Leto LXXV., št. 183 V LSobgani, sreda 12. avgusta 1942-XX Cena 50 cent. UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, FUUUUfUlEVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za. oglate ls KraJrjcvtne Italije In UMOVE PUBBLICITA ITALIANA 8. Ju MILANO : 51-22, 51-23, 31-24, 31-29 la 31-2« Računi prt postno Čekovnem zarodu: LJubljana fttev. 10-351 Izhaja vsak dan opoldne — Mesten s naročnina 11.— Ur, ss Inozemstvo 15.20 Ur CONGESSIONARIA ESCLUSTVA per si pubblicita di provenienza italians ed estera: UNIONE PUBBIJCITA IT ALI AN A S. A-. MILANO. Intensa attivita aerea 16 velavoli inglesi abbattuti — Distruzkme di mezzi blindati nemaci II Quarvier Generale delle Forze Armate cnmunica in data di 11 agosto il seguente bollettino tij guerra n. 805: Mezzi blindati nemici che tentavano di avvicinarsl alle nostre linee sono stati re-spinti. gualcuilo djstrutto. Intensa fattivit& aerca, la RAF perdeva in combatiimento ad opera della caccia te-desra 9 apparecthi. Durantp una incursione le batterte con-traerep della piazza di Tobruk banno ab-battuto due veli vol i britannui: uno e ea-dnto presno il torte Pilas!:in0 c un altro presso Sid'i ftarrani. due c« -nponenti degli equipaggi sono stati calturati. i Con tro gli aeroporti maltesi sono pro- I segniti le azionj di bombardamento del- i Faviazione delTAsse: quattr0 «Spitfire» ri- | sultano distrutti in duelli aereL Un nos tro sommerglbile non e tornato ' alla base. Le famiglie delTeqaJpaggio sono »tate in- i formate. i Ne] Mediterraneo centrale eacetatori d i ! srorta ad un nostro eonvogHo banno pron- j tamente attarcato due ricognitori avver-sari uno dei quali e precipitato in mare nei pressi dl Preveša. letalske akcije 16 angleških letal sestreljenih — Mnogo sovražnih tankov uničenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 11. avgusta naslednje 805. vojno poročilo: Sovražna oklopna vozila, ki so se skušala približati našim bojnim črtam, so bila odbita, nekatera izmed njih pa uni-čena. Živahno je bilo letalsko delovanje: nemški lovci so sestrelili v spopadih 9 britanskih letal. Mod letalskim napadom na Tobruk so protiletalske baterije sestrelile 2 britanski letali. Eno je treščilo na tla pri utrd- bi Pilastrino. drugo pa pri Siđi BaranJJn; zajeta sta bila 2 člana posadk. Letalstvo osi je nadaljevalo bombardiranje letališč na Malti. V letalskih dvobojih so bila uničena 4 letala tipa »Spit- fire«. Neka naša podmornica se ni vrnila na svoje oporišče. Družine članov posadke so bile obveščene. V srednjem Sredozemlju so lovci v spremstvu našega konvoja takoj napadli 2 sovražni izvidniški letali, katerih eno je padlo v morje v bližini Prevese. -2 i! Ettore Bastico povišan v maršala Rim, 11. nvg s. Armad ni general Ettore Bastico, vrhovni poveljnik Oboroženih sil v italijanski severni Afriki, je bil za vojne zasl?ige povišan v čin miiršata Italijo. Ime novega maršala je in bo ostalo zvezano z nekaterimi najbolj slavnimi dogodki v nr>ši vojni. Kot vrhovni poveljnik Oboroženih sil v Egeju je organiziraj obrambo Ec- jskih otokov tako učinke/vito, da j h je pretvoril v nenapadljivo oporišče in odlično opo::ščo za naša napadalna sredstva v vzhodnem Sredozemskem morju. Nato je bil imenovan za vrhovnega, poveljnika v Afriki. V drugi cirena-ški bitki in v bitki, ki je v teku zdaj. na egiptskem ozemlju, je maršal Bastico kot zvesti tolmač Ducejevih navodil in v popolni edinosti misli in ak-cije z maršalom Rommelom znova izpričal svoje izredne sposobnosti šefa in organizatorja. Izredno visoki črn, ki mu je bfl ssosj po- deljen, je simbolična nagrada tuli za vse borce osi, ki so ponesli v vroči afriSki klimi, ob telesnem odporu, taktični sposobnosti in neprimerljivem duhu požrtvovamja znamenja zmage tako globoko onstran sovražnih meja. laiikade v Indiji Z največjim terorjem skušajo Angleži zadušiti splošni upor, ki se vedno bolj širi delujejo kakor že večkrat prej v zgodovml, to je s cinično in neusmiljeno brutalnostjo. Vsa sredstva so jim dobra in cvet indijskega boljševišitega rovarjenja se uporablja ▼ obilni meri v borbi proti nacionalistom, ki so krivi, da hočejo neodvisnost in svobodo svoje domovine. Posledice je lahko predvideti: nered, kaos in uničevanje bodo posledice. Toda za Angleža je važno, da postane Indija oporišče aa vojno proti Japonski, vse ostalo pa ne šteje. Churchillovo geslo je tudi v Indiji: Po meni — vesoljni potop. Eden Izmed najbližjih sodelavcev indijskega nacionalističnega voditelja Booee je izjavil danes, da bo poslednji ukrep, h kateremu se je zatekla Anglija, samo pospešil veliki revolucionarni proces. Indija bo osvobojena in neodvisna prej, kakor si mislimo. Njen narod je postrojen kakor v bloku za svojimi voditelji in ječe ter bajoneti Angležev gotovo ne bodo mogli preprečiti, kar se mora nujno zgoditi. Pomemben je zaključek nekega komentarja lista »Montagc. Anglija ln Amerika, piše list, sta odprli v Indiji drugo fronto in na tej fronti ima Anglija enega samega zaveznika, to je indijsko komunistično stranko. Očitno je, da pričakuje Churchill znatnih uspehov od rovarskega dela boljše-vikov. Ti naj bi s svojim delom oslabili Indijsko ljudstvo in mu onemogočili nadaljevanje borbe za svobodo in neodvisnost. Toda Churchill se je ponovno zmotil, kakor kažejo dejstva. Bangkok, 11. avg. s. Iz Indije prihajajoče vesti kažejo na vedno resnejši položaj v tej državi. V Bombej je prišlo na stotine policijskih agentov iz sosednih okrožij, čete so močno podpirale policijo in so ob raznih prilikah tudi one uporabile orožje. Doslej je bilo 7 mrtvih in 12 ranjenih. Demonstranti so ponovno skušali ustaviti promet z barikadami ter so fjapadli policijo s kamenjem. Neredi se nadaljujejo z vedno večjo silo. Včeraj je bilo 16 mrtvih in 114 ranjenih. V Maduri je policija po aretaciji pripadnikov kongresa uporabila orožje proti množici in 3 demonstrante ubila, 22 pa rani-a. V Pntni je bilo 5 mrtvih in 14 ra-nejnih v teku spopada med demonstranti in policijo. Angleži sc se razkrinkali Berlin, 9. avg. s. Angleži so torej vrgli Gandhija v ječo in z njim vse voditelje kongresa ter številne osebnosti indijskega narodnega gibanja ter so uvedli vrsto brutalnih drakonskih mer, s katerimi hočejo in upajo zadušiti voljo 350-miljonskega naroda, ki se je upal preko svojih zastopnikov .lavno in svečano napovedovati, da hoče biti Indija osvobojena. Vesti o vseh teh merah, pripominjajo v nemškem zunanjem ministrstvu, ne morejo nikogar presenetiti. Pričakovati je bilo, da bo Churchill na glasovanje kongresa odredil odgovor z ustanovitvijo režima brutalne reakcije. Angleži so se popolnom\a razkrinkali. Sedaj so na delu pri belem dnevu brez hinavščine in Bitka pri Salamonskem otočja v ameriški luči Nemški komentarji k poročilu admirala Kinga — Ameriški napad je končal s popolnim neuspehom Berlin, 11. avg. s. Tukajšnji pristojni krogi komentirajo z ironijo poročilo a.imirala Kinga o letalsko-pomorski bitki pri Salo-monskih otokih. Poudarjajo, da je poročilo mojstrsko delo splošnih in brezvsebinskih zabrisanih formulacij. V čast resnice je treba priznati, da eo to pot Američani imeli pobudo, kar je že nekaj, toda dejstvo je, da iniciative niso obdržali. Sam admiral je rekel, da je imela iniciativa namen preprečiti sovi-ažniku, da ne bi zopet napadel. Cilj ni bil dosežen, temveč je bilo doseženo zelo verjetno nasprotno. Toda na srečo, kakor je pol črtal King. obveščevalna služba ni dobro delovala in zaradi tega ni bilo mogoče ugotoviti obsega lastnih izgub in izgub, ki so bile zadane Japoncem. Zaradi tega ni bilo mogoče reči, ali ni bilo doseženo nasprotno od tega, kar se je nameravalo doseči, to je oslabljenje japonskih letalsko-pomorskih sil. Zaradi slabega delovanja obveščevalne službe je admiral King lahko zatrdil, da je bila izgubljena sa- 4 lahke edjnice. NI Izključeno, da je bife obveščevalna služba prisiljena delovati bolj ali manj neredno in je bik> Kingu s tem omogočeno napovedati vsaj del resničnih izgub, ki, kakor je znano, obsegajo 1 bojno ladjo, 7 križark in 4 Jušilce- Bolj srečen je bil morda avstralski ministrski predsednik, ki je izjavil davi, da so bile izgube izravnane z doseženimi uspehi. Ako uspehov ni in o njih m mogoče ničesar zvedeti, je jasno, da se ne smejo postaviti meje za izgube, piše >Borsenzeitung<. Kar se je dogodilo pri Salocnonskih otokih, to je katastrofalen neuspeh poskusa za napad, je med drugim tudi izredno učinkovit komentar k odločitvam o otvoritvi druge fronte na kontinentu in tudi k včerajšnjim izjavam generala Clarka, poveljnika ameriških čet v Evropi, kj je zaključil svoje izjave sledeče: Cim prej se napade, tem boljše je. Novi veliki uspehi Angleška nosilka letal „Eagle" potopljena Včeraj popoldne jo je torpedirala na Sredozemskem morju nemška podmornica Iz Hitlerjevega glavnega stana, n avg. s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo: Neka nemška podmornica je potopila danes opoldne v zapadnem Sredozemskem morju s 4 torpedi angleško nosilko letal »Eaglc«, ki je plula v močno zaščitenem konvoju. Rim, 11. avg. s. Angleška nosilka, letal »Eagle«, ki jo je danes nemška podmornica potopila v zapadnem Sredozemskem morju, kakor je javilo izredno poročilo nemškega vrhovnega poveljnistva. je izpodrivala 22.600 ton. Oborožena je bila z 9 topovi po 122 mm. 4 po 102 mm, 4 po 47 mm, 8 po 40 mm. s 13 protiletalskimi strojnicami in je imela na krovu 21 letal. V mirnem času je imela 850 mož posadke. Nosilka letal TEagle^. je bila zgrajena v Angliji in spuščena v merje kot križarka za republiko Čile z imenom - Almirante Cocra-ne«. Naknadno je prešla v last Anglije in je bila spremenjena v nosilko letal. Prodiranje na Kavkazu se nadaljuje Pri Majkopu so bile sovjetske čete pregnane v hribe — 2o transportnih ladij potopljenih v crnomorskih lukah — Nov velik uspeh nemških podmornic Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Na prostoru pri Majkopu je bil sovražnik v več odsekih vržen nazaj v hribe. Od svojih zvez odrezana, sovražna skupina, je bila uničena. Le tal s t*, o je povečalo svoje napade na umikajoče se sovražne kolone in vkrce-vališča v crnomorskih lukah Tarnanj, No-vorosijsk ln A napa. pri tem je bilo potopljenih 11 transportnih ladij s skupno 12.700 tonami, devet nadaljnjih ladij pa poškodovanih. Zapadno od KaJača na. tesnem prostora obkoljena sovražna skupina je pred uničenjem. Na ostali don.sk i fronti samo krajevne borbe, ki so bile samo v nekem po mad. zarskih četah zasedenem odseku živahnejše. Strmoglave! uspe*no podpirajo borbe vojake na kopnem juznozapadno od S tal in-grada. Bazen tega so bombardirali dve letališči v blizini mesta z bombami najtežjega kalibra. Pri tem je bilo 20 sovjetskih letal uničenih na tleh. Na prostoru pri K zevu se še vedno razvijajo hude obrambne borbe. Tudi severo-zapadno od mesta je podvzel sovražnik z novo dovedenimi rutami silovite napade, ki pa so bili v vseh odsekih odbiti z junaškim naporom pehotnih in tankovskih oddelkov. Ves dan trajajoči letalski napadi na sovjetsko postojanke, topništvo iz zbirališča čet so prinesli občutno olajšanje. Južno od Ilmenskejra joz**ra in na fronti pri Volhovu je bilo več sovražnikovih napadov deloma s protinapadi zavra jenih. Na visokem severu je letalstvo doseglo zadetke na nekem letališču v zalivu Kola in na topniške postojanke zapadno od miir-manske železnice. Nočni napadi letalstva so bili usmerjeni proti oskrbovalnim zvezam v zaledju, naselbinam in letalskim oporiščem južno in severozapadno od Moskve. Na vzhodni fronti je bilo v dneh 9. in 10. avg-usta v letalskih borbah od protiletalskega topništva in na tleh uničenih 195 sovjet- skih letal. Pogrešamo 14 Listnih letal. Pri naraščajoči letalski aktivnosti v Sredozemlju in severni Afriki je izgubil sovražnik 16 letal. Nekaj angleških letal je podvrći o včeraj brezuspešne motilne polete nad zapadao Nemčijo. Na južni obali ter v južnovzhodiii ln \/lunini Angliji so včeraj v večernih uiato in v pretekli noči nem>ka letala napadla vojaško važne cilje z zazidalnimi in mM nimi bombami. Povzročeni so bili šl» »lini požari. Vsa nii.^a letala so se \ mila na svoja oporišču. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške podmornice v zadnjih treh dneh dosegle na Atlantiku nove uspehe. V Anglijo namenjen, z ru^jle«, stružnimi ladjami in letali močno zavarovan konvoj je doživel pri neprestanih napadih podnevi m ponoči kljub slabemu vremenu hude izmibe. Potopljenih je bilo t> ladij s skupno 11.000 tonami ter cn ruši* lec, sedem nadaljnjih ladij pa torpediranih. Z Izgubo velikega dela teh ladij se lahko računa. Pri tem so mlade podmor-niške posadke prestale svojo prvo preizkušnjo. Nadalje le izgubi] sovražnik pred ameriško obalo in obalo zapadne Afriko sedem ladij s skupno 45.2.'U tonami, trt nadaljnje ladje in en rušilec pa so bili poškodovani s torpedi. Del teh ladij, nato-vorjenih z vojnimi potrebščinami, je bil na poti iz Amerike v Ejjipt. S tem je izgubil sovražnik v zadnjih treh dneh U ladij s skupno 8H.731 tonami in rn rušilec, 10 nadaljnjih ladij ■ -is ono tonami in < a rušilec pa je bilo poškodovanih. Kim, 11. avg. s. Poročilo o zasedbi Pia-tigorska po nemških četah smatra vojaški sodelavec lista »Daily Express« za zelo re.-en znnk. ker je Pjatigocsk križnice važnih cest in skozenj pelje železniška proga, ki veže Groznjj s Kaspiškim morjem. V mestu so tudi važne čistilnice petroleja, ki so zdaj za Sovjete izgubljene. Zavzetje tega mesta je treba smatrati t za znak, da gre bitka na k:,' >rahi proti koncu. Sovjeti morajo zdaj preprečiti ! Nemcem dostop do glavnih ležišč potro-« j leja,. ki so v goratem področju. iTimes« pa piše: Ako je Timošenko raje nudil \ t odpor pred Stalingradom k;,kor pred Kavkazom, se to pravi, da smatra izgubo lepi mesta za hujšo kot izgubo kavkaskih petrolejskih vrelcev. Rdeče vrhovno povelj-« ništvo se predvsem bavi s tem, da obdrži za vsako ceno Volgo, ki teče skozi Stalin-grad, kajti Volga je neobhodno potreb g zveza, brez katere bi bilu obramba Sovjetske zveze nemogoča. SEJA MINISTRSKEGA SVETA Pod predsedstvom Duceja so bili sprejeti važni ukrepi, nanašajoči se na narodno gospodarstvo v zvezi z vojnim stanjem Rim, 11. avg. s. Davi ob 10. uri se je sestal ministrski svet pod Ducejevim predsedstvom. Ministrski svet je odobril številne posebne ukrepe in običajne upravne zadeve. Predsedništvo: Na predlog Duceja fašizma in šefa vlade je bil odobren načrt ukrepa glede reforme zakona z dne 18. marca 1917 za zaščito in pomoč vojnih invalidov, načrt zakona glede ureditve in rabe imen borbenih združenj ter delovnih in proizvajalih zadrug, načrt zakona glede ureditve ljudskih denarnih zavodov in njih pospeševanja, kajti v 80 letih obstoja so ti zavodi znatno prispevali k napredku italijanskega gospodarstva in jih je zdaj 250 z nad 10 milijardami vlog. Odobreni so bili še nadalje načrt dekreta glede podeljevanja križa za vojne zasluge osebju, ki je od 10. junija 1940-XVIII sodelovalo v vojnih operacijah v sedanji vojni. To odlikovanje se podeli lahko tudi po smrti in se lahko večkrat podeli, ako si je odlikovan ec pridobil posebne zasluge. Zunanje ministrstvo: Na predlog ministra za zunanje zadeve je bilo odobrenih nekaj ukrepov raznega značaja. Notranje ministrstvo: Na predlog Duceja, notranjega ministra, so bili odobreni nekateri ukrepi upravega značaja. Italijanska Afrika: Na predlog ministra za Italijansko Afriko je bilo odobrenih več zakonskih načrtov in ukrepov, in sicer zakonski načrt, ki omejuje pravice pripadnikov židovske rase. prebiva j očih v Libi.i L Ukrepi za zaščito italijanske rase se niso izvajali v celoti v italijanski Libi j L Novi zakonski načrt razširja vse omejitv glede Zidov tudi na italijanske državljane v Libiji, ki so židovske rase. Ravnanje z 2idi v Libiji se je moralo urediti ne glede samo na raso, temveč tudi z ozirom na muslimansko prebivalstvo, ki tvori večino; načrt zakona z normami glede uradnih postopkov z osebami, bivajočimi v Italijanski vzhodni Afriki: načrt dekreta s kazenskimi odredbami za dobo vojnega stanja v Libiji v namenu strožjega pobijanja zločinskega delovanja, za katerega v veljavni zakonodaji nj sankcij. Finančno ministrstvo: Ministrski avet je proučil in odobril načrte zakona glede sprememb državnega proračuna za proračunsko leto 1942/43. Načrt obsega znatne redukcije kreditov za razna ministrstva. V celoti se proračun, ki je bil odobren za leto 1942/43. reducira na 1661.3 milijona na nakazilih aa stroake.vStevši 30.5 milijona iz bilanc avtonomnih podjetij. Nadaljnja iznanjsanja izdatkov Izhajajo v viSJAJ 35oQ milijonov z redukcijo nakazil za izredna javna dela. V tem zakonskem načrtu so vsebovane tudi manjše spremembe zaradi neobhodnih službenih potreb, vštevši one na novih ozemljih. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra odobril tudi zakonski načrt glede kreditov za izredne izdatke v vojni. Ukrep bo v veljavi za dobo trajanja sedanjega vojnega stanja. Mornariško ministrstvo: Na predlog Duceja, mornariškega ministra, je bil odobren načrt zakona glede sprememb odredb, zadevaj očih rezervne oficirje kr. mornarice pri imenovanju za rezervne oficirje pomorskega inzenjerstva. Ministrstvo za letalstvo: Na predlog Duceja, letalskega ministra, je bil odobren zakonski načrt glede rekrutiranja aktivnih podporočnikov. S tem zakonskim načrtom se podaljša do konca leta 1942. pravica letalskega ministrstva za razpisovanje natečajev za imenovanje aktivnih podporočnikov. Odobren je bil tudi zakonski načrt glede naprelovanja podoficirjev in vojakov kr. letalstva zaradi vojnih zaslug. Ministrstvo za narodno vzgojo: Na predlog ministra za narodno vzgojo je bi odobren zakonski načrt z začasnimi odločbami o upokojitvi vodilnega in učečega osebja na šolah in glede oprostitve plačevanja šolskih taks. Upokojitev osefeja, ki bi se morala izvršita zaradi dosege predpisane starosti s 1. oktobrom, se odgodi za eno leto. Odobre nje bil tudi načrt za delovanje šol glede praktičnega poučevanja modernih tujih jezikov. Ministrstvo za javna deia: Na predlog ministra za javna dela je bil odobren zakonski načrt glede instaliranja in uporabe dvigal za osebe in za blago v zasebni uporabi. Sprejetih je bilo se več drugih zakonskih načrtov glede vodnih naprav na motorni pogon in glede pravic do izrabljanja javnih voda. Nadaljnji zakonski načrt določa norme za izvajanje poklica arhitektov in urbanističnih inženjerjev. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove: Na predlog ministra za poljedelstvo in gozdove je bil odobren načrt ukrepa z normami za izvajanje poljedelskega proizvajalnega načrta. Z novim ukrepom se razširjajo prejšnji tozadevni ukrepi na vse kulture, zlasti glede na potrebe živilske oskrbe in vojne obrambe naroda. S tem je omogočeno obvezno izvajanje resničnega regulacijskega načrta italijanskega poljedelskega gospodarstva v skladu z navodili, ki jih je dal Duce s svojim govorom dne 23. marca 1936-XIV. Po tem načrtu je določena površina, ki naj se obdela za razne kulture na vsem ozemlju Kraljevine in površina za posamezne kulture v vsaki pi>-krajini glede na različne pogoje obdelovalne zemlje. Odobren je bil tudi ukrep za pospeševanje obdelovanja pašnikov. V poljedelskem 1. 1942 '43 bo obdelanega okrojr 400 000 ha ozemlja, ki se je zdaj uporabljalo za pašnike. V ta namen je določenih 150 milijonov lir v državnom proračunu. Odobren je bil načrt ukrepa s spremembami norm za pospeševanje bitke za žito. Uveden bo en sam natečaj za pospeševanje poljedelske proizvodnje z nagradami v skupnem znesku 5 milijonov lir. Odobreni so bili še načrti ukrepov glede oskrlx>vanja raznih industrij s citronovo kislino, načrt ukrepa z novimi odredbami o izkoriščanju gozdov in potrošnji drv in premoga. Zaradi večjih potreb kuriva je potrebno povečati proizvodnjo z boljšim izkoriščanjem gozdov. Gozdna milica je pooblaščena za izkoriščanje gozdov v primerih, ko lastniki ne bi sami za to poskrbeli. Ureja se tudi razdeljevanje drv in rastlinskega premoga med oborožene sile, civilno pn-bival.stvo in industrijo. Ministrstvo za promet: Na predlog ministra za promet je bil odobren zakonski načrt, ki ureja prehod pomorskega oddelka v Zari k pomorskemu okrožju v Dalmazii, kajti doslej je spadal k pomorskemu ravnateljstvu v Anconi. Nadaljnji odobreni zakonski načrt določa tudi pravni položaj nove pomorske direkcije Carnara (Fiume). Nadaljnji odobreni zakonski načrt predvideva peseben način podpiranja družin po-morcev, katerih služba je dobila vojaški značaj. Ministrstvo »a korpora<4j>: Na predlog ministra za korporacije je bil odobren načrt ukrepa z določbami o pednajemu praznih in opremljenih stanovanj ter norme o blokiranju cen. Odobren je bil tudi zakonski načrt, ki razširja obvezno zavarovanje proti nekaterim poklicnim boleznim, ki se pojavljajo v zvezi s tuberkuloza. Obvezno zavarovanje se razširja tudi na ponesrečence pri poljedelskih delih. Ministrstvo za ljudsko kulturo: Na predlog ministra za ljudsko kulturo je bil odobren načrt ukrepa, ki ureja izvajanje zakona za razširjanje italijanske kulture v tujini ter načrt zakona, ki odobrava statut italijanskega zavoda za avtorske pravice ter končno zakonski načrt a spopolnitvaml veljavnih odredb, zadevajočih kinematografsko proizvodnjo. Ministrski svet je svoje zasedanje zaključil ob 12,45. Prihodnji sestanek ministra skega sveta bo v prvih dneh oktobra. • Stran 2 »SLOVENSKI NA ROD«, sreda, 12. avgusta 1942-XX Stev. 183 Živali ki čislajo gobe Z gobami se hranijo tudi itirinoine gozdne Živali in ptiči Ljubljana, 12. avgusta Splošne je znano, da žro qobe razrv polži in črvi (ličinke). Manj znano pa je, da se hran jo z g?obami tudri štinnc/ne gozdne zhali in pt;či. Med štirmožci so p;v^rn> veverice, ki se rade masti jo z gobami. Pa nc samo, da se nasitijo v notrebi. temveč Pi napravi ta jo za'oije med razaohami VfcJ, pod lubjem starih dreves, v drevesnih in zem-skih votlinah itd. S pričami ie dokazano, da veverice ne glodajo «>ob le v s-:! i. temveč dajco jjobam predno-t pred /el.-vlom in ž>rx>m Tudi sme in lisice ljubijo g be. I/mcd ptic so posebno ir-!ne fn :ojc p-r: j a teljice cfob O žolnah pa še ni d. '»rano. a!i kljujejo gobe kot tafce. ali pa iščejo v nj:h le črve :n ličnke, ker cr.b ne obnaša jo, ampak stoječe razkosajo. Polži, ur/dni vtirino/ci in ptiči pa niso izbrCni. temveč jim pridejo pnav ne samo žlahtne gobe, temveč tudi manj vredne neužitne in colr» s'rupcne (vražji goban). To dejstvo nai ho gobarjem pnsriio, da ni vst užitno za lin ve:ki želodec, kar brez šk'• le prebavi /iva-Kk.i žHodcc. Mate |e /:ian->. znano da v> tv>be ribam pri!j\ibijena hrana. V ta namen se nž-'tnc četudi manjvredne gobe prekuhajo, nato stiač;jr> v ko^čike, ki se v peč--: Tdo posuSe, Talce ko'ačke »bogojoj vso akno drobijo ribam. A. B. $t. Drabtine Človeške slabosti so opravičljive — pravijo ljudje, vendar grešijo vedno mnogo lažje kakor odpuščajo drugim grehe. — Nekdaj je veljalo, da je človek po naravi dober, a da je »pokvarljiv«. Zakaj bi zdaj ne moglo veljati, da je dobra narava in. Če je slaba, je samo zaradi tega. ker smo slabi mi ? Boj zlu traja vedno, odkar živi človeštvo. Toda ali ni vsega zla, ki ga je človeštvo moralo pretrpeti, povzročilo človeštvo samo? V imenu zatiranja zla je človeštvo povzročilo večkrat največje zlo. — Začetek vsega hudega je v človeku. Filozofa so vprašali, če zlo res obstoja; odgovoril je: Vem le, da zla ne bo, ko ne bo več ljudi na svetu. življenje baje ni dobro ne zlo; oboje je samo v človeških merilih. Ali je bilo v človeku kdaj manj zla? Ali ga je bilo več? I»o tem, koliko je zla na svetu, spoznaš, koliko ga je v ljudeh. Ali bi vedeli, kaj je dobro, če bi ne po-dnali zla? Tistim, ki greše največ, je vseeno, ali jim je odpuščeno ali ne. Prav njim morajo ljudje največ oproščati. pa sta branila dr. Orožen in dr. Cesnik. Razprava je trajala dve uri in pol. Obtožnica je bremenila Gabrovška, da je na Vrhovcih nekemu mesarju odnesel večje število kož, da je izvabil v sedmih primerih kmeticam razna živila in jih potem prodal in izkupiček vtaknil v svoj žep, da je odnesel Židu Sonnenscheinu kovčeg, v katerem je bilo raznih stvari v vrednosti 5000 lir in da je končno odnesel v Kolodvorski uici nekemu 2ivkoviču suknjo vredno 500 lir. Gabrovšek je vsa dejanja priznaval. V nasprotju s priznanjem na policiji pa je zanikal, da bi bil sodeloval z njim pri vlomu na Vrhovcih drugi obtoženec Franc L Je zelo zgovoren in čeprav se mu je večkrat zataknilo, da ni vedel kaj odgovoriti na spretna vprašanja predsednika, je s svojimi odgovori pozabaval vse prisotne. Mož je na svoje sposobnosti tudi ponosen in mu zć\, da je poklican v določenih primerih napraviti pravico — seveda v svojo korist. Za delo mu ni mnogo. Drugi obtoženec je sodelovanje pri vlomu na Vrhovcih zanikal. Priznal pa je, da je bil skupno z dvema tovarišema, ki sta bila zato že obsojena prejšnji teden, v neki kleti v Gledališki ulici. Tretji obtožence Herman H. je priznal, da je dvakrat izvabil 83 oziroma 136 jajc nekemu dečku in jih potem prodal v svojo korist. Četrti obtoženec Leopold 2. je priznaval sodelovanje pri eni prevari, zanikal pa pri drugi. V obeh primerih je šlo za jajca. Obtožen je bil rudi, da je ukradel svojemu stricu 6 krušnih kart in jih prodal. Dejanje je zanikal. Izkazalo se je, da je dejansko šlo za utajo. Zadnji obtoženec je kupil po Gabrovšku ukradene kože. Nakup je priznaval, odklonil pa je, da bi vedel, da gre za ukradene kože. Res je potek kupčije in nadaljno usodo ukradenih kož podpisal tako, da je bilo očitno, da govori resnico. Predsednik senata je razglasi] naslednjo sodbo- Anton Gabrovšek je bil poznan za krivega po obtožbi in po §§ 314, 316, 334, 337, 71, 76 in 62 obsojen na 1 leto in 4 mesece strogega zapora. Za dobo dveh let izgubi tudj častne pravice. Franc I. je bil zaradi poskušenega vloma v klet v Gledališki ulici obsojen po § 31 in 314 na 3 mesece strogega zapora. Kazen je s preiskovalnim zaporom že prestal. Herman H. je bil po §§ 334, 30 in 4 obsojen na 1 mesec in 15 dni strogega zapora, pogojno za 2 leti. Leopold Z. je bil v enem primeru obsojen, v dveh pa oproščen. Dobil je po § 334 2 meseca strogega zapora, ki jih je s preiskovalnim zaporom že prestal. Mesarski pomočnik, ki je kupil ukradene kože, je bil v celoti oproščen. Obsojen bi moral biti zaradi prepovedanega prekupčevanja s kožami, za kar ga pa državno tožilstvo tokrat ni tožilo. Zaradi pomanjkljive prijave žita in živil Tik pred uvedbo živilskih kart lani je Prevod blokiral vse žito in moko pri vele-trgovcih in zadrugah. Po izrecnem ustnem pojasnilu so bili od obveznosti prijave odrezani trgovci detajlisti in gostilničarji. Nekaj dni nato je pa izšla zadevna uredba, ki je predvidela obveznost prijave rudi za detajl iste in gostilničarje. Rok za prijave je bil zelo kratek. Sprejemal jih je prehranjevalni urad mestnega poglavarstva ki jih je potem izročil Prevodu. O sprejemu prijav se pri magistratu ni vodila evidenca. Kmalu zatem se je v trgovini in skladišču trgovca Josipa M. na Friškovcu zgla-sila kontrola, ki je na podlagi nekih zapiskov trgovca samega ugotovila, da trgovec ni prijavil vsega blaga. Slo je za 100 kg žita, 15 kg koruzne moke, nekaj rži in koruze. Trgovec je bil ovaden sodišču in proti njemu je bilo v tej zadevi že več razprav. Okrajni sodnik ga je oprostil, druga instanca pa ga je spoznala za krivega skupno z njegovo materjo, ki j© dejansko lastnica trgovine. Oba sta bila obsojena vsak na 100 lir denarne kazni in 40 lir povprečnine. Ta sodba je bila izrečena v odsotnosti. Ker je trgovec dokazal, da je bil po višji sili zadržan priti na razpravo, se je postopek obnovil in včeraj je bila nova prizivna razprava. Po obrazložitvi dejanskega stanu so bili zaslišani kot priče Giuseppe Fon, brigadir Mario Volpi, zvaničnik finančne kontrole Franc Feguš, načelnik mestnega prehranjevalnega urada dr. Ivo Frolich, Anica Kostova. trgovec Ivan Pezdir in sluga pri obtožencu Vidmar. Po posledkih izpovedi vseh prič sta bila trgovec Josip M. in njegova mati Terezija M. po § 280 kp oproščena vsake krivde in kazni. V utemeljitvi je predsednik naglasil, da ni ovržen zagovor obtoženca, da bi prijava ne bila popolna. močnfca Tschuda v Duplah sta napolnili nad 100 steklenic. — Od svojih sotrudni-kov se je poslovil te dni vodja orožntske postaje in krajevne skupine Rudolf Hriber-nik, ki ae je vrnil po uspešnem delu na svoje prejšnje službeno mesto. r kajSnjim klubom »1S60«. Odlično tekmo za [ letošnji Tschammerjev pokal pred 20.000 1 gledalci so Dunajčani tekmo Izgubili 5:3. •- je treba sem ln tja umiti in zamenjati vodo. Posebno pa moramc skrbeti pozimi, da voda v posodah ne zamrzne. Pri ročnih gasilnih aparatih (MInimaks Caire, Tetra i. dr.) moramo predvsem paziti, da iztočna šoba ni zamašena, prav tako pa moramo gledati, da je priprava vedno polna ter da temperatura prostora, kjer je aparat shranjen, ne pade nižje kot je za dotično polnitev ali izdelek predpisano. Obenem pa moramo skrbeti, da so osebe, ki bi jim bila ob požaru poverjena uporaba takega gasilnega aparata, zanesljivo dobro poučene o predpisih, kako je treba rokovati z aparatom. V dvomu ali nejasnosti, naj se vsakdo Informira pri tvrdki. ki mu je pripravo prodala ter mu bo tudi rada dala vse potrebne nasvete. Upoštevanje teh načelnih navodil bo preprečilo nepotrebne stroške in omogočilo, da bo priprava, kadar bo treba, res zanesljivo delovala. Z Gorenjskega — Svečan pogreb moža dela. v Kranju so nedavno svečano pokopali Franca Gal-Ieta, ki je bil z oddelkom državne delovne službe uslužben pri obmejnih delih na Gorenjskem. Na zadnji poti so ga spremili tudi zastopniki oblasti. Okrožni vodja Kuss mu je položil na grob lep venec gauleiterja. — Javna, dela v LK>lskom. V Dolskem in bližnji okolici popravljajo pota, grade nove, popravljajo stara poslopja ter urejajo uradne prostore. — Zbirka za nemški Rdeči križ. Peta hišna zbiika zimske pomoči za nemški Rdeči križ je vrgla v radovljiškem okrožju 12.500, v kamniškem 17596.51 in v litijskem 5773.22 mark. — Okrožni vodja v kranjskih tovarnah. Okrožni vodja Kuss je zadnje dni pregledal vse tovarne v kranjskem okrožju. Delavci in nameščenci so imeli priliko govoriti z njim o smernicah, gospodaiskem položaju, socialnih ukrepih in drugih perečih zadevah. Zlasti nujna je utanovitev kuhinj v nekaterih tovarnah in obratovodje bodo poskrbeli, da se čimprej ustanove. — Iz Sv. Križa. Pridno so tekmovale mlade žene pri nabiranju borovnic za vojake. V 8 dneh so jih nabrale in pripia-vile za vkuhanje 114 kg. Voditeljica gospodarskega odseka Voglerjeva in njena po- Ko bi se zlo vedno maščevalo samo nad seboj, bi ga že zdavnaj ne bilo. Da ni dobrih ljudi? Prav tisti, ki pogosto trpe najbolj zaradi zla, ostanejo tako dobri, da v zlo niti ne verujejo. če je roka. ki greši, dovolj močna, lahko greh povzdigne v krepost. Kaj je krepost? Nedvomno bi bila krepost (če ne celo največja), da bi ae ne sklicevali na svoje kreposti. Nekateri možje preteklosti so postali veliki predvsem, ker so ljudje gledali na nje iz žabje perspektive, pa tudi iz žabjega blata. 2e v raju se je izkazalo, da je en sam človek za svojo srečo premalo, dva sta pa že preveč. Človeške slabosti imajo najbolj vdane podanike. Suženj strasti ni srečen, če strasti ne streže, in nesrečen je, ker ji služi. Ali je v velikih grehih tudi kaj velikega? Razlikovati bi bilo treba med velikimi ljudmi in velikimi grešniki, kajti vsak velik grešnik Se ni veliki mož. Vsi radi pričakujemo, da nam bo odpuščeno in večkrat bi nam morda tudi bilo, ko bi odpuščali drugim tako velikodušno kakor odpuščamo sebi. — Samomorilce je treba vsekakor razlikovati. Vedno baje ni niso mogli odpustiti sami, in v one, ki so se bali, da jim ne bodo mogli odpustiti drugi. Ko začneš odpuščati tistim, ki te žalijo, spre vidiš, da začno to pričakovati od tebe kakor dolžnost. Nihče ni preneumen, da bi ne mogel užaliti še tako pametnega. Ali je pa kdo tako pameten, da bi znal vedno odpustiti vsem vse? Ni sicer tako pametno, da te žali neumnost, a nespametna je prizanesljivo** do vsega neumnega; prizanesljlvost je zelo ugoden pogoj za razvoj človeških slabosti. Strogost v sodbah ter ocenjevanjih se ne poboljša ljudi, pokaže pa njihove slabosti T močnejši luči. — Kako bi vedeli, kaj je slabost, če bi se ne naučili zaničevati? Ljudje pač morajo nekaj početi, ko so že na svetu, če bi počeli kaj drugega, kar že počenjajo, ali bi bili sploh ljudje? Ali ni končno vseeno, kaj počno že zaradi tega, ker vse to tepe ln boža predvsem njih same? Zlo preženes z zlom? Morda. Toda s čim vsadiš dobro v človeka? Lep nauk je: bodi dober! Toda zakaj smo tako slabi brez vsakega nauka? Iz Spodnje štajerske — Veliki šmaren ne bo prazniK. Z odlokom državnega namestnika na štajerskem je bil v smislu enotne ureditve vprašanja praznikov v Nemčiji proglašen Ve-iiki šmaren za ves čas vojne za delovni dan. Cerkveno praznovanje Velikega šmarna se mora odložiti na sledečo nedeljo. — Poroka. V nedeljo sta se poročila v slavnostni dvorani Doma nemške mladine v Mariboru vodja zastavonošnega oddelka Reinhold Biihl in voditeljica oddelka v zveznem dekliškem vodstvu Marija Grabner. — Vaški večer v Račju. Krajevna skupina Račje, štajerskega Heimatbunda je priredila v Grajski Dvorani prvi vaški večer, na katerem so nastopila dekleta, zaposlena kot prostovoljke pri delu na polju. Dvorana ie bila nabito polna. Ob k^n-cu je občinstvo izrazilo željo, da bi bil kmalu priejen zopet tak večer Športni pregled Tekmovanje za zlati evropski pokal Nemško Športno časopisje je načelo nv-J. kako organizirati vseevropsko nogometno tekmovanje, v katerem bi sc vsako leto pomcriili nogometni pjrv:ik: vseh vr<-p?>kih držav v borbi za zlati pdk.il. Osvortev pokala bi HHa obenem združena z naslovom evTopffce.23 nogometnoga pivaka Kazen Nemčije, Italije in Madžarske, ki bi poslaJe v tekmo-.-anje po dve moštvi, bi vse ostalo države bile zastopane s svoj'mi prv-akr Na podoben način se izvaja juživ ttneriško nogometno prvenstvo, kjer se vsako let'> v drujji prestolnici se^tanrjo v tnvrbi na točko nogometni prvaki vseh južnoameriških držav, ki v nočnih tekmah rešijo med seboj vpt-a-nn ie. kdo je najb'^t!i m prosto za mo^ke je zmaga! Mi-k>-!avić v 1:03.6. Drugi je bil Stakula v 1:05.0. Na 100 m prano za žt. 8 z dne 18 maia lcM2 ie Vifioloj komisariat določil postopek, po katerem mom jo ravnati UMlelovatOi k^n-ic. ki prodajajo cbeinstVU tn_*ovci na debelo in ikDbuo, ki to posuli žrtve tatvin, :/£ub ali uničenja m;inufa k turneja Mapa, v svrho morebitne dopolnitve t<>ek in od-j -:sn blaga, ki je bilo ukmdt-no al tin;čcnfx Zato se o06t\x>va'lfl rudi visoki uradniki zastopanih ministrstev. Pogajanja so se vršila v duhu popolnega razumevanja rn prisrčnega prijatoljstva. Dosežen je bil popoln sporazum v vs»eh vpr^njih. nanašajočih se na tesnejše gospodarsko sodelovanje med obema državama. Posebej je bilo sklenjeno obnovi ri italijansko hrvatsko trgovinsko in plačilno pogodbo. — Obsežen prograra javnih del v D»lma-zll. V DaJmazii je sedaj, kakor poroča agencija »Agitc, v teku izvajanje obsežnega programa javnih del. od katerih so nekatera že končana. V Sebenicu so bila zaključena dela regulacije trga Vittorio Emanuele in preureditev glavne prometne žile skozi mesto. Sedaj pa so se pričela dela v zvezi s preureditvijo pristanišča Vruglie. Stroški se računajo na dva milijona lir. Razen tega bodo pričeli s tlakovanjem drevoreda Venezia in trga Itaka, zsrajeno bo tudi novo šolsko poslopje z veliko telovadnico, obširno avlo m drugimi sodobnimi vzgojnimi ureditvami. Nabrežje San Marco bo na novo regulirano, nadaljujejo ee pa pomorska dela pri nasipu Do-brica. ki bodo stala skupno več ko sto milijonov lir. Razen tega proučuje inšpektorat javmh del dalmazijske vlade številne druge, pomembne načrte, ki naj polepšajo zunanje lice dalmazijskih mest. — Nesreče. Ramsak Miroslav. 10 letni sin drž. nslužbenca is Ljubljane, je pri igri pad«l in si zlomil desno roko. Enaka nesreča je doletela Ivana Gajška, 8 letnega sina posfrežnice iz Ljubljane, ki je tudi pri igri padel in so potolkel na glavi. Zorman Marija. 79 letna mestna uboga iz Ljubljane, je v sobi padla in si zlomila desno roko v rami. Husu Silvo. 15 letni dijak iz Ljubljane, se je pri sekanju drv vsekal v desno nogo. Tehovnik Jožefa. 10 letna hči hišarja iz Tomšslja, si je pri padcu zlomila levo nogo. — Novice Iz Dalmazfe. Agencija »Aglt« poroča: Na pobudo epalatskega prefekta Eksc. Zorbina bo pr:čel izhajati poljedelski tednik, namenjen agrarni propagandi ter širjenju najbolj modernih tehničnih sredstev za obdelovanje polja. Skrb za navedeni tednik je prevzel pekrajmski poljedelski Inšpektorat v Spalatu, ki bo pošiljal nave- deni tednik brezplačno poljedelcem in poljskim delavcem. — Kulturni odsek G. U. F.-a v Spalatu je organiziral za vse one akademike, ki so v pretečenem letu študirali na italijanskih univerzah, natečaj iz italijanščine. Zadevni pismeni in ustmeni izpiti so že bili ter bodo petim najboljšim natečaj-nikom podeljene denarne nagrade. — V navzočnosti cattarskega prefekta, Zveznega tajmka ter drugih predstavnikov oblasti je bil v Dopolavorovem gledališču v Catta-ru prvi glasbeni popoldan G. I. L.-a. — Podpis dogovora železniške družbe Danublo—Sava—Adrlatico. Iz Rima poročajo: Te dni je bila v Brioniju pod predsedstvom senatorja Gianninija konferenca, ki so se je udeležili pooblaščeni predstavniki Italije, Nemčije, Madžarske in Hrvatske. Na konferenci so razpravljali o sestavni novi ureditvi železniške družbe Da-nubio—Sava—Adriatico, kar se je pokazalo potrebno po vključitvi Avstrije v rajh ln po razpadu Jugoslavije. Konferenci so prisostvovali tudi predstavniki omenjene železničarske družbe ter odbora obvezan-cev. Ob zaključku konference je bil podpisan dogovor. Za Italijo ga je podpisal senator Giannini, za Nemčijo minister Clo-dius ter ministrski ravnatelj Prang, za Madžarsko minister De Nichi. za Hrvatsko minister Staznickv, za družbo pa glavni direktor dr. inž. Meccalini. — Zastopstvo ženskega G. I. L.-a v Berlinu. Po študijskem potovanju po najvažnejših mestnih središčih nemške države je prispelo v Berlin zastopstvo ženske organizacije G. I. L.-a. Zastopstvo vodi inšpektorica Tina Bianchi Neri. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki oblastev ln Hitlerjeve mladine. Zastopstvo vsega ženskega G. I. L.-a si bo ogledalo v Berlinu razne ustanove narodnosocialistične stranke in druge mestne znamenitosti. — Trojčki. V Cessaltu prt Trevisu je rodila zdrave, krepke tiojčke gospa Her-mina Guardafigo. Od trojčkov je ena hčerkica, dva sta pa sinčka. Pri krstu je dobila hčerka ime Roma, sinčka pa Berlino in Tokio. Občina ter poedinci so darovali materi in trojčkom ob rojstvu številna, lepa darila. Pred dvema letoma je rodila Hermina Guardafigo, ki je žena Crne srajce Uga Ravasina, dvojčka. Skupno ima sedaj pet otrok, ki jih je povila v dveh rojstvih. — Središče za židovsko vprašanje v Genovi. Na pobudo rasnega študijskega in propagandnega urada v ministrstvu za ljudsko kulturo je bilo ustanovljeno tudi v Genovi središče za proučevanje židovskega problema. Za rektorja novega središča je bil imenovan prof. Ivan Semprini. V središčnem svetu so dr. Josip Gonella, LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. to 18.15. ob nedeljah ln praznikih or 10.30 14.30 16.30 ln 18 30 Prva ljubezen dekliškega srca v argentinskem filmu mladosti tn neugnanosti Zaljubljena dekleta B:ser južnoameriških lepotic Dclia Garges! . *ilN'<> LNION — rELEFU.% SZ-&1 Pikantne pustolovščine in ljubavni zapletljaji v Firenzi v XIII. stoletju Boccaccio Clara Calamai. Osvaldo Valenti itd. KINO SLOGA — Telefon 27-30 Foezijo celega stoletja v delu enega ženi j a prikazuje velefilm VEČNE MELODIJE Glasba Mozart—Beethoven. V glavnih vlogah: Gino Cervi, Conehita Montenegro dr. Alojzij Badino, prof. Josip Vidoni. dr. Hanibal Mauceri, dr. Valter Basso ln dr. Ferdinad Garibaldt, ki je obenem sredižC tajnik, — Umrl je Moletnik, poslednji od Gari baldijt-\ ih tisoč. Le nekaj mesecev mu je še manjkalo do 100 letnice, pa je Genaro Romanelli te dni umrl v Napoliju. Rom.«-nelli je bil poslednji od Garihaldijovih 1000 soboreev. V rdeči srajci se je pokojnik udeležil 1.1S60 v Maršali. Tedaj mu je bilo IS let. Sodeloval je tudi pri garibaldinski tretinski ekspediciji leta 1S6S. Rcmaneiii se je zadnja leta umaknil v svoj dom v Porti Capuani, kjer je stanoval pri svoji hčerki, ki je stara 50 let. Zaradi svoje zgodovine in kot častitljiv Garibaldijev s • borec je užival vsepovsod globoko spoštovanje. Hotel je resiti potapljaječcga se, pa je še sani utonil. Andrej Poleti iz Bogogna se je šel kopat pri Gallaratu. pa je zaplaval v nevarni kanal Villcresi. Ko je pričel klicati na pomoč, se je pognal v kanal 32-letni delavec Pasquale Mina, ki je dosegel Polettija in si prizadeval doseči obrežje. Medtem pa je Minov prijatelj Josip Re iskal čoln. da bi prihitel svojemu prijatelju Mini na pomoč. Zaradi izrednega napora, ki je trajal nepretrgoma delj č^sa, pa so Mini opešale moči in je s Polettijem vred utonil, predno je priplul Re z rešilnim čolnom. Polettijevo truplo so našli po večumem iskanju, trupla nesrečnega Mine pa še ne. — Blagoslovitev temeljnoga kamna najvišje ležeče evropske cerkve. Knez in nadškof iz Trenta je blagoslovil temeljni kamen nove cerkve, ki bo zgrajena v višini 3525 metrov nad morjem in ki bo naj . . ležeča cerkev v Evropi. Stala bo na vrh gore Vioz v skupini Cevedale in bo postavljena v počastitev spomina onih junaško padlih vojakov, ki so bili rodom iz Val di Sola in ki so padli v španski vojni. Cerkev bo posvečena Sv. Bernardu, ki je patron planincev. Slovesni blagoslovitvi temeljnega kamna so prisostvovali predstavniki oblastev stranke in planinstva. Ob tej priliki je imel trentslu nadškof primeren nagovor. — Star je 101 leto, pa dela in poje. Pri Vicenzi živi Franc Ciar.cherle. V Malu pri Vicenzi je dopolnil te dni svoje 101. leto rojstva. To svoje rojstno slavje je praznoval v zboru svojih petih sinov ter neštetih v.iukov in pravnukov. Slavijenec je za svoja dela izredno čil. Opravlja vsa dela in silno rad prepeva poskočne in vesele napeve. Kar je najbolj zanimivo, pa je, da je slavljenec točno določil dan svoje smrti in sicer 27. septembra 1945. Vsi, ki oo-čuoujejo njegovo izvanredno mladeniško čilost in svežino, pa zatrjujejo, da ga bo smrt ukanila in da bo prišla ponj še precej let pozneje po 27. septembru 1945. IZ LJUBLJANE —lj Trgovine bodo r/i praznik zaprte. Na Veliki Šmaren 15. t. m. bodo po naredbi Visokega komisariata z dne 19 septembra 19il-XIX trgovine ves dan zaprte. —lj Ravnateljstvo Mestne ženske realne gimnazije vabi ob likvidaciji spodaj na- 1 vedene, da dvignejo stara spričevala v pisarni vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Pisarna je v Auerspergovi palači v I. nadstropju (poleg Križanske cerkve). A) Ap-lenc Viktorija, Arnejc Vera, Arnšek Alena. Arnšek Danica. B) Bajželj Marija. Bar-dorfer Milena, Belihar Cvetka. Bermi^ Majda, Berginc Jožefa, Bezjak Vera, Bizjak Pia. Blaganje Vida, Božič Mira, Božič Zdenka, Bradač Zcrka. C) Cerkvenik Ana, Cerkvenik Frančiška, Cestnik Marija, Cilenšek Friderika, Cirman Leopoldina. C) Cebin Sonja. D) Dekleva Silva. Detela Olga. Dežman Anica, Djinovski Branka. Dovč Frančiška. Drgane Vasilija. E) Egger Marija, Eisenstadter Emilija, Errath Tatjana, Est Majda. F) Fajdiga Ljuba, Fritsch Hermina, Furlani Marija. G) Gaber Milena, Gaber Zdenka-Jožefa. Gaberšek Marija, Gala Breda. Globočnik Karolina, Gnezda Josipina, Godnik Tatjana, Gojznikar Hodvika. Golja Nada, Golob Vincencija. Grabner Dragica, Gregorin Marija, Gun-stek Marija. H) Herman Vlasta, Hren Ljudmila, Hutaž Vera, Hvala Ema. Hvatal Franja. I) Istinič Slava, Ivančič Zdenka. J) Jamnik Mirka, Jamnik Nada. janov-sky Draga, Japelj Danica, Javornik Anica, Javornlk Ljuba, Jeločnik Klavdija, Jero-men Angela, Juvan Marija. Od črke K do ž prihodnjič. —lj Nestanovitno vreme ie naprej. V so-soboto se je vreme začelo boljšati in dobili smo nekaj prijetnega sonca. Kljub temu se ne more ustaliti. Oblaki so redni gostje na nebu, čeprav tudi njim ni obstanka. Jutra so meglena, hladna In vlažna, večeri pa jasni in zvezdnati. Minimalna dnevna temperatura se je zadnja dva dneva nekoliko dvignila. Včeraj je znašala v Zvezdi 9,8 stopinje C, danes pa 12,0 stop. C. Tudi maksimalna porašča. Predvčerajšnjim so zabeležili največ 24,8 stopinj C, včeraj pa 26,4. Barometer kaže na spremenljivo vreme. V skladu a tem je tudi lunina sprememba. Po Herschlovi napovedi nam prinaša mlaj, ki je nastopil danes oh 3,28, vetrovno žn nestanovitno vreme. V zvezi z nedavno izredno ohladitvijo vremena j> zanimivo, da smo podobno ohladitev doživeli tudi lani. Lani 7. avgusta zjutraj so v Ljubljani pokazali termometri 7.5 stop. C, torej še nekaj manj. kaker skoraj ob istem času letos. Ohladitev je lani povzročil sneg. ki je zapadel zelo nizko po planinah in okoliških hribih Bil je znanilec ostre zime. Upajmo, da nam bo letošnja zima kljub sorodnosti vremenskega razvoja letos prizanesljivejSa. lj— Razdeljevanje drv za avgust. Mestni preskrbovalni urad bo v četrtek in petek 13 in 14. t. m. ter prihodnji ponedeljek in torek 17. in 18. t. m. prebivalstvu razdeljeval trda drva v telovadnici v s*,l» na Grabnu na Zoisovi cesti št. 5. Vsak prosilec mora prinesti s seboj mesarsko knjižico in potrdilo hišnega gospodarja, da p'osilec nima zaloge drv, da nima svojega g»»zda n da nima plina. Upravičenci dobe t~o avgust na osebo po 25 kg drv za 8 L. Ko drva plača, dobi nakaznico ln z njo doioče-ni dan drva na mostni pristavi v lV»Vta« tovi ulici. V četrtek in petek 13. in 14 t m bodo dobili nakazila za drva samo oni prosilci, ki meseca julija še niso dobili Grv. V ponedeljek in torek 17. fcn 18. t. m. bodo pa dobili nakaznice za drva tudi tisti prosilci, ki so d~bili drva že za mesec julij, vendar pa sedaj me rajo spet predložiti po" i d lo hišnega gospodarja Opozarjamo, da bodo organ; mestnega pi oskrbovalnega urada pregledovali in se hodili prepričevat ali so navedbe potrdi resnične ah ne. ZaLo naj hišni gospodarji ta prt rdi Ja podpisujejo šele tedaj, ko se prepričajo o resničnosti ntvedb orcsi'ca. lj— Vegova ulica bo ob lepem vremenu 4 do 5 dni za vozni promet deloma zapita z »radi naprave cestne površinske prevleke 5 tem delom bo vozišče kc-nčno utrjeno. u— Kr°jB£] in šivilje naj dvignejo napisne table glede uvrstitve v razrede pri odseku za obrtništvo v Čopovi ulici 1. —lj Mestni gospodarski oddelek v Beethovnovi ulici št. 7 v četrtek in petek 13. in 14. t. m. zaradi snaženja uradnih prostorov ne posfluje za stranke. lj— Mestno kopališče v Prečni ulici bo zaradi snaženja od ponedeljka 17. t. m. pa do 1. septembra zaprto. Ez po'crafasse Tsieste — Na polju slave je padel v Triestu znani bojevnik Ivan de Colle, star 30 let. Pokojni je bil po rodu iz Boche di Cattaro. od koder se je po prevratu 1918 preselil v Tri-este. kjer stanujejo njegovi svojci. Bil je vntt pnpadnik tiestinskega fašija. — Mladina se vrača iz počitniških kolo-n i. Dne 12. t. m. se vrnejo dečki iz poletne kolonije v Sesani, kjer so preživeli mnogo veselih ur. Dne 13. avgusta se vmejo deklice iz kolonije Banne. Dne 14. avgusta odpotujejo dečki tretje skupine v Sesano, dne 14. avgusta odpotujejo deklice tretje kolonijske skupine v Banne. Prel odhodom tx) zdravniški pregled dečkov in deklic. — Nov program v Filodrammaticu. Sedaj uprizarjajo v dvorani Filodrammatica veseloigro Marcele Marcelli Iskanje dela«. Sledijo še drugi veseli skeči, sodeluje tudi bcilet triestinske opere. — Ponesrečenci. Kolesar je povozil na Rotondi Boschctta 72!etnega starčka Vin-cenca Tuzz/ja iz ulice Gozzi 5, ki ima poškodbe na levi nogi. V kopališču železni-čarskega Dcpolavora se je ponesrečil 15-letnl Josip Balzp.no iz ulice Moreri 10. priletel je z glavo ob kamen in ima poškodbe po vsem telesu. 14letno. Josipina Gelin se je pri sekanju drv vsekola v desno nego. Triletni Remigij Germani iz ulice Bartolo-meo Biasolott! 9 se je polil z vrelim čajem ter se opekel po obrazu in prsih. 341etni kovač Alfonz Amodeo je bil zaposlen v ko-vačnici, ko mu je priletel drobec železa v levo oko in mu ga ranil. - Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnici Kraljice Helene v Tri-estu. -— Padski pionirski četi. ki sta hoteli ob 26. letnici tega znamenitega vojaškega dogodka počastiti spomin neustrašnih poinirjev s postavitvijo simboličnega spomenika. Po končanem slavju ao si pretlstavnlki oblastev ln stranke ogflelali lepo umetniško delo spomenika, ki j m ga Je obrazloi 1 zasnovatclj arhitekt Fabiani. Gostje, ki so prispeli k tej slovesnosti Iz drug'h italijanskih mest. pa so si ogledali pod vodstveni gorizjjtkega župana inž. Casasole zgodovinski gorlzijski grad in glavne mestne znamenitosti. — Ljudftko gibanje. #Dne 9. avgusta Je bilo v Goriz'i osem rojstev in sodem smrt-nh primerov. Porok ni bilo. — Pro*čenje v župniji S. Roeeo. V nedeljo 16. avgusta bo v župniji »Pod tur-nom« pr; San Roccu tradicionalno cerkveno proščenje Ob sedmih bo običajna procesija iz gor'zijske stolnice v župno cerkev S. Rocca. pri procesiji sodeluje" tudi gorizij-eki metropolitanski kapitelj n predstavnik! vseh mestnih župnij Na Rokovo nedeljo se zgrne k cerkvenemu prošJenju Iju istvo iz okolice, zlasti mnogo jih pride :z S Petra. — Važen *eManck za organiiarijo prehrane. V Gorizlji je bil važen sestanek, ki so na njem razpravljali o izpopolnitvi pre-hranltvene organizacije Sestanku so prisostvovali prefekt Gavani kot predsednik sestanka. Zvezni tajnik Molino. prehranit-\eni direktor Capasso. politični tajniki, pokrajinski dirigenti sindikalnih organizacij ter drugih pokrajinskih gospoda rakih zavodov. V razpravi je bila prsdV—JM ministrska odredba, po kateri mora pričeli delovati z 20 avgustom v vsaki občini posebna občinska prehranitvena komisija, ki ji predseduje župan. Prefekt Cavani je točno obrazložil smisel ter izvedbo navedene odredbe in je ob zaključku sestanka, ki ie trajal dve uri. priporočal navzočim, da ae zavzemajo za čim hitrejše ter čim uspešnejše priprave, ki naj vodijo do zadovoljivega delovanja občinskih prehranjevalnih komisij v goiizijski pokrajini. — Neurje je zadivjalo nad Cormonsom. Sredi grnisnja ln bliskanja je padala toča. ki je povzročila nckai škode na vrtovih, njivah in v bližnjih \inoc,radlh. — N'ud*k«»< Margoltl v Puinu. Gorlzij-ski metropolit nadškof C. Margotti je bil na pastirskem obisku v Malchlni di Dnino. Po pontifikalni maš! v Zupni cerkvi je sledilo birmanje Številnih bitmancev in bir-mank. — Smrtna ne^re^a. Dveletni Karol Pie-ghel iz Cala di Canale je zvrnil s štedilnika posodo, ki je bila napolnjena z vrelo vodo. Pri tem ga je vrela voda tako močno opekla po vsem telesu, da je nesrečni otrok kmalu zatem podlegel v gtoznih bolečinah. — V 7akH*tiji cerkve «*v. Ivana v Gorizijl je zaradi neprevidnosti odvržene vžigalice nastal požar. Mimoidoči, ki so opazili, kako se vali iz zakristije dim. so o tem nemudoma obvestili gasilce, ki so prlbrzeli pred cerkev ln pričeli takoj z gašenjem, ki je trajalo tri ure. Na kraj požara sta prispela tudi župnik mons. Piciulin ter poveljnik gasilcev inž. Del Negri. K sreči je bila cerkev sama pred plameni popolnoma obvarovana. V zakristiji so zgore'a nekatera mašna oblačila in je strop močno poškodovan. Škodo računajo na 30 000 lir. — Ponesrečenca. 35-letni Mario Mcdeot iz Gradišč« si je med delom zmečkal desni gleženj. 42-letni delavec Angelo Martellossl si je med delom v obratu SAFOG hudo opekel obe nogi. Oba ponesrečenca se /.dr\-vita v gorizijski bolnici Brigata Pavia. Hrvatsko gledališče S politično osvoboditvijo Hrvatske je postalo neodvisno tudi hrvatsko gledališče. Hrvatska gledališka umetnost je osredotočena v hrvatskem državnem gledališču, ki goji opero in dramo in ima za vsako posebno gledališko p slopje. Začetki hrvatske drame segajo daleč nizaj v romansko italijanske sakralne igre, ki so jih vpri-zarjali v Dalmazii Iz te srednjeveške umetnosti se je razvila sčasoma pod vplivom posvetnih idejnih smeri posvetna drama. Prvo hrvatsko dramo v novem duhu .Sužnja« je napisal Hanibal L,uc'Ć v 16. stoletju. Marin Držič je pa napisal prve hrvatske komedije, zasnovane v renesančnem slogu. Iz 17. stoletja datirajo začetki prave hrvatske drame v Zagrebu. Od leta 1780 so gostovala v Zagrebu potujoča nemška gledališča. Leta 1S3 4. je bilo na Markovem trgu zgrajeno prvo pravo glottališko poslopje (zdaj magistrat) in tu je nastala ter se razvijala hrvatska gledališka umetnost, skozi debrih 60 let. To gledališče je blo otvorjeno z gostovanjem nemškega jrledali-š'keg'a odra iz Brna in skozi 6 let so vprt-zarjali v njem samo nemška dela. Vmes so pa prirejali pevske konceite hrvatsk h narodnih pesmi. 10. julija 1840 je prišlo na oder tega gledališča prvo hrvatsko delo Kukuljeviceva drama »Juran in Sofijac. To je bil rojstni dan nove hrvatske gledališke literature. Leta 1846 je Vatroslav Visinski dovršil prvo hrvatsko opero »Ljubezen in kovarstvo*. Leta 1861 je bilo hrvatsko gletališče s posebnim sabornim zakonom proglašeno za državno ustanovo. Leta 18T0 Je pa ustanovil hrvatski komponist Ivan Zajec hrvatsko opero. V sezoni 1940,41 se je hrvatsko državno gledališče zlasti mečno razvilo. Na repertoarju so bila večinoma demača dela. Med inozemskimi avtorji sta bila zastopana dva italijanska in šest nemških. IZBIRA POKLICA. — Kaj hoče postati va£ sin, ko bo do-Studiral ? — Učitelj. — Kaj ga tako veseli učiteljski poklic? — Da, že zdaj je zelo navdušen za počitnice. VESELOST IN DOBRA VOLJA as poživita v teh mrkih dneh. K temu vam pripomore uživanje »Ambroževe medice«, pristne le iz Medarne, Ljubljana, židovska ul. 6. Inierirafte ,Slov. Narod«4 • s Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, areda, 12. avgusta 1942-XX fitev. 183 Pred fco leti je Anglija okupirala Egipt Vodja nacionalistov Arabi paia je hotel renti svojo domovino angleškega in francoskega finančnega in političnega nadzorstva — Ob napada Angležev \€ ukazal zažgati in porušiti Aleksandri jo Ena izjKetl mnogih piramid v Egiptu Leta 1881 je bil Egipt pod finančno kontrolo Anglije in Francije, ki jo zgodovina pozna pod imenom kondominij. Ta režim je bil naložen Egiptu 18. novembra 1876. v zaščito francoskih in angleških upnikov, ker je bila država zaradi izredne razsipnosti Khediva Ismaila pred finančnim polomom. Leta 1879 je bil Ismail odstavljen in nadzornostvo reorganizirano in izpopolnjeno. Vse gospodarsko življenje Egipta je postalo monopol dveh nadzornikov, ki ju je imenoval podkralj po nasvetih Londona in Pariza. Finančno nadzorstvo pa je kmalu postalo tudi politično nadzorstvo. Novi Khediv Mchmet Tevfik, prvorojeni sin Ismaila, je bil šibkega značaja, neodločen ln boječ. Vedno je sledil nasvetom, ki sta mu jih dajala angleški in francoski nadzornik. Razumljivo je, da so Egipčani, ki so morali plačevati visoke davke in naravnost židovske obresti, videli vir vseh slabosti v tujcih, ki so se v Egiptu naseljevali v vedno večjem številu. Letno je egiptsko prebivalstvo moralo plačati 5 milijonov funtov šteilingov. Leta 1SS1. se je nenadoma kot obljubljeni odrešitelj izpod tega jarma pojavil kot vodja nacionalistov general Ahmed Arabi. Zgodovinarji o njem še danes niso enotnih misli. Nekateri ga smatrajo za orientalskega Garibaldia, drugi pa za pokorno orodje angleške vlade, ki si je z njegovo pomočjo hotela dokončno podrediti Egipt tudi v političnem ožim. Novembra 1881. je vodstvo francoske vlade prevzel Leon Gambetta izredno odločen, borben in politično genijalen mož. Gambetta je v decembru opozoril angleškega poslanika v Paiizu lorda Lvonsa o nevarnostih položaja v Egiptu in mu predlagal, raj bi angleška in francoska vlada napravili v Kairu kolektivni protestni korak in tako podprli Khediva Mehmeta. Toda London se za ta predlog ni ogrel. Gambetta je na to pripravljal samostojno akcijo, venda-pa je ni izvedel, ker je 25. januarja 1SS2. moral podati ostavko. Novi ministrski predsednik je bil grof Frcvcinet. Ker je nasprotoval vsaki imperialistični pustolovščini in se ni hotel zameriti parlamentu, je Freveinet spremenil zunanjo politiko v osnovah. Položaj se je sedaj popolnoma iz-premcnil. London je postal odločnejši, Pariz pa se je vedno bolj obotavljal. Sicer tudi angleški zunanji minister Gladstone ni bil imperijalist, pač pa njegovi mlajši tovariši v vladi. Ko so se ti odločili za vojaško akcijo proti Egiptu, je moral tudi Giadstone popustiti. Med tem so egiptski nacionalisti razvijati vedno živahnejšo propagando za osvoboditev Egipta izpod tujega jarma. V Tev-fihovo vlado so spretno spravili več ministrov iz svojih vrst. Končno so izsilili tudi UStavo, ki je predvidevala izvolitev plemenitaške zbernice. Ta parlament je zasedal prvič od januarja do marca 1SS2. Po svojih sklepih je jasno pokazal, da heče predvsem odpraviti angleško in francosko nadzorstvo, posebno ker je zahteval pravico sklepa* i o državnem proračunu. Februarja je plevienitaška zbornica s pravim državnim udarom postavila na čelo Egipta vlado sestavljeno iz samih nacionalistov. V njej je Arabi paša bil tajnik vojnega ministrstva Odslej se nacionalisti s-t Joh niso več ozirali na Anglijo in Frane'jo. Smatrali lo. da se jim ni treba bati teh evropskih velesil, ker bi se vsa Evropa protivila kakršnikoli angleško-franoski intervenciji v Egiptu. Tajno so jih hrabrili tudi | Iz Carigrada. Položaj se je tako zaostril, da sta smatrali Francija in Anglija potrebno odposlati pred Aleksandrijo večje število vojnih ladij >za moralno oporo Khedlvu in za zaščito Evropcev«. Ladje so priplule pred Aleksandrijo 20. maja. Angleškim je poveljeval sir Beau-champ Sevmour, francoskim pa admiral Conrad. Toda moža nista imela enakih navodil. Angleški poveljnik je smel izkrcati svoje čete, francoski pa ne. Vse to egipt-skih nacionalistov ni prestrašilo. Svojo kampanjo proti tujemu gospodstvu so sedaj prenesli v okvir verskega fanatizma. Po vseh egiptski h mestih so posebni govorniki klicali Egipčane na sveto vojno proti Evropcem. V tem zastrupljenem ozračju ni bilo mogoče izogniti se krvavim incidentom. 11. junija je bilo v Aleksandrlji poklanih na stotine Evropcev, toda angleško in francosko brodovje je Se odlašalo z intervencijo. To je podžgalo Arabija, da je izjavil dopisniku »Timesa« med drugim: Anglija je lahko gotova, da bodo s prvim strelom njenih topov prenehale veljati vse pogodbe, da bo nadzorstvo ukinjeno in da država ne bp priznavala več svojih dolgov. London pa je še vedno molčal in se pripravljal. Dne 27. junija se je ang*eškl konzul v Kairu sir Edvard Malet vkrcal na ladjo in odpotoval v Evropo. 2e nekaj dni na to je London smatral, da je prišel trenutek za akcijo. 10. junija je admiral Sevmour naslovil na vojaškega poveljnika Aleksandri-je ultimat. Zahteval je prekinitev vseh utrdbenih del v Aleksandrlji in zagrozi L, da bo, če njegovim zahtevam ne bodo ugodili in v prisotnosti angleških oficirjev odstranili topove, naslednje jutro otvortl ogenj. Še istega dne so skušali intervenirati italijanski, francoski, nemški, avstrijski in in ruski konzul. Toda brez uspeha. Francoski admiral Conrad je po navodilih odredil, da se francoske ladje odstranijo ln zaplove jo v Port Said. Tako se je končalo angleško - francosko sodelovanje v Egiptu. 11. julija zjutraj so Angleži začeli streljati. Obalne baterije so jim odgovarjale in jim prizadele nekaj škode. Vendar so morale kmalu umolkniti. Ob 17. popoldne je bilo že vse končano. Naslednje jutro so branilci Aleksandrije ob prvih topovskih strelih izobesili bele zastave. Toda angleški admiral se je obotavljal izkrcati svoje čete. Bržkone se je bal uresničitve A rabljeve grožnje, da bo. če se izkrca, Aleksandrijo zažgal in porušil. Arabi je svojo obljubo držal. Ob 16. url je izbruhnil na vseh koncih Aleksandrije ogromen požar. Zgodaj popoldne so se pojavili v mestu konjeniki in pozivali prebivalstvo, naj Aleksandrijo čimprej zapusti. Nastala je splošna panika, v kateri so izgubili življenja starčki, žene. otroci, ki jih je ponorela množica enostavno pohodila. Arabi je mislil, da bo na ta način, posnemajoč rusko taktiko v Moskvi za časa Napoleona, odvzel Angležem važen strateški položaj. Toda uničenje Aleksandrije ni zakasnilo niti za eno uro usode Egipta. General Sevmour je 14. julija končno izkrcal svoje čete, ki so se najprej lotile gasitve požara. 20. avgusta so nato angleške čete zavzele Ismailio in Suez, končni poraz pa je Arabi doživel 13. septembra pri Tel el-Kebirju. Porazil ga je angleški general Wolseley. Usoda Egipta je bila odločena. 19. januarja 1883. je bilo s posebnim zakonom odstranjeno nadzorstvo, Anglija je ostala edini gospodar Egipta. Egiptske žene nosijo se vedno pajčolan Ndkaj o revmatizmu V deželah severne Evrope so v zadnjih desetletjih ugotovili, da se revmatizem vedno bolj širi. Leta 1918 je bilo na švedskem 9.1 prezgodaj upokojenih uradnikov revmatičnih ln do leta 1928 se je povečalo njih število na 12,4 «,'<». Neki zdravstveni urad je izračunal, da trpi na revmatizmu zdaj šestina vseh moških in ena sedmina vseh žensk, ki prejemajo bolniško pedporo. Medicina v pogledu zatiranja revni atizmn še ni kdo ve kaj storila. V Parizu je bila 1925 ustanovljena mednarodna liga proti revmatizmu in dve leti pozneje je začelo delovati tudi v Nemčiji Zdravniško društvo, ki se peča s preučevanjem revma-tizma. O vzrekih revmatizma so mnenja zdravnikov še deljena. Znano je, da nastane ta bolezen po infekciji, zlasti zaradi gnilih zob. in da je vezana na. prehlad ter da so lahko tudi podeduje. Ljudje, ki jih muči revmatizem. nosijo najbrže nagnjenje za to bolezen že v sebi. Razširjenje revmatizma v zadnjih desatletjih pa kaže na to, da gre za bolezen naše civilizacije. V Nemčiji je bi! nedavno ustanovljen državni odbor za zatiranje revmatizma in njegov predsednik je prof. dr. Geronne. po njegovem mnenju bi najuspešneje zatirali revmatizem. če bi zboljšali delovne pogoje in stanovanjsko higieno, če bi neprestano nadzorovali zobovje ljudi ter skrbeli, da bi bili ljudje telesno čimbolj odporni. Vse, kar koristi telesu, ga tudi bolj utrdi proti trem oblikam revmatizma, akutnemu ln kroničnemu sklepnemu revmatizmu, mišičnemu revmatizmu in nevralgijam, med katere spaxla tudi išias. [zvez iz Protektorata Minister za gospodarstvo in delo v pro-tektoratni vladi dr. Bertsch je objavil zanimiv članek o uspehih vojnega gospodarstva na Češkem in Moravskem F>r. Bertsch je objavil zanimiv Članek o uspehih vojnega gospodarstva na češkem in Morav-skem. Dr. Bertsch opozarja na to, da je odpadlo od produkcijske kapacitete bivše Češkoslovaške po podatkih iz leta 1935. komaj pičla> polovica na ozemlje sedanjega Protektorata, računano po številu delavcev, dočim je dejanska proizvodnja računana po številu storjenih delovnih ur zdaj v Protektoratu najmanj tako velika, kakor je bila takrat v vsej republiki. Povečana industrijska proizvodnja Protektorata prinaša koristi tudi Nemčiji. Že lani. ko je protektoratna industrija prva naročila iz Nemčije, je znašala vrednost iz Protektorata v Nemčijo uvoženih industrijskih izdelkov nad 1.500.000.000 mark. Samo železo in kovine predelujoče industrije so dobavile Nemčiji okroglo za 750 milijonov mark Izdelkov. Tudi izvoz iz Protektorata v inozemstvo, ki je znašal lani nad 400 milijonov mark, pomeni važen prispevek Češke in Moravske k nemškemu vojnemu gospodarstvu. Dr. Bertsch omenja dalje, da se je posrečilo v prej zelo zanemarjenem mlekarstvu podvojiti proizvodnjo masla ter znatno povečati pridelek so-čivja, sladkorne pese, oljaric in lanu. Letos se je pa povečal v Protektoratu tudi pridelek žita. Izsušite v močvirij v Rimu Rumunako kmetijsko ministrstvo jc začelo v ok:v.'u Ci-.'.ac z tleli i/vu>.itve moOviir-, nega ozemlja v l>raTe:ii. Računaio da has je zacelil vse rane. Hamburžani so že davno pozabili na skrivu nostnega gosta z vzhoda, k je bil prinesel pred 50 leti mestu toliko zla. Robert Koch Kolera se je naglo sirila. 24. avgusta so našteti že 200 žrtev. Vsak dan ie število naraščalo. V naslednjih dneh je naraslo že na 500 dnevno. Vročina pa nikakor ni hotela popustiti. Iz Berlina sta prispela Robert Koch in vladni svetnik dr. Ratns. Koch je ugotovil, da prenaša poseben bacil in Žetev v Švici S posebno odredbo jc bila odrejena oddaja vsega krušnetja žita m žita. ta po»lcla>-cLa-nje živini, ki bo letos pridelano. Ta ukrep je zelo važen, kar izhaja deloma rudi iz dejstva, da jo v zadnjem času 35.000 kmečkih posestev več ko prej pridelalo za kruh n brano živalim potrebno žito, Balgarsko-£ijtslca pogodba N'a osnovi nedavno v Helsinkih podpnso-ne boltjarsJco-finske kompeazacijslce pojjocL be bo Finska do konca oktobra 1(J42 dobavila Bolgariji 7.5 milijona škatlic vžigadio za ceno 0.64 leva za škatlico. Bolj?anja bo v zameno dobavila Finski surov tobak. Povišanje delniške glavnice AGIP-a Poluradma italijanska perrofejsfca družb« Azienda Generali Italiana Petroh »Agip* r Rimu bo v kratkem dvignila »vojo delniška glavnico od 500 mi/lijonov lir na eno mil>-ja'ixlo. Ta ukrep je v zvezi s prevzemom več sekvesti ranih petrolejskih podjetij raa sovražnem ozemlju. D. Du Maurier; 65 K o m a n Prsti so se ji skrivili na mojem komolcu. Sklonila se je, njen beli mrtvaški obraz se je približal mojemu, temne oči so se zapieile v moje. »Veste, obtolk-■a se je bila ob skalah, tako da je bila vsa razmesarjena,« je zašepetala. »V obraz, ki je bil prej tako lep, je ni bilo več spoznati; in obe roki je bila izgubila. Gospod de \Vinter je moral v Edgecombe. da jo je prepoznal. Sam je šel tja. Čeprav je bil tiste dni zelo bolan, je vendar hotel iti. Nihče mu ni mogel ubraniti. Niti gospod Crawley ne.« Prekinila se je. potem pa nadaljevala, gledaje me takisto srepo kakor prej. »Te nesreče si nikoli ne odpustim. Jaz sem bila kriva, ker me tisti večer ni bilo doma. Popoldne sem bila v Kerithu in^ sem precej zamudila; gospa je bila v Londonu, pričakovali smo jo šele ponoči. Zato se nisem podvizala. Ko sem prišla okrog poli desetih domov, so mi povedali, da se je gospa neko i dni pred sedmo vrnila, zahtevala večerjo in spet odšla. Na obalo, kakopak. Kar za skrbelo me je. Veter je pihal z jugozahoda. Da sem bila doma. gotovo ne bi bila šla nikamor. Mene je zmerom poslušala. ,Jaz nocoj ne bi hodila venkaj, vreme ni prida/ bi ji rekla, in ona bi mi bila odgovorila kakor pr navadi: .Naj bo po tvojem, Dannv. godrnjavka stara . . Sedeli bi bili tU in kramljali; morda bi mi bila pripovedovala, kaj je delala v Londonu, kakor že tolikokrat. ..« Roka me je bolela in odmirala v primežu njenih prstov. Videla sem napeto kožo na njeni mrtvaški glavi, štrleče podočnice in rumenkaste lise za uši-si... »Gospod de Winter je bil večerjal z gospodom Crawleyem, tam spodaj v hiši zraven pisarne,« je nadaljevala. »Ne vem natanko, obkorej se je vrnil; nemara da je bilo kaj čez enajst. Malo pred polnočjo je jel pihati hud veter, gospe pa še vedno ni bilo nazaj. Šla sem v vežo; a pod knjižruškimi vrati ni bilo videti svetlobe. Vrnila sem se gor in potrkala na vrata oblačilnice. Gospod de VVinter se je takoj oglasil: »Kdo je? Kaj pa je?« Povedala sem mu, da sem v skrbeh zaradi gospe, ki se še ni vrnila. Cez trenutek mi je v nočni halji odprl vrata. »Najbrže je ostala čez noč spodaj v hišici,« mi je rekel. ,Jaz na vašem mestu bi šel spat. Ako veter ostane, bo gotovo prenočila tam, kjer je zdaj.' Izmučen je bil videti in skoraj žal mi je bilo, da sem ga motila. Konec koncev je bila res že tolikokrat prenočila v hišici, in slabo vreme na morju ni bilo zanjo nič novega. Mogoče je bilo tudi, da vobče ni bila odrinila na morje, ampak je samo hotela prebiti noč v hišici, da bi se po vožnji v London in nazaj nekoliko oddahnila. Vzlic temu pa nisem mogla zaspati. ,Kaj neki dela?* sem se vpraševala spet in spet.. .€ Znova je premolknila. Kar nič več je nisem mogla poslušati. Najrajši bi bUa planila v beg, samo da pridem iz te sobe. A gospa Danvers je že nadaljevala. »Tako sem do jutra sedela na postelji, potem se pa nisem mogla več premagati. Vstala sem, se oblekla, vrgla nase plašč in hitela skozi gozd na breg. Beli dan je že bil, veter se je bil polegel, dro-ban dež je padal izpod neba in vreme je bilo nekoliko megleno. Na obali sem takoj zagledala plavajočo bojo in čoln, jadrnice pa ni bilo nikjer...« Zdelo se mi je, da vidim mali zaliv v sivi jutrnji svetlobi; čutila sem pršavico, kako mi moči obraz, in ko sem napela oči, sem skozi meglo videla sredi vode nekaj temnega in nedoločenega: bojo... Starka je izpustila moj komolec, roka ji je omahnila nizdol. Njen glas je izgubil vso toploto in spet postal brezčuten in ravnodušen, kakor je zmerom bil. »Enega izmed rešilnih pasov je še tisti popoldan vrglo pri Kerrithu na obalo; drugega so naslednji dan ribiči našli med skalovjem onkraj rta. In morje je izplavilo na breg tudi kose konoplja.« Odmaknila se je od mene ter jela drugega za drugim zapirati predale; popravila je sliko na steni in pobrala kosmič puha s preproge. Gledala sem jo, ne vedoč, kaj naj storim. »Ali zdaj veste, zakaj gospod de Winter ne mara veš stanovati v teh sobah? In zakaj noče več slišati morja ?« Se skozi zaprta okna in oknice sem slišala glas morja, zamolklo, grozeče šumenje valov, ki so se razbijali na kameniti obali. Kmalu bo rastoča plima poplavila breg, tako da bo pljuskala malone ob znožie hišice. »Od tiste noči, ko je utihnila, ni več stopil v te prostore,« je rekla gospa Danvers. »Takoj je dal odnesti svoje reči iz oblačilnice. Pripravili smo mu sobo na koncu hodnika. Pa niti tam ne verjamem, da bi mnogo spal. Po vse noči je sedel v naslanjaču. In zjutraj so bila tla na okrog posuta s cigaretnim pepelom. Frith ga je slišal, kako je hodil po knjižnici sem ter tja. Sem ter tja, kar naprej sem ter tja...« Tudi jaz sem videla cigaretni pepel na tleh okrog naslanjača. Slišala sem njegove korake. Ena dve, ena dve, naprej in spet nazaj .. . Gospa Danvers je tiho zaprla vrata med spalnico in predsobjem ter utrnila luč. Nič več nisem videla ne postelje ne vrečice z nočno srajco na zglavju, ne toaletne mize ne copat pred naslanjačem. Starka je z roko na kljuki obstala pri vratih predsobja, čaka je, da odidem z njo. »Semkaj hodim vsak dan sama brisat prah,« je dejala. »Če bi spet hoteli priti, mi prosim kar povejte. Pokličite me po telefonu. Vedela bom, za kaj gre. Hišnam nikoli ne dovolim, da bi hodile tu gor. Nihče rs.zen mene ne prihnia.« Njen glas je znova dobival tisti dvoumni zaupni noudarek. Ustnice so se ji krivile v umeten, posiljen nasmeh, r Katerikrat, kadar je gospod de VVinter z doma in se čutite samo, bi vam nemara godilo priti gor in nekoliko posedeti. Treba je le, da mo obvestite. Tako prijetno je tu. človek ne bi dejal, da je že toliko časa, kar ie ni več, kaj ne da ne? Vse je tako v redu ... človek bi si mislil, da jo pravkar odšla in da se zvečer vrne.« Nasmehnila sem se, a reči nisem mogla besedice. Grlo mi je bilo suho, kakor zadrgnjeno. Urejuje Josip Znpa»W — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani