avgust
12Ti?4r-Petra3)
3	s Najdba sv. Stef.
4	C Dominik
6 f Marija Snež. + J^ Sprem. na gori l N 9. pobink.
8	P Cirijak
9	T Roman
10	S Lovrenc
11	C Suzana (v)
12	P Klara	+ 13_S_Kasijan
« N 10. pobink.
LOVENEC
KRVI SLOVENSKI UST E 'AMERIKI
Qeslo: Za vero in narod — za pravico in resnico. — od boja dc tmagel
GLASILO SLOV. EATOIJ. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
[(Official Organ of four, Slovenian Organizational
y
JSTAJSTAKEJIJ IK Jf AJBOLJ PSILJUBLJKH BLOVENSSa
list; x
združenih državah , ameriških,
jjEv- (No.) 150.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 4. AUGUSTA — THURSDAY, AUGUST 4, 1938
LETNIK (VOL). XLVIL
roPa boji, da bo vojni med Rusijo in Japonsko sledila evropska vojna. — Nemčija utegne izrabiti priliko, i ko bo Rusija na zapadu oslabljena, da napade Čebor slovaško. — Ruski aeroplani ponovno bombardirali Mesta na Koreji.	-
London, Anglija. — Med
. in vzhodno Sibirijo je na tisoče in tisoče milj čzdalje in bi Se torej domne-da se en konec ne bo do-^ bngal, kaj se godi na dru-»em koncu, toda ravno na-Protno je res: Evropa se živo zanima Za dogodke, ki se zad-e dm odigravajo na Daljnem vzhodu, kajti s skrbjo 1' da bodo spopadi, kateri e aogajaj0 tamkaj med Rusi-° m Japonsko, našli usoden q ev	v Evropi sami.
^Posameznih držav je yeč danes tako povezana " d seb«j, da pretres, ki se
pojavi na eni točki, občuti celi »vet.
^ Evropi je globoko ležeče na D ' ali.bo sedanji rusko-ja-d ns.ki sP°r ostal le pri dose-se bUh obme.inih Praskah, ali k • 0 razvil v pravo vojno, s s skorajšnjo gotovostjo V7,P"čakuje, da bo vojni na j„ sledila vojna v Evropi, povod za njo bi dala Nemči-
in ja čin:
Skle
Pa se to na sledeči na-
sPo V6 Rusija zaPlete v večji ran 2 Japonsko> bo primo-Vo> P^mestiti svojo glavno
čili h Sil° na Vzhodl Na ta na" ja ^1 °stala njena zapadna mena in0ti °stali Evropi oslablje-aktiv (!t'Žava ki ne mogla več deve nZ Posegati v evropske za-priliko pa bi porabila ne b^1Ja' da odtrga s silo, ako kraii 0 drugače, sudetske polnit- °d Cehoslovaške- Pri" ob zij1 1 .se mora namreč, da je
igralaafI i klizi meseca ma'ia da je jJUlRusija važno vlogo,
crt v, em^i.ia opustila svoj na-
nja!; ?asti Cehoslovaško. Ome-
J'rancr Se teda'] le Anglija in
stop 01Ja' je njun skupni na-tedaj	nazije, vendar so
Poved^. atera P°ročila vedela Prip1>a da je imela Rusija že PriS](0v.Jeno svojo armado, da svojj l1 dejansko na pomoč A Veznici, Cehoslovaški.
Plete ° Se tore'i zdaJ Rusija za-ei'°zilana Vzhodu> bo Nemčiji
»a
iJa od
rnost in tako se utegne
iieva

njene strani manj-st in tal besedni
spor med
0 TRETJEM TERMINU
Ugibanja o posledicah, ako
Roosevelt ponovno kandidira.
Washington, D. C. — Illi-
noiški senator Lewis je te dni izrazil mnenje, da utegne poizkus Roosevelta, ako bi kandidiral za tretji termin, napraviti konec demokratski stranki. Nastal bj namreč v njej razcep na jugu in na vzhodu, novi demokrati na zapadu pa bi po senatorjevem mnenju prestopili v socijalistično ali pa v delavsko stranko. Ponovna kandidatura Roosevelta bi bila za-željena, je dejal Lewis, le v tem slučaju, ako bi se pojavila, kaka nova, skrajno radikalna stranka, ki bi skušala podrža-viti vsa privatna podjetja. Tedaj bi biznes sam pritiskal na to, da Roosevelt ponovno kandidira ter prepreči zmago tega radikalizma.
ti v re ,'vn ^ehoslovaško razvije, (ja ^llcen spopad. Gotovo pa jen le sPopad ne bo ostal ome-^ai-vgv^1 °be prizadeti državi, Se£le ya ° še druge sosede po-Posiedicnb kar utegne imeti za žHost da° Splošno vojno. Ta moto s takJe Evropi misliti in za-
fy'e doir°nSkrb'10 zasleduje seda-du. godke na Daljnjem vzho-
Skrh -p,
Sdod Pe pa se veča od
iajo ,Je ko ti dogodki posta-Ši' Vest- Je resnejši in ostrej-2vecer jlOVore, da
je v torek me<3 ru!i ° do Ponovne bitke ^mi ^ mi in japonskimi če-^estu ? spornem
ozemlju pri ski mejian8kufenj? ob mandžur-aeropla •. Isti dan so sovjetski
ln tnetali iZ°Pet preleteli mejo ?esta n« be na japonska kaže j..Polotoku
Koreji. Vse n°sti in prave bojne sovraž-zadeva je šla že tako
ZDRAVNIK VRNIL OTROKU ŽIVLJENJE
Chicago, 111. — Tri mesece stari otrok Robert Calvin je bil po vseh znamenjih, po katerih navadni ljudje določamo,, kdaj je čloVek živ in kdaj mrtev, obsojen v grob; glasu več ni dal od sebe in njegovo srce je prenehalo biti. In vendar otrok danes živi krepek in zdrav v svojem domu na 1600 Albion ave. Kritičen doživljaj, ki je otroka skoraj spravil na drugi svet, se je pripetil zadnjo nedeljo. Njegovi starši so se odpravljali domov v Chicago s svojega letovišča ob Diamond jezeru. Pr i tem sta spečega otroka zavila v odejo in ga po^ ložila na sedež v avtomobilu. Med potjo pa je na neki izboklini! na cesti avto poskočil in, pretres je vrgel otroka s sedeža. Stašem se je čudno zdelo, da otrok ne joka in, ko ga je oče pobral, je opazil, da ne da nobenega znaka življenja več od sebe. V strahu, misleč, da se je otrok zadušil, je hitro pognal v neko lekarno v mestu Wheeling, ako bi bilo še kaj pomoči. Tam je s po'močjo lekarnarja in nekega drugega moškega več minut skušal spraviti otroka k življenju, toda brez uspeha. V obupu so se nato vsi trije odpeljali v bolnico. Tam je dr. E. L. Larson ugotovil, da otrok več ne diha in da tudi srce miruje. Poskusil je z umetnim dihanjem, a ni nič izdalo. Končno je zdravnik uporabil skrajno sredstvo: Vbrizgnil je otroku v srčno mišico adrenalin. To je pomagalo; otrok je kmalu nato zajokal.
NAPADI SPAN-SKEJLADE
Vladna armada ogroža zopet mesto Teruel.
Hlendaye, Francija. — Španska vladna armada je pokazala zadnje dni zopet tako izredno moč, da so nacijonalisti v nevarnosti, da ponovno izgube mesto Teruel, ki so ga pred nekaj meseci vzeli vladi nazaj in za katerega so se že prej bile srdite bitke. V torek so vladni prodrli že tako daleč, da so bili od mesta oddaljeni le 13 milj. Vendar pa trdijo nekateri opazovalci, da mesta samega nimajo namena napasti, marveč je njih ofenziva namenjena bolj temu, da ustavijo prodiranje nacijonalistov proti Valenciji.
•-o-
OPOZORILO PREDSEDNIKA BRIVSKE UNIJE
Cincinnati, O. — Na konvenciji unije brivcev v državi Ohio je zadnji ponedeljek predsednik A. Warmelin opozoril člane, naj posvete svojo pozornost bolj svojemu delu, kakor pa zabavanju svojih odjemalcev in naj ne govore preveč, ko strižejo lase. "Zavedajte se", jim je dejal, "da ste profesijonalci in ne razna-šalci čenč".
-o-
HITRO DELO ROPARJEV New York, N. Y. — V tukajšnjo podružnico Banco di Napoli so v ponedeljek ob 1:30 popoldne pridrveli štirje oboroženi moški, ustrahovali tamkaj skoraj dva ducata u-službencev in strank in odnesli iz blagajne $65,000. Vse delo je bilo izvršeno v par 'minutah.
OBLETNICA USODNEGA DOGODKA
Doorn, Nizozemska. — Zadnji ponedeljek je minulo 24 let, kar je nemški cesar Viljem napovedal vojno Rusiji. Viljem, ki živi tukaj v pregan-stvu in ki se bliža svojemu 80. letu, je obletnico tega dogodka, ki ga je stal njegov prestol, popolnoma prezrl. Sploh se stari mož ne zanima več dosti za javno življenje, marveč posveča bolj pažnjo privatnim zadevata in članom svoje družine.
PRISTALI K ZNIŽANJU PLAČ
No. Chicago, 111. — Uslužbenci Chicago Hardware Foundry Co., 460 po številu, so zadnji ponedeljek pristali na 10 odstotno znižanje plač, kakor se je pred dvema tednoma sklenilo v pogodbi. V tej tovarni je, kakor znano, trajala stavka več tednov.
daleč, da jo bo težko mirnim potom poravnati, zlasti še, ker v prestolicah obeh držav tudi med prebivalstvom prikipeva sovražni duh proti nasprotni državi do viška.
kr1zemjveta
—	London, Anglija. — V enem tukajšnjih gledališč se je pričela predstavljati nova igra znanega dramatista Bernarda Shawa pod naslovom "Geneva". Igra vsebuje neusmiljeno kritiko in zasmehovanje evropske diplomacije.
—	Mexico City, Mehika. — Tukajšnje rezervne banke so zadnj-i ponedeljek izdale v cirkulacijo za več milijonov novega denarja, katerega veljava se ne določa na borzah, marveč z vladno odredbo. S tem denarjem se namerava dati pomoč farmarjem.
—	Lithgow, Avstralija. — Avstralska vlada je objavila tri leta trajajoči oboroževalni program, ki bo stal 12 in pol milijona dolarjev. Dežela se namerava s tem oborožiti proti morebitnemu napadu od strani Japonske. >
-o-
BANDITI DOBILI PLENA ZA $6000
Evanston, 111. — Ko sta se Mr. in Mrs. L. W. Moore vrnila zadnji ponedeljek zv'ečer domov, je žena odšla po stop-njicah v stanovanje, med tem, ko je mož peljal avto v garažo. Pred stopnjica'm'i pa sta žensko čakala dva moška, katerih se je ustrašila in zbežala navzgor. Imela je toliko prisotnosti duha, da je odpela zapestnico, vredno $10,000, in jo vrgla med potjo v posodo za odpadke, dočim sta bandita, ki sta ji sledila, pobrala v stanovanju draguljev za $6000. I
g0verner PROTTVLADl
V lowi se bijis nekrvav boj med državno oblastjo in federalno vlado.
Newton, Ia. — Te dni pride v tej državi do nekake civilne vojne, ki pa bo brez dvoma o-stala nekrvava, med federalno vlado in državno oblastjo. Cela zadeva je bolj zanimiva'kakor pa nevarna, dasi bržkone ne bo ostalo brez napetosti.
Povod za to "sovražno" stanje je dala stavka v tukajšnji Maytag tovarni za pralne stroje, ki traja že dolge tedne. Na zahtevo delavske unije je vladni odbor za delavske odnoša-je podvzel preiskavo proti družbi vsled obdolžitev, da ta krši Wagner j ev delavski zakon. Dvignil pa se je državni governer, N. G. Kraschel, in odredil, da se ta preiskava ne bo vršila. Da jo bolj temeljito prepreči, je mobiliziral državno milico in proglasil obsedno stanje.
Omenjeni vladni odbor ni takoj hotel uporabiti sile, marveč je zadnji ponedeljek odločil, da se preiskava ukine za 48 ur, da pridobi časa za na~> črt glede nadaljnjih korakov. Tako se zdaj z zanimanjem pričakuje, kaj bo sledilo in katera stranka bo zmagala, ali federalna vlada, ali država.
--o-
NAZIJSKE OBLJUBE DELAVCEM
Berlin, Nemčija. — Nemška državna avtomobilska tovarna se bo do leta 1945 tako izpopolnila, da bo do tedaj vsak delavec v Nemčiji imel svoj lastni avto. Tako je zadnji ponedeljek obljubil načelnik na-zijske Delavske fronte, dr. R. Ley. Ti delavski avtomobili, bodo, kakor se je izrazil govornik, stali $380 in delavci bodo lahko plačevali za nje v tedenskih obrokih po $2. Vendar pa bodo tudi ta $2 delavci bržkone težko pogrešali, kajti, kakor se ugotavlja, je bila lani povprečna delavska plača na teden le $10.60.
Iz Jugoslavije
Slovenski vinogradniki, razun onih, ki so bili hudo prizadeti po toči, pričakujejo dobro letino. — Strela je
ubila mlado dekle, ko se je ta česala, vesti in novice.
Razne druge
*
.iU / V.ttH'fil

Stanje vinogradov v Sloveniji
Maribor, 18. julija. — Bano-vinski-vinarski in sadjarski za-
Stanko je pripovedoval, da se je Tilika baš česala pri oknu poleg šivalnega stroja, ko se
vod v Mariboru sporoča o vin-'je močno posvetilo, njega ne-
OD POVODNJI RAZDEJANA CESTA
V Clintonu, Connecticut, s o hudourniki in povodnji povzročile veliko škode cestam in železnicam. Na sliki je prizor, kako je voda izpod jedla betonirano cesto in odnesla tlak.
ski letni sledeče:
Vinska trta se razvija zelo povoljno. Trsje je dobro od-cvetelo in je zarodek zdrav. -
Vinogradi so v splošnem že četrtič poškropljeni v obrambo proti peronospori, ki v praktičnem smislu letos še ni povzročila kake večje škode. V gotovih vinogradih se je prav v zadnjem času bolezen sicer pojavila in . prizadeva vinogradnikom skrbi, toda zaradi naprednega razvoja grozdja ni pričakovati posledic v večjem razmahu.
Oidij se je pojavil v manjšem obsegu, a so ga vinogradniki! s pravočasnim žveplja-njem zatrli, tako da je jagodje čisto, snažno in zdravo.
Opažati je tu in tam poškodbe po grozdnem sukaču, toda v splošnem ni povzročil škodljivec na membne škode.
V	občinah Bizeljsko, Pišece. Sromlje in Zdole je večji del vinogradov v višjih in srednjih legah v širini približno 5 km toča popolnoma oklestila in uničila ves letošnji pridelek. Les pa je poškodovala tako, da si še trs prav verjetno še v bodoče leto ne bo opomogel. V manjši meri so prizadeti od toče vinogradi v občinah Videm, Blanca, Podsreda in Sv. Peter pod Sv. gorami. Zaradi toče so morali vinogradniki že petič škropiti.
V	ostale'm je pričakovati dobre in kakovostne letine, če ne bo zadela vinogradov v posameznih vinorodnih okoliših v pasjih dnevih kaka vremenska nezgoda.
---o-
Strela ubija
Ptuj, 19. julija. — Posestni-ca Žunkovičeva v Prepolju blizu Št. Janža na Dravskem polju ima sredi vasi prijazno hišico, v kateri je bivala s svojima dvema hčerkama. V nedeljo 17. t. m. zjutraj je mati stala pred hišo, 16 letna hčerka Matilda pa se je v pritlični sobi preoblačila za k maši. V sobi je bil tudi 8 letni sorodnik Stanko. Zunaj se je po malem oblačilo in zdajci je močno zagrmelo. Mati Žunkovičeva je začutila, kakor bi jo nekdo s toplo vodo polil po nogi. V slutnji,, da je nekje v bližini udarila strela, se je začela ozirati, kje se bo pokazal ogenj. Med tem pa je iz hiše pritekel mali Stanko in zakli-cal: "Tilka je padla". Prihte-le so mati, sestra in sosede ter začele nezavestno Matildo buditi z umetnim dihanjem v življenje. A bilo je vse zaman. Poslali so tudi takoj v Ptuj po zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Nesrečno deklico je strela, udarila v sence in ji ožgala levo stran života, tako da je bila takoj mrtva.
kaj odrinilo, Tilika pa se je brez glasu zgrudila.
Strela je naredila tudi nekaj materialne škode, ker je razbila več opek na strehi, predrla strop, okrušila omet in pom'etala slike s stene.
-O--
Huda nesreča v Loškem potoku
V ponedeljek 18. julija so ljubljanski mestni reševalci pripeljali v ljubljansko bolnico iz Loškega potoka tri ranjence, ki so postali žrtev' hude avtomobilske nesreče. * Šofer neke prevozniške tvrdke Urban Hrovat iz Kočevja je popoldne odpeljal iz Loškega potoka na tovornem avtomobilu deske in zaboje. Z njim sta bila v vozu še delavca Rihard Griinseis in Anton Poje iz __ 4	Drage. Na strmem klancu pri
grozdju poJRetjah je na prvem kolesu počila pnematika, da je avto vrglo s ceste, in je 's potniki vred zgrmel v kakih 100 čevljev globok prepad. Ljudje so potegnili izpod težkega tovora vse tri težko ranjene in sicer je Hrovatu odtrgalo desno nogo. Pojetu desno roko in Griinseisu pa polomilo več reber.
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Uršula Richter, rojeija Traun. — V Preserjah pri .Homcu je umrl Anton Peteiiin, posestnik. — V mariborski bolnici je umrl Jurij Kristovič, star 72 let.
Stepli so se
Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bil pripeljan 38 letni kurjač France Cerin s Šutne pri Škofji Loki. Ko se je vračal iz Ljubljane proti domu, se je mimogrede ustavil v neki žganjarni ob cesti. Tam je bila zbrana gruča domačih fantov in ko je beseda dala besedo, se je iz zdražbe izcimil pretep, pri katerem je Čerin odnesel več nerodnih poškodb.
DENARNE POŠILJATVE
s
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V-Jugoslavijo:
Za: Din:
$ 2.SS________ 100
$ 5.00........ 200
$ 7.20...... 300
$10.00........ 420
$11.65........ 500
$23.00........1000
V Italijo:
Za:	Lir:
$ 6.50______ 100
$ 12.25________ 200
$ 30.00_______ 500
$ 57.00______1000
$112.50........2000
$167.50........3000
Pri večjih svotah poseben popust
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ..............$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 We?2 Cermak Road CHICAGO, ILL.
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
% T
*t iLT'Ct)
irkci
iiski
Prvi in najsi
s loveneM
rtkl.
Ustanovljen teta l£9Ii
Izhaja vsak dan razun nedelj ffeijkov in dnevov po iprazaifci
pcne-
EDir 1849
Iz&ija in tiefcai
•JOST PUBLISHING CO.
iaslov urediiiiiva in uprave:
W. i <jn;v«k lid.,Chicago Telsfon: CANAL 5544
Che f irst and the Oldest Slovene Newspaper in AmerisMt
Established ISSjj
HsrtJrJaa ® Za celp leto __________
Za pol leta----
Za četrt l£ta
_$5.C0 _ 2.50 _____1.50
Issued daily, except Sunday, Hoe-day feiLd the day after holiday*.
Published byi EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 184$ W. Cerrnak Rd.,Chicago Phase: CANAL 5544
Subscription i
<"or one year ______
for half, a year ______
"or three months
2a Chicago. Kiaa.lo in Evropo.
Za ,-elo leto ___$6.0(5
Za pol leta----- 3.08 j Por half a year
Za fetrt !cta______1.75 For three months
Posamezna številka......... 3c Single copy _
Chicago, Canada and Europe:
or out- year _____$6.00
Entered as second class matter No-reir.ber 10, 1925, at the post office st Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Dopid važnega pom: i za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo: Vta j dan in pol pred dnevom, bo izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas ' t ~> četrtka dopoldne. — K« dop'«t brez podpisa se no ozira. ~ Rokopisov urad- j
rJštvo ne vrača.
Ali ste tako gotovi, da je to tudi zadnji konec in ni morda konec malo drugačen, drug konec? Vsaj jaz imam neomahljive razloge, da ta vaš cilj ni zadnji cilj. Vem, da odklonite. Le. Vsaj pogoj morate pripustiti, da bi bil cilj drugačen. Dovolite, da se poslužim prispodobe. Nekdo hoče v St. Louis, Mo., iz Chicaga. Vi se mu ponudite za vodnika. Sprejme z veseljem. Na potovanju je krasno, sam smeh. Ampak vi jo uberete proti St. Paulu, iinn., spoznata oba, da sta jo mahala prav v nasprotno ■: . n. * Kaj utegne vam reči vaš varovanec? Bržkone bi pljunil in zakričal: "Prokl... fal..." Think this over too! Omenim še, da niste namenoma furali varovanca v na-: ore eno strani in ste tudi vi mislili, da je tam proti severu 3d Louis, Mo., da je tam — cilj.
Pi *av, da govorite in pišete o svobodi in pravici in ;uu aruhti, tudi o bodočnosti, da govorite, ampak če se motite ijj j vi zadnjem cilja, da je še nekaj za smrtjo in za škrjančki 3c t goro, se bojim, da bodo vam tudi bodoči škrjančki in zanamci skočili v lase, ker ali tudi le ako tam za goro ni zadnji cilj.
.. hoče voditi naše ljudstvo naprej..." Kam? Kam?
Četrtek, 4. augusta 1938
_$5.oa 2.50 jt.50
3.00
d. M. Trunk:
tam za'
goro
0 0«
oVEMSKIM
.....ta^-Spfp^^^fr—v1
■	t .a
; Vs.;	' l




Eod
nega. n bi vedel oc
ravi naroana. ga, misterioz-
mega
tam za goro . . . škrjančki po jo", p st vsebuj 3 nekaj bajnega, mikavne y%- TT;do, cli bi se nihče ne podal v jarem zakona, ko dvvvv :'t. Ker pričakuje vsak fccgsi ve kaj, še usta pozabi zapreti. Bodoč-
ucovanja
CERKVEN! KARNEVAL V JOLIETU
Jcliat, III.
nest.
P ndmmo malo pri socialistih. Značilno so nemški i50 bo
list "Vorwaerts - Na f!jo 7" avgusta-
Rivals Park Auditorium; Oba
kontestanta delata in se trudita
kolikor jima je mogoče in priča-
j kujeta da jima farani pomagajo £:. vev,ka župnija sv. Jožefa I do kon5ne zmage 0ba bi rada
jer pričela preteklo nedeljo svojj zmagala> toda na vse zadnje bo
Za v ni .i karneval, kateri [e eden ddežen
zaključil prihodnjo nede-
imenova
/oi vodilni
P
IS]
'.verna, da jih je vodil, sam sem list prebiral z j ka
Cci
em
odbor pridno dela in
zmage, da bo
kronan. Kdo bo, bomo videli v nedeljo večer, ob zaključku karnevala. — Za ples ob zaključ
SO
UiUillcUl^
len®
3 ni dvoma, da «n Kam so prišli?
o ma——IJ301
Niso
e danes v Nemčiji, nikamor niso j kot St. Mary's Sodality, St. Ag
nes Sodality, Roženvenska bratovščina, društvo sv.' Genovefe XSKJ, društvo sv. Cecilije DSD,
... A	podružnica Slovenske ženske
Kima niso pozida,lina en dan. _Tudi|zveze> društvo sv- Ane reda ka.
so
čUi.-.M
prišli.
Ločiti m o rž sme pa nas ta u di, da is treba časa.
rue
.; i, .0 jo videti, kako temu od- nem večeru bo skrbela Rudolph
sika j dosegli, ko|boru gredo na roko in g!ožno po-l^^^^^^ aio aa izgini:!,; nif.gajo številna farna društva
10. Tudi trenoten -uspeh je'uspeh. N;
*
: h omamiti. Pustimo in priznajmo tu-
krseansWo je v dobi dveh tisočletij navidezno le malo do- s toližldh borštnaric in mladeni-seglo, in zdaj neki trdijo, da leži celo na smrtni postelji, ško društvo Najsv. Imena. Ta : " i v vnos!:1.v , "Bo en hlev in en pastir", j Leonard Wedic in Miss Frieda
1	....	"	>n,...!., ,.J.„ ___ XJ..„1_______ l_____j..
Bo> bo .. še ni. Ne zabavljam
-	'o^]? ^,' G.". Urednik
i ko je bilo, jaz imam svoje mi 1, da nisem mod socialisti. Pustim jim tudi
Kako je rilo v preteklosti, naj sami premišlju
m na ;i
sni,

do
boono r Iz svoje imam ;:e at: planto
zarj? zlate, v odo za
bodočnosti, i«
1,-r
vrlo
sijali in svo-
zahtevam tudi za-se. n a arotne s;a stališča
i L
no
7">,*
X: J
ve .Sov.t mora j de sir c
m socializmu i • * i • c nekaj misli.
: '"Cankarjev glasnik je — vsaj upajmo
ve voditi naše ljudstvo naprej, tja, kjer
3, kjer se .pripravlja svetlejša bodočnost,
;i uživali svobodo in nvjžlahtnejše sado-
Pred nami je bodočnost, in. njej.
;:iti aesve&ne naše brige. V njej se skrivajo ne-
a dulm
ae ia asote, za gorami so svetovi, katerih se še ni dot:: v:v.v .o~a vv 'npga, lo naša zavest nam potrjuje, da so trm in nc.ie koprnenie sili tja."
Takd ic znni^pno.- Poetično malo celo in vrlo vzhiče-
. >
no.
poet
si i r;
oc
Mct
otr
sano
Bq|im se in dalje še odločno trdim, da samoie preveč "ono in vzhičen.o, ne na tudi. kar edinole velja, realno.
'! C t)
moroa
za oodocnost. Zopet j smo oči. lahko tadi mi

je vsaj malo b 3 člankar vzhiceh: ''Če dobro vidimo deželo svobode in pra-
nr
cirnoorci izpolni arerov tisojona koaen cem or ali not
o miijoni. :i; nihče ne more
Prr-
In za nami pridejo c a oci; mace ne more vedeti, kako hitro se v vv«,; maak ep bi tudi nam samim ne bila '"-"i?.ra, nam ix>:v tolažbo, da smo zanam-1 a j h n vede do cilja". Zopet ne podiram
vrv k :ao: am tudi podpreti.
Nabredek i ram služiti tudi
i,
v
rešil kruha
takemu napredku mo-
2. I ' ijutena mora biti enako pri tem
'-iva : aast. d 1A kdo le sam zagrabil za kos kru-a pa . tja v hod ono s i; mora biti vsakemu borcu uprto oko, oLo jo I. a'oc, - .i zoaluži to ime. Ampak.
' Brulc sta v živahnem kontestu za prvenstvo v fari. Oba imata
vsak svoj "booth" na karneva-kjer ju prijatelji lahko obi-ččejo in jima pomagajo do zma-
crn
Profesijonalno boksanj.e, ki se je vršilo v pomoč Leonardu We-('icu, je bilo dobro obiskano z
gledalci.
- Družbena igra "Thursday at -lome", ki je bila igrana pretekli ponedeljek zvečer, se bo zopet ponovila v petek zvečer in sicer v prid družbenici-kontestinji Fried i Brulc. Otroški program, ki je bil preteklo sredo, je tudi bil v njeno pomoč.
Program za prihqdnjo nedelj j r< poldne bo gotovo privabil . i ivilno gledalcev in gledalk. I'"ral se bo takozvani "kitten-ball game" in sicer ob tretji uri pop.-ildne med Father Hiti's Mo-t'V ■ of God teamom in tukajšnjim CYO teamom. Waukegan-čanje hočejo pokazati našim igralcem kaj znajo. — Ob dvdh ]v;)oldne bo pro J igra, katero bodo igrale članice našega CYO teama.
Zaključi te v bazarja se bo vt-a> kar moč slovesno in sicer najbolj' zanimiva točka bo ta večer prav gotovo kronanje kralja ali kraljice, kateri bo pač zmagal v kontestu. To se bo vršilo v
-o-
JUGOSLOVANSKi DAN NA CALUMET-U
Calumet, Mich.
Šestletni sestanek in piknik Jugoslovanov v Bakrenem o-krožju, se vrši v nedeljo dne 7. avgusta na Electric Parliu. Ta piknik prireja Jugoslovanski Prosvetni Klub.
Zanimanje letos za ta piknik je večje nego je bilo prejšnja leta. Odkar se je izvedelo, da bo
prišel na Calumet Jugoslovan- prijetno smo"se imeli^ ko smo ki konzul, g. Peter Cabrič, ka- bili na obisku v Chicagi, pri Mr.
tera bo pokazala jz starega kraja, kako se pleše kolo, čardaš, valček in druge starokrajske plese. Oni par, kateri bo najbolje plesal, bo dobil denarno nagrado. Sports program se vrši po gora j omenjenem kontestu. Šport za otroke bodo tekme itd., z denarnimi nagradami.
Zvečer se vrši ples, začetek točno ob osmi uri. Orkestra katera bo igrala na tem plesu, je najbolja v Bakrenem okrožju. Vstopnina na park stane deset centov za odrasle, otroki so prosti.
Ljudje naj za nedeljo 7. avgusta ne delajo drugih priprav, temveč naj ta dan za gotovo odločijo, da pridejo na Electric park, kjer bodo zopet videli svoje znance in prijatelje, katerih niso mogoče že celo leto videli.
Jugoslovani v South Range Distriktu, kateri želijo informacije o tem pikniku, se naj obr-nijo na Nick Sečen, na Calume-tu pa na John Lakner.
Torej na svidenje na pikniku, dne 7. avgusta.
Za Publikatni odbor,
Frank P. Shaltz --o-
NEKOLIKO SPOMINOV S POTOVANJA
Dublin, Ga.
Ker ravno pošiljam naročnino za list Amerikanski Slovenec, bom obenem napisala mali dopis, katerega blagovolite g. u-rednik objaviti. — Naše mesto Dublin precej dobro napreduje in se veča. Lansko leto se je zgradilo precej novih hiš, tako tudi letos. S tem je v teh dveh letih mesto napredovalo za več kakor poprej v desetih letih. — Kakih dvanajst milj od tukaj, so našli dva kosa neke rude, katera vsebujeta precej zlata. Izvedenci iščejo še naprej, upajoč, da bodo dobili še kaj, kar bi bilo j ako dobro,, da bi se tako tukaj kako delo odprlo. — Letošnje poletje imamo tukaj obilo dežja in to je za tukajšnje farmarje, zlasti za pridelovalce bombaža slabo, ker preveč mokrote ni dobro, posebno ne za bombaž. Sedaj naj pa še omenim kako
teri bo prinesel s seboj dekoracijo Jugoslovanske krone, ki je namenjena za Mr. Matija Šo jat-a, je zanimanje za to slav-nost še bolj naraslo, tako, da je pričakovati ene največjih ude ležb kar ji je še kdaj imel klub na tem pikniku.
Odbor je povabil na piknik tudi več drugih odličnih mož, in tiika.j sporočamo, da še nismo dobili odgovora, da so sprejeli naše povabilo, ampak pričakujemo, da bodo sicer sprejeli in se udeležili piknika.
Aktivnosti na pikniku se pričnejo ob deseti uri dopoldne. Na parku je dovolj prostora za par-kanje avtomobilov.
Program, katerega je aranžiral Frank Simonich, se začne točno ob drugi uri popoldne. Na programu bodo govori, pevske in godbene točke. Godba bo igrala na parku do pete ure. Po programu, se vrši v dvorani kon-test za starih in mladih moških in žensk. Lodi Mihelchich je pripravil starokrajsko plesalko, ka-
in Mrs. Louis Debelak na 827 Agetete Ave. To je bilo veselo snidenje, ko sta si po 42. letih podala zopet roke brat in sestra Mrs. Josephine Debelak in njen brat Mr. Benchina. — Mrs. Debelak je prišla v Chicago k svojemu sinu Louis Debelaku iz Virginije, Minn., Mr. Benchina pa iz Dublina, Ga. To snidenje je oba tako prevzelo, da sta imela oba solzne oči od same radosti in tako nepričakovanega snidenja. Seveda sta si imela veliko povedati, mi ostali smo ju pa poslušali. — Med tem časom, ko smo stanovali pri Debelakovi družini, smo imeli priliko, da smo si ogledali več zanimivih reči po Chicagi. Obenem smo tudi obiskali še druge znance in prijatelje, kot Mr. in Mrs. Anton Ule, Miss Alice Košmerl, Mr| in Mrs. Johna Železnikarja, Mr. in Mrs. J. Fabjana, Mr. in Mrs. A. Bartel, družino F. Košmerl in Miss Milico Korpar.
Iz Chicage smo se podali v Joliet, 111., kjer smo se najprej
ustavili pri moji sestrični Mrs. Frances Laurich in njeni družini, kjer smo bili prav prijazno sprejeti in gostoljubno postreže-ni. Enako smo bili lepo sprejeti in postrežem tudi ko smo obiskali mojo sestro Johano Goved-nik in družino, Mr. in Mrs. Mate Laurich, Mr. in Mrs. John Žlogar, Mrs. Antonija Šega, Mr. in Mrs. Joe Leustik, Mrs. Antonija Rifel, Mrs. Antonija Struna, Mrs. Mary Laurich in Mr. Jakoba Šega. Sestali smo se tudi z Mr. in Mrs. Antonom Vesel v Aurora, 111.
Iz Jolieta smo se odpravili proti domu, pa smo se med potjo ustavili pri naših v Indianapo-lisu, Ind. in sicer pri Mr. in Mrs. Joe Serar, Mr. Ernest Benchina, Mr. in Mrs. Charlie Turk, Mr. in Mrs. John Cimerman in Mr. in Mrs. J. Turk. — Kakor v Chicagi in Jolietu, tako smo bili tudi v Indianapolisu nad vse lepo sprejeti in postrežem. — Vsem skupaj se prav lepo zahvalimo za vso velikodušno gostoljubnost in prijaznost ter vso postrežbo. Bodite prepričani, da smo vam za vse iz srca hvaležni. Lepa hvala vsem skupaj in prav prijazno pozdravljeni. Mr. in Mrs. Louis Benchina in Miss Sephija Benchina.
-O-
SPOMINI NA MINNESOTO Chicago, III.
Rad bi z nekoliko vrsticami popisal moje življenje med sorodniki in znanci v Minnesoti. — Ko sem meseca julija dobil počitnice in sicer za dva tedna, sem sam pri sebi premišljeval, kako bi jih najbolje porabil. Ko tako premišljujem, mi pride na pomoč moja boljša polovica in pravi: Veš kaj Janez, kar v Minnesota jo mahni, bom imela vsaj nekaj časa mir pred teboj. — Prav tako se je zgodilo, kot je hauptman sam dejal; in jaz sem se odločil, ter jo v Minnesota pobral.
Ker sem bil sam več let v Minnesoti, se. mi je zdelo, kot da se podam v stari kraj. Najprej sem se glasil pri bratu v Chisholmu, s katerim se nisva videla že 15 let. Koliko je bilo veselja pri snidenju, vam ne morem popisati. Prav lepa hvala njemu in nje-
danje težke čase kot pa mi tukaj v Chicagi, ki vedno le jamra-mo. Na pikniku, kakor tudi na poti, smo pa prepevali vse naše stare narodne pesmi, ob katerih se je naše veselje in navdušenje še povečalo. — Tako vidite dragi bralci ,lepše bi res ne mogel izkoristiti svojih počitnic, kot sem jih, med svojimi sorodniki in prijatelji tam v daljni Minnesoti.
Na koncu naj se še enkrat vsem prav lepo zahvalim za vso prijaznost katere sem bil deležen. Obenem jim tudi priporočam, da bi se sedaj ob kampanji za "Novi Svet" Minnesotčani, zlasti Ložani postavili in odnesli kar največjo čast. To bi bilo spet nekaj, mar ne? Gotovo se va« bo posrečilo, samo če se za stvar zavzameta. — No, pa moram končati. Samb še to vam povem, da kadar pridete v Chicago, vam bom po svojih močeh skušal povrniti vso vašo prijaznost in P°" strežljivost.
John Mlakar
-o- ■ JL—
SLOVENEC POROČNIK V CCC TABORIŠČU Chisholm, Minn
Sin slovenske družine Mr-Franka Lauricha, na Chisholmu, po imenu Stanley J. LaU" rich, je bil te dni imenovan z® pomožnega nadzornika in P0' veljnika vladnega taborišča za mladeniče Civil Conservation Camp. Za to pozicijo je moi'aJ napraviti mladi Laurich, zda] poročnik Laurich preizkušnjo-ki jo zahtevajo od vsakega, 1° postane armadni častnik.
V CCC ustanovi je služboval od leta 1936 v jeseni, kjer se je kmalu priučil potrebnega znanja za vodstvo in nadziranje takih taborišč. Leta 1937 je podčastnik. Potem je služboval v državi Iowa v Fort Snelling 'n v Red Oak, kjer pripravljal0 mlade fante in može za častni1 ško službo. Ker je mladi Laurich kazal zanimanje in sposob nost, ga je okrožni poveljujoč poveljnik določil v Knoxville, I3' za poveljujočega častnika CCC stotnije. Mladi poročnik Laurich je izbOren telovadec in se zelo zanima za športne igre, za kar je še posebno priljubljen v
ameriških krogih. Poroč

govi soprogi za prijaznost in! Laurich je sin našega ugledne-
gostoljubnošt, katere sem bil deležen. Lepo se tudi zahvaljujem moji teti Mrs. Heglar za prijazen sprejem, kakor tudi stricu Mr. Joe Mlakarju. — Po obisku sorodnikov sem se podal k znancem iz Loške doline k Mr. Lav-riču in Mr. Znideršiču, pri katerih sem bil prav lepo sprejet. Oba prijatelja sta me tudi vozila s svojimi avtomobili, da mi je bilo tako mogoče več prijateljev obiskati. Prav lepa hvala obema za toliko prijaznost in velikodušnost in hvala njunim družinam. — Na Hibbingu sem bil tudi na Jugoslovanskem pikniku, kjer sem se sestal z več starimi znanci. Ko sem jih vprašal kako je glede delavskih razmer, so mi odgovorili, da šele sedaj vedo da so v Ameriki, ker jim ni treba vse dni v tednu der lati v rudnikih pod zemljo. Na pikniku je bilo vse veselo in videlo se mi je, da v Minnesoti z
ga zastopnika na ChishoImU' Mr. Frank Lauricha, ki je navdušen delavec za katoliško časopisje. Njegovemu sinu Stanley11 kot vrli družini naše iskrene stitke.
Poročevalec
Žalostno. — "Kaj se pa tak"
držiš?"
"Oh, včeraj so mi opte»'!l blagajno in pobrali vse do ' njega dinarja."
"Prava reč! Pri meni napr3 vi žena to vsak teden."
IŠČEM ŽENO
srednje starosti brez otrok hišna dela. Jaz sem vdovec tremi otroki, star 51 let imam stalno delo $35.00 na
za
in te-
ede oo en j a ta cilj ? K
p na. i člankar. Do
Tu je point. . p t.
kad šaera1 ci!'a? Kje je ta cilj? Kaj je? Svoboda, pravica, k "U h .. . vse vpoin prav. Tudi meni mora biti na t'"a. Ali jo to \.;e? Socialista, materialistu je ta cilj tudi : a v ca , ker "za srn t jo ni ničesar" po Molku. Postavalo se na to stali ve, da bi-bilo tako, in bi bila neka sv a v T;va. ica, malo boljši kruh zadnji cilj. Vsaj jaz bi. sc prijel obupffio-za glavo in bi rekel: "Hud ... da sem rnr vd priti oo zda.i na
"TARZAN NEUSTRAŠENI"
dsn. Delam 15 let na enem ju. Katero bi veselilo, naj 1111 piše v hrvatskem jeziku na | ----------, slov: Mr. J-. W. M., P. O.
večjo pogumnostjo prenašajo se-1 5767. Chicago, Illinois.
(13)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar RlCC Burroughs
h ni
ta rvet, ko m ost tam neki
ro
irati
. pmfijati im	■ j	|
d "vd', • a vvamce, in bodo ti zanamci živeli menda v svo-b< vrt - • i pravici in p i oi ilni mizi... jaz pa le garam in [ . i, ai ko do; rem in au pol iž\jty'v proletarski grob j-konje vsega", lak nam, dn bi bilo pri tem precej sebič-fi' - ■ v;v k :z I.va •• v v iah?? ne more. Recimo, da bi a>. v k or : i Idi ari materi .lizmu. Ali bi ne bilo strr h ovit o obupljivo ? ()j tam za goro . .■ škrjančki po jo .'. meni poje pa pekek Think this over!
Pa je že pr
Mirno je K ; al Dr. Btooks na ,leži-u, k itreega jo napravil Tarzan in pa pritrdil visoko na drevo, bil jc* v glo-1' 1 r zave.-.ii. Tarzan je to vedel, \t-dcl j.' pa pa tudi to, da sta so vedno v IMvarnO'-ti pred divjimi črnci, ki jima b:ido > 1; lili Zato jo bil Tarzan pazno it« straži, da pravočasno opazi iu;var-IJOSti	'	,
šel jo nekoliko stran od Dr. Urooksa in skrbno vohal zrak, če morila črnci niso že kje v bliiini. Kakor vemo, je imel Tarzan dober nos in tanka ušesu in to kra je mnogokrat rešilo. Ko je videl da za enkrat še ni nevarnosti, se je zopet vrnil k rešenemu Dr. Brook-su, ki je še vedno ležal v nezavesti.
Naenkrat so je zdelo Tarzanu, tla se je starček zganil in nalahko zastokal, kakor hi hotel nekaj govoriti. V tem je Tarzan opazil, da jo moža začela tresti se tudi mrzlica in v takem položaju je nokogii klical. Tarzan jo vedel, da mora na ka1< način pomagati, zato je naglo skočil da prinese vode.
.Medtem ko je Tarzan stekel da prinese omedlelemu starčku vode in mu pomaga iz omedlcvice, so je l)r. Ilrnoks prebudil iz omedlcvice, toda mrzlica ga je tako zmučila, da se mu je začelo blesti. V tem jo videl privide. Zdelo se mu jo, da \idi pred seboj lepo deklico, zato je vstal in stopil p-iproj,
P
Četrtek, 4. augusta 1938
•amerikanski slovenec'
Stran 8 1
i
■M
» zdravstvena policija v naravi
Mati narava ima neizrečeno' dobro organizirano službo zdravstvene policije, katera že tisočletja dolgo v splošno zado-voljnost opravlja svojo službo. V zdravstveni policiji so organizirani sesalci, ptiči in celo žuželke. Delujejo pa povsod: na P°lju, v gozdu, v gorah, v vodi m cel° v puščavi. Povsod iščejo odpadkov, katere pospravljajo jz velike hiše božje narave. Naj-razpredena je taka zdravstvena služba v tropičnih kra-J]h> kjer se gniloba zaradi velike vročine naglo razširja ter bi paradi tega lahko bila škodljiva 'Mem in živalim.
V teh krajih južnega solnca opravljajo prvo in najtežje delo ^Jene in jastrebi, kateri gnijo-^ večja trupla razkosava jo. fiagomilane kupe grdih odpadki ki se kopičijo okoli zamor-skl" vasi in okoli pašnikov nomadskih narodov, pospravljajo Povečini mali ptiči ali pa žužel-
Tudi pri nas imamo v naravi , <e Nravstvene policaje. Kjer-01 leži kako živalsko truplo,
jjak mrtev ptiček, ki je padel iz ^ezda, ubit krt, povožen sle-žp;itd- takoj se prikažejo žu-e> ki mrhovino razkosajo,' ^pravijo in pokopljejo. Če kje h*a Polju leži kaka živalska mr-*na, se takoj zbero okrog nje
grob ■g0Vnjači' mrhobrbci in kateri mrhovino košček g ko®čkom razkosava j o in po-
skih *1'0' -Dru^a vrsta žival-nr • .zdravstvenih policajev pa t 6l!kuJe gozdove in travnike VpS,Z1Valska napajališča za člo-ter b 11 -in živajskinjj odpadki Za 1 130 gn°ju in gnojišču. 0 delo so poklicani govno-
brbci
tiled
ter
vseh vrst. Te živalice se seboj nekoliko razlikujejo
znalmajo vsaka zase čustvena
gov?{° v spoštovano
Te
svoja vendar vse rodovino živalice so

Pa
Ponoči.
n!!, ^ delavne ter neutrud-malo čedni mi o mraku ali Polet Kadarkoli se tihega žarI..ilega večera začno solčni
WhaiPOmikati za gore' teda;i jekie J0 na dan svitločrni in
brenč dri Junaki> ki globoko
in cvrče.
Najlažji opravek imajo te živalice med govnom. Naglo izginejo med kupčkom gnoja ter brskajo. Njihova naloga pa je opravljena, kadar so samice svoja jajčka odlegle v gnoju. Mnogim žuželkam je namreč mrhovina in gnoj ne samo hrana, ampak tudi podlaga za razvoj zaroda. Najtežje delo imajo navadni govnjači, ki morajo kopati včasih pod mrhovino 30 cm globoke jame, nakar zvlečejo mrhovino ali govno v luknjo, kjer jim je v hrano in obenem v ležišče potomstvu. Te živalice delajo vso noč ter prenehajo s svojim delom šele, kadar zašije solnce. Včasih se dogaja, da se kakega poletnega večera ob posebno krepkem odpadku zbere cela družba takih gostov, katerih vsak na tem zabavišču išče svojih posebnih interesov. Naj-prvo pridejo veliki črni govno-brbci, kateri se po latinsko s ponosom nazivi je jo "geotrupes ni-ger". Človeku se zdi, kakor da bi kdo na struni igral bas, kadar se ti oglašajo. Kmalu nato priraca pred gnojišče drug hrošč, ki je tako neroden, da se na neravnih tleh večkrat preko-picne. Toda kmalu izgine v notranjost kupčka in se ne briga več za to, kaj se zunaj dogaja. Nato pride tretja vrsta govnja-čev, ki nosijo latinsko ime "ap-hodius fimetarius". To so črni hrošči ter imajo na hrbtu dve rdeči lisi. Ti pribrenče med drugo druščino ter jo obletavajo kakor roj čebel. Tam zunaj pa brenči še velik črn hrošč, ki je kaka dva centimetra dolg ter ima na svojem oklepu tri naprej obrnjene rožičke. Skoro bi bil podoben rogaču, vendar spada v spoštovano rodovino gov-nobrbcev ter se po latinsko s ponosom nazivi je "ceratophyus typhoeues". Vsi ti gostje s pravo strastjo podkopavajo gnoj in odpadke ter na ta način spravijo veliko gnoja pod zemljo, s čimer res koristijo poljedelstvu.
Kadar pa zvečer dežuje, takrat te pridne živali počivajo. Čeprav so majhne in nerodne, vendar v službi zdravstvene policije matere narave opravljajo važen opravek in vestno izvršujejo svojo službo.	l
NAJVEČJI SLOVENSKI IZLET V DOMOVINO
Najstrašnejše doživetje
znanstvenega raziskovalca
cepr
azne
znanstvene odprave,
2nanstvd0Stikrat tudi ne tako
te,kol. ^ Pa naj gredo na kadeta onec še neraziskanega toi«^ ete cesto na nenadne 'itn u e' 0 katerih doslej osta-
ni6euir1 P° Svetu še ni bil° so dož. znanega. Čudne stvari
Ue °tfo tUdi člani znailstve" stv0m j Ve> ki so se pod vod-
d0slei (r" Quiquereza podali v kr*jine Ž ane braziljske
po-
raznoterosti

Največji slovenski izlet v domovino, kar se jih je še do sedaj priredilo, je bil letošnji izlet Slovenske Ženske Zveze v Ameriki, ki je skupno št,el nad sto izletnic in izletnikov. Razdeljen je %il v dva dela in sicer je prva skupina odpotovala na 2. junija s parni-kom Normandie in druga, glavna skupina na 22. junija s parnikom lie de France, katero predstavlja gornja slika.
Izlet Slovenske Ženske Zveze se je vršil pod vodstvom njih glavne predsednice, Mrs. Marie Prisland, urednice "Zarje" Mrs. Albine Novak in šest drugih glavnih odbornic. Organiziral ga je Mr. Leo Zakrajšek, ki že dolgo vrsto let vodi potniško pisarno na 302 East 72nd St., New York, N. Y.
Na parniku lie de France so imeli cel del parnika zase in tudi jedilnico skupaj, da so se počutili kakor doma, se med seboj zabavali in prepevali slovenske pesmi, da je kar odmevalo, kakor je pisala Mrs. Blai.
Pri prihodu v Pariz so bili nastavljeni in pogoščeni v izvrstnem hotelu
in si v autobusih ogledali krasote mesta, ki je najzanimivejše mesto celega sveta. Z jutrajšnjim vlakom so se odpeljali preko krasne Švice in Tirolske proti Jugoslaviji.
Domovina jim je pripravila tako veličasten sprejem, kakor še nobeni drugi skupini. Do Jesenic jim je prišla naproti posebna deputacija iz Ljubljane, zastopnica ge. banice in zastopnice ženskih društev. Tu je bil prvi sprejem s pozdravnimi govori in cvetjem Drugi večji sprejem je bil v Kranju, kjer so jih pozdravili zastopniki mesta in jih zopet obdarovali s cvetjem, d? so nekateri kupeji zgledali kakor cvetličarne. Tudi na vseh drugih postajah so jih pozdravljali prav do Ljubljane.
V Ljubljani pa je bil glavni oficijel-ni sprejem, ki pa je bil obenem tudi prisrčen. Navz.oč je bil g. ban dr. Marko Natlačen s soprogo, g. župan dr. Juro Adlešič s soprogo, zastopnice ženskih društev in drugih organizacij ter na tisoče občinstva. Bili so zanimivi pozdravni govori in zopet obilo cvetja, da so se vsem rosile oči. Po sprejemu
je bil "gulaš" v kolodvorski restavraciji, na kar so se izletniki razkropili vsak na svoj dom.
Kakor čitamo v starokrajskih listih, se tam dobro zabavajo, prirejajo izlete, prisostvujejo njirn na čast prirejenim sestankom itd. Članice Slovenske Ženske Zveze so bile častno zastopane na prvem zasedanju izseljenske zbornice, katera je bila zadnje čase ustanovljena v Ljubljani in katere predsednik je ljubljanski škof dr. Gre-gorij Rozman, a častna predsednika sta: notranji minister dr. Anton Korošec in ban dr. Marko Natlačen. Na tem zasedanju naseljenske zbornice so se razmotrivale globoke misli in načrti v prid slovenskim izseljencem ši-rom sveta in tudi članice SŽZ so podale svoje mnenje po svoji predsednici Mrs. Prisland. S tem je izlet SŽZ v domovini zadobil zgodovinski pomen za izseljence v Ameriki.
Vsem izletnicam in izletnikom želimo, da bi preživeli veliko lepih trenutkov v domovini ter se veseli in okrepčani vrnili nazaj v Ameriko.
kako so mravlje prihajale vedno bliže k reki. Že so bili prvi njihovi oddelki ob bregu. Sprva so nemirno begale te predstraže ob vodi sem tet tja, ko pa so spoznale, da vode ne bo mogoče obiti, so se brž odločile, da jo "prekoračijo". Kakor na povelje so se spustile v vodo, da jo preplavajo. Milijone in milijone jih je odnesel vodni tok dalje in v trenutku je bila Rio Para podobna strugi, po kateri teče samo črnilo. Poveljniki te črne vojske pa so menda kmalu spoznali, da tako ne gre več naprej.
gorečih mravelj, nam je dušil pljuča. Zdelo se je, da se mravlje prav nič ne zmenijo za to naše orožje. Preko sežganih to-varišic so se valile vedno nove trume črnih sovražnikov vedno bližje.
Kakor bi trenil, pa je spet padlo drugo povelje. Na mah so mravlje opustile nadaljnje prodiranje proti našemu taborišču in krenile drugam. Vsi smo bili že prepričani, da je nevarnosti konec. Komaj pa smo se spet malo odpočili, že smo se morali prepričati, kaj je prav za prav
.	. ..	1	V^A 1VM/1/1J A V t. V J JV	» "M	^ '
V trenutku se je njihova tak-	^ ^ kratM odm()r> Mrav_
tika" spremenila. Tudi za nasi.. .... znanstvene raziskovalce je bila
Je
Poti,
/e so se vračali s te svo-ter
l'a> ob S° SG hoteli pri Ri° Za „„,robu velikega pragoz-
^Porne dni oddahniti od na Pokr p°ti- To je čisto samot-PoSestvoa'Una> od katere je bilo J* fai-ni 11/bližjega civilizirane-ot za ,JJa °d(laljeno nič manj K da» hoda.
^ttju^vT 1)0 usPešnem razisko-tu tab0rvazil-'skih Pragozdovih
ki J ter urejali vse stva-Ho Jih imeli s seboj — ^ Qui, eduj'e vodja odprave u Ves	— -1e v diviem di-
Hi i asoPl.ien prijahal k nam
terTnski. "»Men
ič na ko-
Ska WvP?ro5i1' da se bliža vo-i-
>mo tli • Dejal nam taVi^ta> zapustiti
kai8ki
da svoje
^e-ooc "Ker da se ni nikomur tim /raniti' takšnim veli-, ''aveij Jožicam prodirajdčih ^denl^f10 Prepričani, da ' "»»»o l l1ek°liko Pretira-
° yr> «ln] jp nli nj)
tem kraju. Ko je videl, da ga nočemo ubogati, je bil kar nekoliko užaljen, nato pa je spet kot veter odhitel dalje.
Že nekako ponoči so naši konji postali od sile nemirni. Začeli so kopati z nogami in prhati, kakor to delajo vselej, kadar zaslutijo veliko nevarnost. Prižgali smo plamenice ter preis kali vso okolico, pa nismo mogli ničesar nevarnega odkriti. Nekdo od nas se je podal tudi na nasprotni breg Rio Pare, da bi še tam vse preiskal. Nenadoma pa je zagnal strašen krik: Mravlje prihajajo! Vsi smo zapustili svoje taborišče in odhiteli na -nasprotni breg reke, da bi se prepričali, kaj naj to pomeni. Kmalu se nam je nudil ob prvem jutranjem svitu nenavaden, grozen prizor: Nepregleden val mravelj se je valil od pragozda vedno bliže nam. Milijoni in milijarde mravelj je bilo na svojem uničujočem pohodu. Ko je čez nekaj časa posijalo sonce, smo že imeli okrog in okrog neizmerno morje, črno morje samih mravelj. Umaknili smo se spet nazaj čez vodo, da bi se pripravili za boj proti tej črni vojski, oziroma, da bi našli ali uredili primerno skrivališče pred njo.
S pomočjo daljnogledov smo niopli (M sto nstflnčno 01?« 7,o Vati,
slika, ki se nam je v tem trenutku nudila, nekaj nenavadnega, nekaj, česar do zdaj še nismo doživeli. Mravlje so v trenutku prenehale drveti v vodo, kar tako brez reda, na slepo srečo. Njihove gruče so se tik ob vodi, kakor na povelje, pretrgale. Prav tako hitro pa so se že začele sprijemati ob bregu v velike žive kepe, ki so se nato sko-talile v vodo, kakor d^i bi jih kdo metal vanjo. Sto in sto takšnih kep se je nato v vodi sprijelo tako, da so zgradile nekak živ most, preko katerega je ostala vojska mravelj mogla neovirano nadaljevati svoj pohod na drugo stran reke. Nešteto mravelj se je na ta način žrtvovalo, da so vsaj drugi oddelki lahko pre koračili reko in prišli v bližino našega taborišča.
lje so sklenile, napasti naše taborišče od treh strani hkrati. In res so se zdaj že spet iz treh smeri pomikale proti nam. Zdaj nismo imeli niti več možnosti, da bi se rešili z begom, kajti sovražnik nam je povsod zaprl pot. V smrtnem strahu smo pograbili za lopate in začeli okrog taborišča kopati globoke jarke, da bi na ta način zadržali sovražni naval vsaj toliko časa, dokler ne pride pomoč kje od zunaj.
Osemnajst ur je trajal ta neizprosni boj z mravljami. Jarki so bili skoraj že do vrha polni mravelj. Bili smo že v veliki nevarnosti, da bo tudi ta zadnji naš poskus, da se rešimo pred zagrizeno vojsko mravelj, ostal brez uspeha. Tedaj pa smo na svoje veliko začudenje zaslišali
prej nas, in ki smo se mu bili mi tukaj skoraj smejali. Z avtomobili so zdaj ti farmer j i pripeljali bencin ter ga začeli polivati po črni vojski. Ogenj je prihajal vedno bliže našemu taborišču. Mravlje so spoznale, da so premagane in so se spustile v beg. Milijone in milijone jih je zgorelo na tem begu. Nekateri njih oddelki pa so se le rešili preko reke nazaj v pragozd, odkoder so prišli, prav po takšnih živih mostovih kot prej. Pred ognjem se najbrž tudi mi ne bi tako rešili, če ne bi bili prej izkopali okoli našega taborišča velikih jarkov. Ker ni bilo vetra, se je tu plamen ustavil. Boj z mravljami ob Rio Para je bil dozdaj zame najstrašnejše doživetje.
-o--
železniško progo razstrelili
Mexico City, Mehika. — Kakih 200 milj od Tampice, na progi Mehikanske narodne železnice so razstrelili vlak z podtaknjenita1 dinamitom. Pri nezgodi sta bili dve osebi ubiti in več ranjenih. Vladni organi pripisujejo zločin upornikom, ki se giblj;ejo po tamošnji okolici.	t ^ i,;
Katoliški Slovenci, v vaše hiše spada edino le katoliško časopisje!
ZAKAJ SO JAPONCI ODPOVEDALI OLIMPIJADO
Sklep, da se olimpijske igre, ki bi morale biti leta 1940, odpovedo, opravičujejo na Japonskem s tem, da je treba vsa denarna sredstva države porabiti izključno za kitajsko vojno. Prav nič čudno ni, da je ta načelni sklep potrdila tudi japonska vlada na svoji seji. Ni dvoma, da bo odpovedana tudi mednarodna razstava iz istih razlogov. Gospodarske odredbe, ki jih je v zadnjih mesecih izdal finančni minister, so zadale olimpijskim igram usodni udarec, kajti pripravljalni odbor je bil prisiljen znatno zmanjšati proračun za organizacijo teh iger in za reklamo. Prav tako so za odpoved merodajne omejitve, ki se jih mora držati gradbena industrija. Zaradi tega odloka niso mogli pospešiti zgradbe olimpijskega stadiona. Končno je treba tudi vedeti, da so zadnje nedavne poplave povzročile okrog 200 milijonov jenov škode, kar tudi ni bilo brez vpliva na odpoved olimpijade. 'Glavni argument, ki so ga pristaši prireditve olimpijskih iger zmerom poudarili, je ta, da bi odpoved teh iger izvala v zamejstvu silno mučen vtis. Toda ta argument se je moral umakniti pod težo stvarnosti. Yest o odpovedi olimpijskih iger je tokijsko prebivalstvo disciplinirano sprejelo, čeprav je močno razočarano. Kljub temu pa odločitve tisk ne odobrava enoglasno. List "Niči Niči" ponovno poziva vlado, naj še prerešeta to vprašanje. List poudarja, da sovpadajo olimpijske igre z 2600-letnico ustanovitve japonskega cesarstva, kar bi bila za Japonsko najlepša prilika, da manifestira na sijajen način svojo moč in pozicijo med velikimi silami.
! Stroški za varuštvo otrok niso veliki. Za tri ure pažnje je bilo treba plačati 50 fenlgov. V vagonih so bile otroške posteljice, na tleh mehke preproge, kjer so se otroci utegnili igrati.
Nekatere matere so morali opozoriti, da naj bolje pa-i:jr> na svoje otroke, zakaj, v ?tirih letih se je izkazalo, da štirih otrok iz teh vagonov ni na postaji nihče sprejel. Matere so pozabi-mara, da ne za zmeraj? Mogo-le svoje ljubljence! Seveda, ne-če so se le zaklepetale in pri tem pozabile na svoje otroke?
-o—
otroško zavetišče na
Kolesih
Pred štirimi leti so na avstralskih železnicah uvedli posebne vagone, kjer so otroke prepustili posebnim pestunjam in so bili ti vagoni pravcata otroška zavetišča na kolesih. Nedavno so v Avstarliji izdali statistiko, ki pove, da se je v teh štirih letih prevozilo s temi vagoni 55.000 otrok in dojenčkov.
— Dunaj, Nemčija. — Kardinal Theodore Innitzer je vložil pri berlinski vladi oster protest, ker je nazijska vlada aplicirala zdaj tudi na zavzeto Avstrijo znani zloglasni ženi-tovanjski zakon, ki priznava samo civilni zakon, cerkvenega pa ne. Ako bo protest kaj zalegel, se za enkrat še ne ve.
URADNO NAZNANILO
New York, N. Y.
Na osnovi odredb Zakona o ustrojstvu vojske in mornarice poživljajo se vsi državljani Jugoslovije,, ki stanujejo na področju tega Kr. generalnega konzulata, in to v: Alabama, Connecticut, Delaware, District of Columbia, Florida, Georgia, Maine, Maryland, Massachusetts, Mississippi, New Hampshire, New Jersey, New York, South Carolina, Ohio, Rennsylania, Rhode Island, Vermont, West Virginia, Virginia, - Cuba in Canal Zone, in kateri imajo da po zakonu odslužijo vojni rok ali da uredijo svojo vojno obvezo, da se na dan 14. avgusta 1938 ieta ob 10 uTi dopoldne predstavijo pred, Regrutno komisijo Kr. generalnega konzulata radi ocene in sposobnosti za vojno službo. Regrutiranje, t. j. pregled vojnih obveznikov se se bo vršilo v pisarni Kr. generalnega konzulata v New York-u, 745 Fifth Avenue.
Tisti, ki se temu pozivu ne oglasi in svoj1« prisotnosti ne opraviči, podleže kazenskim prepisom Zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.
Iz pisarne Kr. generalnega konzulata v New York-u.
iz daljave brnenje avtomobil-
„ , . v	... , skih motorjev. S tovornimi av-
Nekaj časa smo opazovali ta L^. ^ gfi bHžaH farmerji(
zanimiv pohod mravelj čez re-l ko. Kmalu pa se jih je v naši neposredni bližini nabralo že toliko, cele gore, da smo morali že kar naglo misliti na to, kako bi se jih rešili. Mnogo smo jih pohodili, nešteto smo jih tudi pobili s palicami, toda bilo jih je vedno več. Treba je bilo poskusiti s čim drugim. Nekaj naših konj se je V strahu pred tem navalom mravelj odtrgalo ter se splašilo, na drugih pa so naši Indijanci zbežali, da obveste najbližje stanujoče ljudi o tem navalu mravelj. Že smo stali do gležnjev v mravljah, ki so nas neusmiljeno žrle po nogah. Tedaj se nam je porodila rešilna misel — vsaj tako smo mislili. Ves bencin in špirit, ki smo ga imeli s seboj, smo polili po mravljah ter ga zažgali. V trenutku je bila vsa bližnja okolica našega taborišča v plamenih. Zrak, ki u« ie osmradil ta dim
ki jih je bil o navalu mravelj obvestil indijanski mladenič, kot
ZMAGOVALEC V BOJU
VOLILNEM
W. Lee O'Daniel, znan pod Imenom "Hillbilly Flour Salesman", ki je zmagal z večino kot guvernerski kandidat ori primarnih volitvah v Texasu,
molitvenikl
Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku
DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo.
Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50.
V prodajo smo dobili tudi molitvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50.
Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli te dni v prodajo je "SLAVA GOSPODU" ki stane tudi $1.50.
Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na:
KNJIGARNA AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, [ i CHICAGO, ILL.
DVA KRASNA PREDMETA
Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
Cena $2.00
— V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom.
"GOD BLESS OUE HOME"
To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe.
Cena 75c
Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema;
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road	Chicago, Illinois
r Stran 4 ^
rAMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 4. augusta 1933^
"A NJEGA NI..."
FRANC KOLENC — POVEST IZ SVETOVNE VOJNE. ,
Kožar se je stresel. V očeh so se mu zasvetile solze. Čutil je, da pred tem ka-menosrčnikom ne najde usmiljenja, prošnjo pa je kljub temu ponovil.
—	Gospod major — je dejal skoraj obupno — umreti moram, ako izgubim še tega sina . .. Dva sta že padla. Pustite mi te —
—	Ne! — je presekal major starcu besedo in udaril s pestjo po mizi, da so črnilniki odskakovali. — Ne pustim ga. Naj, umrje še ta! Kaj me briga?
Po starčevem obrazu so se potočile solze. Srce mu je krvavelo.
—	Gospod major, ali nimate srca? — je ihtel. — Bog vas bo kaznoval, ker ste tako neusmiljeni!
Takih besed major še ni slišal. Skočil je kvišku in se oprl z rokama ob mizo, ko da bi se hotel čez njo zagnati k starcu. Brada se mu je stresla. Nekaj časa je stal in razmišljal, kako bi drznega starca kaznoval.
—	Marš ven! — je zakričal naposled in je z roko pokazal proti vratom. —
Kožar se ni zganil. Ni mogel verjeti, da bi bil predsednik tako surov. Dozdevalo se mu je, da se samo šali in je pričakoval, da se mu nasmehne in oprosti sina.
Major je mislil, da mu starec hoče kljubovati. To ga je še bolj razkačilo.
—	Ka-a-aj?! — je zavreščal zategnje-no. — Nočete ubogati? ... Narednik, odvedite tega norca ven!
Zdravnik in ostali člani komisije so sočutno gledali nesrečnega moža, pomagati pa mu niso mogli. Kdor bi izustil besedico starcu v prid, bi si nakopal major-jevo jezo.
Narednik je stopil h Kožarju.
—	Pojdite ven! — je dejal mirno in ga prijel za roko.
Starec se ni obotavljal. Žalostno je pogledal Štefana, potem še enkrat majorja, nato pa je šel proti izhodu.
—	Štefan, ubogi moj Štefan — je vzdih-nil, ko je narednik zaprl za njim vrata.
Po starčevem odhodu je zavladal v sobi mir. Major se je vsedel. Ozrl se je na Štefana. Obraz mu je zardel. V srcu se mu je zopet vzbudil srd. še nad fantom se je hotel znesti. t
—	Tako! Oproščen bi rad bil ? — se je ironično nasmehnil. — Materinega krila bi se rad držal, ko drugi kri prelivajo za domovino? Slabo si naletel. Za take ni usmiljenja.
Utihnil je. Cez nekaj trenutkov pa je nanovo izrekel nad Štefanom sodbo.
Štefan je odstopil. Vnaprej je vedel, da ne bo mogel uiti bridki usodi, zato je bil pripravljen tudi na to.
Štefanu je sledil Potokarjev Ciril. Kolena so mu klecnila, ko je slišal usodni: sposoben. Vzdihnil je in se podal na svoje mesto. i.
Čez nekaj trenutkov sta bila tudi Smre-karjev Jaka in Srakov Janez rekruta. Samo Jurček je še čakal na svojo usodo. Ravnodušno je sledil dogodkom, ki so se odigravali pred njegovimi očmi. Na to niti pomislil ni, da bi bil sposoben, zato ga majorjevo divjanje ni vznemirjalo.
—	Jurij Zaplatnik! — je pogledal izza spisov narednik.	• i *
—	A!? — je zazijal z odprtimi usti Jurček, ko da bi se ravnokar vzbudil.
—	Kaj je to? — je naježil obrvi major in zapičil oči v Jurčka.
Župan, ki je prej ves čas stal v kotu brez besede, je čutil, da zopet izbruhne vihar, zato se je opogumil in stopil za dva koraka naprej.
—	Gospod major — je začel z negotovim glasom — ta fant je nekoliko omejen.
—	Tristo vragov! — je zakričal major in je divje švignil z očmi od župana do Jurčka. — Ali se je danes res ves pekel za-rotil zoper mene. Sama jeza —.
Za trenutek je prenehal, ko da mu je zmanjkalo sape.
—	Stopi sem! — se je obrnil nato k Jur-čku in mu pokazal prostor pred mizo.
Jurček se je leno zganil. Prav nič se mu ni mudilo. V svoji omejenosti ni mogel razumeti, zakaj se ta gospod v vojaški uniformi tako jezi. Saj mu ni storil nič žalega.
—	Stopi hitreje, klada lena! — se je zadri nad njim major. Bil je ko gad.
—	Že grem! — je odvrnil Jurček z nedolžnim smehljajem.
—	Strela božja, takega vola še nisem videl ! — je zelenel od jeze predsednik.
Jurček je obstal in se radovedno obrnil proti vratom, ki so bila ravno za njegovim hrbtom. V svoji naivnosti se ni zavedel, da je gospod v uniformi njega počastil s takim nazivom in je mislil, da se je pri vratih v resnici pokazal kak vol. Ker ni zagledal četveronožca, ki ga je poznal pod imenom "vol", se je obrnil k majorju in prostodušno dejal:
—	Jaz ga ne vidim.
Zdravnik se je vgriznil v jezik, da bi zadušil smeh. Ravnotako so se tudi ostali člani komisije morali na vso moč truditi, da se niso od srca zasmejali. Celo fantje so za trenutek pozabili na svojo usodo in se jim je na ustnice prikradel smehljaj. Major pa je zaškripal z zobmi. Tako jezen v življenju še ni bil.
—	Ti govedo nesramno — je zarjul nad ubogim fantom. — Kmalu ti bom pokazal vola, da ga boš pomnil celo življenje . . . Gospod poročnik — se je obrnil nato k zdravniku — pregledajte ga! Neumnega se dela, toda prepričan sem, da je simulant.
Zdravnik, mož tridesetih let, je poki-mal Jurčku, naj stopi k njemu.
—	Pokažite jezik! — ga je nagovoril, ko je stal pred njim.
Jurček ni mogel razumeti tega ukaza. Doma je bil često tepen, ko je iz nagaji-vosti pokazal jezik starejšemu bratu. Ta gospod pa mu celo zapoveduje, naj ga pokaže. Nekaj časa je debelo gledal poročnika, potem pa je na široko odprl usta in potisnil jezik ven, kolikor se je dalo.
—	Eh! — je jeknil zraven.
Zdravnik se je nehote umaknil za korak, ko da bi se bal, da ga fant oplazi s širokim loparjem.
—	Zaprite usta! — mu je velel.
Jurček je ubogal. Ustnice je stisnil, da mu jih niti s silo ne bi mogli odpreti. Bil je liki stroj, ki dela, kakor ga uravna strojnik.	4* ±: HM
(Dalje prih.)
NOVI SVET
je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke O ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET 1849 West Cermak Road,
Chicago, Illinois
zvišajtesvojo
z	K
Ohlajevanje za vsak namen
Naši refrigeracijski inženirji bodo z veseljem razpravljali o vaših refrigeracijskih problemih in vam pomagali izbrati opremo take vrste, ki bo najbolj pripravna za vaše potrebe.
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
72 West Adams Street — RANdolph 1200, Local 143
F
Staro domovino v slikah
dobite v knjigi
'NASI KRAJI'
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI
$1.25
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, 111.
Pisan® polje
J. M. Trcmfc
* Električni hladilec pijač bo pomenil zvišan promet in prodajo za prostor, kjer imate svojo trgovino. Kajti, kjerkoli ljudje kupujejo, se pijača v steklenicah lahko prodaja z dobičkom.
Naj vam razkažemo 1938 vzorce zdaj. So štedljivi pri pogonu. Njih prikupna oblika privabi odjemalce, da si privoščijo hladno, osvežujočo pijačo. Vprašajte za naš ugodni načrt za plačevanje na obroke.
nike, v popolne ljudi, v Ij^' brez napak in hib, v ljudi, B bi sijajno izhajali na ti zeffll]' celo brez države, ne le breZ dem'okrkcije. Prav ves bi bil za tak napredek človeštva.
Marksistično; pojmovanje, komunizem, trdi, da bo vse ljudi izpremenil v take napi'* dne ljudi, v — svetnike. več. Po marksistični ideologi]' je to neobhoden pogoj, nuJna in neizogibna podlaga, ker država more izginiti le, ako pi"3)' vsi ljudje postanejo "svetni' ki", popolni ljudje. Sam Le' nin piše: "Ko stremimo k s°" cializmVi, smo prepričani, bo zrasel v komunizem in 1 zvezi s tem bo izginila vsak'1 potreba po nasilju nad l.illt'" mi sploh podreditev človek8 človeku, enega dela prebivalstva drugemu, zakaj ljudje bodo naučili spoštovati e'e' mentarna pravila družabne? življenja brez nasilja in breZ
pokoravanja". Tako p«1' Lenin. Z drugimi ibesedanii
pomeni, da bodo v kotnimi2111" ljudje — svetniki.
Ali bodo?	j
Zopet smo pri tistem: k0' bo, bodo, tedaj bo, tedaj &0' do. Ko bo komunizem obJ® vse, tedaj bodo vsi svetni®1' Ampak — bogami — iz neb8 ne bodo padli kar čez ll0C' Vsaj pričenjati se bodo nfp' li postati svetniki, pričenja tedaj, ko se tu ali tam Price' nja komunizem. Kako ilaJ se
komunizem sploh prične, se ljudje ne pričenjajo PoS^a tudi vsaj neki — svetniki, P0" polni ljudje. Ali čakajo s f
Rdeči svetniki.
Samo ob sebi se razume, da ne gre za kake svetnike v navadnem in katoliškem pcTm'enu besede. Rdeči (socialisti, komunisti, antifašisti in še drugi taki "svetniki") nimajo nobenih svetnikov. Materialisti nimajo Roga in nebes, toraj tudi ne morejo imeti nobenih svetnikov. Besedo vzamem v prenesenem pomenu. "Rdeči svetniki" bi pomenilo popolni ljud je, ljudje, ki so v vsem na svojem mestu, so brez hib in napak, brez strasti, brez slabih i strani, brez krivd. V moji I razpravi bi šlo za komunistične svetnike. Ali so taki ljudje? Ali bodo ljudje taki svetniki vsaj jutri? Ali so tako svetniški, ker so komunisti? Ali bodo tako svetniški, ker bodo sami ali morali postati ko'm'unisti ?
' Vsa zadeva ima zelo važno ozadje. Danes drvi ves svet v komunizem na ta ali drugi način. Še socialisti imajo pri tem drvenju svoje križe in težave, manj n. pr. liberalci, ker ti drvijo kar za komunisti. V Rusiji so že nekaj let v komunizmu, in prav ti ruski komunisti, dasi niso še v Rusiji, pravijo, da mora vse tako. rusko postati, in potem bo na in svetu vse O.K., pravi in pravcati raj. Kako tudi ne?
Po ideologiji komunizma, kakor sta to ideologijo prikazala Engels in Lenin, bo komunizem, ko pride do veljave na vsem svetu, odstranil vso in vsako demokratično ropotijo, oziroma take šare ne bo treba. Niti odstranjevati je ne bo treba, sama ob sebi bo izginila, ker bo izginila tudi vsaka država. Ako komu to ne gre prav v glavo, ali ni pri tem povsem na jasnem in bi mu ta komunistična ideologija delala preglavice, naj se poglobi v Gustin-čičevo razpravo o "Marksističnem pojmovanju demokracije", katero prinaša "Naprej" v štev. 71. Demokracije ne bo več treba, niti nobene države, ker po tem marksističnem pojmovanju bodo v komunizmu in pri. komunizmu prav vsi ljudje postali — svetniki, pač rdeči ali komunistični sVetniki. There we are — tu smo pri — svetnikih.
Priznam, da je človeštvo vsaj zmožno zboljšanja, žal tudi poslabšanja. Imamo ali zasledujemo lahko napredek in tudi nazadek, reakcijo, in prav fašizem bi pomenil tak nazadek, saj vsepovsod govorijo in pišejo o reakciji. Dalje priznata', in mora vsak priznati, da ni posebnih ali dosti "svetnikov" niti pri kaki demokraciji, najmanj pa so kaki "svetniki" v pomenu "popolni ljudje" pri nas katoličanih. Bi ne bilo ravno slabo, in vsaj jaz nimam prav nič zoper to,
še vesel bi bil, ako bi komuni- zjutraj do 8:30 zvečer. zem izpremenil ljudi v — svet-Jleregeom^geoserarasa
O OOOOO OOOOOOOOO OOO O O O O ooo-oooooooo-ooo-oooooooo o o \
Jacob Gerend Furniture Co.
ji
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in P0"0 Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan,
Telefon: 85 — Res. 4080-W
5 000(KHK>000<)00<>(>00000000<)000<K>(KKKK)0
kim svetništvom na dobo, * postane komunističen ves sv« _ Vsak človek, ki zamore I0?1"' no in realno misliti in ne t^® le po neki bodočnosti, bo sledno in tudi pravilno sod1-da se more svetništvo ljudi $ četi, ko se začne komuniz^ Najmanj vsak dan mora 1)1
več takih svetnikov, ker vsak dan več komunistov, ko bo vse komunistično, P° tem bodo vsi svetniki.
(Konec prih.) ŠIRITE A.MER. SLOVEN^
POSLUŠAJTE
PMDECH'S TRAVEL
Folklore Radio Program
Every Sunday from 1 to 2 P-5''
Station WWAE — 1200 kilocj'«^
DR. JOHN J.
OPTOMETRIST
3801 So. Ashland Aveno®
Tel. Canal 0523 -Uradne ure vsak dan °°
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNIN^
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebuj«'® notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ^ se pa oglasite pri:
• JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" iN PRODAJALEC HIŠ.