Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. aprila 2022 - Leto XXXII, št. 15 stran 2 Remenke so simbol vüzemskoga goristanenja Obisk pedagoških strokovnjakov iz Slovenije stran 4 Levinja je odišla v Anglijo stran 3 Rada mam svoj materni djezik stran 8 2 Remenke so simbol vüzemskoga goristanenja »Vsi vejmo, ka se na vüzenek spominamo na Kristušovo trplenje in goristanenje, s šterim je Zveličar odrejšo svejt. Tau je najstarejši cerkveni svetek med Slovencami, de je pa njini veuki sprtoletni svetek tö,« je 7. apriliša v šte- metodo že dugo poznamo v Prekmurji, tau je risanje po küjani ali vösfudnjeni djajcaj s stoplenim vauskom ali parafinom,« nam je raztomačila umetnostna zgodovinarka Tamara Andrejek, zmejs pa mlajšom kazala tau staro »Navade je nej slobaudno tanjati,« smo čüli od sobočke etnologinje Jelke Pšajd, gda je v Števanovci pripovejdala o znamenji šeg v veukom kedni vanovskom kulturnom domi začnila pripovejdati etnologinja Pomurskoga muzeja Murska Sobota Jelka Pšajd. Zveza Slovencev na Madžarskem go je zatok pozvala, ka bi malo gučala o vüzemski šegaj v Porabji in Prekmurji, gde dosta vküpnoga geste, de so pa razločki tö. Na medgeneracijsko delavnico je prišlo dosta šaularov s števanovske dvojezične osnovne šaule, najgir pa so bile ništerne domanje ženske ranč tak. Na pitanja Jelke Pšajd so une tö dosta pripovejdale o vüzemski šegaj v njini mladi lejtaj, na priliko od toga, kak so gdasvejta posvečane mačice vbodnili v zemlau, ka bi dober pauv biu. Sobočka etnologinja pa je cujdala, kakše navade je mejlo prausno lüstvo v Prekmurji v veukom kedni. Tau smo ranč tak zvödali, ka majo ništerne vüzemske šege svoje korenjé eške v poganski časaj, vej je pa prausno lüstvo nej samo Boga molilo, liki računalo na pomauč narave tö. V drügom tali delavnice sta sodelavki murskosobočkoga muzeja Tamara in Marjeta Andrejek navzaučim pokazali, kak se farbajo remenke s tzv. »batik tehnikov«. »Tau meštrijo. »Djajca morejo biti ladna. Gda končamo minto, moremo dati remenke v farbo. Pod parafinom minta ba ostala, indrik pa se je na redeče pofarbalo. Ali pa smo djajce cejlak pofarbali, te pa nutškrabali rauže. Takšo je tö bilau, ka smo gotove farbe küpili v zački, po farbanji pa gorkelili kejpece. Mlajši smo si djajca med sebov minjavali, vsakšo je drügo farbo ali kejp mejlo,« se je spominala gospa Andrejek. V Števanovci je skor tak bilau, depa donk malo ovak, so nam raztomačili strina Iluš Časar Dončec. »Mi smo tö lükovo lopinje notsküjali, de smo pa nej meli motive, cejla djajca so eno farbo mela. Vsakšoma smo edno djajce nutpofarbali pa tisto k svečanji nesli. Na vüzem je sploj rano bila meša, kauli šeste vöre. Na tistoj so gesti posvečali, te se je pa vsakši paščo domau. Doma so nas že čakali, uni so tö geli pa šli k nutvtalanoj meši kauli devete vöre,« so tapravli strina Iluš. Farbanje remenk z batik tehniko so se navčili števanovski šaularge in domanje penzionistke – delavnico je vodila Tamara Andrejek (na pravom) svejkla ostane, indrik pa dobijo djajca redečo vüzemsko farbo, štera simbolizéra Kristušovo krv.« V Pomurskom muzeji majo šegau vsakšo leto držati najmenje edno delavnico za farbanje remenk. V njinoj krajini pa poznajo eške drüge tehnike tö, smo zvödali od Marjete Andrejek. »Doma smo na djajce djali list, ga nutzvezali v štrümf, te ga pa küjali v vodej z lükovimi lopinjami. Gde je biu list, je djajcova far- Če rejsan je bilau na začetki delavnice bole držinsko, je za en malo v kulturni dom prejkprišlo dosta-dosta mlajšov z bližanje šaule. Vsakši je leko s pisalami – štere so sodelavke muzeja naredile same – nariso svoj motiv na djajce. Batik tehniko, štere najvekša prekmurska majstrica je bila pokojna Elizabeta Urisk z Dobrovnika, so tak leko spoznali mlajši in starejši v Števanovci tö. -dmfoto: K. Holec Erika Köleš Kiss - tretjič izvoljena za slovensko parlamentarno zagovornico Volivce zanima, kaj se dogaja v državi Poročali smo že, da je na parlamentarnih volitvah ponovno slavila vladajoča koalicija Fidesza in krščanskih demokratov. V madžarski Parlament pa je bila kot zagovornica Slovencev ponovno, in sicer tretjič, izvoljena Erika Köleš Kiss. Čeprav so javnomnenjske raziskave napovedovale tesen izid med združeno opozicijo in vladajočo koalicijo, je slednja ponovno premočno slavila. »Priznam, da sem bila tudi sama malce presenečena nad izidom, čeprav sem predvidevala, da bo stranka Fidesz, skupaj s krščanskimi demokrati, slavila. Tudi zelo dobra udeležba na volitvah me je malce presenetila. Hvala bogu, da so se ljudje odločili, da v veliki večini izkoristijo svojo pravico in so šli na volišča. Kot kaže, jih zanima, kaj se dogaja v državi,« je najprej povedala Erika Köleš Kiss, ki je malce razočarana nad tem, da je Slovensko listo, ki jo je postavila Državna slovenska samouprava, volilo samo 219 volivcev: »Po eni strani sem res malo razočarana, saj sem želela, da bi bilo več volivcev, ki bi dali glas naši narodnostni listi. Za državnozborske volitve jih je bilo sicer registriranih 280, nekateri med njimi morda sploh niso šli volit, ali pa so se odločili drugače. Tega ne bomo nikoli izvedeli. Vemo, da volilni zakon, ki določa kdo in pod kakšnimi pogoji lahko glasuje za narodnostno listo, ne dovoli dvojnega glasovanja, in zaradi tega se ljudje težje odločajo za to, da bi volili narodnostno listo. Veliko pripadnikov narodnosti mi je povedalo, da želijo glasovati tudi za strankarsko listo, kar je po svoje razumljivo.« Po besedah slovenske narodnostne zagovornice so v parlamentarnem odboru za narodnosti poskušali doseči spremembo volilne zakonodaje, a jim to na žalost ni uspelo. »Dve leti smo se pogajali z ministrstvom, z ombudsmanko in tako naprej, ampak ker temeljni zakon ne dopušča, da bi kdorkoli imel dvojno glasovalno pravico, imamo pač pripadniki narodnosti manj registriranih volivcev, kot bi si to želeli. Dejstvo je tudi, da že z enim samim prejetim glasom narodnostni zastopnik, ki je nosilec liste državne narodnostne samouprave, zdaj pride v parlament kot zagovornik svoje narodne skupnosti,« je še pojasnila Erika Köleš Kiss. Silva Eöry Porabje, 14. aprila 2022 3 Odnji na bregaj, paukanje v vüjaj V našom Porabji je stara šega, Za eden križ so nücali šest podje vužgali bakle in je nosili nedelo med drügov in tretjov skali do šeste vöre zazranka, ka na veuko soboto po bregaj plokov, za edno monštranco kauli po njivaj. Pravli so, ka vörov zrankoma, ka bi najlep- ka je vsakši skor glüpi grato. podje vužigajo veuke odnje in osem. Badva sta se zdigavala prej »iščejo Krišteša«, staro še goreli, gda lüstvo k meši dé. Ništerni tomačijo, ka je paustrejlajo z možari. Ta navada dvanajset mejterov visiko, šur- lüstvo pa je »žebralo« (molilo) Strejlanje na veuko soboto kanje nika takšoga, kak gda živé v drügi, nam bližanji slo- ka pa sta bila skor sedem mej- ali spejvalo za njimi. gnes znamenüje, ka se podje se je po smrti Kristoša zemla venski krajinaj tö, v dalečnji terov. Podje so na pomauč pri Na sövernom tali doline Pod- za svetek veselijo. Indašnjo trausila. Na Slovenskom pa je talaj Slovenije pa go ne pozna- postavlanji pozvali vse moške juna so po sobotnom gori- lüstvo pa je brodilo, ka leko s gorostalo dosta takši šatring, jo. Na našom konci tau zatok s krajine, davali so jim gesti, stanenji ojdli za križom in paukanjom prestraši škodlive štere nika vküpnoga nemajo delajo, ka bi tazagnali zimau piti in cigrejkline. Gda so bili molili raužni venec, pauleg dühove, šteri so najbole ne- s krščanjskim svetkom. Gda in lagve dühove. križi in monštrance postavle- cerkve pa so z blagoslovlenim varni v cajti med zimauv in so na priliko moški v SlovenV vesi Pertoča v Prekmurji ni, so na nji privezali drauvno odnjom vužgali svoje – dvej- sprtolejtjom. Šega strejlanja skoj Istriji na veuko soboto v so meli šegau zaküriti cerkev šli, so svoje lače dvanajset mali odnjov v napunili s prosom, ka bi spomin dvanajset apoštopri njinoj iži tisto leto dolom. Najvekši, trinajseti je ber pauv biu. goro v čest Jezoša, eden V Bejloj krajini so v drmali – kraj od drügi – pa venko, štero so nesli k za Djudaša. Kürili so za svečanji, dali eden židadober pauv, z bogaboječni cvören. Če je štoj té nosti pa so zmejs molili cvören položo na paut, raužni venec in spejvali je leko dojstavo maro. Tisvete pesmi. sti konj je samo tak leko Na Štajerskom so »vuzedale üšo, če so ga znamnice« vužigali v nedelo uvič podkovali ali če so zrankoma, gda je sunce cvören prejkvrezali. Na gorprišlo. Kama je njini Koroškom pravijo, ka če dim segno, tá je prej nej štoj na veuko soboto nika prišla küga in mraz je nej ne pigé, cejlo leto nede škaudo dini. Kak vseposežeden. dik, so tam ranč tak goreV štajerskoj Dravskoj doli odnji v formi križa ali lini so meli dosta šatring. monštrance, vužgali so je, Podje so na veuko soboto gda je v farnoj cerkvi ods cerkvenoga zvoná vkrazvonilo zdravamarijo. Na dnili malo kulimajsa, s bregaj je vküpprišlo veško V nam bližanji slovenski krajinaj so na veuko soboto meli šegau po bregaj postavlati veuke goreče križe – s strejlanjom z šterim so po šinjeki namožari pa so podje naganjali zimau in hüde dühove lüstvo, podje so spejvali. V mazali tisto deklo, štero paunauči so odnje vogasnili, nasejčeni lejs, šteroga so vu- mejterske – bakle. Začnila se je nej povezana s krščanjskim so steli meti. Tau so pa tö znauvič pa so je vužgali eške žgali. Samo té je goro, tak so je veuka procesija na raubi spominom na trplenje in smrt gučali, ka je nevarno, če na v nedelo in pondejlek večer. ostali borovi ploki cejli. trankov, po tistom pa so se Odrešitela ali svetkom njegvo- veuko soboto pred nekakim Edna posabna njina šega je Vüzemski odnji so bili venak podje postavili pet mejterov ga goristanenja – dosta bole z odleti zavec. Sigurno pa je bila, ka so pri odnji podje najlepši na Koroškom. V do- kraj od eden drügoga. Vrteli indašnjimi poganskimi sprto- bilau dojzapovödano orati na dekle, dekle pa pojbe »zalej- lini Rož so bile njive pune z so svoje goreče bakle tak, ka lejtnimi navadami. té svetek, vej bi pa z držine nevale« z vodauv (skor kak na malimi odnjami, cejla krajina so audaleč vövidle kak žerdja- V prekmurski Otovcaj so z kak mrau. Če pa je štoj zdrave Vogrskom na vüzemski pon- je bila skrita v meglau in dim vi kraugi. Gda sta se dvej pro- dvöma možaroma strlili že te, nogé sto meti, je mogo trikrat dejlek). – goreti je moglo v soboto, cesiji srečali, sta z baklami na- gda so se zvonauvge znauvič kauli rama leteti, prva kak liki Na Ptujskom pauli so na kaula nedelo in pondejlek. Na véčer pravili križe. Lüstvo je gučalo, zglasili, v štajerski Halozaj so je sunce gorstanilo. naložili süje šibe in je z doma- so na bregaj vužigali odnje v ka prej »iškejo goristanjenoga začnili paukati zrankoma v Nega vekšoga svetka za kršnjoga dvoriška zvozili na njive formi križa, imena »IHS«, ke- Zveličara, kak ga je iskala Ma- devetoj vöri. Vseposedik pa je čanjskoga slovenskoga čloin tranke, gde so je na ednom lina ali srca, ništerni pa so je rija Magdalena«. bila šega, ka so strejlali med vöka kak vüzenek. Vužiganje küpi žežgali. Tau so napravili napravili prausno, v ednom V drügi slovenski krajinaj so goristanenjskov procesijov. V odnjov na bregaj in paukanje skor pri vsakšoj iži, vüzemski dugom redej. komaj kaj kürili na veuko so- gorenjski Železnikaj so pod- z možari na veuko soboto pa odnji so bili za nji nika sveto- Edno posabno šego so meli boto. Na Gorenjskom so kauli je blüzi cerkve nalekli više kaže na tau, ka se na našom ga. Nika so se nej hejcali ali kauli varaša Velikovec: na varaša Škofja Loka tau včinili dvajsti možarov, malo pred konci Slovenije ne radüjemo skakali, eške svoje klabüke so veuko soboto so majutali z z blagoslovlenim odnjom na paunočjauv pa so svetešnje samo goristanenji Zveličara, dojvzeli. gorečimi baklami (fáklyák) njivi, štera je bila najbole da- zaspejvali alelujo. Gda je zvon liki se veselimo zavolo toga tö, Na bregaj Pohorja so se po- ozajek za ižami. Že v posti so leč od rama. Vküp so pobrali oprvim vdaro paunauč, je pa- ka je konec zimé in se začne dje vküpmejrili, šteroga križ vösekli ténke baure, štere so dosta zeleni borovi vejk, ka bi učo prvi možar, pri drügom sprtolejtje. de lepši in vekši, šteri de dale ogülili, ka bi je leko držali z več dima bilau, šteri pokrije vdarci drügi in tak tadale – -dmgoro. Že na cvejtno nedelo so oböma rokama. Na véčer pred cejli grünt. V Bejloj krajini so dvanajsetkrat. Potom toga so ilustracija: šli po vesi, ka bi prosili boré. vüzemskov nedelov so ledični vužigali odnje na vüzemsko malo počivali, te pa tak treSzilveszter Bartkó Porabje, 14. aprila 2022 4 PREKMURJE Mladinski turizem V Lendavi so se na djileši Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) svetnice in svetniki pod vodstvom predsednika Ferenca Horvátha seznanili s tem, ka do se v Dolgi vasi začnile vrejdgemati zidine, v sterih do moderna prenočišča za mlade. PMSNS je projekt začnila že lani, gda so odküpili več zidin, v sterih je bila krčma, stera je mela tüdi sobe, v sterih se je dalo tüdi prespati. Prenovljene zidine do namenjene mladinskim skupinam in drügim turistom, pa tüdi dijakom, steri odijo na Dvojezično srednjo šolo Lendava ali pa majo v Lendavi in njeni okolici delovno prakso, pa so doma nindri indri in zatau nücajo mesto za prespati. Gda do té, če tak povejmo, mladinski hotel, do konca vrejdvzeli, do zaposlili najmenje 20 lidi. V kompleksi de tüdi restavracija, v steroj do dijaki, steri se šaulivajo v programaj za gostinstvo in turizem, leko meli praktični pouk. Pauleg restavracije, v steroj de mesta za 150 gostov, de ške zidina, v steroj do tüdi prenočišča. Pauleg sob za dijake do meli ške štiri dvoposteljne sobe za drüge goste. Vsevküper de leko prespalo 42 lidi. Za tau naložbo do ponücali 1,6 milijona evrov. Té peneze de s podporo madžarske vlade prispevo sklad Gábor Bethlen. Pauleg toga do 143 gezero evrov ponücali ške za tau, ka de té nauvi mladinski hotel začno poslovati. V PMSNS ške planerajo, ka bi tü pauleg napravili ške konjeniški center, pa ka bi vrejdvzeli ške en prireditveni prostor. Ta nauva investicija naj bi pomagala pri razvoji mladinskoga in drügega turizma na narodnostno mešanom območji v Prekmurji. Kulturno in gastronomsko dediščino bi radi povezali s paverstvom, vinarstvom in držinskimi firmami. Silva Eöry Obisk pedagoških strokovnjakov iz Slovenije Gledališka skupina Kofetarji 6. aprila je bil na obisku v Porabju direktor Zavoda za šolstvo RS dr. Vinko Logaj, ki sta ga spremljala nova predstojnica Območne enote Murska Sobota Darja Farič Klemenčič in predstavnik slovenskega ministrstva za šolstvo Roman Gruden. Skupaj s slovensko generalno konzulko Metko Lajnšček in predsednikom Držav- Gledališka skupina Kofetarji, ki deluje v okviru Društva upokojencev Lendava, je v lendavskem kulturnem domu premierno uprizorila gledališko predstavo z naslovom Vsakemu svoje. Gre za lahkotno komedijo, ki govori o upokojencih, njihovih težavah in veselih trenutkih. Govori o ljubezni med starejšim parom, ki se spozna na morju, v Vsakemu svoje nil, da je gledališka skupina v štirinajstih letih delovanja uprizorila šest gledaliških predstav za odrasle in veliko skečev, pa tudi pravljice za otroke: »Korona je v zadnjih dveh letih najbolj prizadela prav gledališko dejavnosti. A naši Kofetarji niso obupali in so se lotili priprave predstave, pri čemer jih je ves čas spodbujal režiser Delegacija na DOŠ Števanovci ne slovenske samouprave Karlom Holcem, ki je upravljalka obeh dvojezičnih šol, so obiskali dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča Gornji Senik in DOŠ Števanovci, kjer sta jih sprejeli ravnateljici Ildiko Dončec Treiber in Agica Holec. Na pogovorih je sodelovala tudi učiteljica asistentka in pedagoška svetovalka Valentina Novak. Obisk je bil namenjen seznanitvi z aktualnim stanjem in potrebami na področju poučevanja slovenskega jezika s ciljem doseganja čim boljših rezultatov. Na obeh šolah poleg klasičnega pouka izvajajo številne zunajšolske dejavnosti, s katerimi želijo mladim čim bolj približati Slovenijo in slovenstvo ter jih seznaniti s kulturno dediščino Porabja. Ravnateljici sta se zahvalili za strokovno pomoč in podporo iz Slovenije. Pred Slovenskim kulturnim in informacijskim centrom: (z leve) Andrea Kovács, Darja Farič Klemenčič, Karel Holec, Vinko Logaj, Erika Köleš Kiss, Metka Lajnšček in Roman Gruden Direktor Vinko Logaj je pohvalil lepo urejeni šoli in poudaril pomen medsebojnega sodelovanja. Skupaj z novo predstojnico Darjo Farič Klemenčič sta izrazila pripravljenost in odprtost pri nudenju strokovne podpore učiteljem s strani Zavoda za šolstvo. Gostje iz Slovenije so se v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru v Monoštru srečali s predstavniki slovenske skupnosti. Na srečanju sta ob predsedniku Državne slovenske samouprave Karlu Holcu sodelovali slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss in predsednica Zveze Slovencev Andrea Kovács. Dogovorili so se za napotitev dodatnih pedagoških asistentov in mentorjev iz Slovenije tudi v okviru različnih izobraževalnih programov in projektov. Brigita Soós Gledališka skupina lendavskih upokojencev je uprizorila svojo šesto predstavo Izoli, in si zaželi malce bližine. Lojze se preseli v Lendavo k Zofki. Izkaže pa se, da moški ni tisto, za kar se predstavlja, ampak je slepar. Lendavski upokojenci so na odru dokazali, da so še vedno v dobri fizični kondiciji, saj predstava z veliko dialogov in gibanja traja uro in pol. V komedijo so spretno vključili tudi slovenske evergrine in ples. Režiser predstave Miha Štampah je povedal, da mu je bilo veselje delati z upokojenci, ki so veliki ljubitelji gledališča in se trudijo, da bi bile predstave čim bolj zanimive za gledalce. Pred predstavo je obiskovalce nagovoril predsednik Društva upokojencev Lendava Aleksander Varga, ki je spom- Porabje, 14. aprila 2022 Miha Štampah.« Režiser predstave Miha Štampah je tudi poskrbel za priredbo besedila, katerega avtor je Peter Rezman. V vlogi vdove Zofke nastopa Jerica Trojak, lover boy Lojze pa je Aleksander Marič. Igrajo še: Sonja Kotnjek, Štefan Žerdin, Anica Varga, Ivo Paušič, Gabi Peček, Marija Varga in Matilda Karba. Za sceno in kostume sta poskrbela Matilda Štefanija Feher Karba in Miha Štampah, za koreografijo Eva Nađ, za ton in luč pa Nikolaj Bažika in Ludvik Gönc. Grafično oblikovanje promocijskega gradiva pa je delo Doris Solarič. Besedilo in fotografija: Jože Gabor 5 Indašnje slovenske meštrije – 15. Pintarge Malo lüdi vej, kak dosta pintarov (sodarov) je bilau inda svejta na Slovenskom. Tü brodimo na tiste pavre, šteri so se zvün svojoga dela na grünti spravlali s tauv domanjov meštrijov tö. Najbole erične sodarske krajine so bile kauli vesi Črni Vrh nad Idrijov, v gorenjskoj Selškoj dolini in v vesnici Tacen blüzi šteri so nücali vnaugo bečk za pelanje svoji produktov, najbole cvekov. V stari papéraj piše, ka so tam že v 13. stoletji rédili male bečke za sildje in veuke za vino, v šteraj so blago vozili na splavaj (uszály) po Savi vse tačas, ka so nej napravili železnico. Do konca 19. stoletja je pinta- Pintar tak leko gordeje obrauče na bečkine dogé, če je s škerdjauv vküperpotegne in znautra zaküri – zmejs pa je od zvüna pa znautra z mokrov ronjov namaka Ljubljane. Zvün toga so se s pintarijov spravlali »suhorobarge« na Dolenjskom ranč tak. V vesnici Črni Vrh so sodarge rédili vsefelé škafe, kadi in bečke. Najbole so bili erični po svoji mali kadaj, v šteraj so vinarge na plečaj nosili prešat grauzdje. Té »brente« so rédili z borovoga lesa, šteroga so že pred zimauv zvozili domau in ga razžagali v dogé. Delali so menjše lesene posaude tö (»kalovniki«), s šterimi so grauzdje nosili mlajši in ženske, s poda bečke pa so mošt vödjemali s tzv. lesenimi »šešljami«. Vse té škeri so pintarge odavali v bližanji vinogradniški krajinaj, med drügim v Vipavskoj dolini in na Krasi. Pred prvov svetovnov bojnov so njine produkte küpüvali bautoške, dosta pa so je na senja v Vipavi, Gorici in Trsti zvozili majstri sami. Lesene posaude so sklali na kaula, najvekše so mogli celau vrazmo pobrati. Pelanje je bilau nevarno, vej so pa bile poštije trnok lagve. Sodarge s Selške doline so rédili škéri za pavre, depa za raučne majstre in bautoše tö. V njinoj krajini je delalo dosta kovačov, rija gratala edna glavna domanja meštrija na Slovenskom, s šterov so se po navadi spravlali najmenjši pavri. Zaslüžek je nej biu veuki, vej so pa en tau penez vsikdar pobrali bautoške. Zatok so sodarge leta 1902 stvaurili svojo zadrugo (szövetkezet), štera je skrb mejla za odajo produktov od svoji članov in jim davala škéri. Za deset lejt so napravili edno moderno delavnico na mašine in edno vodno žago, za pintare pa so organizérali včenjé v meštriji tö (na priliko o tom, kak se rédijo bečke za pet gezero litrov). Selški sodarge so bili najbole erični po svoji mali bečkaj za kiselo kapüsto, depa po svoji leseni posaudaj za med, ribe, cement, cveke in kulimajs tö. Pred prvov svetovnov bojnov so na leto napravili 25 gezero bečk za kapüsto, štere so odavali v Ljubljani, depa na Štajerskom, Rovačkom, Vogrskom in Moravskom ranč tak. Male bečke za cveke so rédili z lesa, šteri je krajspadno med žaganjom, v takši je bilau mesto celau za 200 kil cvekov. V medene bečke je üšlo 25 do 50 kil medű, ribi- čom pa so odavali posaude za 5 najstarejši pomočnik. Pintar je do 35 kil rib. skrb emo, ka so šli njegvi delavEden pintar je na leto narédo ci večer s kem prva v postelo. kauli petstau bečk veličine Vzimi so mogli inaške pred vseod 50 do 100 kil. Cejlo leto je mi stanjüvati, ka bi v delavnici tau delo, samo v majuši je nalečüvo lejs. Če je emo grünt, je mogo juniuša in juliuša tistoga tö delati. Sodarsko delo je nej bilau žmetno, zvün pripravlanja lesa in krivlenja dog. Tau slejdnje pa je tö ležejše gratalo, gda je eden slovenski majster vönajšo eden posaben mašin za tau delo. Dosta menje pintarov je delalo v Pintarge so rédili lesene posaude za žir in Tacni pri Ljubljadojspečeno mesau tö ni, kama je tau meštrijo pripelo eden majster zakürili. Gda pa je delo gotovo s Črnoga Vrha. Za en malo pa bilau, so mogli vküpzamesti in so tam oprli prave delavnice, v pospraviti škéri. šteraj so zvekšoga rédili bečke Inaške so se šonali majstri in in vinske posaude. Té so odavali pomočnikom, vsikdar so se jim vinogradnikom v Srbiji, v ro- mogli naprej pokloniti. Nej so vačkoj Istriji in Dalmaciji, depa smeli ojti v krčmau ali se po vesi doma na Ptuji, v Ormoži, Metli- padašivati, vzimi so največkrat ki, Črnomlji in Vipavi tö. v toploj delavnici karte špilali, V ednoj pintarskoj delavnici je pogučavali ali spejvali. Če je nej bilau tak kak pri domanji majster nej biu zadovolen z inamajstraj: vsikdar so delali, vzi- šom, ga je leko völüčo. Njegvo mi od šeste vöre zrankoma do včenjé je trpelo tri lejta, mogo kmice, vleti pa od prve zordje pa je eške v lejsno šaulo v bližado kesnoga večera. Inaške in nji Šentvid tö ojti. pomočnicke so obed geli v de- Pintarge so meli dva svetca. lavnici, majster pa v svojom Sveti Florjan je biu njini patrorami. Največkrat sta bila za nuš, vej so se pa trnok bodjali, zajtrik mlejčen kafej in krü, za ka bi si žežgali prste med deobed kiseli krumplinge, gra, lom. Svetoga Roka pa so čéstili močnik ali kaša, za večerdjo zavolo toga, ka bi jim med depa tisto, ka je ostalo od oböda. lom skrb emo na »roké«. Zvün nedele so delali vsakši Gnesnedén se vino drži in vozi den v kedni, inaške in pomoč- v vsefelé posaudaj, od železne nicke so živeli v rami majstra. prejk plastične do betonske, Delavci z vési so vsakši večer donk pa pintarski majstri ne domau odišli, vsi drügi pa samo smejo faliti v ednoj slovenskoj na cerkvene svetke. vinogradniškoj krajini nej. NajNiške od inašov in pomočnikov bole zavolo toga, ka se razméjo je nej smo vö z delavnice, če je na edno takšo lejsno meštrijo, nej bilau mujs. Med delom so štera má večstaulejtno tradicijo. se nej smeli pogučavati, samo o -dmmeštriji. Če je biu majster zvün ilustraciji: delavnice, je emo glavno rejč Marija Kozar Porabje, 14. aprila 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Veter V Železni županiji, pa ranč tak pri nas v Porabji, največkrat severovzhodni veter fudi, gnauk malo, gnauk bola fejst. Kak vremeni tak vetri zapovejdati ne moremo, pa tau je tak v redi. Gda samo malo fudi, gda ti malo obraz bauža, bi leko pravli, ka še paše, sploj pa tašoga reda, gda je toplo. Gda je mrzlo, te že nej tak fejst, nej zaman, vej pa gda je mrzlo, od vetra še od štiri do pet stopinj bola mrzlo čütimo. Ranč tak se ne veselimo te tö nej vetri, gda zemlau vöposiši ali gda se tak mlati, ka vse strga pa gorazobrne. Depa gda senau siši ali generatora žene, te že znauva nam slüži. Kak fejst veter fudi, tau je odvisno od tauga, kak velka je razlika med zračnim tlakom (légnyomás), zato ka zrak se vsigdar tanta tere, gde je nižeši pritisk, zavolo toga fudi veter. Gde kak fejst fudi veter je še od tauga tö odvisno, gde kak dosegne. Če Železno županijo gledamo, se leko povej, ka smo na dobrom mesti, kak zahodne Alpe tak Kőszeški hribi nas lopau zakrivajo pred močnim vetrom. Na Vogrskom je najbola gausta vetrovna smer Sopron-Szeged, zavolo toga mamo na severovzhodu puno turbin na veter. Če cejli rosag gledamo, gde kak fejst fudi veter, te se leko povej, ka najbola mirna krajina je Železna županija. Pri nas fudi najmenje veter pa pri nas je najmenje taši naviht, vijerov, gde fejst močen veter fudi. Gda veter na Balatoni, v Soproni ali v Budimpešti 130 kilometrov na vöro fudi, pri nas tašoga reda samo kauli 80 kilomejtrov merimo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Kandidature je vložilo 20 strank in list Volilne komisije so končale postopke preverjanja zakonitosti kandidatnih list in opravile žreb vrstnega reda kandidatnih list v posameznih volilnih enotah. Kandidature za tokratne državnozborske volitve, ki bodo 24. aprila, je vložilo skupaj 20 strank in list. Z izjemo Zavezništva osvobodimo Slovenijo je preostalih 19 strank, ki se bo potegovalo za prestop parlamentarnega praga, kandidatne liste vložilo v vseh osmih volilnih enotah. Za 88 poslanskih mest se bo po podatkih Državne volilne komisije potegovalo 1471 kandidatov, še pet pa se jih poteguje za izvolitev za poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti. Pri madžarski narodni skupnosti so kandidature vložili sedanji poslanec Ferenc Horváth, poleg njega pa še Otto Močnek in Mihael Kasaš. V tekmi za poslansko mesto predstavnika italijanske narodne skupnosti se bosta pomerila aktualni poslanec Felice Žiža in dolgoletni predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul. Pri vložitvi kandidatnih list morajo stranke upoštevati 35-odstotne spolne kvote, med vsemi kandidati za 88 poslancev je 653 žensk, kar predstavlja nekaj več kot 44 odstotkov. Najstarejša kandidatka je 82-letna Tatjana Voj, ki jo je na svojo listo uvrstil SAB. Na Listi Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo pa kandidira 18-letni Jaka Krčovnik, ki je najmlajši poslanski kandidat. Največ poslanskih kandidatov, nekaj več kot 40 odstotkov, je starih od 46 do 61 let, dobrih 11 odstotkov kandidatov pa je starih manj kot 31 let. Povprečna starost kandidatov bo na dan parlamentarnih volitev nekaj manj kot 49 let. Kandidati za poslance imajo tudi raznoliko izobrazbeno strukturo. Največ, kar 463 kandidatov ima visokošolsko izobrazbo 2. stopnje. Med kandidati je 69 doktorjev znanosti, 19 pa jih je zaključilo le osnovno šolo. Luana Zajmi - fotbalerka iz Bogojine Levinja je odišla v Anglijo Luana Zajmi je lansko jesen nasledüvala svojim senjam in se je kak 19-letna mlada deklina napautila v Anglijo profesionalno špilat fotbal. Gda sam jo pozvala prejk Skypa, sam jo prvo pitala, če je ške nej pozabila prekmursko gučati. V smeji mi je odgovorila: »Nej san pozabila, nej. Tak na dva ali tri dni se ob pomauči té nauve moderne tehnike čüjem s svojo držino, tak ka si te furt po domanje pogučavlemo.« Zdaj se v glavnom pogučavle samo angleški, zatau je vesela, ka se je té gezik začnila včiti že v osnovni šauli v Bogojini, gé njena držina že duga lejta žive. Ime pa priimek ovak kažeta tüdi tau, ka so njene korenje nidri indri. »Tak je gé. Mama je Slovenka, rojena v Murski Soboti, očka pa je rojeni na Kosovi, tak ka je tau kosovski priimek. Moje ime pa sta vküper poiskala. Zatau, ka sta oba na L, Leonard pa Laura, sta ges tüdi sama fotbal špilala. Te je ena mamina poznanka pravla, ka v Filovcaj gé eden klub, v sterom samo ženske fotbal špilajo. Mama je prvo prauti bila, pa je pravla, ka ster Cityja, stera je lani prišla v prvo angleško ligo: »Moja želja je furt bila, ka dem fotbal špilat v Anglijo. Moj očka že duga leta navija za klub Manchester United in te sam tüdi ges Luana Zajmi je 13 lejt fotbal špilala pri ŽNK Pomurje Beltinci naj ges rajši ostanem pri plesi, samo ges sam vödržala in sve te rejsan ta na trening šle. Tak se mi je povidlo, ka sam v klubi ostala cejli trinajst lejt.« Té klub je ŽNK Nona Pomurje Beltinci, steri je tüdi aktualni državni prvak (országos bajnok). Naša sogovornica je v prvi slovenski ženski fotbalski ligi na 52 tekmaj dala 36 golov, z Böltinčarkami, stere zadnja leta v glavnom svoje domanje tekme špilajo na igrišči v Bratoncaj, pa je špilala tüdi v UEFA Od lanske jeseni fotbal špila v Angliji Ligi prvakinj. Luana Zajmi je s vöodabrala takše ime, stero se svojimi sotekmovalkami velke tüdi začne na tau litero. Ovači uspehe dosegala že v mlašečih pa Luana v albanščini pome- kategorijaj, vej pa so bile skor ni levinja (oroszlán),« raztol- furt najbaukše v rosagi. Gda mači sogovornica, stera ma ške je zgotovila osnovno šaulo, se starejšoga, 23 lejt staroga brata je šla šaulivat v Ljubljano, na Diona, in mlajšo sestro Leono, Gimnazijo Šiška, v steroj majo tüdi fotbalski oddelek. In te je stera je stara 12 lejt. Luana Zajmi je fotbal začnila začnila pomalek broditi, ka de špilati že te, gda je bila stara probala fotbal tüdi profesionalšest lejt: »Moj oča je povezani no, za peneze špilati. In tak se s fotbalom, biu je tüdi maser je lani pokazala prilika, ka de v pri soboški Muri, tak ka sam domovino fotbala, v Anglijo, gé z njim tüdi na tekme odila je podpisala pogodbo za »lisice«, in sam volau dobila, ka bi kak zovejo žensko ekipo Leice- začnila za té klub navijati.« Za Leicester City je do zdaj odšpilala samo eno tekmo, in tau v ligaškom pokali prauti drügi ekipi iz varaša Machester, Manchester City-ji. Čiglij so tekmo zgübile z 0:5, je bilau tau za njau eno ejkstra doživetje. »Za takše trenutke trenejraš in se mant- Luana Zajmi zdaj žive v kraji Preston, steri je malo vkraj od Blackburna, gé zdaj špila fotbal: »Tau je takši lejpi varaš, steri ma v centri eno dugo vilico, v steroj so tüdi baute. Nej je trnok velki, tak ka v par minutaj prideš od enoga do drügoga tala varaša. Rada se šetam ob reki. Leicester je dosta vekši varaš, vej pa ma 350 gezero prebivalcov. V obej varašaj pa sam nej živela sama. Prva sam bila z eno Škotinjo, zdaj pa živem vküper z eno Merkanarko.« Sogovornica ške pove, ka je nej tak kak pri moških kolegaj, gé jim, če tak povemo, vse prinesejo k riti, ona si mora sama küjati in prati, tak ka je tau dobro gé, vej pa se je navčila samostojnoga žitka. Njena velka želja je, ka bi ške neka lejt profesionalno špilala fotbal, najrajši v Angliji, sploj pa za Manchester United. Če de pa prišla kakša dobra ponudba, pa ta se z agentom (ügynök) pogučala, de šla mogauče iskat svojo fotbalsko srečo tüdi v kakši drügi rosag. Fotbal bi rada špilala tüdi za reprezentanco. V mlašečih kategorijaj je bila tau slovenska, lani pa je Za prvoligaško ekipo Leicester City je do zdaj odšpilala eno tekmo raš na treningaj. Fejst sam hvaležna za tau izkušnjo, ka sam se leko vösprobala na tak fontoški tekmi,« je povedala sogovornica, stero je njeni klub v želji, ka dobi malo več prakse posaudo drügoligaši, Blackburn Roversi: »Posaudili so me do konca té sezone. Na žalost sam se brž po tistom, ka san prišla v nauvi klub, tüdi poškodovala, tak ka sam zdaj dva meseca nej mogla špilati fotbala. Komaj zdaj sam začnila pomalek pa trenejrati.« Porabje, 14. aprila 2022 bila na pripravaj albanske reprezentance, samo tekme je za njau ške nej špilala, zatau zdaj premišlavle, ka de mogauče probala priti v slovensko člansko reprezentanco: »Dokejč ne špilaš prve uradne tekme, se ške leko odlaučiš, po tistom pa ne moreš več vöminiti tau, za štero reprezentanco boš špilo.« (Kejp na 1. strani: Luana Zajmi žive svoje senje.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Luane Zajmi 7 KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... ČEBULNICE, GOMOLJNICE Čebulnice in gomoljnice so med prvimi rastlinami, ki z živobarvnimi cvetovi naznanjajo pomlad. Jesenske čebulnice in gomoljnice so večinoma nizke rastline, na primer jesenski žafrani, ki pridejo do izraza le na izpostavljenih nezaraščenih delih gredice. SCILA - ROZA VEVERICA je z zvončastimi roza cvetovi primerna za zasajanje grobov, skalnjakov ali v posode. Razvije precej velike rozete in je prava paša za oči. Najpogosteje jo videvamo v sinje modri barvi. Rada se tudi sama razmnoži, če je ne okopavamo. ORNITHOGALUM - PTIČJE MLEKO – v umazano beli barvi je v Scila - roza veverica Jarica ali ozimika prva med prvimi požene cvet Za vse čebulnice in gomoljnice je značilno, da imajo podzemne organe, v katerih hranijo zaloge hranil za razvoj nadzemnih delov v naslednjem letu. Pri tulipanih in drugih čebulnicah so to čebulice, pri perunikah korenike, pri žafranih in dalijah pa gomolji. Nadzem- zadnjem času postala precej zanimiva rastlina. Pojavlja se tudi v oranžni barvi, nižje rasti, vendar ta ni prezimno trdna. STEBERGIJA - je prezimno trdna. Cveti septembra. Ima široko črtaste liste in pecljate živorumene cvetove, ki nekoliko spominjajo na Ornithogalum-ptičje mleko Stembergija ni deli teh rastlin propadejo večinoma kmalu po končanem cvetenju in pustijo na gredici precejšnje praznine, zato jih je najboljše saditi med trajnice. TULIPANI - sadimo jih jeseni in so večinoma prezimno trdni. Po 3. letih jih moramo izkopati, jih deliti in ponovno posaditi, rabijo pa zelo humusna odcedna tla. Izkopavamo jih takrat, ko listje začne rumeneti, ponavadi sredi julija. Čebulice sušimo, čistimo in shranimo na zmerno toplem in suhem prostoru. NARCISE - če ne cvetijo, jih poleti izkopljemo, jih do jeseni hranimo na suhem in zračnem prostoru, jih razdelimo in jeseni ponovno posadimo, da na pomlad takoj zacvetijo. Za ohranjanje listja je potrebno tudi dognojevanje, saj narcise ostanejo na istem mestu nekaj let. Prvič gnojimo spomladi, ko se prebuja rast, nato pa po cvetenju. Vse sorte narcis se ob pozni prvi košnji dobro obnesejo tudi v vrtni trati. Narcisa je rada v vazi sama. Če pa jo že hočemo v šopku, pa cvetove porežemo en dan prej, da se strupeni sok izloči. Rastlina je namreč strupena. cvet podleska. Po cvetenju ostane listje živo in čez zimo ne pozebe niti se ne presuši. Primerna je tudi za skalnjak. JARICA – OZIMIKA je trajnica. Zacveti med prvim pomladnim rastlinjem pred zvončki. Zelo ljubka in zanimiva rastlina in se uspešno sama razmnožuje s semeni. Primerna je za zasaditev pod drevesi. ČEBULNICE ZA SKALNJAK OZIROMA ZA GROBOVE To so vse vrste žafranov, mrežaste perunike, grozdki, drobnocvetne in botanične narcise, nižje sorte tulipanov, sibirska modra čebulica … Vse te čebulnice lahko sadimo v družbi z nizkimi trajnicami. In jih ne jemljemo ven, saj nam bodo cvetele še drugo leto. Sicer pa pustimo v skalnjaku čebulnice, da dozorijo. Ko začne listje rumeneti, ga potrgamo ali izpulimo in medtem so prazna mesta že zarasle sosednje rastline. MORDA NISTE VEDELI … Narcis je bilo ime lepemu grškemu mladeniču, ki se je zaljubil v svojo podobo in se spremenil v cvetlico. Besedilo: Olga Varga Fotografije: svetovni splet Porabje, 14. aprila 2022 ... DO MADŽARSKE Vodja opozicije ostane župan Nosilec liste združene opozicije, ki je na državnozborskih volitvah 3. aprila doživela velik poraz, Péter Márki-Zay, se je odločil, da ne bo poslanec parlamenta, rajši ostane župan podeželskega mesta Hódmezővásárhely. Na njegovo odločitev je verjetno vplivalo tudi dejstvo, da sta ga takoj po volitvah napadla predsednika dveh strank združene opozicije in izrecno njega krivila za poraz. Predsednik stranke Demokratične koalicije in bivši premier Ferenc Gyurcsány je rekel, da ni bil dober kapetan ladje, ki so mu jo zaupali volivci, predsednik stranke Jobbik Péter Jakab mu je očital narobe komunikacijo, češ, da je več časa porabil za to, da bi volivcem razložil njegove napačne stavke, kot za to, da bi govoril o tem, zakaj je FIDESZ-ovo vladanje nedemokratično in nepošteno. Nastala je zelo zanimiva situacija, saj nobeden od prvih treh politikov na listi združene opozicije ne bo poslanec v parlamentu. Nosilec liste ostane župan podeželskega mesta, Gergely Karácsony ostane župan Budimpešte, Klára Dobrev pa poslanka Evropskega parlamenta. Zunanji minister je poklical ukrajinsko veleposlanico na ministrstvo Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je prejšnjo sredo poklical ukrajinsko veleposlanico na pogovor na ministrstvo in ji izpostavil, »da je že čas, da ukrajinski voditelji nehajo žaliti Madžarsko in sprejmejo odločitev madžarskega naroda.« Na svoji facebook strani je zapisal, da je vlada jasno povedala svoje stališče o vojni v soseščini: »Obsojamo vojaško agresijo in podpiramo suverenost Ukrajine, sprejeli smo več sto tisoč beguncev, ki so bežali, da ohranijo svoja življenja, v okviru največje humanitarne akcije države smo poslali v Ukrajino več sto tisoč ton živil in druge pomoči. Hkrati je za nas najbolj pomembna varnost Madžarov, zato bomo izostali iz te vojne, saj to ni naša vojna. Prav zaradi miru in varnosti naših ljudi ne bomo pošiljali vojaške opreme in ne bomo izglasovali sankcij v zvezi z energetiko.« 8 Rada mam svoj materni djezik Marija Herczeg, po možej velkom brejgi smo doma bili, Mešič, so na Židovi doma, depa tau je v zimi dobro bilau, tam, na tistoj zemlej, gdé so zato ka smo se leko čujskali gnauksvejta njini oča živeli. pa sankali, depa te so še bile Ovak so se oni v Sakalauvci naraudili pa živeli, do petega razreda so tam odli v šaulo. Potejm, gda so stariške ram gorazozidali, so prišli na Židovo, gde še gnesden živejo. Tetica Marija stare kejpe lopau v album majo skladjeno. Kak smo je začnili ednoga za drügim gledati, tak so naprejprišli eden za drügim Marika Herczeg Mešič ma kejpe v albume sklajene spomini. Kak je bilau, gda so v šaulo odli, kak so se na turbi zime, nej tak kak zdaj. Bilau čujskali dola z brega pa dosta je tak, gda smo v šaulo šli, ka vse kaj tašoga. Še gnesden z veseljem mislijo na tiste čase, gda so doma v Sakalovci, v malom rojstnom rami živeli. - Marija, kak ste vi iz Sakalovec na Židovo prišli? »Mi smo se v Sakalauvci tam držali, gde zdaj svetlobni križ stoji, vrkar na bargej v ednom malom rami. Dja sem tam goraŽenila se je 1974. leta rasla, do petoga klasa sem tam v Sakalovci odla v šaulo. Gda se smo gora na turbo vseli pa je ram tü na Židovi zozido, te tak smo se pelali dola po brejsmo sé prišli pa te od tistoga gi. Depa nej gnauk, večkrat, mau dja tü živem, depa te ram zato ka vsikšo paut bola naglo smo že mi vcujzozidali, staro- šlau, kak je vsigdar bola trdi ga smo pa dolarazmetali.« capaš grato. Gda brat domau - Ka se je vam v Sakalauvci pride, te vsigdar od tauga vidlo? pripovejdamo, kak je bilau »Fajn je bilau, dobro je bilau, prvin, gda smo še mali mlajši mena se je tam fejst vidlo. Na bili v Sakalauvci.« - Kelko je vas bilau? »Nas je pet mlajšov bilau, dvej dekle pa trgé podje. Sestra je v Mosonmagyaróvári, Feri v Varaši, dva brata sta pa v Budimpešto šla delat. Joži pa Jani. Joži je dober rokoborec (bírkozó) bijo, dosta priznanj je daubo, nej samo doma na Vogrskom, na tihinskom tö.« - Vam je nej na misli prišlo, ka doma v Sakalauvci ostanete? »Ne vejm, vejn zato, ka tü je vse bola skrejej bilau, kak delo tak šaula, baute, pa tü je bilau mesto, kama smo leko zidali.« - Gde so vaš oča delali? »Oča je najprvin na železnici delo, potejn v sanatoriji küro centralno peč, sledkar pa, da je že starejši grato, te je portaš bijo. Mati, ona je nin nej delala, ona je vsigdar doma bila. Gazdijo velko smo nej meli, svinje smo meli pa koze za svoj tau. Mati, ona je k vekšim pavrom za pejnaze odla okapat, kromče kopat, žetvo delat pa vse drügo pavarsko delo pomagat. Zato ka dosta nas je bilau mlajšov pa edna plača je malo bila.« - Kama ste šli delat ali se včit, gda ste vözopodli šaulo? »Nej sem se včila, dja sem včasin delat üšla. Najprvin v židano fabriko, sledkar ta, gde so kravate delali, gda so tau fabriko zaprli, te sem pa v Opli delala cejlak dočas, ka sem nej v penzijo odišla.« - Vaš mauž so z Židove? »Nej, on je iz Rábafüzesa, depa oni so ovak nej tavalaun, mati je iz Magyarlaka bila, oča pa iz vesi Máriaújfalu.« - Gda sta se ženila? »Leta 1974 sva se ženila, na gostüvanje smo pa v gostilno Zöldfa šli, nej je bilau nas dosta, bola samo držina. Fajn je bilau pa veselo, samo tau baja, ka je že davnik bilau.« - Zdaj je tö fajn, nej, vej pa z možaum vred kak penzionista sta doma cejli den. »Dobro je, nika se ne morem žaurgati. Dvej dekle mava, obadvej sta oženjene, že posa- ba živeta. Vekša dekla že dva deteta ma, spoj je radi mamo, dostakrat nas poglednejo, tau je velko veseldje za naja.« - Najstarejši kejp, ka ga mate, je vaš dejdek, nej? »Tak je tau, on je od moje matere oča, Kalman Gašpar se je zvau.« - Mate več družinski kejpov, nam na tjejpi, depa drügi so tö vsi iz Sakalauvec.« - Je eden taši kejp, gde so vaši stariške dolaposlikani, gda so zdavansko obletnico meli. »Če dobro vejm, tau je te bilau, gda so petdeseto obletnico držali, zlato gostüvanje, na taum tjejpi smo vsi mlajši Z materdjov pa tetico Pri birmi depa tašoga nega, gde bi vsi mlajši pa stariške nagnauk dolaposlikani bili. »Tau je zato, ka sem dja najmlajša, največkrat sem sama dolavzeta z materdjov. Na drügi tjejpaj so pa brati pa sestra dolazeti, tašoga, gde smo dolavzeti z možami pa z ženami.« - Vi ste doma s starišami slovenski gučali? »Mi smo doma bola vogrski gučali, zato ka so oča Vogrin bili, depa oni so dobro vedli slovenski, zato ka več kak de- Držina na 50. oblejtnici zdavanja starišov vsi vküper, gda smo mali bili, vejn ranč nega.« - Je eden taši kejp tö, gda ste kak pionirge dolavzeti. »Tau je te bilau, gda je »úttörőavatás« bijo v Sakalovci, vidiš, kak lopau smo vözravnjeni. Haán, Sukič Marti, Hirnök Mari, Časar Erži, Časar Mari, stere tak brž goraspoz- Porabje, 14. aprila 2022 set lejt so v Sakalovci živali.« - Vi ranč tak dugo lejt na Židovi živete med Vaugri, depa nej ste pozabili slovenski. »Nej, zato ka dja rada mam svoj materni djezik, ponosna sem, ka sem Slovenka.« (Kejp na 1. strani: Mati pa oča Marike.) Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Dvej reki (folyó) tečeta tak v Sloveniji kak na Talanskom. Obadvej za trno lejpivi valata. Obadvej naše pa talansko menje mata. Obadvej se v slovenski planinaj narodita. Skrak obej so si stari Slavi svoje vesnice naredili, iz eni vesnic so varaši gratali. Obej je indasvejta človekova krv zalejvala. Dvej reki, ena velka bojna Reka Nadiža v Breginskom kauti z velkov silov iz zemle vövdari. Té kaut na granici med Sloveniji pa Italijo stodji. Malo po Sloveniji teče, malo tam prejk granice, znauva nazaj v Slovenijo pa potejm po talanski zemli vse do maurdja. Soča (Isonzó) v dolini Trente spod Triglava svojo zibeu ma. Na, tau je staro lüstvo, je skrak Nadiže živelo. Slavi so v tau krajino prišli, za njau so se bojnali. Langobardov več nega, njiva rejč je ostanola, Slovenci pa eške itak kaulak Nadiže živejo. Nadiža staro slavsko menje ma, vejo za tau pozvani lidge prajti. Depa mi nazaj k prvi velki bojni demo, v steroj so vnaugi Slovenci mrli, moški iz Porabja tö. Ti mi boš krvava tekla … Nisterni lidge že vejo čütiti, gda se kakša velka baja ma zgoditi. Tak je tö dühovnik pa pesnik Simon Gregorčič v pesmi Soči čüto, ka de se z njau v bojni godilo. Pesem je duga, mi si eden mali falajček poglednimo: »Tod sekla bridka bodo jekla in ti mi boš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo.« Tejvi vrstiFronta na Soči je nej vsigdar na enom pa istom ci tau parpovejmesti »stala«. V dvej pa pau lejtaj se je dostakrat data, ka železo vöminila de kalulak nje tak malo bole romantično sejkalo, una de krvava tekla, povejdano, tam iz zemle domanja krv de jo napajala, vöpride. Obej reki rejsan v od sovražnika krv pa de jo lejpi mestaj se narodita. kak kališ napravila. Pa se je Obej reki sta po cejlom svejti tak zgodilo, kak je Gregorv prvoj velkoj bojni poznani čič tau napiso. Prva velka gratali. Eške gnesden vala, bojna je 1914. leta vövdarila, ka sta krvavi tekli. Depa eno leto po tejm se je skrak že od inda so se lidgé tam Soče velka fronta naredila. kaulak bojnali. Stari Slavi Na njoj je nej samo ene bitje so v velkoj bojni z Lango- bilau, v dvej pa pau lejtaj ji je bardami bili. Langobardi, 12 vövdarilo. Na enom kraji so Talanjge se bojnali, na drugom kraji pa Monarhija, gor do Triglava so sodaški objekti segali. Obej reki rejsan spektakularno vö iz skal vrejta. Lejvo je izvir Nadiže na pravom kraji pa Soče (Isonzó). Ranč nej daleč je od enoga do drugoga mesta, nin telko kak od Murske Sobote pa do Monoštra. Vsikša si je svojo paut vrejzala, depa obej v enom maurdji svojo paut zgotovita, v Jadranskom maurdji. v steroj so naše slovenske krajine tö bile. Tak visko v V tej dvej pa pau lejtaj bitja na Soči pa kaulak nje je na Na toj fotografiji se leko vidi, po kakšnom tereni so morali sodaki ojditi, pleziti. Tou se godi v tisti dnevaj, gda se je bitje eške kuman začnilo Cintor spadnjeni v prvi vojni v slovenski vesi Doberdob, stera gnes v Italiji stodji. Za tau ves se že dugo tak guči: Doberdob, slovenskih fantov grob. Doberdob pa zvekšoga vse vesi kaulak njega so v bojni do kraja vničene bile. Takši ali ovakši cintorov se eške gnes skur skrak vsikše vekše vesi leko vidi. goraj skrak Soče se je človek eške nigdar nej bojno. Skur obej krajaj fronte kaulak 300 000 sodakov bujti bilau. Porabje, 14. aprila 2022 Kak smo že pisali, dosta Slovencov je tam svoje živlenje zgotovilo. Na obej krajaj je gnako bilau. Moramo vedeti, ka Talani so Slovence mobilizejrali pa Monarhija tö. Tak se je nej na rejdki godilo, ka je brat na brata strejlo. Vejmo, Monarhija je na dva tala bila raztalana: na avstrijski pa madžarski. Obauji so ranč tak Slovence nut pozvali. Tak so se na Soči možakarge pa podje iz Porabja pa Prekmurja za tihince bojnati mogli. Od toga nam imena na križaj pripovejdajo, možakarge so se vcejlak po naše pisali: Kozar, Lazar, Škaper, Bedič, Sukič pa tak tadale pa tak naprej. Vcejlak na kraji bitja na Soči se je cejla fronta vse do doline reke Nadiže spistila, una je tö krvava tekla. Vnauge slovenske vesi so vničene bile, lidge, cejle držine, so na velke bejžale, aj žive ostanejo. Tau »čüdo« se je skrak Kobarida zgodilo, da so kcuj k sodačiji Monarhije Nemci prišli. Tau se je tak nagnauk zgodilo, ka Talani so najprva sploj nej vedli, ka se godi. Fronte so v prvi velki bojni zvekošoga statične bile, stale so, kak bi malo ovak prajli. Zdaj nagnauk pa je velka sila fronto raznok vtrgnola. Numere nam pripovejdajo, ka 270 000 Talanov je zgrableni bilau, za 300 000 se ne vej, ka se je z njimi zgodilo. Tau so takše numere, ka ti pamet stane. Depa s tejm slejgnjim bitjom se je fronta na Soči zgotovila. 855 dni je krv v potokaj tekla, po tejn je v te slovenske krajine mer prišo. Depa té mer je nej dugo na mejri ostano. Že malo po bojni je v Italiji fašizem začno glavau vüška zdigavati. Nauva baja se je na Slovence v Italiji spistila. Miki Roš Fotografije: svetovni splet 10 »Kar je vidno, je nevidno ...« »... ko si sam, očem je skrito.« Tako se glasi refren prve pesmi na novi zgoščenki slovenske zasedbe Kontrabant, ki je izšla na začetku letošnjega leta. Omenjena verza je napisal prekmurski madžarski etnolog in pesnik Albert Halász, v slovenski jezik pa je celotno pesem prestavil vodja Kontrabanta Béla Szomi Kralj. Znani multiinštrumentalist se na plošči izkaže tudi kot pisec in prevajalec besedil, je pa obenem avtor skoraj vseh melodij. Kontrabant že dolga leta deluje kot deloma družinska zasedba. Na novi zgoščenki z naslovom »Vidno je nevidno« na tolkala igra Bélov sin Pál Szomi, skoraj v vsaki pesmi pa slišimo prikupen glas njegove hčere Kike Szomi Kralj. Mlada talentka na plošči pogosto nastopa kot solistka v izpovednih ženskih samogovorih, medtem ko je večkrat sogovornica svojega očeta v duetih. Nekaj posebnega je skladba »Ne pusti, da ti ukradejo sanje«, pri kateri je kot avtor besedila zabeležen predstavnik tretje generacije, pokojni Bélov oče Pál Szomi. Album je pretežno akustične narave in se večkrat oddaljuje od tradicionalnega »world musica«, po katerem je postal Kontrabant prepoznaven in priljubljen. Člani zasedbe pa sežejo tudi po električnih kitarah, povsem rokovska sta družbenokritični komad »Ia-ia« in domovinska pesem »Domoljubna«. V slednji slišimo zapeti basista Matijasa Severhena, nepogrešljiva glasbenika na zgoščenki pa sta še Dušan Železnikar na akustični kitari oziroma Gašper Povše na violini in mandolini. Več skladb se navezuje na mistično Prekmurje, torej domačo pokrajino Béle Szomija Kralja. V izbor je uvrščen njegov prevod pesnitve rojaka Sándorja Szunyogha, tudi sicer pa sodijo prestavitve iz madžarskega jezika med najbolj posrečena besedila na albumu. Vodja Kontrabanta ni mogel brez pesmi v prekmurskem slovenskem narečju: tokrat lahko v tej govorici prisluhnemo priredbi tradicionalnega vzhodnoe vropskega židovskega napeva »Tumbalalajka«. Originalna kontrabantovska linija »world musica« se najčisteje pojavlja v zadnjem posnetku na plošči, gre za svojevrstno inačico makedonske ljudske pesmi »Jovano, Jovanke«. Lirični skladbi »Če se midva nikoli ne bi spoznala« daje violina skorajda »irski« duh, medtem ko v Kikinem žalostnem solističnem napevu »Nekoč dekle spočelo je življenje« prepoznavamo elemente srednjeveške glasbe. Če smo torej na začetku tega zapisa izpostavili, da se je nova plošča odmaknila od izvornih kontrabantovskih zasnov, smo to trditev tukaj na koncu deloma ovrgli. Veseljaške narave glasbenikov iz osrednje Slovenije pa ne poznamo le iz novega godrnjaškega komada »Danes ne delim poljubov«, temveč smo jo občutili tudi na obeh nastopih zasedbe v Monoštru (junija 2016 in novembra 2018). V času, ko so zaradi pandemije odri v Sloveniji in na Madžarskem samevali, je Kontrabant ohranil svojo ustvarjalnost. Béla Szomi Kralj je v tem obdobju izdal tri pesniške zbirke, tokratni album pa lahko poslušamo kot najnovejši izbor njegovih pesmi. Ploščo priporočamo vsem ljubiteljem kakovostne glasbe, ki korenini v ljudskem izročilu sveta, in zato na konec sestavka pripenjamo navedek z ovitka nove zgoščenke: »Kontrabant je živ, naj živi Kontrabant!« -dm- Pod Srebrnim brejgom … … se na slovenskom kraji na velke čaka na tau, ka se je na madžarskoj strani že zgodilo. Ja, super volitve so na pragi, že na dveri klonckajo. Zaprav, bole na düše pa srca lidi tisti klonckajo, steri bi radi v parlament pa najviše tagor prišli. Pa ranč nji nega malo, ka si tau želijo. Eške več pa je obečavanja, lepi rejči, gučanja o tejm, kak samo z njimi de Sloveniji pa lidam najbaukše šlau. Lagve rejči se tö leko čüjejo. Lagve rejči o tisti lidaj, steri na drugom političnon brgej stodjijo. Najbaukše zagnauk tistim kaže, steri so fronto prauti Janezi Janši naprajli. Ja, takše se v slovenskoj politiki eške nej zgodilo, ka bi telko partij samo tau v svoji programaj melo, ka enoga človeka doj s funkcije liči. Skur tak je na Madžarskom bilau, fronta prauti Orbáni se je tö delala. Na konci vejmo, kak se je zgotovilo. Vejmo tau tö, kakšiva velkiva pajdaša sta Orbán pa Janša. Tak se zdaj leko samo čaka, če ta si eške tadale kak najbole prejgnjiva v roke leko segala. Ankete pravijo, ka nej, depa ankete nika ne valajo. Za dobri deset dni do lidge prajli, kak de tadale šlau. Zaprav, do prajli, koga škejo meti. Kak pa de tadale šlau, do uni delali. Zvejkšoga nigdar tak, kak obečavajo, gda lidam na düšo pa srce klonckajo. Prva pa se politična struktura vömini ali se kaj ovak zgodi, na velke svojim lidam slüžbe tala. Politični analitiki vejo prajti, ka tau kak slejgnje mazanje vögleda. Najbole v oči smijca tau, ka najbole plačane funkcije v pejneznati firmaj tisti dobijo, stere Janšova SDS rada ma. Gvüšno, ka vsigdar je nej najbole po regulaj napravleno. Na tau je KPK gor prišo. KPK je komisija, stera korupcijo kontrolejra pa jo na birovoji nutzglasi. Najprva o tom človeki neka povejmo, steromi so botri lidge iz SDS-a. Franci Matoz je fiškališ, steri ranč tou politično partijo na boriviji prejk ma pa Janšo tö. Potisnili so ga nut v vse mogauče firme, slejgnje pa njim je, kak vse vögleda, nej gratalo. Janšo zo znauva nutzglasili, ka un sploj za Matoza nej bi smeu rokau gorzdigavati, gda so njemi nebesko dober slüž dali. Ja, v tom časi pred voitvami je tau vöprišlo, tau pa trno lagva reklama gé. Nuava stranka, steri ankete trno dobro kažejo, se Gibanje Svoboda zové. V Sloveniji je že skur šega gratala, ka vcejlak nauva stanka se gorzdigne, prva se volitve začnejo. Ja, pa nauvi človek, nauvi obraz tö. Tak se je zgodilo, gda je Miro Cerar gor prišo, za njim pa eške Marjan Šarec je na velko sceno staupo. Od njivi strank so samo eške nekšne drtine ostanole. Depa gda sta politično paut začnila, sta rejsan z velkimi stopaji na njau staupila. Té nauvi človek se Robert Golob zové. Za tau njegvo Gibanje Svoboda leko povejmo, ka kak ena elita vögleda. Najbole poznani v njoj so inda že skrak kopanje bili. Golob je v državnoj elektro firmi delo, v steroj je nebesko velko plačo emo. Ka na skur 18 gezero evronov v enom mejseci pravite? Ja, trno dobro se čüje. Zdaj je njegvi propagandni slogan tau tö, ka je velko plačo za dosta menjšo plačo politika vömenjo. Istino nin na srejdi leko iškemo, depa istina v politiki vsigdar nej je za vörvati. Naš Srebrni brejg vcejlak ovak vögleda. Ka un povej, je vsigdar istina bila pa istina ostanola. Samo tau je velka baja, ka njega niške v svojo stranko ali partijo neške vzeti. Leko ka ranč zatoga volo, ka istina v političnom bojnanji vej lagvo oboditi. Porabje, 14. aprila 2022 Miki Roš 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 15.04.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Ugriznimo znanost: Socialno vedenje živali, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma: Odpuljena svinjina, 11:05 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Otroci Sredozemlja: Portugalska, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Egipt iz zraka, 14:20 TV-izložba, 14:35 Prisluhnimo tišini, 14:50 TV-izložba, 15:05 Mostovi – Hidak, 15:40 Osvežilna fronta, 16:10 Slovar spolne vzgoje, 16:20 Infodrom, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta! 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V petek zvečer, 21:25 Na lepše, 22:00 Odmevi, Šport, 22:55 Kinoteka: Najlepša, 0:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:10 Napovedujemo PETEK, 15.04.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:50 Videotrak, 10:45 Dobro jutro, 13:40 Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba na Slovenskem, 15:30 O živalih in ljudeh, 16:15 Na vrtu, 16:45 Arhitekt Mediterana, portret Vojteha Ravnikarja, dokumentarni program, 18:00 Evangeličansko velikonočno bogoslužje, 19:00 Marijine skrivnosti: Zgodba o izjemnem življenju: Več kot mati, dokumentarni program, 20:00 Zadnje ure Jezusa Kristusa, dokumentarni program, 21:00 Križev pot, 22:35 F. Martin: Golgota (solisti, Simfonični orkester RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor, Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj in Matthias Bamert), 0:25 Videonoč SOBOTA, 16.04.2022, I. spored TVS 6:10 Odmevi, 7:00 Otroški program, 10:15 Infodrom, 10:30 Skoraj nikoli, 11:05 Kapucar, 11:20 TV-izložba, 11:45 Ah, ta leta! 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 NaGlas! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:50 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:00 Blagoslov velikonočnih jedi, 15:30 Rojaki, 16:00 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Sobotno popoldne, 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Joker, 21:00 Kaj dogaja? 21:30 Vigil, 22:35 Poročila, Šport, Vreme, 23:00 Sedmi pečat: Tukaj sva, 0:35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:55 Napovedujemo SOBOTA, 16.04.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 9:00 Spomini: akad. prof. dr. Jože Pirjevec, dokumentarni program, 10:40 Skodelica kave, 11:40 Circom Regional 2021: Življenje v gozdu, 12:30 Škofjeloški pasijon, 13:40 Najlepša, 15:50 Koncert ob 50-letnici delovanja New Swing Quarteta, 17:10 Avtomobilnost, 17:50 Rokomet (M): Srbija - Slovenija, kvalifikacije za SP, 19:55 Utrip, 20:10 Zrcalo tedna, 20:30 Biblija: Salomon, 22:00 Pesem Amerike, 23:50 Videonoč NEDELJA, 17.04.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 9:50 Ozare, 10:00 Velikonočna maša iz Vatikana, 12:00 Urbi et orbi: Papeževa velikonočna poslanica, 12:30 Obzorja duha, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 V petek zvečer, 14:50 TV-izložba, 15:10 Neverjetna zgodba poštarja Ferdinanda, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Mojster Čeng, 22:00 Poročila, Šport, Vreme, 22:25 Intervju, 23:25 Na tankem ledu, 0:20 Za lahko noč: Ensemble 4SAXESS (I. Leitinger, J. Gregorc, G. Gershwin, W. A. Mozart), 0:50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:05 Napovedujemo NEDELJA, 17.04.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip, 7:15 Damijan Močnik, Hvalnica stvarstva (Zbori in orkester Zavoda sv. Stanislava, solisti in Damijan Močnik), 8:05 Mladi virtuozi: Patricija Avšič, Anej Gorenjak, Vid Ibic in SOS Junior, 9:00 Ljudje in zemlja, 10:10 Življenje na strehi sveta: Kultura in vera, 11:40 Duhec, 13:55 Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda, 14:55 Ambienti, 15:45 Pesem Amerike, 17:50 Egipt – reševanje starodavnih templjev, dokumentarni program, 18:55 Specialna enota Dunaj: Resnica umre prva, 19:50 Žrebanje Lota, 20:00 Arena, 21:00 Biblija: Salomon, 22:30 V mreži kamore: Krivda, 23:25 Nedeljsko popoldne, 0:55 Kaj dogaja? 1:30 Videonoč PONEDELJEK, 18.04.2022. I. spored TVS 6:20 Zrcalo tedna, Utrip, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Zverjasec, 9:25 Otroški program, 11:35 Vem! 12:00 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Potovanje, 14:25 TV-izložba, 14:40 S-prehodi: Kristjan Stopar in Damjan Košuta o filmu Kamen in les, 15:10 Dober dan, Koroška, 15:45 Studio Kriškraš: Spoznaj Nikolino, 16:10 Čudogozd, otroška oddaja, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Kulturni vrhovi: Križna gora nad Ložem, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:00 Šef doma, 18:20 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Krt, 21:35 Jugoslovanske tajne službe, 22:30 Poročila, Šport, Vreme, 22:50 Opus, 23:30 Sozvočje svetov: Noč v Benetkah (Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Eva-Nina Kozmus), 23:55 F. Schubert, Maša št. 5 (Solisti, Mešani zbor GM, Simfonični orkester RTVS in Rossen Milanov), 0:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:10 Napovedujemo PONEDELJEK, 18.04.2022. II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:10 Videotrak, 11:20 Dobro jutro, 13:30 Šef doma, 14:10 Na lepše, 15:00 Prisluhnimo tišini, 15:30 Obzorja duha, 16:10 Ljudje in zemlja, 17:20 Sobotno popoldne, 18:55 Zadnje ure Jezusa Kristusa, 20:00 Velikonočni koncert z Modrijani, 21:45 Čudež Mohorjeve družbe, 22:15 Marija Magdalena, 0:15 Videonoč TOREK, 19.04.2022, I. spored TVS 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Opus, 10:35 TV-izložba, 10:50 Šef doma, 11:10 Vem! 11:45 TV-izložba, 12:00 Sočutje za prihodnost: 150 let Rdečega križa na Slovenskem, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Moj avtistični starejši brat in jaz, 14:10 TV-izložba, 14:30 Duhovni utrip: »Počakaj na nas, Ukrajina!« 14:45 TV-izložba, 15:00 Potepanja – Barangolások, 15:40 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Slovenski magazin, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank, 22:00 Odmevi, Porabje, 14. aprila 2022 OD 15. aprila DO 21. aprila Šport, 22:55 Spomini: akad. prof. dr. Jože Pirjevec, 1:00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:15 Napovedujemo TOREK, 19.04.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:15 Videotrak, 12:30 Dobro jutro, 15:20 Avtomobilnost, 16:15 Televizija in kulturna dediščina, 17:20 Joker, kviz, 18:20 Kaj dogaja? 18:55 Potovanje, 20:00 Prihodnost dela: nova industrijska revolucija, 21:00 Limonada, 22:35 NaGlas! 22:55 Deklina zgodba, 23:55 Somalija, dežela na robu propada, 1:00 Videonoč SREDA, 20.04.2022, I. spored TVS 6:10 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Slovenski magazin, 10:25 TV-izložba, 10:45 Šef doma, 11:10 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Oblikovanje vrtov, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Povezani z naravo, 14:20 Osmi dan, 14:50 Rojaki, 15:15 Mostovi – Hidak, 15:50 Male sive celice, 16:35 Poročila, Šport, Vreme, 17:00 Slovenija zdaj: Soočenje zunajparlamentarnih strank, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Profil, 23:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 0:55 Napovedujemo SREDA, 20.04.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:50 Videotrak, 11:45 Dobro jutro, 14:40 Na lepše, 15:30 Ambienti, 16:20 Ob 30-letnici Vokalne skupine Plamen, 17:30 Nedeljsko popoldne, 19:00 Moj avtistični starejši brat in jaz, 19:50 Žrebanje Lota, 20:05 Na utrip srca: V nenehnem pogonu: Raimonds Pauls, 21:05 Neustrašna, 22:05 Baron iz province: Žiga Zois, začetnik razsvetljenstva na Slovenskem, 22:50 Deklina zgodba, 23:50 Videonoč ČETRTEK, 21.04.2022, I. spored TVS 06:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Dokumentarno-izobraževalna oddaja, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma: Porabimo govedino iz juhe, 11:10 Vem! 11:45 TV-izložba, 12:00 Arena: Zdravniške napake in varnost pacientov, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Odnos z naravo: Povezanost človeka in narave, 14:25 TV-izložba, 14:45 Slovenski utrinki, 15:10 Težišče – Súlypont, 15:50 Sobotni krompir, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost: Spremembe na Arktiki, 17:50 Bela in Sebastijan, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Slovenija zdaj: Veliko soočenje predsednikov parlamentarnih strank, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:15 Dediščina Evrope: Romeo in Julija, 1:00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:15 Napovedujemo ČETRTEK, 21.04.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:30 Videotrak, 10:30 Dobro jutro, 13:20 Profil, 14:20 Za vedno tu, Slovenci od Krasa do morja, 15:30 V petek zvečer, 17:20 Rokomet (Ž): Slovenija - Črna gora, evropski pokal, 19:05 Darwinova skrivnost – ugrabljeni otroci z ladje Beagle, 20:05 Attenboroughovo popotovanje, 21:00 Avtomobilnost, 21:35 Ambienti, 22:10 Mednarodni koncert baletnih zvezd, 23:20 Deklina zgodba, 0:30 Slovenska jazz scena: Renato Chicco Trio, 1:05 Videonoč 102. rojstni den je svetila Mlinarna mati Bukovniško jezero 2021 Sodelovalo je 40 ljubiteljskih slikarjev V avli kulturnega doma v Dobrovniku so odprli razstavo likovnih del. Ta so lani julija nastala na Mednarodni likovni koloniji Bukovniško jezero 2021, na kateri je sodelovalo 40 ljubiteljskih slikarjev. Ob tej razstavi so pripravili še razstavo likovnih in literarnih del o Bukovniškem jezeru, ki so jih ustvarili šolarji Dvojezične osnovne šole Dobrovnik. Ta bodo vključili v kreativ- Te lejpa lejta zadobéjti je Boži dar tak za tetico Mlinarno Mariško, po možej Šömenek (Károlyné) kak za njivo cejlo familijo. Tašen veltji pa lejpi svetek, gda se je prejk petdeset lüstva iz rodbine, od najmlajšoga do najstarejšoga, vtjüper srečalo pa svetilo te visoki rojstni den svoje matere, stare babe, prababe pa práprababe, so eštje nikdar nej doživeli. Mlinarna Mariška so svojo držinov živali v Števanovci, par lejt pa že pri svoji najmlajši čeri v Slovenskoj vesi živéjo. Gnesden se z Boga pomočtjauv leko radüvajo 6 mlajšom (na žalost so trgé že v vekivečnom mirej), 14 vnukom, 16 pravnukom pa dvöma prápravnukoma. Baug Vas živi, tetica Mariška, v dobrom zdravdji! (Več od Mlinarne tetice v naslejdnji novinaj.) Klara Fodor, foto: Joseph Kaiser MAROLTOVO SREČANJE V CERKVENJAKU V nedeljo, 3. aprila 2022, sta se odvijala MAROLTOVO srečanje odraslih folklornih skupin in Ringaraja, srečanje otroških folklornih skupin, v dvorani Doma kulture v Cerkvenjaku, v organizaciji Območne izpostave JSKD Lenart. Na srečanju so se predstavile folklorne skupine iz Slovenije: starejša OFS Šleka Pac, FS KD Sveta Ana, FS KD Cerkvenjak in Tamburaško TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Likovna dela in mednarodno likovno kolonijo je predstavil Mario Berdič Codella. ne opozorilna table ob Bukovniškem jezeru, ki bodo opozarjali obiskovalce, da naj ne odmetavajo smeti v naravo. Razstavo in likovno kolonijo Bukovniško jezero 2021 sta organizirala lendavska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Zavod za okolje in turizem Dobrovnik, pri organizaciji dogodka pa je sodelovala tudi občina Dobrovnik. Odprl in predstavil jo je likovni kritik in kustos Mario Berdič Codella, ki je lani poleti tudi prisostvoval ustvarjanju 40 ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev pri Bukovniškemu jezeru. Strokovni vodja, ki je ljubiteljskim slikarjem svetoval pri ustvarjanju, je bil akademski slikar Duško Abramušić. Udeleženci, ki so slikali v senci dreves na različnih lokacijah v okolici jezera, so bili z različnih območij Pomurja, pa tudi iz Polzele, Celja in Velenja, nekaj pa tudi iz sosednjih držav. Likovni kritik Mario Berdič Codella je povedal, da je na mednarodni likovni koloniji bilo veliko dogajanja, zelo pestro, bila pa je tudi odlična organizacija. Likovnice in likovniki so bili navdušeni nad okoljem Bukovniškega jezera, ki jih je motiviralo, da so ustvarili res lepa likovna dela. Besedilo in fotografija: Jože Gabor društvo Apače. V programu je kot gostujoča skupina sodelovala FS ZSM Gornji Senik s svojimi porabskimi plesi. Po dolgem folklornem premoru smo imeli spet možnost preživeti na odru preplet slovenskih plesov. Čestitke organizatorjem za kvaliteten program. Gyöngyi Bajzek, mentorica skupine Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB SLOVENCI.HU