GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDST h U V O MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna *00 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma t ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 603-70/3-24 Stev. 33 (543) Leto X! NOVO MESTO, 18. AVGUSTA 1960 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod n Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave U. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Casopisnr podjetje »Delo* v Ljubljani ZDAJ SMO V HMELJU Iz hmeljske sušilnice v Sre-brničah se je kadilo. — Zakuitili smo že včeraj, °am pojasni kurjač. — Temperatura? se je pozanimal inžen: i Vengust. — V desni komori 36, v levi Pa 39 stopinj Celzija. . — Premalo! Kurite samo z drvmi in nalagajte na rešetke! Le tako boste pognali toplomer nekam med 45 in 55 stepinj. kolikor je prava temperatura za sušenje hmelja. S košarami, z vrečami, s Škatlami, skal; in ne vem s čim še so prihajali otroci, cigani, gospodinje, dekileita pa tudi kak mlajši fant. Izbrali so prostor in začeli obirati. V za*etku je šlo počasi, prsti še niso bili vajeni takega dela. kasneje Pa je kar šlo. Mama in sinko Bojči in mamica sta obirala na začetku hmeljišča. — Tudi lanii sva obirala. 37 mernikov sva ga nabrali a. — Kako sta porabila denar? — Kupila sem čevlje. Bojči Pa je dal nekaj v hranilnik Letos so še nisva odlečiila, kaj bova kupila. Jaz bom fiat, se pošali njuna SCS'jda. »Pritisnil nas je...« Malo prej sta me podraži l.i navihani Smihelčanki Fani in Zdenka: — Ste prišli pomagat? Me bi tudi raje gledale. Zamorni jal sem nekaj o s>luž-t>i in ju raje pobaral, če sta Obirali že lani. — Sva, dva dni. Nabrala pa sva ga tako malo. da naju je sram povedati koliko. Njuna soseda, poročena žena, se oglasi: — Lami smo bile naslikane v Dolenjskem listu, kako obiramo hmelj. Sploh nisem vedela, kdaj nas je pritisnil. — Jaz sem pa videla, ko se je pripravljal, pa sem se skrila v hmeljišče, je povedala ena izmed Šmihelčank. Oddih vaške gospodinje Prva gospodinja: — Ta dva otroka sta moja. Druga gospodinja: — Teh pet pa mojih. Obe skupaj: — Prišlii smo, da bomo kaj zaslužili. Me, gospodinje se pri^ tem odpočijemo, otroci pa vi-* dijo, kako se služi denar. Tilka z Broda j*» prišla kasneje: — Sem misMa, da bomo danes doma mlatili ... Jeseni bom šla na ekonomsko srednjo šolo, ker je najbližja. Potem pa v pisarno. Hmelj? Hmelj pa obiram, da si bom kupila stvari za, šolo .. ja ... pa kakšno oblekco bo tudi treba... Zrele ženske in gospodinje so se pošahile drugače: — Lepše je obirati hmelj kot gledati mladega fanta. Pred Bojči pridno pomaga mamici ZB Podbočje vabi v Dobravo Hej, brigade, hitite... S to Pesmijo sta v prvih julijskih dneh 1943 prikorakali iz Bele krajine Cankarjeva in Šercer-Jeva brigada, prek Gorjancev v njihov vzhodni del. 7. julija 1943 sta iz hribovske Prušnje Vasi kot plaz pridrli d# Krke, Jo v bližini vasi Dobrava pre-bredli in napadli okupatorja v Utrjeni postojanki na letališču Cerklje ob Krki. To je bil junaški podvig, ki je terjal od vodstva in borcev veliko vse-Mranskih »aporov. Ob Krki, Prav rta kraju, kjer sta brigadi prebredli reko, bodo v nedeljo 21. avgusta odkrili spominsko obeležje. Hkrati bodo na Strojinovi hiši v Dobravi, kjer sta bila 14. maja 1941 od *nie roke ubita oče in hči, Odkrili spominsko ploščo. Slo- Televizor v ž^žemberški knjižnici Občinski odbor SZDL v Žužemberku je poskrbel, da je klubska knjižnica v Žužemberku dobila televizor. Tako lahko tudi v Žužemberku gie najo televizijske oddaje. vreme" ZA CAS OD 18. do 88. . AVGUSTA: Približno do 26. avgusta I Pretežno lepo in toplo puletn i T^me, |e včasih so možne J^njše krajevne padavine. — ^rog 27. avgust? p divine t •nladitvijo. Dr. V. m. vesnost je v sklopu prireditev občinskega praznika Videm-Krško, ki bodo s tem zaključene. Krčani bodo pripeljali tudi godbo na pihala tovarne celuloze in papirja iz Vidma. V Dobravo lahko pridete z motornimi vozili vseh vrst iz zapadne strani, od Podbečja, kakor iz vzhodne strani, cd Cerkelj ob Krki prek Bušcče vasi. Osnovna organizacija Zveze borcev NOV Podb.)čjc vabi na slavje vse nekdanje borce, zlasti še Cankarjevce in Šercer-jevce, pa seveda tudi vse druge tovariše in tovari.šice! sabo vidiš lepo, polno, zrelo rastlino in hitiš obirati, da prej podereš novo, ki to izziva. — Lani sem obrala v enem dnevu 22 mernikov in tričetrt. Pohvalili so me, da je to rekord. V štirinajstih dnevih in pol sem zaslužila okoli 11.000 dinarjev, je povedala soseda prve. Tretja Pa čisto »-tehnične« stvari: — Za obiranje hmelja moraš biti uren v prstih. V prakso ne prideš teko' hitro in dan, dva nam bo šlo bolj počasi od rok... »Dej naš slikat, gšpud!« Na koncu hmeljišča je obiralo nekaj ciganskih družin. Cigani so se že lani pokazali kot pridni obiradci. Sede tam in obirajo hmeij v škatle iz lepenke »JOSIP KRAS keksi« v večje pločevinaste škatle in drugo. Polno otrok, eden je celo brez hlačk, se podi okrog. Vse bi radi videli, ko pa jih kdo samo pogleda, preplašeno zbeže k svojim. Mladega, komaj včeraj ali danes rojenega psa ■ noge negotovo zanašajo med obranimi hmeljevimi rsstlinami. Lep štiriletni ci-ganček važno kadi. — Gšpud, dej naš slikat... To je bilo smeha, jokanja, prerivanja in bezanja pred aparatom. — Še naju slikaj, je prosil štirinajstletni cigan. Jaz že delam. Slikp bom kupiil! — Pa znaš brati? — Ne. — Jaz pa znam, se je oglasil za glavo nižji in temu primerno mlajši ciganček. Bova prišla skupaj po slike. Ciganka je obirala hmelj in dojila otroka. — Denar bomo porabili »ža hrano, gšpud«. Cigani začenjajo delati. Težka je borba s starimi navadami — potepanjem, prosjače-njem, krajami, pretepi jn .popolno svobodo-... toda začel? se je. traja že leta in trajala bo še mnogo let... Mladost in starost — Tudi mene boste slikali? No, pa me dajte. — Se boste videli v Dolenj skem listu, mati. — Pa se naj, saj ga imam naročenega, so povedali 80-letna Mimjcina stara mati, ki ?o tudi obirali. MLad fantiček, ki je obiral blizu matere, je bil zelo živahen po duhu in jezičku. Res. staro in mlado je te dni v hmelju. SE 100 DALMATINCEV — Danes obira okolj 150 ljudi, je povedal inženir Milan Bračika. Vsak dan potrebujer mo 150 do 200 obiralcev, ki naberejo 4000 do 5000 kg svežega hmelja, kar da okoli 800 kilogramov suhega hmelja. V nekaj dneh bo število domačih obiralcev padlo na 70 do 80. To so izkušnje iz lanskega leta. Obiralci so namreč kmečki ljudje, ti pa bodo začeli kmalu spravljati otavo, deteljo, kopati krompir in opravljati druga dela na svojih po-ljiih in tn.vnikih. Prav zaradi tega imamo naročenih 100 obiralcev iz Dalmacije. Hmelja imamo 14 ha — 9 ba ie drugi letnik, 5 ha pa tretji. Doncs bo po kakovosti in količini odličen, posebno drugi letnik, nebi pa mogel naprej povedat; kolik bo v tonah. V okraju: 150 ha hmelja V ekraju imamo zasajenih s hmeljem okeli 150 ha površin. Nasade imamo v okolici Črnomlja, Metlika. Straže, Novega mesta, Šentjanža, Sevnice, Šentjerneja, Kostanjevih in Brežic. Družbeni načrt okraja predvideva da bomo letos pridelali za okel i 173 milijonov dinarjev hmelja, kaže pa, da bo plan presežen. Te dni je živahno prav na vseh hmeljščih in če dež ne bo nagajal, bo letošnji pridelek hmelja precej večji in boljši kot lanski JOŽE PRIMC Takole je te dni v vseh naših mladih hmeljiščih: pridne roke stoterih obiralcev hite, da spravimo »zeleno zlato« dobro in pravočasno pod streho .. >V sredo, 10. avgusta, bomo začeli obirati hmelj. Zborno mesto ob sedmih pred sušilnico!« je bilo napisano na oglasnih deskah v Črnomlju, nekaj dni pred začetkom obiranja. Med ženami in otroci je obvestijo vzbudilo posebno pozornost. »Naš bo' tudi letos šel obirat, tako si bo vsaj za zvezke in knjige zaslužil,« so govorile žene. »Naž bi rad kavboj - in za vsako merico dobite blok.« Vse to in še marsikaj je povedal hmeljarjem ing. Dvoržak. Kmalu je bil na hmeljišču pravi živ-žav, saj se je v njem zvrstilo okoli 250 obiralcev. Mnogi med njimi so bili že izkušeni delavci. Vrsta s polnimi vrečami in košarami se je začela pomikati proti zabojem. Začeli so meriti. »Tri pa četrt! Prejšnje so bile preveč polne, da je šlo zraven, pa naj bo tokrat tri in pol...« In obiralka je dobila listek za tri merice in pol obranega hmelja. (Foto: Jože škof) ke! Rekla sem mu, naj gre obirat hmelj, pa -si jih bo prislužil.« »Letos bodo šli vsi trije. Za čevlje si zaslužijo!* »Veš, sedaj si bom vzeila dopust. Lani sem se na hmeljišču tako dobro počutila in udi čas je neverjetno hitro minil. In tudi zaslužila sem precej...« Taki so pogovori med ženami nekaj dni pred obiranj em hmelja. In res. V sredo ob sedmih zjutraj se je zbirala množica žena in otrok pred sušilnico. »Oboroženi« so bili s košarami, z vrečami in celo z dežniki; čakali so na povelje, ki je bi'lo že vsem znano . . • »Na hmeljišču počakajte Tam bomo začeli. Vsak naj ima svojo vrsto. Rjave in velike storžke spravljajte v posebno fosodo. boljše pa zopet v posebno.« »Take peceljčke morajo lme-:; storžki,« so povedali na hmeljišču. »Obirati se mora čisto, hmeljnino zvijte na kup. Ko boste imeli polne posode, jih odložite. Izmerili vam jih bodo »Tri pa četrt, tri pa pol mi daj'te, 'ker so bile one tri tako polne, da je šlo čez.. .« Ančka je prejela listek za tri in pol merice, se nasmehnila in ga vesolo vtaknila v žep. »Čigavo je to?« »Moje!« »Poglej kako je to osmuika-no! Brez pecljev! Drugič ne dobiš. listka!« Malo dekletce je zardeilo, veselo stisnilo lid|.ek In steklo nazaj v hmeljišče. »Kdo tu obira?« je vprašal ing. Dvoržak, ko je videti, da je bila na koncu hmeljišča Tržača ii na Otočcu 510 naročnikov Primorskega dnevnika je skupno s kolektivom tega časopisa obiskalo preteklo nedeljo naše kraje. Pripeljali so se z devetimi avtobusi. Zelo so bili navdušeni nad prirodnimi lepotami Slovenije. Posebno jim je ugajala dolina Krke in grad Otočec. kjer so bili tudi na kosilu. Prijetno presenečenje je pripravil svojim bralcem Primorski dnevnik iz Trsta. »Boste^slikali še najn dve z Ireno?« je vpra9ala Milenca. v.VriSl:i sem iz Kopra na počitnice v Belo krajino, pa bi radfe Imela spominček ...« JUTRI: VAŽNA SEJA OBEH ZBOROV ObLO NOVO MESTO ■ Predsednik ObLO Novo mesto Maks Vale je sklical za jutri, oetek 19. avgusta, 10. sejo obeh zborov občinskega ljudskega odbora, ki se bo začela ob 9.30 v dvorani Sindikalnega doma v Novem mestu. Va dnevnem redu so naslednje glavne točke: ■ L poročilo o stanju in problematiki šolstva v občini; Z. predlog o novi organizaciji krajevnih odborov v občini; 3. poročilo o dotoku in črpanju proračunskih sredstev in skladov; 4. poročilo o predvideni gradnji obrata tovarne ISKRA v Novem mestu; 5. porodilo o predvideni gradnji kirurškega oddelka splošne bolnišnice; 6. noročilo o rekonstrukciji Zagrebške ceste v Novem mestu; 7. porodila o predvideni gradnji gasilskega doma v mestu; 8. poročilo urbanistične komisije o zazidalni zasnovi zemljiškega kompleksa med Trdinovo, Valantičevim in Zagrebško cesto. P Razen tega bodo poročale tudi komisije za pravne predpise, kn, i^ipodarstvo, za imenovanje direktorjev ter komisija za volitve Sv, Imenovanja. — Kakor sme zvedeli, naj bi bilo po predlogu Sveta M, občo upravo in notranje zadeve pri ObLO namesto sedanjih 23 krajevnih odborov v bodoče v občini 68 krajevnih odborov. O tem in o sklepih obeh zborov bomo obširneje poročali prihodnji teden. hmeljnina razmetana kot na bojišču. »Ja, ja...« se je oglasila skupina Hudorovcev. »Ce mislite tako obirati, si kar izberite najkrajšo pot do Kanižarice,« je dejal. S takimi obiralci je včasih potrebno veliko potrpljenja Opoldne se je pričeilo žvenkc-tanje žlic in skodelic. Steklenice so potovale od ust do ust. Obiralcem je kos'lo teknilo. Temu je pripomogel sveži zrak in pridno delo. Proti večeru so se zaboji vse hitreje polniđi s hmeljem. Zlata roža je morala v sušilnico. Traktorist Š-pringer je švigal s traktorjem od hmeljišča d0 sušilnice in nazaj. Zaboji na pri- kolici so kar poskakovali. Pred sušilnico ga je čaikal Luka, stara izkušena hmeljarska korenina. »Kako pa kaj sušenje?« sem ga povprašal. »Odlično. Lepo se suši.« Odprl je leso, zgrabil prgišče hmelja in ga pokazal. »Čudovito lepo barvo ima,« je rekel. »Koliko časa delate?« »Včasih tudi 20 ur!« je rekel z 'nasmeškom. In kaj meni ing. Dvoržak o pridelku? »No, če nam ga peronospora ne bo uničila, bo kakovost zelo dobra, pridelka ho pa približno 16 stotov na hektar.« JOŽE ŠKOF Sevnica po brežiškem zgledu? Na zadnjem posvetovanju upravnikov KZ občine Sevnica so razpravljali o uvedbi minimalne količine gnojil za travnike. Po daljši razpravi so ugotovili, da bi ta ukrep lahko — podobno kot v Brežicah — rodil v kratkem času bogate sadove. Predvideli so, da naj bi odlok o uvedbi minimalnega gnojenja travnikov določil za nižinske travnike 650 kg, za višinske pa 400 kg umetnih gnojil na hektar. S tem bi se pridelek sena dvignil za okrog 100 odstotkov, kar bi dalo močno krmsko hmelj — PIVO ■ V našj državi dela danes 29 pivovarn. Izmed katerih ;ih je bilo komaj sedem zgrajenih v dvajsetem stoletju. Vse ostale so stare in kljub temu, da so jih večkrat obnavljali, niso mogle zadostiti potrebam v proizvodnji piva. H z izpolnitvijo narčta, po katerem naj bi do leta 1965 proizvodnja piva znašala več kot 2 milijona hI, se bodo uresničila predvidevanja strokovnjakov, da bo vsak Jugoslovan lahko leta 1965 popil io in pol litra piva domače proizvodnje. Naj omenimo, da je na primer v Belgi;! potrošnja piva na prebivalca znašala v letu 1958 kar 136 litrov ln da bo z izpolnitvijo tega načrta naša dežela v spodnji polovici evropske tabele glede potrošnje te vrste pijače. H Pogoji za razvoj pivoćarske industrije so v naši deželi ugodnejši kot marsikje drugod. Visokorodne sorte pivovarskega ječmena dajejo donos tudi 45 metrskih stotov na hektar. Na leto pridelamo okoli 350 tisoč ton pivovarskega ječmena, medtem ko ga pivovarne porabijo komaj 34 Usoč ton. Podobno Je tudi s hmeljem, ki uspeva v glavnem v Sloveniji in Bački. Posebno slovenski hmelj je za varjenje piva odličen in ima lepo ceno na svetovnem tržišču. Ni se torej bati. da pridelka naših dolenjskih, belokranjskih ln spodnjeposav-*klh hmeljarjev v prihodnjih letih ne bi mogli vnovčiti. Tudi slovenske pivovarne bodo povečale svojo zmogljivost predvsem z velikimi obnovitvenimi deli. nove pivovarne pa bomo gradili v Beogradu, Leskovcu, na Kosovem in v Metohiji ter v Primorju. osnovo za večjo rejo živine. Stroški takega vlaganja se torej bogato obrestujejo. Razprava je ugotovila tudi, da bi zadruge za to akcijo potrebovale 18 milijonov dinarjev dodatnih obratnih sredstev (točen izračun kaže celo številko 21 milijonov). Menda to ne bo ovira za tako donosno delo. Na seji so razpravljali tudi o obiranju hmelja, ki se je v sevniški občini pričelo minuli teden. Ugotovili so, .da imajo vse KZ dovolj obiralcev, razen morda KZ Šentjanž. Tam pa je letos tudi pridelek veliko slabši. Ostala hmeljišča so bogata in pridelek lep. -ok Novo skladišče v Bršljinu gotovo V soboto je bil delni tehnični prevzem novo zgrajenega skladišča v Bršljinu, katerega investitorja sta ObLO Novo mesto in podjetje ŽITO, Ljubljana — vsak do polovice. Zal ni bilo. ob prevzemu vseh predstavnikov, zato bodo skladišča dokončno prevzeli šele 25. avgusta. Upajmo; da se bo problem nekaterih novomeških podjetij, ki skladišča najbolj nujno potrebujejo, še ta mesec ugodno rešil in da bodo odpadle grožnje po novih selitvah, izselitvah in preseljevanjih v mestu. Cesta čez Gorjance zaprta! Cesta čez Gorjance je zaradi obnovitvenih del zaprta. Obvoz za Metliko je iz Novega mesta čez Uršna sela in Semič. Cesto bodo proti koncu nreseoa začeli asfaltirati. Na cesti dela okoli 200 delavcev. prihodnjič: Nagrada okr. odbora LT: milijon dinarjev (rt IMV pojasnjuje ® Kaj pravijo v brežiški KZ Pogled v 21. stoletje Dehvska univerza v Vidmu-Kr5kerr» ® Kruhek mladih DEZ PO NAROČILU »AGROSERVIS«, brežiško zadružno obrtno podjetje za vzdrževanje in proizvodnjo kmetijskih strojev, se je v kooperaciji z nekaterimi jugoslovanskimi podjetji lotilo izdelovanja sodobnih namakalnih naprav s cevmi iz plastične mase S v Jugoslaviji imamo 5 ali 6 poatiet.:], ki izdelaijeco cevi za namakalne naprave iz kovin, predvsem jekla, brežiško podjetje Agroservis pa Je prvo v državi, ki bo v kooperaciji z nekaterimi Jugoslovanskimi podfletji izdelovalo namakalne naprave iz plastične mase. V nekaterih državah (ZDA. Italiji in dr.) izdelujejo namakalne naprave iz plastične mase že ve* let, medtem ko večina držav se vedno proizvaja kovinske namakalne naiorave. Jugopaustika S-plu. Sklopke bodo delali v k operaciji s celjsko Emajlirnico s tem, da jih bo do-gotavljal in obdeloval v zaflcl j učni fazi Agroservis Brežice. Za to delo bo zaoosldl Agroservis 20 do 30 ljudi, razen že sedanjih 115, ki pa ne delajo pri proizvodne i teh namakalnih naiprav. Zanimanje za nove proizvode Je zelo veliko. Cene še niso določene, vendar bodo občutno nižje kot so ;ekle-ne cevi. Letna proizvodnja bo 100 ton namakalnih cevi. Za nakup se zanimajo že nekateri ino- kaj pravi izumitelj? Inž. Franc Kralj, izumitelj sklopk za cev: iz plastičnih mas je v petek popoldne na travniku ob Krki pri Brežicah izjavil časnikarjem o svojem iznmu tole: »Najprej smo preizkušali sklopke, ki so bile narejene iz plastičnih mas. Vendar se je pokazalo, da se plastična sklopka ob večjem pritisku lzmaliči. Pred petimi leti sem delal poizkuse s sklopkami iz aluminija ln jekla. Zvedel sem, da se tudi podjetje Jugovinil zanima za spojke in da poizveduje v inozemstvu, če so morda že tam iznmili kaj takega. Pisal sem jim in takoj so se pozanimali za moj izum. Sklopke, ki povezujejo cevi iz plastične mase, so omogočile, da uvedemo namakanje njiv, ki je veliko cenejše ln praktičnejše od prejšnjega. Nove cevi so lažje, prevoz je hitrejši in cenejši. Razen tega dajejo te cevi zeV> majhen odpor. Dolžina namakalnih cevi je zato lahko zelo velika.« V čem je prednost namakalnih naprav iz plastičnih cevi pred kovinskimi? B plastične cevi so občutno lažje, cenejše ln odporne proti vsaki koroziji. Sestmetrov dolga jeklena cev s sklopko tehta 24 kg, plastična cev s sklopko pa le B kg- Zaradi tega plastične cevi laže nosimo, sestavljamo, prevažamo itd. Tudi se ni bati, da bi jo napadla rja. Odporna je proti vlagi, temperaturi itd., zato ;e tudi doba njenega trajanja občutno daljša kot pri kovinsikh ceveh. Zakaj nismo začeli take namakalne naprave že prej izdelovati, če imajo toliko prednosti? 0 Težava je bila predvsem v tem, kako spajati kovino ln plastično maso. cevi, ki so dolge 6 m, Je treba namreč spojiti s sklopko. Plastične sklopke so se pokazale kot neuporabne, ker so se že po krajši uporabi izmall-611«. Precej jugoslovanskih podreti) je poizkušalo najti način, kako spojiti kovino in plastično maso. oziroma kovinsko sklopko s plastično cevjo. V Jugoslaviji je to prvemu uspelo ing. Francu Kralju, kil Je dal svoj Izum (zglobno sklopko ln spajanje) patentirati, oziroma Agro-servlsu Brežice, s katerim je izumitelj delal. Cevi lahko vkopljemo pol metra v zeml;o ali pa Jih položimo po vrhu zemljišča, ki ga nameravamo namakati. Cs so položene po vrhu. jih lahko pred zimo oziroma kadar nam niso več potrebne, poberemo in prenesemo drugam ali pa v skladišče. ■ Nove namakalne naprav« bo Izdeloval Agroservis v kooperaciji s še nekaterimi Jugoslovanskimi podjetji. Cevi bo izdelovala zemski interesenti. Sedanje kovinske razpršilce bodo zamen; ali z razpršilci iz plastične mase, ki bodo prav tako dobri kot jekleni. ■ Nove namakalne naprav« je preizkusil Agroservis v petek 12 avgusta popoldne ob Krki v bližini Brežic. Preizkusu so prisostvovali predstavniki občinskega ljudskega odbora Brežice, Okraj- ne zadružne z\eze Nove mesto, več vabljenih gostov, novinarjev in slučadnlh gledalcev. Ob tej priložnosti se je direktor Agroser-visa tovariš Lojze vuča&nk zahvalil za pomoč pri izdelovanju novega artikla, ki so Jo nudili občinski ljudski odbor Brežice, Zadružna hranilnica in posocilnica Nov mesto in Brežice ter drugi. Zgodilo se je torej prvič v zgodovini, da delamo namakalne naprave vsaj poizkusno tudi v našem okraju. Izumljeno Je spet nekaj novega, cenejšega, kar bo pomagalo našemu kmetijstvu, kar premaguje suso. Upajmo, da v našem okraju namakalnih naprav ne bomo samo proizvajali, ampak TUDI UPORABLJALI, seveda le tam, kjer so za to možnosti ln potrebe, kjer je to ekonomično, skratka tam, kjer so za umet. no namakanje dani pogoji. Upajmo, da ne bomo spet zadnji, ki bomo začeli uvajati novosti, ki nam koristijo in pomagajo, da Je življenje boljše in da Je pridelek več i i. !! Kolektivu AGROSERVIS A čestitamo za pobude in prve uspehe! Prepričani smo, da bo prehod na načrtno serijsko izdelovanje namakalnih n3iprav okrepil podjetje in ga razširil, saj si lahko vsi samo želrrro, da bi domače podjetje takega kova pomenilo za razvoj kmetijstva v novomeškem okraju poslej veliko več kot Je pomenilo doslej! Kmetijstvo Je za naše področje nadvse pomembna goaoodarska panoga, novi izdelki brežiškega AOROSERVISA pa bodo našli obsežen trg v jugoslovanskem merilu. J. P. Prvo knjigo Dolenjsko založbe -Bevkovo povest DOMAČIJA -dobilo v vseb knjigarnah. Cena v platno vezane knjige 560 din, broširane 450 din razpis za sprejem učencev elektr0 stroke Kakor vsako leto, sprejema podjetje ELEKTR0 NOVO MESTO v šolanje učence za elektro stroko. Šolanje traja 3 leta, izmenično s teoretičnim in praktičnim poukom v šoli internatskega tipa in na terenu pri podjetjih. POGOJI ZA SPREJEM: uspešno dokončanih 8 razredov osemletke in starost 14—17 let. Za vpis v šolo je treba predložiti podpisanemu podjetju naslednje dokumente: 1. lastnoročno napisano prijavo, kolkovano s predpisanimi državnimi in občinskimi taksami; 2. izpisek iz matične rojstne knjige; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. zdravniško spričevalo, s katerim prosilec dokazuje, da je popolnoma zdrav in sposoben za elektro stroko. PROŠNJE BOMO SPREJEMALI do 25. avgusta 1960. — Vsa nadaljnja pojasnila dobite lahko pri upravi podjetja. ELEKTRO NOVO MESTO NOVO MESTO, Ljubljanska cesta 3 Politične krize, pojav novih neodvisnih držav, pretresi in trzavice na nekdanjem velikanskem kolonialne, n ozemlju — so najboljši učitelji zem-ljepisja. Samo v tem letu je svetovna javnost zvedela ali se zavedla obstoja novih držav, kakor so Gabon, Zgornja Volta, Niger, Nigerija, Slonokoščena ;bala... Ali pa Leopoldville, Eliza-bethville, Katanga... Ljudje, ki se ioličkaj zanimajo za svetovno dogajanje, ne morejo mimo teh imen, saj Jih vsak dan bero v časopisih ali slišijo po radiu. Toda ne gre samo za »učenje« ze-raljepisja. Gre za drugo pomembno dejstvo, ki bi ga lahko opisali z izrekom Francoisa Mauriaca: »Potrebno je, da svet nikoli ne dovoli vojne, sicer se bo moral sprijazniti z vojno povsod.« Ta misel dobro izraža usodnost sodobnega dogajanja po svetu. Če vzamemo za primer Kongo in pri njem uporabimo to misel, pridemo do spoznanja, da svet ne more dovoliti, da bi prišlo v Kongu do kaosa, ker bi to pomenilo nevarnost za svetovni mir. Ni dvoma, da so razne sporne točke, kjer so se križali interesi velesil in tudi manjših držav, tudi v preteklosti pomenile nevarnost za oborožen spopad v večjem ali manjšem obsegu. Toda ta nevarnost je bila zmerom relativna, kakor so bile relativne tudi možnosti za uničevanje, najsi so bile še tako velike. Danes — bi lahko dejali — je ta nevarnost absolutna. Absolutna zato, ker so tudi uničevalna sredstva postala absolutna. Svet je postal neprimerno bolj medsebojno odvisen in prepleten in trenje na enem mestu je čutiti po vsem svetu. Zato ni nič čudnega, če je Kongo že dlje časa v ospredju svetovnega zanimanja in — lahko rečemo — svetovnih skrbi. Morda bi še pred nekaj desetletji takale zadeva s Kongom pomenila krajevno afriško nesrečo, ki bi jo urejale kolonialne države v svojem »družinskem« krogu. Svet se najbrž ne bi dosti menil za usodo Kongožanov — v nemajhni meri tudi zato, ker bi slišal samo eno plat zvona. Slišal bi namreč samo tisto, kar 1?! hotele povedati kolo-n.ialne sile. Danes je to bistveno drugače. Danes so prišle v Kongo mednarodne sile OZN, preko njih pa skuša uveljaviti svoj vpliv svetovna organizacija. Ne da bi se trenutno spuščali v oceno nezaup- Ni dvoma, da obstajajo močne lokali-stične in sredobežne sile znotraj meja Konga. Da so te sile posledica plemenske ureditve in podpihovanja koloniali-stov, je v tej zvezi postranska zadeva. Te sile in te tendence očitno delujejo in obstajajo. Zato bo treba poiskati za novi neodvisni Kango takšno ureditev, ki tem silam ne bo dajala povoda in jim **e bo omogočala razbijati kongoške državne tvorbe. Tudi tukaj čaka svetovno organizacijo huda preizkušnja. Kje se končajo njena polnomočja — ne samo v formalnem smislu, ampak v SE O KONGU niče, ki jo je kongoški premier Lu-mumba dejansko izrekel generalnemu sekretarju Hammarskjoldu — za to je še prezgodaj —, drži, da opravlja svetovna organizacija v Kongu izredno pomemben in usoden izpit. Ne gre samo za uveljavitev mednarodnih sil. To je še najlažja naloga. Najpomembnejše vprašanje je, kako naj OZN, ne da bi se vmešavala v notranje zadeve Konga, ugodno vpliva in omogoča takšen razvoj dogajanja, da bo ta afriška država čimprej našla svoje osnovno ravnovesje. Kaj to pomeni? Ljudje, ki poznajo kongoške razmere, najprej poudarjajo naravnost obupno pomanjkanje izobraženih in izurjenih ljudi vseh vrst, predvsem pa pomanjkanje ljudi, ki tvorijo zdrav in uspešen državni in upravni aparat. Drugo veliko vprašanje je, kaj si pravzaprav želi kongoško ljudstvo praktičnem, blagodejnem vplivu, ki ga OZN lahko izvaja v Kongu? Receptov ni nobenih. OZN se še nikoli prej ni znašla v podobnem položaju. Težave so ogromne, toda uspeh bi pomenil izredno uveljavitev OZN v ;vetovnem obsegu. Vsekakor pa je eno jasno: osrednji vladi v Leopoldvillu je treba pomagati, da pred kongoško ljudstvo postavi svoj program, da ta program obrazloži in ga po potrebi postavi na referendum. Res je, program bo moral biti razumljiv in preprost, toda Kongožani imajo vso pravico, da se sami odločijo, kakšno notranjo ureditev si želijo. Nastajanje nove nacije ni bila nikoli lahka zadeva. To je kakor porod. V primeru Konga je dolg in mučen. Lažji bi bil vsekakor, če bi se kolonialistični krogi že dokončno sprijaznili z novim stanjem in ne zapletali še bolj položaja. Poravnalni sveti uspešno sJSi razbremenjuje o sodišča IZ RAZNIH STRANI V našem okraju se poravnalni sveti čedalje bolj uveljavljajo. Izmed predvidenih 53 poravnalnih svetov so jih doslej izvolili že 52 in večinoma vsi že tudi uspešno delajo. Po zadnjih podatkih so dobili poravnalni sveti v okraju že 407 zadev. Od tega jim je uspelo rešiti s poravnavo okoli 55 odstotkov vseh zadev. Uveljavljanje poravnalnih svetov potrjuje tudi podatek, da so državljani kar 62 odstotkov vseh zadev sami prijavili svetom. Ostale zadeve so jim predložila v rešitev sodišča, javno tožilstvo in postaja Ljudske milite. V poravnalne svete Je bilo izvoljenih 323 državljanov, od tega 284 moških in 39 žena. To razmerje sicer ne ustreza družbeni vlogi in položaju današnje žene, a hkrati kaže, da je pretežna večina novomeškega okraja kmetijske strukture, kar zahteva močnejšo borbo z ostanki zaostale vaške miselnosti. Podatek, ki pravi, da je v poravnalnih svetih kar 142 kmetov nam pove, da so prav na vasi pokazali večje zanimanje za ustanavljanje in delo poravnalnih svetov kot v mestih in večjih središčih. Tako so poravnalni sveti že marsikje razbremenili sodišča z raznimi drobnimi zadevami. TEKSTILNA TOVARNA Šempeter v Savinjski dolini Izdeluje bele tkanine v vseh širinahl V večini primerov je posredovanje poravnalnih svetov omejilo nepotrebno pravdanje, ki se najčešće poraja iz drobno-lastniških, stanovanjskih in podobnih sporov. Razen tega izkoreninjajo tudi ostanke sebične miselnosti, ki je marsikje še močno zakoreninjena hj predstavlja resno oviro hitrejšemu razvoju in utrjevanju Kopica na avtomobilski cesti 13. avgusta ob 22.25 se Je peljal iz Ljubljane z motornim kolesom Florjan Pjerabon iz Siska. V bližini vasi Hrastje pri Mirni peči se je iz neznanih vzrokov prevrnil po avtomobilski cesti. Malo kasneje Je pripeljal iz nasprotne strani tovorni avtomobil in ustavil, ker Je voznik hotel priskočiti poškodovancu na pomoč. Enako sta storila še dva miličnika, ki sta vozila r.a tem avtom. Preden jim Je uspelo odstraniti s ceste ponesrečenca ln motor, je pripeljal z motornim kolesom iz Ljubljane Ivan Križe 17 Siska, ki je prav tako ustavil.. . takoj za njim pa je pripeljal še osebni avtomobil, ki ga je vozil Aleksander Klein iz Zapadne Nemčije. Zaradi velike brzine avtomo-bilist ni mogel pravočasno ustaviti. Končni rezultat; trije teže poškodovani (Florjan Pjerabon. Ivan Križe in miličnik Vasilij Stefanov-ski) in 400.000 din materialne škode. Ponesrečenci se zdravijo v novomeški bolnišnici. Poizvedbe o vzroku nesreče so v teku. Avtomobil zgorel 13. avgusta ob 19.45 je prišlo na podvozu, ki povezuje avtomobilsko cesto ln cesto tretjega reda na Otočcu, do težje materialne nezgode. Voznik amater Štefan Skvariš Iz Zagreba je šofiral osebni avtomobil H-13770, last Ugostiteljskoga preduzeča Rivijera Pula. Po odcepu je vozil z avtomobilske ceste proti Otočcu. Iz neznanih vzrokov je zapeljal na desno pobočje in se prevrnil nazaj na cesto. Pri tem se Je avtomobil vžgal in popolnoma zgorel. Materialne škode je 2 milijona dinarjev, človeških žrtev pa ni bilo. socialističnih družbenih odnosov, tako na podeželju kot v večjih mestnih središčih. Nekateri državljani namreč temu organu še ne priznavajo prave pomembnosti, kar na drugi strani povzroča tudi nepopustljivo vztrajanje pri sporih. Zato je nadaljnji razvoj teh družbenih organov predvsem odvisen od podpore občinskih ljudskih odborov in političnih vodstev, ki morajo skrbeti, da bodo v poravnalne svete vključeni ljudje z najboljšimi moralno-političniirii las/nost-mi. Prav tako pa bo treba v prihodnje misliti tudi na vskla-dltev poravnalnih »vetov s krajevnimi odbori in stanovanjskimi skupnostmi. Njihov razvoj namreč terja, da se okoliški poravnalni sveti, ki sedaj v glavnem pokrivajo območja krajevnih uradov zožijo, ker bodo le na ta način sposobni uspešno spoznavali razmere in stranke, ki bodo predlagale svoje zadeve v rešitev temu organu. -r »svil a« MARIBOR proizvaja najrazličnejše svilene, polsvllene, umetno svilene tkanine ter tkanine Iz sintetičnih vlaken Vedno se trudimo, da s kvalitetnimi izdelki zadovoljujemo želje naših otl-femalcev, zato zahtevajte povsod naše proizvode! 1919: rdeči mlaj na Velikem Obrežu (Nadaljevanje in konec) Ker Kramerja niso našli doma, so se vojaki znesli aad njegovimi starši. Postavili »o oba pred hišo in jima zagrozili, 6e takoj ne povesta, kje se skriva njun sin, da ju bodo obe-Bill na Prvo drevo pred hišo Preplašena mati je nato šla Iskat sina Po vasi. Ko je ta v rvojem skrivališču slišal njeno tarnanje in klicanje, se je zbal. da bi ga močno zastrašena mat; utegnila izdati. Zato je zapusti' svoje skrivališče in se z motiko na rami kot poljski delavec skušal mimo straže Izmuzniti Iz vasi. To mu je tudi uspelo, ke; je naletel ob Izhodu iz vasi na nepismenega vojaka, kateremu je pokazal navadno pismo mesto osebne izkaznice. Toda v vesi so med tam že bili ugotovili, kob jim je ušel mimo straže Ko je bil Kramer komaj dobrih 300 metrov oddaljen od vasi, se je že za njim vsula toča le strojnice Rešil se je lahko le, ker je skoMl v bližnji vodn' jarak in se po njem prebil do Sotlo in čez na Hrvalo Od tu je s hriba z belim robcem na kohi skušal obvestiti znance v vasi, da je srečno ušel kroglam iz strojnice, ki so mu bile na menjene. Iz ma.^evalno^t'. ker niso.do bili v j• ■■ tj levi! kega vod Je«, so vojak: doma pote:n a.e-tlrali Kramerjevega starejšega brata in ga odpeljali. To »o Kramerju povedali nekateri njegovi tovariši, ki se jim je posrečilo uiti iz vasi. Posvetovali s0 se ln uvideli, da se tu več ne bo mogoče držati in skrivati, saj Je bil v občini en bataljon dobro oboroženih srb: skih vojakov, s popoldanskim vlakom so se zato odpeljali pro. ti Zidanemu mostu Kramer Anton, Deržič Franc (Jerinc), Skof-ca Ivan, Cvefckovlč Franc in Vučajnk Anton. Tu pa so šele prišli v past. Kaže namreč, da je bila na vlaku tisti dan vsled dogodkov na Velikem Obrez' izredno poostrena osebna kon trola, kajti Že med vožnjo oc Brežic do Krškega je skupin, orožniikov, pojačana z vojaki — vodil Hh je orožniški četovodj, Plausteiner — aretirala vso Pe torlco. Vklenjene in močno zastraž-i ne so jih poter.i proti večeri peljali v Celje v zapor v biv fto domobransko vojašnico. V Celju so Kramerja ljudje poznali še lz let svetovne vojske in aa začudeno spraševali, ka? je vendir z njim. Namesto Kramerja jim je pojasnil orožnih Plausteiner. da bo ta boljševl škl vodja že jutri ustreljer »Po takšni izjavi si nismo ni dobrega obetal!,« se spomini' '!-*io; Krr^mer. ?.o zaodfj sledečega dne * Hh hoi';ij ogledovat oTielTJi In orožniki, kako neki Izgledajo boljševiki. Nato Pa se je začelo zasliševanje z običajnimi žan-dirskhni metodami: zastraševa_ nie z revolverjem, pretepanje z bikovko, grožnje, psovanje, kletve itd. Po štirih tednih zapora v Celju so vso petorico posliali vojaškemu 60dišču v Ljubljano, kjer so bil! zaprti v šempetrski vojašnici. Spremljajoči orožniki so jim kar napovedovali, da jih bodo v Ljubljani ustrelili. Vendar so to tudi brez teh odkritih napovedi že sami ored •/.''i->-nl; (n orlčakova'i Anton Kramer, organizator rdečega mlaja na Vel. Obrežu V Ljubljani pa so zavlačeval! z zasliševanjem. Sele po daljšem času se si Jih ogledali. Preiskavo je po čudnem nakjuč-ju vodil oficir, s katerim Je Kramer v svetovni vojni služil v isti vojaški enoti. Ko mu je Kramer povedal, kaj so zakrivili in česa jih dolžijo, mu je oficir pojasnil. Če mu bo sodil on oziroma vojaško sodišče, potem jih morajo prav Za gotovo ustreliti. Reši jih lahko samo to. če vojaško sodišče njihovo zadevo zavrne z izgovorom, da ne spada v pristojnost vojaškega, temveč civilnega sodišča. Tako je preiskovalni sodnik tud! storil. Vendar Kramer ne ve. ali lz pravnih vidikov njihova krivda ni spadala v pristojnost vojaškega sodišča aH je morda na to odločitev preiskovalnega oficirja nekoliko vplivalo njuno poznanstvo Iz prve svetovne vojne. Po petih tednih zapora v Ljubljani so vse zopet vrnil' celjskemu okrožnemu sodišču To pa se sedaj nI več dosti brl ■?alo za zapornike ln jih je pu stilo dolge tedne v zaporu, kje? so Jih samo enkrat zaslišali. Ve.' no zornosti kot njim pa so posvetili pisanju obtožnice, ki s< ■ o sestavljali na osnovi ovadbe »rožnlškega četovodje Plaušte' nerja. Sele ko so jim dovolil! ?.a obnambo najeti advokate, so ti dosegi!, da je v pozni jeseni končno le prišlo do sodne raz- prave, kt je trajala od 10. ure zjutraj do U. ure zvečer. Debela obtožnica je za vsako ceno hotela dokazati, da so bili povezani z revolucionarnim giba njem in dogodki na Krškem polju, da so z orožjem terorizirali prebivalstvo in da so hoteli uvesti »boljševiško oblast«. Vendar za tako hude obtožbe orožnik Plausteiner nI mogel preskrbeti dovolj konkretnih dokazov ln obramba je obtožnico skoraj v celoti zavrnila. Le nekateri so bili kaznovani z nekaj dni zapora, ker so pri njih doma ob preiskav! našli municijo. Kramerja pa »o Izpustih pod pogojem in z grožnjo, če se bo še kdajkoli politično udej-stvoval. da ga bodo likvidirali To so spomini današnjih gest deset — ln sedemdesetletnikov na revolucionarne dogodke po prvi svetovni vojni. »Ce, danes gledam na vse to nazaj.« prav Kramer, »mi je jasno, da nismo mogli -speti, ker smo bili sami ln med sebol nepovezani. Manj. kalo nam je pač vsem enotno vdn.i; soli - IV letnik Pri razdeljevanju ItlpcndiJ irn:no prednos: Kandidati višjih letnikov, svojci zapos'en'h 'n kr-n-i' •'• v v R~vn'«ke nhfiine !ntere?en»: nal do-^vtV nrVii!? n- ' ''' --niča — kadrov.vkt komiffjl d'i 2U n\'. ' 'i» ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ejmo več sadja in zelenjave! Hmana je plamen, v katerem išoreva človeški organizem. Iz ijodovlne vemo, da je bila o.>rba za zadostne količine živil nič kolikokrat povod bojnih p>hodov In veiiklh preseljevanj. Takrat si je človek prizadeval le da se nasiti, da količinsko zadosti svojim potre-pSOVi Sele pozneje se je pojavilo Se zanimanje za kakovost tirane. Zdravstvena veda je -amreč dognala, da za človeka ni dovolj če je sit, temveč '•-di to, kako se čHovek hrani, kakšnem količinskem razmerju so zastopana posamezna civila v njegovih dnevnih obrokih. Z razvojem medicine, sociologije, zketj pa fiziologije 'n biokemije, so bile šele dane •nove za novo — sorazmerno "'lađo — prehranbeno vedo. "rl predavanjih o zdravi prebrani pogosto slišiš pripombe: Sferi ljudje niso nič vedeli o c^ljakovinah, vitaminih ln rudninskih snoveh, pa so navzrtic IjMnn jedli, živeli in delali. Za-!*aj danes toliko govorjenja o nttU Drži, da so se ljudje '"".ranili brez posebnega znanja i prehrani, toda poglejmo, ka- ko dolga je bila njihova povprečna življenjska doba ln katere bolezni »o jih mučile., Znano Je, da je vzrok podaljšanja življenjske dobe v 20. stoletju tudi boljša in pravil-nejša prehrana. To zlasti dokazujejo dežele, kjer posvečajo dovolj pozornosti pfehranbenl politiki. Znanost nam je odkrila, iz katerih snovi je sestavljen naš organizem ln katere snovi potrebuje v določenih količinah v vsakodnevni prehrani za pravilen razvoj, obstoj, zdravje, delavnost, dobro počutje in slednjič — za daljšo življenjsko dobo. Prehrana nam mora dajati snovi, ki so gradivo za rast in vzdrževanje vseh različnih tkiv v organizmu. To so beljakovine rastlinskega in živalskega izvora. Dajati mora snovi, ki nudijo telesu toploto ln energijo za delo. Te snovi so maščobe, sladkorji in škrob v žitaricah, krompirju. Vse to pa še ne bi bilo dovolj. Telo prav tako nujno potrebuje snovi, ki urejajo pravilno funkcioniranje našega kompliciranega organizma, to je vse njjogove življenjske procese. Te snovi so tako imenovao« zarBčitne snovi — rudninske snovi ki vitamini. Prav slednjih je največ v sadju la zelenjavi. Iz tega nujno sledi, da sadje ni v prehrani nikako razkošje, ampak Je prav tako nujno potrebno kot kruh, meso, mleko, maščobe itd. V naši prebrani ne sme biti sadje samo bolj ali mano zaželen dodatek, ampak važna sestavina, če hočemo dati otroku najboljšo dediščino — zdravje, in če hočemo biti sami zdravi. Kakor je treba nuditi stroju vse, kar zahteiva za pravilno dedovanje in dolgo življenjsko dobo, prav tfciko je treba nuditi telesu vse, kar telo potrebuje. Niti pri oskrbovanju stroja, niti pri prehrani telesa ne moremo trpeti polovičarstva. Zdravilne snovi, ki jih užijemo v jedeh in pijačah, so mnogo bolj prijetne od zdravilnih snovi, užitlh v zdravilih potem, ko smo zdravje že Izgubili. Ne samo veliko prijetnejše, tudi veliko cenejše so, če pomislimo, koliko denarja stane bolezen v družini, da o skrbeh ln drugih težavah sploh ne govorimo. PRIJETNA NEDELJA NA VINICI NovomeSki vrtec — eden izmed 12! O kandijskem otroškem vrtcu je bilo v mestu že dosti govora. O njem so razpravljali na raznih sestankih, po gostilnah ln tudi v družinskem krogu je bil hvalevredna snov za pogovor. Da je mestu vrtec nujno potreben, so si bili enotni vsi, ko so ga pa začeli graditi v Kandiji, so bili nekateri zanj, nekateri so hoteli trgovino, tretji spet povečanje vrtca v mestu itd. Tu nekje je stvar obtičala, ko Je bila stavba pod streho. Medtem pa sta Zavod za pospeševanje gospodinjstva ln Stanovanjska skupnost občine Novo mesto zvedela, da namerava Svet za varstvo otrok in mladine Jugoslavije iz Beograda opremiti 12 otroških vrtcev v državi in nešteto pisem je romalo iz našega mesta v Beograd. Upravnica gospodinjskega centra je tudi osebno posredovala. Uspeh ni izostal. Omenjena beograjska ustanova je odpisala, da bo podarila mestu popolno najmodernejšo opremo za vrtec v vrednosti 1,200.000 din. Med opremo štejejo: kompletno pohištvo, opremo za kuhinjo, Igrače, knjižnico, priročno lekarno, televizor, ozkotračni kinoprojektor s filmi in še in še. Seznam je dolg tri strani. Najkasneje do 5. oktobra bo vsa oprema tu. Gradbeno podjetje Pionir mora opraviti še vsa notranja dela v stavbi. Sredstva za gradnjo so odobrena oziroma jih Ima podjetje že na razpolago in ne bi smelo biti nobenih ovir več. Ker pa Pionirjevih delavcev na gradbišču do pred nekaj dneva ni bilo več videti, bo treba zdaj tembolj pohiteti. Od Pionirja je odvisno, kdaj bo stavba dokončana in kdaj bo vrtec lahko sprejel prve malčke, katerih starši že nestrpno pričakujejo tega veselega dogodka. (Kakor smo zvedeli v torek pri direktorju »Pionirja« tov. Kočevarju, bodo gradbena in obrtniška dela v novem vrtcu pravočasno izgotovljena in tako torej ne bo ovir, da vrtca ne bi mogli v oktobru že odpreti.) V nedeljo, 7. avgusta je bilo na Vinici precej živahno. Nenehno brnenje motorjev je privabilo množico radovednežev, da so prišli pod vaške lipe. Tam je bil start za ocenjevalno vožnjo, ki jo je priredil avtomoto krožek na Vinici. Množica 'ljudi je spremljala 50 mopedistov, motorjev ln avtomo-bllistov, ki so čakali na startu. Razvrščeni v 4 kategorije, so krenili na pot iz Vinice preko Zilj, Pre-loke, Zumičev, Prilišča in Bosancev nazaj v Vinico po prevoženih 25 km. Rada bi bila zvedela, kaj več o delu domačega avtomoto krožka, zato sem naprosila za podatke tovariša predsednika Strbenca in blagajnika Malica. Povedala sta, da deluje krožek že 3 leta in da ima trenutno 50 članov. Imeli so že 3 tečaje s 04 tečajniki, izmed katerih jih je 22 uspešno opravilo šoferski izpit. Nekaj jih je odšlo tudi v JLA, tako da ima krožek skromen delež tudi pri vzgoji dobrih šoferjev za našo vojsko. S pomočjo TMD Črnomelj prireja krožek predavanja o prometnih pred- pisih. Črnomaljsko društvo krožku vedno rado pomaga, le-ta pa izkazuje hvaležnost s pestro delavnostjo. Krožek nima svojih prostorov, zato bodo člani adaptirali del stavbe, v kateri bo avto fola, pa tudi za druge namene jo bodo lahko uporabili. Tovariša sta bila že nestrpna, pri Maliču so čakali na razglasitev rezultatov vožnje. Potekla je brez nesreč, dvanajst najboljših vozačev so nagradili. Propagandne vožnje so se udeležili tudi hrvaški mopedisti. - In čemu ste izbrali za svoj dan prav prvo nedeljo v avgustu? sem ju še povprašala. - Zato, ker je to rojstni dan krožka. Praznovali ga bomo vsako leto rta ta dan. Kaj pa načrti? - V jeseni tečaj, za katerega imamo že precej prijav, med njimi tudi 6 žensk, Upamo, da jih bo še več in da bo tečaj uspešen. Vsekakor! Želimo srečno vožnjo! -ik Delež gledalcev na tekmah Razmišljanja ob nedeljski tekmi med novomeškim ELANOM in BORCEM iz Bršljina Priznanje ženam v Otočcu Naslov te zamisli je: za tri In za trilntridesetletne. Torej asa mamico in hčerko enako obleko. Prednost zamisli: precej prihranimo pri blagu To pot je treba zelo pohvaliti iznajdljivost in delavnost gospodinj v Otočcu. Perišče na Krki stoji že nekaj let, pa je začelo razpadati. Sodi, ki so perrišče držali, so pregnili in puščali vodo in perišče se je začelo pogrezati. Zadnje čase so ženske stale skoro že do kolen v vodi, kadar so prale. Od nevidnega do črnega zlata Enodnevno popotovanje od Brestanice do Senovega — Kaj lahko vidiš, če imaš dobro odprte oči — Imeni BRESTANICA in SENOVO pomenita: ELEKTRIČNA ENERGIJA in PREMOG Z brodom čez Savo te popelje brodnik Adolf Gomilšek, ki Je eden Is-med JeVih lastnikov tega broda. V Brestanici pravijo, da mostu tukaj nikoli ne bodo postavili. Saj t brodom brez težav prepeljejo tistih nekaj ljudi vsak dan, ki bi radi čez Savo, Na brod stopim še l nekim potnikom, s katerim sva stopila lz avtobusa, ki pelje v Maribor. Oba se peljeva prvič z brodom. Ogledujeva si veščega brodarja, ki je medtem najbrže opazil, da sva v tej vožnji novinca. »Kar brez skrbi,« naju potolaži. »»Danes peljem le šestič. Nič se ne bo zgodilo, čeprav je voda ♦lsoka.« »Koliko časa pa že vozite?« ga vprašam. -O, že več let. Pa še nekaj let bom vozil. Vse Sokler ne bodo na Savi postavili hidrocentrale, M bo dvignila površino reke. Med tem pogovorom smo že na drugi strani Vode, v Brestanici. Nr. sezgodaj v Brestanici S sopotnikom se odpraviva v Brestanico. Po ulici ki vodi v njo, je kar živahno. Pol sedmih Je irl ljudje že delajo. Med delovnim živ-žavom se Oglaša tudi skupina psičkov (ne psov, ker so vsi majhni in bojeviti, ki Jih je tu presenetljivo veliko. •Kjer mačke ni doma, miši plešejo,« je rekel starejši mož, ki je sedel na vozu. »»Gospodarji so na delu ali pa na Bohorju na dopustu,« Je pojasnil. Povedal je še, da tudi on zelo rad zavije na Bohor, ki je postal prava izletniška točka iz teh krajev. Vprašam ga, kje je njihova elektrarna »»Kar naipred,« pravi, »vse do dimnikov. Tam je nas a elektrarna!« ■ „ , „ Pot do elektrarne kaže razen dimnikov tudi tvožena cesta. Električno energijo sicer ne odva-fcajo s kamioni, pač pa premogov pepel, ki ga je zeilo veliko. Kalorične elektrarne porabijo veliko premoga in odvažanje pepela jim dela hude preglavice. O tem, kako so se glede tega v tej elektrarni prvi v Jugoslaviji znašli, pa pozneje. Nova turbina to montiranje kotla ter novega generatorja je naša največja naloga, Je povedal direktor elektrarne Anton Javorič. »»Sedaj postavljamo drugI agregat. Nove stroje smo dobili nekoliko kasneje, kot smo pričakovali. Vendar bomo kljub temu začeli .vrteti' turbino že v septembru. Montirati smo jo začeli februarja letos. Staro turbino bomo ustavili in Jo temeljito popravili. Z dograditvijo novega agregata In kotla se bo storilnost elektrarne povečala za sto Odstotkov. Kotel bomo začeli postavljati že ta me-•ec. Dell so že prišli. Dobavilo nam Jih Je podjetje Termoelektro-Bcograđ.« Vse do pisarne, kjer govoriva, si sliSi ropot tur-Une. v elektrarni Jo zaposlenih čez 150 delavcev. >»In kako bo s hidroelektrarno na Savi?« »»Najbrž bo moralo preteči še precej vode ln Premogovcga prahu po njenem koritu, predno se bo *a sijajna zamisel uresničila.« ►»Pokrajina se bo spremenila ...« »Tudi življenjski pogoji naših tovarn .. .« »♦Tudi tovarn,« nadaljuje, >»all ste že kaj slišali • naši novi tovarni? To bo prva take vrste v Jugoslaviji.« Lahki beton iz pepela •O proizvajala nova tovarna, ki jo bodo postavili * bližini elektrarne. Kakor pred druge elektrarne P* tudi pred brestaniško postavlja vprašanje: kam 1 elektroflltersktm pepelom? Ko bodo v Brestanici Postavili še drugi agregat, se bo znatno povečala »pliCina pepela, saj ga bo na leto do 43 tisoč ton. Elektrarna se je odločila za siganje pepela. S tem Postopkom bodo dobili lahek in vsestransko uporaben gradben! material. Uresničenje načrta je za •tektrairno nujno, sicer bo morala elektrarna s postavitvijo nove turbine, generatorja in kotla, porabiti so milijonov dinarjev z.a vodno odvajanje pegla v 2 kilometra oddaHen ribnik, kar pa bi bilo Po odločbi uprave za vodno gospodarstvo sprejemno le kot '/. r.is n ukrep. Nova tovarna bo zalijevala le 23 delavcev. "Ogledni sem si podobne tovarne v tujini,« je Poved.'] čhe'-i......»•■■ .;• t: -.. m. da bo nadaljnji razvoj tehnike pri-IV.l • ■ ■ lektrarne in tovarne, d? izkoristijo odp*dU material. Ne bomo odvažali prp'!;i in žlindre ln postavljali črnih gibov, ki kvarijo po'.rajtno... Lahki beton lz **Pela lahko v mu :i!i primirili nadomesti navadni beton tudi pri nosilnih konstrukcijah. Upamo, da bomo uspeli v kratkem zbrati za tovarno potrebna denarna sredstva. Tam bo športni park Je pokazal z roko mlad delavec, ko sem zapuščal elektrarno. »»Tamle, takoj za elektrarno na travniku, bomo izkopali plavalni bazen. Vodo vanj bomo napeljali iz elektrarne. Tako se bomo lahko kopali kar tukaj v Brestanici ln ne bo nain treba hoditi v Savo aH pa v Vldek-Krško. Malo naprej od bazena bomo uredili Igrišča za odbojko, rokomet in nogomet. Morali bomo porabiti precej prostega časa in prispevati veliko prostovoljnega dela... Potem bo pri nas čisto drugače...« Nekaj časa so se hudovale na občinske može, češ da ne vidijo te okvare. Tudi na sestankih so večkrat obdelovali to zadevo, vendar brez uspeha. Končno ie bilo ženam dovolj, pa so naprosile nekaj fantov in mož, ka so strohnele sode pobrali iz perišča ter namestili nove, ka so jih na stroške krajevnega urada kupile žene v Novem mestu. Zdaj je perišče spet uporabno, kljub drema vici tistih, ki bi bili morali potrebo popravila perišča prvi videti in poskrbeti, da se okvara popravi. Nedeljska nogometna tekma med NK »»Elan« (Novo mesto) in NK »Borec« (Bršljin) se je končala z rezultatom 4:2 (4:0). Medtem ko so bili Elanovci uspešnejši v prvem polčasu, so v drugem popusull in prejeli dva gola. Tekma je bila lepša in boljša kot prejšnjo nedeljo, predvsem pa smo opazili, da so bili igralci disciplinirani, česar smo na prejšnji tekmi pogrešali. Prišlo je sicer do manjših prekrškov, ki bi jih moral sodnik sproti kaznovati, saj bi le tako lahko ugodno vplival na nadaljnji razvoj igre in igralcev. Vemo, da so nogometaši težko pričakovali, da dobe primerno igrišče. Ta mesec so odigrali že dve prijateljski tekmi, med tednom pa tudi vrsto trening tekem. Tudi redne treninge obiskuje čedalje več ljubiteljev nogometa. To je eden izmed pogojev, da bomo prej ali slej tudi v Novem mestu gledali dobre nogometne tekme. V nedeljo se bo domači »»Elan« srečal z »»Belo krajino« iz Črnomlja. Vendar moramo tudi to pot opozoriti na več pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so jih krivi predvsem gledalcL Nikakor ne smemo več dopustiti, da bi stali gledalci okoli golov in okoli igrišča, ker so zanje pripravljene tribune! Na zadnji tekmi so bul prav gledalci krivi, da tekma ni potekala docela tako v redu; v mislih imam predvsem tiste opazovalce tekme, ki so stali za golom Borca v drugem polčasu igre Sindikalne podružnice tekmujejo Te dni prireja sindikalna podružnica Novoteksa iz Novega mesta vrsto tekmovanj, s katerimi bo počastila 10- obletnico delavskega samoupravljanja v podjetju. Na tekmovanjih sodelujejo sindikalne podružnice Elektra, Kremena, JZ, Pionirja, Tovarne zdravil, ONZ in Novoteksa. Do sedaj so se že zvrstila tekmovanja v balinanju in streljanju. V balinanju je zasedla prvo mesto ekipa Pio- nirja. Drugo mesto je dosegla ekipa ONZ, tretje JZ. V streljanju, ki je bilo prejšnjo nedeljo, je največ krogov dosegla ekipa ONZ. V soboto, 20. avgusta, bo na Loki 15.30 turnir v odbojki. Pomerile se bodo ekipe Pionirja, Tovarne zdravil, Novoteksa in Elektra. Na sporedu tekmovanj je tudi kegljanje. Namen tekmovanj je tudi v tem. da se športna dejavnost sindikalnih podružnic poživi. Kam v nedeljo? sem ga vprašal. »No, mogoče na Bohor. To je skoraj tri ure od tu. Lahko greš tudi z avtobusom, ki vozi iz Sevnice na Staro žago ln Neto.pir. Vendar cesta naprej še ni najboljša ... Na Bohorju je sedaj planinska koča. Postavilo Jo je planinsko društvo Bohor-Senovo. Na nedeljski izlet greva lahko tudi v Videm-Krško na bazen. (Imam dekle in starega, 123 kubičnega Sachsa). Ce pa mi ga motor zopet kaj polomi, grem peš do ribnika. To ni daleč od tu. Okolica ribnika je zelo lepa in veliko ljudi lz Brestanice se ob nedeljah napoti tja. Lepo je gledati ribe. Gojijo,krape. In prav veliko jih je. Letos, pravijo ribiči, jih bodo »►pridelali« okoli tri tone. To bomo vlekli šivanke (koščice) iz njih!« Pozdravi z letovanj črni možje na Senovem niso samo rudarji. Med ljudmi, ki sem Jih srečal tam, je bil tudi dimnikar, ki Je prišel iz Brežic. »»Lepo Je na Senovem,« Je rekel,« samo, ko bi bilo več stanovanj. Dimnikarji, ki .vandrajo' tako kot Jaz, Imajo v vsakem toraju stanovanje. Jaz pa se moram voziti...« Mož se bo moral potolažiti, saj tudi nekateri rudarji Se nimajo stanovanj. Posebno v zadnjih mesecih Je veliko povpraševanje po njih. Veliko mladih prihaja v rudnik. Za vse te bo treba preskrbeti stanovanja. »»Letos bomo lzgotovlU fie šestnajst stanovanj,« Je povedal referent za stanovanjske zadeve na občini na Senovem Pavle Petan. »»Stanovanjske hiše gradi rudnik, ki Ima stanovanjski sklad. Vloženih je čez sto prošenj za stanovanja...« V upravi rudnika sem izvedel, kam so šli letos rudarji na dopust. Veliko Jih Je šlo na Bohor, nekaj na Bled v Dom rudarjev, nekaj na Bab in v Novaljo na otok Pag. »»Rudarji so potrebni počitka,« so povedali v upravi.« za letni do pust si najraje izbirajo kraje v planinah ali pa na morju. Tam se naužljejo svežega zraka in sonca...« Rudarji odhajajo na dopuste. Imajo družine, domove rudarjev, imajo svoj rudnik. Svoje mesto. Crno zlato, pridelek žuljavlh rok, ne odhaja več v trikrat zaklenjeno blagajno stlskaških buržujev! Senovo — mesto zelenja ln sonca. Za to skrbijo tudi najmlajši. Tako so pionirji osemletke med šolskim letom poskrbeli za sadovnjak na šolskem vrtu. Okoli stavb v bližini rudnika je vse zeleno. Letos so uredili tudi glavno cesto skozi Senovo. Gradila jo je tudi mladina. Tri tedne so delali vsako popoldne. Med mladimi, ki so gradili cesto, so bili tudi rudarji, ki so delali dopoldne ali pa ponoči v rudniku. Mladi na Senovem se ukvarjajo tudi z zadruž-ništvom. Na Senovem je nad sto mladincev tn mladink včlanjenih v sekcije mladih zadružnikov. Za konec: pet nalog ki so jih v občini predvideli za letos in v prihodnje: 1. ZGRADITEV STANOVANJSKIH HlS. 2. UREDITEV KANALIZACIJE V BRESTANICI. 3. ZAČETEK GRADITVE CEMENTARNE PRI RUDNIKU NA SENOVEM. 4. TOVARNA LAHKEGA GRADBENEGA MATERIALA V BRESTANICI, IN 6. NOVA DELAVNICA ZA DELAVSKE rNVA L IDE NA SENOVEM. PBTER BRESCAK Skoraj ne mine teden, da ne bi v naše uredništvo prispelo pismo s pozdravi z letovanj in taborjenj. V njih pionirji in dijaki vseh šol sporočajo, kako živijo in kaj delajo. Če bi hoteli objaviti vsa pisma in prispevke, bi morali izdati posebno številko našega časopisa. To pa je nemogoče. Preglejmo zato nekaj pisem. Z Debelega rtiča sporočajo, da se imajo zelo lepo in da so hvaležni Giuvnemu odboru RK Slovenije, ki jim je omogočil to letovanje. Vsak dan se kopajo, sončijo, igrajo Šah, namizni tenis in gledajo televizijske »oddaje. S piransko šolsko ladjo »»Burjo« so se odpeljali v Izolo, Piran in Portorož. Prejeli smo tudi zanimivo pisemce pionirke Marije Gu-Ček, v katerem opisuje izlet v Koper. Zaupala nam je, da so srečali pisatelja Franceta Bevka, ki jim je obljubil, da jih bo obiskal. Iz Bakra pišejo otroci padlih borcev, ki taborijo v tem pri-, ljubljenem letoviškem kraju. »■Posebnost našega letovanja je,« nam sporočajo, »samoupravljanje kolonije. Iz svoje srede smo izvolili upravni odbor, ki ga sestavljajo najbolj sposobni in delovni člani naše kolonije. Namen samoupravljanja kolonije je, da se naučimo samostojno delati in upravljati, kar nam bo koristilo, ko se bomo vključili v delovne kolektive...« Na koncu se PRVI USPEH 13. novomeška srednješolska mladinska delovna brigada »Milka Šobar-Nataša«, ki dela v Veliki Grabovicd pri Le-skovcu, Je bila v prvi dekadi udarna m posebno pohvaljena. K uspehu prisrčno čestitamo! najlepše zahvaljujejo Okrajnemu odboru ZB Novo mesto in pozdravljajo vse bralce Dolenjskega lista. Društvo prijateljev mladine in Zavod za socialno skrbstvo občine Brežice, sta letos organizirala kolonijo šolskih otrok iz Brežic in okolice v Biogradu ob mora. Sedaj tabori tam že tretja izmena. Pismo, ki smo ga prejeli, je bilo poslano že po vrnitvi domov. »•Ko smo se na brežiški postaji razšli, smo sklenili, da bomo tudi prihodnje počitnice preživeli v Biogradu .. > Vsem, ki v teh dneh taborijo in letujejo, tabornikom v 2e-lebeju ob Kojpi, tabornikom iz Straže, ki taborijo v Žužemberku, otrokom iz novomeškega okraja, ki preživljajo ce dni na Polomu v Gorjancih, članom Partizana v Rabcu in vsem drugim želimo veliko lepih dni, počitka in veliko Brežiški taborniki v Bohinju Brežiški tabormlkl smo letos Imeli svoj prvi samostojni tabor v Bohinju. V dveh Izmenah, Je po 14 dni taborilo 50 otrok. Program na taboru Je v glavnem obsegal prtorave za I. ln n. zvezdo in v drugi izmeni priprave za zlet medvedkov m čebelic, katerim Je tudi bUa namenjena druga izmena. Seveda nam Je v^em estalo fie dovolj prostega časa za razne taborniške igre. petje in izlete, sal smo bili na slatpu Savice. Rjavi skali, Komnl, urne;,ši smo prišli Se do Triglavskih :ezer. Lepo vreme smo Izkoriščali za kopanje v Bohinjskem Jezeru, k sicer nd tako toplo kot Krka. vendar je kopanje v njem prava osvežitev. Pogosto smo imeli taborne ognje. Posebno veseli smo bili kadar so nats obiskali starši in teh obiskov niti ni bilo tako malo Starši pa so se lahko sami prepričali, kao preživljajo počitnice njihovi otroci — taborniki. V. 9. ln ki so s svojim neprimernim vedenjem slabo Vplivali na Igral* ce. Z neumestnimi opazkami so med Igro dražili neliaure igralce Elana. VedeU moramo, da je igralec med tekmo že tako napet; če ga kdo draži, mu kaj lahko popustijo živci, igra se zmeša in kaj hitro pride do grobe, nešportne igre! Zato moramo doseči, da bodo vsi gledalci bodoče samo na tribuni! Tam lahko sedijo in v »Kibic« na nogometnih tekmah naj ne bo podoben zagrizenemu, enostranskemu navijaču-bedaku, ki je slep za lepo igro in športni, vzgojni pomen telesnovzgoj-nih iger! Posameznike, ki se bodo na tekmah vedli nekulturno in nešportno, bi kazalo z imeni objavljati v vseh naših časnikih! miru gledajo tekmo. Rediteljska služba bo morala biti v bodoče vsekakor močnejša; če ne bo redi:, bo treba prositi za pomoč LM. Tako kot doslej res ne gre! Gledalec moramo resno opozoriti tudi na škodo, ki jo delajo, ko hodijo po zelenih površinah igrišča' in po atletskih stezah, s čemer jih uničujejo. Vzdrževanje ruše in atletskih stez je drago delo, ni pa dozdaj nikogar, ki bi to preprečeval. Uprava stadiona mora točno označiti, kje so poti do tribun, nikomur pa se ne sme dovoliti, da bi hodil čez igrišča kjer koli bi se mu zljubilo! Bodimo disciplinirani in dokažl-mo kulturen odnos do splošnega ljudskega premoženja tudi na športnih igriščih! FRANC SEGEDDi BELA KRAJINA : JELA (Vrbovsko) 5:3 V nedeljo, 14. avguste, je bila v Črnomlju odigrana prijateljska nogometna tekma med domačim moštvom in »-Jelo« lz Vrbovskega. Vrbovčani so v Črnomlju stari znanci, saj oba kraja sodelujeta na športnem področju že več kot trideset let. Na igrišču se Je zbralo okoli 200 gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali potek igre V prvem delu je bil razultat 1:1, v drugem delu igre pa so domačini resneje poprljell in dosegli v nasprotnikovih vratih še štiri gole, medtem ko so Vrbovčani le dva. — Končni rezultat Je bil 6:3 v korist domačega moštva. Tekmo je dobro sodil Anton Kranjc iz Črnomlja. •I. V. ŠMARJEŠKA razglednica »Nova cesta je pripeljala nove ljudi. Veliko gostov, ki obiščejo Šmarješke Toplice, se ustavi v Smarjeti, saj je z vozilom do tu le nekaj minut,« je povedal odbornik Franc Medle, ki sem ga prejšnji teden srečal pred hišo. »»Toda... Veliko gostov se začudi, ko izvedo, da nimamo vode. Vodovod še ni končan. Potrebovali bi še 140 metrov cevi, da bi bil speljan vsaj do gasilskega doma. V vasi imamo nekaj vodnjakov, ki pa se ob dežju največkrat napolnijo z nesnago, ki pronica skozi zemljo. Večina vode, s katero se oskrbuje vas, prihaja izpod pokopališča in je včasih taka, da jo niti živina noče piti... Nujno bomo morali dobiti sredstva za vodovod.« V Smarjeti prav tako že dalj časa razpravljajo o javni razsvetljavi. Pravijo, da je potrebna, sicer malo manj kot vodovod, vendar potrebna. V zelo kritičnem stanju je tudi cesta Smarjeta—Vinica— Zalog. Pravimo turizem. Recimo še: vodovod, luč in cesta. (bp> (DtBBJfflMlD ŠTIPENDIJA Zgodba ni dolga, toda -polna je neznank, ki imajo zelo malo opraviti s socialistično moralo. Pred nami leži mapa, takšna, kakršne uporabljajo upravni organi pri administrativnem poslovanju. Le malo papirja je v njej, celo premalo... Pa načnimo zgodbo. Direktor je potožil, da težko »izhaja«, ker njegova žena izredno študira. Na Pravno fakulteto v Zagrebu je vpisana, kmalu bo končala in dobra študentka je, tako je povedal. Pa so mu rekli: »Tu se vendar da pomagati!« Nato je tovdrišica napisala prošnjo za štipendijo. 29. januarja letos jo je vložila. Povedala je, da študira izredno od leta 1956, junija leta 1961 bo končala, vse izpite polaga sproti s povprečno oceno 9,3. Ko bo študij končala, se je pripravljena kot pravnica zaposliti na katerikoli ustanovi OLO in zato prosi za štipendijo. Okrajna komisija za štipendije ji je nato poslala dopis, v katerem zahteva življenjepis, potrdilo o vpisu v VII. se/nesler, potrdilo v premoženjskem stanju in mnenje študentske organizacije. Vse to naj bi prosilka dostavila. Od naštetega je priromal le življenjepis — tn glejte, navzlic temu je bila pogodba, s katero dodeljuje okrajna komisija za štipendije prosilki 8000 din štipendije na mesec od 1. oktobra 1959 dalje, podpisana. Od takrat naprej prosilka štipendijo prejema. Premalo papirja je v mapi. Zaman iščemo potrdilo o premoženjskem stanju, zaman iščemo potrdilo o vpisu, zaman iščemo listek, kjer bi bilo napisano mnenje študentske organizacije Toda nečesa je v mapi preveč. Kar dve pogodbi sta: izvod, ki bi moral biti dostavljen v vednost Pravni fakulteti v Zagrebu, je po čudnem naključju ostal v mapi. Zakaj le, se vprašujemo? Zvedeli smo, da je družina naše štipendiranke, ki je baje »težko izhajala«, kmalu nato, ko je dobila štipendijo kupila Jičkotc', prosilka pa je baje izjavila: »Zdaj imam štipendijo, ce mudi se mi več s študijem, za mkaj mejfecev bom zai^lekla!«. .. Čudimo se morali prosilke in posiooku okrajne komisije za štipendije Morda bi svoja čustva izrazili boljše, če bi rekli, da sc- zgražamo in da smo ngnrčeni! DOLENJSKI LIST Jubilej skromnega kolektiva Vodovodno-instalatersko in kleparsko podjetje v Novem mestu bo v nedeljo praznovalo desetletnico obstoja in delavskega samoupravljanja — Načrt: sodobna obrtniška delavnica za 70 pomočnikov in 15 vajencev vsaj do leta 1965 Montaža tipiziranih kuhinjskih vodovodnih instalacij je eno izmed rednih opravil instalaterjev Bilo je v soboto ob pol dveh popoldne. V pisarno sta prišla pomočnik in vajenec in oba .hkrati vprašala: — Kam bi še šla, mojster? Upravnik Riko Cigoj je pogledal v sprejemno knjigo naročenih del in hitro pojasnil: — Ti skoči s kolesom na Ko-fctialovo 4: v kuhinji pušča pipa, ti pa stopi v Zdravstveni dom; v pisarni ti bodo povedali, v katerem stranišču jim nagaja izplakovalnik. Do pol treh sta bila delavca spet doma; čas je v novomeškem Vodovodno-inštalaterskem in kleparskem podjetju dragocen. Delavnica je zdaj skoraj prazna. Vsi so na stavbah v Novem mestu, Črnomlju, Šentjerneju in drugje: kjerkoli čakajo vodovodna instalacijska dela, tam jih lahko srečate: napeljujejo in urejujejo vodovodne naprave, sanitarije in priključke v novih stanovanjskih blokih, tovarniških zgradbah, delavnicah in skladiščih 0 Kolektiv 31 pridnih, vedno požrtvovalnih tovarišev: 18 kvalificiranih delavcev, 11 vajencev in 2 uslužbenca. Pred 10 leti je bilo drugače: mojster Riko Cigoj — zdaj ljudski poslanec republiškega zbora proizvajalcev in sodelavec v raznih organih in odborih — je začel novo, prepotrebno delavnico z vajencema Ivanom Šmajdkom in Jožctom Pore-brom. Kmalu sta se jim pridružila še tovariša Bele in Ra-bič, visokokvalificirana delavca. Delo je steklo, iz leta v leto ga je bilo več. Tako so leta 1950 s 5 ljudmi imeli 1,600.000 din bruto prometa, šest let kas- neje 27 milijonov prometa in 20 zaposlenih, lani pa že kar 41 milijonov prometa in 30 delavcev. Letos je plan še večji: 42 milijonov dinarjev; v prvem polletju so ga v primerjavi z lanskim polletjem kar za 24 odstotkov presegli. Doslej so izučili že 37 vajencev ■ Takoj po osvoboditvi sta bila v starem delu okraja le dva vodovodna instalaterja. Potrebe, v začetku predvsem obnovitvena in popravljalna dela, pa so Čedalje bolj naraščale. Leta 1950 ustanovljeno novo podjetje je bilo sprva mestno komunalno podjetje; v prvem letu je moralo skrbeti tudi za novomeški vodovod. Da ne bomo obrtnikov te vrste dobili od nikoder drugod kot le iz domačih delavnic, je bilo mlademu kolektivu jaKno že kar prvo leto. In res ■ Prištejmo k velikim delom še vsaj 1200 do 1300 drobnih popravil v mestu in njegovi okolici, pa bomo lahko bolje cenili pomen tega kolektiva, brez katerega gradbena stroka ne bi mogla nikamor. — S »PIONIRJEM« in z grosupeljskim gradbenim podjetjem sodelujejo naši vodovodni instalaterji kar nekako v kooperaciji. Investitorji jim radi priznajo, da so vedno natančni in vestni delavci, katerim ugled podjetja ni deveta briga. Za vsako zidno instalacijo podjetje tudi dve leti jamči, reklamacij pa praktično skoraj nima. Zlasti po letu 1957 je znatno izboljšalo kvaliteto vseh del. Približno 10 do 12 odstotkov vseh del odpade na popravila, medtem ko znaša delež kleparskega oddelka do 8 milijonov dinarjev na leto. V 10 letih je imel kolektiv 192 milijonov dinarjev bruto prometa, za nekaj več kot 243 milijonov pa so bila vredna dela, za katera so investitorji sami nabavili material. Tako znaša skupni promet v prvem desetletju že skoraj pol milijarde dinarjev, kar prav Je v tem desetletju vzgojil 37 mla- gotovo niso majhne številke, zla- Člani kolektiva v prvih letih obstoja podjetja dih pomočnikov, od tega 8 klepar j ev. ■ Kaj vse in kje so delali? Na to je lahko odgovoriti: popravilo vodovodnega omrežja in glavnega cevovoda v Novem mestu, instalacije v vseh novih blokih in drugih zgradbah, Suhokrajinski vodovod, vodovodi v Zalovčah, Škocjanu, Črnomlju, Straži in drugje, montaža vodovodnih napeljav v novih blokih v Črnomlju in številnih zgradbah na področju bivših okrajev Novo mesto, Trebnje in Črnomelj — vse to in še marsikaj so naredili člani tega skromnega, a požrtvovalnega kolektiva. sti še, če pomislimo, da vztraja kolektiv ves ta čas v temnih, neprimernih prostorih, ki so že zdavnaj pretesni in ne dovoljujejo nobenega širjenja veC. Lepi načrti za bodočnost ■ Ze dolgo si želijo naši instalaterji, da bi lahko pokazali kaj več in nudili skupnosti še več svojih uslug. Izdelali so načrt, da bi do 1. 1965 zgradili sodobno obrtniško delavnico za 70 ljudi — razen 15 vajencev —, kjer bi na leto znašal bruto produkt od 90 do 100 milijonov dinarjev, če bi nadaljevali vsa dela tako hitro kot zdaj. Organizacija dela bi bila veliko smotrnejša, lotili pa bi se tudi še drugih del, ki jih morajo zdaj odklanjati. Lepo bodočnost ima letos ustanovljeni oddelek za aluminij, ki so ga v podjetju osnovali. Vedno večje so potrebe po toplovodnih napravah, izdelovanju raznih peči in po obdelovanju plastičnih mas, s čimer se zdaj v okraju nihče ne peča. Za obdelavo polivinila je kolektiv že poslal v tovarno Ju-govinil svojega delavca, a spet ni prostorov, da bi novi oddelek vsestransko zadihal. # Za investicije bi potrebovali približno 15 milijonov, sami pa bi prispevali zanje 4—5 milijonov dinarjev; obratnih sredstev bi bilo treba tudi približno 15 milijonov. ObLO in OLO Novo mesto naj bi uresničitvi te potrebne nove delavnice pomagala s sredstvi, saj je tudi obrt izredno važen činitelj v družbenem planu. # Tako pomoč pa kolektiv naših instalaterjev zasluži tudi iz moralne plati: v teh 10 letih je brez dinarja investicij sam ustvaril za sedem milijonov in fiOO.000 din osnovnih sredstev, lastnih obratnih sredstev pa ima za 5,200.000 din, a le dva milijona din kredita za stalna obratna sredstva. Na skladu skupne porabe ima milijon din (za nakup stroja za rezanje pločevine), posebej pa še nerazporejenih 1,700.000 din od lani. Ce lahko za koga trdimo, da si je pritrgoval pri ustih (in delitvah dobička) in vlagal sproti vse v stroje in novo o-premo, potem moramo to reči za kolektiv Vodovodno-instala-terskega in kleparskega podjetja Novo mesto. In še vedno dajejo največ sredstev spet v sklade in le majhen del razdelijo. Hočejo naprej! DOLENJSKI LIST v vsako hišo Spodnjega Posavja, Bele krajine in Dolenjske! Skoraj nihče več noče delati »na uro« B Letos so vpeljali v kolektivu plačevanje po učinku. Vzorcev za novo nagrajevanje ni bilo, cene za posamezna dela so morali preizkusiti sami in' komisija za norme je svoje delo verjetno dobro opravila, saj ». . . nihče več noče delati za plačo na uro, vsi pa se trgajo za normirana dela ..kot nam je dejal upravnik tov. Cigoj. ■ Poglejmo primer: svojČas je veljalo, da potrebujejo za 9-staho-vaniski blok 18—22 dni za zidne instalacije, za vsa dela pa skupaj 35 dni. Zdaj opravita monterja vsa dela v taki stavbi v 20 do 22 dneh. Kvaliteta ni prav nič padla (sama odgovarjata tudi za vso škodo in naknadna popravila, če so potrebna!). Kje je razlika? Prej sta dobila po 600—500 din za 8-urni delavnik- (nadur niso plačevali), zdaj pa lahko zaslužita od 1000 do 1500 din. Vnaprej vesta, da znaša njuna cena (se pravi plačilo) za celotne instalacije v stanovanju 4700 din, kar da za 9 stanovanj 42.300 dinarjev. Ce jih hočeta zaslužiti v 20 ali 30 dnevih, je zdaj njuna zadeva. Nagrajevanje po učinku, ki temelji na dobrih delovnih izkušnjah, je tu zares dalo dobre sadove, saj se je storilnost v podjetju dvignila za povprečno 20 odstotkov, kar so šli na nov način obračunavanja de!a. Z lepimi uspehi in mnogimi skromnimi, pa zato nič manj pomembnimi »spomeniki dela« se ozira te dni kolektiv našega jubilatfa na prehojenih 10 let. V nedeljo, 21. avgusta, bodo delavci in njihove družine dopoldne proslavili v sindikalnem domu desetletnico podjetja, združeno z obletnico delavskega upravljanja. — Pripravili so poročilo o tem, kako so doslej upravljali zaupano jim premoženje in razvijali podjetje, nekaj zbornih in posamičnih recitacij in celo skeč »Plača po učinku«. K dosedanjim uspehom jim zares lahko čestitamo v imenu številnih investitorjev in še številnejših državljanov, ki u-živajo sadove sposobnih obrtniških rok kolektiva — jubilanta! Nič manj tople od čestitk pa niso naše želje, da bi se jim kmalu uresničili načrti za nadaljnjo rast podjetja! Tg. Dejavnost Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v Brežicah NOTRANJEPOLITIČNI 11DKNSKI PREliLfclJ Ni slučajno, da je materialni položaj komun, predvsem pa vloga komune za krepitev standarda letos v središču pozornosti. O tem govorita dva podatka. Sindikati zbirajo obsežno gradivo o vlogi komun za pospeševanje standarda delavcev in uslužbencev ln videti je, da bo tej stvari posvečeno jeseni posebno posvetovanje, morda pa celo poseben plenum. Zbrano gradivo naj bi posredovalo podatke o uspehih glede dviga življenjske ravni v komnnah, seveda pa bodo hkrati izrečena tudi opozorila na dosedanje pomanjkljivosti. O materialnem položaju komun pa bo, kot je bilo javljeno, kaj kmalu razpravljala tudi Stalna konferenca mest. Tudi zato že zbirajo potrebno gradivo, da bo moč na osnovi tega in raz- Položaj in vloga komun v središču pozornosti mrave posredovati pristojnim organom predloge za še spod-budnejši sistem razdelitve dohodkov znotraj komune. Oba dogodka bosta nedvomno zelo pomembna. Nedvomno pa bodo izrečeni napotki tudi pomembni za naše nadaljnje gospodarsko planiranje. Komune so in postajajo vse pomembnejši činitelj za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb delovnih ljudi, njihova vloga Je izredno velika za nadaljnjo rast življenjske ravni. Pristojnosti komune pa so tudi čedalje večje. Vse več poslov s področja gospodarstva, splošne uprave, kulture, prosvete in socialne politike je prešlo in še prehaja na komune. Urejanje posameznih zadev s teh področij pa lahko tako aH drugače vpliva na večjo ali manjšo rast življenjske ravni. Raven splošne in osebne potrošnje je lahko v marsičem odvisna od pravilne politike komune. Toda pogostokrat ponekod to prezrejo. Se se dogaja, da posamezni ukrepi ljudskih odborov negativno vplivajo na rast življenjske ravni. Dogodi se na primer, da ljudski odbori zahtevajo oziroma predpišejo visoke najemnine za recimo gostinske lokale, s^cer z dobrim namenom, da b) tako pospešili razvoj te gospodarske panoge. Toda takšen ukrep, če je pretiran in premalo pretehtan, lahko vpliva na občutno povišanje cen, kar prizadene standard delovnega človeka. Toda še slabše je, kar se je tudi že dogodilo, da so komune recimo zahtevale od gospodarskih organizacij, ki so ▼ tnjih lokalih, da plač m večjo najemnino, ta denar pa se je stekel v občinsko blagajno, toda ne za pospeševanje dotične panoge temveč za kritje primanjkljaja aH celo r.a naraščajoče upravne Izdatke. Takšni ukrepi sevedn ne pospešujejo življenjske ravni, temveč jo zaviralo alf omrtvičijo. S pospeševanjem obrtništva lahko komune nedvomno vplivajo na hitrejšo rast življenjske ravni, na znosnejše cene nslng Itd. Toda marsikje so komune premalo pozorne do teh stvari. Ce posamezne obrtne delavnice prerastelo v mala Industrllska podjetja, ne nastajajo namesto teh nove obrtne delavnice, temveč so potrošniki vezani na zmanjšano število obratov, dn uslug pridejo težic no daltšem času In cene so višje. Skratka, vrsta stvari Je. s katerimi lahko komune pospešujejo življenjsko raven. Seveda je marsikaj odvisno od sredstev, s katerimi komune razpolagajo, odvisno pa je tudi od tega. kako znalo vse državljane zainteresirati, da tudi sami prispevajo delež za razvoj komune, za ureditev komunalnih vprašanj in podobno Prav s teh vidikov je torej tndi rnznm-IJIvo, da se je Stalna konferenca mest odločila za prej omenjeno temo razgovora, to je njen materialni položaj. Kot rečeno bo eno ln drugo posvetovanje pomembno, kajti Izmenjava Izkušenj, tehtno zbrano gradivo, razprava o slabostih, pregled nalog in podobno lahko fa'e plodna rakHučke okrepitev materialnega položaja komun še pospeši njeno prizadevanje za flvig Vvlleniske ravni. P. PRIPRAVE za okrajno strelsko tekmovanje so bile izvedene v juniju in juliju. Na občinskem strelskem tekmovanju z malokalibrsiko puško na 50 in 100 metrov je bi>la najboljša ekipa iz Veflike Doline, za njo so se zvrstile ekipe iz Brežic, Pisec, Artič, Kapele, Dobove, Cerkelj in Bizeljskega. V PULO smo šli v juliju. Ogledali smo si zanimivosti vojne tehnike. Ekskurzija je bila zelo poučna. Zanimiv je bM tudi ogled 'ladjedelnice ln nekaterih ladij. V septembru bo šla v Pulo še ena skupina. V SEPTEMBRU si bomo ogledali nekatere oddelke v Zagrebu. Odločili smo se tudi, da bo mo Imeli v poletnih mesecih poučne izilete, g predavanji pa bomo začeli v oktobru. PREDLAGAMO, da bi imeli okrajno zborovanje vseh rezervnih oficirjev in podoficirjev in da bi skupno obiskali Pafti zansiki Rog. V.Z. Temna, že davno premajhna delavnica naravnost kliče po novih prostorih. Stavba, v kateri je kolektiv, poka na vseh krajih, ker se ji temelji ugrezajo ... TOVARNA KLEJA LJUBLJANA, SMARTINSKA CESTA 50 Telefoni: h. c. 30-368, 30-894 — direktor: 30-611 — komerciala: 31-564 proizvaja: kostni klej znamke »Maček« v bisernih perlah, vse vrste kožnih klejev, tehnično, prečiščeno }n foto-želatino, tehnične maščobe, razklejeno in surovo ko?tno moko ter roževino. Prepričajte se o odlični kvaliteti vseh proizvodov! — Zahtevajte naše prospekte in tehnična navodila! Kot smo že poročali, je lovska družina Loka pri Črnomlju letos prvega maja izročila svojemu namenu velik lovski dom na Topli rebri pod Mirno goro. Dom je namenjen tudi turizmu. Stoji na lepem kraju, od koder jc razgled na ves zahodni del Bele krajine tja do Kleka pri Ogulinu in drugih daljnjih in bližnjih krajev Obisk iz Italije V Bohinju se že nosa] dni mudijo funkcionarji Pokrajinskih zadružnih zvez Italije kot gostje Glavnega odbora SZDL Slovenije. Bivanje v Sloveniji so izkoristili tudi za spoznavanje naših dosežkov in uspehov. Tako so se v ponedeljek v Kranju seznanili z družbenim upravljanjem, v torek pa so obiskali Dolenjsko. Na okrajnem ljudskem odboru so se najprej razgovarjali s predstavniki OLO in Okrajne zadružne zveze, zatem pa so si v spremstvu podpredsednice OLO inž. Vilme Pirkovič ogledali nekal novomeških znamenitosti. Popoldne so obiskali še Kmetijsko zadrugo v Kostanjevici. M KZ Videm-Krško levi breg ureja poljedelski, živinorejski, vinogradniški in sad-jairski obrat. Letos so kupili 20 krav. 15 telic pa imajo na vinogradniškem obratu. V prihodnjem letu namerava zadruga zgraditi hlev. KZ pripravlja tudj načrte za 75 ha plantažnih nasadov sadja in vinogradov. Večina zemlje za te nasade je last SLP_ nekaj pa privatne. Zadruga je odprla v Vidmu-Krškem tudi trgovino z zelenjavo in mlekom. NAS OBISK Dva Jožeta in voda Srečal sem ju v novem bloku na Grmu v Novem mestu. Blok je že skoraj končan. Zadnji, ki pridejo v hišo pred vselitvijo, so vo-dovodarji. Ti poskrbijo, da nikjer nič ne pušča in da je dotok vode res pravilen. Včasih njihovo delo ni najbolj prijetno. Postavijo kopalnico, preizkusijo vodo prvič, drugič. Toda. glej ga spaka: pri tretji preizkušnji se pokaže, da pušča cev v pregibu in vse morajo razdreti in znova postaviti. Delala sta v kopalnici. Dva Jožeta. P ur e b e r in Smr e kar. Prvi je ravnokar preizkusil prho, drugi pa se je mudil pri umivalniku. »Še dan ali dva bova delala v tej hiši« je povedal Jože Smrekar. »Potem poj-deva v Črnomelj. Tam bova uredila vodo v osemnajstih novih stanovanjih.« »Koliko časa si že pri podjetju?« ga vprašam. »Triindvajset mesecev Doma sem iz Rožnega dola. Vsak dan se vozim z vlakom v mesto in nazaj. Doma imam mamo in dva brata. Ko pridem z dela, v pomagam. Najprej pa napišem delavniški dnevnik.« »Si zadovoljen s poklicem, ki si si ga izbral?« »Zelo! Ko sem se odločil za poklic vodovodnega instalaterja, nisem vedel kakšen je. Sedaj ga spoznavam in vesel sem ga ...« »Koliko časa delate v eni hiši?« »Kakor je velika,« je odgovoril Jože Pureber. »Ponavadi smo v eni hiši do dvajset dni.« »In koliko časa si že pri novomeškem Vodovodno-instalacijskem podjetju?« »Od njegove ustanovitve. Deset let že. Začel sem s štirinajstim letom »Se še spominjaš, kako ]e bilo takrat?« »Seveda se. Bili smo trije. Imeli smo ene klešče. Sedaj imamo moderne stroje. Marsikaj $e je iz-premenilo v teh desetih letih .. • « Spet sta se zatopila v de->o. Čez toliko in toliko dni se bodo v hišo vselili ljudje, premišljujeta. Vse mora biti v n-ajboljšem redu. Bolje je, da vijak dvakrat pričvrstiš, kot samo enkrat. -bp- 1z dela organizacij socialistične zveze delovnega ljudstva (Nadaljevanje in konec) Člen 27 Kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije: določa programske smotre in sprejme statut Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije; obravnava celotno dejavnost Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, zveznega odbora in nadzornega odbora med dvema kongresoma ; sklepa o prihodnjih nalogah in nadaljnjem delu Zveze; izvoli zvezni odbor in nadzorni odbor Socialistične zvez delovnega ljudstva Jugoslavije. Člen 28 Zvezni odbor izvaja sklepe kongresa in vodi delo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije med dvema kongresoma; odbor predstavlja Zvezo doma in v odnosih z delavskimi, narodnoosvobodilnimi in drugimi naprednimi strankami ter gibanji po svetu. Zvezni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije izvoli na prvi seji predsednika, generalnega sekretarja in blagajnika, po potrebi pa lahko izvoli enega ali več podpredsednikov in več sekretarjev. Zvezni odbor izvoli iz svojih vrst izvršni odbor, v katerem so predsednik, generalni sekretar, podpred- Statut SZDL Jugoslavije 6 sodnik, sekretarji, blagajnik in potrebno število članov. Izvršni odbor skrbi o izvajanju sklepov zveznega odbora in vodi delo Socialistične zveze dek vne-ga ljudstva Jugoslavije med dvema sejama zveznega odbora. Za izpolnjevanje tekočih nalog izvoli izvršni odbor sekretariat iz vrst svojih članov in članov zveznega odbora. Izvršni odbor formira komisije in druge pomožne organe. Nadzorni odbor izvoli na prvi seji iz svojih vrst predsednika. DELEGATI ZA KONFERENCE IN KONGRESE Člen 29 Delegati se volijo na podlagi volilnega pravilnika, ki ga sprejme zvezni odbor za zvezni kongres, glavni odbori za kongrese Socialistične zveze ljudske republike, a ustrezni odbori, izvzemši krajevnega, za svoje konference. Delegati za konference se volijo posamič in praviloma s tajnim glasovanjem. Člen 30 Kolektivni Člani Socialistične zveze pošljejo svoje delegate na kon-refonce in kongrese, od konference občinske organizacije Socialistične zveze do kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije po volilnem pravilniku, ki ga sprej-m« ustrezni odbor organizacije So-.liilistične zveze. Število delegatov se določi po številu članov in pomenu organizacije, vendar tako, da lahko znaša skupno število delegatov kolektivnih članov do deset odstotkov celotnega števila delegatov. vpis v Članstvo in prenehanje članstva Člen 31 Državljan se vpiše v članstvo Socialistične zveze v krajevni organizaciji na področju, na katerem stanuje. Odbor- krajevne organizacije lahko, če sodi. da državljan, ki so želj vpisati v Socialistično zvezo, ne izpolnjuje s statutom predvidenih pogojev, to pravico izpodbija. V tem primeru se lahko državljan pritoži konferenci krajevne organizacije in višjim organom Zveze. Člen 32 Članstvo v Zvezi preneha na željo člana, z njegovo smrtjo ali ? izključitvijo iz članstva. Člen 33 Člana Zveze izključi odbor njegove krajevne organizacije, če je <'r- javnost tega člana v naprotju 6 smotri in statutom Socialistične zveze. Izključeni član ima pravico do pritožbe na konferenco krajevne organizacije in višje organe Zveze. GMOTNA SREDSTVA SOCIALISTIČNE ZVEZE Člen 34 Gmotna sredstva Socialistične zveze sestoje iz članarine, prostovoljnih prispevkov in drugih dohodkov. Z gmotniki sredstvi Zveze razpolagajo organizacije in njihova vodstva na podlagi predračuna izdatkov in dohodkov, ki ga sprejmejo sami. Navodilo o finančnem in materialnem poslovanju v organizacijah Socialistične zveze izda zvezni odbor. Višino članarine in razdelitev te na krajevno organizacijo Socialistične zveze in višja vodstva določi zvezni odbor Člen 35 Nadzorni odbori nadzorujejo 0* r.ančno in materialno poslovanje ustreznih odborov Socialistične zveze. ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST IN USTANOVE SOCIALISTIČNE ZVEZE Da bi izpolnili svoje naloge, lahko vodilni Organi Zveze MČ/O izdaja*' časnike in re^ie. lahko usta«©'«" založbe in druge ustanove Reogrnd. 26 aprila 1060 DOLENJSKI LIST Stran 5 Brežice: tudi za pšenico? Kaj sodijo v Brežicah o predlogu odloka o agromlnimumu za pšenice — KZ Brežice letos: 200 ha pšenice v kooperaciji — Lep napredek brežiških zadružnikov, ki rede letos v zadružnih hlevih že 400 glav goveje živine Na ozemlju kmetijske zadruga Brežice, ki je največja v tem okolišu, saj zavzema skoraj polovico občine, pose-jejo na leto okoli 380 ha s pšenico. Od tega so jo posejali v kooperacij] lani'okoli 120 ha, letos pa računajo, da je bodo okoli 200 ha. Za tako površino ima zadruga tudi že pripravljeno seme in umetna gnojilai lani aghominimum v TRAVNIŠTVU Odlok o obveznem, vsaj naj-nižjam gnojenju travnikov (odlok o a gromi ni murnu v travništvu) se je v brežiški občini zelo obnesel, saj imajo zdaj privatniki in posestva dovolj krme za živino. Pravijo tudi, da v bodoče ne bodo imeli težav pri sprejemanju in izvajanju novih odlokov o agrominimumu, ki jih pripravljajo ali pa jih bodo pripravili Ssno odkupujejo kmetijske zadruge po 8 do 10 din kilogram, KZ Brežice pita letos 400 glav živine (120 v Mo-krienh. *M0 na Čatežu in 40 v Pišec-hV Razen z močnimi krnrili jih pitajo seveda prav s senom, kj so ga letos na področju zadruge po zaslugi odloka o agrominimumu v travništvu toliko več pridelali. 2e letos agrominimum za pšenico? Osnutek odloka o obveznem agreminimumu za pšenico predvideva, kako in kdaj je treba orati, način zamenjave semena in kakšne sorte naj sejejo ter kako in koliko je treba gnojiti. Občinski ljudski odbor tega odloka še ni sprejel, predvidoma pa bo razpravljal in sklepal o njem na prihodnji seji, kj bo po 20. avgustu. Za agrominimum in proti njemu govori več razlogov. RAZLOGI, KI SO PROTI Kmetijska zadruga Brežice ima semen in gnojil za 200 ha italijanke, ki naj bi jo posejali v kooperaciji, se pravi pod pogoji agrominimuma. Ce bi hoteli zajeti z agrominimu-mom še ostalih nekaj manj kot 200 ha. bi potrebovali približno še enkrat toliko semena in umetnih gnojil. Ce bi sprejele podobne ukrepe tudi druge slovenske občine, bi potrebovali v Sloveniji torej približno še enkrat toliko umetnih gnojil in semen, ki jih pa trenutno še nimamo, se pravi, da bi jih za večino občin in s tem tudi kmetijskih zadrug zmanjkalo. Upoštevati je treba tudi. da se bo v slučaju sprejema odlo- ka večina kmetov prj zadrugah zadolžila za seme in umetna gnojila. V nasprotnem namreč kmet, ki ne bi imel denarja, odloka o agrominimumu ne bi mogel izvajati. Zaradi zadolžitve kmetov bi potrebovale zadruge več obratnih sredstev, ki so letos omejena. razlogi, ki govore za sprejem odkupa Razlog je v glavnem le eden: pridelati še več pšenice! Pri nas namreč še nismo tako daleč, da bi pridelali toliko preveč pšenice, da bi nastal gospodarski problem kam z njo, kot je to slučaj prav letos v ZDA. V nekdanjih in sedanjih kolonijah Anglije, Francije in drugih držav pa predstavlja gospodarski problem prav pomanjkanje pšenice Pri nas presežki pšenice in drugih pridelkov ne bodo predstavljali gospodarskega problema. Ce bomo pridelali več kot potrebujemo, bomo lahko žito izvažali. Seveda bo treba v poljedelstvo vpeljati še veliko strojev, kj bodo spet po svoje omogočali hitrejše, cenejše in s tem krajše delo. In vendar je čas blagostanja tudi v kmetijstvu blizu, seveda le, če bodo hoteli naši kmetje z manjšimi stroški in hitreje več pridelati. To je seveda našim kmetom težko dopovedati, zato so potrebni odloki o agrominimumih. Našim kmetom gre vsak dan bolje, tudi tistim, kj nočejo gospodariti po novem. Sai prav ti priznajo, da niso pojedli nikoli pred vojno toliko belega kruha in da j;m ni bilo nikoli tako dobro kot prav zdaj. S temi, kot tepke trdimi posamezniki, gre res težko in prav zaradi nj'ih je treba sprejemati odloke s agrominimumu. Sebi delajo torej škodo. m'i pa jih hočemo prisiliti, da bi delali v svojo korist. O tem razmišljajo te dni odborniki ObLO Brežice. Sevnica v minulih dneh TRGOVSKO PODJETJE »železnina« NOVO MESTO sprejme v uk dva vajenca za -želczninsko stroko s predpisano šolsko izobrazbo (končano osemletko). Stanovanje preskrbljeno. Prijave poslati na gornji naslov do 1. septembra 1960. Q Svet za šolstvo ObLO Sevnica se je sestal pretek'i teden. Razmestili so učni kader po Šolah, tako da ne bi bilo *reba niti ene šole zapreti. Ugotovili SO pa. da bi zapora šole Ledina Podvrh. odkoder bi otroke vozili v Sevnico, sprostila 4 i.včne meči. Delali bodo na tem, da d b i i o za nabavo kombija ustre-ne kredite. Razen tega bi se ta investicija Izplačala" že v dveh in pol letih v primerjavi s stroški, ki'Jih imajo sedaj s tema dvema šolama. Da bi se Izognil* pomanjka- Poštenost še ni umrla Pred tednom sem zgubil nalivno pero, ki mi je drag spomin. V Dolenjskem listu sem objavil mali oglas in prosil, naj bi ml najditelj vrnil pero. V petek zjutraj, dan po tem, ko je Dolenjski list izšel, se je ob 6.30 že oglasil na mojem stanovanju neznan moški, povedal, da je bral mojo prošnjo ln mi vrnil nepokvarjeno pero. Povedal je še, da ga Je našel pri gimnaziji' na pločniku. Zal sem najditelja pozabil povprašati po Imenu, vendar se mn kljub temu ponovno zahvaljujem. Hkrati moram poudariti, da Imajo oglasi, priobčenl v Dolenjskem listu, velik uspeh, četudi so drobni. Polde Clclcr ■ »Kje je mati?-" so pred tednom dni spraševali kopalci na Loki v Novem mestu, ko so že drugič potegnili iz vode deklico treh ali štirih let. Otrok Je hotel 8 kanglico zajeti vodo, vendar ne pri malem bazenu za otroke, pač pa kar pri velikem, ki Je odprt in nezavarovan, saj je namenjen plavalcem. Neznana mati se mora zahvaliti prisebnosti starejše žene, ki se Je sončila na pomolu pri bazenu, da se njena hčerka nI utopila! Dogodek na Loki Je bil skoraj neopazen. Kopalci, ki bo to videli, so se zgražali, saj niso mogli ugotoviti, kjer je nepazljiva mati!! Starši! Pazite na otroke, ki ne znajo plavati! Deklica, ki je pred tednom dni dvakrat padla v vodo. Jo Je srečno odnesla. Kaj pa, Ce bi padla še tretjič? ■ 35 novih stanovanj bo ta ln prihodnji mesec vseljivih: prvi bo gotov 9-stanovanjski blok Gozdarske poslovne sveze ob Trdinovi cesti, takoj za nJim pa sta na vrsti sedmorček SGP Pionir in devetorček OLO. Na Grmu dograjuje KG P Novo mesto svoj šest-atanovanjski blok, v stavbi za Zdravstvenim domom pa bo ObLO Novo mesto pridobil 4 nova stanovanja. Nad Ragovsko cesto gradijo še dva okrajna bloka deve-toreka in devetorček za Okrajni zavod soc zavarovanja; gotovi bodo prihodnjo pomlad. Ob Trdinovi ce.;U namerava {'jraditi poleg bloka CVZ devetorček tudi podružnica Narodne banke Novo mesto, 9-stanovanjski blok p3 bo gradila prav tam tudi novomeška bolnišnica. - Le tako bomo rešili perečo stanovanjsko krizo; Prtpomnltt i»a je spet treba, da bi se morali kolektivi podjetij in ustanov 6e bolj zanimati za gradnjo stanovanj svojih delavcev ln uslužUencev. ■ Precej žensk in otrok „ gre Vsak dan v zgodnjih juiranjih urah iz mesta proti Srebrničam, kjer obirajo hmelj, zvečer pa se vračajo domov. Pravijo, da pridni obiralci kar dobro zaslužijo. Pred nekaj leti v mestu še nismo poznali tega dela. ■ Krka Je letos zaradi stalnega dežja tako mrzla, da si le redki upajo v vodo. Kopališče je zadnje dni skoraj prazno, prav tako travniki ob Krki, kjer je prejšnja leta kar mrgolelo kopalcev. Ker smo že v poznem poletju, skoraj ne verjamemo, da bi se voda še kaj prida ogrela. ■ podiranje hlS nasproti hotela »Kandija~ se Je ustavilo. Do sedaj so podrli dve hiši. Ostala Je še ena, potem bo ovinek pri mostu pregleden. Tretjo hišo bodo podrli takoj, ko bodo našli primerno stanovanje za prebivalce te hiše. Material, ki Je ostal od podrtih hiš, so porabili za ravnanje ovinka, nekaj pa so ga odpeljali proC. ES Ponedeljkov živilski trg Je bil precej živahen. Kontrola glede prodaje na merice Je spet poostrena, tako da so se spet na vseh stojnicah pojavile tehtnice. Naprodaj so bile kure po 600-700 din, jajca pa 20-21 din, hruške po 50-70 din kg, orehi po 200 din kg, krompir po 20 din kg, para-. dižniki po G0 din kg. paprika po BO din kg, breskve po 100 din kg, kumare za vlaganje po 100 din kg. kumare velike po 40 din kg, fižol po 50 din kg. Razen tega je bilo dobiti rože, sadike, semena, otroško konfekcijo, pletenine, okrasne predmete ter lepilo za krpanje nogavic. ■ Gibanje prebivalstva: rodila Je Cvetka Mali s Trdinove 26. -Poročili so se: Anton Majerle, strugar lz Smlhelske 6, ln Mateja Malovlč, krojaška pomočnica iz Dalmatinove 1. Božidar Horvat, pečar iz Žabje vasi, in Justina Luzar, delavka iz Jenkove 1. nju učiteljev, ima občina Sevnica letos 22 Jtiipendiistov na učiteljiščih. Lepa številka, ki jamči, da ne bo kmalu spet prišlo do težav s prosvetnimi kadri. $ Zdravniška služba in RK v Sevnici sta pričela koristno akcijo o krvodajalcih. Zanimiva predavanja prirejajo po kolektivih in jih ponazorijo tudi s filmom. Tako se krvodajalci nazorno prepričajo, kako poteka odvzem, predelava in uporaba krvi. Brez dvoma se ob podatku, da gre največ darovane krvi ravno za porodnice ln nesreče, marsikdo zamisli ln bo še z večjim veseljem daroval kri za bolnike. © V petek popoldan je zasedala Ideološka komisija občinskega komiteja ZK v Sevnici. Sprejela je obširen program ideološkega in drugega izobra- ževalnega dela za prihodnje sezono. Program je tako obši ren, da pravzaprev seže v sle herno vas. kolektiv in 5ok Uresničili ga bod0 predvsem prek Delavske univerze pri občinskem odboru SZDL in bi trajal tja do pozne pomladi ® Pretekli teden je prišel na dopust na Studenec nekda nji domačin. Postavil si je šo-tor, napeljal elektriko ln montiral — televizijski aparat. Na Studencu pravijo, da so domačini iz okoliških vasi spremljali program tja do ene ure ponoči ln da se jih je zbralo tudi do 50 okoli aparata. To je dalo mislit! prosvetnemu društvu na Studencu; zdaj pravijo, da bodo zastavili vse sile. da bi jim zimske večere pomagal preživeti domač televizor. Vsekakor nazorna agitacija in trden sklep! -ok Ploden posvet Zveze borcev novomeške občine Pred dnevi so se sestali na reden posvet zastopniki krajevnih organizacij ZB novomeške občine, ki so razpravljali zlasti o sestavi topografskega popisa in pisanja kronike iz dni NOB ter delavskega gibanja na Dolenjskem, na ozemlju občine. Nekateri delegati (iz Mirne peči, Skoc-jana, Šentjerneja, Straže in Malega Slatnika) so povedali, na kakšne težkoče so naleteli, vendar bo pa akcija le uspela, zlasti v jesenskem času. Pri tom bodo morali glavno storiti pač sami člani ZB in pomagati popisnim komisijam pri delu. Tudi šole bodo lahko prek pionirskih zgodovinskih krožkov marsikaj naredile in tako tudi uredile svoje šolske kronike. Želeti je, da bi delo opravili člani ZB prostovo^no, saj smo dolžni to storiti v spomin in zahvalo vsem padlim borcem in žrtvam. Pogo- vorili smo se tudi o šolanju članov ZB v šolah za odrasle. Sedaj je vpisanih v razne take Šole in tečaje iz naše občine okrog 50 članov, je pa še preko 200 takih, ki bi si s šolanjem lahko pridobili boljše mesto in položaj. V akciji, da bi vključiM v razne šole čimveč naših članov do 45 let starosti, bodo pred začetkom šole posebni sestanki s prizadetimi. Nadaljnja je skrb organizacij ZB za otroke padlih borcev. Da tudi v naši občini uredimo popis spomenikov ter plošč, je bilo sklenjeno, da vsi odbori popišejo in pošljejo te podatke. Dosedaj je bilo odkritih 31 spominskih plošč in 23 spomenikov, ki pa vsi niso primerno oskrbovani, rešiti pa bo tudi treba vprašanje nekaterih pokopališč in partizanskih grobov v raznih krajih zlasti v gozdovih. Tu nas čaka še res veliko dela! —trm— VTEM TEDNU VAS ZAN wKazpoka v raju-. 24. VIII. francoski film »Tatovi draguljev«. Dol. Toplice: 20. ln 21. VIII. češki barv. film »Dobri vojak Svejk«. Kostanjevica: 21, VIII. ameriški barvni film »Osvajalec«. 24. VIII. mehiški film »Upor obešencev«. Metlika: 20. in 21. Vin. »Inter-pol«. 24. VIII. »Železničar«. Mokronog: 20. in 21. VIII. ameriški film »Jutri bom jokala«. Novo mesto »Krka«: od 19. do 22. vili. ameriški barvni film »Bernardine«. Semič: 21. VIII. francoski film •Heroji so utrujeni«. Senovo: 24. in 25. VIII. nemški [Um »Zato, ker te'ljubim«. Sevnica: 20. in 21. VIII. ameriški film »Dama iz Sanghaja«. Trebnje: 20. in 21. VIII. češki barvni film »Ljubavna legenda«. Predstavi v nedeljo cb 16. ln 18.30. Žužemberk: 21. VIII. ruski barv. film -Delo Rumjanceva«. NOVO MEST O V času od 8. do 15. avgusta je bilo rojenih 13 dečkov in 10 deklic. Poročili so se: Franc Klevišar, tesar, ln Rozalija Mrak, hči kmeta, oba iz Vel. Busnic. Franc Vehar. avtomehanik iz Žabje vasi, in Jožefa Sušteršič, krojačica iz Smi-hela. Umrli so: Neža Smrke, gospodinja iz LukoVka, stara 62 let. Ivan Marin, upokojenec iz Mirne, star 45 let. Jože Klobčar, kmetovalec 17 Podgrada. star 76 let. PRODAM PARCELO z gradbenim materialom v Loki pri Črnomlju. Naslov v upravi lista. (1080-60) PRODAM ALI ZAMENJAM za stanovanje več gozdnih parcel v bližini Smihela. Jarc Frančiška. Štefan, p. Trebnje. PRODAM MALO RABLJEN italijanski moped na tri prestave. Cena 95.000 din. Naslov v upravi lista (1083-G0). UGODNO PRODAM kompletno spalnico iz orehove korenine. Naslov v unravi lista (1085-60). PRODAM LESENI skedenj, krit s cementno opeko. Matko. Gotna vas. NSU LAMBRETTO 123 dem, dobro ohranjeno, prodam za 115.000 din. Vesel Mirko, Smlhel 64. PRODAM KOSILNICO LANC v dobrem stanju. Globevnik Ivan, Skocjan. PRODAM LOVSKO PUŠKO, dvocevno — kaliber 16. Naslov v upravi lista (1109-60). PRODAM AVTO VARTBURG v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (1110-60). OTROŠKI VOZIČEK globok -športni, dobro ohranjen, s pregrinjalom, prodam za 8.000 din. Naslov v upravi lista, j SLOVENSKI PENZION V RIMU išče takoj kuharico, pošteno dekle srednje starosti z dovršeno gospodinjsko šolo. Ponudbe pošljite: Hotel - Penzion BLED. Via Statilia 19. Roma (Italija). Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Zofka Panjan iz Črnomlja — deklico, Marija Pu-celj iz Žužemberka - deklico, Antonija Kovač iz Vel. Cirnika -dečka. Muka Bregar iz Salke vasi - dečka, Jožeta Vrtačlč iz Malih Brusnic - deklico, Milka Punger-čar iz Mačkovca - dečka, Marija Suštarič iz Petrove vasi - deklico, Marija Andoljšek iz Trnja - dečka, Marija Okleščen iz Irce vasi -dečka, Anica Lehnjak iz Dol. Brezovice — dečka, Milka Judnič lz Dobravice - dee!:a, Alojzija Padež lz Cerovca — dečka, Stanka Simo-nič lz Drašičev - dečka, Alojzija Spehar iz Črnomlja — deklico, Neven ka Zorič iz Beograda — dečka, Ivanka Matko z Gor. Suhadola -dečka, Ivana Smale lz Gor. Pod-boršta — dečka, Marija Zaletelj iz Regerče vasi - deklico, Martina Tutin iz Gaber;a — dečka, Nežka Gorše iz Dragatuša - dečka, Jožefa Kobe z Dolža - deklico ln Vera Smigoc iz Rudnika - deklico I brežiške porodnišnice Preteki! teden so v brežiški porodnišnic] rodile; Vladka Drenski iz Drcnaj - deklico, Angela Zi . ,i iz Krške vasi - dečka. 7aA\\* \ & puh iz Gor. Pohance - dečka Anica Ivančič lz Crnca - dečka, Marija Leskovar iz Sarajeva - dt-.kli co, Frančiška Držič iz Bukoška -deklico. Rezika Ilič iz Bregane -deklico, Ana Frlgelj lz Jesenic na Dol. - dečka, Terezija Grame iz Ssntlenarta - deklico, Amalija Me-žič iz Gmajne - deklico. Amalija Deržič iz Bukoška - dečka, Lina Drčič iz Sp. SuMce - dečka, Antonija Tomše iz Čateža - deklico, Ivanka Držanič lz Trebeža - dečka, Veronika Marn Iz Brezovega - deklico, Vida Zupančič iz Brezine - deklico, Ankica Dejanovič lz Brežic - deklico, Marija Lozar iz Laduča - dečka, Štefka Hlastan iz Sedma - dečka. Terezija Umek iz Dedenje vasi - dečka, Jožica Mešiček lz Dol. Leskovca - dečka. Marija Grmšek iz Vojskega — dečka, Ljudmila Vovk iz Rožnega — deklico, Fani Jalovec iz Stankovega - deklico. KRON IKAC3JN fcSREC Pretekli teden so se ponesrečili m iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Silvo Murn, sin kmeta z Rdečega Kala, je skočil 3 metre globoko in si poškodoval nogo. -Alojz Blatnik, sin posestnika z Jerman vrha, je padel 8 kozolca in si poškodoval glavo. - Frančiška Muren, gospodinja s Sel pri Zajčjem vrhu, je padla in si poškodovala desno roko. '— Anton Kralj, sin posestnika lz Bistrice, je pri igranju pade) in si poškodoval levo roko. - Franca Udovca, kmeta iz Sp. Madetičev, je sunila krava in mu poškodovala levo nogo. Staneta Turka, delavca iz Rajndo-la, je udaril bik in mu poškodoval glavo. 1BJAVA INDUSTRIJSKE ŠOLE LITOSTROJ LJUBLJANA INDUSTRIJSKA SOLA LITOSTROJ objavlja naknadni vpis za I. letnik v šolskem letu 1960-61 za poklica LIVAR In MODELNI MIZAR. Prednost imajo kandidati lz Ljubljane ln bližnje okolice v starosti od 15 do 17 let. Učenci pre-lemajo med šolanjem denarne nagrade v znesku do 6.000 din na mesec, kar je odvisno od poklica, letnika in učnega uspeha. Vpisovanje le vsak delavnik od 8 do 12. ure do vključno 31. avgusta 1960. Vse nadaljnje Informacije daje uprava Sole. LJubljana, Dlakovi-f-eva 53. telefon 39-011, Interno 417. UpravB kozmično zrcalo«, kakor g« Imenujejo, naj bi bilo sestavljeno iz mikro drobcev (tri tisočinke milimetra). Vrtelo bi se okoli Zemlje v razdalji 1000 do 1300 km in s hitrostjo 8 km na sekundo. Posledica? Velikanki prstan bi zagotovil Zemlji večno pomlad in enakomerno porazdelitev toplote po vsej njeni površini. Izginila bi noč in na Zemlji bi nastal večni dan, i/ginili bi ledeniki, na obeli tečajih pa bi zorele pomaranče. Zakai pa ne? Tragedija begunske družine tri mrtve otroke: sedemletno Lindo. 17-mesecev starega Stevana in sedem tednov starega Zorana. Družina je pred nekaj leti ilegalno prekoračila jugoslovansko - avstrijsko mejo in se nato preselila V ZDA. Grenak je kruhek v tujini... Kakor poročajo iz NewYor-ka, se je dogodila tam strašna družinska tragedija: 30-letna Terezija Vučetić je prerezala svojim trem otrokom vratove, sebi pa žile na rokah. Medtem, ko so vsi trije otroci mrtvi, se mati bori s smrtjo. Njen mož, 34-letni jugoslovanski emigrant Ostoje Vučetić, je izjavil na policiji, da je imel z ženo, ki ne razume angleško, v zadnjem času vedno večje težave. Žena se v tujem okolju nikakor ni mogla znajti in je zelo trpela zaradi melanholije in domotož-ja. Ko je zadnjič govoril z njo, je dobila živčni napad. Ob vrnitvi z dela je našel Vučetić vrata zaklenjena. Obvestil je policijo, ki je vdrla v stanovanje in našla ženo in Prvo knjigo Dolenjske založbe — Bevkovo povest DOMAČIJA — dobite v vseh knjigarnah. Cena v platno vezane knjige 560 dinarjev, broširane 450 dinarjev Trgovsko podjetje »TKANINA« LJUBLJANA pr ^roča cenjenim strankam svoje poslovalnice v Ljubljani: TKANINA, Nazorjeva 1, PRI JANEZU, Vodnikov trg 3, PASAŽA — v pasaži nebotičnika Bogata izbira vseh vrst tekstilnega blaga po konkurenčnih cenah! Obiščite nas in se sami prepričajte! IP1AS INDUSTRIJA PLASTIČNIH MAS IK UMETNIH SMOL Koper proizvaja v svojih obratih v KOPRU in PODGRADU: Material, odporen proti agresivnim kislinam. MONTAŽE IN OPREMA: projektiramo in konstruiramo kompletne ventilacijske opreme iz plastične mase, proizvode Iz plastične mase, opremo za doziranje, akumulatorska ohišja, armature, elektrokemijske aparate, ekshau-sfcarje, centrifugalne črpalke, ventilatorje, ventile, opremo za fotolaboratorije, razno posodo, kadi za galvanizacijo IPREN: najnovejši proizvod za tapeciranje vozil v cestnem, železniškem, ladijskem in letalskem prometu, v industriji pohištva, usnjarski industriji ter v gospodinjstvu — RIVIL: emulzija za tekstilno, lesno in gradbeno industrijo kot lepilo za vse — BRIZGANI ARTIKLI: galanterija, igračke, torbice, posode za gospodinjstvo — TEHNIČNA SREDSTVA za tekstilno in kemično indu-i.rijo — EMBALAŽNE ŠKATLICE za farmacijo — SCETKARSKI PROIZVODI: zobne ščetke, ščetke za obleko itd. — EMBALAŽA: folije, cevi, vrečke v kvaliteti: platen, plavin, placei — REKLAMNI TISK na vrečke in cevi! Gradnja motela pri Otočcu hitro napreduje In bo že to jesen dograjen. Po dograditvi tega pomembnega turističnega objekta, v katerem bo 6*2 ležišč, garaže za avtomobile in drugi prostori, bo postal Otočcc največji turistično gostinski center Dolenjske. Motel bo v npravi hotela Grad Otočeo. Gradbena dela izvaja SGP PIONIR w Čoln se je oddaljeval In ladja je plula v svojo smer. »Marš!« je vpil Kurt. Klel je, se razburjal in spet odšel. »Zadnje upanje je odplavalo,« je zastokal Jure. »Pobegniti hočeta čez morje,« je zahlipala MaSa. »Dovolj je solz!« je rekel Bojan. »Orožja nimata. Jnre, vzemiva vesla, ne pustiva, da prideta v barko. Poglej, puška in harpnna ležita tamle za njima. Vzamem jo, raztrgam jadro ln...« Preden je Bojan utegnil dokončati, Je motor zahropel In utihnil. Se nekajkrat je r presledkih zaropotalo, nato j« bilo vse tiho. 44. Nemca sta se sklonila nad volanom. Werner je divje klel In pretikal gumbe in žice na armaturni deski. Kurt je za hip pozabil na barko. Bojan se je ta hip kot mačka pognal v čoln. V treh skokih je bil pri puSki za podvodni lov. Dvignil jo je in zagrabil harpuno. Nemca ga nista niti videla. Sele ko sta zaslišala topot na zadnjem delu čolna, sta dvignila glavi. Bojan je kot blisk potegni} s prl-ostrenlmi vilicami po zvitem jadru. Vilice so se najprej zataknile, nato se je zaslišal resk ..,. Bojan je skotil v barko. V trenutku je bila harpuna v oevi. 45. »Bojan, raztrgaj vrv!« je zakričal Jure. »Ne!« je kriknila Maša. »Ne izpusti čolna!« Harpuna je bila napeta v cevi. Trije ostri rogljiči iz jekla so se svetili v soncu in se uprli naravnost proti VVernerju, ki ie ■ spačenim obrazom stal na zadnjem delu čolna in si ni upal ve dalje. »Nazaj!« je zavpil Bojan. ce Nemec je uvidel nevarnost. Samo malo In jeklene vilice W mu zadrle v prsi. Kurt je bil bled kot mrlič. Bojan je stopil prov na sprednji drl barke in meril s harpun« na Wernerja.