GIiASWO «I7fmKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — Mu OKTOBRA 1962 — LETO XII. ŠTEVILKA 16 PROSVETNI DE1AVEC Problemi šolske telesne kulture (Okrajna zveza za telesno kul- potemtakem neločljivi del sploš-turo v Ljubljani je v juniju me- no-izobraževalnega procesa. Te-secu povabila na skupno sejo meljna telesna vzgoja je obvezna okrajni svet za šolstvo in pa svet za vso šolsko mladino, potrebna za telesno kulturo OLO Ljubija- pa je tudi vsem tistim mladim na; glavna točka dnevnega reda ljudem, ki so pomanjkljivo razje bila obravnava telesne vzgoje viti. (Iz kongresnega materiala v šolah. Objavljamo gradivo k tej I. kongresa telesne kulture Slo- Priporočilo odbora Z IS za prosveto in kulturo o ukrepih za izboljšanje matematičnega izobraževanja Odbor Zveznega izvršnega vode, občinske, okrajne in repu- dentov matematike na naravo- važno, da organi za prosveto-prl- točki.) veni je.) Kljub hitremu razvoju na gospodarskem in kulturnem področju smo na telesno-kultumem še zmeraj daleč zadaj in ne gremo v korak z našim družbenim ZNANSTVENI IZSLEDKI sveta za prosveto in kulturo je na seji dne 6. julija 1962 obravnaval na temelju posebnega elaborata stanje in aktualne probleme pouka matematike. Prišel je do zaključka, da je nujno po- Telesna vzgoja ne prispeva samo k večji storilnosti v proizvodnji, ampak omogoča tudi šolo-rarvoiem^^Ne^gre* zanikati*^ neka- obvezni mladini večji intelektual- ^”5 uiu„bo.’ ua terih pozitivnih in bistvenih po- A® matematičnega ^izobraževanj a in Vito t rn- matematične kulture. Vse to bliške svete za prosveto, sindikalne organizacije prosvetnih delavcev in organizacije ljudske mladine, da posvete posebno pozornost pouku matematike in napredku matematične kulture trebno opozoriti šole, univerze, sploh in da glede na pristojnost znanstvene ustanove, strokovne službe in drugo, da poskrbe za ustvarijo čim ugodnejše pogoje za razvoj in zvišanje ravni matematičnega izobraževanja, upoštevajoč pri tem potrebe družbe. terih uspehov in novih dogajanj na tem področju, poudariti pa je potrebno, da kljub jasno nakazanim smernicam I. kongresa telesne kulture Slovenije, šolski reformi in priporočilu Odbora za prosveto Zveznega izvršnega sveta Zvezne ljudske skupščine, prav šolska telesna vzgoja ni našla svojega pravega mesta v našem neločljivo povezana. Zato je ra- . _ ... __ 53*: £& ŠJ&ZZSSSJSSSi s rodnega Sveta za zdravstvo, teles- . , , . , , . . »o v^io .»to^ajo (Amster-dam, 30. julija 1960), da je v celoti podprl zaključke azijske regionalne konference, ki je zahtevala 10 % šolskih ur za pouk telesne vzgoje. Skandinavske države (predvsem Finska) imajo »po- li. Glede na povečano šolsko mrežo in vedno večje število mia-be naše mlade generacije, kakor dine na osnovnih, srednjih in tudi za usposabljanje raznih ka- višjih šolah se pojavlja v našem slovno matematičnih fakultetah, višjih pedagoških šolah in pedagoških akademijah. V tej zvezi priporočamo: 1. v novem šolskem letu je potrebno posvetiti vso skrb štipendiranju večjega števila študentov za študij matematike na naravoslovnih matematičnih fakultetah, višjih pedagoških šolah in pedagoških akademijah in v ta namen razdeliti razpoložljiva sredstva za štipendiranje; 2. povečati štipendije sposobnim študentom in tako omogočiti ugodnejše pogoje za študij; 3. pristojni faktorji in organi- celotnem vzgojno-izobraževalnem daljšane« dneve pouka, kjer je procesu. poleg rednega pouka telesne vzgo- je — popoldanski čas izključno »Toda v celoti razvoj telesne namenjen telesni vzgoji. Ce ne kulture zaostaja za uspehi, ki bomo v mladih letih navajali smo jih dosegli na kateremkoli mladino in naučili otrok določe-področju našega družbenega živ- nih telesnih, vaj, je v poznejših Ijenja. Ti uspehi ne ustrezajo ti- ietih brez pomena yes napor in stemu, kar bi naša družba lahko vsa sieowe^jy veliko skrb vzgoji in pijske ekipe dr. Anatol Korophov, pridobivanju kvalitetnega učnega direktor Leningrajskega instituta esebja za pouk matematike*, in za telesno kulturo, po izrednem na osnovnih, srednjih in višjih uspehu ruskih tekmovalcev na šolah; strokovnjakov pri račun-olimprjskih igrah v Rimut »Nas gjdh strojih, znanstvenikov in uspeh je predvsem posledica skr- matematikov, ki se ukvarjajo s bi za zakon povprečkov. Število tehničnimi in industrijskimi raz-igrišč, telovadnic, dvoran, opreme Okovanji. Za uspešen nadaljnji in rekvizitov je tako veliko, da razVoj matematike in njene upo-lahko redno in sistematično vadi rabe pri nas je treba poskrbeti 24,0001000 mladine.« za zadosten vpis večjega števila - študentov na fakultete in druge ORGANIZACIJSKE SLABOSTI zavode, ki skrbe za vzgojo ka-Kliub priporočilom z raznih <*rov, posebno na naravoslovno posvetovanj o šolski telesni vzgoji matematičnih fakultetah, (predvsem družbenih organizacij), Da bi zadostili naraščajočim še zmeraj telesna vzgoja ni vred- potrebam matematičnega izobra-notena kot del celotne vzgoje, zevanja in kulture bolj uspešno Gotovo je glavni vzrok v tem, da kot doslej, priporočamo vsem za-niso bila dana prav s strani pro- interesiranim faktorjem, da posvetnih organov konkretna pri po- svete največjo skrb napredku ročila oziroma sklepi, ampak so pouka matematike. Odbor zvez-družbene organizacije vzporedno nega izvršnega sveta se zato ob-z ostalimi problemi poizkušale re- rača na šole, univerze, znanstve-ševati tudi to vprašanje. Občinski ne zavode organe za prosveto in sveti za telesno kulturo so več- znanstveno delo, strokovne insti-krat postavljali le vprašanje šol- tueije in organizacije z nasled-ske telesne vzgoje na dnevni ned njim svojih sej, vdndar do realizacije priporočilom sprejetSh sklepov ni prišlo. Pro- j svetno pedagoška služba oziroma ^ prosvek> poziva vse (NadaljeManjena" 2. sirarn) šole m univerze, znanstvene za- Naročnikom! Z novim šolskim letom so se začele tudi za našo upravo težave, ker nam naročniki kljub opominom in pozivom ne nakazujejo v re{lu naročnine. Vsota neplačane naročnine se je v zadnjih mesecih sicer zmanjšala približno za eno tretjino, toda X. septembra t. 1. je znašal dolg za čas do 31. decembra 1961 še vedno 808.000 dinarjev. Zato prosi uprava vse poverjenike na šolah, naj čimprej zberejo naročnino za pretekla in tudi tekoče leto ter jo nakažejo na naš bančni račun. Hkrati jih prosimo, naj ji nakažejo naročnino za leto 1963 ali v celoti, kakor to delajo že na mnogih šolah, ali pa vsaj v dveh obrokih po 200 din, in sicer 1. januarja in 1. junija. II. mednarodna razstava otroških risb Preteklo soboto je bila pod po- Število strojev, katere otroci kovnih pedagogov. Z največ deli kroviteljstvom maršala Tita odprta upodabljajo, je precej omejeno: so zastopana sledeča mesta: Lju6- U. mednarodna razstava otroških šivalni stroji, bagerji, biciklji, ijana (15), Celje (14), Maribor (10), grafičnih del na temo stroj. Pri- helikopterji, statve, kolovrat. Na slede. Koper, Bled, Kranj, Škofja reditelju so iz vseh koncev sveta vsak način bi bila ta zbirka lahko Loka, Bohinjska Bistrica. N a J več-poslali 41.000 risb šolskih otrok od popolnejša, toda natečajev je pre- je priznanje je prejel in s tem in-I. do 17. leta. Razstava pomenja na- več in učni program v šolah mora ternacionalno zlato medaljo Man-predek v dosedanjih prizadevanjih, biti izveden tako, da je smiselnost borčan Franc Potočnik (13 let), os-aktivizirati likovno prizadevanje takih prireditev že dvomljiva. Ce novna šola Kamnica, narodno zla-mladine, katera naj ne študira sa- se pri umetniškem kreiranju ne to pa Slavko Butinar (11 let — mo v perspektivnem pričakovanju prizadevamo resnično do skrajno- Gradišče). zrele dobe, ampak naj v posamez- sti, ostane delo šablonsko in re- Razstava je vzbudila živo zani-nih dobah svoje starosti osvesti tudi zultat vseh mogočih vplivov. Le v manje, kar potrjuje tudi mnogošte-svoja doživljanja, manifestira svoja primeru intenzivne zaposlenosti z vilna udeležba ob otvoritvi, tako umetniška prizadevanja in kulturo, delom pa je mogoče vse te vplive zastopnika maršala Tita, konzular-Tak namen je razstava vsekakor odvreči. Smatrati za možno, da bo nega zbora, zastopnikov nekaterih dosegla, toda kljub vsemu ostaja otrok zreleje rešil to nalogo kot razstavljajočih dežel in vrste kul-v tirnicah dosedanjih takih priredi- odrasli, se je tudi na tej razstavi turnih iri prosvetnih delavcev, tev. izkazalo za jalovo. Otrok se približa Istočasno z razstavo se priprav- ka mladino je stroj le malo- našim idealom ■— kaj je grafika, kaj ija od 15. do 20. oktobra simpozij odstotno umljiv, če pa ga že pri- je lepa rešitev itd., vse to predolgo »Likovna vzgoja in izobraževanje v kazuje, ima do njega nasploh ne- že ponavljamo, a zaslediti umetni- šoli«, ki bo postavil vrsto zahtev, določen odnos. Razpis sam ni bil štvo je bilo na tej razstavi težko. Najvažnejši bosta enotnost in ena-kriterijski, zato tudi niso kriteriji Izbor razstavljenih slik ni bil or- ki pogoji izvajanja likovnega pou-Otipni na videzu razstavljenih del. gansko zasnovan na predhodnih na- ka v vsej državi in ureditev kntič-Izredno zahtevna naloga je bila na cionalnih izborih, zato že tu ni bilo nega stanja na gimnazijah, na ka-delih rešena v nekaki likovno pre- enotnega merila, kaj je najboljše, terih naj bi obravnavana umetnost-rezni podobi, ki pa je mnogokrat Sedanja razstava po izjavah prire- na vzgoja bila enako interpretirana Preje slična narisu prereza stroja diteljev predstavlja lepe pogoje za v vsej državi. Tega simpozija se kot pa likovni umetnosti. Gre za to, višjo raven bodoče tehniške kulture bodo udeležili tudi številni pred-da stroj vsebuje sam po sebi. za- in 'izraža rezultate odnosa do teh- stavniki razstavljajočih in drugih radi svoje racionalne in utilitarne nike na nekaj postavljenih krite- dežel in bo predstavljal odločno konstrukcije tudi že elemente, kot rijev, kot so: formalna karakter!- manifestacijo nujnosti uredbe liso dimenzija, ritem, organiziranost stičnost, likovna in tehnična kvali- kovnega izobraževanja v šolah, težkih in lahkih delov, zato je do- teta. kontakt s tehničnimi objekti. Kvaliteto likovne kulture bodočih kaj čudno, da je najti reproducira- Na tej II. razstavi razstavlja 35 generacij bodo zagotovili le kon- ho mnogokrat zgolj prav to, kar držav skupno 579 del, od teh 293 tituiranost programa na vseh stopic dal že konstruktor, manj,, ali pa Jugoslavija. Z največ razstavljeni- njah, osredotočenje problematike na sploh ne, pa je spoznati funkcijo mi deli so zastopane: Belgija (21), ključne probleme in nato vrsta stroja kot celote, njegovo obratova- Franclja (19), Japonska (17), Danska ukrepov. Povečanje fonda ur od nje in pomoč človeku. Jasno je, (16), nato Italija, Avstrija, in Švica 1 na 2 v 6. 7. in S. razredu osnov-da ta naloga ni trd oreh le za mla- s po 14 deli. nih šol in izvajanje tudi praktične- dinca, ampak tudi doraslega. Tako Jugoslovanska žirija je podelila ga dela v okviru umetnostne vzgoje je ostalo mnogo del le tehnična ski- na osnovi temeljite analize 20 med- na gimnazijah ter enakost izvaja-ca stroja z lepo ugledanimi likov- narodnih zlatih nagrad, poleg tega nja v vsej Jugoslaviji bosta impera- nostmi. vidi se. da je bila naloga še zlate narodne in srebrne za naj- tiva tega simpozija. Temeljite pri- večinoma pretežka in da razen gole boljša dela posamezne dežele. Slo- prave In obsežen spored zagotav-konstrukcije mladi risarji niso osvo- venski risarji so razstavili 53 del, ijajo, da bodo rezultati končno le ,1ili niti funkcije, niti proizvodnega njihovo kvaliteto vsi priznavajo in merilo vsem nadaljnilm ukrepom, procesa, rriti odnosa do človeka. je odraz velike skrbi nekaterih li- Pleško Igor PLAN RAZVOJA ŠOL Problemi šolske telesne kulture V OBČINI LOGATEC Svet za šolstvo občine Logatec Je že več let zelo aktiven v usmerjanju in skrbi za razvoj osemletnega šolanja. Večina čla- da lahko učenci 4. razreda brez isti starši sami zahtevali, naj se posebnih težav nadaljujejo šola- ukinejo višji razredi in uvede nje v 5. razredu popolne osemletke. Na šoli v Rovtah in prav nov sveta tudi zelo redno priha- tako na šoli v Hotedršici sta ja na seje in na njih aktivno so- ostala po dva učitelja, ki sta mo- delu j e. Že več let se sistematično rala prej poučevati vseh 8 razredov, sedaj pa imata le 4 razrede. ukvarjajo s problemi nižeorgani- Tako imajo na teh dveh šolah ziranih šol. V občini je namreč 7 kombiniran pouk le pri nekaterih takih šol s kombiniranim poukom predmetih, kot so telesna vzgoja, in le tri šole, ki imajo normalno petje, likovni pouk ter gospodar-organiziran pouk ter v vsakem sko tehnični pouk. Pri vseh osta-oddelku samo en razred. Pred lih predmetih pa je omogočen tremi leti so imele vse nižeorga- frontalni pouk, ki ga organizirajo učitelji za vsak razred posebej. Na ta način skoraj ni razlike v številu učnih ur, ki jih ima učitelj na razpolago za vsak razred, nizirane šole še vseh osem razredov in zelo skrčen predmetnik. Svetu za šolstvo je uspelo na treh šolah ukiniti višje razrede in zagotoviti reden prevoz učen- sam pa je cev na popolno osemletko. Danes densko le 30 do 32 ur, kar je ob se vozi v popolno osemletko dejstvu, da ni potreben kombini-skupno nad 120 učencev. Zaradi majhnega števila učencev je bila ukinjena tudi enooddelčna šola v Grčarevcu. Na šolah, kjer so ostali samo nižji razredi, se je kvaliteta pouka toliko izboljšala, učitelje. Na zadnji seji, ki je bila v začetku septembra, je svet za šolstvo sprejel nadaljnji plan razvoja šol. Zelo važen je bil na tej seji sklep, naj se učitelji okoliških šol razbremenijo tudi administrativnega in finančnega poslovanja. V občini bodo namreč s 1. januarjem 1963 organizirali tri centralne šole, ki bodo prevzele Konec septembra so v Ljubljani na strokovno, administrativno, perso-Titovi cesti izročili svojemu namenu nalno in finančno službo tudi za impozantno, šolsko - vzgojnim zahte- vse okoliške šole. Te bodo na ta vam namenjeno zgradbo, ki se bo v *. . , , ~ . ___,___, njej usposabljala vajenska mladina za način postale podružnice central-svoje najrazličnejše poklice. Sestero nih šol, njihovi učitelji pa se bo-obrtnoizobraževainih centrov je dobilo ^o lahko v še večji meri posvetili prevoz. Trenutno je v celi občini le še okrog 60 učencev, ki obiskujejo višje razrede na nižeorgani-ziranih šolah. Svet za šolstvo predvideva v svojem planu, da v petih letih ne bo v občini niti enega učenca, ki ne bi mogel obiskovati višjih razredov na popolni osemletki. Svet za šolstvo si močno prizadeva, da bi na vseh šolah imeli dobre prosvetne delavce, ki bi bili usposobljeni in razporejeni tako, da bi lahko zadovoljili oziroma zagotovili kvaliteten pouk vseli predmetov. Šole so sicer kar dobro zasedene tudi s predmetnimi tudi obremenjen te- učitelji in profesorji, vendar imajo nekateri preveliko obremenitev. Ker vodi svet tudi politiko ran pouk, veliko manjše breme za štipendiranja učnega kadra, bodo (Nadaljevanej s 1. strani) , tih prostorov (telovadnic) in telo-njeni svetovalci za telesno vzgojo vadišč. V zadnjem letu se je sta-v dani situaciji niso mogli od- nie igrišč delno izboljšalo (pred-igrati vloge usmerjevalcev, ker so vsem po razpisu akcije CK LMS večkrat pri upravah šol in ravna- jn Jugoslovanskih pionirskih teljih naleteli na najrazličnejše iger)v težave. Nič čudnega ni, da so Anketirane šole so dostavile sledeče podatke: Cent«’ strokovnih šol izročen svojemu namenu kmalu imeli dovolj predmetnih učiteljev in profesorjev na vseh telesno vadbo, šolah. Že preteklo leto so namreč sklenili, da bodo vsako leto razpisali razen rednih štipendij tudi dvoletni študijski dopust za tiste mlade učitelje, ki so se v nekaj letih službe na šoli dobro izkazali in imajo veselje nadaljevati študij na VPŠ ali fil. fakulteti. ravnatelji oziroma uprave šol zmanjševali ali črtali ure telesne vzgoje na 2 ali celo 1 uro v tednu. Anketirane šole so dostavile sledeče podatke (trenutno je 323 šol v okraju Ljubljana): — v 224 šolah pouk reden; — v 56 šolah pouk priložnosten; — v 10 šolah do V. razreda nereden; — v 5 šolah brez pouka. Najbolj kritično stanje je prav gotovo v obrtno-izobraževalnih centrih. Prav ti dijaki, ki so se že kot mladinci vključili v proizvodnjo, bi potrebovali najboljšo in najbolj sistematično telesno vzgojo. Njihove deformacije in zdravstveno stanje sploh je zaskrbljujoče. Potrebovali bi glede na karakter šole specializirano Določeno organizacijsko slabost predstavlja tudi strokovno združenje Društvo učiteljev in — 137 šol ima lastno igrišče; — 73 šol ima igrišče v najemu; ■— 83 šol nima igrišč; — 47 ima lastno telovadnico; — 60 ima telovadnico v najemu; — 183 šol nima telovadnice. Nekaj let nazaj je opaziti, da smo nove šole gradili brez telovadnic, vendar se do danes ni ničesar pokrenilo. Stare telovadnice, predvsem v Ljubljani, so neprimerne in ne ustrezajo zdravstve-no-higienskim predpisom. Proračunska sredstva za šolsko telesno vzgojo so še vedno minimalna. Iz podatkov je razvidno, da je bilo za funkcionalne izdatke porabljenih 2,424.447 din, kar znaša na enega učenca povprečno 36,50 din, za nabavo opreme in orodja pa 7,069.594 din, kar znaša na učenca 110,50 din. Strokovne kadre za pouk te- profesorjev telesne vzgoje, ki vsa lesne vzgoje vzgajajo Visoka šola leta, in še danes, životari in ni za telesno kulturo v Ljubljani, dobilo tistega mesta v vsem teles- Srednja šola za telesno kulturo v no-kultumem življenju, ki bi ga Mariboru (za naš okraj zelo malo) moralo imeti. in delno Učiteljišče z usmerja- tako svojo streho, da v resnici lahko govorimo o »centru« šol, ki so bile dosedaj raztresene vsevprek po Ljubljani, od Šentvida do Viča. Slovesnost je privabila za Bežigrad dolgo vrsto iskrenih prijateljev mladine in našega šolsko prosvetnega napredka na sploh. Pred zbranimi pred- učno-vzgojnemu delu. Svet za šolstvo je bil mnenja, naj bi dosedanji šolski odbori tudi naprej ostali pri podružnicah, saj so bili v njih' večinoma najbolj aktivni vaščani. Šolski odbori pri bodočih Stavniki našega družbenega življenja podružnicah naj bi tudi v bodoče je prvi spregovoril direktor centra, , , ____/■ „„„ podpredsednik Republiške zbornice sklepali O porabi tistega dela pro-Lojze Dobrovoljc, ki je očrtal dolgo, računa, ki je po odloku o itatego- često dokaj tmjeno pot, preden je rizacju šol, namenjen za njihovo nalnf ‘ zSfmici^ in^ Okra j nemu° Ij udskel šolo. Prav tako naj bi šolski od- mu odboru v Ljubljani, uspelo zbrati bori podružnice se vnaprej raz- ustrezna sredstva, da je lahko, tako pravi j ali o sprejemu novih učnih rekoč po štirih letih, izročena zgradba xpnrav u; dokončni sklen o svojemu namenu: lesni, oblačilni, moči, čeprav ni aoKoncni SKiep o avtomehanski, tapetniški, elektriški sprejemu in razrešitvi učnega in raznim strokam, v 24 učilnicah je osebja sprejel centralni šolski od-našlo svoje šolske prostore 900 učen- . Tvr« hil šolski svet cev in učenk, upoštevati pa je tudi, t>or- JNa Splošno je Dii SOiSKi svet da bo služila nova šola postopnemu oblikovanju poklicnih šol, kakor bodo dane možnosti. Novi Center ima v gornjih etažah internat s 184 posteljami, ki so, kar je značilno, že sedaj, ob odprtju, vse zavzete. Z reformiranjem strokovnega šolstva je bilo več vajenskih šol v okraju Ljub- mnenja, da je treba prepustiti podružničnim šolskim odborom čim-več pravic, ker se bo le na ta način še bolj uveljavilo družbeno upravljanje šol. Tudi v zvezi z ukinjanjem viš-Ijana ukinjenih, zato so našli v cent- jih razredov pri nižeorganiziranih ru svoj drugi dom tudi mladinci in ž-u—h in usmerianiem učencev na mladinke iz Kamnika, Trbovelj, Liti- S013" ln Usmerjanjem učenčev je, Grosupljega, Cerknice, Vrhnike in popolne osemletke je treba pre-nemara še odkod. Dejansko je to pustiti šolskim odborom in star- center, ki nam spričo svoje napredne učencev vse nravice Iz domiselnosti na področju izgrajevanja se“1 učenčev vse pravice. ^ strokovnega šolstva daje najlepše ga- sedanjih izkušenj lahko svet skle-rancije, da bodo izhajali iz njega pa> da starši povečini niso proti strokovnjaki — vsak na svojem pod- nuint3nt,i višiih razredov ker so ročju. Vse priznanje in zahvalo čini- uKinjanju visjin razreaov, Ker.u teijem, ki so omogočili, da je dobila prepričani, da je šolanje v popoi- vajenska mladina prostore, ki si o nj osemletki boljše, vendar je V vsaki vasi tudi nekaj ljudi z za- Motiv z letošnjega knjižnega sejma v ljubljanskih Križankah industrijskih podjetjih pojavile nove šolske ustanove — imenovane obratne in vlogi v preteklosti niti v sanjah ne . • t • J______akademije. Tako je npr. v berlinski bi mislili. starelimi nazori, ki nasprotujejo tovarnl Bergman-Borsig skoraj polo- Pozdrave Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je prinesel predsednik Mestnega sveta inž. Marjan Tepina, za njim je spregovoril predsed- vsem novim ukrepom. Svet za šolstvo je prepričan, da bodo prav šolski odbori 1_ nik komunalne zbornice Janez Rigler tisti, ki bodo znali prepričati se in v imenu prosvetnih delavcev rav- tiste starše, ki nasprotujejo pre-natelj Sole za razne stroke Andrej xan;,, učonrpv na nonolne Žmavc. Besede vseh govornikov so šolanju učenčev na Popome bile izraz najlepših želja in zahvale osemletke. Imeli smo namreč ze hkrati hram t Ijo katerih je bU grajen. »Obratne akademije« .. šPortrV n\™ bili V VZhOdm Nemčiji drugi predavatelji izkoristili V Vzhodni Nemčiji so se v večjih športne dneve za poučne ekskur- zije, ki v ničemer niso pripo-beriinski mogle k telesno-vzgojnemu delu na šoli. Potrebna bo večja pove-zava s šolskimi športnimi društvi, športnimi in drugimi organizacijami na terenu. MATERIALNO-KADROVSKE SLABOSTI Materialno in kadrovsko vprašanje je najbolj pereče. Sole so - in to povsem brezplačno. V triletnem in njinovi učitelji večernem študiju si lahko neizučeni delavci pridobijo strokovno usposobljenost, zatem pa si pomagajo v tej šoli še do mojstra. Mojstri si morejo pridobiti tamkaj diplomo kot tehnik __ _______ _ ali podobrio. V teh akademijah po- da bi služif novi prosvetni primer, ko smo hoteli na neki šoli u4,ui®i° P°ieg strokovnih predmetov hram v najvišji meri smotrom, zavo- ..b-inj+j višip oddelke a so se star- *ehni4ne8a risanja, ekonomike podjetno katerih je bil grajen. Ukiniti Višje oMelK^ a SO Se Star ja kemlje ^ flzike tudl družbene V. D. si uprli. Eno leto pozneje pa so vede. njem (poglabljanjem), vendar so potrebe terena večje od možnosti šoL Na področju OLO Ljubljana je bilo v času izvedene ankete 317 šol s 63.918 šoloobvezne mladine. Pouk telesne vzgoje je poučevalo: 39 strokovnih učiteljev; 71 predmetnih učiteljev, 47 profesorjev telesne vzgoje. Skupno je torej poučevalo 157 učnih moči, a od tega le 113 strokovnih moči, med njimi pa je bilo 39 honorarnih učiteljev. Potrebovali pa bi danes nad 400 predmetnih učiteljev in pro- SOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA Da bi se prostovoljna telesno-vzgojna dejavnost še bolj razvila, sta oba kongresa (v Beogradu in Ljubljani) priporočala ustanavljanje šolskih športnih društev. V teh društvih je prišla popolnoma do veljave iniciativa mladine, saj opravljajo društva sami s pomočjo šole in družbenih organizacij. Vendar je sam razvoj teh društev šel nekoliko počasi, predvsem zaradi materialnih in kadrovskih slabosti. V letošnjem letu, »letu telesne kulture mladih«, bomo dobili večje število novih društev, vendar podatki do danes še niso zbrani. V lanskem letu smo imeli 35 društev, 5 aktivov in 28 krožkov (prvi zametki društva) z 9669 mladine. Šolska športna društva so imela sledeče dohodke: članarina 111.207 din podpore 457.800 din drugih dohodkov 316.470 din Skupno so šolska športna društva zbrala 885.477 din ali 91,5 dinarjev na enega člana. Vse to kaže, da smo šolskim športnim društvom posvečali vse premalo pozornosti in da bo potrebna v prihodnje večja skrb predvsem šolskih odborov in uprav šol. Za primerjavo; samo mesto Zagreb ima več članov vključenih v šolska športna društva kot vsa Slovenija! Iz navedenih podatkov in splošnega stanja šolske telesne vzgoje je razvidno, da so šole in pedagoška vodstva, od federacije pa do občinskih svetov, popolnoma odrekla. Pojavljajo se celo stališča, da bi telesno vzgojo kot kompleksno vzgojno-izobraževal-no področje popolnoma prepustili družbenim organizacijam. Taka stališča pa so zmotna in brez vsake družbene in znanstvene osnove. Pri takem stanju je razumljivo, da so družbene organizacije posvečale šolski telesni vzgoji večjo pozornost. (I. kongres telesne kulture Slovenije je o tem dovolj jasen dokaz.) Dejavnost šolskih športnih društev je popolnoma stvar šol in vodstev, zato jim morajo uprave nuditi vso moralno in materialno pomoč, kot nudijo pomoč vsem ostalim dejavnostim. Z reorganizacijo prosvetno-pedagoške službe bi nujno morali dobiti dobre strokovnjake — profesionalce za svetovalce telesne vzgoje. Brez njih si ne moremo zamisliti hitrejšega napredka na tem področju. Iz navedenega je jasno, da bo potrebno v osnovi drugačnih pogledov in korenitih, odločilnih ukrepov, če hočemo — in to moramo — dati telesni vzgoji tisto mesto v vzgojno-izobraževalnem in zdravstvenem pogledu, ki ji v resnici pripada. Popravek brez najosnovnejših igrišč, pokri- fesorjev telesne vzgoje. VALENTIN DOLJAK je umrl v Ajdovščini, ne Dovjak, kakor je bilo pomotoma napisano v naslovu spominskega članka v prejšnji številki PD. Prizadete prosimo, da nam po- LetoŠnji sejem šolskih knjig v Ljubljani, ki sta ga organizirala mladinski komite LMS Ljubljana Center in OK LMS ob pomoči knjižnih založb iz Ljubljane, je po mnenju večine sodelujočih v celoti uspel. Več kot 5000 mladih ljudi je v štirih dneh sejma od jutra do večera v preddverju Križank kupovalo in prodajalo stare šolske knjige. »Prodam knjige za tretji razred, kupim za četrtega, prihranim 1000, 2000 dinarjev pri knjigah, lahko kupim novo torbo, boljše šestilo itd.« »Saj je še čisto nova, teh nekaj čačk pa res ne bo motilo pri branju, še bolje bo, so vsaj podčrtane najvažnejše stvari. Kupi jo, saj ni draga, za 120 ti jo dam, drugod so dražje!« To so bile besede boseglavih pa tudi že starejših učencev in dijakov, ki so vedeli, da je način takšne prodaje najenostavnejši in najcenejši. Na rokah, stolih, mizah in vsepovsod, kjer se je sploh dalo razstaviti knjige, so ljubljanski mladinci in pionirji ponujali svoje knjige in živahno je bilo kot le malokdaj. Prava uvertura za šolo. Tudi založbe so pohvalile nakup. Mladinska knjiga je celo organizirala preprodajo starih knjig; na sredini razstavnega prostora je Državna založba organizirala cenik učnih knjig za vse razrede. Tako so mladi obiskovalci lahko določili cene svojim knjigam. Tisti, ki so imeli lepše ohranjene, so si več prislužili kot ostali. Bili pa so tudi taki, ki so prinesli s seboj knjige stare deset in več let. Najbolj spretnim je uspevala tudi taka kupčija. Založbe so organizirale strokovne nasvete za one, ki so želeli izvedeti, če je ta ali ona knjiga še v veljavi. Ne mislim dalje opisovati sejma, pač pa sem imel namen poudariti, kako pomembni so sejmi šolskih knjig in kaj z njimi pridobijo starši in celotna družba. Le poglejmo, koliko stvari je potrebno, da bo naš šoloobveznik pripravljen za šolo. Od obleke, čevljev pa do vseh najmodernejših šolskih pripomočkov. Posamezne stvari niso niti tako drage, toda skupni seštevek popolnoma izprazni našo blagajno in kaj rado se pripeti, da v družinah z več otroki zmanjka denarja. Mi ugotavljamo iz leta v leto, toda pomoči je prav malo. Le manjše število šol ima organizirano pomoč za socialno šibkejše učence in dijake. Nujno je, da vse šole. organizirajo izposojevalnice za knjige. Veliko sredstev porabijo starši vsako leto pri nakupu novih knjig. 2e tradicija je postala, ča starši kupijo vsako leto nove knjige, ne da bi vprašali pri znancih, če je mogoče »pri življenju« še katera izmed knjig njihovih otrok itd. Pred vojno so v Ljubljani večkrat organizirali šolske sejme; prav čudno pa je, da s takšno koristno akcijo ne nadaljujemo v času, ko nam je štednja denarja najbolj potrebna. Ne moremo biti zadovoljni, če nam na primer samo en ali dva mladinska komiteja organizirata sejme šolskih knjig. Pred nekaj leti je bilo to razumljivo, saj so se knjige menjavale skoraj vsako leto. Sedaj, ko je izšel zakon o veljavi učnih knjig za dobo petih let, pa nam - da ali ne je dana možnost, da organiziramo zaloge knjig v šolah ali pa v večjih krajih z več šolami sejme šolskih knjig. Kdo je organizator, ni važno, važno je, da sejmi so in da pričnemo z njimi povsod. Obveščenost mladine je tu najvažnejše. Misliti moramo že za nekaj mesecev naprej in sejme pripraviti takoj v začetku ali pa na koncu šolskega leta. Učitelji bodo morali opozoriti starše na roditeljskih sestankih na pomembnost izmenjave starih učnih knjig. Ce bomo sejme stalno organizirali, bo to postala navada in starši se bodo privadili na prodajo na sejmih. Hkrati bomo dosegli tudi, da bodo učenci pazili na knjige, saj bi le-te na prihodnjem sejmu dosegle višjo ceno. Smisel prodaje pa ni samo v tem, da pomagamo socialno šibkim. Znano je, da naše založbe prodajajo knjige ceneje, kot znašajo proizvodni stroški. Razlika je pokrita z dotacijo iz republiškega sklada. Ta je stalen, a stroški tiskanja so vsako leto višji. Vmes zmanjka še katere izmed knjig in ponatis izprazni sklad in poveča ceno ostalih knjig. Zaradi stalnega nakupa novih knjig vsako leto je zaloga prvotnega natisa zmeraj majhna in se zato stroški novih knjig občutno povečajo. Ce bi me torej vprašali, ali naj organiziramo sejme šolskih knjig ali ne, bi predlagal, naj to store v vseh občinah po Sloveniji. Prihranili bomo sredstva seoi in družbi, hkrati pa v učencih vzgajali pravi odnos do knjige, ki marsikje ni najboljši. JURE GARTNAR Obvestilo šolskim kolektivom in sindikalnim organizacijam Upoštevajoč sklepe odbora za prosveto in kulturo pri Zveznem izvršnem svetu in izkušnje v nagrajevanju oziroma razdeljevanju sredstev v vzgojno izobraževalnih ustanovah bo izdelan pripomoček za izpopolnjevanje sistema delitve dohodka in osebnega dohodka, ki ga bomo objavili v prihodnji številki našega lista. Pripominjamo pa, da ta pripomoček, kakor tudi vsa ostala priporočila, ki so že bila ali še bodo izdana, ni treba smatrati kot obvezna navodila, pač pa dejansko kot pripomoček, na osnovi katerega bo olajšano delo kolektivom pri izpopolnjevanju pravilnikov. Vsaka vzgojno izobraževalna ustanova naj prilagodi to gradivo svojim potrebam. Koroški slovenski učitelji na obisku Učitelji osnovne šole Tone Čufar z Jesenic so spomladi obiskali slovenske učitelje na Koroškem in povabili na povratni obisk kolege onkraj meje. Prejšnjo soboto in nedeljo so se slovenski koroški učitelji zares pomudili pri njih na obisku. Jeseničani so jih pričakali v Martuljku in jim nato priredili prijetno družabno popoldne. Naslednji dan so si gostje ogledali osnovni šoli Tone Čufar in Prežihov Voranc na Jesenicah; krenili so tudi v Vrbo in obiskali Prešernovo rojstno hišo. Nato so šli v Begunje in v Drago, popoldne pa še na Bled in v Vintgar. V večernih urah so se razšli, v zadovoljstvu, da so bili deležni tako prijetnih srečanj in da so poživili že prej ustvarjeno prijateljstvo. S. Razredna skupnost naj pomaga Prebrala sem članek F. Žagarja: Jožetovo spričevalo (PD št. 12, 1962. str. 3). Ni mi dal miru, ker je leto za letom polno Jožetov. Koliko ur razmišljanja zaradi njih — celo prečute noči, kaj z njimi, kako jih pripraviti do dela. Ko gledaš otroka, vidiš, da ni za v koš, da bo iz njega enkrat lahko dober delavec. Pri delu ne stoji ob strani, rad pomaga, včasih mu pa tudi tega ni mar. Vendar znanje je za življenje potreb-no. Kolikor bolj se razvija družba, toliko bolj je znanje potrebno, vsaj tisto, ki ga mu nudi šola. Kaj bo otrok v življenju, med svojimi sovrstniki, če ne osvoji niti predpisanega znanja? Tudi naša družba želi delavce, ki imajo predpisano znanje in seveda tudi zmožnosti. Tako pa iz leta v leto napreduje zato, ker ne bo slab delavec, ker se bo znašel. Mi to vsaj delno razumemo, kaj pa sošolci, ki celo leto delajo? Takih »Jožetov« je seveda samo po sebi malo. Če pa se. učenci vzgajajo v dober kolektiv, si vsi prizadevajo razred dvigniti. V razredu je že več pristašev za učenje, red in disciplino. Ustvarjena je razredna skupnost, ki samo dela red in vzbuja veselje do učenja. Samo delati mora. Večkrat se morajo sestajati njeni člani odbora in celoten razred ter pregledati svoje delo, uspehe in • neuspehe. Primerjati se morajo s kolektivi, ki v naši družbi uspešno delajo. Uspeh pa doseže le delo. Kako bo delal »Jože« v takem okolju? Razredna skupnost jih večino pritegne v delo. Otroci ne marajo tistih, ki rušijo, kar sami ustvarjajo. Zato tudi sami o posameznih, ki ne delajo uspešno z njimi, razmišljajo. Na sestankih pa pripovedujejo podobno: — »Jože« se ni naučil... ni napravil naloge — ker je oče raz-.grajal... češ, tisto dve na koncu leta bo že dobil... mame ni bilo doma ... se mu sploh ne ljubi... — Razredna skupnost ne miruje, išče. Zeli, da bi vsi enako delali in se enako veselili, kar pač nudijo šolske ure. Seveda pri vsem tem učitelj ne stoji ob strani, ampak dela in dela. Uspeh? Kolikor učencev, toliko svetov. Nekatere lažje oblikujemo v celoto, druge težje. A posamezniki? Ali se jih sploh da? se vprašaš. Ali obstajajo »kemične analize« tudi zanje, da bi jih mogli vsaj delno povezati za daljši čas v celoto? — Za nekaj časa to razredna skupnost le zmore. Poizkusimo v letošnjem letu še ta način, poizkusimo s pomočjo razredne skupnosti priti do boljših uspehov in se na koncu leta ne bomo zatekli k »milostni dvojki«. Razredna skupnost naj bi bila temelj razrednega dela. V njej naj bi se učenci res seznanili z delom. Pridobili naj bi zdrave socialistične osnove in ne krivic ali mečkanja in spregledovanja za brezdelje. Toliko je delal »Jože« — tako je njegovo delo, njegov odnos do razredne skupnosti — celotnega kolektiva in naše družbe. DZ KAKO SKRBI HRVATSKA ZA POUK TUJEGA JEZIKA V OSNOVNIH ŠOLAH Potreba po znanju tujih jezikov tudi pri nas vse bolj narašča in posledica tega je, da ustanavljamo zavode za pouk tujih jezikov v raznih mestih Slovenije. Nekaj Mariborčanov se nas je letos maja meseca udeležilo tečaja, ki ga je za učitelje tujih jezikov iz vseh republik priredil Zavod za fonetiko Filozofske fakultete v Zagrebu, in videli smo mnogo zanimivega. Ze tedaj smo zvedeli, da priporočajo uporabo najsodobnejših znanstvenih in tehničnih dognanj pri pouku tujih jezikov po svoji metodi na vseh stopnjah, tudi na osnovni šoli. Po teh dognanjih že dela zagrebška ljudska univerza. Prve dni septembra pa nas je več članov našega novo ustanovljenega Zavoda za tuje jezike VEKŠ Maribor obiskalo »Center za učenje stranih jezika« v Zagrebu, odlično ustanovo, ki je pod veščim vodstvom ravnatelja Petra Glebova vedno pripravljena, posredovati svoje bogate izkušnje novim zavodom, tudi slovenskim. Ob tej priliki smo zvedeli, da ni njena naloga samo v intenzivnih tečajih učiti odrasle tujih jezikov, predvsem za praktične svrhe, temveč da že pomaga tudi pri pouku tujih jezikov na osnovnih šolah (zaenkrat poučujejo nemščino in angleščino), in sicer tako, da nudi mentorsko, tehnično in gmotno pomoč eksperimentalni zagrebški osnovni šoli v Jordanovcu. Daši se zaradi praktičnih smotrov učna metoda v Centru nekoliko razlikuje od metode na Zavodu za fonetiko, ki je v prvi vrsti znanstvena ustanova, sta vendar metodi, ki temeljita na živem govoru, na situacijah iz 'življenja, na strukturi itd., brez vsake uporabe materinščine, a s pomočjo audio-vizualnih sredstev, v bistvu isti in Center jih je priporočil tudi omenjeni osnovni šoli. Profesorica Ceritra tov. Desa Bogunovič, ki ji je poverjeno neposredno nadzorstvo in pomoč pri delu na eksperimentalni osnovni šoli, je pokazala izredno ljubeznivo pripravljenost, ki nam je z njo omogočila, da sva s tovarišico hospitirali na tej šoli, dasi se še borijo s težavami, ki nastajajo vedno ob začetku šolskega leta (pomanjkanje prostorov, težave z urniki in podobno). Ugajala nam je šola sama, še bolj pa nas je presenetila izredna disciplina: učenci so se pod vodstvom svojih rediteljev- sošolcev postavili v vrste in brez hrupa stopili v poslopje, prav tako so se mirno podali v učilnico-laborato-rij. Seveda je bilo tu laže doseči disciplino, ker imajo pri pouku tujega jezika razred razdeljen v dve skupini. Medtem ko so deklice v laboratoriju, imajo dečki fizkulturo in narobe. Pri nas v Mariboru smo imeli večinoma tudi razrede razdeljene na dva dela, toda v drugem polletju lanskega šolskega leta je bila delitev razredov zaradi štednje prepoveda-na(je pa vprašanje, če je to zares štednja!). V laboratorij pa so stopali učenci — četrtih razredov. Zvedeli smo, da imajo po vsej Hrvat-ski že v četrtem razredu pouk tujega jezika, vendar samo ustno, brez branja, s čimer začno nato takoj v petem razredu. Vse to nam je bilo všeč, disciplina, delitev na dve polovici, pouk v četrtem razredu prav kakor smo zvedeli, da so vpeljali halje, kajti vse to pomaga, da je pouk koncentriran, resen, uspešen. Prevelika razposajenost, preveč bahanje z modnimi koketerijami (temu so največ krive matere, ki tudi v Zagrebu mnogokrat nasprotujejo haljam!) pa ne ustvarja vzdušja za delo. Starši se v začetku leta odločijo, katerega od obeh jezikov, angleškega ali nemškega, se bo njihov otrok učil. Metoda pa je pri obeh jezikih podobna, le da je zaradi težje izgovorjave pri angleščini več ponavljanja z magnetofonskim trakom. Mlada učiteljica in učitelj sta pokazala veliko vnemo za novi način dela. Učilnica je brez klopi — ob vseh zidovih so odprte kabine, na vsaki od njih visijo slušalke — učenci sedijo v prvih dveh delih ure (ponavljanje stare snovi, sprejemanje nove lekcije) v sredi učilnice na stolih in gledajo sliko ali diafilm, v tretjem delu pa se brez hrupa prestavijo vsak v svojo kabino, si nataknejo slušalke in poslušajo stavke, ki jim pritekajo z učiteljevega magnetofona. Za vsakim stavkom je odmor in šepetaje ponavljajo, kar so slišali. . Otroci so na tak način pouka zelo ponosni, oči jim žarijo, ura je pestra in živa. Prav zato, ker so še tako majhni, dosegajo odlične uspehe, izgovorjavo spikerja z magnetofonskega traku — Nemca oziroma Angleža — krasno posnemajo. Spomin jim je svež in tako sva bili priča majhnim scenam, ko so sproščeno nastopali v raznih vlogah. V petem razredu so staro snov ponavljali in kljub dolgim počitnicam so znali skoraj vsi obnav- ljati situacije, ki so jih gledali na slikah ali na diafilmu. Bil je lep pogled na živahne otroke, ki so veselo dvigali roke — vsi bi radi bili čimprej na vrsti in pokazali, kaj znajo. Disciplina, ki vlada na šoli, jih ni niti najmanj hromila, prej nasprotno: učenja so bili veseli, posvečali so mu vse svoje mlade moči. Medve sva z žalostjo pomislili na to, kako se v Sloveniji mučimo s tujim jezikom in sicer ne zaradi učnega načrta, ki je sodoben in dober, saj pravilno navaja na sodobne metode, toda predmetnik z dvema urama tedensko v 7. in 8. razredu nam uspehe onemogoča, potem veliki razredi in premalo uporabe tehničnih pripomočkov. Ni nujno, da imamo situacije lepo razvite na raznih sličicah diafilma, pomagamo si prav lahko tudi s slikami, ki jih napravijo učenci sami po naših navodilih, najbolje z vrstnimi slikami, ki jih postopoma stavljamo na flanelo-graf. Pač pa bomo morali sčasoma oskrbeti magnetofonske trakove, ki bo nanje.govoril nekdo, ki ima odlično izgovorjavo. Slušalke so zaenkrat zares draga stvar in še težko se dobijo, prav tako kabine, vendar je jasno, da bodo šole sčasoma morale priti do obojega. En laboratorij ali pa dva na šoli ne bosta preveč obremenjevala proračuna. Zaenkrat imajo tudi v Zagrebu tak način dela samo na tej šoli, pouk po direktni metodi pa že v četrtem razredu prav v vseh šolah. Vsekakor žrtvuje republika Hrvatska za osnovne šole več kakor naša. Tudi mi bi vse tisto delo s pesmicami, igrami, tombolo s sličicami in podobno lahko prenesli v četrti razred, kjer bi bilo učenje res v glavnem le vesela igra, v petem razredu pa bi se začelo resnejše delo, saj so mu učenci na tej stopnji že dorasli (primerjaj matematiko, zemljepis itd.). Magnetofon ima že danes marsikatera šola, a ga le malo uporablja (strah, da bi se kaj pokvarilo!!), napako pa delamo pri tem, da kupujemo drage aparate, ki stanejo skoraj četrt milijona, ko bi nam isto delo opravil na primer cenejši češki Tesla (menda 90.000 din), ki je poleg tega še mnogo trpežnejši, kar so nam zagotovili tudi na Zavodu za fonetiko. Nekdo bo morda ugovarjal, češ učiteljeva beseda je vsekakor vedno bolj živa in učinkovita kakor mrtvi aparat. Vendar temu nihče ne ugovarja — pač pa nam je magnetofon lahko v neprecenljivo pomoč. Vsi učitelji tujih jezikov nimamo možnosti, da bi delj časa živeti v deželi, katere jezik poučujemo, tako pa si ob magnetofonskem traku sami zboljšamo svoj izgovor in ga vzornega po traku posredujemo učencu, pri tem si seveda pomagamo s popravki, ponavljanji in podobno. Pa tudi če odlično obvladamo jezik, sčasoma se nam izgovor pokvari, nehote postane — šolski, slovenščina nam gajz-kvari, poleg tega pri ponavljanju istega stavka le nekoliko nehote spreminjamo intonacijo, magnetofon pa nam poda isti stavek vedno v isti obliki. Vpeljava slušalk pa je itak že priznano sredstvo, saj je neposredno sprejemanje z, njimi najmočnejše, stavki se kar najintenzivneje vtisnejo v možgane. Priznajmo si, da pri nas v osnovni šoli pri tujem jeziku nimamo pravih uspehov. (Saj so zaradi številnih slabih ocen bili nekateri celo mnenja, naj se odpravi!). Blestijo le nadarjeni in delavni učenci ter predvsem tisti, ki so že obiskovali ali pa še istočasno obiskujejo kak tečaj, oni revčki pa, katerih starši nimajo ne dovolj denarja ne kulture, morda celo prav neurejene doma- Naši pionirji so kaj hitro našli stik s pionirji iz drugih republik, ki so se udeležili pioslav ob 20. obletnici pionirske organizacije: prijateljstvo je treba tudi »dokumentirati«, zato so izkoristili j to priložnost za slikanje v mešanih skupinah če razmere — in se zato njihovi otroci tudi doma nič ne učijo, ne sledijo učnemu načrtu, imajo slabe ocene in jih kljub temu puščamo naprej, češ da tuj jezik v osnovni šoli ni važen in — bi nam preveč slabih ocen kvarilo statistike.. Testi bodo sicer v tem pogledu storili svoje, toda uspehov le ne bo, če ne bomo vpeljali veliko dopolnilnih ur, vsaj eno tedensko, in potem smo tam, kjer so Hrvatje, ki imajo tudi v 7. in 8. razrgdu po 3 ure. To se pravi, da bodo učenci z urami prav tako obremenjeni, kakor bi bili, če bi v predmetniku bile 3 ure, samo da bi odpadle težave, ki nas tarejo s tem, da na nekaterih šolah ne vemo, kje bi opravili dopolnilne ure in kdaj, pa jih kličemo zgodaj zjutraj ali po šoli, kar bi vse odpadlo, če bi bile te ure redno vključene v urnik. To ne pomeni, da bi za slabe učence še posebej ne skrbeli s kakimi dodatnimi urami, še bolje pa s samopomočjo učencev, z uvajanjem skupinskega pouka, posebno pa z uporabo novih audio- vizualnih sredstev, ki z njimi tudi manj nadarjeni in manj delavni dosezajo uspehe. Mnogo bi nam seveda pomagalo, če bi smeli nemarne starše (taki nam sploh ne prihajajo na roditeljske sestanke itd.) ostreje prijeti. Zaenkrat jih sodnik za prekrške kaznuje le, če otrok ne pošiljajo v šolo. Zaradi vsega tega se dogaja* da zapusti kak učenec osemletko, potem ko je potratil lepo število učnih ur, a ne zna na koncu samostojno povedati v tujem jeziku niti enega stavka. Hrvaški prijazni in gostoljubni kolegi na osnovni šoli so se čudili, da prihajamo k njim iz »napredne« Slovenije, vendar morali smo odkrito priznati, da smo morda napredni v čem drugem, glede pouka tujih jezikov na šolah pa prav gotovo ne. ■ M. S. O. Razgovorili so se . . . Nekaj ur pred koncem šolskega leta. Delovna disciplina je že rahlo upadala in najbolj nemirna glava je kar naenkrat pogledala dovolj globoko skozi okno. Za njo pa se je kot na vrvici obrnilo še ostalih dvajset. Sklenila sem, da teh ubogih neugnancev ne bom več mučila in da je pravzaprav vse šolske modrosti zaenkrat dovolj. Kako naj sedi pri miru takle dvanajstletni drobiž, preveč zdrav, da ne bi težko čakal konca! Ko smo naslednje ure združevali le še koristno s prijetnim in ko sem- pustila poslednjemu dovolj razmaha, mi je bilo resnično žal, da je leto pri kraju. Tisti navihani fant se mi ni več naslanjal na okno, odkar smo brali zgodbo Finžgarjevega šolanja, in v razredu sta si segali v roko globoka tišina in sproščujoči, razigrani smeh. »■Ampak za danes je dovolj,-« sem jim resno ponagajala, »ne bom vam več brala. Jutri dalje. Zdaj pa še ...« »Nee!« so se zadrli kar se da proseče in niti slutili niso, kako mi je všeč. Vendar je morala obveljati moja, a popustila sem jim toliko, da smo se pač pogovarjali o tem posrečenem Franceljnovem šolanju. »Kje bi lahko kupil knjigo?« me je vprašal sicer dovolj zaspani učenec. »Nikjer« sem rekla, »je res že strašno redka.« »Zakaj pa ne izide v Kondorju ali Galebu?« so hoteli naenkrat zvedeti vsi. »Na vrsto ne pride,« sem zagovarjala tiste, ki odgovarjajo za to. »Tovarišica,« je vprašal eden pogumnejših, »povejte nam, ali ste vi kdaj krokali.« Bilo jim je silno všeč, da je Francelj krokal. Nenadno vprašanje je samo za hip osupnilo razred, nato smo se vsi sproščeno smejali. In takoj nato sem zve- dela vse njihove žalostne zgodbe, poznala vse občutke, ki jih otroku zapušča polita gostilniška miza. Polovica razreda je dvigala roke, da pove, kako izvrstno je krokala. Ostali so prisluhnili pretresljivim zgodbam in nisem opazila, da bi bilo komu preveč žal, ker še ni krokal. Tista šolska ura mi je res ostala v živem spominu in veliko mislim nanjo. Spomnim se je, kadarkoli naletim v našem tisku ali kjerkoli na besede o problemu alkoholizma, o vzgoji otrok, o vzgoji — staršev, in ne morem si misliti, kaj bi moglo biti za otroka hujše, kot da odrašča ob pijanih starših sam pijan. »Mama mi je dala kozarec poln vina in je rekla: pij! Jaz sem zelo dolgo časa pil, potem sem bil pijan, potem nisem nič več vedel, potem sem videl, kako očim mamo tepe — veste, jaz imam očima, pa nisem njegov — potem je mama zavpila proti meni: zagrabi sekiro in mu jo poči v glavo ...« »Jaz sem bil prvikrat pijan, ko Se je sestra poročila. Ata in mama sta pozabila name in sem pil, kolikor sem hotel.« »Jaz in Marjan in... smo pa koscem na polju ukradli vino in potem smo ga ukradli še iz kleti, ampak nisem takrat prvikrat pil.« »To je bil naš ata smešen, ko je prišel domm:.« Neki deklici je bilo ves čas težko. Vedela sem, da je oče pijanec. Ona ni povedala ničesar ... »Meni je pa ata rekel: lahko si baraba, samo pij nikar...« »Tovarišica, jaz pa vem, da je pijača največja nesreča za družino. Moj oče ... jaz pa raje ne bom nikoli pil. Pijanci sploh ne morejo imeti zdravih otrok...« »Ah, zdaj pa zvoni, kdaj drugič pa noče!« Tisto uro smo se zelo zbližali. Zbližali ob dobri mladinski knjigi, ob pošastnih podobah 'grenkega življenja. ■ B. Golob Pedagoški ocvirki Pri združitvi šol nastajajo problemčki in problemi. V prej celovito pedagoško enoto se je »vmešal« ravnatelj centralne šole. Večina teh ljudi so dobri pedagogi. Vsi pa tudi ne. O ravnatelju, ki ga tokrat obravnavamo, bi skoraj zagotovo trdili, da ga je spravil na stolček dobro namazan jeziček in zveze v okrajnih pedagoških Vrhovih. No pa se je zgodilo, da je ravnatelj »centralne šole poslal nekdanjemu upravitelju sedaj priključene šole približno takle poziv. »TOVARIŠ, POZIVATE SE, DA SE VSLED URADNIH ZADEV TAKOJ ZGLASITE V MOJI PISARNI IN TO V ROKU TREH DNI; V SLUČAJU, DA SE POZIVU NAMERNO NE ODZOVETE. SE BOVA MORALA. OSTREJE POMENITI.« Pripisanih je bilo še pet ali deset besed, ki so tolmačile vlogo ravnatelja centralne šole. Na zaključku pa je bilo podčrtano: Ravnatelj centralne šole. Klicaj sicer ni bil pripisan, vendar je sedaj podrejeni tovariš upognil hrbet in se napotil uro hoda daleč v ravnateljevo pisarno. Tisti, ki so prisluškovali, zakaj prisluškovanje je na nekaterih šolah še zmeraj v modi, so vedeli povedati, da je v ravnateljevi pisarni zelo »ropotalo«. In rezultat? Dva pedagoga na bojni nogi! Marko in Tone sta bila še do nedavnega kar dobra kolega. Skupaj sta zahajala na upraviteljske konference. Ce sta se srečala na ulici, sta stopila na dva deci in ■pokramljala o križih in težavah, ki spremljajo upravitelje. Na uho povedano: v tistih »zlatih« časih sta bila še oba upravitelja, Marko in Tone. Ali sreča je opoteča. Tako rekoč čez noč se je položaj menjal. Tonetova šola je bila priključena - Markovi in Tone je dobil eno porcijo inšpekcije več. Seveda, to, da se Tone resno ukvarja s šolskimi problemi, čivkajo že vrabci po strehah. Kadar je bil Marko v kakšnih pedagoških škripcih, mu je z nasveti pomagal Tone. Vendar spričo položaja in situacije pač mora Marko v Tonetov razred. Na hitro je Tonetu obrazloženo, da je to pač predpisana inšpekcija. Toneta je sprva pogrelo, potem pa je učil, kakor pač uči vse druge dni. Nič hudega ni bilo. Samo na zaključku je novi inšpektor opazil nek star rekvizit, ki ga je zbodel v oči. S prstom je pokazal nanj: »Tega pri drugem obhodu ne sme biti!« To pa je bilo vse in obenem — dovolj. Tale ocvirek je sicer še lans: roba, ne škodi pa, če ga malo p cvremo še letos. Stvar je sledeča. Učiteljica Berta se je poštar la. Doslužila je. Ko pa človek p troši moči, mora v pokoj. To vsakomur jasno in razumljivo o tem ne more biti posebne c skusi j e. Ker smo že tako daleč, ; Bertin primer malo osvetiirr Tudi fotograf, kadar je posnet pretemen, pravi: premalo sv tlobe! Berta je prišla v kraj že pr vojno. Med vojno je morala pregnanstvo. Po vojni je pri j e za delo na starem delovnem m stu. Rod, ki ga je iz leta v le oblikovala, jo je samo še hval Tudi inšpektorji so bili z njeni delom zadovoljni. Politični for mi prav tako. Kako tudi n Mnogi izmed njenih učencev z vzemajo danes vidne položa; Dobro se še spominja učenca Bi ža. Bil je sicer primerno trd, šlo je. Zaostajal slučajno ni; vzgojnem primeru pa je delal uč teljici Berti velike težave. Zd je mož in pred dvema letoma dobil na občini dokaj vidno fun cijo. Pripravili so mu res im nitno slovo. To so pili, jedli, pl šali in se drli. Tudi Berta je bi povabljena. Morda zaradi tet ker je vodila pevski zbor. Naj 1 tako ali drugače, Berta je seg nekdanjemu učencu v roko in n želela: »Tovariš Pračnik, v no službi mnogo uspehov!« Pa je prišel dan, ko se .je tu Berta morala posloviti. Ravnatelj je sklical učiteljski zbor. Potem je naštel Bertino petintridesetletno prizadevnost in ji izročil šopek nageljnov. Toliko in nič več. Tiho je prišla, tiho odšla. Nič se ni spremenilo. O pač! Cez en mesec ali dva je priromala odločba. Menjati mora stanovanje. Zdaj, ko je upokojenka, ne sme imeti sobice z razgledom po trgu. Dobila je drugo in to na podstrešju novega, petnajststanovanjskega bloka. Oprostite, nikar komentarja! • Človek bi se včasih pognal iz kože! — tarna tovariš Vačko. Vsa sreča, da me vsaj otroci včasih razveselijo. Sem delovni član vseh mogočih društev in organizacij. Saj ne bi. Pa pride funkcionar z občine: Tovariš Vačko, ti si rojen za tako delo. Daj, vzemi še to funkcijo. Potem pa res nobene več. Tovariš Vačko si naloži še eno funkcijo in vleče, gara. Oglasi se na zboru volivcev še okrajni _ funkcionar: Tovariš Vačko, d!U,. vzemi še tole funkcijo. Ljudje imajo v tebe zaupanje, radi te imajo in zato boš uspel. Tovariš Vačko bi že katero rekel, pa se boji: okrajni funkcionarji so povezani tudi z okrajnimi svetovalci in nič ne bi škodilo, če še zanj rečejo dve ali tri lepe, priporočilne besede. Pa se zglasi tudi v Vačkovem razredu okrajni pedagoški sveto-valec. Vačko opazi, da je nekam nataknjen. Nekdo ga je moral raztogotiti. Bo mar zdaj Vačko njegova žrtev? Ne, kaj takega se ne more zgoditi. Saj so ga vendar priporočili funkcionarji iz okraja! Sove ponoči skovikajo, kako dolgo v noč sestavlja Vačko sistematična poročila. Res, tovarišu Vačku ni kaj očitati. Vse funkcije dobro, rekli bi — temeljito opravlja. Tovariš pedagoški svetovalec se je najprej spotaknil ob razredno disciplino. V beležko je zapisal, da gre vsa stvar več ali manj v anarhijo, nikakor pa ne v kakšno aktivno sodelovanje učencev. Toda odkod učencem znanje? Tu ni očitkov. Celo nasprotno. Čutiti je, da imajo učenci dokaj široko obzorje. Ampak zakaj ne piše dnevnika vsak dan sproti? Tednik ni izpolnjen že celih štirinajst dni! V tem je treba narediti red. To je enostavno izmikanje, ljudje nočejo biti točni in precizni. Treba je to poudariti na konferenci. Dobro, pa naj služi tovariš Vačko tokrat kot primer. Tako se je tudi zgodilo. Še prej, predno je svetovalec, ki ima že lepo število let »svetovalske« prakse, začel s poročilom, je ugotovil, da tovariš Vačko ne vodi v redu uradnih knjig, kar je osnova vsakega, celo podpovprečnega učitelja. Res, da je slišati, kako se tovariš Vačko udejstvuje izven šole. Vendar ■— zanj je šola prva stvar, potem prida vse drugo. Ko so začeli Vačkovi sokolegi tiho in mrmrajoče protestirati — Vačko sam ni rekel besede — je svetovalec prekinil protest z ostro postavko: »Tovariši, dovolj imam prakse in vem, kako je s to rečjo. V razrr du pa mora biti red in konec!« Pika in nič več. Le tovarišu Vačku je ostala dolga, neprespana noč. Potem je učitelj Vačko za nekaj tednov resnično iztiril. * Ko je prišla tovarišica z nedeljskega sprehoda, se je vrgla na posteljo in na ves glas zajokala. Kaj se je z njo zgodilo? V pojasnilo samo sledeče: Imela je inšpekcijo. Res ni bila pripravljena in ni šlo tako gladko, kot bi iti moralo. Po inšpekciji je inšpektorju, ki se še ni prelevil v svetovalca, sama priznala, zakaj ni šlo in da se bo v bodoče bolj trudila. Inšpektor je sicer dal svoje objektivno mnenje, vendar je dejal, da vsa stvar pa le ni tako resna in da bo morda čez čas tovarišica še prav dobra učiteljica. Tovarišica je bila potešena. Pa ne za dolgo. V nedeljo slučajno naleti na kolegico iz sosednje šole in ji kar naravnost reče: Olga, kaj si res ti absolutno zanič? Olga gleda svojo kolegico, odkod njej ta vest. Pa ji je hitro zaupala: Oni dan je prišla na šolo inšpektorjeva žena. Saj veš, z Mar-jolo se razumeta. No in tam sem slišala, kako je pripovedovala, da si ga ob inšpekciji tako kronala, da je hotel inšpektor pouk prekiniti. Ali je to res, Olga? Nič ni rekla. Pogreznila se je v premišljevanje. In jaz tudi. Morda pa je s temi »ocvirki« res nekaj narobe?! Prisluškovalec Zakaj manjka šoli miru ali reda? OB ROBU DRUŽBENEGA Na moj članek »Današnji šoli manjka notranjega miru« se je oglasil v 12. št. P. D. tov. Vidmar Milojko. Njegova« izvajanja razumem tako, da sem ustrelil mimo cilja, odnosno, da sem našel napačnega krivca. Takoj' v začetku povem, da smatram njegova izvajanja za dopolnilo svojih misli in se popolnoma strinjam z njim, da današnji šoli manjka tudi notranjega reda\ Pripomnil pa bi še to, da tov. Vidmar hote ali nehote ne omenja tudi drugega dela mojih misli, namreč, da ne samo svobodne dejavnosti v šoli, temveč tudi življenje izven' šole, tako, kakršno pač je, ustvarja nemir v učencih, kar jih odvrača od zbranosti pri učenju. Ker vztrajam pri svojem, da šoli manjka miru in tov. Vidmarju dam prav, da šoli manjka reda, oboje pa je pogoj za uspešno izvrševanje osnovnih nalog šole, ostane še vedno vprašanje, kje je vzrok, da tega dvojega na šoli ni? To pa prizna tudi tov. Vidmar. Mislim, da ne gre samo za to, ali so Pionirske igre, tekmovanja, »konjički«, »ljubiteljstvo« itd., krivi nemira in nereda na šolah; ali pa nasprotno, da vse te stvari celo koristijo šoli, ampak gre za ugotovitev, da so današnje šole in učenci v nečem preobremenjeni ali pa neumirjeni, kar vpliva na učne uspehe. Ponavljam svoje mnenje, namreč, da današnji učni načrt ni nezmogljiv tudi za povprečne učence, če posvete ve- Oto Brelih - 60-letnik Konec avgusta Je v domačem krogu proslavil svoj 60. jubilej znan prosvetni delavec v občini Sevnica tov. Oto Brelih, šolski upravitelj v Podgorju pri Sevnici. Rojen je bil 1902 v Ribnici na Pohorju. Učiteljišče je končal 1923 v Mariboru. 1925 Je bil nameščen v Veliki Poljani v Prekmurju. Tedaj je bilo prosvetno delo v Prekmurju res pionirsko in so morali prosvetni delavci orati ledino. Zato je nastopil učiteljsko mesto v Bogojini, ki je bila priznano slovensko naselje. Tu je kmalu prevzel mesto upravitelja in se popolnoma vživel v prekmurski živelj. Tam je začel gojiti folkloro. Saj je znano, da so prekmurski običaji zares pestri. Tov. Brelih je naštudiral ženitovanje ali »gostivanje« in imel v letih 1932 in 1933 več nastopov v Ljubljani, Celju in Mariboru. Kot učitelj je bil že pred vpjno priznan pedagog. Leta 1939 je nastopil službo na dvorazrednici v Podgorju pri Sevnici. Po osvoboditvi je takoj prišel 1. 1945 zopet v Podgorje, kjer je bilo treba urediti naše šolstvo. Ker je bilo tedaj pomanjkanje učiteljskega kadra, je moral hoditi poučevati celodnevno na 1 uro oddaljeno 4 razredno šolo v Zabukovje. Ko je nastopil zopet redno službo v Podgorju, se je lotil ureditve šole kot pedagog, sadjar in vrtnar. Šolska stavba v Podgorju je res lepo urejena, prav tako tudi njeno okolje: vrt, sadovnjak in cvetlice napravijo na obiskovalca prijeten in domač vtis. Tov. Brelih je bil eno leto tudi vršilec dolžnosti šolskega nadzornika v občini Sevnica. Tedaj je pokazal vse svoje pedagoške zmožnosti, ki jih je tolmačil svojim stanovskim tovarišem. Ob njegovem jubileju mu žele stanovski tovariši, ko se bo prihodnje šolsko leto poslovil od šole, da bi zadovoljno užival zasluženi pokoj in da bo še vedno, pedagoški mentor mlajšim tovarišem. S. čino svojega časa in duševnih sil šoli, da pa je danes zunanjih vplivov na učence toliko, da jim razbijajo koncentracijo in da zaradi tega ne uspevajo. Ne spotikam se ob svobodnih dejavnostih, niti jih ne odklanjam, še manj mislim na to, da bi se šola zaprla sama vase, ker se enostavno več ne more, trdim le, da je vsega skupaj preveč in da je tudi zunanjih vtisov, ki se vale na otroka, preveč! Če je za vse to kriv kolektiv, vodstvo šole, kar povzamem po izvajanjih tov. Vidmarja, pa poiščimo vzroke, zakaj kolektivi greše, čeprav čutijo, da delajo narobe? Vse akcije, katere imam v mislih, se vrše v obliki tekmovanj, če pa že ni tekmovanje, so pa vedno neka lončna poročila — mi smo izvedli in dosegli to in to. Vzemimo v roke razno mladinsko in dnevno časopisje, radio, televizijo itd., povsod prikazovanje in poveličevanje teh uspehov ter podeljevanje nagrad, bodisi v denarju ali predmetih, katerih vrednost gre v deset in deset tisoče. Pri tem ni važna samo materialna vrednost, važen je tudi moralni prestiž šole in priznajmo si, ta prestiž si v veliki meri, včasih na glas, včasih na tihem, prisvajajo kolektivj in — tako ali drugače dobe za to tudi priznanja (»Ta šola je dosegla to in to, kar je zasluga kolektiva ali tov. N. N.«). Zato ima tov. Vidmar popolnoma prav, ko pravi, da so programi tekmovanj največkrat sestavljeni v zbornici ali v društvu DPM. Kakor hitro si na neki šoli zamislijo in izvedejo neko novo akcijo, bodo na sosednji šoli rekli — mi tudi, brez premisleka. ali imajo za to pogoje ali ne. Jasno — nihče noče biti zadaj. Se to — zgodi se, da učenci s svojim delom pridobe neko nagrado, o njeni uporabi pa sklepa učiteljski zbor in z njo maši luknje v materialnem stanju šole, kar pa prav gotovo ni namen pionirskih tekmovanj. Tov. Vidmar bo to ocenil kot nered, jaz pa kot posledice nereda — nemir. S posebnim poudarkom bi navedel tov. Vidmarja: »Nihče ne more šolskemu kolektivu predpisovati dela izven okvira njegovih nalog, ker je suveren izvajalec zaupane mu izobrazbe in vzgoje.« Jaz pa sem napisal: »Tam gori na višjih mestih sede ljudje, ki so po raznih linijah zadolženi vsak za svoje delo, končno pa se vse te linije strnejo v eni sami točki, to je na šoli in učencih. Nekatere naloge so postavljene v taki obliki, da jih kljub vsej suverenosti šole ni mogoče odkloniti. Malo prej sem omenil moralni prestiž šole in koristne posledice tega prestiža. Koliko je torej verjetno, da bi nek kolektiv, kljub svoji suverenosti, odklonil od zgoraj svetovano ali priporočeno akcijo? Samo gol slučaj je povzročil, da je bil istočasno z mojim dopisom priobčen v PD tudi dopis tov. Kumra — Učitelj naj bo predvsem učitelj, kjer navaja, da tovariš, ki se je posvetil bolj šoli kot pa ostalemu delu, ni dobil nikoli nobenega priznanja ne v oceni, ne kako drugače. Če se še enkrat vrnem na popularizacijo tekmovanj, bi omenil še to, da je v primeri s tem zelo malo pisanja ali skoro nič o resničnih učnih uspehih posameznih šol. Ob polletju pošiljamo tozadevne statistike, ki potem ostane- SAMOUPRAVLJANJA V ŠOLAH jo na statističnem uradu. Kolikor mi je znano, je edino kranjska prosvetno pedagoška služba predlanskim v svojem Biltenu priobčila te podatke. Zakaj ne bi enkrat razpisali tekmovanja o učnih uspehih in bi te uspehe ocenila posebna komisija tako, kakor oceni druge akcije. Tudi za to bi šola in učenci zaslužili nagrado. Take nagrade pa do sedaj še ni nihče razpisal, čeprav trošimo težke milijone za dobro šolo. Testiranje bo verjetno obrnilo šolo v to smer in omejilo tisto, kar jaz imenujem — preveč! Janez Kavar lavno študijska knjižnica pri Centru za estetsko vzgojo mladine V okviru Centra za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani (Pionirska knjižnica) deluje javna študijska knjižnica, namenjena pedagogom, kulturnim delavcem, študentom, dijakom in drugim. V knjižnici so obiskovalcem na voljo strokovne knjige in revije s področja estetske vzgoje mladine (literarna vzgoja, zgodovina mladinske književnosti, likovna vzgoja, umetnostna zgodovina, pouk tujih jezikov, filmska, dramska, plesna in glasbena vzgoja, splošno pedagoško-psihološka literatura itd.); dalje arhiv mladinskih leposlovnih knjig in revij v slovenskem jeziku, bibliografija strokovnih člankov s področja estetske vzgoje mladine od 1. 1. 1962 naprej; katalog ocen slovenskih mladinskih knjig, ki so izšle 1918—1955; študijsko gradivo o delu oddelkov Centra za estetsko vzgojo mladine. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 8. do 19. ure, v sobotah od 8. do 14. ure. Potem ko so pred desetletjem gospodarske organizacije napravile revolucionaren preokret v smislu Marxovega nauka »Tovarne delavcem« in prešle na družbeno samoupravljanje, je isto polagoma prešlo tudi na takzv. neproduktivne panoge kot n. pr. zdravstvo, prosveta, uprava itd. Bogastvo izkušenj na tem področju v tovarnah je bilo za samoupravljanje na drugih področjih ogromnega pomena, saj smo imeli koncepcijo, ki smo jo analogno lahko uporabili tudi v prosveti. Tako smo dobili zakonito osnovo s Splošnim zakonom o šolstvu, Pravilniki šol. Pravilniki o delitvi dohodkov itd. Vsi ti zakoni, pravilniki in predpisi imajo namen, da resnično demokratizirajo šolstvo. Dolžnost vsakega prosvetnega delavca na kateremkoli področju je, da se z vsem tem materialom temeljito seznani in da bo res v pravem smislu upravljavec, ki bo znal uveljaviti smisel zakonodaj avca, saj ga pa tudi družba in naša socialistična stvarnost naravnost silita k temu. Prav zato bi bilo na mestu, da prosvetni kolektivi stvar samoupravljanja uvedejo kot študijski program na rednih delovnih konferencah ali na sindikalnih sestankih. Družba je postavila samoupravljanje gospodarstva in ustanov kot izredno pomemben faktor v izgradnji socializma in raz-vijanja demokracije, vendar je opazno, da se samoupravljanje ponekod izkrivlja in se delajo manjše in večje napake. Do tega pride prav zaradi nekih specifičnosti dela v šolstvu, kjer so v samoupravljanje pritegnjeni družbeni faktorji, ki niso na pedagoškem področju doma. Tu mislim predvsem na šolski odbor, ki je v pretežni večini sestavljen is ljudi zaposlenih izven prosvete. Res, da so v njem tudi nekateri člani šolskega kolektiva, med njimi predvideva ZOS avtomatično članstvo upravitelja šole. Do sem je vse v redu. Tu pa nastane vprašanje osebnosti, predvsem pa zgrajenosti in strokovne sposobnosti upravitelja šole, ki je, posebno na vasi, še vedno avtoritativna oseba, ki hoče svoje mnenje uveljaviti tudi v družbenih organih samoupravljanja v šolstvu. Neredko pride ob navzočnosti nesposobnega upravitelja šolč do škodljivih sklepov in posledic, do trenj in razdorov, siabe volje in upravičenega kritiziranja bodisi prosvetarjev ali ostalih državljanov. Grobe napako se ne bi smele dogajati, še manj pa ponavljati, kajti to meče slabo luč na našo socialistično demokracijo, s čimer postaja stvar tudi politično aktualna. — Vzemimo in analizirajmo tale primer, ki se je zgodil na neki šoli. Učiteljski kolektiv je po temeljitem razpravljanju sprejel sklep, ki se je nanašal na notranjo organizacijo šole. Upravitelju šole sklep ni bil po godu in je dejal: »Vi sklepajte, odločil bom pa jaz!« Ob podobni situaciji je predmetna učiteljica, ki se v svojem delu posebno odlikuje, kritizirala upravitelja, ta pa je, namesto da bi kritiko blagohotno sprejel, zagrozil, da ji bo dal slabšo oceno. Tako je_iz-rabljal svoj nadrejen položaj! Pri. pregledu učnih načrtov je taisti učiteljski kolektiv ugotovil, da imajo vsi učitelji izdelane podrobne učne načrte, le upravitelj šole, ki je tisto šolsko leto poučeval predmet podrobne tehnične vzgoje, ga ni imel. Vpisi v Dnevnik šolskega dela v razredu so vzbujali negodovanje in smeh v vrstah učiteljev. (Pospravljanje podstrešja in podobno.) Se slabše je bilo z nekaterimi vpisi v Dnevnik, ko so bile ure vpisane, ne pa dejansko opravljene. (Šlo je za honorar!) Pri hospitacijah je delal velike metodične napa- ke, ko je pred učenci prvega razreda »popravljal« učiteljico in hkrati sam narobe tolmačil obravnavo velike tiskane črke M. Logično je, da je med vestnim učiteljskim kolektivom in upraviteljem šole prišlo do precejšnjih nesoglasij in sporov. Ko so ob koncu šolskega leta nekateri zaprosili za premestitev, je dal izjavo, da »mu bo zdaj mnr lažje«, kar mu radi verjame Kaj pa šolski odbor in d bene organizacije? Trditev, da poznajo načine in metodo dela v šoli, jih delno opravičuje. Ce dodamo še avtoritativen položaj upravitelja, nam je stvar še bolj jasna. Prosvetni svetovalec za tisto področje pa ima, lahko bi temu rekli, le posredni stik z učitelji — preko upravitelja šole. In tako je torej možno, da upravitelj šole izvaja svoj prikrit »absolutizem«, ki ga pa pred nadrejenimi organi skrbno zavija v plašč demokracije. Če pri vsem tem upoštevamo še dejstvo, da je »mož« absolviral učiteljišče za časa črnožolte monarhije in da se je krepko vdinjal režimom stare Jugoslavije, potem pa ni čudno, da ne more do temeljev osvojiti koncepcije in vsebine socialistične ureditve. Tu se ponovno pokaže nujnost rotacije vodilnega kadra v prosveti z mlajšimi, revolucionarnimi ljudmi, kakor je bilo to poudarjeno v raznih govorih naših državnikov. Na položaj upravitelja šole spada strokovmo in politično sposoben človek! Treba bi bilo zaostriti kriterij pri postavljanju upraviteljev na taka odgovorna mesta. Pri takih in podobnih primerih, vidimo, da strokovno in politično nesposoben upravitelj več škoduje kakor pa koristi interesom šole in družbe. To pa je vsekakor treba preprečiti. Ker se bo morda pojavilo vprašanje, zakaj je napisan članek s tako vsebino, bi takoj želel poudariti, da samo z namenom, da se taki in podobni primeri, če so še kje drugje, bolj radikalno obravnavajo. Na vsak način je treba uveljaviti pravice, ki jih ima šolski kolektiv v pogledu samoupravljanja, da bo imelo res pravo vsebino in se tako odstrani prikriti »absolutizem« nekaterih upraviteljev šol. S tem bo šola mnogo pridobila tako na pedagoškem kakor na družbenem ugledu! M. P, Nov kader voznikov motornih vozil Dvomimo, da bi bili kdajkoli napisali besedo o Soli za voznike motornih vozil, ki je tik poleg Ljubljane — na Ježici. In vendar: z velikim samozatajevanjem daje ta šola iz leta v leto kader, ki ga naša neprestano razvijajoča se motorizacija hudo potrebuje. Naj povemo, da je absolviralo šolo doslej 1246 kandidatov in je samo zadnje petmesečno šolanje dalo naši skupnosti novih 30 šoferjev. Kaj pravijo na Ježici? Predvsem to, da morajo slišati očitek, da je petmesečno šolanje predolgo. In odgovor? Ne moremo primerjati naših razmer z onimi v tujini, kjer raste mladež tako rekoč po tradiciji sredi motorizacije iz dneva v dan, medtem ko se je pri nas promet z motornimi vozili razvil šele poslednja leta. Avto ne bodi morilno »orodje«, marveč pridobitev moderne tehnike. Sola sama razpolaga s 4 avtomobili, bilo pa je doslej 44 tečajev, ki so organizirani tako, da prideta na leto po dva. V. D. Negotovi koraki v hram učenosti ......................................................................................................................................................................I........................milili....milili....iiiiiiiiiii.....................................mn:......m........mn.......n........n..............■■n*................miimiiim..........n....miimi.................................................................................................iiiiihii....milil..........................n....m......................................mili.............. Kadar ajda cvete Rad se sprehajam med njiva- — Kako lep večer..., je sko-mi, neizrekljivo pa me vleče v raj zašepetala in se ozrla na cvet-poljane cvetoče djde. V poznopo-no morje. letnih dneh jih obiskujem pred — Res, vreden molčečega uži- mrakom in jih občudujem, odi- vanja, sem pristavil. šavljene nevestice, ko se od belo- — Ajdo imam posebno rada. rožnatih cvetnih glavic z globoki- _ Tudi jaz. mi poljubi poslavljajo zadnje če- Zavoljo te besede sem ji po- bele, bogato pogoščene na sva- staj še bližji. Uprla je vame svoje tovskem obisku. tople oči, toda že je zanihala na Navadno se. sprehajam sam, njjh dnu komaj obujena zauplji-sinoči je naključje napravilo iz-vost, češ: komu je mar življenje jemo. Na ozarah sem našel znan- pohabljenega bitja ... Pod silo reko (iz tistega kroga ljudi, s kate- fieksa je zganila ohromele noge, rimi se na cesti radovoljno in pri-skrite pod gubami dolgega krila, jazno pozdravljamo, skoraj nikoli jn tisti hip je zajela tesnoba tudi pa nas okoliščine ne privedejo domene; z nehotenim vzgibom mi je osebnega zbližanja). Sedela je Vprjbližala bolečino, ki jo je želela invalidskem vozičku in nepremič- s kri ti; v občutku neskončnosti no zrla po mehko usločenih ogo- mučne sekunde sem moral v sebi nih. Nerad sem jo zdramil izsiioma zadušiti val vzkipelega so-sanj, vendar, ko sem jo bil do-gutja, ki bi krhkemu bitju zdro-šel, sem pač moral mimo. Po po- bilo stekleni oklep obvladanega zdravu sem nameraval nadalje- brezupa. > Rešila me je najina vati pot, toda bilo je preveč izne- skupna radost — cvetoča njiva, nadenja za njeno čustveno intim- utrgal sem cvetni vršiček in ji nost; imela je polne oci tesnobe,ga pribiižal: Glejte, koliko tihe, ki je drgetaje nihala med rnU‘J" komaj opazljive lepote je v teh nostjo, da se reši v vljudnostni drobnih glavicah-smehljaj, in nevarnostjo, da se _ gledam me v za- nila je grenkobo in se uasmehni-maknl^sti obhaja želja, da b LaionVSwS ga de- ležna, da je prejela, česar me ničila v kobulCek, k! sem ji ga dal. bilo treba prositi, mi je podarila — Na cvetočo ajdo me-vezejo svoje zaupanje. spomini... Gotovo prijetni, sem dodal. — Zelo bridki! In vendar jo imam rada — paradoks, kajne?— Za druge morda, za vas gotovo ne. Začutil sem, kako se ji je odprlo srce. — V tistih težkih dneh sem jo vzljubila, prav na tej njivi..., je dahnila v svoj dremotni spomin. Bilo mi je devetnajst let. Končala sem šolanje in se pripravljala, da grem učit otroke na osvobojeno ozemlje. — Torej kolegica? ji skušam začuden brez čudenja spoštljivo podstaviti trdnejšo stopnico. — Samo po izobrazbi..., se trpko nasmehne v zadnji soj dneva, ki je hitel ugašati z njenim: In vse bi dala, če bi mogla biti tudi po delu. — Mogli bi nadomestiti petero takih, ki imajo vse pogoje, pa nočejo ... — Kaj se ne motite? se tiho-razgreje v potrdilo, da me je razumela. Zdi se mi, da jim manjka vse. — Imate prav, se ji vdam: ljubezen do otrok je res vse. — Torej je meni ostalo vse? me pogleda s hipnim prebliskom človeka, ki je imel dovolj poguma prispevati svoj delež k velikim dejanjem v usodnih dneh, nato pa pustil svoj dar zapresti v pajčevino samoodpovedi in pozabljenja. — Prosim, pripovedujte mi o tistem, kar vam je vzelo in pustilo vse... Spet me je pogledala in ta po- gled je bil zdaj roka, ki me je povedla v svetišče njenih čustev. — Tam na kraju je tekel žični blok... in tisti blok si morem na tej njivi oživljati edinole, kadar je zasejana z ajdo. Letošnja je natanko taka po rasti, band in močnem vonju. Tisti nesrečni večer se je razduhtela do omam-nosti, kot da se hoče vsa izživeti do trenutka, ko je v njej izkrvavela moja prva ljubezen... Na cvetni meji je obležal moj kurir in tam se izgubila vse. Podrobnost je zgodba, kakršnih ste že veliko brali v spominih na borbo, odveč bi jo bilo ponavljati. — Vsaka ima svojo enkrat-nost, nedvomno tudi vaša iz vaših ust... . — Bil mi je sošolec. Že prej sva si izmenjavala kurirsko pošto onstran bloka, kamor sem hodila z dovolilnico. Stražarjem sem se smelo in prijazno nasmihala in šlo je brez preiskav do primera, ko sem morala pismo pogoltniti. Moj ilegalni prehod pa je bil tragedija izdajstva. Vse priprave so nama obetale popoln uspeh, nikjer najmanjšega suma o tveganju. Prav zato... čakala sem ga ležeča v brazdi in cvetne glavice so me božale po licu. Prvič in zadnjič v življenju mi je srečno razburjenje hotelo razgnati prsi, ko. sem v globoki temi končno začutila neslišen premik v žici nekaj metrov od sebe; v potrdilo še geslo, njegov dobri glas (ki se ga nisem mogla dovolj naužiti): Sejem!... Ža-njem!... mu dihnem v odgovor. To je bil najin pozdrav in objem. Gosto temo sta razsvetlila dva tiha smehljaja, ki sta se srečala v dremajočem cvetju med nama... — In škrtnile so škarje, da izoblikujejo majhno okno v žici, okno zame, ki me bo zdaj zdaj spustilo na pot v svobodni svet... To škrtanje je bilo mojim ušesom najslajša pesem in nje ritem drhtenje ljubezni... (Nenadoma me je pogledala, gotovo v strahu, ali se mi ne zdi njena pripoved presentimentalna. Pomirjena se je vrnila v svoj cvetni privid.) — Škrtanje je prenehalo. Opravljeno... Čutila sem, kako se je do pasu povlekel skozi odprtino — da bi ga laže dosegla — in nato je šepnil odrešilno besedo: Pridi... To je bila njegova poslednja beseda. Obsvetil ga je snop iz zasede in zrušil rafal. — Zavedla sem se med rešetkami, vsa pretepena. Kmalu sem zbolela za otroško paralizo, ki me je rešila ječe in mi pustila za spomin ta voziček. In vselej, kadar mi tuje roke pomagajo vanj, se mi neusmiljeno oglasi refren mojega življenja in njegove smrti: ZAKAJ? ZAKAJ?... — Nikoli nisem zvedela, kdo me je izdal, kakor nikoli nisem uživala svoje sreče: dovolila mi je le, da sem se ji približala, ko pa sem se je hotela okleniti, me je pahnila od sebe ... Ajdo pa imam rada. Kadar vzcvete, se otroci začno radostno vznemirjeni ozirati proti šoli, ki jim znova odpira svoja vrata — jaz, ogoljufana za to radost, pa se zapeljem med njive. Tu je zakopana moja mladost in vsak cvet mi jo približa tako tesno, da se trgam z vozička, da bi legla v brazdo in se spremenila v del tega cvetnega morja... — ki se bo žrtvovalo potrebam mnogih in s tem izpolnilo svojo življenjsko nalogo, kakor sta to storila dva cvetoča človeka na cvetoči njivi..., sem kanil kapljo olja v rano. — Se vedno je držala v naročju kobulček, ki sem ga ji bil utrgal, in njeni prsti so ga nežno obkrožali. — Glejte, ta cvetek bo še nocoj umrl, — nemara bo v čaši vode na vaši mizi dočakal drugega dne v vašo uteho; vi pa boste živeli še mnogo dni, takih, kakršne ste pomagali ustvarjati, in brazda na njivi bi vam to zanesljivo povedala ... Tudi to, da ste našim otrokom dali prav vse, kar ste želeli onstran žičnega okna v svobodni svet... Otožno zamišljena me je gledala in poslušala kot pravljico na odru: ko mine, ji ostane isti voziček, iste bedne noge pod krilom in isto neizpeto hrepenenje po polnem človeškem življenju. Vendar, ko sva si voščila lahko noč, sem našel v njenih očeh odsev miru po spoznanju, da jo je nekdo skušal razumeti do kraja. In morda bo njen mir še večji, če bo poslej, kadar mi bo odzdrav-ijala, videla v mojih očeh svojo legendarno skrivnost. Janez Lampii G. Sadoul: »MOC FILMA« OTROCI IN CICIBAN Ciciban je štiribarvno ilustri- neposreden. 1503 otrok je navedlo, ran list za naše najmlajše. Izhaja da si najprej ogledajo ovitek, se že ves čas po osvoboditvi. Ure- pravi platnice. Butalci, ki so izha- Uvajanje filmske vzgoje v vsebino bolj škodujejo kot vzgoj- sagom in vsebini, ki ima za navadne- iaB 50 Sa Jože Ribičič, Lojze Kra- jali v ilustraciji Jožeta Ciuhe kot srednjih šolah je dobilo po učnem no gradijo. Obeta se nam nova ga obiskovalca kina že zgodovinsko, kar, Črtomir Šinkovec, Zima Vr- slikanica, so bili deležni 702 od- programu načrtno obliko. Četudi domača revija »Ekran« , da ne rečemo muzejsko patino. Sa- . m -------- (dokaj doul pa je presenetljivo oživil začet- so tej smeri estetske vzgoje že ponesrečen naslov!) in upamo, da na obdobja filma, izluščiti marsikate-poprej marsikje posvetili pozor- je optimizem na mestu, saj bo del 5L.fivlJieDlsko ■:l?dxro' Bralec z. na2e~ nost, bo odslej lahko obveljala revije namenjen prav pedagoški jema poskuse,VladoigotUrafnean:lnapore vsebinsko in metodološko izpo- smeri filmske vzgoje. Kako pa je filmskih pionirjev, njihove uspehe in polnjena oblika pouka. Potrebo s knjigami za mladino? " s^berutmTevalf deSvo" ^ Muskova kn^a' ki ^ lani več ljudi obiskuje kinematografe sla pn PK’ bol;i nameniena od- fitaaSutehtno ^se113 df“mS^ ifus^k vfRlms^vzgoja^f UP°šSt°e' br^Tadoulova3 »Zgodov^f 3 Kakorhltro P«tr’ sko mladež. Isti avtor pa je spi-mislim nastane sal za mladino >>Moč fiima<<. n m>l Predava o fd- _ Knjiga je nedavno tega izšla mu in kaj naj predava, v kaks- nem obsegu, ker tovrstnih napo- 1 til in priročnikov ni. Filmska vzgoja na srednjih šolah še lep čas ne bo mogla dobiti enotnega izgleda in vsebine, pač zato, ker se bo posamezen predavatelj po lastni preudarnosti in možnosti lotil filmske vzgoje. Upoštevati je treba, da univerza in verjetno VPŠ ter učiteljišča niso nudili programskih predavanj o filmu, zato šolniki tudi ne morejo prinesti na šole tovrstnega znanja. Iz tega sledi, da se bo posamezen Georges Sadoul je brez obremenjujoče laktografije enostavno in zanimivo posredoval poglavitna poglavja iz zgodovine filma. Knjigo je razdelil na dve večji poglavji: na obsežnejše o filmu včeraj in skromnejše o filmu danes. Pravzaprav bi pričakovali obratno, saj nam je bližji današnji čas in problematika. Vendar je imel Sadoul določene namene, ko se je bolj pomudil pri nastanku gibljivih slik, pri Edisonovih poizkusih, ob zmagoslavju bratov Lumier, Meliesa, do nastanka zvočnega filma. Ce danes gledamo izbor Chaplinovih ali Mačk Senettovih kratkih komedij iz časa nemega filma, se kljub polome, postopna tehnična in umetniška izpovedovanja. Kos filmske zgodovine zaživi plastično, bralec pa bo znal marsikateri pojav ob filmu presoditi v širši luči. Razgled po sodobnem filmu pa je gotovo preskromen. Res, da spregovori o sodobnem umetniškem, znanstvenem, risanem in lutkovnem filmu — bolj informativno — toda to področje se je Sadoulu zdelo preveč raz-sežno, ker bi sicer vsaj povrhu osvetlil temačno, idejno in slogovno! plat sodobnega filma. Bržkone ni nameraval spregovoriti o različnih filmskih šolah in velikih ustvarjalcih, kot so R. element, S. Kramer, Cuhraj, Ingmar Bergman, de Sicca, Bunuel in drugi. »Moč filma« — nekoliko samovoljen prevod »Conqučte du Cinčma« — ima prevladujoč pečat filmskozgodovinske-ga dela. Ta zgodovinski moment pa je Sadoul z bleščečim slogom in velikim poznavafljem tvarine tako čitko napisal, da prebiramo knjigo kot na pet roman. Avtor zna vplesti anekdoto ali statističen podatek z enako spretnostjo. Knjigo je prevedla Djur-djica Flerč; mnogoštevilne slike so z okusom izbrane. Jedro filmske vzgoje nedvomno sloni na estetskem in etičnem poudarku, vendar se bo mladina s pridom seznanila z zgodovinske plati s sedmo umetnostjo. Zato velja »Moč filma« ščaj in Branka Jurca. V zavesti, da je izdajanje Cicibana težko in odgovorno delo, je Mladinska knjiga kot založnica postavila poleg odgovorne urednice tudi uredniški odbor. Reviji, ki jo dobi otrok, je zelo težko določati starostno dobo. Mi- govorov. Ilustracije, ki si jih otroci ogledajo najprej, so bile zastopane s 474 odgovori. Vse to kaže, da uživa Ciciban veliko popularnost prav zaradi barvnih in črno belih ilustracij. Vzporedno s to orientacijo se kaže enako močna orientacija predavatelj po svoji najboljši mo- spoštovanju do filmskih veteranov priporočiti kot čtivo, ki či in prizadevnosti lotil izbire gradiva za pouk, ga primerno pripravil. Individualne razlike glede vsebine pa bodo nujno večje kot n.pr. pri obravnavanju dramatike. Takšna vprašanja, ki jih je praksa porajala v šoli, so dovolj razsežna, problemsko raznolika, da bi veljalo posebej spregovoriti. Šolnikom v pomoč pa so knjige s filmsko problematiko, ki so se zadnja leta razveseljivo pomnožile. Ti viri lahko posredno služijo šolnikom, zato je na mestu priznanje predavateljem, ki so poleg svojega osnovnega dela marljivo sestavljali gradivo in ga kvalitetno posredovali mladini. Filmska vzgoja se lahko pri mladini bogato obrestuje. Pa tudi mladina sama bi rada prebirala filmska dela kvalitetne vsebine, le da so knjige za stopnjo srednješolcev dokaj redke. Filmske revije — z eno samo izjemo, Filmsko kulturo — so povečini na stopnji plitkih pomad-nih pisanj in škandalov; s kičasto muzamo preprosti tehniki, naivnim larji radi prebirali. ga bodo šo-I. G. slimo, da je Ciciban kot berilo, ki otrok do vsega, kar sami rešujejo, bogati in razvija otroka, primerno za predšolsko dobo, za prvi, drugi in tretji razred ošnovne šole. Ciciban se razprodaja skoraj izključno po šolah, zato vemo, da se ga poslužujejo pri pouku razredniki prvih, drugih in tretjih razredov. Urednica je imela že več posvetov glede vsebine Cicibana z učiteljicami teh razredov po Sloveniji. Prosvetni delavci so dali kopico dobrih, umestnih pripomb na uredniški koncept lista in uredništvo jih je tudi upoštevalo. Vendar smo želeli zvedeti, kaj mislijo o Cicibanu prav tisti otroci, ki jim je list namenjen. Zato smo se po premisleku odločili, da razpišemo v Cicibanu anketo o vsebini Cicibana. Naj otroci vzamejo v roke svoj list, naj ga pregledajo, naj ga prebirajo, naj gledajo ilustracije in končno naj se odločijo. Obrnili smo se na otroke prvih, drugih, tretjih in višjih razredov, naj nam na listkih napišejo svoje odgovore na postavljena vprašanja. Mislili smo si, da bodo ocenjevali najbolj februarsko številko Cicibana, so pa oce- novice iz narave raste od prvih razredov navzgor. Zanimal nas je nadalje tudi odnos otrok, bravcev Cicibana, do novic iz narave in do tehnike, ker smo imeli v lanskem letniku oba razdelka zaznavno zastopana. Na naše vprašanje, kaj je bralcu bolj všeč, ali novice iz narave ali tehnična stran, smo dobili 41C7 odgovorov, da so jim bolj všeč novice iz narave, a 2366 otrok je povedalo, da jim je tehnična stran boli všeč. Torej je živ interes njevali še marčevo številko, ne- » .. Vse, kar potrebuje otrok v šoli, smo Anki lepo zložili v torbo. In potem je prišel tisti dan. ko smo rekli: »Jutri pojdeš pa v šolo.« (Ela Peroci: šola. »Ciciban«. 1962-63, Št. 1.) kateri tudi poznejše številke'tega letnika, drugi spet pa so ocenili do rebusov, križank, ugank, do otrok na strani narave, kar je kar vse številke Cicibana, kolikor vsega tistega, kar je imel naš list tudi popolnoma razumljivo. t?JVemkhm^h ^ Zaglay.je? Zavozlano« Saj v lanskem ]etniku smo uvedli številke, ki smo Jih dobili, abso- se je za ti dve strani Cicibana ritmično Plesni prizor, ki ga je Iz risanega filma »Surogat«; zagrebški režiser Dušan Vukotič je za to risanko prejel poleg številnih priznanj tudi »Oskarja« Protest mladih proti atomski nevarnosti lutne veljave, nakažejo nam pa vendarle, kako otroci na list spontano reagirajo. Odzivanje otrok na anketo je zahtevno. Tudi tega smo se zavedali. Tako ni nič čudnega, da smo čutili pri nekaterih odgovorih vpliv odraslih na sodbo otrok, toda temu bi se v nobenem primeru ne mogli do kraja izogniti. Na anketo je odgovorilo 6715 Ul otrok, to je torej več kakor 11 % tistih otrok, ki Imajo Cicibana naročenega. To je dosti. Prvikrat se je zgodilo, da smo za njih lastno mnenje vprašali otroke, stare do desetih let. Prvikrat so tudi odločilo 1498 otrok. Nadalje smo želeli vedeti, kaj je otrok v posameznih številkah na podlagi zelo vabljivih tekstov pripravila koreografinja Marta Paulin. Vendar je v anketi odgo- po dvakrat prebral, ker je seveda vorilo samo 2515 otrok, da so iz-s tem odgovorom tudi povedal, vajali prizor ali pesem ritmično, kaj mu je najbolj všeč. 84 otrok medtem ko jih je odgovorilo 3948, je povedalo, da niso nobenega se- da jih niso izvajali. Se slabša je stavka brali dvakrat, 230 otrok pa bilanca glede izdelkov, ki bi jih je povedalo, da so prebrali po naj otroci izdelovali. 4508 otrok je dvakrat ves Ciciban. Ce grupiramo ostale odgovore, nam povedo, da otroci prebirajo po dvakrat lepo prozo in poezijo: pesmi, pravljice, ljudske pripovedke, odgovorilo, da niso delali nič iz zamaškov ali iz fig, 1918 otrok pa je odgovorilo, da so izdelovali. Kakor je anketa o Cicibanu zasnovana, nam je pokazala, da zaglavjem 667 odgovorov (marši d™OT setavkovaU pLr^Uih5 je^ Enainsedemdeseti zvezek knjižnice Sinjega galeba je svojevrstna knjiga. Dokaj poredko nastopa več avtorjev nekega leposlovnega dela, tokrat pa jih naštejemo kar petindvajset: mladina od 14—18 let. Iz Zagreba; mladež, ki se je zbrala na starem zagrebškem observatoriju, da bi se seznanila z astronomskimi »skrivnostmi«, se je ob spoznavanju vesoljskih teles zamislila v jutrišnji svet, še bolj pa v današnjega. Današnjega, ki stoji na razpotju: ali bo atomska veda prinesla človeštvu nesluteno blagostanje, ali pa se bo spremenila v requiem za homo sapiensa. Ob takem premišljanju je nastala pameti in lastno srečo, za življenje, »Drama v vesolju« — s predgovorom ki je vredno človeštva. Kritik pač ne in tremi naslovi: »Pogled v vesolje«, bo v »Drami v vesolju« iskal nekih »Drama v vesolju«, »Živeti hočemo«, paralel s H. G. Wellsovimi utopičnimi Knjigo so zagrebški mladinci posve- romani ali neke posebne literarne od-tili mladi Japonski, ki jo je tako Uke. V čem je poglavitna vrednost prevzel jugoslovanski film »Dolina »Drame v vesolju«? Mladi rod zagreb-miru«, da si je zaželela dopisovati z ških piscev ni iz literarnih ambicij za-našo mladino, ob tem pa se sprašu- stavil pero^ čeprav so tudi te poje, kaj storiti, da bi našli dolino mi-ru, svet brez sence atomske gobe. Vsebina knjige je zdaj poljudnoznanstvena, zdaj teži k leposlovju, toda osnovna ji je misel in zahteva: človeštvo mora ostati razumno, ljudje se morajo boriti za zmago zdrave Poljudnoznanstveno o vretenčarjih med seboj in Cicibanom, med seboj in uredništvom Cicibana. Prav o tem novem odnosu do lista, ki so ga otroci občutili, nam govorijo njihovi odgovori. Saj se niso mogli disciplinirati in nam odgovoriti samo in točno na zastavljena vprašanja. Prvič jih je prevzela zavest, da so s svojimi pač pa zato, da svojin-Tvrst- sodbami soustvarjalci uredniškega koncepta revije. Deklice so odgovorile s 3884 odgovori, dečki z 2831 odgovori. Iz prvih razredov smo dobili 1019 odgovorov, iz drugih 3103, iz tretjih 2204, iz četrtih 349 in iz višjih razredov do osmega osnovne šole 40 odgovorov. Zanimalo nas je, kaj si otrok nikom in odraslim predoči tako doma kot v svetu vso kritičnost današnjega časa, ko stoji pred izbiro uporabe atomske energije. Resno in jasno izražena resnica o odgovornosti posameznika in celokuprfega človeškega rodu za usodo našega planeta naj živo spregovori in angažira ljudi v skupni volji pa mirnem, zares humanem sožitju. Ce je »Drama v vesolju« vrhu tega čitko napisana, se ne čudimo novici, da bodo delo prevedli -v zgodbe, basni,_saj_ navajajo za tem imajo otroci radi Cicibana predvsem, ker je ilustriran in to polovico štiribarvno ilustriran — torej zato, ker je slikanica. Zato se redakcija trudi, da bi prav ilustracijo razvila, seveda s slikarji in litografi vred, še na višjo stopnjo. Cicibana pa imajo radi tudi, ker berejo v njem beletrijo, primerno za te otroke. Tako se redakcija trudi, da da otrokom čftn več raznih lahkih, igrivih, melodičnih in ritmičnih pesmi, da tiska sodobne pravljice, ljudske pripovedke, zgodbe, basni, pripovedi. Prav temu smo namenili v letošnjem letniku Cicibana še več prostora. V prvi polovici letnika tiskamo dosti sestavkov z verzalkami, da bi jih lahko postopoma brali Številna znanstvena in poljudnoznanstvena dela izpod peresa Miroslava Zeia so dobila številna priznanja med strokovnjaki, pa tudi tiha, nenapisana priznanja srednješolske mladine, ki rada seže po njegovih poljudno spisanih knjigah s področja biologije. Zato avtorja ni treba posebej predstavljati, opozoriti pa velja na »Vretenčarje«, ki so izšli v zbirki Priroda in ljudje. Knjiga »Vretenčarji« je zajetno delo o najbolj razširjeni skupini živali. 2e poprej je Zel napisal »Dvoživke in plazilci«, »Ribji svet«, »Iz življenja sesalcev«, zdaj pa je podal zaokrožen razlago o vseh vretenčarjih, ne da bi povsem sledil prejšnjim knjigam ter Heinrothovi knjigi »Iz življenja ptic«. Celovito urejena knjiga o »Vretenčarjih« je nudila avtorju priložnost, da je obilno gradivo tolmačil v nazor- dvakrat prebral, zato tudi sorazmerno veliko število teh odgovorov). Butalce kot slikanico je dvakrat prebralo 646 otrok, novice iz narave 461 otrok, razvoj tehnike 463 otrok, a sestavke pri tehničnih igračah samo 50 otrok in pri ritmiki 44 otrok. Zanimivo sliko so nam prikazali otroci tudi pri dvakratnem prebiranju pesmi. Medtem ko so otroci prvih razredov prebirali dvakrat pesmi v 28,7 %, so jih v tretjem razredu prebirali že samo v 10,9 %. Obratno pa raste iz razreda v razred interes za pravljice. V prvih razredih so prebirali pravljice otroci v 19,7 %, v tretjih razredih pa že v 33 %. Zanimanje za dvakratno je na tej stopnji impulziven in od prvega razreda, a interes za tulfi ieziks Po etični vsebini ie TTrp- _ »aaaaca~av_j ucia oi a/hl/av v oo /v. Zjciiiiiiiciiijc Z<1 ClVdKTcliiTO ^ 1 ^ nejši sliki descendenčnega procesa in ma v vesolju« priznanja vredno* delo v ^icibanu najprej ogleda. Otrok prebiranje slikanice Butalci pada tuc^i učenci prvih razredov. s primerjalnega vidika. Evolucijsko zagrebških mladincev. — ......................... * ' ---- tolmačenje je bilo v vseh prejšnjih delih ravno tako prezentno kot v tem delu, vendar bo vsebina mlademu bralcu še bolj nazorna in organsko nazorna povezana. Oblika Zeievih »Vretenčarjev« — kot tudi ostalih del — se ne omejuje zgolj na sistematiko, kot jo zahteva biološka veda, nazorno in živo opisovanje z zanesljivo razlago na osnovi dolgotrajnih odkritij znanosti in Danvinove teorije, marveč dopolnjujejo razlago opozorila o praktičnem pomenu vretenčarjev za človeka; čitko oblikovana beseda se ponekod M. Boršmk: Študije in fragmenti V knjigi Študije In fragmenti je prof. Marja Boršnik zbrala svoja dela, ki so bila doslej objavljena v raz. nlh literarnih časopisih. To je Izbor iz njenega petintridesetletnega snovanja in je zanimiv zlasti po tem, ker __________ ... prepleta s humorjem, pisec pa je po- kaže nenehen vzpon od prvih razpra- nova hči. Ko je bila Boršnikova kot kazal tudi pedagoški čut pri obliko- vic prizadevne študentke do pronic- politično sumljiva srednješolska pro-vanju gradiva. ijivih študij zrele literarne zgodovi- fesorica v Srbiji odtrgana od literar- »Vretenčarji« so bogato opremljeni narke. rinv,,«--- - - - - - s fotografijami, skicami in barvnimi Njena prva dela se poznajo, da so risbami. nastala pod mentorstvom prof. Fran- ceta Kidriča. Zajeta so iz njegovega delovnega področja in na njegov način pretresajo . literarnozgodovinsko vpliv Celestina na gradivo. To so razprave: Ernestina Je-lovškova, Prešernova mati, Pater Ben-venut in Prešeren, Levstik in Prešer- čala na analizo ustvarjalnosti nekaterih naših književnikov. Študirala je Kersnika, Mencin- Tako je bila s pridom izvedena anketa o Cicibanu med otroki. Vsem, otrokom, učiteljicam in učiteljem, ki so organizirali pisanje otroških odgovorov in jih potem odposlali na uredništvo, se ob tej priliki najlepše zahvaljujemo. 150 otrok pa smo izžrebali; vsak, ki je izžreban, bo dobil frhnvpplf knjižno nagrado, obvestili pa ga bomo se z dopisnico. Branka Jurca Berila za 1. razred so pomanjkljiva Naša šola je dobila svoj zakon, ki je prinesel našemu šolstvu precej novosti. Učitelj je pri svojem delu v razredu svoboden. Svobodno lahko izbira metode dela. To je bilo še posebno potrebno v prvem razredu. Dolga leta po vojni smo se togo držali le ene metode. Redki so bili učitelji, ki so si upali preizkušati tudi druge metode. Sedaj, ko nam je z zakonom to dovoljeno, se je Precej učiteljev elementarcev z veseljem poslužilo teh pravic. Pri tem pa so naleteli na precejšnje težave. Slovenci imamo le eno prvo berilo, ki več ne ustreza delu Vseh učiteljev. Brali smo, da pripravlja novo berilo za začetno branje po analitični metodi tov. Rostohar. To bo lep korak naprej, vendar tudi to ne bo zadovoljilo vseh potreb. Nekaj učiteljev dela po globalni metodi. Tudi ti učitelji bi potrebovali posebno berilo. Sama delam že dve leti po globalni metodi. Ta metoda mi je všeč, ker dosezam z njo dobro uspehe. Ne bi več rada menjala metode, kljub temu, da imam težave zaradi berila. Letos sem si pomagala s tem, da sem pripravila na ciklostil nekaj vaj. To pa seveda še ne zadostuje. Podobne težave pa imajo seveda tudi vsi tisti učitelji, ki so se lotili raznih drugih metod, pri katerih potrebujejo bralne vaje z malimi tiskarskimi črkami takoj v začetku. Neka tovarišica iz daljšali in vsebinsko poglabljali. Upoštevati bi morali vse učne enote. Sedanje berilo je pomanjkljivo. Uporabno je samo za eno metodo. Malo je lahkih sestavkov z velikim tiskom in še ti so razmetani po vsej knjigi, da jih ni mogoče glede na učne eno- ne dokumentacije, se je,lotila vredno-tenja izhajajočih del. Tako imamo v knjigi kritiko 'Grumove »Goge« in Ko-zakove »Celice«. To je bila gotovo obogatitev njenih metodičnih prije-mo^’ * ^ Prvih del vidimo, da je Boršnikovo kot žensko posebno zanimal odnos pesnika do matere, hčere, kasneje pa se je poglobila v usodo žensk, ki so se uveljavile v sloven-ski literaturi. Napisala je Študije o Vidi Jerajevi, Zofki Kvedrovi in ženskem časopisu »Slovenki«. Te niso več napisane na kidričevski način, odlikujejo se po osebnem slogu, toploti, razkrivanju najintimnejših strani življenja in razumevanju literarnih del v povezavi z življenjem njihovega avtorja. Morda se nam zdi danes pisanje življenjepisov literarnozgodovinska v uvodu v svojo knjigo nam daje seboj Tavčarjevo novelo V Karlovcu in Prežihov boj na Požiravniku. V zadnjem času se je osvestila, da imajo besedni umetniki svojstvene ustvarjalne ritme. S tega vidika je analizirala Aškerca. Kersnika, Glazerja, mimogrede tudi Voranca. Bralca priteguje njena moč dojemanja pesniškega sveta, plastična primerjanja, dialektični pogled na umetnikovo delo. Rezultate je celo grafično ponazorila. Študij ustvarjalnih ritmov gotovo še ni v končni fazi. Prepričan sem, da ga bo avtorica poglobila, kot je nekoč poglobila svoje vživljanje v usodo besednih umetnikov. Nove knjige in revije Kopra si je pomagala s plakati, te uporabljati takoj v začetku, ko n^isoL k»K^1adr0 b?do nlšemu duho^ To pa je silno zamudno in še težko izvedljivo. Berilo ne bi smelo biti vzrok, da se ljudje ne bi mogli posluževati drugih uspešnejših metod. Zato stoji pred nami težak problem, kako rešiti vprašanje berila za prvi razred. Mnenja sem, da bi se to dalo rešiti. Berilo za analitično metodo bi moralo imeti drugi del tako sestavljen, da bi se ga lahko poslužili tudi tisti učitelji, ki začnejo z malimi tiskarskimi črkami. Se boljši način bi bil ta, da bi imeli enotno berilo za vse metode s prilogami za različne metode začetnega branja in pisanja. ,To berilo pa bi moralo imeti izbrane sestavke, ki bi bili v začetku kratki, tiskani je učencu še težko brati na drobnem tisku. V knjigi pogrešamo tudi lepih sestavkov, ki so otroku zelo blizu in bi jih s pridom uporabljali za povezavo z učnimi enotami. Kaj je lepšega otroku, kot je novoletna jelka, dedek Mraz, a o tem niti besede. Pa pride pomlad, o kateri govorimo več tednov, v knjigi pa je tako skopo. Omenila sem samo ta dva primera, ki bi jih novo berilo moralo upoštevati. Povedala sem nekaj svojih misli v upanju, da se bodo oglasili še drugi elementarci in pove- nemu delavcu — tu mislim zlasti tudi na delavke — omogočeni pogoji za »n uveljavitev vseh sposobnosti, tudi naš literarni zgodovinar ne ve^ kdo ve kil J opraviti z življenjepisi. Dokler pa je življenjepis posameznika sredstvo, da z njim dokazujemo zakopanost naših talen-* ln. neb°S1Jeno fragmentarnost ti-har se je včasih po golem na-Wjučju rešilo v javnost, toliko časa je naša dolžnost, da kažemo ne samo, marveč tudi, kaj bi pri manjši zatrtosti in večji osveščenosti odločujočih lahko imeli. Za vsak po-guoijen talent je soodgovorno tudi njegovo okolje.« (Str. 9.) Po osvoboditvi je Boršnikova kot pr*,®s?r na slavistični stolici močno 0 4 , P?trebo po priročniku o slo- ^h^evnsti in je kot skripta Seda? «-reJgled- slovenskega slovstva. V Uvodu Boršnikova razmišlja o svoji lastni ustvarjalnosti. Občuti fragmentarnost svojega dela, zato je svojo knjigo tudi naslovila Študije in fragmenti. Razlaga jo z zapostavlje-ico jjioa- nostjo žensk, usodo politične osum-že zastarela Ijenke, prehitevajočim razvojem ve-metoda, toda de, brezobzirnostjo kritike. Morda pa se pri njenem sintetičnem ustvarjanju javljajo tudi interference zaradi tankovestnega analitičnega dela. saj so te študije nastale vzporedno z urejanjem in komentiranjem Izbranih del Vide Jerajeve, Zofke Kvedrove, Zbranih del Antona Aškerca, Ivana Tavčarja, obširno analizo Frana Celestina in mentorstvom pri Prežihovem zborniku. F. Žagar dali svoje mnenje. Preden izide „ - ---------------- novo berilo, bi morali elementar- DMatismia:ieM?opolI}UaJ ln v StucUj,ah ci izraziti svoje želje in potrebe. To bi morda uspelo S pomočjo razne skompillrane Uterar- z velikim tiskom in živo ilustrira- primerne ankete o vsebini, tisku Skupirai^iiS .s° ni. Postopoma pa bi se sestavki in ilustracijah. Gojkovič Vida zomost BorSngovečedaijeboij ob?£ Dopisnikom Da bi lahko izplačevali dopisnikom in sodelavcem našega lista honorarje, prosimo vse, naj nam sporočijo številko svojega žiro računa; če ga nimajo, pa potrdilo, da po zakonu niso dolžni odpreti ga. Učenlčko samoupravljanje u okviru zajednica učenika. Materijali so drugog saveznog savetovanja o uče-ničkom samoupravljanju. Izdala: Sa-vezni zavod za proučevanje škotskih in prosvetnih pitanja i Centralni ko-mitet Narodne omladine Jugoslavije. j-Mladost«. (Beograd, Maršala Tita 2). 1562. Str. 130. Faletov, Miroslav: Proizvajalno delo učencev osnovnih šol v gospodarskih organizacijah. Šolski priročniki 1. Izdaja Zavod za prosvetno-pedagoško službo v Mariboru Založba Obzorja Maribor. 1962. Str. 55. Petras, dr. Marijan: Odgoj i tehnika. Pedagoška . akademija — Split. Posebna izdanja 2. Split. 1962. Str IS. Viher, dr. Danilo: Gnoseološki elementi pedagoške svijesti. Pedagoška akademija — Split. Posebna izdanja 1. Split. 1962. Str. 16. Viher, dr. Danilo: Nastavno odga-jalaštvo. Split. 1962. Iz,»Skolskog vjes-nika« časopisa za pedagoška i pro-svjetna pitanja. Str. 24. Grabovac, Julije — Rismondo, Vladimir: Ličnost Natka Nodila u dal-matinskom preporodu. Pedagoška akademija — Split. Radovi 3. Solit 1961. Str. 52. ’ Krpan, Mladen: Prilog poznava- nju kopnenih kralježnjaka splitske okolice i bliže Zagore. Pedagoška akademija — Split. Radovi 4. Split 1962. Str. 52. Petras, Marijan — Viher, Danilo: Pedagoške analize. Pedagoška akademija — Split. Radovi 1. Split. Radovi 1. Split. 1961. str. 24 Nekaj misli in predlogov o nazorilih Znano je, da je eno bistvenih načel pri pouku — načelo nazornosti. Pri pouku, zlasti na stopnji osnovne šole, moramo temu posvečati mnogo skrbi. Cesto nam vzame delo z nazorih precej časa, a če smo jih smotrno izkoristili pri učni uri, spoznamo, da se nam je trud izplačal. Tudi preprosta nazorila, ki jih izdelamo poceni in z malo truda, zaležejo več kakor draga, kupljena. (Za primer: model decimalne tehtnice, ki je v prodaji, lahko rečemo, da je zanič — praktično neuporabljiv, čim se ga malo dotakneš, se razleti v vse sestavne dele). Zadnjih nekaj let se v šolah vse bolj uveljavljajo novejša učila, kot so episkop, diaprojektor ipd. Prav v zvezi s temi učili bi želel dati nekaj pripomb in predlogov. Želel bi, da na forumih, ki s tem delajo, o stvareh razmislijo in ukrenejo, kar se v tem pogledu ukreniti da. Radijske ure, ki so na sporedu, so v glavnem dobre in se jih pri pouku tudi s pridom poslužujemo. Dobro pa je imeti magnetofon, ker radijska ura ni vedno na razpolago takrat, kadar jo pri učni snovi rabimo. Z magnetofonom lahko učno radijsko uro posnamemo in jo' reproduciramo, ko snov obravnavamo. Drugače in slabše pa je s TV oddajami za šole. Te so sicer bile ob četrtkih, a so nam, po pravici povedano, malo koristile, vsaj na osnovni šoli. Bile so sicer na TV sporedu v časopisih, a največkrat brez naslova. Tako nismo vedeli, za katero stopnjo bi bila ura koristna in zato teh oddaj skoraj nismo gledali. Da bi pa vsako oddajo šli gledat z učenci, tega si pri pičlem času (zaradi skrčenih predmetnikov) nismo mogli privoščiti. Kolikor pa smo te oddaje gledali, jih učenci niso dobro razumeli, ker so bile vse v srbohrvaščini, te pa otroci v osnovni šoli še ne obvladajo. Prav bi bilo, da tudi slovenska TV uvede šolske ure v TV program, nekako po vzgledu radijskih šolskih oddaj. Vemo, da to ne bo mogoče v tolikem številu, a naj bi jih bilo vsaj nekaj. Koristno učilo na šoli je tudi gramofon, zlasti pri jezikovnem pouku. Le škoda je, da imamo zato še malo plošč. Za osnovno šolo pride v glavnem v poštev Martin Krpan in antologija jugoslovanske književnosti. Za slednjo je škoda, da je snov vzeta pretežno iz srbske in hrvatske književnosti in pride zato malo v poštev. Ne poznam pogojev pri izdelavi plošč, vendar se sprašujem, ali bi ne bilo mogoče posneti dela slovenskih avtorjev na eni plošči, da bi nam ne bilo treba kupovati za nekaj odlomkov celotne antologije. Še nekaj misli o episkopu. Tega ima danes že precej šol, vsaj večje. Čeprav je učilo drago, se ga splača kupiti, ker je delo z episkopom za otroke že doživetje in jih pri pravilno uporabljeni metodi aktivira. Materiala za episkop se najde precej. Dober risar si lahko izdela male skice, ki jih vlaga v episkop. (Mimogrede — slab risar si lahko s pomočjo episkopa nariše dobre stenske slike: na tablo pritrdimo papir in nanj v primerni razdalji projiciramo sliko ter vlečemo z voščenkami v poltemi po obrisih.) Za pouk spoznavanja družbe in zemljepisa smo nabrali precej razglednic z učenci. Nabralo se jih je precej, tudi iz nekaterih drugih držav. Nimamo pa tega materiala iz držav, ki so nam in otrokom bolj tuje. Morda bi se dalo urediti, da bi tudi tega bilo nekaj. Slike v učbenikih so slabe za episkop. Ustanova, ki se bavi s podobnim delom (Fotolik, Sava film), bi se naj povezala z ljudmi. ki živijo ali potujejo po tujini, da bi jim iz določene države odstopili serije posnetkov, ki jih imajo prav gotovo mnogo. Menim, da bi taka serija ne bila predraga, če bi se dalo urediti — v barvah. Nekje sem slišal, da porabijo za diafilme izredno mnogo denarja, čeprav so neka- teri malo vredni. N. pr., ko sem naročil film Kraški biseri, sem si predstavljal čudovite posnetke, kakršne imamo na prospektih, a je bil to zelo slab črnobeli film, kjer so se naši kraški biseri zelo slabo videli. Kolekcija razglednic iz določene države bi nam bila odlično nazorilo pri obravnavi, kadar bi se posluževali episkopa. Ljudi, ki potujejo po svetu in fotografirajo vse mogoče (privatno in službeno), menda ne bi bilo težko najti. N. pr. »Večerov« novinar Branko Senica se pravkar vrača s potovanja okrog sveta in je gotovo nabral mnogo takega gradiva. Morda bi v ta namen odstopil posnetke. Tudi »karavana prijateljstva, ki potuje trenutno po Afriki, bi morda poslala iz krajev, ki jih obiskuje svoje posnetke. In ravno iz teh krajev nam tega primanjkuje. Posebno bi bilo to potrebno, ker moramo dajati zadnje čase temu kontinentu, ki se prebuja in kjer se kuje nova zgodovina, poudarek pri večih predmetih. Z dobro voljo učitelja, ki si naj izdeluje čim več enostavnih nazoril, ki jih lahko poceni izdela, in z ljudmi, ki odgovarjajo za to delo pri ustanovah, bomo lahko mnogo dosegli. Delo v šoli nam bo olajšano, uspehi pa bodo boljši. In tega si vsi, zlasti pa učitelji, najbolj želimo. Janko Kandrič Osebna varnost in zaščita učencev Nedavno je bilo v Beogradu posvetovanje, ki ga je sklical Zvezni zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj skupaj z Zvezno upravo za civiino zaščito. Posveta so se udeležili predstavniki zainteresiranih organizacij in organov ter proučili nekatera vprašanja varnosti mladine in organizacije civilne zaščite v osnovnih šolah, gimnazijah, strokovnih šolah in drugih vzgojno izobraževalnih ustanovah. To je postalo pereče zlasti z uvajanjem novih, modernih tehničnih vzgojnih sredstev v šolo. Vzroki nesreč so lahko razni stroji in orodje, električne in druge energetske naprave, sodobna prometna sredstva, elementarne nezgode, požari, kemična-gorljiva in eksplozivna sredstva, nezavarovani gradbeni objekti, nehigienski prostori ter nevarnosti od nuklearnih, biokemičnih in podobnih sredstev. Vsem tem nesrečam se latiko izognemo, če so šole primerno opremljene, če učence pri pouku seznanjamo z vzroki raznih nesreč in s podrobnostmi o aktivnosti raznih sredstev. Sedanje stanje glede osebne varnosti in zaščite učencev, kakor tudi zaščite družbene imo-vin.e v šolah, je nezadovoljivo, posebno še v večjih šolskih zavodih, ki delajo v tesnih prostorih in v več izmenah. Zato so na tem posvetovanju sklenili priporočiti šolam sledeče: V šolah naj se, izvede analiza stanja varnosti učencev, pri tem naj pomagajo organi civilne zaščite; 'predavatelji naj posvetijo več časa seznanjanju učencev z uporabo tehničnih sredstev in z nevarnostmi, ki jih spremljajo; v vsaki šoli naj bi organizirali ustrezne ekipe, sestavljene iz nameščencev in odraslih učencev, in jih vadili z zaščitnimi sredstvi; priporočljivo je, da bi v republiškem okviru pripravili posvetovanja o problemih civilne zaščite v šolah in izdali potrebne priročnike; odgovorni organi naj skupno z ustreznimi institucijami pripravijo tudi predpise, ki bodo ure-, jali ta vprašanja. Obvestilo Slovenski šolski muzej v Ljubljani obvešča, da je razstava* slovenskih abecednikov odprta še ta mesec in da si jo lahko kolektivi ter posamezniki ogledajo vsak dan od 9. do 13. ure; lahko pa tudi v popoldanskem času, če prej prijavijo obisk! NEBO V OKTOBRU Globoko posebno Razpisi Nižja glasbena šola v Žalcu razpisuje mesto ravnatelja šole. Zahteva se višja oziroma visoka strokovna izobrazba in najmanj tri leta prakse. Plača po pravilniku. * Nižja glasbena šola v Slovenskih Konjicah razpisuje mesto ravnatelja šole. Pogoj je višja strokovna izobrazba in najmanj 3 let prakse. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. v jeseni smo. To čutimo krajšanju dneva, ki je na koncu meseca komaj še 10 ur dolg. Sonce stoji vedno niže nad južno točko in v ekllptiki. V mesecu oktobru stoji v znamenju Tehtnice, a v to ozvezdje stopi šele dne 28. oktobra in to že 13 stopinj lužno od nebesnega ekvatorja- Ni čudno, da sta se tudi vzhajališče in zahajališče Sonca že zelo premaknila proti jugu. V mesecu oktobru zelo naraste pozitivna stran časovne enačbe; to pomeni, da hiti pravo Sonce pred srednjim. Tako je srednje poldne dne 1. oktobra 10 minut za prvim Soncem. Dne 10. oktobra kulminira pravo Sonce že 12 minut 44 sekund pred srednjim Soncem. Dne 16. oktobra naraste razlika na 14 minut in 13 sekund. 25. oktobra je pravo Sonce 15 minut in 47 sekund pred srednjim Soncem, a dne 31. oktobra je razlika že +16 minut in 17 sekund! Zato se nam zdi, da so poldnevi raz- meroma krajši od dopoldnevov. To pa stoje zelo na gosto in tako bomo že nam nekoliko koristi pri opazovanju v najmanjših daljnogledih v eni cevi zvezdnega neba, ker se nam zdi, da se poltemna ozvezdja nekako zadržujejo dalj časa na večernem nebu. Luna: Prvi krajev dne 6. oktobra ob 22 uri 55 minut v ozvezdju Strelec, torej nizko na ekllptiki. Polna Luna bo dne 13. oktobra ob 13 uri 33 minut v ozvezdju Oven. Zadnji krajec bo dne 20. oktobra ob 9 uri lahko opazili premikanje planeta pred daljnjimi zvezdami nepremični-cami. Krasna prilika in šolski primer za pojasnjevanje premičnic in nepre-mičnic! Jupiter: Velikan med planeti Jupiter nas bo še ves oktober razveseljeval kot naj svetlejše nebesno telo na jesenskem nebu, ker bo Venera tako 48 minut v ozvezdju Dvojčka. Tedaj hitro zahajala. 2e ob nastopu noči bo DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE opozarja na nove publikacije Uresničevanje šolske reforme (gradivo s pedagoškega posvetovanja na Bledu) 460 din KVATERNIK: Fizikalni priročnik 770 din KARLIN: Nemščina za tehnike 750 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni Založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. visoko na nebu, in v malih daljnogledih boste videli njegove satelite v nenehnem kroženju in izpreminjanju svojega položaja okoli tega velikana. Saturn: Ko se bo znočilo, bo stal tudi Saturn v mesecu oktobru na južnem nebu, nekoliko zahodno od Jupitra. Za Jupitrom je že precej zaostal in je še vedno v ozvezdju Kozorog, torej razmeroma nizko nad horizontom, četudi se bo sedaj leto za letom pomikal v višje lege ekliptike. S 30-kratrio povečavo že nekoliko vidite njegov lepi obroč, z večjo pa se vam krasno posveti. Na osrednji šolski zvezdami lahko ob ugodnem ja postane svetlejša od Merkurja sa- zraku uporabljate celo 300-kratno po-mega. Ker se prične nato navidezno večavo. zopet približevati Soncu, se krajša Potrpežljiv opazovalec najde sedaj bomo po polnoči videli že zimska ozvezdja. Mlaj bo 28. oktobra ob 14 uri 5 minut v ozvezdju Tehnice. Planeti: Po daljšem času bomo lahko zopet videli Merkurja, seveda na jutranjem nebu tam, kjer jesenska megla po kotlinah ne ovira pogleda na vzhodno nebo. Merkur bo 22. oktobra 18 stopinj zahodno od Sonca. Ker pa stoji bolj severno od Sonca, više v ekliptiki, ima daljši dnevni lok in vzhaja zadosti zgodaj, da ga opazimo v zgodnjem jutranjem mraku .nad vzhodnim Horizontom. Seveda ga moremo opazovati le pol ure, ker se hitro dani in jutranja zar- SOCIALNO DELO V ŠOLI Zavod za napredek šolstva LRS in Društvo socialnih delavcev Slovenije sta izdala knjižico, ki je izšla kot 4. publikacija zbirke Socialne službe v Sloveniji. Zbirko izdaja Društvo socialnih delavcev Slovenije. Vsebina: Dr. A. Kržišnik:- Načela socialne politike N. Arko: . , Naloge socialnih služb v občini s kratkim pregledom zakonodaje Dr. L. Bavcon: Kazensko obravnavanje neprilagojenih mladoletnikov E. Zupančič: Organi družbenega upravljanja na šolah pn reševanju socialne problematike V Skcilcir! Nekateri psihološki vidiki pri razumevanju neprilagojene mladine posebno glede na šolsko situacijo '£l Klanjšek: Frobiematika socialno ogroženih in razvojno motenih otrok in metode socialnega dela v šoli. Knjižica se naroča pri Društvu socialnih delavcev Slovenije. Ljubljana, Carkarjeva c. 1/IV. — Cena 500 dinarjev (122 strani). tudi čas vidljivosti. Venera: Na koncu septembra je dosegla skoraj svojo naj večjo svetilnost —4.2, ker se je Zemlji že zelo približala. V oktobru pa bo navidezno Sonce že tako blizu, da bo kmalu za njim zahajala. Zaradi njene velike bližine Zemlji pa je vredno potruditi se, da jo najdemo z manjšimi daljnogledi, ker jo vidimo le še kot ozek srp, kajti večji del njene osvetljene polovice se tedaj obme proti Soncu, le majhen del pa še proti Zemlji. Dne 8. oktobra bo dosegla naj večjo svetilnost, torej —4.3! Ob zelo jasnih dneh, posebno po deževju, jo bo pozoren opazovalec lahko našel blizu Sonca podnevi! Najbolje jo iščeš skozi široko cev, da zaščitiš oko pred Soncem. Dne 25. oktobra bo Venera šla na zahodno stran Sonca in bo postala Danica, seveda začetkom še nevidna. Mars: Mars, ki smo ga tako dolgo pogrešali na nebu, postane sedaj bolj viden. Četudi ga vidimo začetkoma v poznih urah, ker potuje sedaj pred ozvezdjem Rak, pa ga je vredno opazovati. Pazi: dne 25. oktobra bo Mars potoval tik pred krasno zvezdno kopico Jasli v Raku. Zvezde v Jaslih Spominu Mihaela Salbergerja Prav v istem času, ko si iščejo prosvetni delavci v velikem šolskem odmoru svoj oddih, je prenehalo biti plemenito srce šolskega upravitelja, tovariša Mihaela Salbergerja, ki je dosegel čestito visoko starost 87 let. Preminil je mož, spoštovan in cenjen poznali. Sleherna v najzgodnejših jutranjih urah, še preden se začne daniti, tudi Urana, ki je vzhodno od zvezde Regul v ozvezdju Lev. Ozvezdja: Tudi zvezdnato nebo kaže, da smo v jeseni. Strelec je že zatonil in tudi ozvezdji Kozorog in Vodnar sta se premaknila na zahodno stran. Poletni trikotnik, ki je stal poleti z Atairjem v Orlu, Vego v Liri in Denebom v Labodu malone v zenitu, je tudi že na zahodni strani neba. Tam je zatonila tpdi najsvetlejša zvezda v Pastirju — Arktur, in le manj svetle zvezde tega lepega ozvezdja še gledajo na horizont. Nizko stojita tam tudi Severna krona in Herkul, v katerem pa še vedno tudi z najmanjšimi daljnogledi opazimo znamenito kroglasto kopico, sestoječo iz okoli 100.000 sonc. Nad Orlom stoji še precej visoko malo, ’ a mično ozvezdje Delfin. Cisto nizko, nekako 10 stopinj nad južnim horizontom opazimo zelo svetlo zvezdo Fomal-haut, ki pripada ozvezdju Južna riba. Zvezde Pegaza se bližajo kulminaciji. Kjer imate prost in neosvetljen jugovzhodni horizont, pa opazite že ozvezdji Ribi in Kit. Polagoma se prične kažati tudi Bik, ki ga lahko pričakujemo v pozhejših urah. Lepa postajata Kasiopeja in Perzej, kamor naperite tudi male ročne daljnoglede. Ne bosta vas razočarali! Rimska cesta je še vedno v ugodnem položaju. Opazujte jb z najmanjšimi daljnogledi tam okoli Orla, pod katerim boste videli posebno gosto z zvezdami posejani del, Sobieskijev ščit. Seveda je krasna tudi okoli Laboda. Med starimi znanci opazimo, da se je posebno Veliki voz nagnil nizko nad severni horizont. Kefej na drugi strani Malega voza pa stoji kar ugodno. V njem poišči z najmanjšim daljnogledom pri vseh, ki so ga liTva ilguba azanvse!ew’so pokojnika zvezdo ray, ki je 'zaradi svoje temno ljubili in ga imeli radi. To velja tudi rdeče barve posebno značilna in da-za Mihaela .Salbergerja. Rojen v Tržiču je obiskoval učite- posebno leč okoli nima sebi enake. Zmajeva glava je še precej visoko in gleda Ijišče v Ljubljani. Potem ko je opravil Pr£tit Vegi v Liri. Med Perzejem in rv, 'i 4-, i -\r rirvrM rri j c* vnAmi velikim kvadratom Pegaza najdeš maturo v Gorici, se je v svoji vnemi po izpopolnjevanju posvetil sadjarstvu, vrtnarstvu in kletarstvu — Kme, tijska šola na Grmu ga je štela med - svoje gojence. Prvo službeno mesto je svetioonm let... imel v Poljanah nad Škoijo Loko, odtod je šel v Besnico pri Kranju, ______________________ najdlje pa se je zadržal na Jesenicah, —————— preko 20 let,, a poslednja službena leta ga dobimo v Ljubljani, v Mostah na višji osnovni šoli. Kjerkoli je služboval. je razdajal svoje sposobnosti napredku zavodov kot celote, kakor tudi mladini, ki ji je bil iskren prijatelj — učitelj. Podkovan na področju vrtnarstva je znal dati šolskim vrtovom kar najlepšo podobo. Četudi v javno življenje izstopajoče, hrupno ni posegal, je bil tovariš Salberger predvsem cenjen tudi zategadelj, ker je bil miselno široko sproščen, cenil in uvaževal je sleherno mnenje. Bil je plemenit človek, dober, čist značaj; spomin nanj bo ostal vedno svetal! V. D. kvadratom Pegaza naj deš Andromedo, v njej pa ovalno Andromedino meglico — osvetje z okoli 300 milijardami sonc v daljavi 1,600,000 Pavel Kunaver »PROSVETNI DELAVEC List Izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana; Kopitarjeva a — Telefon uredništva: 33-722, int. 363 -Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VH — Letna naročnina 400 din; za šole in ustanove 700 din — Štev. tek. rač.: 600-14/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica«. □ Cankarjeva založba Končno dobimo tudi Slovenci primen*n operni vodič. Pri CANKARJEVI ZALOŽBI bo decembra izšla knjiga našega znanega razgledanega opernega strokovnjaka in popularizatorja glasbe, komponista Marjana Kozine: V svetu operne glasbe Na 400 straneh, s 16 stranmi izbranih slik in okrog 200 notnimi primeri najbolj znanih arij bo seznanila bralca s splošnim razvojem in zgodovino opere, njenimi stili in ustvarjalci ter njihovimi značilnostmi. V knjigi je podana tudi vsebina 60 najbolj znanih oper, med katerimi bo v celoti zastopan tako imenovani železni repertoar. Knjiga pomeni važno obogatitev domače literature o glasbi. Poljudno in tehtno pisana je namenjena širokemu občinstvu, obiskovalcem gledališča ter poslušalcem operne glasbe po radiu in s plošč. Knjiga je uvrščena v letošnjo knjižno zbirko Bios. Da bi CANKARJEVA ZALOŽBA omogočila ugodnejši nakup tudi ostalim interesentom, razpisuje posebno sub-skripcijo. Po ceni 1100 din za knjigo vezano v polplatno, po 1250 din za vezano v platno in po 1400 din vezano v pol-usnje, dobe knjigo vsi, ki jo naročijo do 15. novembra v svoji knjigarni ali neposredno pri CANKARJEVI ZALOŽBI, LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2/II. JADRAN TURIST prireja za prosvetne delavce 6-dnevno strokovno ekskurzijo z avtobusom konec novembra v Salzburg, Miinchen in Dunaj. Namen potovanja je, da se udeleženci seznanijo z organizacijo šolstva, istočasno pa obiščejo nekdanja taborišča Dachau in Mauthausen. Zaključek prijav je 20. oktobra 1982. Zahtevajte programe pri šolskih tajništvih in pri JADRAN TURISTU v Ljubljani (tel. 30-645) ter poslovalnicah v Novem mestu, Mariboru, Kopru, Piranu in Idriji. JADRAN TURIST Za nazorni sodobni pouk priporočamo vsem prosvetnim delavcem ogled naše zaloge projekcijskih aparatov, in sicer: 1. za projekcijo standardnih filmov formata 24 X 36 mm in dia-okvirčkov 5 X 5 cm: a) TOS-Amater projektor za 7.000 din b) TOS-Standard projektor za 29.000 din c) Malux 250 projektor za 27.500 din č) Medior 5X5 projektor za 37.000 din 2. za projekcijo dia-okvirčkov obeh formatov 5 X 5 in 7X7 cm: d) Medior univerzal za 55.000 din 3. za projekcijo slik in teksta: e) Episkop v kovčku za 84.000 din 4. Za projekcijo diafilmov, okvirčkov 5 X 5 in istočasno za projekcijo slik in teksta: f) Epidiaskop za 190.000 din Istočasno si lahko tudi nabavite uvožena projekcijska platna raznih velikosti po cenah od 8500 din do 22.500 din. Za obisk se priporočata trgovini na Cankarjevi cesti 7 in na Puharjevi cesti 3 (na Ajdovščini)! Po informacije se izvolite obračati direktno na upravo trgovskega, podjetja »FOTOMATERIAL« LJUBLJANA, TRUBARJEVA CESTA 20 p, p. 420-VIII, — telefon 20-621.