/%||#|/| a |£*^P Naročnina za Jugoslavijo: HM ■& Jttt ■■ tBBI Bi B B '^IB HI Uredništvo: celoletno 180 din (za ino- KHB I|sgpl8fi§^ «6ia, ZB — JPS JgH VSSk 8188 KM MM ^ JM ■« Gregorčičeva ulica 23. Tel. zemstvo: 210 din), za 'h leta «| HB ^Bh®HSb9 ffiHB mig Sall NkS&, HhB HmkhHI SR RHflr Ki 25-52. Uprava: Gregor- 80 din, za lU leta 45 din, čičeva ul. 27. Tel. 44-36. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Plača ln toži se v Ljubjani. Časopis za trgovino, industrijo. obrt in denarništvo niol v Ljubljani št. 11.953. fvftaia vsak ponedeljek, ,C**" sredo in petek Ljubljana, petek 27. ma/a 7938 rana posamezni f>CA K. C H O šterilki din ■ K III. vsedržavnemu trgovskemu kong Kakor v Beogradu, tako tudi v drugih mestih Jugoslavije voditelji trgovstva živahno agitirajo »a udeležbo na III. vsedržavnem trgovskem kongresu v Ljubljani. Poleg osebne agitacije objavljajo tudi v listih številne članke. Nekaj teh člankov smo tudi že ponatisnili v našem listu, da vidiijo mši bralci, kako zelo se dela v drugih banovinah, da bo udeležba na trgovskem kongresu v Ljubljani čim večja. Danes objavljamo članek, ki .ga je objavil podpredsednik Zveze trgovskih združenj v Sarajevu Nikola Prnjatovič v sarajevskem »Jugoslavenskem listu«. Članek se glasi: »Organizirani in združeni trgovci po velikih kongresih v Skoplju in Beogradu prirejajo svoj III. veliki vsedržavni kongres v Ljubljani. III. kongres združenih in organiziranih jugoslovanskih trgovcev bo dejansko pravi nacionalni kongres, in sicer tako po svojih udeležencih, kakor po svojem namenu in težnjah, za katere bo nastopil. Na III. vsedržavnem trgovskem kongresu bodo zastopani trgovci iz vseli krajev Jugoslavije. Na kongresu bo prišla do polnega izraza volja jugoslovanskega trgovstva, da manifestira za svoje pravice in potrebe svojega stanu. Kongres bo celo nekaj več, bo vidna manifestacija vsega jugoslovanskega trgovskega stanu za gospodarski in materialni napredek naše trgovine. Na kongresu bo jugoslovanski trgovski stan manifestiral za gospodarsko samostojnost Jugoslavije. Ti veliki cilji in te najbolj bistvene zahteve bodo javno in mogočno manifestirane v času od 10. do 13. junija od zedinjenega in složnega trgovskega stanu v Jugoslaviji, kar bo dalo III. vsedržavnemu trgovskemu kongresu pomen pravega nacionalnega kongresa. Opazovalci in udeleženci III. vsedržavnega kongresa bodo morali priznati in potrditi, da bo naš trgovski kongres tnkšen nacionalni kongres, kakršnega si moremo le želeti. Srbi, Hrvati In Slovenci, brez ozira na vero in. pokrajino in druge razlike, bodo složno, bratsko in skupno zastopali skupne cilje in skupna stremljenja vsega jugoslovanskega trgovstva. *IL "sedržavni trgovski kongres . ^').1'al v Ljubljani samo kon- ru 'favne elemente, samo delavca, m ,stavl)enike -jugoslovanskega .*n nac>onalnega go--I is va. Mi trgovci moremo to reci s polno pravico in ne da bi se nam bilo treba bati, da bi nas . demantiral. Mi trgovci po 'a<\i široki kraljevini se moremo na nekaj sklicevati. Poglejmo samo v našo zgodovino, ki nam jasno dokazuje, kaj so pomenili naši koliki''l*’ ka.i so podvzemali in Pornim de^riP°m0gli S sv°iim na~ Cionalnih fd™ ,Za uresničenje na- vseh poljih deln°-V *n na nosti. Oni S "arodne doslih zastopa od njega določen član te vlade. Kadar pa državni namestnik vodi deželno vlado, takrat se vsi njeni posli vrše le po njegovih navodilih in poprejšnji kole-gialni sistem se je pretvoril v pre-zidialnega z eno odločujočo osebo v deželi, še večji pa je vpliv državnega namestnika, ako je obenem tudi pokrajinski vodja (Gauleiter) narodno - socialistične stranke. Na Pruskem more vodnik in državni kancler prenesti svojo kompetenco državnega namestnika na ministrskega predsednika pruske deželne vlade. Kakor omenjeno je Pruska razdeljena na več provinc, ki so po številu prebivalcev in po obsegu svojega ozemlja dokaj velike, a po mirovni pogodbi izdatneje zmanjšane province se imajo priključiti sosednim provincam. Na čelu poedine province stoji višji prezident (OberprUsi-dent), ki pod občini nadzorom nemškega, in pruskega ministra notranjih poslov in pod strokovnim vodstvom stvarno pristojnih državnih ministrov zastopa državno vlado v pokrajini ter ima podobno pravico do informacij kakor drugod v Nemčiji državni namestniki. Trditi smemo, da se je pravni položaj pruskih provinc ojačil, položaj poedinih nemških dežel pa okrnil, tako da je dana možnost popolne izenačitve pruskih provinc z nemškimi deželami ob izginjenju pruske dežele. Večje dežele so vobče razdeljene na okrožja (Kreis ali Bezirk), na okraje (Bezirk, pa tudi Kreis) in na občine, manjše dežele nimajo okrožij, Pruska se pa deli na province, vladne okraje, okrožja in občine. Deželne vlade, ki imajo prav različne nazive, in višji prezidenti pruskih provinc vrše posle pokrajinske uprave ali sami ali pa po podrejenih nižjih ob-lastvih in uradih, določenih za manjše okoliše, in pa po zavodih. Izmed krajevne samouprave naj bodo tu omenjene le občine, ki so vse z izjemo Berlina enotno organizirane, kar pa za višje komunalne edinice še ne velja. Občinam načeluje župan (Biirgermei-ster, v večjih mestih Oberburger- meiister), ki sam odločuje, a mu pomagajo starešine (Beigeordne-te). Zupanu svetujejo predvsem občinski svetniki (Gemeinderate, v mestih pa Ratsherren), dalje pa glede poedine določene upravne veje (n. pr. glede občinskih financ, šolstva, gradb, socialne politike) tudi še tako zvani sosvetniki (Bei-rate). Zupan in občinski starešine se postavljajo ob sodelovanju poverjenika naiodno - socialistične stranke (Beauftragter der NSD AP), občinskih svetnikov in državnega nadzornega oblastva, a občinske svetnike določa poverjenik narodno - socialistične stranke v sporazumu z županom. Sosvetnike pokliče župan sam ali izmed občinskih svetnikov ali pa izmed občanov, ki so veščaki. Torej tudi pri občini opažamo, da je poskrbljeno za vez med javno upravo in merodajno stranko ter postavlja z izjemo glede Munchena pokrajinski vodja narodno-socialistične stranke navadno okrožnega vodjo za poverjenika stranke v občinah dotičnega okrožja. Izmed stanovalcev v občini prednjačijo občani, t. s. oni nemški državljani, ki so 25 let stari, že eno leto v občini stanujejo in uživajo častne pravice. Le občanom gre pravica in obenem dolžnost do častnih funkcij- Za nekatere veje državne uprave pa obstajajo posebna, od gori navedene deželne in provincialne uprave povsem ločena omrežja državnih upravnih ustanov. To velja za zunanjo upravo (s podrejenimi diplomatskimi in konzularnimi zastopstvi), za vojaške zadeve (z vojsko, vojno mornarico in zračnim orožjem), za pošto (z državnimi poštnimi direkcijami), za promet (državna železnica z direkcijami državnih železnic, urad državnih kanalov) in za pravosodje. Državni upravi na višji in nižji stopnji pomagajo pri vršenju njenih poslov tudi javnopravne edi-nice poklicnih stanov. Organizirane so po raznih strokah in |m> ozemljih (država, dežela, okrožje itd.), a osredotočene v državnem redilnem stanu (Reich smih rstand), v državni gospodarski zbornici (Reickswirtschaftskammer) in v državni kulturni zbornici (Reichs-kulturkammer). Italijanske finance Na posebni seji italijanske zbornice, kateri je prisostvoval tudi Mussolini, je 18. t. m. podal finančni minister Thaon di Revel izčrpno poročilo o stanju državnih financ. Poudaril je, da pomeni minulo leto prehod od napora zadnjih let za afriško vojno, za veliko oborožitev ter za prvo opremo imperija. To leto je bilo torej doba, ko se je poskušalo dobiti manj nestalno ravnotežje, kar si upa doseči v ne več ko treh letih. Vsi upravnofinančni napori so zdaj usmerjeni na to, da se čim-prej izključijo vsi izredni izdatki, ki so zahtevali ločitev proračuna v izrednega in rednega. Redni proračun se'je moral uravnati, čeprav s pomočjo tako izrednega dohodka, kakor je bil lOVoni davek od delniškega kapitala. Davek na delniške družbe je v zvezi z davkom na nepremičnine iz l. 1936. pravično razdelil kritje primanjkljaja na tiste, ki so imeli od izrednega prometa dobiček. Vsak splošnejši izredni davek bi bil krivičen, ker bi bil zadel tudi oškodovance vladnih valorizacijskih operacij. Tako pa so ostali kljub tributu zadnji viri fašističnih financ nedotaknjeni. Zravnanje lire v razmerju z mednarodnim na redno višino iu bolj zdravo podlago je po zaslugi avtarkije podprlo razvoj poslov, zamenjave in novih virov za državne dohodke. Z druge strani jo pomirljivo, da so padli izredni izdatki, znašajoči 975 v 1. 1934/35, 11.136 v I. 1935/36 ter 17.519 v letu 1936/37. Vsi dohodki so znašali 24.702, vsi izdatki 40.932 milijonov lir. V razmerju z velikim Priiavite Zaradi vedno novih prijav udeležencev kongresa je nujno potrebno, da vsak trgovec odstopi stanovanjskemu odseku kongresnega odbora vsako, količkaj pogrešijivo sobo. Zato prijavite sobe! povzdigom naroda Je bila dosežena lani največja varčnost v državnem gospodarstvu. Poslednja obdačba delniškega kapitala je prinesla 1245 milijonov lir. Tekoči proračun je določen na 20.596 milijonov lir dohodkov. in 23.769 milijonov izdatkov. Upati pa je, da deficit dejansko ne bo dosegel zneska 3173 milijonov, ker so dosedaj davčni dohodki znatno narasli. Izredni izdatki ne bodo presegli 12 milijard. Za prihodnji proračun je postaviti 25.072 mil. dohodkov in 25.035 mil. izdatkov. Potrebnih 4085 milijonov novih dohodkov pričakuje deloma od novega izrednega davka. Obširno je minister opisal stanje starih in novejših državnih posojil, ki so bila potrebna za kritje 36 milijard izrednih izdatkov. Emisija državnih zakladnih bonov se je povečala leta 1936/37 za 3644, leta 1937/38 za 3559 milijonov na 8937 milijonov. Tekoči računi države so narasli od 10.424 izza julija 1934 na 16.931 milijonov dne 31. marca 1938. Denarni obtok se je povečal od 15.644,8 30. aprila 1937 samo na 16.279,7 istega dne 1938, kar je dokaz, da je devalvacija lire nepotrebna. Končno je finančni minister naglasil, da je Italija krila vse svoje stroške za veliki imperij v vojni in miru z lastno močjo in s prihranki svojega ljudstva. Zato sme odločno demantirati vsa tuja poročila, ki trde, da si Italija išče zunaj velika posojila, ker takega posojila ni ne iskala niti ga ne želi. Povečan uvoz motornih vozil Uvoz motornih vozil se je lan sko leto zelo povečal. Tako smo uvozili leta 1936. tovornih avtomobilov 427 za 21,9 milijona din, leta 1937. pa 821 za 48,4 milijona din. Uvoz osebnih avtomobilov je naraslel od 1228 na 2396, po vrednosti pa od 33,7 na 57,6 milijona din. S' tem je pri nas naraslo število avtomobilov šele na 16.000, kar je silno malo. Saj ima samo Bukarešta več avtomobilov ko vsa Jugoslavija. Uvozili bi morali še okoli 30.000 voz, da bi dosegli takšno število avtomobilov, kakor ga imajo naši sosedje. Podajamo še pregled držav, iz katerih smo uvozili avtomobile: 1937 1936 v za n din 386 10,0 avtomobilska razstava pa bo hkrati pobuda za čim intenzivnejše pospeševanje motorizma pri nas. Splošna gospodarska razstava velesejma bo nudila lepo zaokroženo sliko življenjske sposobnosti slovenske industrije in obrtne delavnosti. Skupna, reprezentativna razstava Francije nas bo izpodbujala, da se oklenemo čim bolj svoje iskrene in mogočne zaveznice, ki I ne prihaja k nam z ognjem in mečem, ampak — s knjigo. Na razstavi bo namreč tudi 3000 franco-1 skih knjig. Silen dvig nabavlialnih zadrug drž. nameščencev Prodajalnite zadrug prodale blaga za nad 250 miiiionov din Dne 29. maja bo redna letna skupščina Zveze nabavljalnih zadrug drž. nameščencev. Za občni zbor je pripravila uprava obširno poslovno poročilo, iz katerega posnemamo; V Zvezi so včlanjene 304 zadruge ter se je njih število od lanskega občnega zbora povečalo za 34, najlepši dokaz, kako zelo dobro gre tem zadrugam. Od vseh zadrug je 125 nabavljalnih, 161 kreditnih, 11 stavbenih in 7 produktivnih. Število članov v zadrugah je lani naraslo za 11.511, da jih je sedaj vseh 153.427. V kreditnih zadrugah je včlanjeno 69.151, v nabavljalnih pa 81.993 drž. nameščencev. To dokazuje, da še dolgo ni dosežen višek razvoja nabavljalnih zadrug ter da je računati z njih rastočo konkurenco. Obratni kapital nabavljalnih zadrug se je povečal od 125,2 milijona na 143,3 milijona din ali za 11-9 %. Vplačanih deležev je bilo za 11,3 milijona din, jamstvene vloge znašajo 4,5, rezervni londi 30,6 milijona din. Lastna sredstva zadrug so se v lanskem letu povečala za 2,8 milijona din in znašajo sedaj 46,4 milijona din. Kljub številnim pri videgijem pa so imele nekatere zadruge izgubo ter se bo zato morala ta izguba odpisati, da bi znašala lastna sredstva zadrug le 45,7 milijona din. Zadruge so se lani v večji meri posluževale kreditov in je odstotek lastnih sredstev padel od 33-5 na 32 %. Zvezi ije doslej poslalo podatke samo 90 zadrug, a že te zadruge so imele lani za Skupna sredstva vseh zadrug znašajo danes, če se odbijejo vse izgube, 290-8 milijona din ter so se povečala od lani za 32 milijonov din. Čisti izkazani dobiček zadrug znaša 6,6 milijona din. Ti podatki jasno kažejo, da so nabavlijalne zadruge dobro fundi- rane in da je Zveza nabavljalnih zadrug drž. nameščencev eno najbolj uspešnih podjetij v Jugoslaviji. Saj še velika industrijska podjetja ne morejo izkazati tako velikih čistih dobičkov. A kljub temu se jim poklanjajo veliki privilegiji, kakor da bi bila ta podjetja v največji stiski. Naj zato še navedemo tu taksne olajšave, ki jih uživajo zadruge s četrtmili-jardnim prometom: Kakšne ugodnosti uživaio zadruge Ionov na mil. din (Nemčija 2366 80,0 U.S. A. 207 6,9 Italija 163 3,3 Belgija 146 4,8 C. S. R. 116 2,9 Francija 92 2.6 Avstrija 82 2,9 Anglija 26 0,6 (Nizozemska 8 0,8 53 28 90 34 45 53 1 0,9 0,9 3.5 0,9 1.5 1,4 0,1 Dva velika kongresa, |ki bosta obrnila pozornost vse jdrždve nase in na Ljubljano, bosta med pomladnim Ljubljanskim velesejmom, ki bo od 4. do 13. junija. |lz vse države se bo zbralo okrog 16OOO trgovcev na vsedržavnem trgovskem kongresu, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki trgovstva iz Bolgarije. Gospodarski pomen velesejma bo zrasel že zaradi tega kongresa, a letošnji velesejem bo tudi sam na sebi zelo pomemben, ker bo vseboval velike, reprezentativne gospodarske razstave. K Itemu je treba prišteti veliko posebno razstavo »Naša cesta«, ki bo pokazala, kakšne bi naj bile naše ceste in kakršne bodo morale prej ali slej postati, saj je Slovenija izredno pomembno mednarodno gospodarsko križišče. O velikem gospodarskem pomenu za vso dr žavo primernega cestnega omrežja v Sloveniji bodo razpravljali na kongresu Društva za ceste. Razstava sama bo lahko prepričala udeležence kongresa iz drugih pokrajin in zlasti iz Beograda, da je zahteva Slovenije po dobrih, modernih cestah v resnici življenjska ter v interesu vse države. Velika 251-1 milijona din prometa Proti gotovini so zadruge prodale blaga za 76 milijonov din, na upanje pa so dale blaga za 175 milijonov din. Seveda pa so pri tem zadruge varne pred vsako izgubo, ker se dolžni denar zadružnikom kar uradoma odteguje vsakega prvega od plač. Koncem leta je bilo zadolženo pri zadrugah 59-9 % vsega članstva. Povprečni dolg vsakega zadružnika je znašal 960 din. Ta primeroma visoki znesek dokazuje, da prodajajo zadruge v veliki meri tudi manufakturno blago, Režijski stroški s« znašali 18,5 milijona din ali 70 % vseh izdatkov, da se vendarle ni poslovalo pri zadrugah s tistim idealizmom, kakor se o njem tako mnogo govori. V vseh zadrugah je bilo nastavljeni) 688 nameščencev, torej toliko, kolikor jih imaijo samo industrijska velepodjetja. Skupna sredstva kreditnih zadrug znašajo 140 milijonov din in so narasla za 16,6 milijona ali za 13‘4 %. Lastna sredstva teh zadrug so se pomnožila za 16% na 36,5 milijona din. Na enega zadružnika pride povprečno 846 din lastnih sredstev zadruge in 1.215 din tuijih sredstev. Vseh vlagateljev je bilo 53.477 Kreditne zadruge so dale lani posojil za 100,7 milijona din. Skupno so bili dolžni vsi dolžniki 124,8 milijona din, vsak povprečno 2.435 din. Najbolj zadolženi so drž. nameščenci v Sloveniji, kij e r znaša pov prečni dolg 3.413 din. Finančni minister Dušan Letica je izdal naslednji odlok: Na podlagi predpisa zadnjega odstavka čl. 5. točke 5. zakona o taksah ter v zvezi s točko 1. § 19. finančnega zakona za leto 1938/39. odrejam: Gospodarske zadruge, ki so svoja pravila prilagodile zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., se oproščajo plačevanja taks, ir sicer: 1. za vse svoje prijave za vpis v zadružni register, 2. za vsa potrdila podpisov članov upravnega odbora, 3. za potrditev prepisa pravil, 4. za objave v »Službenih liovi-nah«, da je zadruga vpisana v register, 5. za potrditev podpisa na izjavi o vstopu v zadrugo, 6. za vpis zadružnikov v sodni seznam in za potrdilo o tem, 7. za potrdilo spremembe pra vil, vpis teh v zadružni register ter objave tega v »Službenih 110-vinali«, 8. za potrdilo sodišča, da so osebe, navedene kot članice upravnega odbora, vpisane v zadružni register, 9. za prijavljanje sprememb sestavi upravnega odbora zaradi vpisa v zadružni register, 10. za vpis sodnih sklepov « razveljavljenju skupščinskih sklepov v zadružni register in za ob javo tega, 11. za prijave sodišču in vpis v zadružni register izstopov članov ali če je član umrl ali bil izklju čen, 12. za izjave zadružnikov sodi šču o izstopu iz zadruge in vpis tega v zadružni register, 13. za izplačila zadružnikom, ko so ti prenehali biti zadružniki njihovimi vlogami in deleži, 14. za prenos vplačil od enega zadružnika na drugega, za prijavo tega sodišču ter vpis zadružnikov v zadružni register, 15. za prijavo sodišču predsednika zadruge, za objavo prenehanja zadruge v »Službenih novi-nali« in za poziv upnikom, 16. za izdajanje terjatev neprijavljenega upnika ter izročitev teh terjatev sodišču v hranjenje, 17. za razpust zadruge po sklepu sodišča in za pritožbo zadruge proti sklepu sodišča, 18. za prijavo upravnega odbora zaradi otvoritve konkurza, 19. za prijavo sodišču likvidatorja, vpis tega v zadružni register, potrdilo podpisa likvidatorja, 20. za izročitev knjig in pisem sodišču po končani likvidaciji, 21. za potrditev podpisov po državnih oblasteh na listinah o pravici revizije, 22. za vse prijave državnim oblastem zaradi izvršitve revizije zadrug in njih zvez, 23. za izdajanje državnim in samoupravnim oblastem faktur, potrdil, blagajniških pobotnic, blagajniških potrdil zadrug in zvez, 24. za potrjevanje obligacij zadružnikov pri najemanju posojil od svojih zadrug, 25. za predložitev bilanc in računov državnim oblastem in njih objave v »Službenih novinah«, 26. za odpiranje tekočih raču nov zadružnih zvez in zadrug pri Poštni hranilnici in Državni hipotekarni banki, 27. za prošnje državnim oblastem zaradi intervencije v poslih revizije, 28. za prošnje zadrug in zadružnih zvez državnim in samoupravnim oblastem, da se jim izda izvleček iz računskih in drugih knjig, 29. za objave zadrug in zadružnikov o letnih računih in bilancah v zadružnih lokalih, 30. za oglase zadružnikov in zadrug v zadružnih organih o svojih poslih, če pa se nanaša oglas na nekega člana v zasebnem poslu, se mora taksa plačati, 31. za potrdila zadružnikov o pla Čilu plačanih zadružnih deležev, 32. za vse predstavke, prošnje in prepise zadrug in zadružnih zvez z državnimi oblastmi, v kolikor velja za te glede plačevanja določilo tar. postavke 1. taksne tarife, 33. za fsc račune, note 111 podobno, ki jih izdajajo zadruge in zveze svojim zadružnikom o prodanem blagu, 34. za knjižice, v katere vpisujejo zadruge in zveze nabavljeno blago od zadružnikov, 35. za pobotnice, izdane zadružnikom o plačanih dolgovih, 36. za potrdila, ki jih izdajajo zadruge ali zveze o sprejemu vrnjenih zadružnih deležev, 37. za potrdila zadrug ali zvez o prejetih obrestih ter delnem odplačilu dolga, ki se vpisuje zadružnikom v zadružnih knjižioah ko tudi za potrjevanje njih knjig. To pa so le privilegiji, ki jih uživajo zadruge glede laks.^ Kje pa so še vsi drugi veliki privilegiji, ki jih uživajo zadruge? Res ni čuda, če dosegajo nabavijalne zadruge, ki so teh privilegijev de ležne v isti meri ko mnogo bolj potrebne in koristne produktivne in kreditne zadruge, tako velike uspehe! Res ni težko s takšnimi privile giji uspešno konkurirati legalnim trgovcem. Trgovci! PREŠITE ODEJE nabavite najceneje pri industriji odej F. Oob@vicnik © Celje Poli« vesli Henlcin je v izjavi angleškemu dopisniku Priceu odkril svoje načrte. Dejal je, da se mora do jeseni rešiti vprašanje sudetskih Nemcev, ker bi sicer politična napetost na češkoslovaškem zastrupila vso Evropo. Prišlo bi do vojne, ki bi spravila Evropo na beraško palico. Zato dela za sporazum s Čehi, in sicer na tej podlagi: Nemškemu prebivalstvu se mora priznati popolna avtonomija, ki bi obsegala strnjeno nemško ozemlje ter dva jezikovna otoka na zapadu češkoslovaške. Ta avtonomija bi se nanašala zlasti na vzgojo, javne službe in policijo, dočim bi zunanje zadeve ter vsedržavna vprašanja še spadala pod odločitev Prage, če bi praška vlada takšen sporazum odklonila, potem bi morali zahtevati sudetski Nemci plebiscit pod kontrolo tujih velesil. Pri tem plebiscitu bi se postavilo samo eno vprašanje: Ali hočete biti državljani Nemčije ali Češkoslovaške? Henlein je prepričan, da bi se Nemcev odločilo za Nemčijo. Biia bi pa še tretja možnost, če hi se zatiranje sudetskih Nemcev nadaljevalo, potem bi moglo namreč nemško razburjenje povzročiti direktno akcijo nemške vlade in priključitev sudetskih Nemcev k Nemčiji. Ta rešitev se zdi Henleinu še najbolj enostavna. Izjava Hcnleina je napravila v politični javnosti silen vtis in češkoslovaški listi jo označujejo kot odkrito veleizdajo. Zato se ni čuditi, da je stranka sudetskih Nemcev že izjavila, da ni bila izjava Henleina pravilno reproducirana. Nobenega dvoma pa ni, da se bo večina sudetskih Nemcev ravnala po tej izjavi. Londonski listi odgovarjajo na nove nemške zahteve, ki jih po vrsti odklanjajo. Tako bi bil odpoklic vojske iz ozemlja sudetskih Nemcev najmanj prezgoden, ker se je izkazalo, da je baš navzočnost vojske zavarovala red. Tudi ne kaže prepustiti Nemcem policijske službe v obmejnem pasu, ker se je državna policija dosedaj dobro izkazala. Odpoved zvezne pogodbe z Rusijo pa je tudi nepotrebna, ker se more doseči sporazum med češkoslovaško in Nemčijo tudi brez ozira na to pogodbo. Napetost zaradi Češkoslovaške je sicer nedvomno popustila, vendar pa še ni nevarnost popolnoma minila. Zato Anglija tudi nadaljuje svojo akcijo, da zagotovi evropski mir. Ministrski predsednik Chamberlain je določil ožji ministrski odbor, ki stalno proučuje mednarodno politično situacijo. Na Češkoslovaško namerava Anglija poslati svoje posebne opazovalce, da bo vedno imela natančne informacije. Nemški listi so .šele sedaj objavili vesti o intervencijah angleškega veleposlanika v Berlinu pri nemškem zunanjem ministrstvu. Nemški listi pri tem angleško vlado vehementno napadajo, češ da se je čisto brez potrebe vmešavala v češkoslovaško zadevo ter jo naslikala tako, kakor da bi samo angleška intervencija preprečila vojno v Evropi. V resnici da pa Nemčija sploh ni ničesar namerjala proti češkoslovaški. Madžarski rimski poslanik Vil-lany je bil pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu, da se informira o stališču italijanske vlade glede češkoslovaškega vprašanja. Iz vladnih krogov se označuje stališče italijanske vlade sledeče: Italija ni v češkoslovaškem vprašanju izrečno zainteresirana, želi pa, da se to vprašanje mimo reši. Italija ne bo ukrenila nobenega koraka, ki bi mogel biti sprejet v Berlinu neprijazno. A tudi nezadovoljstva Londona in Pariza noče zaradi češkoslovaškega vprašanja povzročiti Italija. Kanadski ministrski predsednik je izjavil v kanadskem parlamentu, da bi Kanada slabo služila miru, če bi že sedaj odklonila sodelovanje z Anglijo v primeru vojne. Najbolje je, da ostane Kanada vedno v stiku z Anglijo in vsemi državami, ki hočejo mir. Princ Kono.je je preosnoval svojo vlado. Zunanji minister Hirota se je moral umakniti Ugakiju, ki ima dobre zveze z gospodarskimi, a tudi z vojaškimi krogi. Finančni minister je postal Mikeda, vojni minister general Itagati, prosvetni minister pa general Araki, ki je znan po svojem skrajnem nacionalističnem naziranju. Vladni krogi upajo, da bo mogla nova vlada uspešneje nadaljevati vojno na Kitajskem. Britanski minister za Indijo lord Zetland je izjavil v gosposki zbornici, da bo treba, če pride trenutek za hitro in praktično akcijo, samo pritisniti na gumb in celotna britanska mašinerija bo takoj v gibanju. + — proti 22. V. 15. V. 2,73 +0,1 134,00 —9,2 3,02 —0,002 10,37 —0,29 38,41 +1,37 19,39 —0,42 125,52 +3,69 11,58 —0,89 r 0,73 +0,51 0,39 — 12,34 +0,2 2,85 +0,002 9,78 -0,9. Stanje kliringov Od 15. do 22. maja se je stanje naših kliringov spremenilo (v milijonih dotične valute) takole: Pasivni kliringi: Švica šv. fr. Češkoslovaška Kč legija belg Romunija din Madžarska din Aktivni kliringi: Italija stari lir Italija novi din Poljska din Bolgarska redni dii Bolgarska tur. din Turčija din Španija pezet Nemčija RM Napovedujejo, da se bo v Ljubljani zbralo na trgovskem kongresu naj-ma n j 6000 trgovcev. Ali veste, kaj to pomeni? Ker bo prav tedaj Ljubljanski pomladni velesejem, od 4. do 13. junija, se bo podjetnim poslovnim ljudem nudila izredna prilika, kakršna je v desetletju le enkrat, da bodo lahko navezali poslovne vezi s svojimi tovariši iz vse države ter jih opozorili na svoje blago. Že zaradi tega se obetajo na letošnji pomladni velesejmski prireditvi izredni uspehi. V orga-nizatornem pogledu, po vsej ureditvi ter razporeditvi, številnih posebnih razstavah ter obsegu, bo ta Prireditev na višku in povsem v znamenju oživljenega gospodarskega razvoja po letih krize in depresije. Penarslvo Trogirska občina dolguje Hranilnici dravske banovine z obrestmi vred 2,2 milijona din. Na anketi, ki jo je sklicala banska uprava v Splitu, je bil dosežen sporazum, po katerem plača trogirska občina hranilnici samo 1,600.000 din v gotovini ter bi odstopila poleg tega hranilnici okoli 3000 kvadratnih metrov sveta po ceni, ki bi jo določili strokovnjaki. Na ta način bi morala plačati občina hranilnici samo 1,780.000 din. Da bi mogla občina dobiti potrebno kritje, bo zaprosila pri Drž. hip. banki za posojilo v višini 1,600.000 din. Ce tega posojila ne bi bilo mogoče doseči, potem bi skušala dobiti to posojilo od banske uprave, oz. bi ji prodala šolsko poslopje v Tro-giru. rfif/ed Pa«škim apeiacijskim so-discem je bila prva razprava za-tadi 40.000 kg zlata španske Narodne banke. Zastopniki republikanske Španije so na procesu izjavili, da se mora to zlato priznati vladi v Valenciji, ker sicer bi morala Francija takoj priznati vlado gen. Franca. Zastopniki gen. Franca pa so naglasili, da tu sploh ne gre ne za republikansko niti za Francovo Španijo, ker gre le za spor med špansko Narodno banko in Francosko banko. Upolnomoče-ni zastopnik Francoske vlade je zaprosil sodišče, da se ne prenagli v tem procesu, nakar je bila razprava odgodena do 8. junija. kontrola v potniškem, in blagovnem prometu pravljenj0 ta Avstrijo je od- Zunanja trgovina Naš izvoz v Anglijo se je v aprilu tako zelo povečal, da je prišla An-eiija s 117 milijoni din na čelo našega izvoza. 29’57% vsega na- 38« d05? je Š1° V aprilu v An-korusv* i V!Sem je kupila Anglija Ital?! • 5lcer za 97 milijonov din. uvozila Jery.pry!em tromesečju tl. vovrstne 8 049 stotov pr- 6,9 milijona rŽ? ? kave v vrednosti lijanske potro*V,^° l_° 14 % vse ita" Tranzitni pS,fkMe. ski lani silno pSvAns,c ic,v Po,;»-blagovni tranzitni orL j se-^ od 3,6 milijona v ? povečal milijona, prevoz skozi polisinr)8 stanišča pa od 794,ooo v l 1,435.000 ton v 1. 1937. ' na Škodovi zavodi so dosegli i,„-zelo velike uspehe. Tako je proizvodnja v produktivne namene h a ras la za 39 odstotkov. Odpisi so povečali od 64 na 90 milijonov dividenda pa bo znašala za lansko leto 72, dočim je predlansko leto dosegla samo 61'50 Kč. V mnogih postavkah izkazuje bilanca bolj ugodne številke kakor 1. 1930., ki je bilo najugodnejše povojno leto. Francosko-nemška pogajanja za ureditev gospodarskih odnošajev po priključitvi Avstrije k Nemčiji se začno dne 3. junija v Parizu. Sovjetski nakupi v Angliji so dosegli lani okoli 650 milijonov rubljev. Anglija pa je uvozila iz Sovjetske Rusije blaga za 700 milijonov. Mehiška vlada je odposlala ▼ Nemčijo 14 velikih parnikov polnih petroleja. V odplačilo za ta petrolej pa pošilja Nemčija v Mehiko orožje in stroje. V ozadju petrolejske borbe v Mehiki je torej Nemčija. Uspešno delo društva „Merkur“ Iz tajniškega poročila gosp. Agnole Dodatno k svojemu poročilu o zadnjem občnem zboru našega matičnega društva »Merkur« navajamo še nekaj glavnih podatkov iz lepo sestavljenega poročila tajnika g. Agnole. Takoj po lepo in globoko preudarjenem uvodu se je tajnik Agnola spominjal umrlega veletrgovca Felixa Urbanca ter so na-vzočni zborovalci počastili njegov spomin. Nato je prešel k podrobnemu delovanju društva. V prvi vrsti je omenil društveno posredovalnico, ki ima že staro tradicijo, ki pa bi mnogo bolj uspešno delovala, če bi se je delodajalci v večji meri posluževali. V preteklem letu je razposlala posredovalnica 148 obvestil za prosta mesta. Tudi lani je društvo posvečalo vso pozornost socialni akciji. S pomočjo svojega podpornega sklada je z enkratnimi večjimi ali manjšimi večkratnimi zneski pomagala svojim bivšim članom v stiski. Da je mogel fond vsaj v skromnem obsegu ustreči vsem številnim prošnjam, je zlasti zasluga predsednika dr. Windischcrja, ki je vedno znal najti novih virov dohodka za fond. Posebno dobro pa so se obnesli društveni poučni tečaji. Lep uspeh teh tečajev daje društvu pogum, da jih bo vodilo v bodoče še v večjem obsegu. Tečaji so se pričeli 11. oktobra 1937 ter je bilo vseh udeležencev tečajev okoli 2(l'0, 'ki so skoraj vsi vztrajali v tečajih do konca, da so bili tudi učni uspehi tečajev zelo dobri. Skupno je bilo pet tečajev, in sicer po dva tečaja za nemščino (v nižjem in višjem tečaju), po dva za italijanščino in en tečaj za stenografijo. Želeti je samo, da bi se bolj posluževal teh tečajev naš trgovski naraščaj, ker je znano, da je znanje jezikov v zadnjih letih zelo nazadovalo. Zlasti se težko občuti, ker je vedno manj trgovskih nameščencev, ki bi dobro obvladali nemščino. Tudi lani je izdajalo društvo »Trgovskega tovariša«, ki ga spretno ureja g. Josip J. Kavčič. »Trgovski tovariš« izhaija v 1500 izvodih in ga dobivajo člani brezplačno. »Trgovski tovariš« tvori živo vez med našimi člani ter si je pridobil s svojimi dobrimi članki in svojo bogato vsebino priznanje naše gospodarske javnosti. Za odgovorno in težko uredniško delo gre g. Kavčiču naša iskrena zahvala. Naša nadaljnja redna publikacija je »Trgovski koledar«, ki ga je tudi letos uredil g. Zelenik. »Trgovski koledar« je lepa priročna knjižica, ki prinaša toliko praktičnega gradiva za vsakega poslovnega človeka, da bi si moral nabaviti naš koledar pač vsak gospodarski človek. Od preje izdanih knjig imamo v zalogi še učno knjigo prof. Siča: Trgovska korespondenca, ki je našla povsod odkrito priznanje. Društvena knjižnica, ki vsebuje večinoma le poslovne spise, je na razpolago društvenim članom v dosedanjem obsegu. Namesto tradicionalnega trgovskega plesa je tudi letos uprava priredila nabiralno akcijo za podporni fond in za tiskovni sklad »Trgovskega tovariša«. Kakor druga leta sta nam tudi letos priskočili na pomoč naši odlični odbornici ga. Jelka dr. Bretlova in gospa Ivanka Leskovčcva. S svojim sodelovanjem sta bistveno pripomogli do zadovoljivega uspeha naše akcije. Bodi jima tudi na tem mestu izrečena naša iskrena zahvala. Prav tako pa se zahvaljuje g. tajnik tudi vsem drugim prijateljem, ki so pri izvajanju nabiralne akcije priskočili društvu v pomoč. Na koncu svojega lepega in z odobravanjem sprejetega poročila je podal tajnik g. Agnola še statistiko društvenega članstva. Društvo je štelo v preteklem poslovnem letu 14 častnih članov, 34 ustanovnih, 49 podpornih članov-sotrudnikov, 266 rednih članov-sotrudnikov, 34 podpornih elanov-trgovcev, 146 rednih članov-trgov-cev, skupno torej 538 članov. Tajništvo je prejelo 445 raznih dopisov, odposlalo pa je 309 dopisov. Odborove seje so bile tri, kakor v lanskem poslovnem letu. Delo Društva tov drž. trgov v Celiu Agilno Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Celju je imelo dne 8. maja svoj 6. redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik Vučer. Pozdravil je zastopnika profesorskega zbora Drž. trgovske šole prof. Finka ter zastopnike ljubljanskega društva gg. Bebra, Marna in Jurkasa. Nato je v lepem poročilu opisal težave, ki jih morajo premagovati absolventi drž. trgovskih šol. Celjsko in ljubljansko društvo je razširilo svoj delokrog na vso državo. Ko bodo v vseh banovinskih mestih ustanovljena podobna društva, potem bo šele mogla imeti akcija absolventov drž. trgovskih šol popoln uspeh. Drž. dvorazredna trgovska šola je najstarejši tip trg. šolstva ter je dosegla danes zelo visoko stopnjo. Njeni absolventi pa se niso upoštevali ne v uradniškem zakonu ter tudi ne v zakonu o ustroju vojske. Ker na drugi strani vedno bolj raste število absolventov trg. akademij, dobe absolventi državnih trgovskih šol vedno teže zaposlitev. Mnogo jim tudi škodujejo upokojenci ter dvojni zaslužkarji. Drž. dvorazredne trgovske šole so potrebne, zato pa je treba tudi njih absolventom nuditi zaposlitev. Predsednik Vučer se zahvaljuje vsem, ki so pomagali društvu. da je moglo društvo kljub težkim razmeram zadovoljivo napredovati. Med drugim se zahvaljuje tudi »Trgovskemu listu«, ki je vedno objavljal društvene vesti. Lepo in pregledno poročilo je podala tajnica Moiličova. Število članstva se je povečalo za 17. Podpornih članov ima društvo 30. Društvo je razposlalo 305 dopisov in 5 okrožnic v 670 izvodih. Društvo ima lepo urejeno kartoteko članstva. Blagajniško poročilo je podal g. Zupanek. Denarni promet društva je znašal 77.437 din, premo- ženje društva s knjižnico in inventarjem pa je naraslo na 18.000 dinarjev. Članarina se redno plačuje ter je glavni dohodek društva. Zelo uspešno je bilo delo kulturne sekcije, za katero je poročal g. Zupanek. Društvo je priredilo 8 jezikovnih tečajev, ki jih je obiskovalo 152 slušateljev. Tečaji so bili zelo uspešni. Zahvaljuje se celjskim trgovcem in industrijcem, lu so z denarnimi podporami omogočili, da so bili ti tečaji za brezposelne člane in slabo situirane slušatelje brezplačni. Enako se zahvaljuje predavateljem na teh tečajih. Jeseni otvori društvo jezi kovne tečaje znova. Za tečaje iz trgovskih ved je bilo premalo zanimanja in so zato odpadli. Za socialno sekcijo je poročal g. Dom. Društvo je zlasti skušalo doseči namestitev brezposelnih članov. Zelo otežkočen je položaj absolventov drž. trgovskih šol, ker zahtevajo nekatera podjetja pri nastavitvi položitev kavcije. Da zbere društvo tudi nekaj denarja za podpiranje brezposelnih tovarišev, je organizirala zabavna sekcija pod vodstvom g. Weixlcrja več prireditev, ki so se posrečile Društvena knjižnica, ki jo upravlja g. Mute«, šteje že lepo število strokovnih knjig in se počasi izpopolnjuje. V imenu profesorskega zbora drž. dvorazredne trgovske šole je pozdravil zbor prof. Fink ter želel zboru in društvu čim več uspehov. V imenu nadzornega odbora je predlagal g. Preisingcr razrešnico odboru ter je bila la soglasno sprejeta. Ko so se še obravnavala razna vprašanja, kako dvigniti delovanje društva in ko je še pozdravil v imenu ljubljanske organizacije zbor g. Bober, so sledile volitve ter se je izvoljeni odbor Velikansko zanimanje vlada po vsej Jugoslaviji za 111. vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani Se vetje zanimanje pa bo za obe posebni hongresni številki »Trgovskega lista" Obe izideta v zelo povečani nakladi in obsegu ter bosta imeli trajen pomen " — 2 v obeh številkah Zato bodo tudi inserati Naročite pravočasno inserate v obeh številkah! , ..... .. . ... i ... upi i ...... .......... leviti:' + +■ konstituiral takole: predsednik Vučer, podpredsednik More, tajnik Siszinski, blagajnik Zupanek, knjižničar in gospodar Mutce, načelnik zabavne sekcije Oto Wei-xlor, kulturne Leo Weixler, socialne Dorh, članice odbora Pavla Petkovšek, Milena Modic, Justa Toplak in Draga Šegovič, pregledovalca računov Gorišek in Prci-singer. Ko so se še spremenila pravila in določil nov delovni program, je predsednik Vučer zaključil dobro obiskani občni zbor. Bolgarska zunanja trgovina v marcu Po podatkih Bolgarske generalne direkcije za statistiko se je razvijala bolgarska zunanja trgovina v marcu 1938. v primeri s februarjem 1938. in marcem 1937. takole (vse številke v milijonih levov): marec februar marec 1938. 1938. 1937. Uvoz 430,7 360,0 308,7 Izvoz 500,3 531,3 378,6 Aktiva trg. bilanc 69,5 171,3 69,8 Najvažnejši izvozni predmeti v marcu t. 1. so bili kakor navadno agrarni proizvodi, v prvi vrsti tobak, pšenica, koruza, jajca, živila in živalski proizvodi. Bolgarski izvoz je šel v glavnem v Nemčijo, Italijo, Poljsko, Anglijo, Holandsko, ČSR in Švico. Največ bolgarskega blaga je uvozila Nemčija, namreč za 242 milijonov levov od skupno 500 milijonov levov vsega bolgarskega izvoza. Italija je uvozila blaga za 54 milijonov levov, in sicer je največ uvozila tobaka in pšenice. Anglija je uvozila blaga za 33,2 milijona levov, od česar je bilo 73% koruze. Največ je uvozila Bolgarska blaga iz Nemčije, in sicer za 242 milijonov levov. Druge uvozne države slede v naslednjem redu: Anglija, CSR, Poljska, Italija, USA, Romunija in Francija. Najvažnejši uvozni predmeti so bile surovine za tekstilno industrijo, nato stroji, razni aparati, instrumenti in kovinski proizvodi. V prvem letošnjem tromesečju je znašala skupna vrednost bolgarskega uvoza 1086 milijonov levov proti 912,7 milijona levov v lanskem tromesečju. Vrednost izvoza pa se je v primeri z lani zvišala od 1299,4 na 1578,8 milijona levov. Aktivnost bolgarske trgovinske bilance v letošnjem prvem tromesečju se je v primeri z lanskim zvišala od 386 na 498 milijonov levov. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 25. maja objavlja: Zakon o ustanovitvi okrožnih in okrajnih sodišč — Izvršilno uredim za zakon o ustanovitvi novih okrožnih in okrajnih sodišč — Uredbo o teritorialni pristojnosti novih okrožnih in okrajnih sodišč kakor tudi tistih okrožnih sodišč, katerih teritorialna pristojnost se z ustanovitvijo teh novih sodišč spremeni — Uredbo o strokovnih šolah za otroške negovalke — Proglas banske uprave o proglasitvi vseh šolskih občin dravske banovine za javne in občekorislne naprave — Razne druge objave in razglase. Konkom - poravnave Odpravljen je konkurz o premoženju posestnice Marije Gcrmuth v Podvelki, ker je bila razdeljena vsa masa. Potrja se prisilna poravnava, ki jo je sklenil trgovec Edmund Hornih s svojimi upniki. V kunkurzni zadevi tvrdke C. Pollak, d. d. v Ljubljani še določa naknadni ugotovitveni narok na dan 13. junija ob 10. uri. Za pretres naknadno prijavljenih terjatev in onih, ki se bodo morda do naroka še prijavile proti Vzajemni pomoči, reg. pom. blagajni v Ljubljani, se določa uarok na dan 13. junija ob 11. uri. „Slaviia ££ Jugoslovanska zavarovalna banka •• v Ljubljani________________________ Gosposka ulica 12, ielefon iiev. 2176, 2276. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, SVevi Sad in Split Nafta v Podravju Ležišče zemeljskega olia od Slov. gorit do Slavonije Pred kratkim se je v Beogradu ustanovila delniška družba »Panonija« s kapitalom 6 milijonov dinarjev, da eksploatira velika ležišča nafte v Podravju. Ker veljajo /.a podjetja te vrsto v naši državi imsebne določbe, je iskati pravno osnovo za ustanovitev te družbe v koncesiji, ki ijo je par let po pre-obratu dobil veleindustrijec Rade Pašič od takratne vlade. Rade Pa-šič pa se doslej koncesije ni po-služil. V novi družbi je država prevzela četrtino delnic. Znano je, da ima Jugoslavija ogromna zemeljska bogastva, ki se pa doslej le malo izkoriščajo. Dognano je tudi, da ima naša država velika ležišča »črnega zlatac, nafte, ki je poleg premoga in železa dandanes najbolj iskani zemeljski zaklad. Zaradi petroleja so se že vodile vojne in se bodo še. Zaradi nafte je bas zadnje dni nastal kočljiv spor med Zedinjenimi državami in Mehiko, zaradi petroleja so si bile še pred kratkim nekatere velike države zaradi Perzije v laseh Zemeljsko olje tvori poleg kmetijstva temelj narodnega gospodarstva Romunije, in tako je tudi v drugih državah. Kdor nekoliko pozna geologijo, mu mora že bežen pogled na zemljevid zbuditi prepričanje, da se morajo tudi v naši državi nahajati precejšnja ležišča nafte. Ob vznožju pogorij so ob danih razmerah skoraj povsod našli zemeljsko olje. Ob severnem in jugovzhodnem vznožju Karpatov imata Poljska in Romunija ogromne petrolejske vrelce. Geološka sestavina, v kateri se v omenjenih dveh državah nahajajo petrolejski vrelci, se kot nadaljevanje Karpatov vleče dalje proti zapadu in prepreza tudi Srbijo in Bosno. Na planini Maje-vici severno od Sarajeva že delj časa vrtajo in so-ie našli precejšnje množine nafte. Upravičena je bila domneva, da morajo biti ležišča petroleja tudi v Podravju in Pomurju. Raziskavanja so to domnevo zadnje čase potrdila. Ob vznožju Slov. goric in sosednjega hribovja, ki so vsi zadnji obronki Alp, je več slatin in zdra vilnih vrelcev, ki govore za to, da nafta ne bo daleč. V bližini Pe-klenice se nahaja ogromna duplina, ki ji prebivalci pravijo Peklo Iz te jame, ki doslej še ni pre-iskaua, zlasti ob slabem vremenu uhajajo smrdljivi plini, čijih vonj precej natikuje duhu, ki ga raz širjajo petrolejski vrelci. Ne daleč odtod, v okolici Selnice ob Muri so že pred par leti naleteli na naf to, ki jo že pridno pridobivajo vendar so sredstva zaenkrat še skromna. Tu sta vrtali dve družbi, ki sta se lani s pomočjo nemškega kapitala združili. Raziskovanja se nadaljujejo in so že na več drugih krajih našli sledove petrolejskih ležišč. Družba »Panonija« bo raziskovala vse ozemlje od Mure vzdolž Drave do Osijeku. Na raznih krajih v Podravini so naleteli na geološke sestavine, ki govore za petrolejska ležišča. Južno se razteza vzporedno z Dravo hribovje Rilo. Na vznožju onstran Drave, na madžarskem ozemlju, že dve leti pridobivajo nafto. Doslej sta vrelca pri vasi Lispe dajala povprečno 10 vagonov nafte na dan. Sedaj so vrelec razširili, tako da znaša njegova kapaciteta že 18 vagonov dnevno. V bližini so pred (tar tedni naleteli na drug vrelec, ki doslej, ko še ni v polnem obratu, da je približno 5 vagonov zemeljskega olja na dan. Madžarska pridobiva torej na svojem ozemlju že približno 28 vagonov petroleja dnevno. V najkrajšem času pa bodo povečali vrelce, tako da bo Največjo revolucijo svetu je povzročil papir. ki je vir vse kulture in napredka. rez papirja bi človek ostal bar, bar. Največja vrednost papirja in kulturna vrednost je prav v tem, ker je poceni, ker lahko služi kulturnim potrebam: za knjige, asopise, slike itd. Naša industrija »apirja je- na visoki stopnji, na ar smo upravičeno ponosni. Pa-irni izdelki in pisarniške potreb-čine bodo razstavljeni reprezen-ativno na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 18. junija. Ne pozabite na poslovne knjige kakršne nudi KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI. KOPITARJEVA 6/11 dnevna kapaciteta zvišana na GO vagonov, s čimer bi bila potreba po nafti približno krita. Že doslej je nafta na južnem Madžarskem krila nekako tretjino domače potrebe. Ni dvoma, da se ležišča nafte raztezajo z Madžarskega pod Dravo proti jugu in s tem na naše ozemlje. Razna poskusna vrtanja so to že potrdila. Tudi.v bližini Lipika, kjer se nahaja znano zdravilišče, morajo biti, kakor, so dognali geologi, ležišča nafte. Za to domnevo govore tudi vrelci zemeljskega plina v sosednji Buje-vM, saj je vendar zemeljski plin skoraj povsod v tesni zvezi s petrolejskimi sloji. Tudi ne daleč odtod, pri Dnruvaru, so naleteli na geološke sestavine, ki kažejo na to, da so globoko v zemlji ležišča »črnega zlata , kakor imenujejo nafto. Z motorizacijo Jugoslavije rasle potreba po lastni nafti. Doslej je naša država uvažala surovo nafto in njene derivate, kakor petrolej, bencin, parafin, bencol itd. v vrednosti mnogo nad 100 milijonov dinarjev letno. Želeti bi le bilo, da se čimprej začno poskusna vrtanja in da se zagotovi kapital, ki pa mora biti kolikor mogoče v domačih rokah. A. H. in po svete V navzočnosti kralja Petra H. in kneza-namestnika Pavla je bila slovesno proslavljena 100-letnica konjenice kralj, garde. Konjenico je ustanovil knez Miloš 1. 1838., pehota kralj, garde pa je bila ustanovljena že 1. 1812. V Clevelandu so se začele velike slovenske svečanosti, katerih se je udeležilo okoli 100.000 ljudi. Ljubljanskega župana dr. Adlešiča je sprejel clevelandski župan ter mu izročil simboličen ključ mesta. Tudi otvoritve jugoslovanskega kulturnega vrta se je udeležilo okoli 100.000 ljudi. Predsednika Roosevelta in zvezno vlado je zastopal guverner države Ohio Davey. Senator Združenih držav Bukley in clevelandski župan Burton sta po- Že v 24 urah barva, pleaira In bemlfn« anait oblek«, klobuke Itd. Skrobl In avetlolika srnje«, ovrat nlk« bi mani«!«. P«r«, suši, monga In Uka domala perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip M, Selenburgova uL 8 Telefon It »-71 zdravila Slovence. Svečanosti se je udeležil tudi jugoslovanski poslanik v Washingtonu dr. Fotič. Vsi ameriški govorniki so poudarjali-, da so ostali slovenski izseljenci zvesti svoji domovini. Svečanosti pomenijo za naše izseljence dragoceno priznanje Amerike. V Budimpešti se je začel evharistični kongres ob ogromni udeležbi ljudstva. Iz vseh katoliških dežel so prišle velike množice vernikov. Tudi iz Jugoslavije je odšlo na evharistični kongres mnogo Slovencev in Hrvatov. Pozornost zbuja, da ni iz Nemčije in Avstrije nikogar, ker so nemške rblasti prepovedale udeležbo na koagresu. Evharistične, svečanosti bedo trajale skoraj cel teden. Češkoslovaški kardinal Kaspar je odpotoval na evharistični kongres v Budimpešto. Pred svojim odhodom je izjavil, da hoče s svojo navzočnostjo na kongresu dokazati, da vlada v Češkoslovaški mir Iskreno žeti, da bi evharistični kongres v Budapešti utrdil mirna svetu. Iz češkoslovaške je odpotovalo na evharistični kongres okoli 10.000 katolikov. Novo hrvatsko stranko »Hrvat-ski narodni pokret« hoče ustanoviti dr. Buč, ki je glavni sotrud-nik lista »Nezavisnost«. Dr. Buc zagovarja narodni socializem ter je nasprotnik demokracije. Posebno pa se je proslavil s svojo trditvijo, da Hrvati niso slovanskega pokolenja. HSS je odločno proti dr. Buču. »Hrvatski dnevnik« demantira vest, kakor da bi dr. Maček hotel, da vsi Hrvati izstopijo iz SDS in vstopijo v HSS. List ugotavlja na dalje, da vlada med HSS in SDS popolno soglasje in da so brez podlage vse vesti o nasprotjih v vrstah KDK. Dr. Lazar Markovič, eden voditeljev srbske združene opozicije, je bil v Zagrebu, kjer je imel dalj ši sestanek z dr. Mačkom, Za komandanta dravske divizijske oblasti je imenovan divizijski general Djorlukovič, dosedaj komandant moravske divizije v Nišu Za obisk letalske razstave v Beogradu je dovoljena polovična vožnja. Članom Aerokluba kraljevine Jugoslavije je dovoljen celo tričetrtinski popust. Za predsednika nadzornega odbora »Putnika« je izvoljen St. Mi Birmanska darila ure, zlatnina, srebrnina in optični predmeti po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar, LJUBLJANA PETRA CESTA ŠTEV. 36 SV. lečič, višji uradnik v zun. ministrstvu. Člani nadzornega odbora so: Milan Jelenič in Josip Solaja, kot delegata prometnega ministrstva, Anton Pinter za Touring klub, dr. Lovro Radičevič za Zvezo kopališč v Zagrebu, Rudolf Giunio za Kotor in Ivo Šubic iz Maribora, Prihodnji teden bodo prevzele bosenske železnice 7 kompozicij motornih vlakov. Sklenjeno je, da bo maksimalna hitrost vlakov na progi Beograd—Dubrovnik 60 km, minimalna 15 km, povprečna pa 48 do 49 km na uro. Mostar ima premalo prenočišč za tujce ter je morala te dni odpotovati iz Mostarja skupina okoli 100 tujih turistov, ker niso mogli dobiti prenočišč. Poljska bojna ladja »Iskra« pride v Gruž, kjer ji pripravljajo jugoslovanski mornarji prisrčen sprejem. Češkoslovaška vlada je izdala proglas, v katerem opozarja, da istočasni pojav istih alarmantnih vesti na raznih krajih Češkoslovaške dokazuje, da gre tu za organizirano hujskaško akcijo. Prebivalstvo naj zato takoj prijavi oblastem vsakogar, ki bi razširjal neresnične in znemirjujoče vesti. Pogreb obeh pri Hebu ustreljenih Nemcev se je končal brez vsakega incidenta. Nemški vojaški ataše ter nemški letalski ataše v Pragi sta položila na grob dva velika venca. Češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk in češkosl. poslanik v Parizu Osuski sta odpotovala v Prago, da poročata svoji vladi o zadnjih dogodkih. Manjši incidenti ter spopadi med sudetskimi Nemci in drugim prebivalstvom se kar redno ponavljajo. Menda hočejo sudetski Nemci s temi incidenti dokazati, da ni mogoče rešiti sudetskega vprašanja in da ne bo prej miru, dokler ne dobe sudetski Nemci popolne avtonomije. Hcnlein je odpotoval iz Prage v Asch, pogajanja s praško vlado pa bosta nadaljevala poslanca sudetske stranke Kundt in Frank. Dobre knjige za gospodarska znanja nudi Učiteljska tiskarna v posebni zbirki 11 knjig. V teli knjigah dobite popoln nauk o planšarstvu, o gojenju zelenjadi o pridelovanju krme, o živinoreji umnem kletarstvu, kokošarstvu itd. Vsakomur bodo navedene knjige najboljši pomočniki pri gospodarstvu. Zbirka stane s pošt ni no vred 100-— din. Nemški rasni zakon je bil razširjen tudi na bivšo Avstrijo. Mešani zakoni se morejo sedaj ločiti. Iz monakovskega muzeja so bili odstranjeni vsi iredentistični napisi glede Južne Tirolske, da bo s tem še bolj podčrtana izjava Hitlerja, da je meja na Brennerju za Nemce nedotakljiva. Vest, da bi bil bivši avstrijski kancclar dr. Sušnik prepeljan v Leipzig, kjer bi bil postavljen pred sodišče, se demantira. Dr. Sušnik e še v Avstriji ter so za njegovo obsodbo pristojna avstrijska sodišča. Nemška vlada je odpoklicala iz tujine vse inženirje in tehnike. Kakšen je dejanski obseg te odredbe, še ni ugotovljeno. Nemška vlada je na energično zahtevo Japonske odpoklicala nemške vojaške inštruktorje, ki so bili prideljeni kitajski vojski. Vrhovno poveljstvo kitajske vojske pa je sedaj nemškim vojaškim strokovnjakom odhod onemogočilo, ker bi mogli izdati Japoncem vse tajne načrte Kitajske. Japonski napadi pri Kajfengu so bili krvavo odbiti. Tudi kitajska poročila potrjujejo, da so začeli Japonci veliko ofenzivo proti Han-kovu, enomilijonskemu mestu in po Nankingu najpomembnejšemu mestu srednje Kitajske. Kitajska vojska je pri Langfengu popolnoma obkolila 5000 Japoncev. Tudi na bojišču v šansiju se je položaj za Kitajce močno zboljšal ter so zasedli Kitajci 10 mest. Pred mestom Nengung so se morali Japonci jadrno umakniti ter prepustiti Kitajcem bogat plen. Tu so Kitajci tudi ujeli 3400 japonskm vojakov. ... Kitajskega generala Lintaja, k je prešel na japonsko stran in se boril proti kitajskim četam, je ustrelila 19-letna kitajska dentka. kancev se je nehala brez posebnih uspehov. Oživeli pa so zato letalski boji in bombni napadi letalcev na razna španska mesta. Mehiški uporniki so bili pri Santi Mariji del Rio od vladnih čet premagani, Angleški parnik »Tliorthejr« so v bližini Valencije bombardirala letala nacionalistov ter ga potopila. Le majhen dei posadke se je mogel rešiti s plavanjem. Vulkan Stromboli bruha že dva dni. Hipermikroskop sta iznašla dva nemška znanstvenika. Z novim aparatom bi bile mogoče 100.000-kratne povečave, dočim so bile dosedaj mogoče le dvatisočkratne. Trgovinski register štu- Na španskih frontah je nastal zastoj. Zadnja ofenziva republi- Vpisali sta se naslednji firmi: ltrata Golobic v Celju. Obratni predmet: Obrt potujočega trgovskega agenta z deželnimi pridelki, mlevskimi izdelki ter mastjo na debelo in razpečavanje špecerijskega blaga na drobno. Javna trgovska družba. Družbeniki: Anton Golobič, trgovec v Radečah pri Zidanem moslu in Josip Golobič, trgovec v Celju. Jugozon — jugoslovenska industrijska trgovska družba za predelavo pitne vode«, družba z o. z. v Ljubljani. Besedilo firme tudi v srbohrvaščini. Družba se bavi z napravo in prodajo naprav za predelavo vode, z gradnjo vodovodov, prevzemom patentov itd. Osnovna glavnica v višini 200.000 din plačana v gotovini. Poslovodje: Tomažič Tonči-Zvonko, industrialec v Ljubljani, in Tomažič Franjo,1 industrialec v Zagrebu. Radio Ljubljana Sobota dne 28. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Teodor Pončič —-19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: »Za prazni želodec najboljši je krača, za prašno obleko najboljši krtača, da togo preženeš, si vzemi ,Rogača'«. Paberki iz humorističnega lista »Rogača« — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Rad. orkester — 23.00: XX. mednarodni katoliški esperantski kongres. Nedelja dne 29. maja. 8.00: Fantje na vasi, vmes plošče — 9.00: Poročila — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik) — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano — 11.00: Otroška ura: Gašperček — 11.30: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe — 12.30: Pisana revija. Sodelujejo: Originalna švi- carska godba (Malenškov trio), Kmečki trio, Sestre Stritarjeve in citraški tercet »Vesna« — 13.00: Napovedi — 17.00: Rdečica in kuga pri prašičih (dr. šimon Zibert) — 17.30: Koncert Radijskega orkestra —• 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Naša družina in vprašanje socialnega zavarovanja — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve — 20.30: Operetni večer. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova in g. Jean Franci, operni tenorist ter radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plosce. Ponedeljek dne 30. maja. 12.00: Pesmi iz viničarskega slavja v letu 1927. (plošče) — 12.45: Poročila — 13 00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Prognoza in ocena delazmožnosti pri jetiki (dr. Fr. Debevec) — 18.20: Plošče — 18.40: Kulturna kronika: Letošnje knjige »Slovenske Matice (prof. France Vodnik) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Gospodarski pomen turizma (dr. M. Brakus) — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koncert suit (Radijski orkester) — 21.10: Prenos iz Prage: Suk: Dozorevanje, simfonična pesnitev — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. izdajatelj »KocaorelJ Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr, Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani