Posamezna Številka 6 vinarjev. Slev. 188. Ljubljane 8 vin. y Ljouijon!, v ponedeljek, is. avgosla m. Leio XL. 5 Velja po pošti: s Za oelo lato naprel . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 8-50 sa en meseo „ . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— sa ostalo inozemstvo „ 35*— V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ sa četrt leta 12-- • » sa en meseo „ . „ 2'— V upravi prejem« mseiSno K 1-70 Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po IS v sa dvakrat , . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. : Izhaja:; vsak dan, izvzemšt nedelje ln praznike, ob 5. uri popoldne. Issr Urednlitvo je v Kopitarjevi ulioi itev. 6/1D. Rokopisi se ne vračajo; nefranklran« pisma se ne ss= sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6. "sai Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega i strani. Slovenski Sokol se je v teku let Čudno prelevil. Prej vseslovenska narodna institucija, so Sokoli danes lc pretorijanci liberalne vojske. V »Slov. Narodu« 17. t. mes. je ta proces tako jasno označen, da bi ga niti boljše ne mogli. Sokol je bil izpočetka mišljen kot nevtralna organizacija, to Sokoli tudi danes še trdijo, kadar bi radi pripro-ste ljudi zase pridobili, in zlasti »Edinost« se trudi slovenski javnosti to na-tvezti. Seveda to ne more zakriti dejstva, da razširjajo Sokoli med mladino najizrazitejše svobodomiselstvo v proti-katoliškem in proticerkvenem zmislu in veljajo tako v mestu kakor na deželi za telesno gardo tistih, ki vodijo boj zoper našo stranko, duhovščino in kršč. organizacije. Sicer pa so se Sokoli že oficiclno označili za »razcerkvcnjevatc-Ije« slovenskega ljudstva. V soboto pa beremo v »Nar.« oficielen o k lic, podpisan od »Slovenske Sokolskc Zveze«, v katerem se bere črno na belem, da je slovensko sokolstvo organizacija ne samo naperjena proti narodnim nasprotnikom slovenstva, ampak I udi proti »slovenskim kulturnim nasprotnikom«. To seveda ne pomeni nič drugega kakor da so Sokoli strankarska svobodomiselna organizacija, naperjena proti katoliškomislečemu dolu ljudstva in da zasledujejo današnji Sokoli isti namen, kakor ga jc njihov starosta. dr. Tavčar leta 1901 v Črnomlju plastično dobesedno takole označil: »Obupati bi morali nad prihodnjostjo slovenskega naroda, ako bi toliko moči no imeli v sobi, da nc bi s krvavo glavo poslali nečedne klerikalno druliali nazaj v farovške hleve in farovške svinjake, iz kojih so na dan prihrumeli.« Kaj značilno jc tudi, kako sobotni »Narod« glede sokolstva kadi vladi in ministrom. Povdarja celo izrecno, da sokolskc prireditve nimajo nobenega narodnobojnega značaja. Pa to bi so žc dalo kako,-čeprav zelo težko, zagovarjati, poniževalno pa je, da »Narod« tako zelo prosjači vlado, naj slovensko sokolstvo podpira, češ, da jo največjega pomena za dobrobit avstrijske državo. Nekdaj takih izjav iz sokolskih vrst, ki so se ponašale z največjim raclikaliz-mom, ni bilo čuti. To jc jasen dokaz, kako se slovenski Sokol razvija popol- noma analogno z liberalno stra'nko. Kakor bi zadnji čas liberalna stranka rada vladi pod krilo zlezla, tako so zdaj slovensko sokolstvo skuša povladinili. Čo torej Sokol zadnji čas skuša zopet javnost prepričevati, da ni no bol no črn, da jo nepristranski in da nima nobenih namenov, ki bi bili proti katoliški cerkveni zavesti našega ljudstva naperjeni, da se gre tu lc za »bratstvo«, »enakost« in »svobodo«, vemo, da so to lo poceni fraze, naj jih magari kak dr. Rybaf prodaja. Zato sc slovenski Sokol nima nadjati, da bi se kdaj med našim ljudstvom udomačil; zdaj šo veliko mainj kakor svoje čase. Ostal bo slejkoprej omejen na liberalne kroge in ž njimi vred delil usodo kranjskega liberalizma. GOSPA KUNETITZKY OBDRŽI SVOJ MANDAT. Češka 'deželna poslanka, gospa Kunetitzky, je v »Narodnih Listih« izjavila. da ne namerava, odstopiti, marveč da liočo počakati razsodb praških instanc glede na veljavnost njeno izvolitve. POSREDOVANJE NAŠEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Na znani poziv grofa Berchlolda, naj bi so volovlasti glede na ureditev notranjih razmer v Turčiji medse boj dogovorilo, so žc odgovorilo Nemčijo, Italija in Rusija in sicer v pritrdilnem smislu. ODLIKOVANA MINISTRA. Notranji minister dr. Karol baron Heinold in lin. minister vitez pl. Zaloški sta, kakor so poroča, odlikovana z redom železne krone prve vrste. ZMEDE V TURČIJI. Turški ministrski svet sc jc pečal z dogodki v Albaniji. Sklonili so poini-lostiti vso Albanec, ki so bili radi političnih prestopkov obsojeni. Poročila, ki dohajajo i z Albanije, slikajo položaj za zelo o pašen. V Skopljali jo žo zbranih 25.000 Albancev, a dohajajo šo vedno novo četo. Pogajanja turške komisije v Skoplju z obtoženimi voditelji Albancev pod vtisom zbrane albansko. vstaške armade nc napredujejo tako hitro, kakor žele Turki. Nekaj točk jo. radi katerih se nc morejo sporazumeti. Težave delajo osobito Miri-diti, ki sc niti no udeležujejo voč pogajanj. Južni Albanci protestirajo, čo. hi severni Albanci odnehali. V Gorici so izdali oklic, ki poziva Albance, da naj so vstaško gibanje toliko časa no prekine. dokler Turčija no izpolni vseli albanskih narodnih zahtev. Tudi albanska vseučiliška mladež zahteva, cla naj sc nadaljuje hoj.— V Dibri so vstaški Albanci doloma pomorili, doloma pa razorožili in pregnali 1(> orožnikov. — Albanci so pripravljajo, da odrinejo proii Koprtiliju. V Kopruliju so turško oblasti zaprlo Bulgara Zahirdšija, ki jo v svoji hiši izdeloval bombe. - Sultan jo pozval v Carigrad bivšega poslanca Izmajla Kemala, ki vodi južno albansko gibanje. O bojih ob črnogorski meji .so poroča, da so sc spopadli na poli iz Prizrcna Albanci in Črnogorci. Ubiti so bij i trije Albanci in štirje Črnogorci, več oseb jo pa bilo ranjenih. Črnogorci so zažgali turško stražnico v Nišisti in pregnali 16 mož močno turško posadko. Črnogorski general Do-cevič jo zahteval, naj Turki umaknejo svoje vojake 300 metrov proč od mojo, cla so onemogočijo vsakodnevni spori s črnogorskimi vojaki. General izjavlja, cla, čc sc to nc zgodi, odklanja za posledico vsako odgovornost. Zdravniška komisija jo dognala, cla .i", bilo v Končani ubitih z bombami 42 Bulgarov in 7 mohamcdancev. Slovenska kmečka zveza za kočevski okraj je imela na šmaren dan krasno uspel shod v Osilnici. Udeležba naroda z oboli bregov Kolpe in Čabranko jc bila ogromna. Poslanec Jaklič jc govoril o delu S. L. s. v državnem in deželnem zboru ter o tužnih razmerah na Hrvaškem, zlasti o obsodbi Jukičcvi. Navzoči Hrvatje so hvaležno odobravali z gorkimi simpatijami za Hrvate izgovorjena izvajanja. Za njim jo govoril tajnik S. K. Z. kaplan Škulj, izborili agitator in organizator. Navdušil jo vso za kmetsko stanovsko organizacijo in nabral mnogo članov za Kmečko zvozo. Osilnica jc politično zelo napredovala, odkar sc poslanci bolj brigajo za njo. Poslanec je ljudem povedal, kako jc izvršil naročila, ki so mu jih dali na lanskem shodu in hkratu so povedali nekaj svojih zahtev, zlasti so mu razložili, cla no smo pozabiti najnujnejšo zahteve njihovo, namreč izpeljavo cesto na Kočevje. Napad na dunajskega generalnega vikarja. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Dunaj, 18. t. m. Hujskanje svobodomiselnega čase pisja proti letošnjemu mednarodnemu ovharističnoniu kongresu na Dunaju je žo rodilo žalosten sad. Pisarjenje in zabavljanje proti duhovščini jc na nekega, kakor trdo, slaboumnega človeka tako vplivalo, cla jo nevarno ranil generalnega vikarja dunajske nad-škofijo. Generalni vikar tir. Pflugcr so je podal ob pol deseti uri dopoldne v spremstvu slugo iz nadškofijske palačo k cesarski maši v cerkev sv. Štefana, oblečen v popolnem orna.tu. Pred žagrodom ga je pa zavratno napadel neki mlad mož in ga sunil z nožem v hrbet. Blizu dr. Pflugerja sta sta'i dvo njegovi nečakinji in njegov nečak kakor tudi primarij clr. Viljem Lurtz. Primarij jo skušal preprečiti sunek, a, ni mogel voč bliskoma hitro izvedenega sunka preprečiti. Klina se jc oli sunku zlomila. >u jc ostal clol kline v rami. Ranjenega generalnega vikarja so prepeljali takoj v njegovo stanovanje, kjer ga je dr. Lurtz prciskal, odstranil klino in obvezal rano. Napadalca so takoj zaprli. Na policijskem komisarijatu začetkoma na stavljena mu vprašanja ni hotel odgovarjati in je izkušal napravili vtis mutca. Našli so pri njem popirje, v/, katerih sklepajo da jo napadalec identičen s Hermanom Prinzom, ki je bil radi slaboumnosti že v norišnici v Vlhsu. Stanjo generalnega vikarja dr. Pflugerja ni smrtnonevuruo, dasi je rana nevarna in dr. Pfluger ozdravi, če no nastopijo kaki nevarni zaplet-Ijaji. Na padalce je na policiji pozneje izpovedal, da je nameraval napasti dunajskega nadškofa kardinala clr. Nagla, a je napadel clr. Pflugerja zato, ker se je v cerkev sv. Štefana prej kakor kardinal nadškof pripeljal. Med cesarsko mašo, ki so so jo udeležili ministri, načelniki oblasti in drugi dostojanstveniki, jo vzbudilo veliko pozornost, ker jo prišel k predsedniku dunajske policije, pl. Brzezovv-skemu neki policijski častnik, ki mu jc kratko poročal o napadu. Sv. maša sama, ki se ;io je udeležil tudi ministrski predsednik grof Slurgkh, ki izgleda zelo dobro, ni bila motena. Notranjemu ministru Ilciuoldu so o napadu na LISTEK. Sirenska kri. Bretonska povest. A. le Braz. (Dalje.) Nato sem dospel do hiše; bila jo podrtija, mrtvo nekdanje bivališče. Iz sia-lio izklesanih kamenov zloženo in z debelim zrnatim cementom zvezano zi-dovje jo stalo skoraj še nedotaknjeno. Toda vse drugo, streha in okvirji pri oknih ,ie bilo izginilo. Stopil som čez prag. Pod robidovjem je dojila koza svoje kozličke. Na kamenih, ki so nekoč služIl' i ognjišče in k.jor som še videl sled...»e nekdanjega ognja, je sedela v cunje zavita mala deklica in slovkala glasno iz bretonske knjige. Ko me je ugledala, jo spustila presenečena knjigo s kolen, nato je obsedela nepremično in strmela vame z velikimi, plahimi, prestrašenimi očmi. Trajalo je lep čas, preden sc mi jc posrečilo jo pripraviti do tega, da mi jc odgovorila. Slednjič sc j c vdala. Kar sem viclel prod seboj, jo bil res Carloran, toda Stari Cadoran, kjer ni vc* nihče stanoval, kar ni bilo težko uganiti. Drugi, pravi, jo ležal prccei da- lje proti zapadu na bregu, nagnjen proti morju. Zmotil sem so ob križu. Moral, bi bil zaviti šele pri novem križu.-- »Čigavo so tc razvaline?« »Nimajo več lastnika. Morvae'hi, ki so tu stanovali, so vsi mrtvi, in njihovo premoženje je pripadlo občini.« »Kaj se jim jo pa zgodilo?« »Kakor pravijo, jo prišla nesreča nadnje. In lo jc tudi moralo tako biti. Mož j c bil poročil morsko deklico, Sireno . . .« Otrok jc spet pobral svojo knjigo, svojo »knjižico ur«, kakor jc dejal, katekizem v lčonskoni narečju. Prepustil sem jo njenim litanijam in šol spet nazaj na cesto. Tam sem pomišljal trenutek, ali naj romam na zapad proti drugemu Čacloranu, proti Cadoranu, kjer je bivala Marie-Ange. Toda seda j me ni več mikalo. Nenadoma sem začutil neko utrujenost, ki sc moram zanjo zahvaliti izgrešeui poti in čudnemu sprejemu, ki mc jc doletol na tem zapuščenem, z mračnimi spomini obdanem kraju. Vrhutega sem bil povabil za ta večer par imenitnikov na otoku, v prvi vrsti seveda učitelja in župana, na večerjo in žc so je nižalo solnec bol j in bolj. Prek poli sem šel venomer naravnost. Črnobelo pisan svetilnik v Creu-ehu mi ie bil točka za orientiranje. Globok mir, čudovita tišina je plavala nad daljno ravanjo. Kakor v svečanom pričakovanju je ležala vsa narava. Veliki morski ptiči so leteli mimo piskajoč in težko plahutajo s krili. V bližini Porz - Paula som srečal župnika v roketu, pred njim jo stopal ministrant in zvončkal. Oh obeh straneh poti so klečalo ženske, ki so govorile: »Nemara neso Najsvetejše v Ke-rinou.« »Da, stari Naour jo pri koncu.«, »Odrešenje za ubogega hromca.« »Ta si je res zaslužil večni mir.« Sedeli smo v nizki dvorani »Hotela Steplian«. Ravno je prišla črna kava na mizo; skozi odprta okna, jo lil nočni zrak. Bila, jo mila, svetla noč, ena tistih čudnih zapadnih noči, v katerih sc zdi, cla prihaja paleči tropični vzcluli šc vos vroč prek morja k nam. Moralo jo hiti krog devete. Gori v cerkvi jc Jtilo ravnokar utihnilo večerno zvon jen jo. S pi-pico med zobmi nam je župan ravnokar pripovedoval o nesreči ladje, ki se jo bila zgodila nedavno. »Miranda« ji je bilo ime. »Ros. lopa ladja. Moštvo jc vzela na krov neka poizvedovalna ladja iz IV- rosa.----Osem dni nato me jo obiskal kapitan. Bil jc Nemce iz Hamburga, majhen mož s črnimi lasmi, ki jo izgledal bolj kakor učenjak nego kakor' izkušen mornar. Zavarovalni agent jo bil za tolmača. Peljali smo se skupaj na kraj nesreče, da si ogledamo ponesrečeni parnik, ki se jo bil nabodel na ostro skalo »Jumcnta«. Zadnji konec se jo bil popolnoma potopil, sprednji konec pa je bil skoraj nepoškodovan. Kapitan jo hotel za vsako ceno priti v notranjščino. Čakali smo ga v čolnu, cla se vrne. Za par minut se jo prikazal in imel v rokah neko stvar brez obliko, ki je bila zavita v staro številko »Times«. Prašni i smo se: »Bogve, kaj je pač našel?« Smrdelo je po gnilem mesu.----i Sedaj pa ugibajte, kaj jc bilo. Bil jc ladijski pudel, ki so ga bili pozabili v trenutku nesreče vzeti v rešilni čoln. Mrhovina — — nič drugega!--Toda ali si morete misliti, da je dal zanjo si napraviti zaboj in cla ga je vzel s sabo na Nemško?«--- »Ali so še spominjate, Ga vran.« j<* pripomnil učitelj, »tedaj v tisti noči, ko se je »Miranda« potopila, smo tudi sedeli tuka j skupaj, popolnoma tako ka-ls.or nocoj?« »Ah, cla, lo jc res!--Hoj, kaka megla pa. jo tudi bila takrat! In vrhutega. jo bilo v juliju, v najsvetlejšem me«ccu. ^ (Dalje.) licu mesta natančno poročali. Nižje-avstrijski namestnik baron Bienerth je obiskal takoj po končani cesarski maši dr. Pflugerjevo stanovanje, da poizve, kako da se ranjenec počuti. Deželni odbornik dr. Pesan ponesrečil. Deželni odbornik dr. V. Pegan sc je mudil na odpočitku okoli štiri ted-ne v prijaznih Selcih pri Cerkvenici ob prekrasnem hrvaškem Primorju. A njim na počitnicah je bila njegova družina. Zadnji čas si je dr. Pegan kupil avtomobil. Napravil jc tudi šofersko skušnjo in navadno sam vodil avtomobil, dasi so ga njegovi prijatelji resno pred tem svarili. Včeraj je bila v Ljubljani napovedana seja deželnega odbora. Dr. Pegan si je v Selce naročil deželnega šoferja g. Južno, češ, da ga bo Južna hitreje pripeljal v Ljubljano. Dr. Pegana pa k seji dež. odbora ni bilo. Takoj so nekateri izražali bojazen, da se je morda avtomobilu dogodila kaka nezgoda. Danes zjutraj pa smo dobili vest, da se je deželni ndbormk dr. Pegan pri vožnji v Ljubljano ponesrečil. Dr. Pogan, šofer Južna in dr. Poganov sinček gimnazijec Vladko, so se včeraj zjutraj po osmi uri odpeljali z dr. Peganovim avtomobilom iz Selc. Takoj, ko so zapustili Selce, je dr. Pegan prevzel vodstvo avtomobila. Južna je sedel poleg dr. Pegana. Kmalu za Selcami je velel dr. Pegan svojemu sinčku, naj izstopi, kar je sinček tudi storil. Pri cerkvici sv. Ane nad Cerkvenico, na klancu, je nakrat priletel preko ccste, tri metre pred avtomobilom neki triletni otrok. Dr. Pegan, ki je vozil s hitrostjo 20 km, je takoj uvidel, da bi bil otrok povožen in ubit, ako avtomobila hipno ne zavrne v stran. Dr. Pegan se je z avtomobilom ognil otroku, v tem trenutku je pa nesreča hotela, da je z zadnjim kolesom avtomobila zadel v telegraf, drog. Dr. Pegan je najprej odletel z avtomobila več metrov daleč. Dr. Pegan se je na tleh trikrat obrnil okolu. Avtomobil je nato še nekaj časa drčal naprej in se zadel v neki zid. Tu je odletel z avtomobila šofer Južna. Telegrafski drog je snnek izruval, avtomobil je na dvoje razbilo, zadnji konec avtomobila je odletel od prvega. Kakor čujemo, avtomobil ni bil zavarovan. Za avtomobil fje dal dr. Pegan 7000 K, kupil je avtomobil šele pred dobrim mesecem. Ljudje iz vasice sv. Ane so ponesrečencema prihiteli na pomoč. Pogled na ranjenega dr. Pegana je bil strašen. Glava dr. Peganova je bila skoro vsa v krvi, iz nosa in ušes jc dr. Peganu lila kri, ranjen je bil tucli na životu in rokah. Šoferju Južni sc ni nič posebnega zgodilo. Južna je nekoliko udarjen na koleno in zvini! si je eno roko. Južna je dobil živčni clioc ter je bil tako prestrašen. da dalje časa ni mogel nič govoriti. Prve besede, ki jih je Južna iz-pregovoril so bile: »Nikdar več na avtomobil in če bi bil avtomobil zlat«. Dr. Pegana so počasi pod pazduho vodili v Cerkvenico. V Cerkvenici je dr. Pegan takoj dobil zdravniško pomoč. Zdravnik mu jc v Krvaričevem hotelu »Klotilclo« ovil rane z za take nezgode prepariranimi obliži. Nos je bil dr. Peganu natrgan, meso na obrazu je razmesarjeno, obe roki sta ranjeni. Vsled bolečin je dr. Peganu glava otekla. Tudi na hrbet je dr. Pegan dobil udarec. Zdravnik je konstatiral, da ni smrtne nevarnosti, ako ne pridejo kake notranje komplikacije. Ko je zdravnik dal dr. Peganu prvo pomoč, so dr. Pegana s parnikom prepeljali v Selce. Soprogi jc dr. Pegan sam prej pismeno sporočil, da sc mu jc dogodila nezgoda, češ, da se bo soproga manj prestrašila, ako bo videla njegovo pisavo, kakor pa če ji to drug pove. Dr. Pegan je brzojavno javil svojo nezgodo deželnemu odboru. Kakor se poroča, si je dr. Pegan pretresel možgane in bo moral nekaj časa še ostati v Selcih. Dr. Pegan toži o bolečinah na glavi in v hrbtu. Mali morila šiiri svoje oirefte. Iz Gorij nam poročajo: V nedeljo zjutraj se jc zgodila na Rečici pri Bledu strašna rodbinska tragedija. Mati Neža Pretnar na Rečici pri Bledu jc prerezala svojim štirim otrokom, sta-rim od enega leta do šest let, vratove. Njen mož Janez Pretnar je šel k šesti maši v Zgor. Gorje. Po se je vrnil iz cerkve in stopil v sobo, nudil se mu jc grozni pogled. Vse v sobi je bilo krvavo, trupla umorjenih njegovih otrok so ležala na posteljah, tako da so glavo visele navzdol, vratovi pa so bili vseh otrok prerezani. Pretnar svoje žene ni dobil doma, pač pa so mu sosedje pripovedovali, da so videli Nežo Pretnar, ko je hitela v g o r c. Moža je spravil ta grozni doeodek v obun in se je hotel utopiti v jezeru. Sosedje so to preprečili in stražijo Janeza Pretnarja noč in dan, da bi si kaj ne naredil. N e ž a P r e t n ar jc izvršila štirikratni grozni umor v nakrat izbruhii blaznosti, kateri pojavi so se že nekaj časa na njej opažali. Obveščena žendarmerija je šla takoj iskati Nežo Pretnar v gore. Primorske vesli. p Na rojstni dan cesarjev se je vršila v Trstu pontifikalna sveta maša v stolnici sv. J usta, kateri jc prisostvovala tudi nadvojvodinja Marija Jožefa, mati bodočega cesarja Karla Franca Jožefa. Letos se je opazilo, da jc bila i z v a n r e d n a u d e l e ž b a t ako od strani vladne, kakor tudi od mestne. Popoldne se je vršil dvorni obed na okrašeni vladni ladji »Cleopatra« z dostojanstveniki vseh branž. Vse ladje, tu- in inozemske so okrašene z zastavicami, kakor tudi javna poslopja v mestu. Groinenjc kanonov odmeva po tržaškem zalivu. Na predvečer je bilo obrežje lepo razsvetljeno kakor tudi ladje, med njimi neka ruska bojna. Na obali se jo zbralo okoli 30.000 ljudstva. Svirale so godbe. Italijanske ladje so se pa odpeljale na širno morje, da jim ni bilo treba udeležiti se proslave. Tržaški magistrat ni bil razsvetljen, župan sc tudi ni spomnil 821etnice cesarjeve. In ti ljudje zahtevajo od države ravno zdaj šol in bogve še česal p Velik požar se jc vnel 17. t. m. v hladilnicah »Austro-Americane« za argentinsko meso v Trstu. Pokvarilo sc je za 10.000 K mesa. p Za »Jadransko razstavo«, ki se leta 1913 priredi v dunajski Rotundi, je ministrstvo za javna dela dovolilo 250.000 K. p Senzačna aretacija v Trstu, Poročali smo že, da jc nedavno a Trstu dekla Josipina Vulc, doma iz čezsoče na Goriškem, z okna padla in kmalu nato umrla. Na smrtni postelji jc izpovedala, da je hotel njen gospodar Coen izvršiti nad njo nenravno dejanje, da se jc branila in da jo je nato v boju gospodar čez okno pahnil. Dejali so pa, da je Vulc histerična in pijanka. Čudno pa je bilo misliti, da bi se slovensko dekle s hribov na smrtni postelji lagalo. No pretekli petek so Coena zaprli in ga obdržali v preiskovalnem zaporu. p Umor. V znanem Bošketu pri Trstu se je predvčerajšnjim dogodil redek način umora. V zgodnji jutranji uri od sobote na nedeljo jc našel redar na hodniku ležečega ,navidnezno spečega mladeniča. Fant pa je bil — mrtev. Dognali so, da ima mrtvec globoko rano v hrbtu in da jc smrt nastala nasilnim potoni. Na nogah je bil ves policijski aparat. Na j prvo so identificirali pokojnika za Viktorja Jamnika, težaka v Trstu. Bil je na predvečer v kavarni »Al Bigliardo« v družbi dveh individuov temne eksistence in neke vlačuge. O teh informacijah je zvedel pokojnikov brat Ivan Jamnik, ki je takoj obrnil sum na nekega Macusa in nekega Batela. Ivan Jamnik je šel dan potem po ulici Barriera, kjer jc naletel na Macusa. Naravnal jc nan j samo bodeč pogled in zadostovalo je Macusu, da je izogibajoč se odgovoril: »Pa jaz nisem bil.« Ivan Jamnik jc planil nanj in ga z nožem težko poškodoval. Medtem je prihitel redar in aretiral oba, dasi je Macus skušal pobegniti. V Ma-cusovi družbi je bil tudi oni Batel, ki pa je ob tej priliki ubežal, a so ga pozneje zaprli. Piše se Emil Škert. Motivi umora so baje sledeči: »Batel«, Macus in Jamnik so bili člani neke tatinske družbe. Jamnika so pa sumili, da je v policijski službi kot špljon. Zato so sklenili sc ga odkrižati. Najeli so vlačugo Frančiško Valič, doma iz Škrilj pri Ajdovščini, ki ga je v omenjeni družbi zvabila v gozd, kjer ga jc potem Macus zabodel. Žensko so tudi zaprli. p 40Ietmco svojega mašništva bodo praznovali dne 1. septembra gg.: šolski svetnik dr. Hil. Zorn, Ivan Kurinčič, kurat v Medani. Anton Terpin. vikar v Pousabotinu, Blaž Bandel, vikar v p. in pa župniki Ziach, Ballabcu in Tom-sig. p Umrla je v mestni ženski bolnišnici v Gorici dne 16. t. m. gdč. Katarina Peče, učiteljica na Rakeku na Kranjskem. Pokojnica je bila nevrasle-nična in se je — kakor smo že poročali — prod 14 dnevi v hipni nevrasteniji vrgla skozi okno drugega nadstropja. Svetila ji večna luč! 1» Župnik v p, g. Josip Kadenaro izpuščen. Župnik g. Josip Kadenaro, čigar aretacija je dala povod »Edinosti«, »Soči« in »Slovenskemu Narodu«, da so z najgršimi sumničenji in insinu-acijami. katerih je zmožna le zlobna domišljija brezvestnih škodoželjnih ljudi, polnili svoje predale, je bil šele v četrtek izpuščen iz preiskovalnega zapora in je proti njemu ustavljeno vsako nadaJjno postopanje, pač pa pride pred sodišče njegov obrekovalec Ipavec. Mi smo bili že ob aretaciji popolnoma prepričani, da je bil g. Kadenaro glede obdolžitsv, zaradi katerih so ga aretirali, popolnoma nedolžen, da je izključeno, da bi bil nagovarjal nekega kmeta, cla bi nadvojvodo napadel in cla b" v prid Italije vohunil in bili smo za i a'.litega lucli mnenja, da ga izpuste že koj po preteku kakih par dni i.z zapora. A mesto tega se je zgodilo, da je moral, čeravno nedolžen, presedeli skoro 2 meseca v preiskovalnem zaporu. A da je do tega prišlo, smemo lahko smelo trditi, cla je k temu prav mnogo pripomogla grda clc-nunciantska pisava omenjenih listov, posebno pa pisava tržaške »Edinosti« in ; Soče«. P Bivši ministrski predsednik bar. Beck so je mudil v četrtek v Gorici. p Nevarno Je obolel bivši poslanik v Carigradu grof Calice, bivajoč sedaj v Št. Petru pri Gorici. V četrtek zvečer je bil spovcclan in obhajan. Danes se poroča, da se je njegovo stanje zelo poslabšalo in se je bati najhujšega. p Pomllošeena sta bila te dni v Gra-diški mecl drugimi tucli Kranjca Ciuha in Oder. p Cesarjev 82. rojstni dan sc je obhajal v Pulju kar najsijajnejše. V soboto zvečer tik pred solnčnim zahodom je naznanilo veličastno gromenje topov raz vojnih ladij in trdnjav, da se bliža dan, ko je precl 82 leti zagledal luč sveta cesar Franc Jožef 1. Mesto se je odelo v praznično obleko. Skoraj raz vseh hiš so vihrale zastave. Zvečer ste priredili mirozov mornarična godba in ona 87. pešpolka. Hiše, osobito pa prodajalne so bile jako okusno razsvetljene. Najlepši pa je bil pogled v vojno luko, kjer so bile vse v službi stoječe vojne ladje slavnostno razsvetljene. V nedeljo so sc vršile slavnostne svete maše z zahvalno pesmijo. Prva na mor-naričnem vežbališču, katere se je udeležilo vojaštvo, druga pa v slolici, katere so sc udeležili zastopniki c. kr. uradov, kakor tudi deputacijc častni-štva. Popoldan se je vršil v provizorični častniški kazini slavnostni (line. Zvečer tik pred slončnim zahodom je naznanjalo gromenje topov konec slavnostnega dneva. p V pokoj jc stopil v Pulju superior c. in kr. mornarice Karol Kokolj. Na njegovo mesto jc cesar imenoval za mornaričnega. superiorja vojnega supc-riorja I. razreda Antona Jakla. p Imenovanje. Cesar je imenovat častnega kanonika i;n škofijskega kancelarja v Poreču Antona Bronzina za kanonika katedralnega kapiteljna v Poreču. Slojerske novice. Koroške novice. k Umrl je v Sinčivasi. po clolgi mučni bolezni preža služili g. Janez šumah. posestnik v Sinčivasi. Janez Šumah je bil redka prikazen med koroškimi Slovenci. Mož še stare korenine, vzoren katoličan, navdušen in naroden Slovenec, izvrsten gospodar, požrtvovalen rodoljub. Dolga leta je bil delaven odbornik katoliškega političnega društva, skozi f> let je bil župan velike slovenske občino Doberlavas, bil jc med ustanovitelji Posojilnice v Sinčivasi in je vodil to posojilnico nad 15 let. dokler ni lani vsled bolelmosti in radi pojemajočih moči moral sam odbor prisiliti, naj voli drugega predsednika. Šumah bil je tucli med ustanovitelji Gospodarske Zadruge v Sinčivasi, ki bi brez njega ne bila nastala, ker je le on imel poleg kolodvora primerno sc-Jišče za potrebno zgradbo, ko bi njega ne bilo, bi zadruga nikjer ne. bila dobila potrebnega stavbišča. Šumah bil je potem podpredsednik Zadruge do letošnjega občnega zbora, ko sc jc moral na njegovo prošnjo voliti drugi. Daleč naokoli jc bil Šumah znan kot, izboren, nad vse skromen in priden gospodar. S svojim delom si je pridobil lepo premoženje in jo vsled tega tucli med nasprotniki imel veliko veljave. Naj bo blagemu pokojniku zemlja lahka, naj počiva v miru in naj najde obilno plačilo za trudapolno dolgo delo. Koroškim Slovencem pa bo ostal nepozaben. k Ubil se je pri vojaških vajah v Ziljski dolini huzar Jožef Dobrovsky iz Celovca. k 360 angleških žurnalistov se danes 10. t. tu. pelje na novih razglednih vozovih alpske železnice preko Celovca v Trst, cla si ogledajo južne alpske dežele. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ,.Slovenske Straže"! š Glede akcije za delozmožnost štajerskega deželnega zbora piše »Grazer Volksblatt« 18. t. m., cla stoji slabo. šVelikc vojaške vaje. Gornjigrad. Velike vojaške vaje se pričnejo že od 20. t. m. 3. in 20. brambovski polk imata strelne vaje na Menini in druge vaje v gornj ograj skem okraju od 23. avgusta tnecl Raclmirjcni in Šmartnem. Dne 21. t. m. so strelne vaje s strojnimi puškami 3. polka na Menini, dne 22. t. m. iste in še ostro streljanje iz posameznih pušk, ravno isto dne 23. t. m. od 2G. polka in 24. samo s strojnimi puškami. Dne 25. avgusta odidejo vojaki iz gorujegrajskoga okraja na Vransko ter v Trojano in Št. Gothard, kamor dospejo šo drugi polki. Ti se potem vsi premikajo proti Litiji in od tam proti Cerknici. Te vojaške vaje bodo bolj težavne in naporne kakor cesarski manevri in hočejo tucli nekaj posebnega poskusiti glede oskrbovanja vojaštva z živili. Dopisniki časnikov se vaj ne bodo smeli udeležiti. Vojaških vaj na Kranjskem se udeleži tudi prestolonaslednik. Na Menini se. pripravlja strelišče za streljanje 3. in 26. brambovske-ga polka. V gornjegrajski koči stanujejo že od 4. avgusta en major, dva nad-poročnika, en poročnik, razen tega 72 vojakov od dodeljenih pionirjev in telefonistov. Strelnih tarč se postavi okoli 1000. Vojaštvo bode korakalo iz Vranskega in Šmartnega na Ščavnico in streljalo proti gornjegrajski koči. š Maribor. Kakor smo poročali je cesar odpustil 7 kaznjencem mariborsko kaznilnice ostanek kazni. Med temi sta pomiloščena tudi iz »Glavne posojilnice« v Ljubljani znani dr. Matija II u d n i k ter neki Prelesnik, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo in jc v ječi presedel že celili 30 let. š Strašna toča v Ormožu. V sredo 11. t. m. zvečer proti pol sedmi uri je nastala krog Ormoža huda nevihta. Začela je padati strašna toča, ki je v ormoški okolici, posebno na llumu in sosednih vaseh hudo poškodovala polja, vinograde in sadonosnike. Toča jc imela posebno obliko, kakršne še tukaj ni nikdo videl. Komadi so bili do 4 cm dolgi in so tehtali do 4 dkg. Njih podobe so bile v miniaturi, kakor mlinska kolesa, morske zvezde, morski pajki, razni živalski rogovi, švedske jutr-ne zvezde (Morgensterne), polži stolpa-sti itd. škoda je velika, položaj prebivalstva obupen. — Tudi okrog Ptuja je toča po več vaseh zopet hudo potolkla. š Toča je te dni hudo potolkla okrog Dobrne pri Celju. Po večerih jc vladal ob priliki deževja precejšen mraz. š Gradec. Vsled znanega slučaja Farendla v Gradcu je odredila namest-nija vsem podrejenim oblastim, cla kat najstrožje pazijo na izvrševanje mesnega ogledovanja in da za vse tozadevne prestopke izposlujejo kar .najstrožje kazen. š Krvava drama vsled odklonjene ženitne ponudbe. Iz Maribora se nam poroča: V četrtek zvečer se jc v Studencih pri Mariboru zgodila strašna ljubezenska drama. V 291etno v Krali-kovi tiskarni v Mariboru zaposlene vlagateljico Marijo Karner, se je zaljubil 221etni mizarski pomočnik, Aloj; J uric, doma iz Moškanjccv pri Ptuju Delal ji je večkrat ženitne ponudbo kar pa je ona vsled razlike starosti vedno odklonila. Na praznik zvečer jc bila Karner s svojo materjo v gostilni ki se nahaja v hiši, kjer jc Karnerjeva stanovala. K njima se je pridružil šc Jurič in začel Karnerjevi zopet delati ženitne ponudbe. Ona pa jih jc zopet odklonila. Proti deseti uri zvečer so šli iz gostilne domu. Karnerjeva je šla nato še k sosedu po mleko in jo je tja spremljal tucli Jurič. Komaj sta šla nekaj časa po cesti, je Jurič potegnil samokres in dvakrat ustrelil na Karner jovo. katera se je v sence zadeta, takoj zgrudila nalla. Nato je ustrelil šc dvakrat na sebe, kar je povzročilo takojšnjo njegovo smrt. Mariborski rešil ni oddelek jc spravil Karnerjevo v bolnišnico. kjer še sedaj leži v nezavesti Pri Ju riču pa so morali konstatiratl same smrt. š Smrt v nevihti. V bližini Maribora sta gnala dva živinska trgovca 48 glav goveje živine po cesti, ko je naenkrat nastala huda nevihta. Enem1' trgovcev je ime Franc Zupančič. Bli^ je splašil nekega bika, ki se jo zaletel v Zupančiča in mu preparal trebuh-Zupančič je vsled dobljene poškodbe kmalu nato uinrl. š Ljubezniva žena je posestnika Marija Trobiš na Tcharjih pri Celju Te dni sta so nekaj , sprla z možem Žena je vzela motiko in moža ž nj< tako neusmiljeno pretepla, da je dobi več poškodb. Na to ga je zgrabila in gi z močjo vrgla v kuhinjo. Priletel i' ravno v rob Štedilnika in 'dobil Izdatno poškodbo. Trobiševa jc naznanjena prožnikom. šAretaclja nevarnega hotelskega tatu. V Celju se je policiji posrečilo aretovati po tiralici zasledovanega nevarnega hotelskega tatu Franca Turi-na. V hotelu »Central« v Poli jc ukradel iz neke sobe 800 K ter izvršil tudi v drugih hotelih več tatvin. Turina so izročili okrožnemu sodišču v Rovinju. š Avtomobil je povozil mt državni cesti pri Celju hlapca Janeza Mavca iz Arjevasi. Mavcu je zlomljena desna noga. Šoferja ne zadene krivda, ker je bil Mavc pijan in se jc sam zaletel v avtomobil. š Udarilo jc ob priliki zadnje nevihte v hlev posestnika Mihaela Mu-teca v Levcu pri Celju. V hlevu je ubito dva konja, vredna 1200 K. Tudi streha na hlevu so jc užgala, vendar pa je Ievška požarna hramba ogenj še o pravem času zadušila. š Otroci povzročili požar. Pri posestniku vulgo Novaku na Gorici jc nastal te dni ogenj, ki je popolnoma uničil celo gospodarsko poslopje, škoda znaša čez 2000 K. Zavarovalnina znaša samo 1200 K. Požar so povzročili otroci. — V Presičnem pri Kozjem je zgorela posestniku Mihaelu Jazbin-šeku hiša ter hlev. Ogenj je uničil tudi vse orodje in ves živež. Živino so lo z veliko težavo rešili. Gašenje jc bilo vsled pomanjkanja vode zelo otežkoče-no. Škoda znaša okrog 1800 K, zavarovan pa je bil Jazbinšek samo za 300 K. Zažgal je lOietni Jazbinšekov gluhonemi sin. š Z steklenico ga težko ranil. Te dni sta pila v Klinarjevi gostilni v Svetini pri Celju posestnika Anton Vodi-šek in Alojz Mele. Med Vodišekom iu gostilničarjem je nastal prepir, v katerega se je vmešal tudi Mole. Vodišeka je to ujezilo. Zgrabil je na mizi steklenico in ž njo udaril Melela po glavi. Mele je zadobil vsled tega nevarno rano. Vodišeka so naznanili oblastim. Najnovejše vesli. Trst, 19. avgusta. Na krovu Lloy-dove ladje »Leopolis« je izbruhnil požar, ki je uničil vse prostore 1. razreda. Škoda se cena na 50.000 Iv. Carigrad, 19. avgusta. Zaradi albanskih homatij je minister za notranje zadeve Damad šerif odstopil. Tudi justični minister Hilmi namerava odstopiti. Albanci prete vdreti v Solun. Porta jim je dala 24 ur odloga, da se razkrope. Dunaj, 19. avgusta. Predlog grofa Rerchtolda glede akcije za pomirjenje Turčije so vse velevlasti sprejele. Dnevne novice, r4- Boj liberalnemu časopisju. Na nemškem katoliškem shodu v Aachnu, ki je med drugim sklenil tudi jako umestne resolucije glede časopisja (glej »Slovenec« 17. t. m.), je dejal referent o tej stvari tudi sledeče: »Ako vidim, kako katoličani brez nujne potrebe bero liberalen list. mi srce krvavi. (Veliko pritrjevanje.) Liberalni listi, naj zastopajo liberalno naziranje odkrito ali prikrito, delajo v resnici le na prevrat tako duhovne kakor posvetne avtoritete, zastopajo vsi materialistično stališče, in so zato obče nevarni. Liberalnim listom morajo zato katoličani napovedati boj na nož! (Ponovno burno pritrjevanje.)« -)- Shod S. L. S. Iz Belokrajine se nam piše: Poslanec Karel Dermastia se mudi v Belikrajini, da prouči razmere svojega volilnega okraja. Obiskal jc Adlešiče, odtod se podal v Preloko, nato pa je prišel 15. t. m. na Vinico, kjer sc je vršil pri županu posvet zaupnih mož. Nato je poslanec odšel v Hrast in v Dragatuš. Liberalci, ki so zabavljali Dermastiji, da ni domačin, zdaj lahko izprevidijo, da je kljub temu vesten poslanec, ki se za svoj okraj briga in mu hoče v vseh ozirih pomagati. Bog živi S. L. S. in njene zastopnike, ki tako vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti! -j- Dr. Ryba( in njegova prerokovanja. Tržaški politik dr. Rybaf, v katerem bije gorko sokolsko srce, jo čutil tudi potrebo, da se je obregnil na Bledu najprej ob nas, češ, da smo Sokola »obrekovali in grdo sumničili«. Mi o tem nič ne vemo; ali jc to kako obrekovanje in suntničenje, čc priobčimo dopis, v katerem dopisnik izlete v letovišča odsvetuje, ker znajo izleti na-rodnobojnih društev na promet s tujci slabo vplivati? Potem se je spravil na blejskega župana, češ, »da je pozabil na gostoljubnost,« ker ni Sokolov pozdravil. Naša društva so prišla že večkrat v Trsi, pa vendar nismo šc nikdar videli dr. Rybara, da bi nas pozdravil. Naši Orli so prišli pred par leti v Kamnik, pa ni bilo o kakem pozdravu liberalnega župana ne duha ne sluha. V Ljubljano pride na katoliške shode do deset tisoč ljudi, a mestnemu županu Še na misel ne pride, da bi jih pozdravil. Pač pa nahujska »Slovenski Narod« ob takih prilikah vse elemente, da hodijo razgrajat in demonstrirat! C.e hoče torej ta tržaški kavalir in gentleman ljudi dostojnosti učiti, naj gre najprej v liberalno šolo. Blejski župan je izvoljen na program S. L. S in n jegovo obnašanje proti Sokolom je bilo čisto korektno. Ali naj gre župan .S. L. S. pozdravljat ljudi, ki prirejajo izlete v la namen, da snubijo za liberalno stranko, ki podira delo S. L. S.? Ali naj gre župan pozdravljat liberalce, ki so govorili proti električni luči na Bledu in proti hitri rešitvi blejskega vodovoda? Bled ni od liberalcev še nikdar ničesar prejel; čc sc bo res razvil v moderno letovišče, bo to zasluga S. L. S. Zato je bilo postopanje blejskega župana čisto taktno, netaktno pa jc bilo zadiranje dr. Rybafa. -f- Pameten Nemec. V Neuc Freie Presse« 18. t. m. kritikujc vseučiliščni profesor dr. Karel B r o c k h a u s e n zelo ostro omejeno stališče nemških avstrijskih politikov glede nenemških vseučilišč in izvaja, da je le v interesu splošne kulture in tudi nemških vseučilišč samih, ako dobe Lahi, Slovenci in Rusini svoja vseučilišča, oziroma Čehi drugo vseučilišče. To bo v korist znanosti in zato tudi Nemcem ne bo moglo škodovati. -f Sankcijoniran deželnozborski sklep. Cesar je sankcijoniral sklep kranjskega deželnega zbora z dne 16. februarja 1912, da se dovoli občini Knežak pobirati v letu 1912. v davčnih občinah Knežak, Bač in Juršice 160 odstotno, v davčni občini Ko-ritnice 169 odstotno in v davčni občini Šembije 209 odstotno doklado od vseh direktnih davkov. + Za častna občana Novega mesta sta bila v seji v soboto 17. t. m. imenovana prošt dr. Elbert in dr. Poznik zaradi njunih zaslug za Novo mesto. -j- Vinski davek. V zadnji seji novomeškega občinskega sveta je župan Rozman predlagal, naj se od strani novomeške občine protest proti vinskemu davku opusti, ker prvič to ne spada v njega delokrog in drugič pa ta davek v resnici ni tako nevaren. Ostali občinski odborniki pa so storili sklep, da se za prihodnjo sejo pripravi protest, ki se ima v smislu naročila doposlati poslancu Jarcu. Belokranjska železnica se odda prometu najbrže maja meseca 1914. — Stari kot. Lep košček zemljo na gorski planoti nad Čubrom, od kranjske strani ločen, ima razgled v sosedno Hrvatsko. Slovenskemu svetu je ta prijazni kotiček slovenske zemlje odkril kaplan Škulj, imenovan »fajmo-šter iz Starega kota«. Zainteresoval je zanj slovensko politično javnost in poslance. Vzbudil narodno zavest dobrega ljudstva in jim podaril potrebno izobraževalno in gospodarsko organizacijo. Zadnje leto mu pomaga res pravi ljudski učitelj gospod Blenkuš. Letos jih jc obiskal knezoškof in delil zakrament svete birme. Gotovo je bil prvi škof v Starem kotu. Na svetega Boka ko je tu največji cerkven shod, je pa Kmečka zveza priredila zborovanje. Ej, lepo je Viilo! Na hribu pred cerkvijo so napravili oder in ko je minila sv. maša, se je zbral ves svet pod lipo krog odra. Slovenec in Ilrvat sla z vso pozornostjo poslušala govornika poslanca Jakliča, ki je govoril o delu S. L. S. za kmetski stan. Njihov stari znanec tajnik Kmečke zveze, gospod Škulj, jih je kar clektriziral, vzbujajoč stanovsko zavest kmetskega ljudstva. Na obeh krajih se je oglasilo mnogo kmetov za sprejem v Kmečko zvezo. Kmečka zveza, naprej! — Dunajski Slovenci na Sv. Višarjab. Romanje in izlet, ki so ga priredili 12. in 13. t. m. dunajski slovenci na Sv. Višarje, je nad vse pričakovanje lepo uspelo. Okrog 60 dunajskih rojakov in rojakinj se je v pondeljek dopoldne pripeljalo iz Ljubljane na Trbiž, od koder so po kosilu ob naj ugodnejšem vremenu odšli na hrib k svetišču Matere božje na Sv. Višarjah. Pod cerklijo jc udeležence na prostem sprejel in s krasnim nagovorom pozdravil č. p. Ladislav, nakar so sc vsi podali v cerkev. O mraku so se vsi udeleženci zbrali na prostem na gričku poleg cerkve k prijateljskemu sestanku. Drugo jutro jc bil ob 6. uri cerkveni govor in sv. maša, ki jo jc daroval g. A. Snoj. Med sv. mašo je krasno prepeval ženski zbor »Straže« pod vodstvom g. J. Zdešarja. Prekmalu jc prišel čas, ko se je bilo treba zopet ločiti od prijaznega Marijinega svetišča. Na prostem jc č. p. Ladislav udeležencem izpregovoril šc nekaj ginljivili besedi v slovo, nato pa so sc veselih obrazov in najboljše volje zopet podali v Trbiž. Ker je romanje tako lepo uspelo, se je sklenilo, da se podobno romanje dunajskih Slovcncev vrši odslej vsako leto. Dal Bog! — Procesija pri evharističnem shodu na Dunaju. Določeno je, da bode duhovščina, kolikor jo bo šlo s procesijo v cerkveni obleki, s škofi vred tvori- la posebno skupino, ki se bode dne 15. septembra nted 10. in 31. uro zbrala v cerkvi sv. Štefana. Pred to skupino bodo šli katoliški dijaki, vseučiliški profesorji, zastopniki državne iu gosposke zbornice, deželni odborniki in deželni poslanci. Duhovniki, ki se žele tej skupini pridružiti, naj sc neposredno prijavijo na Dunuj pod naslovom: Proceusiouskanzlei im fursterzbisehof-lichen Palci is, Wien, najpozneje do 2 5. avgusta in naj prijavi še prilože večji kuvert s svojim naslovovm, v katerem bodo dobili potrebno navodilo glede obleke. — Treba je pač, da se nekaj gospodov duhovnikov pridruži tej skupini, nekaj jih bodo pa moralo vse-kako iti z našimi ljudmi. Ker bo slovenskih duhovnikov čez 300 navzočih, sc lahko primerno razdele. — Šolske vesti. Deželni šolski svet je pripustil kandidatinjo Palmiro Fajdiga k praksi v Kranj, provizorična učiteljica Marija Šusteršič v Loškem potoku pa pride za provizorično učiteljico in voditeljico k Sv. Duhu. — Vojaške vaje na Kranjskem. V Ljubljani koncentrirane vojaške cele so odšle danes k velikim vojaškim vajam na Notranjsko, Ves 27. pešpolk s 1. bataljonom 47. in 1. bataljonom 87. pešpolka je zavzel danes pri Vrhniki predstražo in se tamkaj utaboril. Jutri kantonira prvi in drugi švadron 6. huzarskega polka, štab, drugi ter tretji bataljon 27. pešpolka v Spodnjem Logatcu, prvi in četrti bataljon 27, pešpolka, 3. bataljon 17. pešpolka in tretji švadron 6, huzarskega polka v Zgornjem Logatcu, prvi bataljon 87, pešpolka na Planini. 21. avgusta kantonirajo čete na Vrhpolju, v Vipavi in na Slapu, 22. v Štanjelu in Komnu. Med 31. avgustom in 3. septembrom pa se vrše že napovedane velike vaje okoli Cirknice. — Poostreni predpisi za imenovanje rezervnih častnikov. Vojno ministrstvo je pred kratkim izdalo odlok, ki poostruje predpise za imenovanje častnikov v rezervi. Odlok navaja, da veliko sedanjih častnikov ni takih, da bi zadostili vsem zahtevam častniškega stanu. Kriva ni vzgoja enoletnih prostovoljcev, marveč lo, ker se pri imenovanju rezervnih častnikov dovolj ne izbira. Odločiti mora pri imenovanju tudi osebnost in zato morajo častniki tudi izven službe z enoletnimi prostovoljci več občevati kakor dozdaj. Osebno se morajo prepričati o značaju in o mišljenju enoletnih prostovoljcev. Poveljniki in inštrukcij-ski častniki morajo kolikor mogoče strogo poročati. Ne zadošča za rezervnega častnika zgolj praktična izurjenost, marveč naj se tudi na to gleda, da aspirantova zunanjost in obnašanje ne izpodkoplje njegove avtoritete. Pri izkušnjah naj se strožje klasificira. Častniški zbor se mora, ko sklepa o sposobnosti kakega aspiranta, ozirati na to, v kaki družbi da živi aspirant. Da se pospeši stanovska zavest in ugled rezervnih častnikov, naj častniki po poklicu občujejo tudi z neaktivnimi častniki. — 17. pešpolk na Jesenicah. Povsod po deželi se je včerajšnji rojstni dan cesarja čim najslovesnejše obhajal. Tako poročajo z Jesenic, da je naš domači pešpolk št. 17., ki jo na potu v Ljubljano, priredil tamkaj v soboto zvečer s svojo godbo mirozov ter zaigral pred stanovanjem polkovnika 2 sklaobi. Včeraj ob 5. uri zjUtraj je igrala po Jesenicah godba 17. pešpolka budnico in oli 9. uri zjutraj je daroval na prostem vojni kurat Rafael Kozak sveto mašo, ki se jo je udeležil polk z zastavo pod poveljstvom majorja Ven-tour pl. Turnau. Ob 1. uri popoldne so imeli častniki slavnostni diner v kolodvorski restavraciji. — Železniška imenovanja. Kot aspiranti so vstopili k državni železnici; Henrik Meitzner v Podbrdu, Ivan Vlassics v Kranju. Za asistente so imenovani Peter Bradaška (Kranj), Alojzij Perhavec (Her-pelje), Alojzij Šubic (Trst), Ivan Vranjek (Volčjadraga), Adolf Lukan (Sv. Lucija), Robert Herzog (Podnart). — Izpremembc pri finančni straži. Paznik Oskar Preisinger je. premeščen iz Trsta v Kranj. — Tit. respicijent Božidar Jeraj jc imenovan za respicijenta, paznika Andrej Horvat in Fran Toš za nadpaznika. — Prestavljeni so: Tit. višji respicijent Andrej Weble i z Postojne v Ljubljano (2), lil. respicijent Anton Muc iz Črnomlja v Kočevje, tU. respicijent Anton Ainon iz Osil-nice v Črnomelj, nadpaznik Ivan Papež iz Radovljice v Postojno, nadpaznik Jožef Zemljak iz Vrhnike v Osilnico, nadpaznik Matija Božiča od 1. oddelka k 2. oddelku v Ljubljani, nadpaznik Alfonz Pagon iz Mengša v Ljubljano (2), paznik Karel Leitgeb iz Ljubljane (1) v Postojno, paznik Ivan Torkar iz Postojne v Mengeš, paznik Alojzij Šribar iz Litije v Kočevje, nadpaznik Franc Smrdu iz Kočevja na Vrhniko, paznik Andrej Horvat iz Ljubljane (1) v Litijo, nadpaznik Franc Toš iz Krškega v Radovljico, paznik Martin Golob iz Kranja v Krško in paznik Franc Rchbergcr iz Škofje Loke v Ljubljano (t), — Požar. V petek, dne 16. t. m. ponoči ob 11. uri jc pričel goreti kozolec po- sestnika Franc Zabnikarja iz Radomelj, kateri je bil poln raznega žita. Škode je čez 1000 kron. Zažgala je zlobna roka. Sumi se neki nasilnež, ki je isti dan pretil do-tičnemu posestniku, da mu bo že nekaj naredil, kar si je namenil. Posestnik je bil zavarovan, a za malo. — Poostreni predpisi za hrvaške srednje šole. Naučni oddelek hrvaške deželne vlade je izdal poostren disciplinarni red za srednje šole. Ravnatelji sol morajo strogo paziti, da sprejemajo v zavode le take dijake, za katere imajo sigurno jamstvo, da bodo v šoli napredovali. Nadalje sc ima strogo paziti na to, da bodo koncem prvega polletja na vsak način izključeni iz prvega razreda oni učenci, za katere se je dokazalo, da so nesposobni za napredek. K maturi sc smejo spustiti samo popolnoma sposobni. Predpisi glede poseta gledališč in enakih zavodov, se morajo odslej izvajati. Istotako tudi naredba, ki prepoveduje srednješolcem sodelovanje pri šport, klubih. Po-sečanje čitalnic je strogo prepovedano. Učno osobje mora I udi paziti, kake knjige bero dijaki, ki jim jc tudi najstrožje prepovedano, da so naročniki političnih listov. Dijaki, ki so napram profesorjem osorni, se morajo takoj izključiti. — &:nt Jurje pri Grosupljem. Na Vel. šmaren je vprizorilo tukajšnje Izobraževalno društvo igro »Sveta Neža«. Dekleta so izvrstno igrala. Gledalcev je bilo do 500. Slišali smo tudi koračnice tukajšnje orlovske godbe in petje pod vodstvom vrlega šentjurskega or-ganista. — Nesreča. Veletrgovec v Kranju gospod Edvard Dolenz se je peljal predzadnjo nedeljo s svojo materjo in kontoristinjo Matildo Šega iz Straži-šča domov. V Šmartinu jc neko tele splašilo konje. Pri vozu se jc zlomila os in voz se je prekucnil. Vsi so sc poškodovali. Gospa Dolenz je prišla pod voz in si je zlomila nogo. Gospodična Šega je poskočila z voza in sc je poškodovala na ramenu. Poškodoval se je tudi gospod Dolenz na kolenih in tudi kočijaž je opraskan, ker so ga konji vlekli za seboj. Bog daj blagi rodbini zopet kmalu zdravje! — AH ni to posledica alkohola? Prve tri dni tega tedna je bil nabor v Škofji Loki. Nabornikov je bilo 593 in izmed teh jiii jc bilo potrjenih le 79. —t V Kranju pa je bilo včeraj 120 fantov na naboru. Potrjenih je bilo 39. — Z Jesenic. Županstvo na Jesenicah naznanja, da se vrši v sredo dne 21, t. m. ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni j a v n a d r a ž b a klavni č-nega hlev a na Jesenicah. Proračun je interesentom na ogled v občinski pisarni. — Semenj. V četrtek, dne 22. t. m. se bo vršil semenj v Kandlji za goveja živino, konje, prašiče in drugo blago, Kupci in prodajalci se vljudno vabijo, — - Poizkušeni samoumor. V prijaznih S e 1 c i h pri C. c r k v e n i c i se jc hotela kuharica gospe pl. Strige utopiti v morju. Gospodinja ni bila s svojo kuharico več zadovoljna, zato jo jo odslovila. Dekle si je to toliko k srcu vzelo, da jc skočilo v morje. Ženska zaposlena v kopališču s splošno znanim imenom »Urša« je stvar pravočasno zapazila, hitela k samomorilki in jo srečno potegnila za krilo šo živo iz vode. Obsodbr Jukiča in tovarišev. V soboto je bila izročena zagovornikom v procesu proti Jukiču in tovarišem pismena obsodba. A" teku 8 dni morajo zagovorniki vložiti prijavljene prizive z ničnostnimi pritožbami. — Dr. Mažuranič, znani politik, je bil obsojen v Ogulinu na 300 K globe, ker je v Novem Vinodolu zabavljal zoper občane, ker so se šli Čuvaju zaliva-iit za vodovod. — Pošiiii debit je odtegnila avstrijska vlada listu »Hrvatski sviet«, ki izhaja v Now Yorku. — Društvo »Ginnastica« v Zadru je vlada zaradi iredentovstva razpustila. — 13 letni zločinec. 13 IcLni Blagoja Balvanac iz Budimca na Hrvaškem je na svinjski paši v prepiru s 14 letnim Šime Jo-vanovičem slednjega dvakrat z nožem tako uklal, da je slednjega težko ranil. — Zoper takozvane »platte«, bandc malopridnežev, kakor jih je na Dunaju veliko, so v načrtu za novi kazenski red sprejeli določilo, da sc osebe, ki se v svrho tatvine, ropa, izsiljevanja in javnega nasilstva združujejo, zaradi dokazane združitve v ta namen kaznujejo z zaporom od 4 tednov do treh let. — Proces zoper »Jadrana«, oziroma voditelje tc propale goljufive zavarovalnice, sc vrši 2. prili. meseca v Zagrebu. Razpravo bo vodil dr. Košutič. — Več demonstrantov, ki so v Dubrovniku demonstrirali za Jukiča in proti Čuvaju, jc obsojenih na zapor in denarno globe. — Samoumor železniškega delaven. V Zagrebu sc je vrgel pod vlak 22 letni železniški dclavec Josip Župardija. Vlak ga je popolnoma raztrgal. Vzrok samoumora je menda nesrccna ljubezen. — Čuvaj v Švici. Predsedništvo osrednjega odbora Saveza hrvatskih učitelj' skih družtava v je prejelo v soboto od kraljevega komisarja Slavka pl. Čuvaja iz Lu-rerna v Švici pismo, v katerem sc učiteljem zahvaljuje, da so prekinili pasivno rezi-stenco. — Odlikovanje predsednika »Matice HrvatRke«. Srbski kralj Peter jc podelil predsedniku AJaticc Hrvatske« dr. Otonu Kučeri red sv. Save III. razreda. Isti red je podelil kralj Peter tudi tajniku Matice Srpske« v Novem Sadu dr. Tihomiru Osto-jiču. — Stavka stavcev v Zadru. V tiskarni »Narodnega Lista v Zadru so pričeli stavkati stavci, ker lastnik tiskarne noče uvesti novega tarita, ki jc normiran po ostalih zadrskih tiskarnah. — Vrhovna uprava mesta Osjeka jc poverjena podžupanu virovitičke županijc Ladislav u Labošu. — Nabiralne kanale so pričeli graditi v Osjeku. — Poštni avtomobili v Dalmaciji. Med Splitom, Omišem, Makarsko, Imotskim, Vrgorcem in Mctkovičem bodo z začetkom prihodnjega leta uvedli poštno avto-mobilno zvezo. — V Tomaževem je, kakor smo v soboto poročali, neka Urša Mihelič padla z odra Markonove hiše. Kakor se nam danes zagotavlja, je padla zgolj po lastni neprevidnosti in nc vsled slabe naprave odra. Tudi si ni noge zlomila, ampak se le neznatno poškodovala. LjuMjfloske novice. VOLILCI V DEŽELNI ZBOR! Imenik volilcev za dopolnilno volitev dveh deželnih poslancev iz volilnega razreda mest in trgov v volilnem okraju ljubljanskem, vršečo se 24. septembra t. 1., jc razgrnjen do ponedeljka, dne 26. avgusta v mestni posvetovalnici od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Poživljamo vse somišljenike, da se zanesljivo prepričajo, aH so v imeniku ali ne. Volilni upravičenec je vsakdo, ki ima po občinskem štatutu mesta Ljubljane v prvem ali drugem razredu pravico voliti občinski zastop ali ki plačuje v tretjem razredu najmanj po osem kron neposrednega davka na leto. Ugovori se vlagajo pri mestnem magistratu ustmeno ali pismeno. — V vseh v o 1 i 1 s ni h zadevah je vedno na razpolago, daje pojasnila, sprejema reklamacije tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6, II. nadstr., k i posluje za časa reklamacij vsak dan od 8. do 12. dopoldne in od pol 3. do 7. zvečer. lj Praznovanje cesarjevega rojstnega dne sc jc vršilo v Ljubljani po naznanjenem sporedu na najsijajnejši način. Mirozova godbe bos.-hercegovskega polka št. 2 v soboto zvečer sc je udeležilo na lisoče občinstva, kakor tudi vojaško maše in parade na tivolskem igrišču. Pri tej maši, ki jo je bral vojni kurat gospod .1. Maračič, j«1 prisostvoval ves častniški zbor ljubljanske garnizije in te dni v Ljubljani koncentriranih čet, na. čelu jim divi-zijonar Kusmanek. Deželnega predsednika je zastopal dvorni svetnik grof Chorinsk.v, navzoča sta tudi bila deželni glavar dr. Šusteršič in dež. odbornik dr. Zajc<\ kakor tudi mnogi zastopniki uradništva. Po službi božji je vojaštvo defilirai pred divizijonarjem. Ob 10. uri dopoldne je bral v stolnici slovesno sveto mašo knezoškof dr. Jeglič, pri kateri so prisostvovali dvorni svetnik grof Chovinskv v. državnimi uradniki, eksc. divizijonar podmaršal Ivus-manek na čelu častnikov garnizijc, deželni glavar dr. Šusteršič in deželni odbornik dr. Zajec, župan dr. Tavčar in nekateri občinski svetniki in magistratni uradniki, zastopniki odvetniške zbornice, trgovske in obrtniške zbornice, ljubljanske podružnice mornariškega društva, zastopniki važnih drugih oblasti in društev, kakor tudi innogobrojno občinstvo. Po slovesni šv. moši so (iošli k namestniku deželnega predsednika, da izrazijo udane čestitke povodom rojstnega dne 821etnega vladarja deželni glavar dr. Šusteršič v imenu dežele, župan in podžupan mesta Ljubljano, zastopniki trgovske in obrtne zbornice, podružnice mornariškega društva, Vincencijcve družbe, deželne gasilne zveze in raznih drugih korporacjj. — Zvečer je priredila ljubljanska podružnica mornariškega društva povodom cesarjevega rojstnega. dne v hotelu Union slavnostni koncert. ki se ga jo udeležilo številno občinstvo in mnogi častniki. Na vrtu jc igrala goilba b'o«.-h"erc. polka, v veliki dvorani pa godba 27. pešpolka. Obe godbi ste ž<'ii mnogo odobravanja. Koncertu so prisostvovali dvorni svetnik grof Chorinsky, deželni glavar dr. šusteršič, mnogi državni in deželni poslanci, polkovni poveljniki v Ljubljani koneertriranih čet, mornariški superior Kokaij in druge visoke osebe. Koncertu je sledilo šampansko srečka-nje. Mesto je bilo včeraj in v soboto predvečer okrašeno z zastavami. lj Hudnik, bivši načelnik »Glavne«, ki je bil obsojen na tri leta težke ječe, jc po enoletni ječi pomiloščen. Hudnikovo po-miloščenje je precej zgodaj nastopilo. Dr. Hudnik se nahaja zdaj v Postojni. lj Tifus v Mostah. V Mostah lik pred Ljubljano se je zopet pojavi' tifus. Na tifusu je obolelo pet oseb. Moščanska občina jc pod Oraž-movim gerentstvom pričela odločno akcijo za vodovod. Hitra rešitev te zadeve bo tudi v korist Ljubljane, ki ima najožje zveze v Mostami. Z ozirom na vsako leto ponavljajoče sc slučaje tifusa opozarjamo merodajne faktorje, da pospešijo od moščnnske občine zapo-četo akcijo za razširjenje vodovoda v Moste. lj Gosp. dvorni svetnik Kliment se je vrnil z dopusta in je zopet prevzel svoje posle. lj Stolna konferenca Vincencijeve družbe v Ljubljani je razdelila tudi letos povodom rojstnega dne našega prcljublje-nega cesarja ubogim štruce. Predsednik jc še posebej daroval vsakemu ubožcu po pol litra vina, in mnogozaslužni član gospod lekarnar Gabrijel Piccoli, c. in kr. in papežev dvorni založnik, je daroval društvu tudi letos izdatno vsoto 100 kron. lj Kje bo nastanjena državna policija? Kakor se čuje, bo državna policija v Ljubljani nastanjena blizu vladne palače na Bleiweisovi cesti. V ta namen da jc oddal gosp. Supančič svojo hišo na vogalu Blci-weisove ceste in Subicevc ulicc v najem za letnih 23.000 K. Državna policija bo torej nastanjena nasproti dekliškemu li-ceju. Poslovati začne s 1. januarjem leta 1913. lj Pohvalno pismo od deželne vlade je dobil za desetletno sodelovanje kot načelnik pri ljubljanski krojaški zadrugi krojaški mojster gospod Fran Jeločnik. Deželna vlada je izrekla to priznanje, ker deluje zadruga pod na-čelstvom gospoda Jeločnika, ki opravlja nad 10 let tudi njena blagajniška in pisarniška dela, v vsakem oziru po-voljno in je njen finančni položaj zadovoljiv kakor tudi njeno delovanje glede strokovne izobrazbe vajencev jako uspešno. lj Poročila sta se Anton Stcrnad in Leopoldina Sternad, roj. Klopčar. lj Vpisovanje v dramatično šolo slovenskega gledališča sc jc začelo včeraj v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne in se nadaljuje vse dni prihodnjega tedna od 6. do 8. ure zvečer v gledališki pisarni. Pouk jc brezplačen. Kdaj se dramatična šola otvori, bode pravočasno objavljeno po listih. lj Tatvine, oziroma poneverjenja in goljufive manipulacije zlasti s senom so zasledili, kakor se govori, pri topništvu v Ljubljani. Zapletenih je baje v zadevo več podčastnikov in drugih. lj Promenadni koncerti »Slovenske Filharmonije« prenehajo začasno, ker se je skrčilo število godcev. Nekaj izvršujočih članov jc poklicanih k orožnim vajam in nekaj jih je izstopilo iz službe. lj Kolo ukradeno jc bilo včeraj go-spodti Zla tku Verbiču v hiši št. 5. na cest; na Rožnik. Kolo je črno plcs-kano znamke --Diamant«, prostega teka ter jc vredno 80 K. lj Težka telesna poškodba. Sinoči je prišlo pred hišo štev. 69 na Dunajski cesti med vdovelim mizarjem Antonom Sever-jem iz Stožic in hlapcem Martinom Bar-tonijem iz Krtine pri Kamniku do kratkega prepira, pri katerem jc Bartoni potegnil nož in z njim Severja tako sunil v prsa, da ga je močno poškodoval. Severja so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Bartoni je bil pa aretovan in deželnemu sodišču izročen. — Menda o istem dogodku sc nam od druge strani poroča: Ko jc preteklo noč kontrolor I. ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje kontroliral po Dunajski cesti, je srečal policijskega stražnika, s katerim sta šla potem dalje proti artiljerijski vojašnici. Tam so jima naznanili štirje moški, da leži pri vojašnici en moški težko ranjen in da ga je eden zaklal. Ranjenca sta spravila v vojašnico in pozvala rešilni voz. V bližini sta slišali jokati eno žensko in šla proti njej. Ko ju ženska zagleda, steče, za njo pa neki moški. Žensko sta takoj zgrabila, moški jc pa ušel na dvorišče gospoda Pctrca, kjer sla ga našla skritega v nekem kotu in pri sebi je imel velik nož. Oba aretiranca sta odpeljala na magistrat. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Kokaij, žena c. kr. okrajnega predstojnika, 53 let. — Fran Pišlar, hlapec, 60 let. — Alojzij Marinšek, bivši pekovski pomočnik", 32 let. — Jakob Vadnjal, čuvaj južne železnice, 47 let. — Elfrida Langer, hči knjigo-tržca, 4 in pol leta. — Josip Valcntinčič, vojak, 22 let. — Fran \Veiss, sin knjigovodje, 1 dan. — Elizabeta Vožnar, hči kočarja, 15 let. — Jcra Brinskelc, gostija, 76 let. — Fran Slana, pastir, 11 let. Telefonsko in brzojavna poročile. ZASEDANJE DEŽELNIH ZBOROV. ZOPETNO ZASEDANJE KRANJSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Dunaj, 19. avgusta. Meseca septembra bo sklicanih več deželnih zborov. Takoj po evharističnem kongresu bo zopet zberoval kranjski deželni zbor. Deželni glavar dr. šusteršič je imel te dni v tej zadevi razgovor z ministrskim predsednikom grofom Sttir-gkhom. ATENTAT NA ŠKOFA DR. PFLUGER-JA. Dunaj, 11). avgusta. Škofa dr. Pflugerja so prepeljali v sanatorij v svrho rontgenizacijc. Domnevajo namreč, da se v rani nahaja ost od lomi jene kline. Stanje pomožnega škofa jc sicer po vol j no. Cesar je izrazil v telegramu svoje zadovoljstvo, da sc atentat ni posrečil in se je o stanju škofa obširno informiral. Rim, 10. avgusta. »Osservatorc Romano« izraza svoj stud nad atentatom na pom. škofa dr. Pflugerja. ZMED V TURČIJI NE BO šE KONEC? Carigrad, 19. avgusta. Baje zahtevajo Albanci, da se prejšnji kabinet postavi na zatožno klop in sedanji kabinet drugače sestavi. Nekatere vesti trdijo, da hoče turška vlada zoper Albance nastopiti in da odpošilja proti Solunu vojaštvo. Carigrad, 19. avgusta. Člani vojaške lige zahtevajo, naj justični, mornariški in bogočastni minister, ki so na sumu, da z Mladoturki simpalizirajo, odstopijo. ABDUL HAMID — OČE. Carigrad, 19. avgusta. Neki list poroča, da se je ckssullanu Abdul Hamidu v Solunu porodil sin. IGRALNI KAZINO V OSTENDU ZAPRT. Ostende, 19. avgusta. Dne 17. t. m. so bili igralci igralnega kazina v Ostcndu neprijetno presenečeni. Ko so najživahncjšc hazardirali, je prišel v kazino državni pravdnik z orožniki in je ukazal prenehati igrali. Aretirali so nato več igralcev in konfiscirali denar, ki sc jc nahajal na mizah. Več igralccv je poskakalo skozi okna. Igralni salon so sodnijsko zapečatili. STRAŠNO NEURJE V RUMUNIJI. 3 MRTVI, 7 RANJENIH. Bukarešt, 19. avgusta. V občini Timna je podrl vihar hlev, v katerem so spale tri osebe in veliko živine, ki so vsi trije mrtvi. V bolnišnici je sedem oseb, ki so bile ranjene, ker jc podiral vihar hiše. Zahvala. 2582 Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 19. avgusta 1912. Pšenica za oktober 1912 . . . 11-43 Pšenica za april 1913. . . . . 11-86 Rž za oktober i "J 12 . . . . . 9 54 Rž za april 1913...... . 9-90 Oves za oktober 1912 . . . . 9-90 Oves za april 1913..... . 10-27 Koruza za april 1913 . . . . . 8-48 Koruza za maj 1913 .... 7*6") Pridna in poštena 2484 dekla za dom oztr. fcllfl 211*1*» SI se sprejme za nUMGI IVfl takoj v boljšo hišo na deželi. — Naslov pove upravništvo .,Slovenca" v Ljubljani pod 2484. Za iskreno sočutje med boleznijo naše ljubljene, prerano umrle matere Antonije Gosar in za innogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi gg. pevcem u Stareloke, predvsem naj pa bo-deta zagotovljena naše trajne hvaležnosti preč. g. dekan M. Mrak iz Stareloke za mnogobrojne obiske in tolažbo ob času bolezni in smrti ter č. usmiljena sestra Marija K. za njeno veliko požrtvovalnost in pomoč ob bolezni predrage umrle. STARALOKA, 17. avgusta 1912. Žalujoči otpooi. Javna zahvala. Vsem plemenitim mestnim podpornikom, zlasti, gospodu, komisarju fr. ŠVigeljnu in vsem onim, ki so mojo nedavno umrlo tovaršieo iz službenih let, Marijo Strcmpfcl r njem dolgotrajni bolezni podpirati ter pripomogli, du je ista prejela samo denarne podpore 68rS0 K, in jc bila S mesecev oskrbovana v jubilejni uboi-llici, izrekam podpisana najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 19. avgusta 1912. Marija L ukane. v Štirinajstem letu starosti, dovršil« jo Sesti rn7.red javne šole. vešča slovenskega i u nemškega jezika v govoru in pisa vi, želi vstopiti v kako trgovino kot učenka ali kai primernega. Ponudbe pod »deklica 2570« na upravništvo .,Slovenca". 2570 .i-. •.i. .1. «1. .i. .i,. «1. ... .i. .1 . .i. •!-» .1» #',» v>>«A- i>v.- vr^vtvt-.•"-•v v'f; -J*„■:vv*/><.t,^v^jkvK\ Proda se radi preselitve takoj različno še dobro ohranjeno 25^9 pohištvo kot: kompletna oprava spalne in je« dilne sobe, zastori žimnice, različne knjige in okraski za stanovanje, kuhinjska posoda itd. Kje, pove upravništvo lista pod številko: »2549«. 8g6®®8|HaBv'.'.V; v.'.;* ,\;v.v% „•..•. f.r. k\|» < ,'» «1»