. F. Toš, ki je v svojem govoru nagla-šal potrebo medsebojne bratske ljubezni in napil srečni vseslovanski bodočnosti. V ime-nn ravnateljstvo tukajšnje trgovske akademije je govoril g. prof. Juvančič, ki je v ubranib besedah naglašal pomen lega obiska tudi na našem narodno gospodarskem poljn. Odgovoril je g. prof. Juki zahvalivši se za tako ljubeznjivi sprejem, ki ga, niso bili deležni še nikjer dasi so prepotovali žo vso Jugoslavijo in celo Gor. Italijo. Govo ril je še g. prof. Sič F., ki je v lepi češčini pozdravil Čehoslovakc v imenu vsega profesorskega zbora trg. akademije v Ljubljani. V imonn čehoslovaškcga dljaltva jo govoril. dijak Farkaš. V pondeljek opoldne smo spremili svoje mile brate na. kolodvor kjer .ie mnogo ljubljanske publike bilo priča prisrčnemu slovesu. Zadonela je himna »Hej Slovani» in vlak nam je izginil izpred očL Vsem onim, ki so pripomogli, da se je sprejem izvršil na tako slovesen način, izrekamo tn najprisrčnejšo zahvalo.
l.i »Ljubljana*. Danes zvečer ob 7. nri je vaja za ženski ob 8. pa za moški zbor.
lj Bedni občni zbor Slov. pevskega društva »Ljubljane« sc vrši 28. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni dvorani (Ljudski dom П.) z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
lj Krekova mladina. Sestanek vseh članov in članic, društva se vrši v četrtek, dite 24. L m. ob 8. zvečer v prostorih Stari trg 2-1. Bližamo se občnemu zbora, ki mora dati duška naši ustauovi, ker naloge naše ao silne. Na dnevnem redu sestanka so važna po ročila funkcionarjev. Vsled tega ndeložba za vbo člane obvezna. — Odbor.
lj Poročil se je gospod okrajni policdii-skî nadzornik Jožo Hahe z gdčno Bell Je-Se. Bilo srečno!
Ij Redno mesečno predavanje Geografskega druStva ee vrši v sredo, dne 23. maja ob pol 5.
«»poldne na univerzi, soba št. 77. Predava sc-or društva g. prof. Silvo Kranjce o temi: Politične geografija nove Europe (II. det).
lj Umrli »o v Ljubljani: Alojzij PefiolJ, dis-lavče. sin, 10 let. — Jožefa Hintcrschwciger, delavčeva žena, 68 loi — Frančiška Sarner, delavka, 52 elt. — Mati» Janša, izkuhar in noseetnik*
St let — Marije Krek, rudarjeva vdova, »1 Vet
— Ema Čadei, sprevodnikova hči. 3 leta. — Mirko Vlrick, sm trg. sluge, 1 dan. — Matija Butala, hiralec, 36 let. ~ Matija Flek. mlinarjev sin, 1 dan. — Fran Marolt, delavec, 50 let. —. Ann Fnhrman, poljska dninarica, 59 let. — Marija Jesenovec, delavčeva hči, 15 let. — Janez Jevl, posestnik, 68 let. — Ana Lomborger, zasebnica, 60 let — Frančiška Jclovšek, zasebnica, 71 let
Гј Čebelnjak pogorel je v nedeljo okrog pol 5. ure popoldne v Koleziji. Od 8 panjev čebel se je posrečilo rešiti samo enega, drago je pogorelo vse do tal. Poleg tega je pogorelo tudi 6 praznih novih Alberti-Znider-Stčevih panjev. Tudi nekaj drovja je biki osmojenega. Kako je ogenj nastal, šo ui do-gnano. Škode je okrog 60.000 K. Požarne hrambe čuva j na Gradn ni obvestil. Sploh bi požarna bramba ne mogla ničesar rešiti, vendar pa je bila nevarnost, da se požar razširi na bližnjo poslopje.
lj Samomor. Dne 22. maja 1923 ob pol2. uri zjutraj se je ustrelil v Spodnji Šiški na prostora, kjer je blia sokolska veselica, špo-dicijski nradnik pri Balkanu Rudolf Gustm-(iič, rojen 29. maja 1904 v Trstn, kateri je MI blagajnik šišenskih Orjuncev. Gnstinčič si je prestrelil s samokresom kaliber 7.65 mm gorenjo lobanjo. No sokolski veselici se je Gustinčič močno napil. V družbi dijaka Jožefa Hromeka, poštnega uslužbenca Jožefa Falanta, slaščičarja Koberta Ahmana ln ključavničarja Mirka Čemela je Gustinčič nameril samokres proti svojim prijateljem, kateri so ga svarili, naj se ne igra s samokresom. Odgovoril jim je, da jih ho vse po-sfcrelll. Samokresa se пш niso upali odvzeti tn so ga pustili samega. Kmalu nato je pa počil strel, za katerega, se navedenei niso dosti zmenili, ker so mislili, da, je Gustinčiž streljal kar za šalo v zrak, kar je bila pri njem že navada. Čez nekaj časa so zapazili, da se je Gustinčič ustrelil. Ključavničar Milivoj Jeremič je ob 23. uri silil Gustinči-ča naj gre ž njim domov, toda (lustinčič mu je rekel, da ne gre, kor sc bo ustrelil za kar se Jeremič ni zmenil, ker je bil Gustinčič silno vinjen. Samomorilca so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Denarja pri Gu-stinčiču niso našli, kar je zagonetka, ker mu je bilo meseca maja izplačanih na preduje-niih 2350 Din. Predno se je Gustinčič nstrelil, je silno napijal svojim prijateljem tn pla čeval za pijačo rekoč: »Jaz danes plačam »tavžeutec za Jugoslavijo!«
lj Nesreča v Kopitarjevi ulici. Šofer Iv. Smalc je 21. t. m. ob 1.45 url popoldne na vogalu Kopitarjeve ulice in Krokovega trga z motornim kolesom št. 433 povozil devetletnega učenca L mostne ljudske šole Artenja Lipičerja iz Gorice, ki je nesel mleko domov. Fantička, kateri je bil poškodovan na iero1}. rami in na stegnju so prepeljali v bolnišnico.
IJ Razpis službe. Pri mestav-fm magistrate ljubljanskem (računski oddelek) je takoj po polniti mesto začasne pomožne uradnico.. Od prosilk se zahteva, da so poponoma izvežbane v računskih poslih, strojepisju in stenografiji- Prošnji je vlagati do 26. t m. pri magistiatnem predsedstvu. (Razpis v Uradnem Kstu št 48 z dne 18. maja 11.1
Narodno gledišče.
DRAMA.
Sreda, 23. maja: «HAMLET*. — Izven. Četrtek, 24. maja: Dijaška predstava po znižanih' cenah «ČREŠNJEV VRT«. Začetek ob Štirih popoldne. — Izven. Petek, 25. maja: Zaprto. Sobota, 26. maja: «KAR HOČETE«. — Red C.
OPERA.
Sreda, 23. maja: «EVGENIJ ONJEGIN«. Začete»
ob pol 8. zvečer. Red D. Četrtek, 24. maja: Zaprto.
Petek: 25. maja: «LUIZA«. Začetek ob pol 8. zve«
čer. Re.d E. Sobota, 26. maja: Zaprto.
Nedelja, 27. maja: «V£AG IN KATRA-. Začete* ob 8. zvečer. Jzven. "
Sprememba opernega repertoarja. Zaradi nenadne obolelosti gosp. Betctta odpade predstav» «Scviljskega brivca« z gostom Raičcvim, naznanjena za sredo, 23. t. m. Gostovanje Raičeva se preloži Mesto «Scviljskega brivca« se vprizori v sredo, dne 23. t. m. opera «Evgenij Onjegin« za red D.
Hamlet. V sredo 23. t. ro se vprizori v drami prvič v tej sezoni «Hamlet«. Od glavnih vlog so na novo zasedene: kraljica — ga. Medvedova, kralj — g. Skrbinšck, Polonij — g. Lipah, prvt igralec g. Danilo. Naslovno vlogo igra — kakor
lani _ gospod Rogoc, vlogo O telijo ga. Šaričevsu
Izven.
i	m i	i	ii.i -
Cerkveni vestnik.
c Mladeniški shod v Celja binkoštni pondeljek se je ob krasnem vremenu razvil in izvršil veličastno. Udeležilo ee ga je približno 3000 fantov; vse ljudstvo, zbrano pri sv. Jožefu, pa cenijo na 7000. Udeleženci so bili od vseh strani, od Prekmurja do VeL Lašč in Cirknice. S te strani Save jc bila najbolje zastopana najbližja litijska dekanija. Tudi Leskovec je poslal lepo zastopstvo, in Dol pri Ljubljani. — Izpred mestno-opatijske cerkve so šli fantje po mestu v dolgem sprevodu z zastavami ob sviranju savinjsko - šentpelerske godbe. Zborovalni prostor pri sv. Jožefu je bil bogato okrašen. Saj pa tudi na vsem Slovenskem ni tako primernega in lepega prostora za tak shnd kakor je pri sv. Jožefu, Topiči so cel dan pokali in podkrepljevali naše govore. Poleg oficijclnih govornikov XP, Ramsak« kaplan Živolnik in poročeva-
lec) je nastopilo več fantov z govori, lepimi po obliki in tehtnimi po vsebini, ki bi ne delali sramote izvrstnim govornikom. Veselje je, poslušati mlade fante, kako se sami navdušujejo za najvišje verske ideale. V imenu mož je govoril g. Pišek iz Celja, načelnik celjskega orlovskega okrožja. Orli so bili zelo številno zastopani. Shod je pozdravil tudi univ. prof. dr. M. Slavič in povabil udeležence na kat. shod v Ljubljano. Tudi evharističnega kongresa v Zagrebu nismo pozabili. Vdanostni pozdrav in častitko smo sporočili prezv. ljubljanskemu knezoškofu — jubilantu, obenem tudi voditelju lavant, škofije g. proštu dr, Mateku. — Soglasno se je povdarjalo in se je napravil sklep, da naj se versko življenje med moštvom goji intenzivneje, posebej pa še: 1, naj se podobni shcdi vr?c v manjšem obsegu po vseh okrajih (deka-nijah), 2. naj se prirejajo duhovne vaje -:a fante, 3. naj se skrbno goje mladeniške kongregacije, 4. naj se osnuje zveza vseh poštenih fantov zoper fantovsko surovost in razuzdanost. Vsi dobri fantje, organizirani in neorganizirani, naj se združijo s tem posebnim namenom, da pobijajo surovost, divjost, ponočevanje, pijančevanje, razgrajanje in pretepanje svojih razuzdanih tovarišev, česar je še toliko pri nas, 1< ar je našemu narodu v največjo sramoto.
o Kongregacija gospa pri Jeznitîb Ima
v četrtek 24. t. m. svoj glavni praznik. Zjutraj ob pol 7. uri skupno sv. obhajilo, pop. ob 5. uri shod in sprejem. Udeležba drnžbe-oic obvezna.
Prosveta.
pr ГП. sinonirni koncert »Zvpzo godbenikov M 81ovenijo<. Zveza godbenikov za Slovenijo priredi svoj III. sinf. koncert v soboto, 2в. t m. ob osmih zvečer v veliki dvorani hotola >ITnlonc. Na sporedu so razen Sukove >bajke< In Cajkovskega »caprleeio italianoc še štiri skladbe Wagnerja: Siegfriedova Idila, čar velikega petka, predigra k
cenik vBeh matičnih knjig. Matična pisarna ua Kongresnem trga št. 7-1 je odprta vsak delavnik od 10. do 12. in 15. do 17. nro.
Turistika in sport.
Leipritfer Ballspielklub » Ilirija. Danes oh 18. uri se vrši na igrišču Ilirije meonarodna nogo-
metna tekma med Leipziger Ballspielklubom, pr-operi »večni mornar« ter predigra in smrt Izilde ! v»kom Srednje Nemčije in našo Ilirijo. L B. K. je
igral o Binkoštih proti Atletikom v Gradcu, katere je porazil po lepi igri z 2:1 in 3:1. Kot
h opere »Tristan in Izoldac. Predprodaja vstopnic v rtgovini Glasb. Mat. v filharmoničnem poslopju.
pr Slovenska Matica. Knjige Slovenske Matico za 1922. leto bodo skoro dotiskano. Poverjenike, ki šo niso pobrali in poslali članarine za navedeno leto, nujno prosimo, da to nemudoma store. V krajih, v družbah, društvih in podjetjih, kjer ni poverjenika, pa bl se moglo pridobiti kaj članov, naj se kdo prostovoljno oglasi v pisarni Slovonske Matice v Ljubljani, ki mu bo poslala nabiralno polo ter ^sa potrebna pojasnila. — Zemljevid slovenskega ozemlja, prvo, edino in največje slovensko delo to vrste, je šo vedno na razpolago in obenem z njim kazalo imen vseh krajev, ki so na njem nahajajo. Zemljevid stane 30 dinarjev, kazalo pa 15 dinarjev. Dalje je še v zalogi krasna knjiga za mladino: »Iz Ljubljane čez poljane« z ljubkimi pesmicami Vide Jerajeve ln boga timi ilustracijami Gojmira dr. Kosa. Cena "15 dinarjev. V zalogi so še poleg knjig predvojnih let ta-le nova izdanja: dr. Drag. Lon-čar-ja »Politično življenje Slovencev?, dr. Ivana Lah-a »Češka antologija«, Pavla Go-lie dvoje zbirk pesmi: »Večerna pesmarica« in »Pesmi o zlatolaskah«. Vsak, ki se zanima za edicije Slovenske Matice, naj zahteva
klub, ki ga prištevajo nemški «Extraklasse«, igra L. B, K. seveda v vseh ozirih prvovrsten nogomet. Postava moštva je sledeča: Heinze — Bcth, Hecht R. _ KBhler, Eschenlohe, Bcth II — Wcr-nlcke, Cotta, Fritsche, Krause, LSssig. Večina navedenih igralcev je igrala že večkrat reprezentativno za Leipzig. — Pričetek tekme je določen na tako kasno uro, da je poset tekme vsakomur omogočen.
Športne tekme o Binkoštih. Zmagovalec v propagandnem stafetnem teku skozi Ljubljano je SK. Primorje, drugo mesto ima SK. Ilirija, tretje SK. Primorje. — Nogometne tekme: Ilirija : Beo-gradski SK. 0:2 in 2:2, Primorje : Amaterji, Dunaj (II. garnitura) 1:3, Ilirija rez. : Slovan 4:1, Ilirija II : Slavija 3 : 1.
Nosil
Poizvedovanja.
Ukradeno je bilo na dvorišču glavne pošte v ponedeljek zvečer črno pleskano žensko kolo KINTA št. 133.144. Svari se pred nakupom.
mtsss gassaggggffsgfl
>BUD0HA< I	■	1
liki - -h1 TRADE MARK C
„BIK
'J

SI.ABOST? SLABO SPAN1E? Nervoznost? Nevcaeljc do dela? Ali se večurat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elzafluidl Dobio služi za umivanje in obkladke, prav tako kol kosmetikum za usta, gla'«\ kožo I Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganjel Z omotom in poštnino 3 dvojnate ali 1 specialna steklenica' 24 Din; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 20б Din in 5 % doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STLI1MCA DONJA, Elzatrg št 134, Hrvatsko.
1ВЖТ1И
Bukovo oglje
uposobno za eksport, KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah »DRUŽBA «CARBONARIA, KOČEVJE«.
KUPIM HIŠO
v sredini mesta, na prometni točk!, pripravno za mizarsko obrt Cena od 400 do 500 tisoč kron. — Naslov povedo v upravništvu «Slovenca« pod štev. 3073.
Motorno kolo
PRODAM za 5200 dinarjev. Poizve se in ogleda Vrhovčeva nlica štev. 11, pritličje, levo.
IŠČEMO ZA SEZONSKI HOTEL:
datilografinjo
ki perfektno obvlada hrvatski in nemški jezik; dalje
dva knjigovodji
samo prvovrstne moči. - Nastop službe takoj, — Ponudbe na upravo »Slovenca« s prepisi spričeval, zahtevo plače in s sliko pod: H. T. C./2986.
naprodaj. Cena zelo ugodna. G. KVAS, krojač, Miklošičeva cesta štev. 5. 2991
, •«■ ,-." ; •...->./-.•■•"'T.- -Iv/ '.	'-чуЛ,..v/".k' "'TtB&K*'Vi
"v "■ ■ у; .fr," v v- ■	' v'- ' ■ i| -
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem o prebritki izgubi našega ljubljenega sina in brata, gospoda
Ivana Zamljen
kateri je dne 21. maja ob 5. uri popoldne po kratki, mukepolni bolezni v 23. letu svoje starosti izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice k Sv. Križu.
Dragega Ivana priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 22. maja 1923.
žalujoča rodbina Zamljen.
ш
V neïftnerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc naša nadvse ljubljena soproga, mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
Anica Končina roj. Roje
po kratki, trpljenja polni bolezni, v najlepši dobi svojega življenja boguvdano preminula.
Truplo nepozabne pokojnice s« je prepeljalo iz Ljubljane v Stično, kjer se je vršU pogreb na Binkoštni ponedeljek, dne 21, maja ob 9. uri zjutraj.
Nepozabno rajnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Gorenja vas pri Stični, dne 20. maja 1923. MILAN KONČINA, soprog in sinček ter vsi ostali sorodniki.
Zahvala.
Za obilc dokaze iskrenega sočutje ob prehridki izgubi, ki nas jc zadela, s« vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo prečastiti duhovščini v Stični, g. pevcem iz Krke in Sokolu v St. Vidu, kakor tudi vsem darovalcem krasnega cvctja in končno vsem onim, ki so naio drago ranjko spremili na njeni zadnji poti.
Globoko žalujoči ostali.
=i!!£=iii:=iii=iii=ih=:iii=:
JANKO MATIČIČ
FIN. RAC. REVIDENT FRANICA MATIČIČ roj. MODIC POROČENA
LJUBLJANA
22. maja 1923.
"V
NUJNO IŠČEMO za BEOGRAD v prvovrstno restavracijo in kavarno sledeče uslužbence:
OSKRBNICO za kuhinjo — BLA- pim k večjemu p
Služkinjo
dobro in solld. ponašanja, ki zna nekaj kuhati, IŠČE mala obitelj. Pismene ponudbe z označbo plače na naslov Mirko HABERŠTOK, trgovec, Koprivnica, Hrv.
шттШШтШ
PAVLA PLEVEL GUSTL APPEL
GAJNIČARKO za slaščičarno — KUHARICO za tople močnate jedi — 2 PERICI — 6 JEDILO-RAKEK NOSCEV (Speisentrager) — ter 5 VAJENCEV.
Prednost imajo oni, ki so se že učili. Ravnatelj hotela iz Beograda sprejema od 8—11 dop., hotel Union, soba št. 27.
ЈЧР- NUJNO IŠČEMO DOBRO -*5£
s_400 tisoč kronami, in tudi več, pristo« tju. — Ponudbe na upravo lista pod «RESNO«.	3015
zaročena
za čas od 1. junija 1923 do najmanj 1. oktobra 1923, eventuelno tudi za stalno. Plača 300 Din., eventuelni po-višek in potni stroški. - Istotako iščemo
^ sobarico ^
plača 175 Din., obleka in predpasniki. -
Grof PEJACSEVICH, Našice pri Osjeku, Slavonija.	3021
SE ODDA. Stanovanje in hrana proste Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod št. 3001.
ki je fizično močno razvit in ki je « dobrim uspehom dovršil večrazredna osnovno šolo, sprejme v trgovino z meS, blagom Gustav SEVŠEK, trgov., Dobova.
LJUBLJANA
FÛRSTENBERG
Ljubljana, v maju 1923
швзваггвзвазгггвз
Kuharica
ld jc voljna s pomočjo deklice opravljati vse hišne posle, in more takoj nastopiti službo, naj se javi z označbo pogojev pri žup. uradu v Lovasu (Srem), via Tovamik.
лнинпганнвнтгавв ■Еиннпмнннввгаш
Sprejme se:
poslovodja
ki je vešč korespondence, knjigovodstva in jezikov. Le prvovrstna, samostojna in zanesljiva moči — — Spričevala, reference in pogoji se vpošljejo na naslov: MARIBORSKA LESNA INDUSTRIJA,
Maribor.
Stenograf(-inja)
z znanjem strojepisja in ev. tudi nemške stenografije, se takoj sprejme za odvetniško pisarno v Ljubljani, celodnevno ali za pol dneva, tudi začetniki. Podrobne ponudbe pod «Ugodno I« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.	3025
HIIIRIRBlIiaRBIRHSI
ШНННИВВИБВ
pivovrstnih lovarn IŠČE v celi Sloveniji dobro vpeljan potnik. - Ponudbe pod »Prvovrstne 48« na upravo lista. 2966 r ■ ■ hi m нш n h ia h нш ■ m h 8ш ru
Kupim hišo
v Ljubljani z vrtom. Pogoj prosto stanovanje. Naslov pri upravi lista pod številko 3075.
Njiva naprodaj
1000 kvadr. metrov, v SP. ŠIŠKI pri železnici, pripravna za stavbišče. Naslov povedo v upravf pod štev. 3098.
3 skoheljniki
(HOBELBANK), novi, so NAPRODAJ v Škofji nlici 13, П1. nadstr.	3095
Kupim hišo
г vpeljano gostilno v Ljubljani, — Naslov pove uprava lista pod štev, 3074.
NEŽA ŽAGAR roj. NOVAK naznanja v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njen ljubljeni soprog, gospod
Franc Žagar
trgovec in posestnik
po dolgi, mučni bolezni, dne 20. maja v 68. letu starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb »e jc vršil dne 22. C. m. na Trebelnem.
Trebelno, 22. maja 1923.

' lajnovejšo izdajo BREHMS - A
»TIERLEBEN«
KUPIM. — Ponudbe pod «V. V.« na upravništvo «Slovenca«.	3091
Sprejemam popravila
in izvršujem točno in najsolidncje vsa
kleparska dela.
GUSTAV PUC, kleparska delavnica, SP. ŠIŠKA, Vodnikova cesta štev. 9.
HIŠO
pritlično ali cnonadstropno, v sredini mesta, v Spodnji Šiški ali ob Karlovski cesti, Krakovo, Poljanski cesti KUPIM
SolBcifator (-ka)
povsem zanesljiva in izvežbana moč, s« SPREJME v odvetniško pisarno v Ljubljani. Podrobne ponudbe pod: «Stalno« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.	3026
Kupim hišo
blizu kolodvora, pripravno za vsake obrt, z velikim dvoriščem ali skladiščem, po možnosti tudi s stanovanjem. Cena od 700 do 800 tisoč kron. — Naslov pove uprava lista pod štev. 3071,.
V Bohinj!
Na najlepši legi Bohinjskega jezera s« nahaja HOTEL SV. DUH: 30 sob z novo vpeljano električno lučjo. Čolni in kopališče na razpolago. Izborna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. Za mnogobrojen obisk se priporoča
Feliks Seljak, hotelir. 2968
Lepa vila s komfortom
ali stavbin.sko parcelo za vilo, se KUPI; v Ljubljani (mestu). Ponudbe s ceno ter; popisom in podatki glede stanovanja pod «Ugodna prilika I.« na Aloma Company,
an. družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.J
stroj,
že rabljen, KUPIM. Ponudbe s ceno pod «TAKOJ« na Aloma. Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 3029!
Inserirejte v Jura'!
шиш таииидјкшаи»
Stanovanje
s 4 do 6 sobami in vsem komfortom
▼ stari ali novi hiši v Ljubljani
(mestu), takoj ali spomladi 1924, se zM malo rodbino (mirno stranko) IŠČE in prav dobro plača.
Manjše stanovanje
v svrho event. zamenjave na razpolago. - Podatke pod: «POSEBNA NAGRADA< na Aloma Company, anončna družba. Ljubljana, Kongresni trg itev. 3. 3028
Kupimo stroj za lomitev kamna
(STEINBRECHMASCI11NE), rabljeno, e' dobro ohranjeno, ki bi proizvajal 1—3 kuh. metra na uro; potreben pogon US do 23 konjske sile. — Ponudbe naj sel pošljejo na naslov «SAMOBORKA« d. za ceno od 100,— do 125.000 dinarjev.1 d., Industrija umjetnog kamena, SAMO-« Naslov pove uprava pod Stev. 3072. BOR kraj Zagreba.
Btren в.
StOVENEC, tflte 28. ttfija W&.
П4
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
lObjava 4 ctinarif.)
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE I STAVB. IN GALANT KLEPÀRSTVO:
. , , . , ,._., i Ivan Bogataj, koticee. elektrotehnično i Heretic & Fuchs, Liubljan Mirie Itev 2 prvovrstnih banaUk.h mlm.lv,» podj8e,io, Sv Petra ccsta 30. j
»C razprodaja na vreče:	joî!e MarkeS, Jcsenice 54. Gorenjsko. J	ŠPEDICIjSKA PODJETJA:
<nmi«i 'DKOB, prim?. kg po Din	4.50	KLEPARJI:	{»OrienI« d. d. Sodne ulica 3, Tel 46'*
lûnras ViOKA. prima, kg po Din	3.75 ! MemZger & Sraerkol, Floriianskn ul. 13. !Kanzinger R.. Cesta na iuž. železn. 7-9.
koriK«. OTROBI, prima, kg po Din	3,— Produkt'vna zadruga klcpnriov, inšfnla- | TRGOVINA 7- ŽELEZNINO*
Koruzni zdrob, moka in otrobi
Imletn y prvovrstnih b<mat*kih mlinih
lerjev. kollarjev in krovcev v Liubljani, |
Kolodvorsko ulic« štev 28 Kom T., Poljanska cesta štev 8.
Rellektanti si lahko	MEHANIČNA DELAVNICA:
skladišču POMORSK1'	pisalne, računske, razmnoževalno iu «fru-
1*. .NOENCIJE	gc pisarn, stroje popravlja in prenavlja
MATO KIELIČ. LJUBLJANA.	Ludovik Baraga, Šelcnburgova ulica 6/1. Deo.Mska ce- ta Î3 — pri -Balkanu... PARNA PEKARNA:
__ " ,	.... _	Jean Scluevn nasled. Jakob KAVČIČ
Mata opremljena VILA Gradišče 5._
KORUZA zdtnva, koruza diickt za konic jn s vime — OVES pri-» a 1er /MOKA pieniAoi OTROBI itd. — vse prvovrstno banatsko Viago. nglcn>,k> blago v
■"RGOVSKE
Sušnik A., Zaloška ceslo St 21, Ljubljana
TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Miku« L, Mestni Irg 15. TRGOV. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Kriavcr. pri <7,lati lopati<, Valvasorjev krg SW. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv Pelra cesia stev. 17.
Dopisnica
|e na BLEDU ceno NAPRODAJ. - ||| Poizve se: Bled, vila HELENA. 3006 ! ï iS

ft 73
r-i«
Enonadstropna hiša
-JO metrov dolga, v sredini mesta, na , ig^ irai naflepjih točk, na zelo prometnem јлл; {kraju, s staro, dobro vpeljano gostitno, , • potrebnimi klelmi, dvoriščem in z vse- . mi postranskimi prostori, za primerno J,к «eno NAPRODAJ. — Naslov v uprav- 1 ®tk nUtvu «Slovenca« pod Stev. 2071. | flS
Earceia naprodaj
Mš>
Primariju dr, Pavličit
v Novem mestu izreka iskreno zahvalo za izborno komplicirano operacijo, Usmiljenim bratom v Kandiji pa za človekoljubno prvovrstno postrežbo,
rodbina sodnega svetnika Dr. Fischinger-ja.
Pozor !
«krog 7500 m, purcelirar.a, v neposredni I
par težkih konjev \
» stavbenika. Гјк parcele se bo kolo-; zclo dobrij,, jc парго(Јај za 23.000 Din. . Poročam vsakovrstne ŠPORTNE CE-rftzširil, vsled tega že seda, pn- fiRRAV |„„.	мар.ппр ! Е1СЕ_У; vseh_obUkah, kakor tudi ČEPICE
nvno za napravo rampe. Lena OD Umi'
r
kvadr. meter. Naslov v upravi lista. j
Pohištvo.
{Spalnice, jedilnicc, kuhinje, pisal-tz ne mize, najcenejc pri: ERMAN & ARHAR, mizarstvo, Šent Vid nad Ljubljano 4.
Zamenjam
stanovanje
PRODAM PAR NOVIH, OSTRIH
umetnih kamnov
36 col Širine. — Naslov pri upravništvu ■•Slovenca« pod ?tev. 2995.
Najboljše rezilo sedanjosti je
»Plemenita KOSA«,
garantirana, po kakovosti neprelt03jjiva. Vsako nougajajočo koso zamenjamo ali vrneiiio denar. Kdor hoče dobro kositi, naj si nabavi »PLEMENITO KOSO*, ki |r«h sob v centroma mesta, proti slano- *c dobi v vseh velikostih. Glavnn zaloga «anju treh sob s kopalnico in električno M Slovenijo: MIHAEL OMAHEN, ViSnja .,.	, . ,. . .... . .. ; gora. — Na zalogi vsakovrstni najboljši
cnrsvctljavo, v slan ali nov. htSi, I'1"' | BRUSILNI KAMNI (osle). — Kose po-
in« periferiji mesta. Odškodnina po do- šiljamo tudi v komisijo in neprodane po
OBRAN, lesna trgovina, MARIBOR, ZA GASILCE in za vsa druga druStva Loška nlica Stev. 15. 3063! po najnižjih cenali. — ELIGIJ !^3ER,
Kongresni trg štev. 7, Ljubljana. ! "Ia debelo! Postrežba točnal Na drobno!
Dvonadstropno hišo
z dvoriščem m 7 stanovanji, v sredini mesta Ljubljane, PRODAM za ceno 100 tisoč dinarjev. Ozira se samo na osebne in resne reflektante. — Naslov pove upravništvo «Slovenca* pod Itev. 2976.
več vrst, DVO-KOLESA raznih
modelov, najnovejši motorčki amerik. tipa >Evans<--. VcUka zaloga pneumatike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, cniailiranje in poniklanje. —
Otroški vozički
nesta.
ovoru. — Ponudbe pod: »UGODNA KAMENJAVA« na anončno podjetje AIo-*ra Company, Ljubljana, Korgresni trg 3.
sez.|i vzamemo nazaj.
300-1
\\Trihlirt9/? *-> tovarna dvoko-if 11 ШШШЛ ,n otroïkih vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta St 4. 2661
„M A M ALT"
Pozor peki! »Diamalt., tvornice Hauser ! Sobolka, Beč-Stadlan, v predvojni kakovosti, se edino dobi pri glav. zastopnik« za Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Za-j £reb. Skladišče Stro3smajerova 10. Va- ; rnjte se ponaredb v prahn ali tekočini! |
Pšeniono moko
vrst na drobno in na debelo dobavlja po najnižjih cenah valjčni mlin
/ Franc Mihelčič,
S ta da, pošta DOMŽALE.
Lovci! Ljubljančani!
V pttek, 25. maja ob 9. uri dop. se vri! pri okrajnem glavarstvu
Ljubljani
OBČINE JEŽICA. Lov se bo oddal v zakop u dobo pet let. LoviSče ima zelo ugodno lego in je posebno pripravno za ljubljanske in okoliike lovce, ki se vei vabijo k dražbi — ŽUPANSTVO OBČINE JEŽICA	3084
Brusne kamne
k* KOSE, prave italijanske, nepresegljive џ dobroti, modro GAIJCO, raiijsko ličje, morsko travo za raodroce, v vsaki množini priporoča SEVER & KOMP., Ljub-fiana, Wolfova ulica 12.	2761

Kolesarji!
,1)glejte si veliko zalogo dvokoles, komp!. г dobro pneumatiko, od 1900 Din dalje. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvo-kolcs in otročkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska сез1а Stev. 4.	2959
~Шодпе ceftrje
ta srajco v najnovejših vzorcih priporoča
fl.ŽL
1
Trboveljski premog
DRVA ima stalno v zalogi v vsaki množini DRUŽBA .ILIRIJA«, LJubljana, Kralja Petra trg 8. Telelon it. 220.
Harmonika naprodaj
Irivrstna, tvrdke Fuchs, Judcnburg. Kje, sc poizve na postaji LAVERCA pod Ljubljano.	3043
ГГГжмто 11 ï
BENCIN	PNEUMAT1KA
OLIE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
IUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
lr prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
£ enonadsTropni hiši
fr Rožni dolini prodam. "Ш.
JF prvi jc lepa trgovina, pisarna, skladi-ičc, konjski hlev in druge pritikline. V |rj hiSi je eedaj tovarna. — V drugi je l»c.č stanovanj in poleg lep kos vrta. Cena zelo zmerna. — Natančnejša po-arnila daje AVGUST ŠKOF, trgovec i k -slm, Ljubljana, Pred Igriščem 1, 2695
Izdaja konzorcij »Slovenca«
vešča italijanščine, nemšClne tor srbohrvaščine, ■ stenografijo in strojepisjem in večletno prakso, dobi takoj mesto proti primerni plači za takojšen nastop. Samo najboljše moči n&j pošljejo svoje ponudbe na naslov I. janić i drug, generalno xa-stopstvo „Interroklam" đ. d., Osjek, Lončarska ulica 7, pod: -Stalno nameščanje".
»PRI NIZKI CENI«
IGN. ŽARGI, Ljubljana, Sv. Petra c. 3
, NUDI cenj. odjcmalccm veliko izbiro POTREBŠČIN za ŠIVILJE te KROJAČE. — DAMSKO, MOŠKO, OTROŠKO PERILO. — NAJNOVEJŠE BLUZE v ETAMINU. - POVRŠNE JOPICE, volnen« h modne JUMPERJE. — NOGAVICE, ROKAVICE, MAJCE, kratka nogavice. — Svilene in pletene SAMOVEZNICE itd. po priznano najnižjih cenah. — NA DEBELO in DROBNO/	2732
«■■laiHiiiisMiiHaiaaiHieiiHiRRHBsiRiiiRi

ишмммимишнм
mtm
Naznanilo preselitve!
Sfrtfadiva nlica T, naznanja, da ?e je PRESELILA
RÛ ШШ
(nasproti mfvhiega magistrata)
ter bo vsled na novo urejene trgovine še nadalje prodajala po
zïiî^€tnlti cenah.
Telefon it, 379.
mestni tesarski mojster
Telet»» n m
Ljubljana, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor, moderne lesene stavbe, ostreija za palato, hlto, vilo, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, rasna tla, stopnioe. ledenice, pavOJom, verande, lesene ogrni« !t'i.	VC
Oradba lesenih mostov, Jezov« mlinov. ( Parna žaga.	Tovarna furnirja.
Sđrcmilišče Rogaška Slatina
Sezona: Жај — september.
Zdravljenje rsolt icloSčnih in čreresni^ bolezni. Cene xmerne. "C pred- in posezoni znatni popusti za vse, бОп/о za drž, uradni k«, oficirje in èlnhoxmc useli priznanih veroizpovedi, in njih
rodbinske člane.
Največja udobnost.	Zahtevajte prospekte.
Ratmafeljsfoo zdravilišča.
OVES - KORUZO - OTROBE
PŠENIČNO MOKO i. dr. mlevske pridelke oddaja najceneje tvrđka
A V(H k - l]wM.lana - Resljeva cesta Stev. 24.
Objava.
Čast nam je obvestiti slavno obSlnstvo, da smo uredili T naši tovarni posebni oddelek za
lesorezbarijo in strugarstvo,
Izdelujemo vseh vrst držala za zvonove, podložne deščice, držala za vsako industrijo, kakor tudi vse fasooirane predmete za mizarje in industrijo, lesene svefinike, etrugane in rezane. Preskrbljeni smo * vsemi najmoderneišimi «troji ter smo v stanju vsako naročilo brzo in kulantno izvesti. Obenem priporočamo na«e bogato preskrbljeno skladišče električnih lestencev, nočnih svetilk ln vseh ostalih elektrotehniških potrebščin. Lastni izdelek električnih baterij in žepnih svetilk.
Ivan Paspa i sinovi Zagreb
Poslovnlea: Bogovićeva ul. 9. Int. telet 8-99
Tovarna« GundulIćevB u!.4L Telefon 7—86.



P. n.
Čast nam je, Vam javiti, da smo se s tukajšnjo
Tvornico drož in špirita
MAKS0 ZALOKER d. z o. z. v Ljubljani
v tem smislu sporazumeli, da bomo cenjene odjemalce te tovarne odslej s prvovrstnim KVASOM — izdelanim po navodilih združenih tovarn za kvas, MAUTNER bi SPRINGER, Wien, ▼ svoji novi zgrajeni tovarni za kvas in špirit točno in solidno postregli in prosimo za cenjeno Vašo naklonjenost in obilna naročila.
Zagotavljamo Vas reclne postrežbe s blagom prvovrstne kakovosti.
Z odličnim spoštovanjem
Delniška družba pivovarne .Union1 v Ljubljani.
P. n.
Oziraje se na predležeče naznanilo, dovoljujemo si Vam sporočiti, da smo se s tukajšnjo Delniško družbo pivovarne »UNION«, Ljubljana 7, v tem smislu sporazumeli, da ji odstopimo odslej postrežbo cenjenih svojih odjemalcev. — Zahvaljujoč se Vam za doslej izkazano naklonjenost, Vas obenem prosimo, da isto ohranite tudi v bodoče prevzemnici naših poslov, tovarni
Delniški družbi pivovarne ,Union\
ki Vas bo z vedno svežim in prvovrstnim izdelkom iz svoje novo zgrajene tovarne za kvas, izdelanim po navodilih združenih tovarn za kvas, MAUTNER in SPRINGER, Wien, postregla in gotovo v vsakem oziru zadovoljila.
Z odličnim spoštovanjem
Tvornica drož in špirita
MAKSO ZA10KER d. z o. z. ? Ljubljani
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna v Lhtblianl
53482353004853234800020002010002000002480001020000010223000202005323532300532302000102530001020223230202009000010001235302
53235353020101022323485323484823535323482348532323535323024823232323234802480001535323480248010123232323024801534800020102
23535353235353539002532353235353482353004823532348022323532323482323535323484853234848484848485300024853