.. kupujte
BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v iem lislu so uspešni
VHITI

ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
xxvm.
KUPUJTE			
VOJNE BONDE!			
The Oldest		^ICTORY	
Slovene Daily			
in Ohio			
★	J		
Best Advertising		iwSlAMPS	
Medium			
' ■ , =jj			
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), SEPTEMBER 14, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 214
iWoslavga predložila zahtevo za Trst in Istro
j^^^djskega šefa
se menda iznebiti
(ja . ® je razširila govo-felttQj, ^Gstni varnostni di-cal v,.,. Celebrezze pokli-George	načelnika
k ^-^owitza v svoj urad (ijo, p da položi resigna-iprl "^'jski šef pa da se je da' se mu do-.'Njegova uprava ni poštena, ako ga '	pod kap.
(''VSi	faktorji, vklju-
ffavijQ	Thomas A. Burke,
Hij'	^ o tej govorici ^towAkcija proti
fa«. .	iy.vi»,„ ;_____V.,
*^1
(
(O'
J /
1^
Pisih	iz poročil v
%gQ h	V Clevelandu
'^''stva	in gamb-
L , ^ policija v tem po-Jj ' dovolj budna.
j® varnostnemu di-^ II d a rekel, da je ^je, ^ ^^■Jboljšem zdravju, i' kap Razmere v Clevelan-® zločinstva tiče, bolj-
lifc
kot
%	drugem ve-
y deželi, in da ni ^ je w mogel dokazati, i>o^_ 3 izvršil kako nepošte-
^antje-vojaki
V Pakil
s, sin Mr. in
iJjli Spen^al, 976 East I	"Nahaja doma na
*^.°P^stu. Služil-je ..^ije y	101. airborne
f?'	Bel-
r-*^haiai Avstriji. Ko se V-S „L^«ri3i ie bil le
Ž!) txk ^ kraja svoje
Trpke in resnice polne besede pesnika Otona Župančiča o Trstu
Največji sodobni slovenski pesnik Oton Župančič, nedvomno eden velikih duhov naše dobe, dasi je sin malega naroda, je kot sivolas starček dvignil svoj ogorčeni glas proti krivici, katero so velike zapadne sile storile slovenskemu narodu, ki so pognale jugoslovansko vojsko iz Trsta, "kakor paglavca, ki so ga zalotili na tujem vrtu." Pričujoči, pravičnega gnjeva in resnice polni članek, je genijalni pesnik napisal v "Slovenskem poročevalcu" z dne 14. junija:
Something is rotten in the *
H
in g	Domov je po-
m
prinesel veliko v! Si ^Jr^'^^^etov iz fronte, ^hlco	ki ga obišče-
nf Of ? k J^^^^dajo 15 raznih ^olverjev, granfcte,
sKSKiSK"^'-"''®"
/1 k, Pa i' Med temi spo-
>ab?®^ega
bo d	Prijatelji so
5 ^ Sa obiščejo.. Doma Povfj, "^obra nakar se zo ^ službo.
'(Herbert D. Ro-%	udeležil poletov
^	Jima, Mar-
1i	sedaj naha-
V a listi kot rezerv-»ii J'^bi i ®''iške letalske sile R, J kSiV" l«a. Njegova že-^0 Oo	družine Mr,
^<>W^Per Bashel, 18913
dopustu Pfc. '■*' "> sin Mr. in Mrs.

i J
^^Uriov, --------------
Ji Ig Nahajal se je
0(ii^ ®^esecev. Nazaj v
v Ede-

h	—oci:ev. i-
' i^a oktobra

k	Godec, sin Mr,
^ : Corsica A.m, ^ dopugt
% ^
za 30 dni ^ bift ^ Nemčiji. Na v Texas ie OLo-
^^Ptembra
Sv
^ "JUTROVEM"
Na	ob 2 uri
V \ Gospodinjskega Nil ' f dvorane na ^ L kovale v balin imela zavr-N&ft "^ežp toda ker je •la	hud naliv, se
%lh« udeležilo. Vabi ^ Meležbo.
State of Denmark.—Nekaj je gnilega v državi danski.
—Shakespeare. * * *
Kako jasna je misel, kako ravna je pot preprostega naroda. V velikem svetovnem spopadu se je slovensko ljudstvo, po zlomu Jugoslavije raztrgano in potlačeno, neutegoma odločilo za tisto stran, kj se je borila proti nacizmu in fašizmu za svobodo, za samoodločbo narodov, za harmonično sodelovanje vseh zdravih sil v človeštvu. Prvi dan po zasedbi Slovenije'je zgrabil za orožje kljub okupatorskemu strahovanju, kljub zapeljevanju in mamljenju domačih izdajalcev, ter si iz improviziranih krdel polagoma ustvarilo z ostalimi jugoslovanskimi narodi krasno organizirano udarno vojsko, ki je bila pod vodstvom maršala Tita kos vsem vrstam modernega vojevanja ter/v neverjetnih junaških pohodih priborila nazaj jugoslovansko ozemlje in tudi vse kraje, kjer je slovenski rod 25 let ječal pod trdim tujim jarmom.
Med najimenitnejšimi prido-aitvami je bilo čudovito zavzetje Trsta, katerega svobodoljubno prebivalstvo je samo sodelovalo z jugoslovanskimi četami ter jih z veseljem pozdravilo kot osvobodilno armado.
V	Trstu postavi slovensko-ita-ijanska fronta v lepi slogi oblast, ki jo prizpajo pripadniki obeh narodnosti tega živo utripajočega mesta ob Jadranu; dogovore se za bratsko sožitje v okviru federativne jugoslovanske države, rešujejo sporazumno lereča vprašanja, skrbe za prehrano, za obnovo gospodarskega življenja, skratka: v najkrajšem času ustvarijo v malem načrt in vzorec za tisto, kar naj bi se ustvarilo v velikem povsod, kjer naj vlada prava demokracija, tista, za katero se je napredni svet leta in leta boril.
V	radostnem tekmovanju teče delo, jugoslovanske čete vzdržujejo zgleden red, ljudje dajejo duška svojemu zanosu v veličastnih manifestacijah, in človek bi mislil, da/je ni zapreke za prost razmah gmotnega in prosvetnega življenja na teh ugodnih tleh.
Toda ne! Taka jasna misel, taka ravna pot v mirno bodočnost je naivnost ljudskih množic, naivnost malih narodov. Tržaško zavedno ljudstvo in slovenski narod si ne smeta sama krojiti svoje usode, ne smeta uživati sadov svoje prelite krvi, ne smeta izvajati demokratičnih ijačel v svojem območju. Naša zmagovita in priljubljena armada se poslovi od osem tisoč tovarišev, padlih v zadnjih bo-jiA, in samozavestno odkoraka iz Trsta, da prihrani svetu novo prelivanje krvi.
Res, zgodilo se je: narod, ki se je prvi priključil zaveznikom, je dobil po štiriletnih nečlove ških mukah za svoje zvesto in vdano zavezništvo od prav teh
svojih zaveznikov prvi krepko pljusko kakor malopriden paglavec, ki so ga zalotili na tujem vrtu. Ali se zavedate vi, ki ste nam to storili, kaj ste dali s pljusko sebi?
Med vsemi strahotami, ki so nas oblegale ta štiri leta, med divjanjem fašistične in nacistič-čne drhali, med vlago zatohlih ječ, med streljanjem naših najboljših mož, žena, sinov in hčera, med kupi mrličev po nemških taboriščih nam je sijalo svetlo upanje: z nami stoji ves svobodoljubni svet na vzhodu in zahodu, naši mogočni, odločni, zvesti zavezniki sklepajo čedalje ožji obroč okrog morišča, naše domovine, in kadar se strnejo njihove armade z našimi, nas osvobode te hude more, ki nam ne da sopsti in nam hoče izpiti srčno kri. In zdaj to bridko razočaranje našega opeharjenega ljudstva! Ali si hočete res zapraviti lepo, svetlo ime "Osvoboditelji" in ga zabarantati? Ali ne mislite, da je to pomoč tistim, ki so nedolžne ljudi preganjali, vlačili po ječah, jih stradali, mučili, streljali, pobijali z lopatami, jim iztikali oči, živim lomili kosti, izbijali zpbe, ki so posiljevali hčere vpričo mater in matere vpričo hčera?
Vse to ni pravljica, vse to smo morali mi gledati in prebiti, vse to nam je padlo na dušo. Zato se po pravici izprašujemo; Kakšno bodočnost obetate nam, pa tudi sebi kakšen naziv s* podaljševanjem tega inferma? Kako zmorete to? Kako vas bodo ocenjevali bodoči rodovi, ko bo odprta pred njimi knjiga današnje zgodovine ?
Moje besede so morda govorjene v veter in ne najdejo ušes, iaterim so namenjene. Ako pa pridejo do njih, se jim bodo tisti, katerim veljajo, nemara zviška smejali. Nič ne de, kljub temu jih govorim, ker bi ne storil svoje dolžnoBti, ako bi jih ne izkričal v svet, ako si ne bi razgalil prsi prav tja do trepetajočega, krvavečega srca, ki je s slehernim vlakencem zvezano z mojim narodom in njegovo usodo.
Dobrih prijateljev sem imel med Angleži in jih imam še, ako so po gostem umiranju te dobe ostali živi. To so vaši znanstveniki, pisatelji in pesniki, vaši misleci in sanjači—da, tudi sa-njačev je treba za tiste, ki se sami ne utegnejo zatekati v deželo sanj—izumitelji novih idej, obli-(Nadaljevanje na 2. strani)
ADAMIČEV POZIV NA DRŽ. TAJNIKA BYRNESA V PRILOG TRSTA .
NEW YORK, 13. sept. — Pisatelj Louis Adamič je poslal včeraj državnemu tajniku James F. Byrnesu kabel sledeče vsebine:
"Brzojavno poročilo ko-respondenta Ned Russella v "New York Herald Tribune" pravi, da ste naklonjeni jugoslovanski zahtevi za Trst in da omenjeno mesto postane odprta hika Za vse donavske države. Moja goreča želja je, da je poročilo točno.
"Moje dolgoletno proučevanje tržaškega Vprašanja me je dovedlo do zaklju^čka, da je prenos Trsta Jugoslaviji za uporabo vsega zaledja bistven za vsako stabilnost v južnovzhodni Evropi. Kakor razumem, je vam in ameriški delegaciji na razpolago izborni pam-flet o Trstu, katerega je napisal A. J. P. Tayler, profesor na Oxfordski univerzi. Ta pamflet sem baš, prečital in odkril, da izredno dobro podaja polno sliko tržaškega vprašanja. Upam, da boste imeli priliko, da ga prečitate.
"Absolutno dejstvo je, da je Italija med prvo in drugo svetovno vojno Trst rabila samo z% negativni namen, t. j. da prepreči narodom in srednji in južni Evropi izhod na Sredozemlje. Osebno tudi ne morem prezreti ^ejstva, da je bila Italija zaveznica osišča, medtem ko žrtve, ki so jih doprinesli Jugoslovani k zavezniški zmagi, proporč-no ne zaostajajo za nobenim drugim narodom.
"Želeč vam obilo uspeha na konferenci, ostajam s spoštovanjem — LOLIS ADAMIČ."
Avtni delavci bodo zahtevali 30% zvišanja
FLINT, Mich., 13. septembra.' — Izvršni odbor unije avtomobilskih delavcev CIO je danes naznanil, da bo celotni avtomobilski industriji predložil zahtevo za 30-procentvmezdnega zvišanja.
Predsednik unije R. J. Thomas pa je poudaril, da se bo zahteva tikala splošnega mezdnega zvišanja za industrijo kot celoto in ne za posamezne delavce.
Seja je med drugim odobrila sklep, da v bodoče ne bo imela nobena lokalna unija pravice sprejeti mezdnega zvišanja, ki bi znašalo manj kot 30 procentov.
Zvišanje mezd se ima izvršiti na sledeči način;
1 procent za Izravnanje mezd za iste vrste delo v eni in isti tovarni; 3^ procente za izenačo nje mezd med operacijami raznih vrst; 3 procente za kritje odtrganja za socialno z.",varo-valnino, za bolniško in smrt-ninsko zavarovanje in pa za ho-spitalizacijo; ostalih 23 procentov naj se izplača v gotovini v obliki splošnega zvišanja.
Minister v vojnem kabinetu Japonske izvršil samomor
ŽENE BRITSKIH VOJAKOV NOČEJO BITI NAJDENE NEPRIPRAVLJENE
LONDON, 13. septembra. — Danes se je zvedelo, da si mnogo žena britskih vojakov, rezervira postelje v porodnih oddelkih bolnišnic, čim prejmejo sporočilo, da se bodo njih možje vrnili domov.
Pomanjkanje postelj v porodnih oddelkih je povzročilo poplavo rezervacij v naprej, od katerih so mnoge napravljene pogojno.
V Londonu so postelje v vseh bolnišnicah z eno izjemo rezervirane za več kot devet mesecev naprej.
Zahteva, da Italija plača vojno odškodnino in izroči fašistične vojne kriminalce
LONDON, 13. septembra — Jugoslavija je danes povodom konference.zunanjih ministrov velike petorice objavila zahtevo za Trst in vso Istro in navedla kot razlog za svojo zahtevo, daje pretežna večina prebivalstva v Julijski krajini slovanske narodnosti.
Zahteva je bila objavljena v svrho upoštevanja pri sestavi mirovne pogodbe z Italijo. Zastopnik jugoslovanske vlade v Londonu je izrazil trdno upanje, da mu bo dana prilika predložiti zahteve Jugoslavije.
Svet zunanjih ministrov je danes prekinil konferenco, da bodo imeli prevajalci in tehnični izvedenci priliko prestaviti in pripraviti dokumente v zvezi z zahtevami proti Italiji.
Jugoslavija priznava, da je večina prebivalstva v Trstu italijanska in je pripravljena dati mestu avtonomijo pod jugoslovansko suverenostjo. Zastopnik belgrajske vlade je rekel, da nima Jugoslavija ničesar proti načrtu velesil za internacij onali;zaci j o tržaške luke.
Drugič zahteva Jugoslavija vojno odškodnino od Italije za poplačan je škode, ki so jo Italijani povzročili v Jugoslaviji, ki naj bi bila omenjena na okrog 61 milijard dolarjev. Jugoslavija trdi, da so Italijani zakrivili eno tretjino jugoslovanskih vojnih i%ub, ki so skupno znašale 1,700,000 ljudi.
Tiretjič zahteva Jugoslavija, da Italija vrne premoženje in blago, vključivši velik del njene zlate rezerve in tovarniško mašinerijo, kar vse so Italijani odpeljali iz Jugoslavije. Poudarja se, da so Italijani v Dalmaciji naložili in odpeljali v Italijo tovarne za konserviranje rib z vso svojo opremo.
Četrta zahteva Jugoslavije je, da Italija izroči vojne kriminalce, ki so odgovorni za grozodejstva, ki so bila izvršena v Jugoslaviji tekom okupacije. V tej zvezi se poudarja, da mnogi znani vojni kriminalci zavzemajo odgovorna mesta v sedanji italijanski vladi, in zahteva se, da so vojni kriminalci izročeni Jugoslaviji, da jih ona sama sodi, kakor je bilo sklenjeno od medzavezniške komisije za vojne zločince.
POROKA
Jutri se bosta poročila Miss Agnes Udovich, hčerka Mr. in Mrs. Frank Udovich, 1142 E. 72 St., in S/Sgt. Fred Skully, sin Mr. in Mrs. Frank Skully, 1087 Addison Rd. Poroka se bo vršila ob 9:30 uri zjutraj v cerkvi sv, Frančiška. Prijatelji so vabljeni, da se poroke udeležijo. Novoporočencema čestitamo in želimo vse najboljše v zakonu!
TOKIO, 14. septembra. — Gen. Čikahiko Koizumi, ki je bil minister za dobrodelnost v japonskem kabinetu, ki je ukazal napad na Pearl Harbor, je danes izvršil samomor. Koizuma, ki je bil 61 let star, je bil enajsti na seznamu 40 japonskih vojnih zločincev, katerega je včeraj objavil gen. MacArthur.
TOKIO, 13. septembra. — Japonska vlada je d&nes prosila za dovoljenje, da sama aretira one, ki so osumljeni vojnih zločinov. Dovoljenje ji je bilo dano, toda pričakuje se od nje, da gre brez odlašanja na delo in pokaže rezultate v teku nekaj dni.
V nasprotnem slučaju bo ameriška oblast zopet posegla v situacijo in aretacije sama izvršila. Gen. MacArthur je ukazal, da se prime vse člane vojaške organizacije "Črnega zmaja" in poveljnike taborov za vojne ujetnike, kjer so bili zavezniški vojaki mučeni in stradani.
DEČKA PRIJETA RADI TATVINE AEROPLANA
RAISO, Ind. 13. septembra, — Danes sta bila tukaj prijeta 15-letni Ronald Smalley in 14-letni Richard Fenters, ki' sta danes zgodaj zjutraj ukradla neko civilno letalo in se odpeljala ž njim.
Okrajni pravdnik Burnes je izjavil, da je Smalley pilotiral letalo. Deček se je naučil voditi letalo, ko se je nahajal na počitnicah v Wallace, Ind., ampak niijfta dovoljenja za piloti-ranje letala.
Byrnes govoril s kraljem Petrom in grškim regentom
Peter skuša v Londonu organizirati novo zamejno vlado! je apeliral na Mačka, da bi sprejel vodstvo opozicije
LONDON, 13. septembra — V času, ko Jugoslavija skuša prepričati konferenco zunanjih ministrov o upravičenosti njene zahteve za Julijsko krajino, je kralj Peter na delu, da bi ameriškega državnega tajnika Byrnesa prepričal, da je vlada maršala Tita diktatorska in da bi v Jugoslaviji moralo priti do spremembe oblasti.
Kakor se je zvedelo, je
Žganj ska racija
Prihodnja racijska doba za žganje, ki se začne 17. septembra, bo skrčena iz štirih tednov na tri tedne, ampak oblasti pravijo, da za enkrat še ni izgleda, da se bo racije žganja ukinilo.
VILE ROJENICE
Prošli ponedeljek so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. Frank Urbania, 6717 Mj Bonna Ave., in pustile v spomin zal® hčerko, tehtajočo sedem funtov. Mlada mamica je hči poznane družine Mr. in Mrs. John Simončič, ki vodita gostilno na 6524 St. Clair Ave,, in sta sedaj drugič postala stari oče in stara mati. V družini imajo od preje sinčka. Čestitamo!
USNJO ZA ČEVLJE
Mr. Prank Marzlikar, čevljar na 16131 St. Clair Ave., sporoča, da ima na prodaj usnje za čevlje, ki se ga lahko pošlje v staro domovino.
Spričevala za pivce
Državna komisija za kontrolo opojnih pijač bo danes priporočala, da mestne vlade začno izdajati prebivalcem posebna izpričevala, ki bodo izkazovala, da so dovolj stari za kupovanje opojne pijače. Opozarja se, da bi taka spričevala prihranila gostilničarjem mnog;g neprilik.
Ti^govina nazaduje
Vsled ukinjenja vojnih obra tov se sodi, da je v Clevelandu danes brez dela 90,000 oseb, in posledice se že občutijo v trgovini. V department prodajalnah je premet od 14. avgusta padel za 8 procentov, izmenjava voj-nih bondov je poskočila za 20 procentov, prodaja vojnih bondov pa je padla za enak odstotek.
Byrnes obiskal Petra na izrecno prošnjo slednjega. Pozneje je Byrnes govoril tudi z grškim regentom škofom Damaskino-som.
V	izgnanstvu živeči jugoslovanski kralj je bil pretekli teden v Parizu, kjer je govoril s hrvaškim kmečkim voditeljem dr. Vladimirjem Mačkom. Tukaj se veruje, da je kralj skušal Mačka pregovoriti, da bi prišel v London in organiziral vlado v opoziciji proti režimu maršala Tita.
V	London go dospeli zadnje dni ameriški poslaniki v vzhodni in južni Evropi, da podajo svoja pročila državnemu tajni--ku. Tu se nahajata Robert Patterson, poslanik v Belgradu, in Arthur Bliss Lane, poslanik v Varšavi.
STftANS
ENAKOPRAVNOST
14. septembra,
M
ENAKOPRAVNOST
99
^	Owned and Published by
i m vlmbbicah jdgoslav pbintino and PUBIilSHlNO CO. #331 ere. clair aventte: — Henderson 63ii-ia ' Issued Every Day Except Sunday# and Holiday# subscription rates-#0ene naročnini)
By Omrrler in Cleveland and by Mali Out of Town;
<Po raznaialcu v Cleveland in po poitl Izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ------JOJW
Por Half Year — (Za pol leta)______«£0
For 3 Mentha — (Za # meiece)_______3.00
Trpke in resnice polne besede pesnika Otona Župančiča o Trstu
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Glevelandu, Elanadl in Mehiki):
Por One Tear — (Za celo leto).......
For Half Year — (Za pol leta)--
For 9 Month# — (Za ■ meeec#)--—
-$7M . 4.00
- ije
For Europe, Boiitb America and Other Foreign Countriea;
(Za Evropo, Jutno Ameriko In druge Inosemake driavt):
For One Year — (Za celo leto) ..............».00
For Half Tear — (Za pol leta)------------------4JM
entered m Second Clasa Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 8rd, 1*79.
HRANA IN MIR
(Nadaljevanje s 1. strani)
kovalci novega sveta, sveta resnice in pravice in svobode in življenja, ki je tako lepo, da Je vredno umirati zanj.
Ako bi vaši ljudje, ti moji daljni prijatelji mogli slišati moj glas, klic mojega gneva in ogorčenja in obupa, oni bi se ne smejali, prisluhnili bi, zamislili bi se in povzdignili bi svojo besedo, ki vem da soglaša z mojo, in napravili bi tožbo in izrekli bi obtožbo, nad kršitvijo člove-čanstva, ki so ga krivi njihovi rojaki.
Zdaj pa, ko sem izlil iz sebe srd in obup, se mi je srce upokojilo in povem vam: nekje globo-
ko v meni je velik mir. Spoznal sem zadnja leta vso dragocenost svojega naroda, njegov neukrotljiv pogum, njegovo pripravljenost tudi za nadaljnje borbe za svoje pravice, pripravljenost za nadaljnje trpljenje in še večje žrtve do tistega lepega konca, ki bo prav gotovo prinesel zasluženo zadoščenje za vse hudo.
Drži se, narod moj, stoj za svojo in svojih zaveznikov pravico v Trstu, v Gorici, v Koro-tanu, povsod! Vem, da se boš, zakaj jasna je tvoja misel, ravna je tvoja pot!
(Slovenski poročevalec, 14. junija 1945).
SANS.
Udarci na Hirošimo in Nagasaki, izvedeni z atomsko silo, so največja senzacija stoletja, ki nikakor ni slavno radi svoje miroljubnosti. Ves svet je prestrašen in se zgraža nad strahoto sil, katere je znanost stavila na razpolago ljudem — vsak misleč človek se zaveda neizogibne potrebe, da najdemo sredstva mednarodnega sodelovanja in da postavimo vojno izven zakona.
Toda poleg tega je še nekaj drugega v Evropi, kar ravno tako prepričevalno govori za takojšnjo složnost akcije na mednarodni fronti. V Evropi razsaja lakota. V nekaterih poljedelskih pokrajinah Francije, kot v Normandiji in Bretajni, pomanjkanje sicer res ni posebno občutno, toda.zato morajo prebivalstva mest kot Marseille-a in Pariza stradati kot še nikdar. Ljudem na Danskem in na Norveškem gre razmeroma dobro, toda nizozemska mesta kot Rotterdam, Amsterdam in La Hague se nahajajo v obupnem položaju, prav kot vse prebivalstvo dežel kot Belgija, Jugoslavija, Italija in Poljska. Nš Grškem lakota ni več tako huda, toda izobilja tam tudi še ni nobenega.
V onih letih, ko je besnela borba proti nacizmu, so se ljudstva Evrope izučila v politiki. Trpljenja za svobodo je bilo toliko, da so si zdaj popolnoma na jasnem, kaj je vredna. Zdaj, ko so dosegla svobodo, jim smemo verjeti, da bodo iskala svojo pot na demokratičen način — ako bodo le znala in mogla izbirati po svoje.
Narodi, ki so lačni, ne morejo jasno misliti. Kadar so moški in ženske lačni, se -bodo borili za živež, tepli se zanj, kot živali. In, kar je še hujše, z največjo vnemo bodo sledili vodstvu vsakogar, ki bo dosti premeten ali brezvesten, da jim obljubi hrane. Niti pomislili ne bodo, ali je le hujskač ali zares odrešenik. Sestradanemu ljudstvu ne more nikdo ničesar očitati — saj ni odgovorno za svoja dejanja, tudi ako je utegnejo dovesti, skupaj z vsemi ostalimi narodi, do nove svetovne vojne.
Vsled tega imajo ljudstva, ki imajo na razpolago dovolj hrane — dovolj in preko — posebne dolžnosti napram ostalemu svetu. Nam in nekaterim drugim deželam kot Kanadi, Avstraliji in republikam južnih predelov Amerike, je dano, da začnemo zdaj izvajati besede in zapovedi Atlantskega čarterja. Ako hočemo, da vojni zapletljaji ostanejo v bodoče prihranjeni človeštvu, se moramo brigati za vsako zadevo, ki utegne povzročiti vojno. Lačni narodi so nevarni svetovnemu miru. Mir in red sta nemogoča med sestradanimi ljudstvi. Na vsak način in za vsako ceno jih je treba nahraniti — sicer bodo tirani mogli med njimi zopet — še enkrat — zlesti na oblast.
Jasno nam je danes, da vpliva položaj v drugih deželah tu na nas same. Danes pač ni nikogar več, ki bi še verjel na ono staro izolacionistično bajko, daje najbolje zariti svojo glavo v pesek in pozabiti na to, kar se godi okrog nas. Kdor tako ravna — tega smo se pač dodobra naučili — se bo prebudil na neprijeten način. Običajno ga zbudi grmenje topov in tresk bomb.
Atomska bomba je morda najboljši argument proti vojnam bodočnosti. Toda lakota narodov Evrope je več kot le osnova zanimivih teoretičnih razmotrivanj — ta lakota je čisto resnična grožnja, ki preti naši varnosti v miru, katerega smo ravnokar dosegli.
Tekom vojne smo mnogo govorili o novem prijateljstvu med narodi sveta. Govorili smo in pisali, v časopisih, revijah in knjigah, o duhu štirih svoboščin, o odgovornosti vseh za vse. V imenu tega novega prijateljstva so se borili ramo ob rami možje vseh narodnosti, vseh ras in vseh veroizpovedanj. V armadah zedinjenih narodov so tvegali svoja življenja Cehi in Poljaki, Francozi in Rusi, Britanci in Amerikanci, katoliki, protestanti in Židje, in milijoni so padli, da bi nastala svoboda in varnost, za vselej," kot rojstno pravo vsakega človeka, kjerkoli živi.
Najboljša zaščita svobode je zavest ljudi, da so varni. Kdor pa nima kruha, ni varen. Ljudje v Evropi stradajo — mi hočemo, da bi mislili, da so se borili proti tiranom, da bi bili potem lačni. Ako jim ne ponudimo kruha, ne bodo poslušali demokratičnih pridig. Daj kruha njihovim telesom — tako bomo ohranili zdravega tudi njihovega duha.
Social Security Board nudi prosto postrežbo
Zelo važno je za delavca, da\ ve, da se starostna izplačila socialnega zavarovanja ne prično avtomatično, ko delavec doseže starost 65 let. Preden je upokojeni delavec deležen teh izplačil, mora vložiti prošnjo za dobivanje pokojnine.
Prošnjo se vloži — pa naj bo ta za pokojnino ali za preostale v slučaju smrti delavca — pri lokalnem ali krajevnem uradu Social Security Boarda. Delavec ali njegova družina dobe
to številko ne izgubi, ter da iste tudi ne spremeni, ako gre v drugo delo. Vsakemu delodajalcu ali podjetju ali tovarni, kjer je uposlen, naj pokaže vedno eno in isto izkaznico ali številko. Le na ta način more biti gotov, da bo seznam njegovih prijavljenih mezd ali plač pravilno zapisan in račun o njegovi soc. zavarovalnini pravilno voden. Izkaznica s to številko je važnejša, kot bi se zdelo na prvi pogled. Delavec jo mora pokazati vsa-
hladnim jjivorx*- v gostilni "V Tihi dolini", v prijetni družbi vedno zbranih pevskih skupin. Odbor se trudi, da ob vsaki taki priliki zbira nekaj dolarjev za ponovno postavitev nam tako potrebne dvorane. Ves prebitek seveda gre v stavbinski sklad.
To nedeljo so obljubile, da bodo točajke, naše članice sestre Sustaršič in Gorjup, katere pravita, da boste dobro postreženi, ako jih posetite v gostilni "Tihi dolini". iDalje je Mrs. T. Gorjanc obljubila, da bo. tudi nekaj spekla, ne vem če bo raca ali racman, ki je zelo lep, ampak bo še bolj okusen, posebno kot ga zna pripraviti še Mrs. Gorjančeva.
Torej, prijatelji SNPJ farme, pridite to nedeljo in pomagajte vsi do skupnega doprinosa, da čim preje dosežemo naš cilj, zgradbo dvorane na teh prostorih. Naj mimogrede še omenim, da je seja farmskega odbora vrši dne 18. septembra# to je v torek, ob 8.. pri v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., in se pričakuje, da bo sleherni član navzoč, ker so važne zadeve za rešiti.
Torej na svidenje v nedeljo, 16. septembra na SNPJ farmi!
John šorc, preds.
čer in se potopil. Prekletstvo je
višuje zlasti pri ženskabi^ morajo mnogo stati in
ki M
večkrat rodile, nagnjenje

zahtevalo svoje žrtve.
Nekoliko potnikov in mornar jev se je rešilo na obalo, a po-} nim žilam in k povešanju PT tem jih je zdecimirala neusmi- j meznih organov in sicer z® ^ Ijena vročina in pomanjkanje naraščajoče oslabelosti vode ter hrane na poti do naj-, da se pojavljajo često tudi v" bližje naselbine Port Elizabeth, j ja žil ?
tu vse potrebne podatke brez-1 kemu delodajalcu, kjer dobi de-plačno. V lokalnem uradu vamjlo, dalje se jo mora predložiti tudi pomagajo izpolniti potreb-1 v dokaz kadar se zaprosi za sta
ne papirje ali tiskovine, da morete tako dobiti vse, kar vam gre v pogledu socialnega zavarovanja po zakonu. V nobenem oziru ni potrebno plačevati za tozadevne informacije nikomur; vsak delavec, ki je upravičen do izplačil, jih bo dobil.
Dajanje potrebnih informacij in sličnega je le ena izmed mnogih postrežb in dolžnosti, ki jih vrše lokalni uradi Social Security Boarda. Kot je bilo Ž3 omenjeno, izdajajo ti uradi tudi nove in duplikatne karte socialnega zavarovanja, zadnje v slučaju, da delavec tako karto izgubi. Dalje krajevni ali lokalni uradi spravijo v red rekorde takih oseb, ki so zaznamovani po večini številčnimi seznami, ter jim povedo, katero številko morajo uporabljati v bodočnosti. Pri teh uradih dobe delavci tudi pojasnilo glede točne prijave njihovih zaslužkov in če v tem pogledu obstoja kaka pomota, tedaj krajevni uradi to popravijo, seveda ako so na to opozorjeni. Ti uradi imajo dalje na razpolago posebne karte, potom katerih vsak zavarovan delavec ali delavka zaprosi za podatke glede prijavljenih plač oziroma zaslužka. Uradniki tudi radevolje odgovore na vsa vprašanja, tikajoča se starostne pokojnine in posmrtninskih izplačil v slučaju smrti zavarovanega delavca.
Urad za socialno zavarovanje ima več kot 400 krajevnih uradov širom dežele in to v krajih, ki so najbolj dostopni večini delavcev v posameznih okrožjih. Ako delavec ne ve kje se nahaja tak urad v njegovem okrožju, tedaj lahko vpraša za naslov tega urada na najbližji pošti, kjer mu bodo radevolje dali tozadevne informacije.
Izkaznica vašega socialnega zavarovanja <
Ko delavec prvič prične delati v industrijskem ali drugem delu, ki ga krije socialno zavarovanje, tedaj dobi takozvano "social security card" ali izkaznico, na kateri je navedena njegova zavarovalninska številka. Pod to številko imajo v glavnem ura(iu v Baltimore navedg-rio lestvico njegovih prijavljenih plač in vsega drugega, kar se tiče njegovega zavarovanja. Ta številka, z drugimi besedami povedano, je ključ k njegovemu seznamu soc. zavarovanja in paziti mora, da karte s
Ko so ostali prispeli tja, jih je! bilo pomanjkanje tako zdelalo,' da so umrli po nekoliko urah.' Svet pa je vendar zvedel za uso-' do božjega prestola in je odpre-i mil reševalne ladje, da bi po-, iskale razbito ladjo. Seveda ni-' so našle niti sledu o njej. To je bilo leta 1922.	!
Od tedaj so napravili že mnogo brezuspešnih poskusov, da bi ugotovili vsaj lego potopljenega parnika. Šele v zadnjem času se je to posrečilo in družba angleških kapitalistov, ki so hoteli spraviti prestol v denar, je poverila neko berlinsko tvrd-ko, ki se je bavila s takšnimi deli, da ga dvigne z njegovim dragocenim tovorom vred.
Avtna zavarovalnin®
za 5 ali 10 tisoč dolarjev za samo $20.
Nova državna postava Ima vsak voznik avtomobila ^ rovalnlno na avtu. Za nadalje® jasnila se obrnite na
MIHALJEVICH BROS. ^0 6424 St. Clair Ave.
rostno ali posmrtninsko zavaro-vahiino, oziroma tozadevna izplačila, kot tudi v slučaju, da človek išče informacij glede svojega soc. zavarovanja. Potrebno je torej, da se na' to izkaznico pazi in se* jo spravi tako, da ostane čista in nepoškodovana, a predvsem je važno, da je lahko vsak čas pri rokah ... važno pa je tudi, da se številko izkaznice zapiše še kam drugam, kar pride prav v slučaju, da se izkaznica zgubi ... V slučaju izgube te izkaznice se more zaprositi za duplikat z isto številko. Ker ima vsaka izkaznica svoj kupon (stub) se duplikat hitreje dobi, ako se predloži istega, seveda, če ni bil z izkaznico vred izgubljen. Kupon je dobro imeti spravljen posebej za slučaj izgube izvirne izkaznice. Kdor fma več kot eno izkaznico, naj poskrbi, da to zadevo uredi, ker drugače lahko nastanejo komplikacije glede njegovega soc. zavarovanja.
GOSPODINJSKI KLUB "NA JUTROVEM"
Cleveland - Newburgh, Ohio. — Članice Gospodinjskega kluba Na Jutro vem ponovijo balin-carsko tekmo prihodnjo nedeljo. Balinale smo zadnjo nedeljo, ampak tekme nismo dovršile, ker se ni udeležilo zadostno število članic, ker jih je mnogo mislilo, da ne bomo balinale, radi hudega naliva v soboto večer.
Članice so prošene, da se udeležijo v nedeljo v velikem številu. Pričetek bo točno ob 2. j uri popoldne, kajti dnevi ni$o' več tako dolgi kot sO bili poleti.
Na veliko udeležbo vabi
Za Gospodinjski klub
Jennie Konestabo, članica.
fore«* Boli'
Dajte vaš sčistit sedaj
strežba/
for-
sa pos boljše delo. nez in sčiščen po
O
Ali že veste...
da je mogoče opazovati okrog 40. leta starosti posebno često ^ pretrgan je mišic'in sicer pri nenadnih močnih naporih (n. pr.! tek na kratke proge) ? — j da se v zvezi s temi pojavi po
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete | proti glavobolu v naši lekarni, i
Mandel Drug Co.
LODI MANDEL PH. C. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. IV. 9611 Odprto 9:30 do 10:00 vsak dan. Zaprto ves dan ob sredah.
cuumu. $4 do $6
National Heating
Postrežba širom FAirmouni 6516
G. izdaja^
Ice Capade)
1. 1946
2l.sept.
pop. ned., 23.-30. sept- '
NA TISOČE JIH VRNJENIH lansko
Vstopnice sedaj nap'
Ob delovnih večerih: -j jH $2.90, $2.50' »2,ij Sob.-ned. $3.60, 82.9"' ^ Sploš. vstop. $1.20 de g«*
«?ii on e/ib. ** .

t« Qte,
Udi "a
i
*05
?1
aj
'ii %
k
Ulj
kt.
ah Bond s
Prestol na dnu morja
Urednikova pošta
Farmski odbor SNPJ vabi
Sedaj so tu prijazni jesenski dnevi, ko je nastopilo tudi hladnejše vreme, in tudi če ne, je na farmarskih prostorih SNPJ vedno hladno v tej prijetni z drevjem obdani dolinici.
Tam dobite vedno ob nedeljah dovolj zabave, in srečanje prijateljev med prijatelji. Tu je vedno velika družina SNPJev cev. Kot je vsem znano, smo danes brez plesne ' dvoranice, katero nam so jo podrli snežni viharji zadnjo zimo. Zato ni nič odveč, ako vas prosimo in ape liramo, posebno še na članstvo SNPJ, kot njih prijatelje, da posečate te prostore. Za to ne deljo se nam obeta nekoliko proste zabave, s postrežbo
V vsakem leksikonu lahko či-taš pod značnico "Delhi" tole: "Delhi, prestolnica Britske Indije in province Delhi, od leta 1912, sedež podkralja. Oblasti, parlament, univerza. Razkošne zgradbe: Džamija J u m n a in Pavji prestol«' In to je res, Pavji prestol, zlasti prestol velikih mogulov, je pravcato čudo med indskimi umetninami in baje-slovje ga je obdalo s številnimi zgodbami. Najvažnejša je bajka o prekletstvu, ki spremlja ta prestol in dejstvo, da mora vsakdo, ki se ga dotakne, postati žrtev bogov. Pavji prestol je po stari Indski bajki delo in last bogov.
A vendar so se našli ljudje, ki so izračunali, da velja to čudo med brati najmanj 2 milijardi dinarjev in so sklenili, da ga spremenijo v gotovino.
Nekega dne so ga spravili z vso skrbjo v velik -zaboj in na ladjo. Iti naj bi odplula na Angleško. Parnik "Grosvenor", je imel poleg običajnega tovora na krovu 25 potnikov^ iij kakšnih 150 mož posadke. Tik preden je ladja ostavila zadnje indsko pristanišče, je 15 malajskih kur-jačev pobegnilo, češ da nočejo biti v ladji, o kateri so zvedeli, da vozi prestol mogulov. Z vso naglico so zbrali drugo osobje in odrinili. Toda ob vzhodno-afriški obali, blizu Rta dobre nade, je "Grosvenor" zavozil na
Refrigeration produkti
SUPER-COLD
OPREMLJENI
Vi lahko napravite vašo Irgovino središče trgovanja, kjer bo vsakdo rad kupoval. Super-cold produkti omogočijo ves ta biznes.
Globoka oprema za zmrzloto, hladilniki, omare za razstavo mesa; zadovoljstvo jamčeno.
Super-Cold Ohio Co., Inc.
727 BOLIVER ROAD CH. 3316	CH. 3317
Dixon's Rad" & Key Shop
Radio poslu9^
Popyavimo vsakovrst*!®^^ dio aparate za dom DELO JAMČENO
tefi i
1 %
k; t,
ft'
M
K
k H
Ključe in ključavnic® ^ ciramo ali
IZURJENI POPRAV^'' Cene zmerne GA 2231
1983 E. 79th S^;
Hoedrsr Music House
7412 St. Clair Ave. HE 0139
VIOLINE, SAKSOFONE,
klarinete, harmonike, itd., po najnižjih cenah. Še vedno plačamo najvišjo ceno za rabljene harmonike, klavirje in druge godbene inštrumente.
ZA CEMENTNA DELA
kot pločnike in driveways pokličite JOHN ZUPANČIČ 18220 Marcella Rd. KE. 4993 !
Prijatel's Lekarna DK^
3T. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST. £ i0S 10 Z3>P
KUPUJTE VOJNE

the , Cleve!aitii> Crust
ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST
PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonj pripeljemo na dom
vsak
THE ELECTRO-SERVANTS CO. 353 E. 152nd St. — KE. 6933
v Commodore Theatre poslopju
Prodajamo in popravljamo radio aparate in električne hišne predmete. Oddajte vaše naroČilo za električne predmete za jesensko dostavo sedaj.
petek in
MATT KRIZS^' TAVERN
Dr. Fred J. Makovec
PHYSICIAN & SURGEON Uradne ure: 2:30-5. pop; 7.-8. zv. v ponedeljek—torek—četrtek—petek 15621 Waterloo Rd., v poslopju North American banke Tel. v uradu: KE 6196	na domu: IV 6657
EDINA slovenska unij ska brivnica, v iej okolici LOUIS UPANJE, lastnik LOUIS OKIČKI, pomočnik se priporočava Kadar vam čas dopušča, obiščitg, nas.
761 EAST 185th ST.
3244 St. Clair
M''
FINA ZABAVA iN \ NA POSTRE^y Okusna pijača
prigrizek
Se priporočamo ^
Nadomestite obrabljene iorne®®
zMONCRIEF
J so -
,Najbolj priljubljen v Clevolandu na®. igB w i Obiščite vašega MONCHIEF prodaji -
TKE HENRY FUR^NAGE CD.


ra, 1945
ENAKOPRAVNOST
dušica Rožamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC)
Agnes Guniher
Poslovenil Boris Rihteršič
%da2
* kakor moja So biu •	"jGne
"»Piiti	lasje
, kar	tako velike,
'svoiim^®® čudim, da ^ svoje IT"" ^nala resi-»%QjQ v stolpu. Sa-iiup\i ,^°Pornislite! Kdo ''•bil k hudega storiti? "»oži i^čar, ki ji ne ^0	iz ječe, če bi
Sedati [M	kakor zna
Pa či:
■jevanje)
rJtei
0»
čarovnica, do belca s pozlačenim sedlom, je še zmerom odprt. Ne verjamem, da bi mogli čisto slediti, gospod grof, razen če bi vam bila znana zgodovina tistih dob."
"Prav imate, da mi ne pripisujete preveč znanja. Zdelo pa se mi je, da ta zgodovina ni mogla biti preveč zapletena."
"Gospod grof,—tast, ki hčer najprej za tri mesece zapre, jo izpostavi govorici ljudi, dovoli, da se zaradi nje razplete proces in sprejme potem čarovnico brez
; ' UH	-1	»UlCJlllC LHJtCIll UČtlUVIiiUU
il«> * (Mim.
Časi kakor /dan	SVOJO hčer. Saj se
JI 'akrat ,aXf, ,.^.	ne bi bila mogla očistiti, tudi če
>Hav,j , valiti voz	, . ,	.7	v . .
11IW ^ol oo	,	bi bila prestala vse mučenje; m
^ia ^ J® zvalil brez	v , . .	.... , , . '
lih, vsr. 1___ce bi JO bill mucih, ne da bi bila
svojega najzvestejšega očeta!' Tako ga nagovori. Tega pisma vam ne pokažem, ker je preveč strašno, ko vidi človek na starem papirju sledove solza in dr-sajočo, zmedeno pisavo. Rob je nekoliko ožgan."
"Gospod grajski župnik, bila je blazna. Poznam njeno pisavo tudi iz te dobe."
"Ne verjamem, gospod grof. Pismo je prišlo štirinajst dni pred njeno smrtjo. Povedal bom vsebino v nekoliko milejši obliki. Že nekaj časa je bolna. Svojo bolezen imenuje čarovniško bolezen. Ona mora pač bolje vede-
ni med njimi, štirinajst dni nato umre. Tedaj govori duhoven nad njenim grobom in jo pokoplje skupaj z možem. Morda je po tem pismu zblaznela. Bolna je že bila, in zdeti se ji je moralo, da zapirajo nebeška vrata pred njo. Zelo čuden se mi zdi način, kako je govoril ob grobu o njeni smrti. Takrat je bila navada, da so o tem govorili prav do podrobnosti in slednja beseda se jim je zdela pomembna. Dandanes ti tega niti misliti ne moremo. Da, v vsaki besedi so videli migljaj, poslednjo voljo. Proti večeru je umr-
ra poleg njega sodil o tem . . . Saj tudi jaz še zdaj slikam, čeprav je moja žena... pred koncem. Toda, da je imel stari, trdi duhoven tolikšno moč nad njo, da je smel njeno dušo tako mučiti ..."
"Grofica konča svoje pismo z besedami, da ga nikoli ne bo
Ne, ne bom nehala ljubiti, čeprav se bo odločil proti njej, da mu bo zmerom hvaležna in da bo ostala njegova zvesta hči Gizela. Zato se mi zdi, da mož ni mogel biti samo trd. Morda je žaloval za nekaznovano svojo ubogo svetnico, ... ki je mora'ia nekako spet postati čarovnica. Saj govori ona ven-
ti, kaj je s tem mislila, kakor la grofica, pravi. Niti ne reče,
I
h
id«:! A,
/II
M
ud^Jl

ki	° njej vaš to-
®®stavil obsmrtni
t>'»
Hi bri'T^'. kakor mislite ® ^ iz stolpa. Moj Je v svoji dolgi

li«
I
P
dur
n»® I
;t.
oA
' <lobi ~ . ' ^ Ha	vsa ob-
'^Aier Obhajal jo Mtiu .. ,krat, ko je bila ^ečem gradu, ^ašo ljubo doW P&č najbrž strahu. ,	Mogoče. Kaj-
®Vojem rdečem -'	nekaj nad-
^'80 g ' \ ^ila s tem iz-tL^^'"oforv, potem njen "^^^^^bibilvečmo.
'^Ja^ ^kliknil;
Iti ci ^zgotine na
tju r(j<^ imata oba % ^^viiq , pasove.'Zna-zlasti	Pri moji
i'	poseb-
. '' ^^ko hitro iz-
Sniic
mogla več sedeti na belcu."
"Nehajte s temi strašnimi rečmi, gospod grajski župnik. Moja žena tega ne sme nikoli izvedeti."
"Kako se je mogla izmotati iz vseh teh spletk, iz nevarnosti, ki ji je grozila. O tem ne vemo ničesar. Kaj je storila, da je iste ljudi, ki so jo skušali prej kamenjati, nekako prisilila, da so pobirali listje, po katerem so stopale podkve njenega belca? Naj je bila moč starega gospoda, ki je gospodoval v tem gradu še tako velika,—in moč teh gospodarjev je bila v tisti dobi res velika, v dobrem in zlem, kajti bili so mogočni in so zapovedovali nad življenjem in smrtjo ljudi,—toda takšnega veselja, ki je vladalo na tisti slav-nosti in se čuti še zdaj v starih zapiskih, takšnega veselja ne bi bil mogel ukazati. Nemogoče, čisto nemogoče. Toda o tem ne izvemo prav ničesar.

® Vse ^udim, a ven-^ajti ^ ^ ^^erom skriv-
kot grofova
3® odvrnil;
lki . kit) ^ '^jem in sploš-'je bilo to-1 moglo spremi I
lA kd
je bilo to-
' ttih ^ ni
l^jev ,\so prihitele
•li,
%Č.
^or je mogel
^	jG bila
'Sjk ia% pV*dkwn ML.
w §a tpH	oskrb-
.N^egagiofov-
. ^ itneia	zapi-
c	l^^vesta zele-
J^leten beneškega ^>^late.ase,kl
"^Icu
N'^So '
ki je imel . , - le • ^o. Oble-
</3fSu' Zahf iz
ll'lttkiqg'tAliko	celo
iti ^""enufu' ^ ]° je v re&n iz ioj^ila." ne bova
' tega srečne-
[ Kfnf' ^ ia 1 "'%!?? ®°"
otf 1
»V
Dig
m
- g"^ 4lbii;
®>n
& zaradi do :^Pletena.
od vo-.^rivezana
"Beremo samo o beneških oblekah, o ničemer drugem. Nič ni omenjeno, kako so proces potlačili, ali kako je iznenada obstal kakor ura, ki je potekla, nič ne beremo o kakšnih izsledkih in dokazih gospodov profesorjev z vseučilišč, in vendar je moral vsakdo, ki se je slavja udeležil, vedeti, kaj se je vse prej zgodilo. Kajti v obsmrtnem govoru se drzne moj prednik celo namigniti na to zadevo. Tam goVori o trdem jarmu, ki ga je morala, kakor je splošno znano, prenašati gospa v svoji mladosti. To je največja uganka. Toda še neka uganka je ostala. O njenem življenju ne slišimo več nič drugega kakor to, da hodi k umirajočim. Mislim, da je živela tako, kakor so živele vse imenitne dame v tistih časih.
"Govor jo slavi kot dobrosrčno in dobrodelno, in na drugem kraju še omenja, da je stala ob marsikateri bolniški postelji. Erauneški niso mogli umirati brez nje. To si lahko mislim. Kako pogosto sem mislil, ko sem šel na takšno hudo pot. Ce bi mogel zdaj vzeti to grofico Gi-zelo s seboj kakor moj prednik!
"In zdaj pride druga uganka. Cisto brez vsake razlage najdem v trikrat zapečatenem in zavezanem zavitku, ki nosi njeno ime in ki sem ga samo zaradi svoje strasti za starimi listinami odprl—in si za kazen ranil srce—, najdemo pismo grofice Gizele na mojega prednika. 'Na svojega v spoštovanju ljubljenega, svoje vroče ljubljenega,
mi. Tudi natančneje jo opiše, toda s tem vam bom prizanesel. •In po t An prosi najzvestejšega očeta, naj jo pride še enkrat poslušat. Ko je bil pri njej, ni nrio-gla vsega povedati, kar je hotela, tako so jo dušile solze.*
"Spominja ga, kako je klečala pred njim na kolenih na Lipovem griču, da je kamenite plošče pomočila s svojimi solzami, kako je poljubljala leseni stol, na katerem je sedel, ker se njene roke ni maral niti dotakniti. Prizna, da je bolezen kazen za njene straeg rehe. Za njene velike grehe, za katere bo še umrla ča-rovniške smrti. Uklonila se bo božji sodbi, ki je nad njo. Roti ga samo, naj ji ne odreče več Jezusovega blagoslovljenega keli-ha. Opozarja ga na posledice, če je kljub temu ne bi sulišal. Niti pri svojih dragih ne bo mogla počivati, in dobila bo grob ob cerkvenem zidu. Vse njeno življenje bo sramotno, zvesta srca bodo trpela zaradi tega, zbudila se bo spet stara jeza, in vse bo uničeno, kar je ona hotela doseči."
"Nebesa božja, grospod grajski župnik! Kje je njen srečni mož? Zakaj trpi to? Zakaj ne vrže duhovnu njegovega starega, zarjavelega cerkvenega ključa v glavo! Svojo ženo pusti klečati pred . . . pred ..."
"Pred tem starcem, mislite! Saj je bil že skoraj v sedemdesetem letu, — toda želje ji ni izpolnil. Pregledal sem seznam vseh obhajancev, toda grofice
da je v bogu zaspala. S trdimi ledenimi besedami; Umrla je proti večeru."
"Njen mož se mi zdi čedalje večji čudak. Svoje zmagoslavne psalme prepeva, žena pa umi-
Discoverer of DDT
KUPITE IN PRIHRANITE PRI
Northeast Sales & Service
Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za ledenico in pralni stroj sedaj!
Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185 St.
Odprto do 8. zvečer
dar o tem, da se noče on nikoli več dotakniti njene roke. Samo čarovnic se ljudje niso dotikali, ker so se bali, da ne bi potem dobile moči nad njimi."
(Dalje prihodnjič)
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTr'
Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO
PRESKRBI
Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave.
Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore. Strehe pokrijem nanovo ali pa popravim stare strehe. Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne. Brezplačni proračun. Se priporočam.
JOHN KOCJANCIC 1246 E. 58 St. — EN 1182
DomaČi mali oglasnik
a0880CO<3000000t3830636X3t3t38SCX.%»»308aO»XXKXX«3a8«aa6»»36308at383000
»a8«XM0atX5830CX3t3WXKatX3t3t3gW
GOSTILNA

AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
Dr. Paul Mnller, who with Dr. Paul Lauger, now in the United States, gave DDT, the miracle insecticide, to the world. He asserts that by proper methods all insects can be controlled.
Mehle & Novak
Cement Contractors 678 E. 240 St., Euclid, Ohio IV 1439
Se priporočava za izdelavo cementnih pločnikov, driveways, in drugih cementnih del. Kot bivša vojaka vam bova hvaležna za naklonjenost pri oddaji del.
Mr. in Mrs. Frank Kopinaj
481 EAST 152nd St. |
Pri nas vam vedno postrežemo z dobrim
ŽGANJEM, PIVOM IN VINOM. Okusen prigrizek. — Prijetna družba. Se priporočamo za naklonjenost
Frank Mihčič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 Odprto od 6. zj. do 3.30 zj.
RE-NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830
A. GRDIMA & SINOVI
Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 2088
Ambulančna posluga podnevi in ponoči_
SOUND 6YST^ INDOOB DR OUTDOOR
Posebni popust za dniStv«
B. J, Radio Service
1363 E. 45 St. — HEnd. 302S
.1ZAYESE
Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev.
Odprto ob večerih do 9. ure
Parkwood Home Furnishings
A 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511
Vprašajte za Jennie Hrovat
Rupnik Cafe
Preje Louis Seme's 8507 St. Clair Ave.
Odprto od 6. zj. do 3.30 zj.
Three Corner Cafe
1144 EAST 71st ST.
Andy Kavčnik fa John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo
ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING
Joe Mrhar, lastnik Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders
6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361
Modema slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE
Superior Body & Paint Co.
Popravimo ogrodje in fender je. Prvovrstno delo.
Frank Cvelbar 6605 St. Clair Ave. EN. 1633
Mr. in Mrs. Joe Sustarsic
GOSTILNA 5379 St. Clair Ave.
Postrežemo z izvrstno pijačo in okrepčili
E. 61st St Garage
Frank Rich, lastnik.
Se priporočamo za popravilo In barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro.
wt306Woewotatxxatx«»ata6«3oaoat3g
X HECKER TAVERN
CVETLIČARNE
IZ URADA NORTH AMERICAN BANKE
Delničarji in društva, pozor!
Direktor!j Slovenske banke opozarja vse delničarje, posamezne in društva, ki lastujejo delnice,
da zagotovo vrnejo podpisane Proxy, ali jih prinesite seboj na sejo dne 18. t. m. v SND.
Da bo seja veljavna mora biti vrnjenih nad dve tretjine ali biti toliko navzočih delničarjev.
Direktorij je v sporazumu državnih uradnikov sprevidel, da je potreba povišati kapital, da bo banka imela še večjo priliko za hitrejšo narast.
Uradniki, katerih društva imajo delnice, potrudite se, da vpoš-Ijete do tega časa "Proxy," ali pa zagotovo pošljite zastopnike, da tam glasujejo.
Ni dovolj, da kdo reče: "Brez mene bodo lahko naredili." Vsaka delnica naj bi bila zastopana. Kdor na sejo ne more, naj vpoš-Ije "Proxy."
Mnogi delničarji so se med časom ze tudi preselili. Kdor ni
dobil pisma s "Proxy," ta nima novega naslova. Sedaj je čas, da
se vse to uredi.
DIREKTORIJ SLOVENSKE BANKE — A. G., preds.
John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST.
ENdicott 8866 Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigr^ek.
Odprto do 3.30 zj.
Slovenska cvetličarna
fclercic jFloriStS
15302 Waterloo Rd.
IVanhoe 0195
}Eaoi
aoxaoi
IOC
GAY INN
J. Mam in J. Simčič, lastnika 6933 ST. CLAIR AVE.
Fino pivo, vino In žganje, ter okusen prigrizek.—Za prijetno družbo obiščite nas.
RAZNO
loe
locaoi
ioexo
JANSA S CAFE
1297 E. 55 St.
Serviramo najboljše pivo, vino in žganje ter okusen pregri-zek. Odprto |io 2:00 zj. — Se priporočamo za obisk.
.(t. Ml
CARLSON'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St.
PREJE STOPAR'S Mi imamo avto-racic; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Deio garantirano. Se priporočan\o.
JIM OKORN
Slovenski krojač čistilnica ženskega in moškega , oblačila 6906 ST. CLAIR AVE. Se priporočam


POZOR,
HIŠNI GOSPODARJI!
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri
LEO LADIHA 1S36 E. 55th St. HEnderson 714«
Frank Mack
Realtor — Broker's License Ako želite kupiti ali prodati dom, se zglasite pri meni. Točna in zadovoljiva posluga.
6603 St. Clair Ave. EX 1494

obi:

'lesno veselico
društva sv, JANEZA KRSTNIKA št. 37 A. B. Z.
V soboto, 15. sepL
v AVDITORIJU S. N. D., ST. CLAIR Igral bo Pete Srnick orkester. Vstopnina 50c

'i-ušt
vo
lA"
prireja
člansko in prijateljsko zabavo
V NEDELJO, 16. SEPT., 1945 popoldne in zvečer
v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Godba in zabava za vse. Pridite!
STRAN 3
ENAKOPRAVNOST
14. sep'
temM
■ iiiaiii ■ II ■ HIB II ■ II atii ■
IM II
iiiatii
iiiBin
Pomladni sen
ROMAN IZ ŽIVLJENJA *
Priredil I. H.

(Nadaljevanje)
—	Pogum, Wolf; Ne jokaj tako, kajti reže me v srce, — in ga gladi po laseh. — Saj nisi edini oče, ki je izgubil svojega sina. Kdo ve, kaj je s tem otroku prihranjenega. — Wolf! Vstani in pojdi k svoji ženi.
Wolf se strese.
—	Wolf, pomisli na mene; — nadaljuje Marija, — ko te vi-dkn tako žalovati, me boli srce in tvoje solze mi parajo dušo. Kot bi dahnila, mu pritisne poljub na glavo.
Kakor bi bil čutil njen poljub, obrne svoj bolestni obraz proti njej, nato pa vzdihne:
—Zakaj je prišlo vse to nad mene? Zakaj? — O, ni Boga, drugače bi mi moral otrok ostati. Koliko sem molil zanj, — toda vse zaman.
—	Ne prepiraj se z Bogom, Wolf, — pravi Marija resno. — prenašaj udano, kar ti je poslal, kakor morajo tudi drugi. Ali misliš, da bi moral samo tebi prizanesti? Vsakdo dobi svoj težki delež, katerega mora prenašati in pri tem ni nikake iz-
' jeme.
Srepo jo pogleda, nato pa mrmra: — Zdaj nimam ničesar več na svetu, — o, Marija, — moj ljubi otrok, — o, Bog, o, Bog!
v v v štiri tedne je že ležal Lazo v grobu. — Bil je oblačen, vlažen in mrzel dan Vseh svetnikov, ko je Marija zopet obrnila svoje korake proti malemu grobu. Kadarkoli je mogla, je šla na Lazotov grob ter prinesla svojemu ljubljencu cvetlice. Bilo je, kot bi ležal tam njen lastni otrok. Danes pa od daleč vidi več oseb v žalni obleki stati ob grobu. Zato gre po drugi poti, po kateri že več let ni več hodilo — k Bergerjevim. Teh dobrih ljudi ni več obiskala, ker je obračunala s svojo preteklostjo. Zdaj pa jih hoče zopet obiskati. Mogoče ni storila prav^ da jih je tako zapustila. Prepričana je bila, da je bodo veseli.
In že se ji zablišči mala hišica. Potrka na vrata in na poziv "notri", odpre vrata. Bilo je ravnotako kot pred šestimi leti. Bergerjeva gospa je sedela pri oknu, poleg nje je ležala siva mačka, njen mož pa ji je sedel nasproti s pipo v ustih. Soba je bila gorka in čisto posna-žena.
—	Pozdravljeni, ljudje božji, — pravi Marija in oba jo pogledata kot bi prišel kak duh. Toda pri prvem Marijinem glasu oba naglo vstaneta.
—	Gospodična Marija — in stari ženici so tekle solze po licih. — Ali ste res vi? Od\tod prihajate? — jo oba izprašuje-ta.
—	Da, jaz sem. Konečno sem vas vendar hotela še enkrat videti, — pravi Marija in se'de na ponudeni stol. — Najprej: kako se vam je ta čas godilo?
—	Šest let smo starejši; drugega ni nič. Naše življenje je vedno isto. Samo vas sva pogrešala, gospodična Marija. Kje ste vendar bili? Zdaj ste kar naenkrat zopet tukaj. Ali tudj veste, da —
—	'Vem vse — vse boljše kot vi, — ga prekine Marija, — njegov, otrok je umrl v mojem naročju in te-le cvetlice bom nesla na njegov grob.
Marija opazi njuna začudena obraza in jim tedaj pove, da je, med tem postala usmiljena sestra in da je na ta način prišla v njegovo hišo.
Stari Berger nekolikokrat prikima, nato pa reče:
—	V oni hiši nekaj ni prav — ima sicer lepo in bogato ženo,
toda ne izgleda, da bi bil srečen.
—	Pa da bi videli pogreb, kaj takega že dolgo, ni bilo. Veliko število pogrebcev in toliko vencev in kako bled je bil gospod stotnik — ako vse to pomislim, je edino —
—	Pustimo to, stara; kar se je zgodilo, se je zgodilo. Zdaj se ne more več izpremeniti in o tem ne bomo govorili več, — pravi stari Berger svoji ženi, kajti opazil je, da so se pri vsaki njeni besedi bolestno zategnila usta.
—	Da, otroku je sedaj dobro! O, gospod Berger, kolikokrat me je navdajala želja, da bi tudi jaz tako sladko spala, prosta vseh zemeljskih bolečin. Mogoče mi boste še pripravili grob. Tedaj naj bo vse popolnoma^i-prosto — samo bršljan in eno belo .vrtnico na grob, — pravi žalostno Marija.
—	Gospodična ■ Marija, nikar nam ne delajte težkega srca, ko tako govorite, — ji očita Berger, — saj ste ie tako mladi in tudi vam bo še enkrat cvetela sreča. Morate pozabiti. Vsakdo je v svojem življenju kaj bridkega izkusil. Mnogokrat smo mislili na vas in o vas govorili. Tudi gospod stotnik je bil nekolikokrat tukaj in povpraševal po vas. Nad vse rad bi vedel, kje in par dopisnic, ki ste mu jih pisali, je venomer prebiral. Njegove in vaše slike so nam svete. •
Tako govori Berger in prosi Marijo, da o sebi kaj pove. Nato pripoveduje Marija o svojem poklicu, da je pri dr. Omanu in še več kaj drugega, da je prišel čas, ko je morala iti. Z iskrenimi besedami se poslovi od obeh in gre na Lazotov grob. Tam položi cvetlice poleg drugih vencev, ki so že pokrivali mali grob.
S sklenjenimi rokami in globoko zatopljena v misli stoji Marija poleg groba. Niti ne opazi, da prši dež in da ji mraz sega do kosti.
Njene misli so bile popolnoma pri otroku, pri Wolfu in nepopisna bolečina je presunila njeno dušo. Zazdelo se ji je, da ves pogum in vsa ljubezen do njenega poklica ne velja nič, odkar ga je zopet videla in na svojih ustnicah čutila njegove poljube.
(Dalje prihodnjič)
(^rdimds^
X^R, UJS ER


Vpošlite Proxy
Ponovno se opozarja, vse delničarje, bilo posameznike in društva, da vpošljete "Proxy" ki so vam bile vposlane. To je nujno za to, da bo dovolj glasovnic za sejo, da se odobri prodajo še več kapitala, ki je potreben radi velikega narastka banke.
Kdor ne bo hotel kupiti še delnic, ga ne bo nikdo silil, kupili jih bodo pa drugi, le odobritve od delničarjev je potreba. Naj se nikdo temu ne protivi, ker je to v korist vsem, tako delničarjem in za napredek še večje banke.
Vedite tudi to, da s tem ni noben odgovoren, kakor ni tudi odgovorna nobena delnica ali delničar če bi banka ne napredovala. Vse kar direktorij želi je to, da se vsi zavzamemo za skupni napredek. Banka vam plačuje redne dividende, pri tem si pa še veča rezervo. Za tako podjetje je vsak dolžan, da mu pomaga naprej, v njegovo lastno korist.
V imenu direktorij a, slovenske banke, N. A. Bank Co.
ANTON GRDINA. predsednik.
P. S.—Kateri delničarji, niste prejeli sedanjih pisem in pa dividend nekaj zadnjih let iz nove banke, je znamenje, da nimate vknjižen pravi naslov, takih je precej. A. G.

1872
1945
Naznanilo in zahvala
Tužnega-srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ja po dolgi bolezni umrl doma
ANTON KRAMPEL
Blagi pokojnik je bil doma ojd Tomazine, fara Rob in Velike Lašče. V Ameriko je prišel leta 1896.
Bil je član društva Carniola Tent 1288 in društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Njegovo truplo smo položili v naročje materi zemlji na Calvary pokopališču.
Tem potom izrekamo iskreno zahvalo vsem onim prijateljem pol^ojnika, ki so položili tako krasne vence h krsti. Našo zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo bivale za mir in pokoj duše pokojnika, kot tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru.
Najlepša^ hvala pogrebcem, ki so nosili krsto ter onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za prevoz na pokopališče, kot tudi vsem, ki so se udeležili pogreba ter spremili pokojnika k zadnjemu počitku.
• Lepa hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Enako lepa zahvala msgr. B. J. Ponikvarju za tako lepe cerkvene pogrebne obrede pri sv. Vidu.
Tebi, dragi oče in soprog, pa kličemo: Prerano si odšel iz naše srede, a kruta usoda je tako zahtevala. Spominjali se Te bomo do konca naših dni. Tvoja prijazna narava si je pridobila spoštovanje in priljubljenost pri vseh, ki so Te poznali in Te bodo ohranili v častnem spominu za vedno. Počivaj v miru v grobu hladnem.
Žalujoči ostali:
MARJANA, soproga;
TONY, LADI, sinova;
OLGA, SILVIA, hčeri.
Cleveland, O. 14. sept. 1945.
NAZNANILO IN ZAHVALA

•HP*
S tugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem britko vest, da je nemila smrt iztrgala iz naše srede našega nadvse ljubljenega soproga, sina in brata
Andrew Doles
Blagopokojnik je po kratki bolezni zatisnil svoje mile oči dne 7. avgusta, v najlepši dobi svojega življenja, star šele 42 let. K večnemu počitku smo ga položili po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida, dne 11. avgusta na Calvary pokopališče.
Doma je bil iz Št. Vida nad Cerknico, odkoder je prišel v Cleveland pred 24 leti.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki ste izkazali svoje spoštovanje napram pokojniku, in mu v zadnji pozdrav poklonili krasne vence in cvetje.
Najlepša hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika.
Dalje iskrena hvala vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, kot tudi vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Zahvalo izrekamo sosedom in prijateljem iz E. 76 St. za krasni skupni venec in dar v gotovini. Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, kot tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vso poslugo in tako lepo urejen pogreb in vsestransko pomoč v času žalosti.
Hvala Rev. Gabrovšku za opravljene cerkvene obrede ter podr. št. 5 SMZ za venec in spremstvo do groba.
Posebna hvala bodi izrečena družini Glusič iz Pitts-butgha. Pa., ki je prišla tako daleč na pogreb.
Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč ter nam lajšali bolečine, ko nas je zadela bridka nesreča in smo izgubili ljubljenega soproga, sina in brata.
Nepričakovano je neizprosna smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in Tebe, ljubi Andrej, odvedla s seboj v večnost. Nič več ne čujemo Tvojega milega glasu, in naše oči Te zaman išč&jo. Naša srca so bolestna nad izgubo Tebe, toda tplažimo se, da enkrat tudi mi pridemo za Teboj, in tedaj se združimo za vedno! Tvoj blag spomin ohranimo na vekomaj!
Žalujoč! ostali:
ROSE DOLES, soproga MARY, mati
CAROLINE COLMAN, sestra PETER, svak RONALD, nečak ter v^č sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 14. sept. 1945.
Za delavce
Mali ogl^
Five Polni
15107 ST. CLAW
MU. 9525 y
Sedaj pod novim Imamo še več datu^ ^ rezervacije za mosR kegljaške skupine.
DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje
ŽENSKE kot
delavke hišnih del
Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas
6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj.
Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901
od 8. zj. do 5. pop., dnevno raz ven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Naprodaj
il6^'
preša za grozdje, , radio, kitara, la, plošče, električni ®'
in drugo pohištvo di odhoda izven se na 624
Vrnivšis«
v 1i Itlll
slovenski vojak ^ katesno in grocerijs
ali brez C 2 licen*^.^ ski naselbini. Kdo'' daj, naj pusti svoj du tega lista,
_ m*
Prazno
Gradulrana bolničarka dob? delo
v uradu zdravnika S 1. oktobrom Za podrobnosti pokličite
Dr. Carl W. RoHer
med 3 in 5 uro popoldne, razven ob sredah ali praznikih ali med 7:30'in 9:30 uro zvečer, razven v sredo, soboto ali praznik
KE 6850.
Lahko se takoj ^ hiša za eno družic"'
St., med Grovewood .,
terloo Rd. 5 sob sp raj. Cena $6400.
Za podrobnosti s®
DANIEL ST 15813 Wateg,
KEninore^
Hiše naf
-AKE shore a 0-WICK — Mode^ slopje, ki obsega^
govska prostora ^
vanj po 5 sob. Se P delikatesno trgo
zelo zmerna. __
. PARK DRIVE- g S Krasna zidana ^ garaži. Cena ^ (f
Imamo še veČ več družin, kakor ^ i^ovske prostore
LIVARJI
IZBORNA PRILIKA PRI
National Malleable 0 Steel Casting Co.
Nobenih težav vsled preosnove
Civilna produkcija v polnem razmahu
Smo 77 let na uslugo transpor-tacijskim industrijam
THE NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTING CO
10590 Quincy Ave.
Išče se ŽENSKE
ZA SNAŽENJE V ŠOLAH Dobra plača. Pokličite CH 6991
PROSPECT WINDOW CLEANING CO.
1107 BOLIVAR RD.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
Mali oglasi
KADAR vaša električna ledenica potrebuje popravila, pokličite
Franks Refrigeration
Service
15523 SARANAC RD. Tel. GLenville 4627
DANICAS CAFE
Vogal E. 169 Si. in Grovewood Ave,
Danica in Joe Hrvatin
Priporočamo se za obisk. Fina pijača in prijetna družba.

Za vsa pojasnil®'.
n
JOHN
740 EAST
nasproti Mus
IV. 7540 ^
Mlad vi
z dveletnim fanti'® ^ vanje 4 ali 5 so naselbini med ® Superior Ave. SP

Inakopravnosti-^^^x^
Prav p/
je naprodaj ^ peč na plin. E. 71 St.
Prod"
hišo za eno nez, kopalnica,
klet. Vse v Kdor želi, naj s®
niku na 999 ----
pralne
VSAKOVRSTN®' ifgVJ •
VACUUMS/ :
in vse
SHORE
685 EAST * ff, IV. H82 " '
Za de

dO
za industrij 5. zvečer
Dobi
Tedensk^ ^
The Osborfl
5401	'
Išce
ZIDARJA ^
Dobr^ P

Kdor se
ogl^
960 E
jji«'