r Št. 63 (15.165) leto Ll.________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. M0/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190_ CISALPINA GliSTIONI nvesmm ki skladi D/^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 7500 lir NEDEUA, 5. MARCA 1995 Gotob je m strehi, vrabca pa še ni Bojan Brezigar , Trditi z gotovostjo, da 0 sklad državnih sredst ža kulturne ustanove sl 'enske manjšine v Ital etos povrnil na starih ^Bijard lir, names 0krnjenih 6 milijard la skega leta, bi bilo pren Sneno in verjetno tudi pi vec optimistično. Dolgoli ^ zakonov nas je nam naucila, da pozitiv Menjujemo samo vrabc °ki, golobe na strehi Pfepuscamo zakrknjer optimistom, ki kljub ktiSnjam še vedno grat Palače na obljubah. , Ob tej osnovni ugoto •.Pa seveda ne more ®jbno dejstva, da se je v •au nekaj vendarle p •aaknilo, in da so v zad aeui zakonskem osnutk Zunanjepolitični komi Poslanske zbornice skk U, da postavko za n; kulturne ustanove vrn ?a staro vsoto 8 miliji ,}.ri namesto šestih i ujard, ki jih je v osnul •9- decembra predlag “orlusconijeva vlada. ( Ue bo sporazumov, ko vorimo o Berlusconi} v*adi: tako kompleks Zakonski postopek je ] reben, ker v državn Pkuracunu ni posebne stavke za slovens •Uanjšino, saj bi v naspi Uem primeru zadosto' zakonski odlok!) . 2a tak izid glasova: Uiajo največ zaslug pr Ravniki demokratične I e> ki so popravek pr "agali. Vendar ne more "•Uno dejstva, da je bil v* 9VPk cnnoiot tr V n m i c ^aglia, in da sta za c°kala oba tržaška p a, Vasconova in ce la (ki je sicer prej J*® sile, da bi pos znBal na 5 milijard 1 k Trstu to ne pi .e'lk°, saj vsi poz |lalisca desnice, p. |k|enia ni tako naiv 1 ^islil, da bo n acin pridobil slov s asove. Verjetno ob e,n glasovanju ni ^ stati osamljen in se -- uaianm cianon bo. V politiki se d°gaja. , Tako sprejeti pc o romal Se v prore ^misijo, nato v zl nato v senat, kji Slasno ob podpor “am daje upati, da Qa v taki oblil i , J s« DO to zgodi uljsem primer: aCunamo na nek ev. seveda ce vm Prodcasnih volite Pnnieru bo treba \ znova. , Golobček na sl anske zbornice neaeli, vendar “uresujoc. Ce o v|,ani, bomo namr > da v njih nim »tki... neb°i I Poljska ima I novo vlado VARŠAVA - Poljski parlament je včeraj odobril novo vlado Jožefa 01eksyja, formalno pa jo mora odobriti se predsednik. 01eksy je povedal, da bo pospešil privatizacijo in nadaljeval pogajanja za vključitev v Nato in Evropsko zvezo. VValensa, ki na pomembnih ministrskih mestih noče ljudi iz komunističnih vrst, je zagrozil, da jih ne bo odobril, če parlament ne bo spoštoval njegove pravice. Koalicija, ki se je zavedala, da ne bo popustil, je njegovo izbiro odobrila. I Prenevaren umik | mirovnih sil b BiH ATLANTA - Umik modrih čelad bi dokončno uničil krhko premirje in povzročil vnovičen izbruh oboroženih spopadov med Srbi, Muslimani in Hrvati, vojna pa bi se razširila tudi na območja zunaj sedanjih žarišč. To je bila soglasna ocena obrambnih ministrov ZDA, Francije, Nemčije in Velike Britanije, ki so se včeraj sesli v Atlanti, da bi preučili položaj v bivši Jugoslaviji in se dogovorili o morebitnem sodelovanju zveze Nato pri zaščiti umika mirovnih sil. Na 10. strani UMIK ITALIJANSKEGA VETA NAD PRIDRUŽENIM ČLANSTVOM SLOVENIJE V EZ Večina pozdravlja vladni sklep V Trstu osamljeni protesti desnice RIM, TRST - Koalicija, ki podpira vlado Lam-berta Dinija, je pozdravila sklep, da bo Italija končno umaknila veto nad začetkom pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije v Evropski zvezi. DSL, Ljudska stranka in Severna liga enoglasno poudarjajo, da bo Rim s tem pridobil mednarodni ugled, ki ga je zapravila Berlusconijeva vlada. Medtem ko »Forza Italia« molči, je Nacionalno zavezništvo že napovedalo protestne akcije po vsej državi, prva od teh bo danes dopoldne v Trstu. Trst je dokaj umirjeno in realistično sprejel vest o umiku veta. Nekoliko preseneča stališče, ki ga je v zvezi z vprašanjem vračanja nepremičnin istrskim beguncem zavzel župan Riccardo Illy s podpisom poziva slo- POSVET / NA PADRICAH Možnosti biološkega kmetijstva na Tržaškem TRST - V konferenčni dvorani Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Pa-dričah se je včeraj popoldne odvijal posvet na temo: »Možnosti naravi prijaznega in biološkega kmetijstva v tržaški pokrajini«. Strokovno srečanje so priredili Kmečka zveza, Zveza neposrednih obdelovalcev ter združenji Unione degli agri- coltori in Zeleni Kras, udeležilo pa se ga je res lepo število tržaških kmetovalcev. Na posvetu so strokovnjaki v svojih zanimivih poročilih prikazali, kaj pravzaprav biološko oziroma naravi prijazno kmetijstvo je, in podčrtali, da ima tovorstno kmetijstvo v tržaški pokrajini precejšnje razvojne perspektive. Na 4. strani venski vladi. Ne gre toliko za vsebino tega apela, ki je sicer sama na sebi precej vprašljiva, ampak za dejstvo, da je Illy podpisal ta poziv le s predstavniki Berlusconijeve stranke poslancema Niccolinijem in Va-sconovo ter s podpredsednikom deželne vlade Antonionejem. Stališče rimske vlade toplo pozdravljata Slovenska kulturno gospodarska zveza in Slovenska skupnost. Obe poudarjata, da si Slovenci v Italiji sedaj pričakujejo tudi konkretno reševanje vseh (številnih) odprtih vprašanj slovenske manjšine, začenši s problemom finansiranja kulturnih ustanov. Odločitev zunanje ministrice Agnellijeve podpira tudi Stranka komunistične prenove. Vest, da bo Italija jutri v Bruslju umaknila veto nad pridruženim članstvom Slovenije v EZ, je naletela na velik odmev v vsedržavnem tisku, ki -razen redkih izjem - pozitivno ocenjuje petkov sklep Dinijeve vlade. Na 2.strani Slovenska vlada pripravljena začeti konstruktivni dialog LJUBLJANA - Včeraj se je na izredni seji sestala vlada Republike Slovenije, ki se je seznanila z aktualnimi razmerami v odnosih med Slovenijo, Evropsko zvezo in Italijo po obisku evropskega komisarja Van den Broeka v Sloveniji in razgovorih med ministroma za zunanje zadeve Slovenije in Italije. Člani vlade, kot piše v uradnem sporočilu s seje, so potrdili pozitivno usmeritev Slovenije do vključevanja v Evropsko zvezo na podlagi deklaracije, ki jo je sprejela vlada Republike Slovenije 30. septembra 1994 in potrdili pripravljenost za harmonizacijo zakono- daje v procesu približevanja Evropski zvezi. Pozdravili so odločitev Italije, da bo na ponedeljkovem sestanku ministrskega sveta umaknila veto za podelitev mandata za pogajanja o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski zvezi. S tem se odpirajo možnosti za začetek konstruktivnega dialoga o vseh odprtih vprašanjih brez pritiskov oziroma pogojevanj, vezanih na približevanje Slovenije Evropski zvezi. S podelitvijo mandata na ponedeljkovem sestanku ministrskega sveta, bodo stekla pogajanja z Evropsko komisijo o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski zvezi. Slo- venska vlada, piše nadalje v sporočilu, je ob tem pripravljena nadaljevati bilateralna pogajanja z Italijo o vseh odprtih vprašanjih. Glede na tvornost in uspešnost razgovorov, bo slovenska vlada predložila državnemu zboru možne rešitve problemov z Italijo, izhajajoč iz veljavnosti Rimskega in Osimskih sporazumov. Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je v posebni izjavi poudaril pomen italijanske odločitve za razvoj prihodnjih odnosov med Italijo in Slovenijo in opozoril, da si Evropa ne more privoščiti politike pritiskov in pogojevanj. Na 12. strani V Bovcu srečanje podjetnikov Italije in Slovenije BOVEC - Mali in srednje veliki podjetniki iz Slovenije in Italije so se v petek in soboto seš-li na prvi poslovno gospodarski konferenci v Bovcu. Priredila jo je Gospodarska zbornica Slovenije, območna enota Nova Gorica. Na njej je sodelovalo približno 150 podjetnikov, ki so se seznanili z možnostmi, ki jih dajeta zakonodaji obeh držav na področju gospodarskega sodelovanja, kot je ustanavljanje mešanih podjetij ali odpiranje poslovalnic v eni ali drugi državi. (V.C,) Na 12. strani ITALIJA / VLADNI VARČEVALNI UKREPI Tudi Confindustiia svari Beriusconija in Finija Nove zelo ostre polemike med DSL in SKR RIM - Tudi Confindu-stria je včeraj pozvala Berlusconija in Finija, naj ne glasujeta proti varčevalnim ukrepom Dinijeve vlade. Predsednik Ahete se upravičeno boji, da bi zavrnitev vladnega gospodarskega manevra le zaostrila hudo gospodarsko in predvsem finančno krizo, ki pesti državo. Poziv desnici prihaja tudi iz sindikalnih vrst. Vladni varčevalni ukrepi pa so ostro zaostrili politične spore na levici. Tajnik DSL D’Alema je pozval poslance in senatorje Stranke komunistične prenove, naj ne gla- sujejo proti vladnim ukrepom in naj ostanejo zvesti komunistični tradiciji, ki je v odločilnih in najhujših trenutkih vedno ščitila demokratične inštitucije. Bertinotti je D’Alemov poziv označil kot grobo izsiljevanje. Tajnik Ljudske stranke Buttiglione je poudaril, da je desnica vse bolj pod vplivom političnih pustolovcev, ki nimajo nobenega občutka za realne koristi državne skupnosti. Vodja LS vsekakor še vedno upa, da se bo Berlusconi premislil in da ne bo glasoval proti Dinijevi vladi. Na 2.strani Lamberto Dini (AP) Danes v Primorskem dnevniku Trst bogatejši za mesečnik Včeraj so predstavili poskusno številko revije ORIENTexpress, ki jo izdaja Kulturni krožek Gulli-ver. Zelo opazna značilnost bogato opremljene revije je, da izhaja štirijezično. Stran 4 Zaplenili veliko mamila Agenti finančne straže iz Trsta so v nekem turškem tovornjaku zaplenili kar 210 kg hašiša, ki je na tržišču na drobno vreden okrog deset milijard lir. Stran 5 Kriza na goriški Pokrajini Podpredsednik pokrajinskega odbora Tirelli in odbornik Jacumin napovedujeta odstop iz protesta Stran 9 Triestina ugnala Rovereto Triestina je včeraj v meddželni nogometni figi v gosteh s težavo in tesno (1:0) premagala zadnjeuvrščeni Rovereto ter je tako ohranila prvo mesto na lestvici. Stran 34 Pomembna zmaga Krasovih namiznoteniških igralk Krasove namiznoteniške igralke so si z včerajšnjo zmago s 6:2 v gosteh proti ekipi Verzuolo praktično zagotovile obstanek v A ligi. Stran 37 DINIJEVA KOALICIJA POZDRAVLJA ODLOČITEV MINISTRICE AGNELLIJEVE »Italija bo pridobila ugled med evropskimi partnerji« Berlusconi molči. Fini pa že napoveduje protestna zborovanja RIM - Pisana politična koalicija, ki podpira vlado Lamberta Dinija, je enoglasno podprla sklep o umiku veta nad začetkom pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije v Evropski zvezi. Odločitvi ministrice Su-sanne Agnelli seveda odločno nasprotujejo Nacionalno zavezništvo in nekatera združenja istrskih beguncev, medtem ko Berlusconijeva stranka »Forza Italia« o tem še ni zavzela javnega stališča. Vodja Severne lige Umberto Bossi je v intervjuju za hrvaški tednik Globus dejal, »da so fašista Fini in Berlusconi ter bivši zunanji minister Martino naredili že ogromno škodo italijanskim interesom na vzhodni meji«. Liga vsekakor pozdravlja zasuk Dini j e ve vlade. Podobno stališče je zavzela tudi Ljudska stranka s poslancem Gerardom Biancom, ki je prepričan, da ima odločitev Rima daljnosežne perspektive. LS upa, da bo umik veta spodbudil Slovenijo, da pravično reši odprta vprašanja istrskih beguncev in italijanske manjšine. »Zunanji minister« Demokratične stranke levice Piero Fassino ocenjuje sklep ministrice Agnellijeve kot pametno in uravnovešeno odločitev, s katero bo Italija pridobila mednarodni ugled, ki ga je izgubila z Berlusconijem. Rim ima ves interes, da se bo Ljubljana čimprej vključila v Evropo, je dodal še Fassino, ki je tudi mnenja, da bo lahko Italija sedaj odločneje zahtevala od Slovenije rešitev nepremičninskih vprašanj in celovito zaščito italijanske manjšine. DSL podpira »dvotirna« pogajanja med državama, v primeru težav pa bo lahko Italija - pred parlamentarno odobritvijo asociacijskega sporazuma s Slovenijo - zahtevala od Ljubljane spoštovanje vseh sprejetih dogovorov. Voditelj Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini pa je očital Diniju, da je sprejel sklep, ki ne sodi v vladni program. Pred tem ni ministrski predsednik niti čutil potrebe, da zaprosi za mnenje parlament, je poudaril Fini, ki je napovedal protestne akcije »za zaščito Italijanov v Istri in italijanskega dostojanstva na sploh«. Tižaška desnica hrupno protestira SSk in SKGZ na strani Agnellijeve TRST - Ce izvzamemo histerične reakcije skrajne desnice Nacionalnega zavezništva in nekaterih združenj istrskih beguncev ali optantov, je Trst dokaj realistično (in umirjeno) sprejel vest o umiku veta nad pričetkom pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije v Evropski zvezi. Neofašisti, ki za danes napovedujejo protestno zborovanje, so ostali precej osamljeni tudi na desnici, kjer je, kot kaže, Berlusconijeva stranka zavzela previdnejša stališča. Zupan Riccardo Hly je skupaj s poslancema Gualbertom Niccolinijem in Antonietto Va-scon ter podpredsednikom Dežele Robertom Antonionejem (vsi trije so Berlusconijevi pristaši) podpisal poziv zunanji ministrici Susan-ni Agnellijevi. V njem piše, da je Slovenija doslej preveč splošno obravnavala vprašanje vračanja nepremičnin istrskim beguncem, zato podpisniki pozivajo Farnesino, da pred umikom veta zahteva od Slovenije uradna jamstva, da bo to vrašanje rešeno pred zaključkom pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije. Illy in ostah podpisniki zahtevajo ustanovitev posebne meddržavne komisije za popis nepremičnin, ki so v javni lasti, in razširitev pravice do tega imetja na vse bivše begunce (danes italijanske državljane) ter njihove potomce. Poziv, ki povzema nedavno stališče posl. Vasco-nove, pomeni morda nadaljnji korak k osamitvi Nacionalnega zavezništva, čeprav čudi, da ga je tržaški župan podpisal skupno s pristaši Berlusconijeve stranke. Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Klavdij Palčič je vest o zasuku v odnosu Italije do vprašanja pridruženega članstva Slovenije Evropski uniji komentiral pozitivno. »Ta premik lahko prinese s seboj pozitiven razvoj dogodkov, če se bodo nadaljnji odnosi med Italijo in Slovenijo gradili v tej smeri. Bilateralna odprta vprašanja med sosednjima državama so vsa rešljiva, če le obstaja za to pohtična volja in če bodo končno prevladali konkretni interesi za sodelovanje, namesto pohtičnih špekulacij,« je mnenja Palčič, ki obenem ocenjuje kot pozitiven tudi sklep zunanjepohtične komisije poslanske zbornice, ki je premaknila vprašanje prispevkov za manjšinske ustanove z mrtve točke. Toda dober znak po Palčičevem mnenju še ni rešitev, kajti ta korak je manjšina pričakovala že mesece, medtem pa se je položaj v slovenskih ustanovah drastično poslabšal. Predsednik SKGZ je izrazil pričakovanje, da bo italijanska država s hitrim postopkom spravila manjšino iz velike eksistenčne negotovosti, le dobri nameni namreč ne zadostujejo. »Slovenci v Italiji si naravno želimo, da bi Slovenija postala članica Evropske zveze, saj bi to med drugim omogočilo, da bi se vsi deli našega naroda, ki živijo na svojih tleh, znašli pod skupno evropsko streho«. To stališče je deželno tajništvo Slovenske skupnosti potrdilo na svoji petkovi seji kmalu po objavi prvih vesti o tem, da naj bi bila Italija pripravljena preklicati svoj veto proti začetku pogajanj o pridruženem članstvu Slovenije v EZ. Tajništvo je tudi podčrtalo, da približevanje Slovenije EZ odpira nove možnosti vsestranskega sodelovanja med Slovenijo in Italijo, hkrati pa postavlja temelje za preseganje pregrad in trenj, ki so se porajale in se še porajajo zlasti na področju, na katerem se državi neposredno stikata. Seveda pa si še posebej v obmejnem prostoru ni mogoče predstavljati trdnejše in trajnejše ureditve odnosov in razmer brez ureditve položaja narodnostnih manjšin, ki tu živita. SSk želi v tej zvezi ponovno opozoriti zlasti na nerešena vprašanja slovenske manjšine v Italiji, ki po 50 letih demokracije še vedno nima urejenega niti temeljnega pravnega statusa, saj še vedno ni dočakala že večkrat obljubljenega zaščitnega zakona. V interesu pravice in miru, pa tudi v interesu Italije in Slovenije je, da bi ta odprta vprašanja čim prej našla ustrezno rešitev v skladu z ustavnimi določili in z že sprejetimi mednarodnimi obvezami Italije. SSk izraža upanje, da je mogoče razumeti kot spodbudno znamenje v tem smislu tudi najnovejše premike v sicer šele začetem zakonodajnem postopku za dodelitev finančnih prispevkov v podporo ustanov in organizacij slovenske manjšine. Umik veta pozdravlja tudi Stranka komunistične prenove. Načelnik deželne skupine Fausta Monfalcon pravi, da je Dinijeva vlada s tem sklepom postavila na glavo škodljivo Berlusconijevo politiko. Italijanski lisk o odpravi vela TRST - Na prvih straneh vseh italijanskih dnevnikov je na vidnem mestu vest o umiku italijanskega veto na približevanje Slovenije Evropski zvezi: desničarski in Berlusconijevi politiki naklonjeni dnevniki se zgražajo, bolj umerjeni, sredinski časopisi pa pozitivno ocenjujejo sklep Susanne Agnelli. Ugledni turinski dnevnik »La Štampa« pod naslovom »Konec je pol stoletja sovraštva in maščevanj« ugotavlja, da gre za »dejanje politične in diplomatske modrosti in to neglede na pravice in na krivde enih in drugih«, neglede tudi na »slovensko muhavost, ki je privedla do dejanj, ki niso bila prav hvalevredna, kot je bilo nespoštovanje doseženih sporazumov (zaradi notranje političnih trenj v Ljubljani)«. Spomini na tragično preteklost morajo svariti pred novo nevarnostjo nacionalizmov; italijanska diplomacija jo skuša premostiti z »znakom dobre volje, ki ga naslavlja prek Trsta in Jadrana na širše in najbolj nemirno območje v Evropi«. Ze iz samega naslova »Istra, Dinijeva vlada klonila pred Slovenijo« je razvidno, da je milanski (in Berlusconijev) »Giornale nuo-vo« povsem nasprotnega mnenja: nova vlada tehnikov je, »seveda pod vplivom nekdanjih komunistov Demokratične stranke levice«, opustila trdo linijo Berlusconijeve vlade. Gre za izdajstvo Berlusconijevega »trdnega namena, da vrne 350 tisočim italijanskim beguncem iz Istre in Dalmacije pravice, ki jim pritičejo«, gre za »protiitalijansko dejanje«, ki ne upošteva pravic ezulov, »žrtev prvega etničnega čiščenja v Evropi«. Tudi na krajevni ravni so mnenja deljena. Za tržaški skrajno desničarski dnevnik (s približno tisoč prodanimi izvodi) »Trieste Oggi« je sklep Agnellijeve »klavrna predaja« Sloveniji, ki je označena kot »naš nadležni sosed«. Pod obtožbo je ves italijanski pretekli politični razred, ki je Sloveniji »poklanjal lepa darila«. Zelena luč, ki jo je Sloveniji prižgala sedanja tehnična vlada, pa spada v isti okvir popuščanja, ki se mu bodo desnica in združenja ezulov uprla, napoveduje »Trieste Oggi«, in sklicuje protestno manifestacijo že danes dopoldne. Vplivnejši »II Picco-lo« ugotavlja, da se bo moral uveljaviti postopek »dvojnega tira«, na enem »slovenski vlak v Evropsko zvezo«, na drugem pa dvostranska pogajanja z Italijo: »Saboterji pa bodo skušali podtakniti dinamit, da bi oba vlaka iztirila...« napoveduje Piccolov komentator. Italija je sklep sprejela tudi zato, da bi se izognila osamitvi v okviru Evropske zveze, Italiji bi Slovenija morala povrniti uslugo s priznanjem pravic ezulov do nepremičnin, meni »II Piccolo«, kar bi pripomoglo k ustvarjanju novega pozitivnega vzdušja na meji. Vprašanje je, ali se bo Trst znal preleviti iz mesta na meji v mesto z evropsko identiteto: »Upajmo, da se je tokrat res končala druga svetovna vojna. Tudi na vzhodni meji.« NOVICE Podkupnine: gen. Cerciella bodo izpustili na prostost BRESCIA - Sodniki prve kazenske sekcije iz Brescie bodo izpustih na prostost generala finančne straže Giuseppa Cerciella. Prejšnji teden so isti sodniki zavmifi podobno zahtevo, zaradi česar jo je generalov odvetnik Carlo Taormina ponovno vložil; sodstvo jo je tokrat sprejelo. Bivši senator Roth' (KPI) umrl v prometni nesreči FERRARA - Bivši senator KPI 82-letni Mario Roffi je včeraj okrog poldne umrl v prometni nesreči na pokrajinski cesti med Cono in Portemaggiore v bližini Ferrare. V senat je bil izvoljen leta 1953 in leta 1963, medtem ko je bil leta 1968 izvoljen v poslansko zbornico. Dva mrtva in trije ranjeni med ropom v Veroni VERONA - Predsinočnjim malo pred 22. uro sta bila v ognjenem spopadu s karabinjerji ubita dva bandita, ki sta hotela okrasti blindirano vozilo, ki je prevažalo dragocene predmete. Ubita sta bila 28-letni Roberto Ragnoli iz Prevalle (Brescia) in 34-let-ni Bruno Baroni iz Nuvolenta (Brescia), ranjeni pa 27-letni Luca Tebaldini, 32-letni Giancarlo Cavrio-li in 27-letni Alessandro Panizzi. Cavrioli in Tebaldini sta že zapustila bolnišnico in se sedaj nahajata v zaporu. Karabinjerji so roparjem zaplenili dve pištoli, mitraljez, puško in nekaj varnostnih jopičev, ki so jih banditi uporabih med naskokom na blindirano vozilo v središču Verone. Vseh pet je že imelo opravka s pravico zaradi različnih kaznivih dejanj, med katerimi zaradi ropa in posesti orožja. RIM / VLADNI VARČEVALNI UKREPI BURIJO DUHOVE Abele »opozarja« Berlusconija DSL in SKP sta na robu razko a V »Forza Italia« se spet pojavljata dve različni usmeritvi RIM - Odločitev Kartela svoboščin, da glasuje proti varčevalnim ukrepom Dinijeve vlade, je po pričakovanjih povzročila pravi politični potres. Medtem ko vodja Nacionalnega zavezništva Fini ponavlja, da bo desnica gotovo strnjeno glasovala proti vladi, se v Berlusconijevi stranki svet pojavljajo razhajanja med pristaši trde linije in zagovorniki mehkejše politične usmeritve. Tega se zaveda sam bivši predsednik vlade, ki je sinoči dal razumeti, da je desnica pripravljena spremeniti stališče. A pod znanim pogojem, da se predsednik Dini na nek način opredeli za razpust parlamenta in za predčasne volitve. Tudi včeraj so se vrstili pozivi raznih predstavnikov strank, a tudi družbenih organizacij in samih sindikatov Kartelu svoboščin, naj ne glasuje proti Diniju. Oglasil se je tudi predsednik Zveze industrij cev Luigi Abete, ki poziva k čutu odgovornosti in k skupnim naporom za premostitev hude, predvsem finančne krize, v katero je zašla Italija. Z varčevalnimi ukrepi soglaša tudi večina v sindikalnem gibanju, ki je bila kritična do Dinijevih izbir, ko je bil slednji zakladni minister v Berlusconijevi vladi. Dogodek dneva predstavlja vsekakor poziv, ki ga je vsem parlamentarcem naslovil tajnik Demokratične stranke levice D’Alema. Prepričan je, da Berlusconi brani le samega sebe in svoj ekonomski, predvsem televizijski imperij in da so mu torej državni interesi deveta briga. Apel voditelja DSL je namenjen predvsem parlamentarcem Stranke komunistične prenove, katerih glas bo v poslanski zbornici najbrž odločilen za odobritev (ali zavrnitev) vladnih ukrepov. D’Alema je izrazil upanje, da se bo SKP ogradila od desnice in pri tem ostala zvesta komunistični tradiciji, ki se je vedno zavzemala za zaščito demokratičnih inštitucij. Tajnik SKP Bertinotti je poziv D’Aleme označil za izsiljevanje. Voditelj DSL po njegovem nima pravice za sklicevanje na komunistično tradicijo, »saj je bil D’Alema med tistimi, ki so najbolj prispevali k razkroju KPI«. Bertinotti je ponovil nasprotovanje vladnim gospodarskim ukrepom, ki po njegovem močno prizadevajo odvisne delavce in upokojence. Odnosi med levičarskima strankama so, kot vidimo, skrajno napeti in postavljajo v dvom zavezništva na prihodnjih volitvah. Nekateri poslanci in senatorji SKP pa ne soglašajo z brezkompromisno usmeritvijo tajnika Bertinot-tija. V stranki prihajajo spet do izraza politična nesoglasja, ki so se že pojavila ob izvolitvi Dinijeve vlade. Glasnik »oporečnikov« Garavini je tudi včeraj vztrajal na stališču, da mora levica v teh težkih trenutkih najti skupni politični jezik, saj sedanja huda razhajanja med DSL in SKP le politično krepijo desnico Finija in Berlusconija. Skupne tv in radio oddaje dežel Alpe-Adria TREVISO - Več kot 50 novinarjev je zaključilo vsakoletno srečanje javnih radiotelevizijskih hiš 19 dežel in držav skupnosti Alpe-Adria in potrdilo pomen skupnih oddaj. Na tv ekranih se dvakrat mesečno pojavljajo 30 minutni dokumentarci, radijske postaje pa oddajajo skupni polurni program enkrat mesečno: v obeh primerih gre za prispevek k medsebojnemu spoznavanju ljudi tega širokega in medsebojno povezanega območja srednje Evrope. Televizijske oddaje pranaša tudi satelitski program Euronevvs. ^IgST / GOSTOVANJE SARAJEVSKEGA VOJNEGA GLEDALIŠČA Zaklonišče kot upor umetnosti proti vojni Skupina je kot gost SSG nastopilo v Kulturnem domu TRST - Dokazati Evro-P1’ da duhovno življenje vojnem in porušenem ^arajevu ni zamrlo, pa ePrav so ga razmere posilile v temno podzem-° zaklonišče. In prav v zaklonišču se lahko raz-teater s predstavo aklonišče, ki ima ob umetniškem tudi še vr-r,i° , ugih, na prvi po- gled neslutenih pome- °v- Za sooblikovalce Predstav je učinkovit s.aCln upora proti kruto-i vojne, za sarajevske iskovaloe izziv, da )ub veliki nevarnosti gredo na predstave in na V°j° tragedijo pogledajo drugačnimi očmi, za t ^.dnanji svet« pa dokaz oživosti in neusahlji-e kreativnosti umet-mkov, ki bi jih krvave azmere lahko prisile k ®olku. S tem nabojem je . majevsko vojno gleda-Ce (Sarajevski ratni !eatar) prišlo tudi v Trst, Jer je kot gost Sloven-Kega stalnega gledališča ^stopilo v Kulturnem °iuu, s tem pa se je tu-Zaključila krajša ita-Ranska turneja bosan- ‘tB*upiBe. t , PCinstvo, ki se v pe-zvecer ni zbralo rav-: 0 v Pretiranem številu, J Po oceni sarajevskih odlično sledilo in odzivalo dogajanju na DrUu- ^ot že Irue izdaja, li d v 2110 en°umo gledalko delo Safeta Plakale f , ~ubravka Bibanoviča ednji je tudi režiser) 8°Vori o življenju, ki je t>arajevčane postalo sakdanje, prikazuje voj-, Vsakdan v zaklonišču, , Pa ga posamezniki °2lvliaj° precej dru-“ e- Nedvomna odlika pT,a,5®. da »iz realne tra-, h6 ne naredi še gle-uatrske, temveč da se p.a?ediji smeje«. Safet turT ° utouieljuje izbiro 1 s tem, da je prav tak lstop odraz sarajevske Prizor iz Zaklonišča, ki ga je Sarajevsko vojno gledališče igralo tudi v Trstu (Foto KROMA) miselnosti in te značilnosti hoče, tudi v najbolj tragičnih okoliščinah obdržati. Zato je Zaklonišče veliko več kot skrivališče pred vojnimi granatami in kroglami ostrostrelcev, Zaklonišče je odločen upor proti tej in vsem vojnam. Igro so prvič uprizorili v Sarajevu 6. septembra 1992, od takrat so jo doma ponovili več kot petdesetkrat, veliko pa so z njo nastopali tudi v tujini. Odlično so Zaklonišče pred meseci spre- jeli na Norveškem in v Londonu, na italijanski turneji pa so imeli manjše težave pri sporazumevanju. Na poti proti domu bo SARTR igral še v Sloveniji, kjer je sicer z Zakloniščem že večkrat nastopil, (bip) Jurčičev Deseti brat ob jubtieju gledališča TRST - Z nadvse uspešno uprizoritvijo Jančarjevega Halštata na Tednu slovenske drame v Kranju, ob istočasnem gostovanju Sarajevskega ratnega teatra z Zakloniščem v tržaškem Kulturnem domu, je Slovensko stalno gledališče v petek le stopilo pred občinstvo. Nepredviden daljši premor je bil posledica bolezni, ki je mimo črtanja vrste predstav zakrivila tudi preložitev premiere Desetega brata. Kljub vsemu je ta zdaj pred vrati, saj je napovedana za petek, 10. marca. Vidna sled prebolelih težav pa ostaneta dve nujni predpremieri. Gledališko vodstvo vendarle upa, da ne bosta prizadeli tistega posebnega prazničnega pričakovanja ponovne uprizoritve igre, ki je, z Jernejevo pravico, 2. decembra 1945 začela serijo petdesetih sezon neprekinjenega delovanja. Če je za »odrsko prireditev« Jurčičevega romana takrat poskrbel umetniški vodja Ferdo Delak in bil režiser Milan Kosič, ki je obenem igral Krjavlja, so si zdaj te tri vloge porazdelili dr. Andrej Inkret, Dušan Nastopajoči v Desetem bratu pred 50 leti Mlakar in nosilec Boršt- predvsem dva povezo- nikovega prstana Jurij Souček. Po dolgem času se kot scenograf znova predstavlja Klavdij Palčič, na njegovi s posebno tehniko izdelani sceni bodo zaživeli kostumi Marije Vidau, novo pa je za nas ime komponista Gregorja Strniše. Jezikovno redakcijo Jurčičevega besedila je opravil lektor prof. Jože Faganel. Ob Gojmirju Lešnjaku, ki mu je bila zaupana naslovna vloga, in drugih stalnih članih ansambla SSG je vsekakor treba omeniti nastop diplomantov igralske akademije Barbare Cerar (Manice) in Aljoše Ternovška (Marjana), ob teh in drugih mladih pa valca obeh predstav, žlahtni priči tega jubileja: Staneta Raztresena in Aleksandra Valiča. Omenjena člana Slovenskega stalnega gledališča za Trst in Primorje sta 2. decembra 1945 v nabito polni dvorani Penice upodobila Piškava in Dražarjevega Franceta. Prvega Raztresen, ki je to pot sodnik Mežon, drugega pa tedanji najmlajši član ansambla Aleksander Valič, ki je zrasel v Benjamina, graščaka na Slemenicah. Ze to dejstvo bi bilo samo po sebi prepričljivo vabilo za vse ljubitelje našega gledališča. Predstava pa obeta še mnogo drugega. TRST / ODNOSI Z DEŽELO Upokojenci iz NK bodo v soboto manifestirali TRST - Deželne sindikalne organizacije upokojencev SPI-CGIL, FNP-CISL in UILP-UIL bodo v soboto, 10. t.m. priredile množično manifestacijo v Trstu, da bi izrazile svoje nezadovoljstvo glede zadržanja deželnega odbora F-Jk do vprašanja oskrbe ostarelih v naši deželi. Zborovalci se bodo ob 9.30 zbrali na Trgu Unita ter nato v sprevodu krenili po Ul. Car-ducci na Goldonijev trg in nato na Trg Oberdan, kjer se bo manifestacija zaključila z govori predstavnikov upokojencev. O odnosu deželnih upraviteljev do problemov in potreb upokojencev so včeraj na tiskovni konferenci spregovorili Bruno Paludetto (CGIL), Carlo Bravo (CISL) in Enzo Chiaruttini (UIL), ki so predvsem podčrtali, da so bili dosedanji ukrepi Dežele na tem področju nezadostni, sektorialni, večkrat med seboj nasprotujoči in povsem pomanjkljivi na področju preventive. GORSKA SKUPNOST “NADISKE DOLINE” Povabilo na kosilo do 31. marca 1995 V NADISKIH DOLINAH Rezervacije sprejemajo gostilne in restavracije: GRMEK: PRAPOTNO: PODBONESEC: SPETER: SREDNJE: “Alla Posta” tel. 0432/725000 - Clodig “Da Silvana” tel. 725009 - Clodig “Alla Cascata” tel. 725034 - Clodig “Al Ceppo” tel. 713039 - Cosson “Da Vittorio” tel. 730792 - Castelmonte “Al Vescovo” tel. 726375 “Alla Trota” tel. 726006 -“Alla Grotta” tel. 709071 -“Al Giardino” tel. 727019 “Belvedere” tel. 727057 -“Alle Guerce” tel. 727665 - Pulfero Specognis ■ Antro - S. Pietro al Nat. S. Pietro al Nat. - S. Pietro al Nat. “Sale e pepe” tel. 724118 - Stregna “Bellavista” tel. 724085 - Tribil Inferiore Sodelujejo: • Trgovinska zbornica iz Vidma • Združenje gostilničarjev /'jdernske pokrajine e Slovensko deželno gospodarsko združenje lil ■ Is . I POSVET / VČERAJ NA PADRICAH V PRIREDBI KMEČKIH ORGANIZACIJ DOLINA / SEJA OBČINSKEGA SVETA Možnosti biološkega kmetijstva pri nas Zanimivo strokovno srečanje pritegnilo veliko ljudi Pošta mora imeti slovenske napise Verjetno zadnjo sejo pred volitvami »Možnosti naravi prijaznega in biološkega kmetijstva v tržaški pokrajini«. To je bila tema posveta, ki so ga včeraj popoldne priredili Kmečka zveza, Zveza neposrednih obdelovalcev, združenje Unione degli agricoltori in združenje Zeleni Kras v konferenčni dvorani padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Posvet se je odvijal pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst in Kraške goske skupnosti, udeležilo pa se ga je res lepo število tržaških kmetovalcev. Prisoten je bil tudi podtajnik pri ministrstvu za kmetijstvo, tržaški profesor Mario Prestamburgo. Priznati moramo, da je šlo za kakovostno in hkrati zanimivo strokovno srečanje. Uvodoma je v skopih besedah orisal položaj tržaškega kmetijstva ravnatelj tržaškega kmetijskega nadzorništ-va Giovanni Degenhardt. V bistvu je ugotovil, da je primarni sektor v naši pokrajini slabo razvit, a pristavil je, da možnosti razvoja so, in to še posebej na področju biološkega in naravi prijaznega kmetijstva. Toda kaj pravzaprav razumemo pod temi izrazi? Na to vprašanje je izčrpno in učinkovito odgovoril prof. Enos Co-stantini, strokovni vodja biološkega centra v Hu-minu. Biološko kmetijstvo je tisto kmetijstvo, ki uporablja naravna sredstva in ki se še posebej odpoveduje sintetičnim kemijskim proizvodom. Tako npr. proti parazitom uporablja razne biološke metode, kot so Udeleženci včerajšnjega posveta v padriškem raziskovalnem centru (F. KROMA) Po pričakovanjih je bilo v ospredju uvodne razprave dolinskega občinskega sveta odprtje nove pošte v Dolini. Na predsinoCnji seji se je dogodka najprej dotaknil župan PeCenik: poročal je o skopem telegrafskem obvestilu, s katerim je poštna ustanova sporočila dolinski občinski u-pravi, da bo na osnovi ugodnega mnenja KZE novi poštni urad zaCel delovati. Odprtje je torej šlo nekako mimo krajevnih upraviteljev, ki še vedno Čakajo na odgovor pristojnega ministrstva glede že obljubljenih dvojezičnih napisov. Pred približno šestimi meseci je bila namreč zahteva dolinske uprave sprejeta, pri naslednjem koraku so bile v Rim spo- ročene še oblikovne in vsebinske značilnosti dogovorjenega slovenskega napisa. V pričakovanju uresničitve obljubljenega se bo Občina Dolina še dalje zavzemala, da bodo novi poštni uradi Cim-prej opremljeni tudi s slovenskimi napisi. Na splošno so vse svetovalske skupine ugodno ocenile preselitev v novo stavbo, saj gre vsekakor za izboljšavo poštnih storitev. Bolj ali manj odločno neodobravanje pomanjkanja slovenskih napisov so izrazili svetovalci večine, saj to izničuje demokratični pristop državnih oblasti do krajevne stvarnosti. S strani opozicije pa je bilo slišati pozive k zmernejšemu ocenjevanju dogodka, ki naj bi bil po spolna zmeda, antagonistične biološke vrste, ograje, pa tudi razne ne-sintetiCne kemijske snovi, kot so baker, žveplo ipd. Prav zato, ker uporablja naravne metode, biološko kmetijstvo imenujemo tudi sonaravno. Njegova temeljna prednost je seveda v tem, da ne kvari naravnega o-kolja in da so njegovi pridelki bolj zdravi. Zaradi vsega tega Evropska zveza podpira tovrstno kmetijstvo, za katerega pa postavlja zelo stroga pravila. Po Costantiniju so se na govorniškem odru zvrstili Andrea Giubila-to, Roberto Pinton in Marta Hrutelj Majcen in Giovanni Panzera. Prva dva sta podrobneje prikazala, kako se je biološko kmetijstvo razvilo v Venetu, zlasti v okolici Padove, Majcenova je govorila o izkušnjah v Sloveniji, Panzera pa v Furlaniji-Julijski krajini. Posvet sta zaključila predsednik tržaške Zveze neposrednih obdelovalcev Nevo Radovič in voditelj strokovne službe Kmečke zveze Mario Gregorič. Slednji je v bistvu dejal, da tržaško kmetijstvo že zdaj v dobršni meri spoštuje značilnosti biološkega ali vsaj naravi prijaznega kmetijstva, tako da bi se lahko v tej smeri z lahkoto razvijal. Podobnega mnenja je tudi Radovič, ki sam vodi eno izmed dveh uradno priznanih bioloških kmetij na Tržaškem. Dejal je, da bi se tovrstno kmetijstvo pri nas moralo v prvi fazi posebno obračati na mlade. Na tak način bi lahko dosegli tudi širšo spremembo kulture prehrane v družinah. S SEJE VODSTVA STRANKE Še en poziv SSk za skupne proslave 5(Hetnice zmage nad nacifašizmom Vodstvo stranke Slovenske skupnosti, ki se je zbralo na novem strankinem sedežu v Trstu, je na svojem petkovem zasedanju (govorili so predvsem o razvoju odnosov med Italijo in Slovenijo) posvetilo veliko pozornost tudi pripravam na skorajšnje upravne in morebitne predčasne parlamentarne volitve. SSk meni, da bi Slovenci v Italiji morali v teh volilnih preizkušnjah iskati Cim veCjo možno enotnost, »saj mnoge pregrade iz preteklosti nimajo nikakršnega zgodovinskega opravičila, po drugi strani pa bistveno šibijo celotno našo narodnostno skupnost v prizadevanjih za uveljavljanje svojih pravic in zakonitih koristi«. »Večja demokratična enotnost manjšine bi bistveno prispevala tudi k ureditvi odnosov med slovenskim in večinskim prebivalstvom in torej k utrditvi mirnega in enakopravnega sožitja«, piše nadalje v tiskovnem sporočilu strankinega pokrajinskega vodstva. Krajevno vodstvo SSk je v tej luči obravnavalo tudi priprave na proslavitev 50-letnice konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom. Tajništvo je z obžalovanjem ugotovilo, da je njen že davni poziv k skupnemu proslavljanju ostal brez pravega odgovora, »saj nekatere komponente, začenši s Slovensko kulturno-gospo-darsko zvezo, že pripravljajo svoje manifestacije«. Tajništvo SSk je znova pozvalo zlasti osrednje kulturne organizacije naše manjšinske skupnosti, naj bi to zelo pomembno obletnico skupno proslavili predvsem v duhu obnovljene enotnosti. mnenju, denimo, Raffae-leja (Ljudska stranka) zgolj birokratski zaple' tljaj brez vsakršne poli' ticne vsebine. Na predsinoCnji seji občinskega sveta, ki bi bila v primeru določitve upravnih volitev za 23. april verjetno zadnja, je Zupan poročal tudi o zavrnitvi smernic k varianti občinskega regulacijskega naCrta, ki jih je deželni nadzorni odbor zavrnil zaradi "presploš" nega pristopa”. S tem )e postopek za prilagajanje občinskega SRN za določen Cas prekinjen, zelo verjetno se bo z njim ukvarjala prihodnja občinska uprava. Po daljši uvodni razpravi je dolinski občinski svet v nadaljevanju sprejel dva pomembna upravna dokumenta, in sicer novi pravilnik za greznično omrežje in razvojni nacrt za trgovinsko dejavnost. Slednjega sta poverjena strokovnjaka Branko Jazbec in Giorgio Bazo izdelala z namenom, da bi izboljšali in izpopolnili prodajno mrežo v občini, ki jo je doslej urejeval pravilnik iz leta 76. Novi razvojni načrt predvideva okrepitev prodajnih točk ob mejnih prehodih, izboljšanje trgovinske ponudbe v manjših naseljih in uresničitev načrtovanega trgovinskega središča, ki naj bi zadovolji} oziroma privabil tudi odjemalce izven občinskega območja. Novo središče naj bi zgradili ob tovarni Velikih motorjev, ponudba pa naj bi obsegala vse vrste blaga, razen jestvin. Damjana Ota Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-7724IB Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LTT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG REVIJE / VČERAJ PREDSTAVILI POSKUSNO ŠTEVILKO ORIENTexpress krenil na pot Včeraj se je začelo novo potovanje ORIENTexpres-sa. Ne gre za opevani vlak iz še bolj opevane tržaške in avstro-ogrske preteklosti, temveč za revijo, ki je povzela ime po enem najbolj privlačnih dejanskih povezovalcev med različnimi kraji in kulturami. In še nekaj zakriva ime orient express (orient ekspres po slovensko), ker je pac vlak, se stalno premika in ne obtiči nemočno na istem mestu. Po mnenju pobudnikov novega mesečnika, ki so ga predstavili vCeraj, pa v Trstu prihajata premalo do izraza prav želja po povezovanju, kot tudi po premeščanju morebitnih prekatov. Da gre za nekoliko neobičajno revijo - vsaj za današnje dni in za tržaške razmere - priča nadalje dejstvo, da izhaja štirije-zicno. Vsak članek je namreč natisnjen (po stalnem vrstnem redu) v italijanščini, angleščini, slo- venščini in nemščini. Za nami so Časi, je med včerajšnjo predstavitvijo na sedežu mednarodne šole European School of Trie-ste dejal njen predstavnik Pumi, ko si lahko v tržaških kavarnah zasledil ženicke, ki so nonšalantno segale po revijah v različnih jezikih in se med seboj tudi pogovarjale večjezično. Vprašanje, zakaj določen del Trsta mestno večkulturnost doživlja travmatično, medtem ko jo izven mesta poveličujejo, seveda niti včeraj ni dobilo ustreznega odgovora. Pač pa so pobudniki, predvsem Rosario Lima, predsednik Kulturnega centra Gulliver, ki je izdajatelj revije, in pa odgovorni urednik Riccardo Huber, naglasili, da bo ORIENTexpress skušal razkrivati vse pozitivne značilnosti Trsta oz. širšega območja. Mesečnik seveda ne bo zamolčal številnih negativnih pojavov, ki še označujejo mesto, kot bo tudi moral upoštevati krajevne posledice splošnega kriznega obdobja, vendar pa bo dajal prednost področjem in dogodkom, ki predstavljalo mesto v svetlejši luci (npr. Trst mesto znanosti). Kot je bilo razvidno že iz prve, pravzaprav poskusne številke, ki so jo predstavili vCeraj, zasedajo v bogato ilustrirani in lepo urejeni reviji veliko prostora reklamni oglasi. Mesečnik, ki ga bodo delili brezplačno, ima namreč dovolj sponzorjev, da se bo z reklamo vzdrževal. V kratkem naj bi ga tiskali V nakladi 100 tisoC izvodov, kar je seveda za Trst (in ne samo) izredno visoka številka. In še na kratko o vsebini. Uvodne strani so rezervirane za krožek Gulliver, ki poziva k sodelovanju tudi druga ljubiteljska združenja. Revija bo narn-rec objavljala informacije o delovanju, predvsem pa o najrazličnejših pobudah' V prvi (številki 0) so pr®; cej pozornosti namenih »pravemu« orient ekspresu, aktualnim dogodkom (Trbiž 2002), okolju (Kras in Kanalska dolina), turizmu in prireditvam. S® enkrat velja izpostaviti p°' sreCenost grafičnih rešitev Paola Magnanija, ki je m0-ral »enakopravno« porazdeliti članke v različnih jezikih. Od vCeraj je torej Trst bogatejši za revij0, vprašanje pa je, če se b° mesto na izziv sploh odzvalo. (bip) TRST Nedelja, 5. marca 1995 UžELEZARNA / SREČANJE Z DEL PIEROM 'jh KRIŽ / POBUDA SEKCIJE VZPI-ANPI C Podpora Občine delavcem železarne V ponedeljek na deželi sestanek, da bi premaknili krizo z mrtve točke Tržaška občinska uprava mora pod-Preti prizadevanja za rešitev škedenjske Sezame, v prvi vrsti zahtevo, da bi se-nat Cimprej zagotovil dovoljenje za Proizvodnjo elektrike v notranji termoe-oktrarni, in da bi Cimprej zaključili ekspertizo o ustreznosti odkupne cene. ocina pa naj zagotovi tudi enotno Podporo mesta v primeru, da bi se po-Sajanja izjalovila in bi sindikati morali ^glasiti stavko. To so glavne zahteve, 80 jih sindikati predstavili na včerajšnjem sestanku odborniku za gospo-arstvo, Eugeniu Del Pieru, ki jih je ^Prejel v imenu celotne občinske upra- V ponedeljek popoldne bo na pobu-0 predsednice deželne vlade Alessan-rrre Guerre srečanje, na katerem se bodo Rastali predstavniki deželne uprave, rrzaske občine, komisarski upravitelji alezarne, sindikati in zastopnika obeh Ponudnikov za odkup škedenjskega obrata, Bobnata in Lucchinija. Tudi na .ein sestanku bo morala Tržaška občina lasno zastopati stališče, da je treba k jjjjoblemu termoelektrarne in prodaje nasploh pristopiti brez nadaljnega zavlačevanja, ki lahko ogrozi usodo železarne in z njo celotnega tržaškega gospodarstva. Za sindikat je skrajni dahun za rešitev krize prihodnji 23. april, ko bo zaradi krajevnih volitev zamrlo vse delovanje birkoracije na ministrstvih in bi se torej možnost prodaje lahko dokončno izjalovila. Sindikalni predstavniki so odborniku Del Pieru tudi podcrtah, da si delavci pričakujejo jasno in javno podporo občinske uprave v primeru, da bi bili prisiljeni razglasiti stavko: Ce bo splošna stavka, mora občina, kot najvišji predstavnik mesta, pristopiti k pobudi in sklicati k sohdamosti vse prebivalstvo. Predstavnik občinskega odbora se je z zahtevami delavcev strinjal in jim zagotovil najveCjo možno podporo mestne uprave. V podporo prizadevanjem za rešitev škedenjske železarne so se oglasih tudi predsednik deželnega sveta Roberto Antonione ter odbornika Dega-no in Moretton, ki je zagotovil, da bodo na ministrstvu v kratkem uredili izplačilo dopolnilne blagajne za 1994. Partizanski praznik v znamenju 5(Hetnice Na prireditvi je nastopil Tržaški partizanski pevski zbor V Ljudskem domu v Križu je bil včeraj popoldne praznik včlanjevanja bivših borcev v krajevno sekcijo VZPI-ANPI »Evald Antončič«. Srečanje, ki se ga je udeležilo veliko ljudi, je bilo tudi nekakšen uvod v proslavljanje 50-letnice zmage nad nacifašizom. Prireditev je bila po- NIZ PREDAVANJ Psihosomatski pristop do zdravljenja m se ie v knjižnici finske fakultete na-n J6Val niz predavanj o ni 1^0somatskem pristo-' .° zdravljenja, ki jih Pireja Studijski center za Psihosomatiko in analit-0 Psihologijo. Center J^uje zdravnike in us! ■ 0Se’ hi poskušajo L , Pot novi viziji glo-boj, Medicine, ki naj bi v aika obravnavala v ‘aV nie8°vih aspektih Ar0 fizičnih kot psihic-let ^avnf cilj široke pata 6 ,Pre(favanj je seveda n ’ ja bi širši javnosti Jdstavili vse možne Or-8 v G ^ Psihosomatiki. ■ irangipane, izvede- akupunkturi, je v svojem včerajšnjem posegu ponazoril, kako je kitajska tradicionalna medicina, ki je nastala pred 4000 leti zavzela mesto v sistemu, ki je moral poiskati razlago za celo množico naravnih pojavov. Zato se medicina ni omejila le na vidne simptome patologij, temveč je jemala v poštev vse komponente, ki lahko to patologijo pogojujejo. Ustvarila ni samo branja posameznih patologij, temveč vseh vej človekovega življenja in se po pravici uvršča v psihosomatsko medicino. DOLINA / GIBANJE Oglaša se civilna družba Odločno opozorilo na nevarnost etničnega spopada Gibanje dolinske civilne družbe nam je poslalo naslednje sporočilo: »PohtiCno gibanje in različna stališča glede upravljanja političnih enot se v sodobni družbi odločno pojavlja tudi izven strankarskih krogov: namen vseh teh ljudi, ki želijo izražati svoja gledanja na pohtiCno početje, je v prvi vrsti in izrecno v želji za prizadevno soustvarjanje skupnega prostora, ki lahko jamCi primemo, našemu človeku naklonjeno okolje. Gibanje civilne družbe, ki ga v dolinski občini sestavljajo podpisniki programskega dokumenta, pa tudi širok krog somišljenikov med občani italijanske narodnosti, nastaja torej iz poštenih vzgibov po iskanju enakopravnega sogovornika v političnih strankah. Pojav družbenega ozavešCanja je, žal, spremljalo precej nerazumevanja s stra- ni tistih, ki so v tem videli »novega nasprotnika«. Zato je seveda Cisto naravno, da tak pojav sproži vrsto dvomov v strankarskih krogih. Kot že povedano na srečanjih s predstavniki krajevnih pohticnih strank, želi biti gibanje civilne družbe enakopravni sogovornik pri oblikovanju nadaljnje usode dolinske občine in torej iznesti svoje predloge v programsko snovanje, ki v teh dneh soudelezuje vse krajevne politične dejavnike. Ze z upoštevanjem prisotnosti večinske narodnosti na našem ozemlju in z zavestno željo po vključevanju občanov italijanske narodnosti v družbeno, kulturno in zgodovinsko izrazito zaznamovan prostor, pa je gibanje jasno proti t.i. etničnemu spopadu, ki v tem predvolilnem Času ustvarja zaskrbljenost nekaterih političnih dejavnikov«. sveCena spominu na partizanskega komandanta, domačina Josipa Vergi-nello, ki so ga nacisti ubili v kraju Lumezzane pri Brescii, zato se je proslave udeležila tudi delegacija iz tega mesta. Glavni govornik je bil Giovanni Pešce, Verginellov soborec, odlikovanec z zlato kolajno za vojaške zasluge. Za njim je spregovoril predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Ar-turo Calabria. Oba govornika sta se spomnila Ver-ginelle, pa tudi antifašista Eugenia Curiela, katerega obletnica smrti je potekala prav v teh dneh. Oba sta poudarila, da je treba danes, bolj kot kdajkoli, okrepiti boj za mir, svobodo, demokracijo in v obrambo vrednot, za katere je padlo toliko slovenskih in italijanskih antifašistov. V imenu domače sekcije je spregovoril predsednik Ferdinand Bogateč, ki se je spomnil vseh vaščanov, padlih v osvobodilnem boju v taboriščih in jeCah. Se posebej se je spomnil Verginelle in Antoniča. Slednjega, je dejal, se bomo spomnili še posebej, ko bomo skupno s prebivalci Lonjerja proslavljali 26.marca prav v Lonjerju. Sledil je nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je pod vodstvom Oskarja Kjudra zapel dvanajst partizanskih in borbenih pesmi. Njegovo petje sta z recitacijami obogatila Stane Razstresen in Aldo Pressel. Nastop zbora je povezovala Rada Cergol. Ob koncu praznika je Ar-turo Calabria izročil odličji Pesceju in Kjudru, posebno priznanje pa Ferdinandu Bogatcu. V Ljudskem domu je nato sledila lepa družabnost ob petju borbenih in partizanskih pesmi. Neva Lukeš 63. zborovanje Edinosti na Trgu Zedinjenja Danes od 11.30 do 12.30 v Trstu na Trgu Zedinjenja Italije 63. redno mesečno protestno zborovanje, ki ga prireja druž-beno-politicno društvo Edinost v protest proti veCdesetletni zamudi italijanske države pri izpolnjevanju ustavnega določila o zaščiti jezikovnih manjšin ter proti poizkusom vlade, da bi z navadnim zakonom ukinila oblike zaščite, ki že obstaja na osnovi neposredne normativne operativnosti ustave in na osnovi že sprejetih ukrepov za izvajanje določil mednarodnih obveznosti. StEKUPČEVANJE Z OROŽJEM PRI PREGLEDU TURŠKEGA TOVORNJAKA Aretirani moški stanuje v Bazovici Prijeli so tudi neko žensko iz Bosne jj }!?erai se je izvedelo za ime moškega, pri katerem so škili nekai vojaSkega orožja (govor je o dveh avtomat-Za Puškah AK-47, bolje znanih kot kalašnikovi). Gre cer 'le^ne8a Riccarda Doljaka iz Bazovice, kjer ga si-to^uajo kot Žarka in kamor se je priženil iz Sama-ttU]Ce Doljaka, ki so ga prijeli na njegovem do- > so kasneje aretirali tudi 48-letno Slavico Petek, do-^-Mostarja v Bosni. O preiskavi ni podrobnejših IriQ ’ kot tudi niso bile potrjene govorice, da ne gre sa-za dve avtomatski puški, temveč za večjo količim a' Nekateri tudi vedo povedati, da je Doljak vsaki hodil na karabinjersko postajo v vasi in so sklepa 1 a —___i • . • i • qj, . avLUmcllSKl p USKI, LUlllVdU Z.Č1 VUUJU KUllUHlI jhtr t ^ekateri tudi vedo povedati, da je Doljak vsaki li ,° uodil na karabinjersko postajo v vasi in so sklepa dan3 ^ rnoi(fa v hišnem priporu ali se mora paC vsa j1jsoP0sef)ej javiti, vendar tega na karabinjerski posta; Potrdili. Namestnik državnega pravdnika Filipp Um ■ k* koordinira preiskavo, je prav tako dejal, d ki s3!1 L11.3110’ du bi bil Doljak v hišnem priporu ali d Qi P 0*1 imel opravka s pravico. Z aretacijo se ukvarj pisaf’ zaPomi nalog pa je zahteval prav Gulotta. Pod Va J? oa je sodnica za predhodne preiskave Bottanc ha aretirana so že zaslišali. Morda težave z vodo ha VT° Podjetje ACEGA obveSCa, da bo zaradi de Ure ° .vodnem omrežju morda v torek od 8. do i; Zaint • zmanjšanja pritiska vode v Skednji tace erasirane ulice so naslednje: Servola, Banelli, P: Sotle'' • a^a de Marchi, Pirandello, Pane Blanco te V dvojnem dnu rezervoarja našli veliko količino turškega hašiša Tovor so izredno dobro skrili v dvojnem dnu rezervoarja, ki je bil dosegljiv samo z zgornje strani, torej so morali odstraniti vse, kar je bilo v tovornjaku. To ni bilo vse: Ce je človeško oko že mogoče prevarati, pa ni tako preprosto rešiti se dobro izurjenih psov. Tihotapci so pomislili tudi nanje, posamezne zavojčke so premazali s kafro. A trud je bil tokrat zaman: agenti finančne straže pod vodstvom podpolkovnika Gaetana Rabuazza so mamilo odkrili in zaplenili ter šoferja aretirali. Slo je za veliko količino hašiša, kar 184 hlebcev, tehtali so 210 kg in bi na tržišču na debelo navrgli dve milijardi lir in pol, na tržišču na drobno moramo to številko pomnožiti s štiri, torej dobrih deset mi- lijard lir. Tovor so našli v petek okrog 14. ure na turškem tovornjaku, ki je v Trst prišel z ladjo Do-ran, ki je tistega jutra priplula iz Istambula. Prevažal je lešnike, ki so bili namenjeni v Belgijo, a z mamilom bi bil moral založiti nizozemsko tržišče. Seveda najdba ni bila slučajna, temveč je terjala daljšo pripravo in usposobljenost (vsak dan pride v naše mesto okrog 120 tovornjakov in je nemogoče, da bi prav vse pregledali, sicer bi dejansko ustavili promet v pristanišču in na mejnih prehodih). S posebnimi preiskovalnimi tehnikami in kontrolami namreč lahko omejijo število tovorov, ki jim zatem »posvetijo« večjo pozornost. Tudi tokrat so tako ravnali: na podlagi zbranih informacij so prišli do zaključka, da omenjeni tovornjak prevaža mamilo in so ga do potankosti pregledali. Šoferja (vozilo je bilo njegova last) so odpeljali v koronejske zapore, kjer je na razpolago namestniku državnega pravdnika Gulotti, ki preiskavo koordinira. Pri tem velja spomniti, da so agenti finančne straže samo v zadnjih treh letih zaplenili 586 kg heroina. Odkar so se namreC zaradi vojne v bivši Jugoslaviji prekinili običajni kanali, gre vse veC mamila in tudi orožja prav preko Trsta in njegovega pristanišča. Vsekakor je delo italijanskih preiskovalnih organov tudi nekoliko olajšano, odkar Turčija kaže večje sodelovanje pri preprečevanju mednarodnega tihotapstva z mamili. r TRADICIONALNA ZBOROVSKA MANIFESTACIJA V Boljuncu start Primorske poje Posvečena je 50-letnici zmage Kot vsakoletni pevski pozdrav pomladi se tudi letos začenja niz koncertov, s katerimi mednarodna zborovska revija Primorska poje doživlja svoje 26. leto življenja. Prva dva koncerta bosta na vrsti že v soboto, 11. t.m., in sicer v občinskem gledališču v Boljuncu in v kulturnem domu v Podnanosu. Od nedelje dalje, se bo po raznih krajih obmejnega pasu zvrstilo še ostalih sedemnajst koncertnih srečanj, na katerih bo vsakič nastopilo po šest zborov oz. pevskih skupin. V Boljuncu, kjer bo revija Primorska poje nastopila pod pokroviteljstvom Občine Dolina in v soorganizaciji ZSKD in domačega kulturnega društva, bodo otvoritveni koncert oblikovali MoPZ Kras z Opatjega sela, MePZ društva upokojencev iz Izole, MoPZ St.Maver, MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, DPZ Devin in MePZ Zdravko Munih z Mosta na Soči. Tudi letošnja zborovska revija, ki že tradicionalno slovi po svoji množičnosti, prinaša med slovenske zbore iz obmejnega primorskega pro- stora željo po sodelovanju in vzpostavljanju novih prijateljskih vezi, ne da bi seveda ob tem zanemarjala pomembnosti dobrega in ubranega petja. Primorska poje sicer ni tekmovalna revija, želi pa spodbujati gojenje zborovske glasbe, ki naj bi z iskanjem vsebinskih in poustvarjalnih poti skušala presegati tradicionalne kulturne obsege. Tudi letošnjo izvedbo spremlja radijsko tekmovanje, pravzaprav »tekmovanje« radijskih posnetkov nastopov posameznih zborov in skupin. Pobuda, ki jo usklajuje koprska radijska postaja, naj bi v revijo vnesla spodbudno iskrico zdrave želje po merjenju svojih sposobnosti. Važna vsebina letošnje Primorske poje je sovpadanje s 50. obletnico zmage nad nacifašizmom: tako so mnogi zbori v svoj nastop uvrstili partizanske in sploh borbene pesmi, koncert, ki bo 2. aprila v sežanskem kulturnem domu, pa bo posebej posvečen tej pomembni obletnici. Damiana Ota SSK IN V. ŠČEK V petek uradno v novem sedežu V petek, 10. t. m., bo otvoritev in blagoslovitev prostorov v Ulici Giacinto Gallina 5/III blizu Goldonijevega trga v Trstu, kjer ima svoj novi sedež Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček in kamor se je iz Ul. Machiavelli 22 preselila tudi Slovenska skupnost. Otvoritev bo ob 20. uri. Slovenska skupnost pa vabi svoje člane, somišljenike in predstavnike k udeležbi. Slovenska skupnost ob tej priložnosti nadalje opozarja, da je njena pisarna tudi v novih prostorih odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Številka telefona in faksa pa je ostala ista kot doslej, in sicer 040/639126. ______PUST / DANES TEKMOVANJE V MILJAH_ Slovo Kraškega pusta 95 Z nagraditvijo najuspešnejših na Kraškem pustu 95 se je spustil zastor na letošnjo izvedbo, medtem ko čaka udeležence miljskega pusta še najtežja preiskušnja. Izredno slabo vreme je namreč onemogočilo potek tradicionalnega sprevoda na pustno nedeljo, tako da so morali prireditev prenesti za teden dni. Vremenske napovedi niti za danes niso najugodnejše, vendar pa, če spet ne bo posegel sovražni dež, bo ob 14. uri le krenil že 42. pustni sprevod. Prireditelji si seveda nadejajo, da se bo v Miljah zbrala običajna množica domačinov in tujih gostov, ki se bodo nasmejali ob potegavščinah in bodicah milj-skih pustnih skupin. Vendar pa preglejmo še zadnje poglavje letošnjega Kraškega pusta. Med vozovi je odločno zmagala skupina iz Bazovice, ki je na pustni torek osvojila še prehodni pokal tržaških mestnih okrajev. Peta dinastija faraon Berluscon je na Opčinah prejela 45 točk. Za ba-zovskim pa se je z minimalnimi razlikami razvrstilo nekaj vozov, ki so si bili očitno precej enakovredni. Na drugo mesto se je z 38 točkami uvrstil voz iz Saleža-Zgo-nika Sconcerto in mi-fa-sol-do, samo točko manj pa je prejel voz Kralj lev skupine Jabadabadu. Na četrto mesto (36 točk) je žirija uvrstila šempolajski voz Bodočnost, denar, ljubezen, točko manj (35) pa je dosodila vozu iz Trnovce Svet je ustvarjen za prebrisane. Nato pa so razvrstili vozove Čakaj in upaj iz Praprota (33 točk), Poskus iz Medje vasi-Stivana (27) in Začarani gozd od Sv. Ivana (24). Na openski prireditvi je nastopilo tudi nekaj ošemljenih skupin. Največ točk (42) je žirija podelila boljunski skupini Strige, štrege, štregoni, združite se, za njo so uvrstili skupino iz združenih vasi, ki je prikazala Sport in glasbo (39 točk). Štirje letni časi v izvedbi nabrežinske osnovne šole so prejeli 31 točk, 24 pa Stari pustni običaji iz vasi Vrbovo pri Ilirski Bistrici. Ce vreme zadnji trenutek ne bo spet ponagajalo organizatorjem, bomo danes popoldne že vedeli, katera skupina se je najuspešneje pripravila za tradicionalno tekmovanje v Miljah. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 5. marca 1995 EVZEBIJ Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.56 - Dolžina dneva 11.09 - Luna vzide ob 8.13 in zatone ob 22.25. Jutri, PONEDELJEK, 6. marca 1995 STANKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,9 stopinje, zračni tlak 999,9 mb raste, veter vzhodnik 8 km na uro, vlaga 86-odstot-na, v jutranjih urah je padlo 0,4 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessan-dro Del Moro, Alberto Ze-manek, Gianmarco Silli, Debora in Sabina De Marco, Agnese Accurso, Matteo Al-vino, Sara Botterini, Moreno Ghizzoni, Matija Milkovič, Elisabetta Glussi. UMRLI SO: 83-letna Li-bera Babuder, 81-letna Giu-seppina Razza, 83-letna Norma Palma, 71-letni Ino Novel, 78-letna Giuseppa Palumbo, 85-letna Maria Cemaz, 83-letni Nerone Co-loni, 86-letna Gisella Cer-queni, 80-letna Laura Fon-zar, 54-letni Sergio Primiti-vo, 74-letni Giuseppe Sedmak, 72-letni Renato Gallet, 85-letni Giusto Vouk, 68-letni Mario Schrott, 80-letni Pelagio Tujach, 85-letna Ar-mida Clausi. ' ^ LEKARNE Nedelja, 5. marca 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Trg 25. aprila 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Ul. Giulia 14 (tel.572015), Trg Gavana 1 (tel. 300940), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253), Fernetiči (tel. 212733) Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). __________SKD I. GRBEC______________ Dan slovenske kulture v škedenjskem društvu Trije pevski zbori bodo danes skupno proslavili dan slovenske kulture. Prireditev bo ob 16.30 v društveni dvorani KD Ivan Grbec; na njej pa bodo nastopili Skedenj ski mešani pevski zbor, mešani pevski zbor Ko-lonkovec in Zenski pevski zbor Ivan Grbec. Program bodo obogatili še gojenci Glasbene šole GM, govornica pa bo prof. Bogomila Kravos. S skupno proslavo Dneva slovenske kulture nadaljujejo omenjeni zbori s tradicijo, ki povezuje to dejavnost na območju Skednja in Kolonkovca in daje pevcem in pevkam lepo priložnost, da predstavijo lepo slovensko pesem in tudi svoje uspehe na področju zborovskega petja. (N.L.) Stefan Turk bo razstavljal na Opčinah V torek zvečer ob 20. uri bo v razstavnih prostorih Prosvetnega doma na Opčinah odprtje slikarske razstave Stefana Turka z naslovom Simfonije. Student zgodovine umetnosti na tržaški univerzi je obiskoval tečaje s prof. Ninom Perizijem. Več let se ukvarja tako s slikarstvom kot z risbo. Sodeloval je na številnih razstavah in prejel več nagrad in priznanj. Barvne poteze niza temperamentno, z močno življenjsko silo spaja tako zunanje impresije kot globlja notranja doživetja, ki zaživijo v poudarjenih svetlobnih kontrastih. Ob odprtju bo nastopil pianist Marko Sancin. Srečanje ob 8. marcu Komisija za »enake možnosti« - Milje vabi vse ženske, ki živijo ali delujejo v Miljah, na srečanje, ki bo 8. marca ob 17. uri v Kulturnem centru G. Milio na Trgu Republike v Miljah. Prispevki za popravilo Stadiona l.maja Nadaljuje se akcija Odbora za ohranitev Stadiona 1. maja, ki je izpeljal vrsto uspešnih pobud. Ob tem pa se nadaljuje zbiranje prispevkov. V tem tednu so darovah: Nada Berce 100.000 lir, namiznoteniška sekcija SZ Bor 1.550.000, družina Cveto Ukmar 200.000, Milan Cebulec 200.000, Martina in Ivana Flego 100.000, Nadja Benedetič 200.000, Elisabetta Cesar 100.000, Rudolf Sosič 100.000, Vojka, Sonja, Ivan in Drago Ukmar 100.000, Neva in Marjan 20.000, podjetje Velox 100.000, družina Kosovel 100.000, družina Malalan 100.000, družina Sie-ga 200.000, družina Černe 50.000, Alfred Svagelj 100.000, N.N. 50.000, Silva in Ljonka 50.000, Massimo Raseni 100.000, Sneguljčica in sedem škratov 200.000, družina Gregorič 200.000 lir. Ob predstavitvi nove kasete »PRI IMAŠ DOMA« ANSAMBEL ADRIA KVINTET z Opčin vabi na ZABAVNI VEČER Sodeluje tudi čarodej VIKY. Marijin dom pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, danes, 5. t. m., ob 17.30. Sc/tni na&tofr ih mestu ! Vabljeni! prireja @3= cmaraei PRAZNIK ZENA od 21. ure dalje ples z ansamblom STATUS SVMBDL Moški striptiz Od ponedeljka, 6, do nedelje, 12. marca 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita d’Italia 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ul. 3 (tel. 215170)- samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unita d’Italia 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseška ul. 3 (tel. 215170)- samo po telefonu za najnujnejše pri- mereNOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Poster. 0.15 »Little Odes-sa«, i. Vanessa Redgrave. EXCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Frankenstein di Mary Shelley«, i. Robert De Niro. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Puo succedere anche a te«, i. Bridget Fonda, Nickolas Cage. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Uomini, uomini, uomini«, r.-i. Christian De Sica, i. Massimo Ghini, Leo Gullotta. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Night-mare - Nuovo incubo«, r. Wes Craven. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L’uo-mo ombra«, i. Alec Baldwin. NAZIONALE 3 -15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Starga-te«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pallot- tole su Broadway«, r’ Woody Allen, i. John Cu- MIGNON - 16.00 - 22.00 »Giochi particolari«, porn-, prepovedan mladini p°o 18. letom. CAPITOL - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Rivelazioni«; i. Michael Douglas, Deffli Moore. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Con gli occb chiusi«, r. Francesca Archi-bugi, i. Sergio Castellit0' Stefani a Sandrelli, Debora Caprioglio. LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Kika, un cor-po in prestito«, r. Pedro Al-modovar, prepovedan mla-dini pod 14. letom. H ČESTITKE Jutri bo slavil 70. rojstni dan ALBIN POZRU iz Beke. Želimo mu vse najboljše in se nešteto zdravih in srečnih let žena Marija, hči Anica z možem ter vnuka Sojafl in Patricija z družino. Pta-nonotu pošilja Erik 70 poljubčkov. Voščilom se pridružujeta družini Bandi iz Prebenega in Tul iz Milj- Te dni je praznovala v Ricmanjih 80. rojstni dan PEPCA KURET. Se na mnoga leta ji želi SKD Slavec. Jutri, 6. marca praznuje 21. rojstni dan Aljoša Čok Vso srečo in zdravja mu Želita papa in nona Anica V petek, 3. marca je praznoval svoj 90. življenjski jubilej nas Srečko Suman Se na mnoga leta mu kličejo vsi njegovi 28. februarja je na tržaški univerzi diplomirala iz klasične filologije z odliko in pohvalo Barbara Zlobec Iz srca ji Čestitajo starši in sestra Marija Zgoniška sekcija Slovenske skupnosti prireja v sodelovanju s Krožkom za družbena vprašanja Virgil Sček predavanje dr. Dragomira Legiše na temo: VRNIMO SE K POLITIKI Predavanje bo jutri, 6. t. m., z začetkom ob 20.30 v dvorani PD Rdeča zvezda v SaleZu. Toplo vabljeni! ODBOR DOLINSKEGA PUSTA se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način - s prisotnostjo, prispevkom in veliko gostoljubnostjo - pripomogli k uspehu letošnjega pustnega koledovanja po Dolini in Krogljah, nato še pepelničnega pogreba. Obenem prosi za razumevanje domačine tistih hiš, kamor škrmate niso uspele potrkati na vrata: vreme je bilo namreč nekoliko »vlažno«, tako da smo bili prisiljeni nekoliko skrčiti običajni pohod. Na svidenje prihodnje leto! X ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^.H)BL.IAN£ V FRANKFURT J^ONDON ^jllNCHEN piANBUL jyj0SKV0 j^OPENHAGEN pARIZ piM gKOP.lE gPLIT JIRAN0 JjDNAI ^IJRICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 J SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Josip Jurčič - Andrej Inket DESETI BRAT Režija DUŠAN MLAKAR Predpremieri: v sredo, 8. marca, ob 20.30 - RED D v četrtek, 9. marca, ob 20.30 - RED E Premiera: v petek, 10. marca, ob 20.30 - RED A Ponovitve: v soboto, 11. marca, ob 20.30 - RED B v nedeljo, 12. marca, ob 16.00-RED C SKD BARKOVLJE bireja danes, 5. marca na sedežu TPK Sirena a barkovljanskem napisu SREČANJE OB LEPI DOMAČI BESEDI N, IN GLASBI 'jastopiij bodo: Aleksander Furlan, Atilij Kralj, ncenci šole Finžgar, mladi recitatorji: Ivana God-'m, Robert Mosetti in Sandra Poljšak, pel bo Wal-* r Bet, glasbena spremljava Andrej Pegan. ^£etek ob 16.30. - Vabljeni! DOM J. UKMAR, PD KOLONKOVEC in KD I. GRBEC vabijo na dan slovenske kulture J^nes, 5. marca, ob 16.30 v društvene prostore KD ■Grbec (Skedenjska 124). “°delujejo: škedenjski mešani pevski zbor, MePZ 'Solonkovec, 2PZ I. Grbec, gojenci Glasbene mati-Ce’ Priložnostna beseda prof.a Bogomila Kravos. ALTERNATIVNO praznovanje dneva žena V LETU, KI JE ŽENI POSVEČENO 'Ttsrčno vabljeni na okroglo mizo »0 VLOGI ŽENE V DRUŽINI IN SLUŽBI, V SOLI IN CERKVI« ■o bo v sredo, 8. t. m., ob 20. uri v dvorani prenovljene sta-p SoJe> zraven cerkve in srenjske hiše v MaCkoljah. bostje večera bodo zdravnici dr. Irena Tavčar iz Devina in ar- Jadranka Vrh iz Kopra ter sestra redovnica Doroteja Rupnik. STOP 20 vlomilce S PASIVNO VARNOSTJO LAHKO MIRNO SPIS Železna premična dvoriščna vrata, blindirana polk-na in navoj niče, železne ograje raznih oblik in barv IN... BREZPLAČNI PREDRAČUNI Trst - Ulica Giotto 9 - Tel. 635086 § POPOLNA RAZPRODAJA - POPOLNA RAZPRODAJA ITALMOVA POPOLNA RAZPRODAJA ZIMSKIH, POMLADNIH in POLETNIH ZENSKIH OBLAČIL Velikosti do št. 60: krila, suknje, majice, hlače, površniki, dežni plašči PO NABAVNIH CENAH ITALNOVA - Trg Ospedale 7- Trst POPOLNA RAZPRODAJA - POPOLNA RAZPRODAJA lim i c e * i V zvezi z metanizacijo v Dolini, ki je pred i ratkim stekla, bo podjetje ACEGA organizira-0 »Poklicni obveščevalni tečaj za inštala-J®rje naprav na metan«, namenjen termohi-^avličnim inštalaterjem. Brezplačen tečaj, programiran za letošnjo Pamlad, bo potekal na županstvu v Dolini v Večernih urah in se ga bodo lahko udeležili Vsi inštalaterji, največ po dve osebi za vsako Podjetje. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo za vPis na posebnem obrazcu, ki ga morajo osebno dvigniti na okencu št. 22, v drugem nadstropju palače Carciotti v ulici Genova št. ° v Trstu. Rok za vložitev prošenj zapade dne 18. PJarca 1995. a PRIREDITVE ŽENE IZ RICMANJ IN LOGA vabijo na PRAZNIK ZENA danes, 5. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom - STEFAN TURK - razstava slik. Odprtje v torek, ž.t. m., ob 20. uri. Predstavitev: Jasna Merku; sodeluje pianist Marko Sancin. CAPPELLA UNDER-GROUND prireja v sredo, 8. t.m., ob 20. uri v gledališču Miela srečanje z režiserjem Carlom Mazzacuratijem. Sledilo bo predvajanje njegovega filma »II toro«. ZVEZA ZENA IZ BOLJUNCA priredi v sredo, 8. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren PRAZNIK MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA ( za domačinke). Vstop z vabili. Informacije danes od 11. do 12.30 na tel. St. 228490. SKD VIGRED vabi v četrtek, 9. t. m., ob 20.30 v društvene prostore v Sem-polaju na PROSLAVO DNEVA ŽENA z Vanko in Tonco ter ženskim zborom L Gruden. 10. MARCA, ob 20. uri "bo v prostorih KD S. Škamperle, Vrdelska cesta 7, DRUŽABNOST OB DNEVU ZENA. Prijetno vzdušje bo ustvarjala Nada Cergol s svojo harmoniko. Vabljeni! POPUSTI od 10% do 50% na knjigah in še marsičem od 1. do 31. marca v TRŽAŠKI KNJIGARNI SKD BARKOVLJE prireja v petek, 10. t. m. na sedežu TPK Sirena na barkovljanskem nasipu predavanje prof. Jožeta Pirjevca O ODNOSIH MED SLOVENIJO IN ITALIJO. Začetek ob 20. uri. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Jožefa na KONCERT v nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri v cerkvi v Ricmanjih. Poleg godbe sodeluje Šolski pihalni orkester pod podst-vom Marina Marsiča. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja v nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri KONCERT, ki ga bosta oblikovala Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi -flavta. Ob vstopu v cerkev bo vsak dobil koncertni list. Koncert je dobrodelnega namena, prostovoljne prispevke bomo namenili kritju dolga ob prenovi domačih orgel. Toplo vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO MACKOLJE vabi v nedeljo, 12. t. m., na ogled igre »LE KANDIDIRAJ, LE KANDIDIRAJ...« v izvedbi dramske skupine PD Stan-drež. Pričetek ob 17. uri v srenjski hiši v MaCkoljah. □ OBVESTILA DEKLETA in žene! Praznujte DAN ZENA v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla Vrtnica. Večer, ki ga organizira SKD Cerovlje - Mavhinje bo obogatil zabavni program. Informacije in rezervacije na tel. St. 299798 od 19. do 21. ure. KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusov iz Trsta - Trg Ober-dan v torek, 7. marca, ob 14.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Trst Anica Perpar »Limonovec« O avtorici in njenem delu bo govoril DENIS PONIŽ Peterlinova dvorana jutri, 6. marca, ob 20.30 obvešča, da se bo v kratkem začel TEČAJ ZA VARSTVO RASTLIN Razpoložljivih je še nekaj mest. Vpis in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 ter na Kmečki zvezi v Trstu, ul. Cicero n e 8, tel. 362941. Izšla je MLADIKA V njej preberite članek »Spomenik za padalce« kako je OZNA likvidirala primorske fante Odbor zro obronir&M/ Stadiona f. maj se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu pustnega plesa na I. maju. še posebno pa ansamblu »Kegdea« Godci in pustne seme se prisrčno zahvaljujejo vaščanom iz RicmanJ. Loga in PuJ za topel in prijazen sprejem. Posebna zahvala gre Edvinu In Adrijani Komar ter Brunotu in Lidiji Buzzai. Loterijo 4 MARCA1995 BARI 25 9 13 43 4 CAGLIARI 3 69 60 70 44 FIRENCE 29 87 26 12 17 GENOVA 52 18 73 39 13 MILANO 6 87 72 76 40 NEAPELJ 54 63 87 53 28 PALERMO 20 3 87 36 56 RIM 26 5 3 19 30 TURIN 19 22 57 48 24 BENETKE 86 36 ENALOHO 15 41 13 1 1 1 X 1 X 1 1 1 2 2 1 KVOTE 12 --94.217.000,- 11 1.674.000- 10 173.000,- SKD CEROVLJE-MAVHINJE namerava prirediti festival slovenskih zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v Mavhinjah od 30. junija do 9. julija t.l. Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim Številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca. Informacije dobite na tel. St. 299798 (K.Antonič) ali 299985 (P. Antonie) v večernih urah. BRANI SVOJE ZDRAVJE - alkohol ni nerešljiv problem. V ta namen organizira AGAT (Associa-zione club aleolisti in trat-tamento - Združenje klubov zdravljenih alkoholikov ) srečanje zate in za tvojo družino. Tu bos dobil prijatelje, s katerimi boš spoznal ”nov stil življenja”. Čakamo te na našem sedežu v Ul. Foschiatti 1 v Trstu od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 18.30, tel. 370690. OdloCi se za obisk! S IZLETI DRUSVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obvešča, da je na razpolago Se nekaj mest za izlet v Dolenjske toplice in Stično dne 8. marca. Vpisovanje v dopoldanskih urah na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA organizirata v petek, 10. t. m. tradicionalni izlet na mednarodni kmetijski sejem v Verono. Med strokovno ekskurzijo bodo izletniki poleg sejma obiskali tudi agroturisticno kmetijo, kjer jim bodo postregli s tipično večerjo. Cena izleta ( vključno s prevozom, vstopnico in večerjo) znaša 55.000 lir. Vpisovanje na Kmetijski zadrugi ( tel. St. 382555) in Kmečki zvezi (tel. St. 362941). SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira v nedeljo, 12. marca, smučarski izlet na Monte Elmo z možnostjo ogleda smučarskega centra Toblach za ne-smuCarje. Zbirališče ob 6. uri v Sesljanu, odhod z avtobusom ob 6.15. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. ure. KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Ford (Naselje sv.Sergija) Istrska ul. (nasprotipokopaliSCa) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meneči) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) f 1 I 13. IVI AR CA x/ Primorskem dnexzoiku barvna priloga: OBČIMA REPEMTABOR g p; Izkoristite priložnost za x/aš oglas: P pokličite Publiest tel. fO^OJ "Z"Z9BB88 I SK BRDINA obvešča, da je vpisovanje za tržaško prvenstvo, ki bo v Sappadi v nedeljo, 12. in za avtobusni izlet v Trbiž, ki bo v nedeljo. 19. t. m. jutri od 19. do 21. ure na sedežu kluba, ProseSka ul. 131 na Opčinah. KLUB PRIJATELJSTVA iz Trsta sporoča elanom in prijateljem, da odloži izlet napovedan za torek, 7. t. m. v Kromberk, Sežano in Lipico na torek, 14. t. m. Odhod s trga Oberdan ob 8.30. MALI OGLASI IZVOZNO-UVOZNO podjetje iSCe uradnico/ka z znanjem angleščine in slovenščine. Telefon 0481/32126. GOSPA Z IZKUŠNJAMI iSCe delo kot hišna pomočnica, Tel. St. 0038667/ 31261. ISCEM delo kot hišna pomočnica. Tel. St. 228179. PODJETJE nujno iSCe vajenca za specializirano mehanično delavnico. Tel. na St. 226548 od 10. do 12. ure. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH iSCe uslužbenca. Tel. na St. 213274 po 13. uri. ZALOŽNIŠKO PODJETJE iSCe zunanje sodelavce za prodajo oglasnega prostora v dnevnem in revialnem tisku. Visoka provizija. Tel. v ponedeljek na St. (040) 369858 med 13. in 14. uro. ISCEM priče prometne nesreče, ki se je pripetila dne 27.12.1994, ob 12.15 na državni cesti SS 202 križišče Ul. Carsia (Opčine) med Peugeotom 505 in BMW. Tel. St. 299473. V NAJEM dajemo skladišče na Opčinah. Tel. 211043. DAJEM v najem vinograde. Tel. na St. 231859. KUPIM zazidljivo zemljišče ali hišico potrebno popravil. Plačilo v gotovini. Tel. na St. (040) 412457 ali 576139. V ANKARANU nad kopališčem Adria naprodaj vrstna hiša v prvi vrsti s pogledom na morje. Zainteresirani naj pokličejo na tel. St. 0038666/526852. HIŠO z obsežnim vrtom na Proseku prodam. Tei. St. 225581 med 20. do 21. uro. PRODAMO novo hišo v Dolini: tri spalne sobe, dve kopalnici, kuhinjo, dnevno sobo z dvoriščem. Tel. St. 228390. PRODAM zazidljivo zemljišče 1.100 kv. m z odobrenim nacrtom na vzhodnem Krasu. Tel. ob uri obedov na St. 381707. PRODAM avtomobil Ni-va, bele barve, letnik 90, prevoženih 59.000 km, v dobrem stanju. Tel. St. 228932. PRODAM lancia prisma 1600, letnik november ’85 v dobrem stanju. Tel. St. 208907 v večernih urah. PRODAM fiat uno fire, letnik ’86 v odličnem stanju. Tel. St. 200950. PRODAM prenosni telefon Nokia Cityman 300, možnost fakturiranja. Klicati v večernih urah na St. 040/228997. NUDIM LEKCIJE vseh predmetov za srednješolce. Klicati ob uri obeda na tel.St. (040) 826006. OSMICO ima OstrouSka v Zagradcu St. 1. OSMICO sta odprli Gianna in Bojana Pahor v Medje vasi St. 8. Vabljeni vsi prijatelji pijace in jedače. V ZGONIKU ima osmico Janko Kocman. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež št.44. OSMICO odpre Dušan Guštin v Repnu St. 22. Vljudno vabljeni! t Zapustila nas je naSa draga Albina Purič Pogreb bo v torek, 7. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo sestre Ivi (odsotna), Elvira in Onelia, nečakinje Barbara, Nada, Susanna skupno z možmi Kennethom, Dariom in Paolom, pranečaki Annalisa, Claudia, Francesco in Jacopo Trst, Altoona, 5. 3. 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi nase predrage mame in none Angele Rodella por. Žerjal se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru iz Doline. Neutolažljiva hčerka in drugo sorodstvo Dolina, 5. 3. 1995 ZAHVALA Svojci pokojne Emilije Sedmak se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z njimi. Sv. Križ, 5. 3. 1995 ZAHVALA Ob izgubi drage Albine Trebiciani se iskreno zahvaljujem vsem,"ki so z mano sočustvovali. Posebna zahvala zdravnikom in osebju 1. Medicinskega oddelka ka-tinarske bolnišnice. Sin Aldo z družino Opčine, 5. 3. 195 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega 6 . Angela Švara se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Nabrežina, 5. 3. 1995 Ob smrti Albina Orla, bivšega raznasalca na Katinari, izreka svojcem globoko sožalje Primorsld dnevnik Ob izgubi dragega Albina Orla izrekata prizadetim svojcem iskreno sožalje Marija Šušteršič in sin Mario z družino Ob 3. obletnici smrti Marije Kos se je vedno spominjajo mož Romano, sin Germino in vnuk Mauro Dolina, 5. 3. 1995 Društvo slovenskih upokojencev Trst izreka, ob smrti dragega moža, Adi Orel, članici odbora društva, svoje iskreno sožalje. VZPI/ANPI / GIUSEPPE LORENZON-POPRAVEK K P1R1NOVI KNJIGI B ČRPALKE □ OBVESTILA Proti potvarjanju dejstev in za ugotavljanje resnice Z navajanjem točnih podatkov in dokumentov spodbija nepreverjene in neresnične trditve o Mariu Zulianu Giuseppe Lorenzon, nekdanji partizanski borec iz Gradišča, ki je veliko pomagal pri zbiranju in preverjanju podatkov o padlih borcih in žrtvah vojne (Knjigo je izdal Furlanski institut za preučevanje odporniškega gibanja) nam je poslal daljše pismo s prošnjo, da se objavi in s tem vsaj delno popravi krivica, ki je bila storjena nekaterim njegovim, zdaj že pokojnim soborcem in da se popravijo netočni in izkrivljeni podatki, ki jih v svoji knjigi "Scomparsi” navaja pordenonski preučevalec novejše zgodovine Marco Pirina. Lorenzon v pismu navaja, da je zaman čakal, da bo avtor sam poskrbel za popravek. Ker pa do tega ni prišlo, Čuti moralno dolžnost javno pojasniti določene netočnosti in braniti Čast tisith, ki so že pokojni in se zato sami ne morejo braniti. V mislih ima predvsem Maria Zuliana, s partizanskim imenom Sandro, nekdanjega komandanta brigade Bruno Buozzi, za katerega Pirina navaja (na str. 64-69), da je v prvih mesecih leta 1945 v bližini Slo-vrenca pobil dva financerja in, prav tako v istem obdobju pri Vi-polžah karabinjerskega podčastnika in tri karabinjerje ter zatem, prve dni maja, naj bi v Kobaridu likvidiral nekaj Kr-minCanov. Lorenzon ugotavlja, da je Pirina za navedbo v svoji knjigi segel po poročilu neznanega policijskega komisarja, ki je bilo napisano leta 1949, to je v obdobju takoimenovanega lova na čarovnice. Gre torej za navajanje nepreverjenih podatkov. Lorenzon piše, da iz dokumentacije s katero razpolaga ANPI, jasno izhaja, da se je brigada Buozzi, skupaj z drugimi garibaldinskimi enotami 24. dec. 1944 premaknila v Zakriž pri Cerknem, kamor je prispela 29. decembra; od tedaj, do 18. maja, ko je ta enota, ki ji je ves Cas poveljeval Mario Zulian, prispela na Opčine, je ves Cas delovala na območju Slovenije. Prvega aprila je bila na Predmeji, 6. maja pa na območju na območju med Kočevjem in Ljubljano. Bilo je v Času, ko je bila prav na tem območju še vojna. Lorenzon navaja da sta financarja o katerih piše Pirina, posebej navedena na straneh 30 in 37 publikacije Furlan-skeha instituta za preučevanje odporniškega gibanja. Ugotovljeno pa je bilo naslednje: Giuseppa Madaua naj bi ubili partizani 1. aprila 1945 na območju Dreke, nekaj deset kilometrov daleč od kraja kjer se je tedaj nahajala brigada Buozzi s svojim komandantom. O Pietru Steffanettu so pri Institutu zbrali različne in netoCne podatke, ki so jih potem popravili, oziroma dopolnili. Steffanetto, ki se je rodil 29.6.1906 v Ar-zignanu in se kasneje preselil v Modeno se je že 1. aprila 1944 pridružil garibaldincem. 22. februarja 1945 so ga aretirali in zaprli v go-riški zapor, od koder so ga Nemci 4. aprila, skupaj z drugimi devetnajstimi osebami odpeljali na Lokve in v bližini ustrelili. Tako izhaja iz uradne izjave, ki jo je dalo ravnateljstvo zapora. Steffanettu je bil priznan status padlega paretizanskega borca. Posmrtne ostanke so 28. novembra 1945 prenesli na goriško pokopališče, 2. dec. istega leta pa v Varese. Upam, da se bo avtor knjige "Scomparsi", po objavi teh podatkov, javno opravičil in poskrbel za popravek, zaključuje Lorenzon. Predstavili bodo knjigo spominov Zorka Jelinčiča O protifašistični organizaciji TIGR mlajše generacije vedo malo ali nič. Sicer nasploh se o tem gibanju in njegovih voditeljih ve na splošno precej malo, čeravno so nekateri izmed njih tesno vezani na naš goriški prostor. To je primer kulturnega in političnega delavca in narodnjaka Zorka Jelinčiča, enega od voditeljev tigrovskega gibanja, ki je zaradi svojega odločnega nasprotovanja fašističnemu nasilju preživel devet let v italijanskih zaporih, kar mu je trajno zaznamovalo kasnejšo življensko pot. O tem govori knjiga Pod svinčenim nebom, ki je izšla pri goriški Mohorjevi družbi in katero bo Zveza slovenskih kulturnih društev predstavila v torek, 7. marca, ob 20.30 v predavalnici knjižnice Damir Feigel. Knjiga opisuje dogodke iz leta 1927, ko se je v naših krajih osnoval prvi antifašistični upor, ki so ga oblikovali nekateri posamezniki in ki ga poznamo pod imenom TIGR. Gre torej za dragocen dokument o naši polpreteklosti, o našem odporništvu ter o naši volji, da ohranimio slovensko bitnost. Delo Pod svinčenim nebom sta uredila pokojna Jelinčičeva hčerka Rada ter sin Dušan, zgodovinarka Milica Kacin - VVohinz pa je prispevala zgodovinski okvir, v katerega se vključuje tigrovstvo. Knjiga je izšla kot peta knjiga zbirke Naše korenine. Na predstavitvenem večeru v Gorici bodo spregovorili elan Zskd Rudi Pavšič, zgodovinar Branko Marušič ter urednik knjige in Jelinčičev sin Dušan. POSVETIL SE JE VOJAŠKEMU POKLICU V Beogradu umrl V. Vodopivec Bil je doma na Goriškem - Borec za severno mejo in partizan Sodelavcu ljubljanskega Dnevnika se moramo zahvaliti, da smo izvedeli za Goričana Vladimirja Vodopivca, ki je pred kratkim, v 97. letu starosti, umrl v Beogradu. Rojen je bil v Gorici pred koncem prejšnjega stoletja, tu obiskoval osnovno šolo in nemško gimnazijo. Maturiral pa je leta 1916 v Ljubljani, na slovenski gimnaziji. V Ljubljano se je njegova družina umaknila zaradi vojnih dogodkov. Po maturi je moral k vojakom, boril se je v cesarski uniformi na Soški fronti in v Zakavkazju, kjer je bil tudi ranjen. Po vojni je bil med tistimi Slovenci, med njimi je bilo veliko Primorcev, ki so se javili kot prostovoljci v bojih za severno mejo na Koroškem. Po nesrečnem plebiscitu pred 75 leti je vstopil v jugoslovansko kraljevo vojsko. Bil je Častnik. Iz njegovega življenjepisa izvemo tudi, da se je kot častnik vključil v narodnoosvobodilno vojsko, bil ob osvoboditvi polkovnik in imel visoko vojaško funkcijo ob osvoboditvi Trsta. Dobil je veliko število odlikovanj tako v kraljevini Jugoslaviji kot v SFRJ. Po upokojitvi je svoje energije posvetil javne- mu delu, predvsem tistemu v Strelski zvezi Jugoslavije, ki jo je več časa strokovno vodil. Izdal je veC strokovnih knjig o strelstvu. Bil je aktiven v borčevski organizaciji in v združenju rezervnih častnikov. Bil pa je tudi pesnik. Čeprav je največ Časa živel izven slovenskih krajev in slovenskega okolja je dobro obvladal svoj materin jezik. Pesnikovati je začel, ko je imel šest let in baje je sam Simon Gregorčič takrat pohvalil njegovo prvo pesem. Veliko je pesnil v partizanih, kjer je med hudimi boji našel tudi Cas za razmišljanje. Triinosemdeset pesmi je zbral v zbirki Moj grmiček, ki je izšla pri založbi Mondena v Grosuplju leta 1993. V tej knjigi so tudi njegovi življenjepisni podatki. MW Denar zbornice V sklop prizadevanj za revitalizacijo starih mestnih jeder sodijo tudi prispevki za obnovo trgovin in obrtniških delavnic. Goriška Trgovinska zbornica razpolaga s posebnim skladom v ta namen, ki je bil v lanskem letu sicer precej slabo koriščen, saj so se ugodnosti (prispevek “una tantum”) poslužila le tri podjetja v pokrajini in od teh samo eno v Gorici. Pravilnik določa možnost neposrednih posegov zbornice ali občin za promocijo novih gospodarskih dejavnosti v starih mestnih predelih, ki jih sanirajo ali zapirajo prometu vozil. V praksi gre za skupne propagandne akcije in druge posege v korist podjetij, ki delujejo na takih območjih. Informacije na Trgovinski zbornici. /rX DREVESNICA ^ ORLANDO mimose in tudi drugo cvetje Sovodnje (GO) Ul. Čase sparse 71/A Tel. 0481/20075 Dežurne bencinske Črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Municipio 20 AGIP - Ul. Lungo Ison-zo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birši TR2IC AGIP - Ul. Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Repubblica 2 KRMIN AGIP - Drevored Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. IH Armata 58 g_____________IZLETI ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo od 15. do 21. maja 95. Informacije in prijave v Doberdobu, v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 10. aprila. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča urnik avtobusov za izlet, ki bo 8. marca v Caorle: 1. avtobus ob 8. uri s Travnika v Stan-drež; 2. ob 8. uri iz Sovodenj v Standrež; 3. ob 7.30 z Bukovja do gostilne Primožič v Podgo-ro in Standrež. H PRIREDITVE ZSKD vabi v torek, 7. marca, ob 20.30 v knjižnico Damira Feigla v Ul. Croce 3 na predstavitev knjige Pod svinčenim nebom (spomin na tigrovskega voditelja Zorka Jelinčiča). Spregovorili bodo Rudi Pavšič, Dušan Jelinčič in Branko Ma-mšič. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v sodelovanju s KRUT-om iz Trsta prireja 15. marca ob 19. uri v domu Andreja Budala v Stan-drežu predavanje fizioterapevtke dr. Danice Radulovič iz Strunjana o bolečinah hrbta in vretenc. RAJONSKI SVET ZA PEVMO, STMAVER in OSLAVJE vabi v Četrtek 9. marca, ob 20.30 v Kulturni dom v Gorici na gostovanje dramske skupine Standrež z veseloigro Kandidiraj, le kandidiraj! Janeza Povšeta, v režiji Emila Aberška. H RAZSTAVE V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je postavljena razstava Idrijske čipke, ki jo prirejajo v sodelovanju z Občino Idrija in tamkajšnjim Mestnim muzejem. Ogled do ponedeljka, 20. marca, ob delavnikih med 9.30 in 13. uro in med prireditvami. SPD GORICA -SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo v nedeljo, 12. t.m. ob 10. uri - proga Priesnig 3 -društveno tekmovanje v veleslalomu na Trbižu. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave na sedežu društva v torek, 7. marca od 19. do 20. ure in v četrtek od 19. do 20. ure, v sredo pa od 11. do 12. ure. Tekmovali bodo tudi deskarji (snow board). PD RUPA /PEC priredi v soboto 11.t.m. ob 20.30 večer ”Brda v besedi in sliki”. Nastopila bosta mladinski in mešani pevski zbor. Prireditev bo v prostorih društva v Rupi. H ČESTITKE Danes praznuje 50. rojstni dan stric Pepo iz Rupe. Se veliko zdravih in veselih let mu voščijo Alenka, Katja in Marko. PRISPEVKI Za društvo slovenskih upokojencev za Goriško daruje Ljubka Hlede 50 tisoč lir in Krista Petrovčič 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Dolores TomsiC Terpin daruje družina Danijela Ferlata iz Rupe, 30 tisoč lir za SD Sovodnje. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 26. februarja do 4. marca 1995. RODILI SO SE: Jaco-po Petriccione, France-sco Allegrini, Emma Co-ceancig, Francesco Tre-visan. UMRLI SO : 49-letni upokojenec Miroslav Sobani; 91-letna upokojenka Maria Nemec vdova Manfrici; 91-letna upokojenka Maria Gratton; 86-letna Eugenia Masuino vdova Cantarut; 66-letni upokojenec Ernesto Mo-scarda; 83-letni upokojenec Mario D’Agostini; 75-letni Bruno Flaiban; 80-letna upokojenka Giuseppina Beltram por. Marega; 94-letna upokojenka Irene Collina vdova Tordi; 62-letni upokojenec Ugo Manfreda; 81-letna redovnica Eugenia Ozbot; 70-letna upokojenka Rosa Teresa Bon vdova Lenardi; 71-letna upokojenka Maria Bitežnik vdova Olivo; 75-letni upokojenec Isidoro Visintin; 66-letna upokojenka Maria Quaiat; 87-letni upokojenec Aldo Marini. OKLICI: tehnik Paolo Fratti in uradnica Ma-riagrazia Baldassi; Mau-rizio Figar in Mariacate-rina Stecchina; trgovec. Marco Antonini in trgovska pomočnica Sandra Caudek; finančni stražnik Stefano Bellini in uradnica Barbara Ma-corigh; Paul Ottar Ha-gen in Nadia Valentin-sig; delavec Giuliano Lamanda in Doriana Precali. POROKE: Michael Walther Joseph Loveless in Teresa Perrone. VZPI/ANPI sekcija Vrh sklicuje sejo v petek, 10. marca ob 20. uri v Kulturnem in športnem centru Danica. Priporo-majo udeležbo. OBČINA SOVODNJE šporoCa, da deželno od-borništvo za socialno skrbstvo skupaj z združenjem ODA organizira poletne kolonije za mladostnike iz potrebnih družin. Za prijave in informacije se lahko interesenti obrnejo na teh 882001 ali do socialne delavke na sedežu občine vsako soboto od 9.30 do 10.30. Rok za prijave zapade 1. aprila 1995. OBČINA DOBERDOB sporoča, da so občinski uradi za stranke odprti po sledečem urniku: občinsko tajništvo in matični urad od ponedeljka do petka 7.00-10.00, v ponedeljek tudi 15.00-18.00; knjižnica od ponedeljka do četrtka 15.00-17.00, petek 10.00-12.00; tehnični urad torek, Četrtek, petek 7.45-9.00, ponedeljek 17.00-18.00; računovodstvo od ponedeljka do petka 8.00-10.00, ponedeljek 15.00-18.00; urad občinskega redarja od ponedeljka do petka 8.30- 9.30. ______________KINO GORICA VITTORIA 16.00-18.00-20.00-22.00 »Ni-ghtmare, nuovo ineubo«. Ozvočenje Dolby stereo. KULTURNI DOM 15.30- 1 7.40-19.50-22.00»Stargate«. I. Kurt Russel. CORSO 15.15-17.30-19.45-22.00»Nell«. Igrata Jodie Poster in Liam Nee-son. TRŽIČ COMUNALE 15.15- 17.30- 19.45-22.00»QuiZ show«. Rež. Robert Redford. ;; lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVTDENTI, Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701 ZAHVALA Svojci Lojzeta Nanuta se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali ob težki izgubi dragega pokojnika Standrež, 5. 3. 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše Dolores Tomšič por. Terpin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Vsi njeni Sovodnje, Steverjan, 5. marca 1995 KRIZA V POKRAJINSKI UPRAVI IN SL Tirelli in Jacumin napovedala odstop Razlog naj bi bil v odločitvi o sodelovan ju Marcolinjeve z DSL - Stališče tajnika Steina Kriza je ob koncu ted-a.zajela gorisko pok-a)insko upravo. Pod-^edsednik Tirelli in od-Piik Jacumin sta napo-dala da bosta jutri po-aia odstopno izjavo. ceraj tega nista mogla 6ga narediti, ker so bili p adi na pokrajini zaprti, ^krajinski tajnik SL je eraj proti večeru sklical skovno konferenco in fnosti sporočil vzroke .a’ že iutri Pa naP°' adujejo skupščino pok-ajinskih svetovalcev Se-verPe Lige, kjer naj bi se sakdo javno izrekel, Ce Podpira staliSCe predsed-!pe Pokrajine Marcoli-Jeve ali pa stališčepok-sa)inskega tajništva.Na , scanju z novinarji sta la prisotna omenjena V odbornika in pok-aHnski tajnik ter po en tinski in pokrajinski letovalec. Razlog, ki je pripeljal 0 ^oko drastične odločit-je v odločitvi, ki jo je arriostojno, brez posveto-in Se manj soglasja gibanja, zavzela predsed-ica Marcolinijeva. Slednja naj bi v petek zvečer, so povedali na novinarskem srečanju, sklicala pokrajinske svetovalce ter jim sporočila namero, da se v upravo pritegne tudi DSL. Nic novega sicer, saj je bilo o flirtanju v zadnjih mesecih slišati Ze precej.Pokrajinski tajnik Martin Stein je novinarjem potrdil, da o možni razširitvi sodelovanja s pritegnitvijo DSL ni bilo nikoli razprave in da je taka odločitev v nasprotju s stališči, ki jih je gibanje opredelilo tako na pokrajinski ravni, kakor na vsedržavni. Tirelli in Jacumin odstopata iz protesta, ker se z izbirami Marcolinijeve ne strinjata. Kakšno je staliSCe drugih odbornikov žal sinoči nismo zvedeli, kajti stvari so se menda dogajale tako hitro, da jih niso uspeli kontaktirati. Svetovalci pa naj bi.se opredelili jutri. Vendar pa se zdi, da bo zadeva okrog opredelitve precej težavna in menda marsikdo v SL ocenjuje, da je bil včerajšnji korak prenagljen. Občinski tajnik Geromet-ta je izjavil, sicer ne na javnem srečanju z novinarji, da je proti uprizarjanju takih procesov. Bolj primerno bi bilo se najprej pogovoriti, kaj se je v bistvu govorilo in dogodilo in Sele nato sprejeti določene odločitve. Monica Marcelini petkovo srečanje ocenjuje kot delovno srečanje, med katerim so razpravljali o raznih vprašanjih s katerimi se sooča uprava in je bilo, med drugimi vprašanji, načeto tudi vprašanje iskanja sodelovanja, glede posameznih vprašanj, z DSL, ki je edina pokazala nekaj pripravljenosti na tako obliko politike. To pa še ne pomeni sklenitve zavezništva. Sicer pa je Martin Stein zanikal, da bi stranka DSL kdaj postavila tak predlog sodelovanja. Slo naj bi torej za neke osebne dogovore. Kako se bo stvpr razvijala? Valenti: Jemljem na znanje novo usmeritev it. vlade 'Moje staliSCe ostaja tisto, ki je zapopadeno v dokumentu, ki ga je pred časom odo-j.ti občinski svet, vendar moram tudi vzeti na znanje novo usmeritev, ki jo je ubrala ita-'janska vlada”. Tako ocenjuje goriški župan dr. Gaetano Valenti napoved, da bo Italija Umaknila veto za začetek pogovorov o pridruženem članstvu Slovenije v EZ. Ob tem bodaja, da se Agnellijeva ne more zadovoljiti z izjavo, da gre za dokaz dobre volje. Od Slovenije mora zahtevati jasna jamstva glede vprašanj, ki zadevajo optante in posebej pacanje premoženja. Z ozirom na ta vprašanja, bi morale tudi druge Članice EZ zavzeti jasno obveznost. To so po Valentijevem mnenju pogoji, da se lahko nadaljujejo pogovori oceno, to je po dveh tirnicah. Osebno si Zeli, da bi se izpolnili vsi predpogoji in da bi bajansko to pomenilo tudi začetek večje gospodarske prisotnosti v tem proštom. ”Mo-B°Ce bi v tem pogledu koristilo ovrednotenje oglejskega sporazuma”. KRMIN / V GRADNIKOVI KLETI Rojaki na Krminskem so v petek obeležili Dan naše kulture TV PRIMORKA Pogovor o novem krajevnem Leksikonu Slovencev Urednik in sodelavci Krajevnega leksikona Slovencev v Italiji bodo gostje jutrišnje televizijske oddaje “Med Sočo in Nadižo”, ki jo bomo lahko gledali na TV Primorka s pričetkom ob 18.45. Urednik Aldo Rupel ter sodelavca Zdenko Vogrič in Marta Primožič se bodo z novinarjem Rudijem Pavšičem pogovorili o pripravah in izidu publikacije, v kateri so sistematično zbrani podatki o goriških krajih in ljudeh. Gre v bistvu za nekakšno enciklopedijo našega goriskega prostora, saj se v njej dobi podatke iz topografije, zgodovine, kulturne dediščine, upravne ureditve, javnih ustanov ter gospodarskega in družbenega življenja. Jutrišnja oddaja bo obravnavala tudi vprašanje gospodarskega sodelovanja ob meji v luci dveh tematskih posvetov, ki so ju pripravili v Gorici in Bovcu in ob dejstvu, da je Italija vendarle prižgala zeleno luc za vstop oziroma približevanje Slovenije Evropski uniji. V Gradnikovi kleti na Plešivem so naši rojaki s Krminskega v petek zvečer pripravili prireditev v počastitev kulturnega praznika. Nastopil je mešani pevski zbor Podgora pod vodstvom dr. Mirka Spazzapana, učenci osnovne šole Plešivo so pripravili lep prizorček o Rdeči kapici in volku, recitatorji iz vrst mešanega pevskega zbora Podgora pa so izvedli še recital o Povodnem možu. Dr. Mirko Spazzapan je pripravil tudi krajši nagovor o pomenu praznovanja dneva slovenske kulture. Prireditve se je udeležilo lepo število naših rojakov iz krajev na Krminskem, ki so z zanimanjem in zadovoljstvom sledili ubrani pesmi podgorskega zbora, pa tudi "procesu”, ki so ga proti volku uprizorili uCenci pleSivske šole, ki so se odlično odrezali v tolmačenju vlog v sicer precej preurejeni in spremenjeni klasični pravljici.Na prireditvi so sodelovali vsi učenci, ki obiskujejo to Solo, ki je pravzaprav na skrajnem zahodnem robu našega narodnostnega ozemlja. Na sliki: s petkovega kulturnega in družabnega srečanja na Plešivem - foto Studio Reportage. Romolija skrbi, kako bi se čimprej začela gradnja Senator Romoli se najbrž boji, da bo v zadevi financarske sole - vojašnice vendarle zmagala treznost in razsodnost tako da bodo objekt zgradili na lokaciji katere od vojašnic. Tako je razumeti interpelacijo, ki jo je naslovil Ministru za obrambo in Ministru za javna dela. V interpelaciji se sklicuje na odločbo s katero je bil odobren nacrt za omenjeno gradnjo, omenja nadalje, da ni nobenih ovir glede gradnje in da je zdaj pobuda v rokah Deželnega urada za javna dela. Senator Romoli posebej naglasa, "kako se za gradnjo Sole ogreva občinska uprava in skupnost, ki je volila to upravo”. Omenja tudi, da je "nekaj” občanov predlagalo naj bi objekt gradili drugje. Romoli omenja tudi, kako je bila za iskanje alternativne lokacije imenovana posebna komisija, ki je "poglobljeno” opravila raziskavo in ugotovila da take možnosti ni. In vprašanje ministroma: kako nameravata ukrepati, da bi se Cimprej začelo graditi. Fotografiranje / srečanje bo v torek MINISTRSTVO ZAVRNILO NACRT NOVICE Skupina 75 prireja tečaj Prijavijo se lahko vsi ki radi fotografirajo in bi se radi spopolnili Ig. ti°klub Skupina 75, ki letos slavi dvajsetletnico delovanja, namerava ta jubi-) obeležiti z različnimi pobudami. Prvo bodo zaceli uresničevati že v nasto-tel Cfein tednu- V torek, 7. t.m. namreč vabijo na prvo (kontaktno) srečanje Ijubi-t * fotografije. Dogovorili se bodo namreč o poteku osemurnega teCaja fotografi-lic 'k * k° obsegal, poleg teoretičnega dela, spoznavanja fotografske kamere, raz-n tehnik itd, tudi dva izleta v naravo. Kontaktno srečanje bo v torej, ob 20. lui V| Kulturnem domu v Sovodnjah. Naj povemo Se to, da v okviru fotokluba de-0b' v 0 število ljubiteljskih fotografov, ki so doslej poželi že številna priznanja. Dvljarno posnetek Flavia Mosettija "Natura 3”. Fasado palače De Bassa je treba vsekakor ohraniti Ministrstvo za kulturne in naravne dobrine ne dovoli rušenja fasade palaCe De Bassa, na ulici De Gasperi. Treba bo spremeniti načrt. V novem naCrtu bo treba upoštevati tudi ohranitev tistega dela palaCe, kjer je hiSno gledališče, glede katerega je bilo pred Časom velikjo polemik in glasnih protestov. To je kot kaže, zadnje poglavje v poskusu, da bi staro in razpadajočo palačo - zgrajeno na začetku tega stoletja, leta 1908 - preuredili za potrebe Univerze, za stanovanja študentov, v kletnih prostorih pa pridobili kar precej parkirnih prostorov. Kakor lahko razberemo iz sporočila za javnost, ki smo ga prejeli od Trgovinske zbornice, Ministrstvo smatra, da je treba fasado ohraniti, ne glede na to, da je Zavod za spomeniško varstvo pred dobrima dvema le- toma izrekel ugodno mnenje glede rušenja. Predsednik trgovinske zbornice dr. Bevilacqua je ob upoštevanju novega dejstva, sklical srečanje z vladnim podtajnikom Prestambur-gom, rektorjema Videmske in Tržaške univerze, županom in deželnim odbornikom Tomatom. Zadeva namreč ni preprosto rešljiva: treba bo v mnogocem spremeniti načrt in si drugače zamisliti ureditev okolja. Z garažo ne bo nic. Sočasno z reševanjem zapleta z novim načrtom pa bo treba poskrbeti tudi za prilagoditev upravnega postopka in financiranja. Strošek bo res nižji, vendar pa bo v objektu manj Studentskih stanovanj izvedba načrta se bo zavlekla. Deželni odbornik To-mat je obljubil posredovanje na Deželi, za Čimprejšnjo ugodno rešitev vprašanja. Bratina tajnik odbora za uskladitev zakonodaje Senator Darko Bratina je bil te dni imenovan za tajnika senatnega odbora za zadeve Evropske skupnosti. Gre za parlamentarni organizem, ki preverja inusklajuje italijansko zakonodajo z evropsko in preverja kompatibilnost državnih zakonskih odlokov z zakonskimi viri Evropske skupnosti. Razstava o cerkvah v krajih pod Sabotinom samo še danes Kdor si Se ni utegnil ogledati zanimive razstave o zgodovini cerkva na območju Stmavra, Pevme, Oslavja in Sabotina, ki so jo v štmavru priredih ob letošnjem praznovanju sv. Valentina, lahko to naredi Se danes. KD Sabotin obveSCa, da bodo društveni prostori (v nekdanji Soh) odprti od 9. do 17. ure. Danes omejitve in prepovedi prometa v mestnem središču Goriški Zupan je za danes, 5. marca, dopoldne odredil zaporo nekaterih ulic v mestnem središču, na katerih prirejajo tekaško Športno prireditev. Zapora bo veljala od 9. ure do konca tekmovanja. Promet bo zaprt v ulicah 24. maja, Sauro, trg pred županstvom, De gasperi, Crispi, Korzo Verdi in Korzo Itaha (do križišča z drev. 24. maja). Iz avtomobila izginila torbica Na kvesturi se je včeraj zglasila Cipriana Grudina in prijavila izginotje torbice. V torbici je bilo okrog 200 tisoč lir, nekaj Čekov in nekaj drobnarije. Torbico je pustila v parkiranem avtomobilu. Previdnosti ni nikoli preveč. 10 Nedelja, 5. marca 1995 POGREB VLADISLAVA USTUEVA Rusom je dovolj mafijskega nasilja MOSKVA - Pred pokopališčem Vagankovskoje, kjer počivajo mnoge znamenite osebnosti iz ruskega kulturnega življenja, se je včeraj zbralo na tisoče Moskovčanov. Na zadnjo pot so pospremili priljubljenega televizijskega novinarja in direktorja državne televizije Vladislava Listijeva, ki so ga v sredo v mafijskem slogu - na domačem pragu - pokosile krogle neznanih napadalcev. Zjutraj so Listijevi sorodniki, prijatelji in znanci do zadnjega kotička napolnili majhno moskovsko cerkev Voskresenija in poslušali maso zadušnico, ki jo je med drugim prenašalo tudi 12 televizijskih kamer. Dan poprej so se stotine ljudi dolgo v noc zgrinjale k odprti krsti, da bi se dostojno poslovile od 38-letnega novinarja, ki je s smrtjo nedvomno postal nekakšen narodni junak. Krvava mafijska obračunavanja so v minulih štirih letih, odkar v Kremlju kraljuje Boris Jelcin, zahtevala že mnogo žrtev med vidnimi osebnostmi, vendar pa je Listijev izmed vseh zasedal najvplivnejši položaj in užival najvecji ugled. Zdi se, da je njegova smrt v javnosti dokončno sprožila val nezadovoljstva spričo neučinkovitosti oblasti, ki očitno niso vec sposobne ne nadzorovati ne zatreti organiziranega zločina. Preiskovalni organi so sicer izdali tiralico za domnevnimi storilci, Jelcin pa je napovedal odstavitev moskovskega javnega tožilca in Sefa policije, toda red-kokdo verjame, da bo kdajkoli znan resnični krivec - tisti, ki je umor naročil. Dejstvo je, da namera odločnega in sposobnega Listijeva, da napravi red v državni televizijski hiši, ki obrača velikanske vsote denarja, marsikomu ni bila po godu. Nataša Broun / Reuter Sanje o novi in boljši svetovni ureditvi LONDON - Somalski vojaški voditelji praznujejo odhod sil Združenih narodov, spor v nekdanji Jugoslaviji pa se bliža vrelišču. Umor televizijske zvezde jasno razsvetljuje kaos v Rusiji, Id jo pretresa tudi vojna v Čečeniji. Predsednik Združenih držav, edine preostale velesile, pa prepričuje svoje državljane, naj ne obrnejo hrbta celemu svetu. Ta teden je pokazal pravi obraz tistim, ki so upali na novo, boljšo svetovno ureditev, vzniklo iz pepela hladne vojne. Združeni narodi, ki letos praznujejo svojo petdeseto obletnico, so po mnenju diplomatov s posegi v Bosni in Somaliji rešili tisoče življenj. Obstaja možnost za mir na Bližnjem vzhodu, s politiko rasnega razlikovanja v Južni Afriki je konec. Na svetu ni bilo Se nikoli toliko demokratičnih držav kot danes. Tehnologija in komunikacije pred seboj rušijo stare ovire. Iztekajoči teden pa je nazorno ilustriral vse težave, s katerimi se srečujejo državniki sveta, in zastavil vrsto vprašanj o tem, kako naj se jih lotevajo. V petek so se po dveh letih iz Somalije umaknile Se zadnje enote sil Združenih narodov. Tako je zaključen vojaški poseg, ki naj bi pomagal urediti razmere in ublažiti lakoto v tej kaotični državi. Čeprav je lačnih v tej državi zdaj ve- liko manj, je vsem silam, ki so v posegu sodelovale, ostal grenak priokus. Posebno Združene države bodo naslednjič dobro premislile, preden bodo svoje vojaške enote poslale v oddaljene kraje. »Posledice tega, kar se je zgodilo v Somaliji, so ogromne, resnično ogromne,« je izjavil neki predstavnik Združenih narodov in dodal: »Vse je potekalo grozljivo narobe.« OZN je bila ustanovljena predvsem zaradi reševanja sporov med državami in ne za posredovanje v krvavih državljanskih spopadih. Toda kdo se bo spoprijel s Somalijami, Cečenijami in Jugoslavijami, če ne Združeni narodi? Odkar so oblast v ameriškem kongresu prevzeli republikanci, se čedalje pogosteje pojavljajo zahteve po prekinitvi financiranja mirovnih operacij. Pri tem se sklicujejo na izkušnje iz Somalije, neenotnosti evropskih zaveznikov glede reševanja krize v Bosni in tudi domače težave. V času pomembnih odločitev o širitvi Nata te težnje krepko begajo ameriške zaveznike, ki so bili do zdaj vajeni trdnega vodstva VVashingtona. »Novi izolacio-nisti nimajo prav,« je v svojem govoru dejal predsednik Clinton in dodal: »Ce se danes umaknemo v osamitev, se bomo morali jutri spopasti s posledicami našega zanemarjanja.« Predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva so v četrtek opozorili, da se iztekajo zadnji trenutki za rešitev krize v nekdanji Jugoslaviji. »Vsi vemo, da bosta naslednja dva meseca na Balkanu - in tudi v Evropi nasploh - med najbolj nevarnimi po koncu druge svetovne vojne,« je dejal namestnik državnega sekretarja Richard Holbrooke. Diplomate skrbi, da bi kriza na Balkanu utegnila vsrkati tudi članici Nata, Turčijo in Grčijo ter zaplesti odnose z Rusijo. Prav v Rusiji pa se že razvija nova tragedija. Vojna v Čečeniji je zahtevala tisoče življenj, umor televizijske zvezde pa je pokazal dejansko moč organiziranega zločina v družbi brezzakonja. Nekateri se zaradi teh dejstev upravičeno bojijo, da Rusija že drsi v novo diktaturo. Kljub težavam v mednarodnih odnosih so upanja na novo svetovno ureditev Se živa. Na vrhunskem srečanju Združenih narodov, ki bo naslednji teden v Kobenhavnu, se bodo spoprijeli s svetovno revščino in se dogovorili o zmanjšanju razkoraka med bogatimi in revnimi. Nihče ne nasprotuje temu namenu, vprašanje pa je, ali bo na voljo dovolj denarja in politične volje za dosego ciljev. Nicholas Doughty / Reuter SVET MEDNARODNI FINANČNI TRG Nemška marka utegne ogroziti vladavino dolarja NEW YORK - Vrednost ameriškega dolarja je predvčeraj-snjim v primerjavi z japonskim jenom in nemško marko zdrknila na novo najnižjo raven po drugi svetovni vojni, čeprav so centralne banke po vsem svetu skušale z usklajeno akcij0 rešiti klecajočo ameriško denarno enoto. Nekateri ugledni finančni strokovnjaki vse glasneje napovedujejo, da utegne ob nadaljevanju takih gibanj mednarodni denarni tig kmalu dobiti novo »svetovno valuto« - nemško marko. Dejstvo je namreč, da veliki investitorji, ki želijo vlagati v zanesljive in stabilne valute, počasi obračajo dolarju hrbet in se v glavnem odločajo za nakup mark. Petnajst evropskih centralnih bank je v sodelovanju z ameriškim Uradom za zvezne rezerve z markami in jenom nakupilo skoraj poldrugo milijardo dolarjev, pa jim naglega dolarskega padca, ki se je začel v četrtek, ni uspelo zaustaviti. Posredovanje se je klavrno končalo predvsem zato, ker je vrsta komercialnih bank brž zgrabila priložnost, da se znebi velikih zalog dolarjev. Zakon o ponudbi in povpraševanju je opravil svoje in dolarju ni bilo več pomoči. Splošnih razlogov za nestabilnost ameriške valute je več, v zadnjem času pa je gotovo na prvem mestu uničujoča gospodarska kriza v Mehiki, ki je ena največjih ameriških zunanjetrgovinskih partnerk. Tudi politika obrestnih mer, ki jo vodi VVashington, in nezaupanje v Clintonovo trgovinsko politiko sta nedvomno pomembna dejavnika. Urad za zvezne rezerve je v letu dni kar sedemkrat zvišal obrestno mero, da bi preprečil naraščanje inflacije in obenem napravil dolarske naložbe donosnejše in s tem bolj zanimive za vlagatelje. Očitno so bili slednji zdaj prepričani, da je tega trenda zaenkrat konec, in so posredno dali dolarju prosto pot - navzdol. To utegne povzročiti nadaljnjo rast obresti, kar pa ima lahko hude posledice za ameriško gospodarstvo. Centralne banke na čelu z evropskimi so zaenkrat pripravljene podpirati dolar, saj se z njegovim padcem nevarno veča konkurenčnost ameriških izdelkov na svetovnem trgu, vendar pa mnogi poznavalci pravijo, da je bitka z marko izgubljena. Po besedah nemškega finančnega ministra VVaigla je marka že danes najvarnejša valuta na svetovnem trgu. George Lemer / Reuter Leeson zanika obtožbe o ponarejanju dokumentov SINGAPUR, LONDON (Reuter) - Nick Leeson, 28-letni borzni posrednik, ki je pognal v bankrot ugledno britansko banko Barings in ji »prislužil« 900 milijonov dolarjev škode, je zdaj v priporu v Frankfurtu. Singapurske oblasti imajo 40 dni časa, da Nemčiji vložijo uradno zahtevo za Leesonovo izročitev, čemur se bo britanski poslovnež uprl »zaradi tamkajšnjega kršenja človekovih pravic«. Nemške oblasti za to ne vidijo nobenih ovir, saj za takšna kazniva dejanja v Singapurju ne grozi smrtna kazen. Medtem pa Bank of England preučuje, kako v prihodnje preprečiti podobne finančne katastrofe. Ce se bo izkazalo, da se direktorji banke niso zmenili za opozorila, da je za varnost slabo poskrbljeno, jih bo Bank of England razglasila za nesposobne za opravljanje njihovega dela, kar bo končalo njihovo bančniško kariero. ZDA / OBRAMBNI MINISTRI SKUPINE ZA STIKE BELGIJA / PODKUPOVALNA AFERA NOVICE 0 reševanju krize na Balkanu ATLANTA (Reuter) -Obrambni ministri ZDA, Francije, Nemčije in Velike Britanije so se včeraj sešli v letalskem oporišču Fort Stewart v bližini Atlante, da bi uskladili stališča do položaja v nekdanji Jugoslaviji in se dogovorili o morebitnem sodelovanju enot zveze Nato pri zaščiti umika mirovnih sil OZN iz Hrvaške in BiH. »Vsi smo se strinjali, da bi umik modrih čelad dokončno uničil krhko premirje in povzročil vnovičen izbruh oboroženih spopadov med Srbi, Muslimani in Hrvati, vojna pa bi se po naših predvidevanjih razširila tudi na območja zunaj sedanjih kriznih žarišč,« je na tiskovni konferenci po pogovorih povedal britanski obrambni minister Malcolm Rifkind. Njegov nemški kolega Volker Riihe je poudaril, da bi se morala mednarodna skupnost še naprej odločno zavzemati za politično rešitev krize na območju nekdanje Jugoslavije, vendar pa bi morala biti pripravljena tudi na vnovičen izbruh sovražnosti med sprtimi stranmi. Hrvaški obrambni minister Gojko Sušak je v intervjuju za hrvaško televizijo izjavil, da je njegova država vojaško in gospodarsko sposobna za vnovično vzpostavitev svoje suverenosti nad ozemljem, ki ga že četrto leto nadzomjejo uporniški Srbi. OMILITEV MEDNARODNIH SANKCIJ PROTI SRBIJI Skupina za stike je srbskemu predsedniku Miloševiču ponudila omilitev ukrepov, ki jih je zoper ZR Jugoslavijo uvedel Varnostni svet ZN, v zameno pa naj bi uradni Beograd priznal Hrvaško in BiH. Tako kot že ničkoliko mirovnih pobud je Miliševič zavrnil tudi to. Ukrepi torej še naprej ostajajo v veljavi. SANKCIJE ZN PROTI BEOGRADU Zamrznjena finančna sredstva: Vsa denarna sredstva, ki jih ima Jugoslavija v tujini, so ob uvedbi mednarodnih ukrepov zamrznili. Trgovinski embargo: Ukrep velja za trgovanje v obeh smereh - od Srbije je prepovedano kupovati in ji prodajati. Naftni embargo: Ta ukrep se ni izvajal dosledno, saj ni mogel nihče popolnoma preprečiti tihotapljenja večjih ali manjših zalog nafte. Promet na Donavi: Vsem jugoslovanskim plovilom je vožnja po Donavi prepovedana, tuja plovila pa morajo za plovbo vzdolž Srbije dobiti dovoljenje ZN. Povezovanje na področju znanosti: Srbiji je onemogočen dostop do —- vse zahodne tehnologije. REUTER Vse glasnejše zahteve po odstopu Willyja Claesa LIEGE - Očitno je, da bo zadnja afera s podkupovanjem, Id je močno omajala zaupanje belgijskih volilcev v sedanjo vladno koalicijo, hudo načela tudi položaj generalnega sekretarja zveze Nato Willyja Claesa (na sliki AP), saj so v Belgiji čedalje glasnejši glasovi tistih, ki zahtevajo njegov odstop. V petek je občinsko sodišče v Liegu Claesovemu nekdanjemu pomočniku Johanu Delangheju podaljšalo pripor, ker naj bi bil neposredno vpleten v »podkupninski škandal stoletja«, kot so afero označila belgijska sredstva javnega obveščanja. Leta 1988, ko je Willy Claes zasedal položaj gospodarskega ministra v takratni belgijski vladi, je italijansko podjetje Augusta, ki izdeluje vojaške helikopterje, podkupilo več visokih funkcionarjev flamske Socialistične stranke. Mesec dni pozneje je belgijska vlada kljub dejstvu, da je francoski proizvajalec vojaških helikopterjev Aerospatiale ponudil nižje prodajne cene, sprejela odločitev o nakupu 46 Augustinih helikopterjev. Pni človek čezatlantskega zavezništva, ki je trenutno na desetdnevni turneji po Kanadi, ZDA in Grenlandiji, je v intervjuju za kanadsko televizijo odločno zavrnil »neutemeljena in nesramna podtikanja« ter zatrdil, da ne namerava odstopiti. »Res je, da sem bil leta 1992 gospodarski minister, toda nikoli nisem zlorabil svojega položaja. Opravljal sem zgolj svojo dolžnost. Nič več in nič manj,« je kanadskim gledalcem samozavestno zatrdil Claes, ki je v Ottavvo pripotoval predvsem zato, da bi kanadske oblasti prepričal, naj ne zmanjšajo proračunskih sredstev za obrambo. Kanadska vlada je namreč prejšnji teden sporočila, da bo v prihodnjih treh letih obrambni proračun te pomembne članice zveze Nata manjši kar za 14,2 odstotka. Sue Fleming / Reuter Kozirjev končal obisk na Japonskem TOKIO - Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je včeraj sklenil neuspešen tridnevni obisk na Japonskem, med katerim mu ni uspelo rešiti ozemeljskega spora, ki že pol stoletja hromi odnose med državama. Uradni Tokio od Moskve že dolgo zahteva vrnitev ju-žnokurilskih otokov Etorofu, Kunaširi, Sikotan in Ha-bomai. V zameno za otoke je Japonska pripravljena Rusiji odobriti finančno pomoč. Moskva o tem rie razmišlja in Japonsko obtožuje, da njene ribiške ladje nenehno kršijo ruske teritorialne vode. Z izidom pogovorov Kozirjeva v Tokiu pa je zadovoljna japonska vlada, saj sta državi podpisali sporazum o začetku p0; gajanj o pravici Japonske do ribolova v vodah v bližini otočja Južni Kurili. Prvi krog pogajanj naj bi potekal v Moskvi, in sicer 13. in 14. marca. (Reuter) Politični umori na Haitiju PORT-AU-PRINCE - V petek dopoldne je haitska policija v bližini haitskega glavnega mesta našla umorjenega parlamentarca Eriča Lamontheja, nasprotnika predsednika Jeana-Bertranda Aristida. Lamonthe-jev avtomobil, v katerem so ga ustrelili, je bil parkiran v neposredni bližini vojaškega poligona, kjer se usposablja nova haitska vojska. Poznavalci razmer in tuji diplomati postajajo čedalje bolj zaskrbljeni zaradi nenehnega naraščanja političnih napetosti na Haitiju, zlasti v luči bližajočih se volitev. Haitska policija je pred dnevi aretirala tudi nekdanjega vodilnega člana zloglasne milice Tontons Macute in dvajset drugih oseb ter jih obtožila politične zarote in poskusa državnega udara. (Reuter) Salinas odpovedal gladovno stavko CIUDAD DE MENICO - Nekdanji mehiški predsednik Carlos Salinas de Gortari je v petek, potem ko ga je nova vlada oprostila obtožb, da je bil vpleten v umor Luisa Donalda Colosia, odpovedal gladovno stavko, ki jo je napovedal v četrtek. Colosia, kandidata stranke PRI 23 novega mehiškega predsednika - volitve so potekala avgusta lani - so neznanci marca ubili v Tijuani med volilno kampanjo. Salinas in njegova administracija naj bi Mehiko tudi pahnila v gospodarsko krizo. Salinas je včeraj po vrnitvi s turneje po revnih provincah izjavili da je gladovno stavko odpovedal zato, ker se je vlada o vsem tem pripravljena pogovarjati. (Reuter) SVET ^OGOVOR Z VELEPOSLANIKOM BIH V SLOVENIJI Tri leta vojne in neodvisnosti r—""" ra Nedelja, 5. marca 1995 1 1 meddržavnih ka marca 80 minila tri leta, odkar je Republi- g, “osna in Hercegovina razglasila neodvisnost. venijn je pred kratkim konCno imenovala svojega pr..eP0slanika v Bosni in Hercegovini. Ob teh dveh c ložIiostih smo se z veleposlanikom Bosne in Her-S(irl°^lnC v Sloveniji Uglejšo Uzelcom pogovarjali o elovanju med državama in nekaterih odprtih r banjih, ki se pojavljajo v medsebojnih stikih. nJri^0 oceniuiete odnose j, Slovenijo in Bosno in tji r(:e80vin°, po dveh le-^-odkar ste v Ljubljani? so vdn°si državama qi 01jektni in prijateljski. staja pa še veliko mo-ra^fd Za n)ihovo nadaljnje £Wije in poglabljanje. ,, /m, da razvijanje me-g 23vnih odnosov omo-v ,ai° zelo jasna stališča bljanju odnosov. °dstya Slovenije do agre-qq v3 ie bila izvršena nad £kij^__________ tud?° strani pa , ves čas zelo jasno Vnašanje Slovenije pri )asnevanju vzrokov za „Rešijo, kakršnega je v„ yeniia vedno imela na njjV1 jneddržavnih sreča-"zrok za poglabljanje i^osov vidim tudi v zelo J1®111 slovenskem stali-cih’-, h° trajnega miru in Slnosti na tleh nekda-Jugoslavije in tudi na atkanu ne bo prišlo brez dn an'S^e uveljavitve me-(j i^uuuega priznanja ne-eijive in suverene ter de-jUokratične države Bosne j, ercegovine. Države, ki jo nSein uarodom, ki živi-- a tem območju, omo- Kateri so po vasem mnenju najpomembnejši problemi, katerih reševanju bi se moral posvetiti bodoči slovenski veleposlanik v Bosni in Hercegovini Drago Mirošič? Za nas je zelo pomembno, da ste se odločili, da boste v Sarajevo odprli veleposlaništvo. Upam, da bo Drago Mirošič že ta teden odpotoval v Sarajevo, izročil poverilnico predsedniku Aliji Izetbegoviču in nastopil delo veleposlanika. Upam, da si bo Drago Mirošič v čimkrajšem času zagotovil ustrezne razmere za svoje delo. Četudi to v Sarajevo ni lahko, menim, da mu bodo pri tem vse pristojne institucije pomagale, kolikor bo seveda v njihovi moči. Menim, da bi bilo z balne načine reševanja posameznih vprašanj. Trenutno so v pripravi sporazumi o vrnitvi beguncev, socialnem zavarovanju in gospodarskem sodelovanju. Za zadnja dva se zelo zanimamo, da bi čim prej prišlo do podpisa. Najbliže podpisu sta sporazuma o znanstveno-tehničnem sodelovanju in prometu. Med vprašanji, ki jih je treba rešiti bi omenil problem bosanskih državljanov, ki so si pokojnine zaslužili v Sloveniji. Slovenski pokojninski zavod jim sredstva za pokojnine sicer zagota- Veleposlanik BiH v Sloveniji Uglejša Uzelac (Foto: B. P./BOBO) zaradi prijateljskih odnosov med državama in preteklega dolgoletnega gospodarskega sodelovanja in posledično tudi osebnih »Slovenska podjetja imajo veliko možnosti za sodelovanje pri obnovi Bosne, seveda, ko bodo za to nastopil razmere... Za resnejše sodelovanje pri obnovi pa bi se morali tudi Slovenci pridružiti mednarodni skupnosti pri ustanavljanju posebnega sklada sredstev za obnovo.« vij a, toda po pokojnino morajo priti v Slovenijo oziroma si morajo zagotoviti zakonitega zastopnika, ki v imenu upokojenca ta denar dviguje. Prizadevamo si, da bi ta problem rešili podobno, kot je zadeva urejena z Nemčijo oziroma da bi z medbančnim spo- poznanstev med gospodarstveniki. Tudi zdaj ti gospodarski stiki niso povsem pretrgani. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije so slovenska podjetja lani v Bosno izvozila za 65 milijonov dolarjev blaga. Ce te podatke primerjate z vašim izvozom v neka- 8°Cala medsebojne enako- Pmuie odnose. Trajnega ne , m stabilnosti namreč W0’, Ce bo prišlo do ka-B0„ ®,h delitve države y n® J*1 Hercegovine. eUr ^ za nadaljnje po-tur|- ^i® odnosov vidim tnamVOjno’kojeenkratle" rrifMV ®nsebojna trgovinska ^ znašala skoraj tri ,arde dolarjev. Obstaja niedSreSZapoglabljanje skih stn°)nih gosPodar- dnosti i tudl v Prlh°-■ ’ h Čemur sodi tudi djetp1911'6 sJ°venskih po-Obnovf«sodel°vanje pri žav6 v DaS? Porašene dr-sov b^Uj-iu odno-nr; aodo bržkone veliko d« P®Vah tudi slovenski B0sn i^nb ki so po rodu iz ki Sn6 m. Hercegovine, in Ofh 2 n)o ohranili dobre Kre 7Se naših odnosih ma on Približno 80 oziro-?a 90 hsoc ljudi. Uposte-di^al^.heb3 tudi bosanske Pri ^ Za begnnce: ki so C 1 V Slovenijo v zače-Cln.f?1®8.!)6’ ter številne P0mek0>bne ehcije za dveh0LBpSni' V zadniih Pri 6tlb smo pomagali stiVn zP°stavitvi mnogih SS"113 P0liticnem in go-Porin kem Področju. S ra? Plsom nekaterih spo-smn °V in Protokolov ParlarZ?0stavhi okvire za čpi; JnJe sodelovanje, za- kater?1n8Udi reševati ne" Zpln 0(^Prta vprašanja. da r.=Pomembno je tudi, rati dS.f Uapel° organizi-ki F velePoslaništva, zippr 9 Zdai nstrezne ra-e za delo pri pogla- Slovenski veleposlanik v BiH na proslavi obletnice razglasitve samostojnosti (Foto: B. P./BOBO) moje strani pretenciozno govoriti, katerim nalogam naj se najbolj posveti vaš veleposlanik. Mirošič je zelo izkušen človek in ve, katere so najpomembnejše naloge, ki se jim je treba posvetiti. Upam pa, da bo čimprej pripravil razmere za obisk predstavnikov vaših oblasti, pa tudi predsednika republike Slovenije Milana Kučana v Sarajevu. Kateri so aktualna vprašanja v odnosih med državama, ki v tem trenutku zahtevajo čimprejšnjo rešitev? Naša naloga je, da zgradimo sistem tako imenovane meddržavne infrastrukture. To pomeni, da s pomočjo medržavnih sporazumov opredelimo načine uveljavljanja medsebojnih odnosov in določimo glo- razumom ljudem omogočiti priti do tega denarja v Bosni. Kakšne so možnosti slovenskih podjetij za sodelovanje pri obnovi Bosne in Hercegovine - ko bodo za to seveda ustrezne razmere? Gotovo je, da imajo slovenska podjetja veliko mo- tere druge bližnje države, ki niso v vojni in so tudi ekonomsko v boljšem položaju od Bosne, veste, da so to kar pomembni stiki za slovensko gospodarstvo. Za trajne stike v prihodnje in zlasti za sodelovanje pri obnovi Bosne bo treba poiskati specifične oblike sodelovanja, ki bo presegelo sedanji enosmerni tok bla- »Število beguncev v Sloveniji se zmanjšuje, zdaj jih je približno dvaindvajset tisoč. Več kot 70 odstotkov jih prihaja z območij, kjer divja vojna, tako da je v tem trenutku njihovo vračanje vprašljivo.« žnosti za sodelovanje pri obnovi Bosne in Hercegovine, seveda, ko bodo za to razmere. Menim, da se je že zdaj treba pripravljati na ta čas. V primerjavi z drugimi imajo slovenska podjetja prednost, predvsem ga. Menim, da bo v zvezi s tem Slovenija morala storiti nekaj konkretnih potez. Za resnejšo sodelovanje pri obnovi bi se morali tudi pridružiti naporom mednarodne skupnosti pri ustanavljanju posebnega sklada sredstev za obnovo. Prav tako bi bilo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije najbrž treba izdelati strategijo skupnega nastopa slovenskih podjetij v Bosni in Hercegovini. Najbrž bi bilo treba v Sarajevo napotiti tudi predstavnika slovenskega gospodarstva, da bi tako imeli boljše informacije o dogajanjih v bosanskem gospodarstvu. Treba bi bilo tudi oživeti mrežo slovenskih predstavništev, ki je bila že zelo dobro razvita. Država pa bi morala pomagati podjetjem pri vlaganju v Bosni z zagotavljanjem varnosti naložb pred nekomercialnim tveganjem. Menim, da je moja naloga, pa tudi naloga vašega veleposlanika v Bosni in gospodarskih zbornic obeh držav, ustvarjanje razmer, ki bodo omogočale to sodelovanje. Kakšen se vam zdi predlog zakona o začasnem zatočišču, ki bo v prihodnje urejeval status beguncev? Menim, da bi bilo sprejetje tega zakona zelo koristno, kajti Slovenija statusa beguncev pravno še ni uredila. Menim, da je ravno zaradi te pravne praznine zakon nujno treba sprejeti. Število beguncev v Sloveniji se zmanjšuje, zdaj jih je približno 22 tisoč. Več kot sedemdeset odstotkov jih prihaja z območji, kjer divja vojna, tako da je njihovo vračanje za zdaj vprašljivo. Predlog zakona o začasnem zatočišču natančneje določa status beguncev. Zlasti pomembno je, da predlog zakona beguncem dovoljuje opravljati delo. Zakonski predlog sicer govori le o njihovi možnosti do začasnega in občasnega dela, upam pa, da se bo zakonski predlog med parlamentarno proceduro spremenil tako, da bo beguncem ponudil še večje možnosti. Kakšno se vam zdi življenje v Ljubljani? Ljubljano imam rad, zlasti zato, ker se je tu leta 1971 rodila moja hčerka. Se preden sem poslal veleposlanik, sem se rad vračal sem. Ljubljana je mimo in lepo mesto. Za moj temperament nemara celo preveč mimo, kar se pozna zlasti ob nedeljah in praznikih, ko človek pravzaprav nima kam iti. Ker pa vsako mesto naredijo ljudje, mi je Ljubljana tudi s te plati všeč, saj so Ljubljančani prijazni. Edino, kar me res moti, je pomanjkanje parkirnih mest v središču mesta. Mateja Bertoncelj PRESS OD ZAGREBA DO SKOPJA 0 odnosih med Slovenijo in ZRJ ter o Galijevih grehih VREME Neodvisni srbski časnik Vreme je v članku z naslovom Sosedov sosed najboljši prijatelj zapisal, da pomlad utegne prinesti sramežljivo otoplitev doslej globoko zamrznjenih slovensko-jugoslo-vanskih odnosov. »Razprava, ki jo v zvezi s tem vodi slovenski parlamentarni odbor za zunanjo politiko, in številne poteze, ki jih je v zadnjem času povlekla Ljubljana, so prepričljiv dokaz, da se nekaj resnično premika. Neki visoki uslužbenec slovenskega zunanjega ministrstva je dejal: ‘Skrajni čas je že, da na tem področju nekaj storimo, če le ni prepozno.' Le nekaj dni pozneje je Evropski dokumentacijski center v Ljubljani in njegovega šefa dr. Andreja Kumarja obiskala delegacija jugoslovanskih ekonomistov. Državni mediji, praviloma dežurni hujskači, so tokrat o obisku poročali v presenetljivo spravljivem tonu. Radio Slovenija, denimo, je ob tej priložnosti pri omembi imena Jugoslavija izpustil pridevnik ‘tako imenovana', poslušalci pa so dobili pojasnilo, da bo ‘po ukinitvi ukrepov desetmilijonski jugoslovanski trg gotovo zanimiv tudi za slovensko gospodarstvo'... Najpomembnejši razlog za vzpostavitev dialoga z Beogradom so nedvomno lastninska vprašanja. Jugoslovanske banke imajo namreč vidno vlogo pri reševanju dolžniških težav, ki jih ima Slovenija s skupino tujih komercialnih bank, na čelu s Chemical Bank. Ne gre pozabiti tudi premoženja slovenskih podjetij, ki je ostalo v ZRJ... Ne glede na vse to je prepad med državama še vedno zelo globok, na prihodnje odnose pa bo seveda vplival tudi odziv uradnih predstavnikov Beograda. Izjave šefa jugoslovanske diplomacije o potrebi po ‘predhodnem slovenskem opravičilu', ki naj bi bilo predpogoj za kakršnekoli uradne stike med državama, pa tudi izjava Slobodana Miloševiča za CNN, v kateri je Slovenijo označil kot ‘avstrijsko provinco1, so (pri Slovencih) izzvale posmeh in razumljivo mero nestrpnosti. Zdaj je na potezi ZRJ...« Globus Globus je objavil intervju s predsednikom italijanske Severne lige Um-bertom Bossijem, ki je spregovoril o odnosih Rima s Slovenijo in Hrvaško. »Stranka Naprej Italija in njen minister Martino nista pokazala zadostne občutljivosti za območje Slovenije in Hrvaške. Berlusconijeva vlada je zavzela stališča, kakršna je pred leti zagovarjal Fini - do Ljubljane in Zagreba je vodila politiko palice. Fini danes palice nima več v rokah, nadel si je novo obleko; toda bil je in ostaja fašist. Vlada je zahtevala od Slovencev in Hrvatov, naj popustijo pri celi vrsti vprašanj in si tako kupijo dovoljenje za vstop v Evropo. Mi pa menimo, da je Sloveniji in Hrvaški treba odpreti vrata v Evropo, nato pa bomo znotraj evropskih institucij reševali posamezna vprašanja. Fašisti, kot so Fini, Berlusconi in zunanji minister Martino, so na tem področju povzročili veliko škodo. Radikalna ohladitev odnosov z Ljubljano in Zagrebom namreč vodi v splošni nacionalizem, obenem pa omogoča Nemčiji krepitev vpliva na tem območju,« je povedal Bossi. 'Hjilian Ljiljan je v prispevku z naslovom Gali skril dokumente o preletih srbskih helikopterjev zapisal, da je »v tajni listini Varnostnega sveta OZN omenjeno, da so Unproforjevi opazovalci 2. februarja ob 17.16 zahodno od Srebrenice zasledili vsaj deset, naslednji dan pa še šestnajst helikopterjev, ki so pripeljali orožje za Kara-džičeve enote«. »Bihać takšni helikopterji preletavajo vsak dan. Opazovalci OZN so 3. februarja našteli kar petnajst srbskih helikopterjev, ki so v skupini leteli približno devet kilometrov severozahodno od Srebrenice, v istem času pa je okolico Bihaća preletelo še šest helikopterjev. Podatke o tem je Unprofor posredoval Galiju v posebnem tajnem poročilu, generalni sekretar OZN pa je dokument prikril, zaradi česar ga je 9. februarja na zaprti seji VS ostro napadla ameriška veleposlanka Madelain Albright...« [mjihtuku Politika je zapisala, da je neki Miodrag Živano-vič, kmet iz Trajana pri Požarevcu, pisno zaprosil RTV Srbije, naj ga oprosti plačevanja za priključek, saj je ta v stavbi, kjer Miodrag goji prašiče. Nacionalna televizijska hiša mu je odgovorila, da je priključek pač priključek, zato naj kar plača. Ko je prejel odgovor, se je Miodrag odločil, da bo svinjak pač opremil s televizorjem. Bo vsaj vedel, zakaj plačuje... PANORAMA Panorama je objavila izjavo Miroslava Čire Blaževiča, selektorja hrvaške nogometne reprezentance, ki je o predsedniku Tuđmanu povedal tole: »Sem njegov zvest privrženec in imam to čast, da ga pogosto vidim, se z njim pogovorim in se tako učim... Gospod Tuđman je namreč največja osebnost v hrvaški zgodovini. Menim, da bi se morali sramovati, ker mu nismo sposobni na slehernem koraku izraziti hvaležnosti, da nam je po devetsto letih dal svojo državo. V primerjavi z njim smo vsi ničle...« Zbral je Zoran Odič POSKUSI NA ŽIVALIH Kridnim beaglom je bolje kot večini dmgih psov Pri vzreji in poskusih upoštevajo mednarodne norme NOVO MESTO - Ze nekaj Časa lahko v pismih bralcev v skoraj vseh slovenskih Časnikih zasledimo razprave o vzreji živali in njihovi uporabi v poskusne namene. V zadnjih dneh februarja je bila zoper novomeško Tovarno zdravil Krka vložena ovadba »zaradi nezagotavljanja ustreznih življenjskih razmer poizkusnim živalim na farmi v Hudenjah«, ki naj bi jo podprla vsa slovenska društva proti muCenju živali. Naš novinarje obiskal farmo in se prepričal, da psom ni hudega (Foto: Jože Žura) Kot pravijo v Krki, spremljajo in podpirajo vse ljudi, ki delujejo v korist živali, tudi avtorje pisem in Člankov, toda v njih je vendarle veliko netočnih ugotovitev in celo laži. V Krki zato želijo problematiko vzreje in poskusov osvetliti tudi s strokovne plati. Nacionalne zakonodaje o zdravilih razvitih držav, ki jih upošteva tudi Slovenija, zahtevajo preizkušanje vsakega zdravila, preden gre v promet. Pri tem strokovnjaki ugotavljajo predpisano kakovost, čistost, obstojnost, sterilnost in druge kemijske, fizikalne in biološke lastnosti. Zadnje ugotavljajo na poskusnih živalih. Farmakokinetske študije opazujejo obnašanje učinkovine v telesu in jih je treba opraviti na živalih in konCno ljudeh. Prav zato ima Krka svojo farmo psov beaglov, ki jih farmacevtska industrija po vsem svetu uporablja kot poskusne živali, zlasti zato, ker so ti psi krdelne živali in se dobro počutijo v družbi vrstnikov. Na Krkini farmi v Hudenjah imajo 72 beaglov, ki živijo v 36 bivalnih prostorih, v vsakem sta dva, največ trije psi. Vsak pesjak meri približno deset kvadratnih metrov (5x2 metra), v vsakem je lesena, izolirana hišica s predprostorom in prostorom za počitek, v njem pa je dovolj prostora za počitek treh psov. Razmeroma dolga iztekališCa psom omogočajo dovolj gibanja. Tla v pesjakih so prodnata, za pse redno skrbi veterinar, vsi psi so v zelo dobri telesni kondiciji in zdravi. Vsi ti podatki povedo, da so pesjaki v Hudenjah v skladu z mednarodnimi predpisi o dobri laboratorijski praksi in razmerah, kot jih predpisuje evropska konvencija za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo za eksperimentalne in ostale znanstvene namene, oziroma celo presegajo predpisano maksimalno površino. Seveda se pri tem postavlja vprašanje, zakaj poizkusi na živalih. Stane Zalar, ki v Krki vodi službo za raziskave izvirnih učinkov, je povedal, da je v preteklosti zaradi nezadostnega ali površnega preizkušanja zdravil prišlo do nepopravljivih napak pri ljudeh, ki so ta zdravila jemali. Eden najbolj znanih primerov je ta-lidomidska afera, ko so se zaradi uporabe zdravila, ki ni bilo dovolj preizkušeno na živalih, rojevali tako ah drugače pohabljeni dojenčki. Niirnberški kodeks medicinske etike, ki ga je leta 1956 podpisalo 71 držav, preprečuje izpostavljanje ljudi zdravilom ali medicinskim sredstvom, dokler njihova ustreznost ni preizkušena na živalih. Svet mednarodne medicinske etike je leta 1983 podal zahtevo po raziskavah, ki morajo biti opravljene, preden se učinkovina prvič uporabi za preizkušanje na ljudeh. Osnovni namen predkli-nicnih študij, ki dajo podatke o strupenosti, muta-genosti in karcinogenosti ter farmakokinetske in farmakološke podatke, je ugotavljanje glavnega -zdravilnega učinka in napoved neželenih stranskih učinkov. Na osnovi teh podatkov etični komite šele dovoli klinična testiranja na ljudeh. Narava teh študij je takšna, da po opravljenem delu živali ni treba žrtvovati, ampak živijo naprej brez vsakih posledic. Znanstveniki se zavedajo problema preizkušanja zdravil na živalih, zato koncept o alternativnih metodah sega že v leto 1959. Vendar se do danes noben alternativni sistem ni izkazal kot enakovreden. Pred dvema letoma je predstavnik Ameriškega zveznega urada za prehrano in zdravila v izjavi za javnost dejal: »Številne metode, s katerimi so skušali nadomestiti teste na živalih, so še vedno v različnih stopnjah razvoja. Medtem ko se raziskave lahko začnejo z ustreznimi dodatnimi testi, mora biti končno testira- nje izvedeno na intak-tnem organizmu - živah.« Število živali za raziskovalne namene se je v letih med 1970 in 1980 zmanjšalo za 40 odstotkov. Evropa, ZDA in Japonska se pogajajo o mednarodni harmonizaciji standardov za predklini-Cna tetsiranja, kar bo še dodatno pripomoglo k zmanjšanju števila živali za poskuse. Krka, ki je v štirih desetletjih obstoja pomagala premagovati stiske veC milijonov ljudi in s tem dokazala svoje humano poslanstvo, bo z živalmi ravnala humano tudi v prihodnje, je še dejal Stane Zalar. Jože Žura Pogajanja z EZ brez predhodnih pogojev LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek je po izredni seji za STA, dejal, da je vlada pozdravila odločitev italijanske vlade, da bo prižgala zeleno luč za začetek pogajanj o pridruženem Članstvu Slovenije v Evropski zvezi. Premier Drnovšek je poudaril, da je Slovenija v zadnjih mesecih izvajala številne diplomatske dejavnosti v Evropi in svetu in da odločitev, kakršna je odločitev italijanske vlade, Slovenija prihodnji ponedeljek pričakuje tudi od ministrskega sveta EZ. Po premierovem prepričanju gre za »pričakovano« odločitev. Vlada je pozdravila italijansko odločitev (Foto: J.S.) Položaj, v katerem Slovenija - glede na svoje rezultate, zlasti na gospodarskem področju - ne more dobiti mandata za pogajanja o pridruženem članstvu, je bil za EZ vedno bolj neprijeten, saj je odstopal od vseh drugih primerov. »Veseh nas, da je prišlo do te odločitve na tak način, da se bomo zaceli pogajati z EZ brez predhodnih pogojev in koncesij, ki naj bi jih dala Slovenija, in da je italijanska vlada končno sprejela takšno stališče,« je poudaril predsednik slovenske vlade. Janez Drnovšek je menil, da je to pomembno tudi za razvoj prihodnjih odnosov v EZ, saj si Evropa ne more privoščiti politike pritiskov in pogojevanja. Dejstvo, da Italija umika svoj veto, bo po Drnovškovih besedah sprostilo ozračje v medsebojnih odnosih in vzpostavilo možnost, da bodo pogajanja manj obremenjena, medsebojno zaupanje pa večje. Poudaril je še, da bo bolj konstruktivno ozračje omogočilo, da bodo v pogovorih z italijansko stranjo našli rešitve tudi za odprta vprašanja v dvostranskih odnosih. Zaradi odločitve Italije, da umakne veto na približevanje Slovenije Evropski zvezi, o čemer bo Svet ministrov razpravljal na ponedeljkovem srečanju v Bmslju, se bo prav tako v ponedeljek na pobudo Borata Pahorja sestal parlamentarni odbor za mednarodne odnose. Na njej naj bi vlada oziroma zunanji minister Zoran Thaler podala celovito poročilo, saj gre po Pahorjevem mnenju za »odločitev nacionalnega pomena, o kateri se morajo izreči vse v parlamentu zastopane stranke«. Zunanje ministrstvo je že sporočilo, da se bo Zoran Thaler udeležil seje odbora in na njej podal informacijo o možnostih za odločitev Sveta ministrov EZ o odobritvi mandata za pogajanja s Slovenijo o pridruženem članstvu in o odnosih z Italijo. Ze na včerajšnji prvi skupščini Atlantskega sveta je zunanji minister Thaler italijansko privolitev v pogajanja ocenil kot velik dosežek dialoga, ki sta ga obe državi vzpostavili po nastopu nove italijanske vlade. (M. V.) SLOVENSKO -ITALIJANSKA POSLOVNA KONFERENCA Več kot sto podjetnikov o konkretnih poslih Blagovna menjava med državama se povečuje BOVEC - Velike spremembe v družbenem in gospodarskem sistemu v Sloveniji so v zadnjih treh letih vzbudile veliko zanimanja italijanskih podjetnikov za slovenski trg in gospodarstvo. Obenem se je povečalo tudi zanimanje naših podjetnikov za sodelovanje z italijanskimi. To se kaže Se posebej pri uvajanju višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Konkretni rezultati v tovrstnem z našo zahodno sosedo in želja podjetnikov z obeh strani meje so pripeljali do prve poslovne konference slovenskih in italijanskih podjetij, ki je bila predvčerajšnjim in včeraj v Bovcu. V tamkajšnjem hotelu Alp se je v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije oziroma njene območne enote v Novi Gorici zbralo okoli 150 podjetnikov in se med seboj dogo- varjalo o poslih. V jutranjem Casu sb po pozdravnih besedah Rina Velikonje, predsednika GZ območne enote Nova Gorica, Guida Fantinija, člana UO Trgovinske zbornice Videm, in Tomaža Kunstlja, generalnega sekretarja GZS, prisluhnili izvajanjem Staše Baloh-Plahutnik iz ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki je govorila o pomenu malega gospodarstva pri vključevanju v mednarodne tokove in Demetria Bauzona iz Tržaške kreditne banke o možnostih financiranja italijanskih in slovenskih podjetnikov. Miha Potočnik, vodja pravne službe pri GZS, in Phana Morandi, svetovalka za zunanjo trgovino, pa sta govorila o tujih vlaganjih, o pravnih aspektih in možnostih ustanavljanja podjetij v Sloveniji in Italiji. Konkretnih medsebojnih poslovnih dogovorov se je udeležilo 72 slovenskih in 35 italijanskih podjetnikov. Vojko Cuder Rino Velikonja, predsednik novogoriške območne enote GZS: »Taksne poslovne konference se mi zdijo smiselne zlasti zato, ker se po nekajletnem zastoju blagovna menjava med Slovenijo in Italijo naglo povečuje. Bovška poslovna konferenca pa ima vsaj dva pomena. Prvič: ce bo od vseh poslovnih pogovorov ostalo 20 realizacij, bo njen namen dosežen. In drugič: dokazuje, da je lahko Slovenija most med zahodom in vzhodom ter da mora nase gospodarstvo nujno postati bolj agresivno. Podobno kot je gospodarstvo v sosednji deželi Furlaniji-Juhjski krajini.« Raziskali trideset jam PREBOLD - Prva slovenska jamarska odprava Filipini 95, ki je bila mesec dni na Filipinih, se je včeraj popoldne vrnila domov. Po besedah vodje odprave Toneta Vedenika, so dobre priprave in zlasti prizadevanja domačinov in Petra Uricha iz Avstralije prinesle tudi dobre raziskovlane rezultate. Tako so na otoku Bo-hol raziskali in dokumentirah 30 jamskih objektov, katerih skupna dolžina rovov je preko 4, 5 kilometra. Največja jama oziroma brezno pa je Carmu-lon cave H, ki je s 561 metri izmerjenih in okrog 150 metri še neizmerje-nih rovov ter z globino 145 metrov doslej najve-Cji znani in raziskani kraški objekt na Boholu. Ob vseh teh raziskavah, ki so jim razkrile kraške razmere tega otoka, ne gre pozabiti na znanstvene raziskave biologa dr. prof. Borisa Šketa, geografa Petra Uricha in mag. geohidro-logije Jorga Prestorja. Tone TavCar Nad mačjimi lepoticami so bili najbolj navdušeni otroci Na mednarodni ocenjevalni razstavi pasemskih mačk, je bilo kaj videti (Foto: O.B.) PTUJ - Tako kot pred tednom dni, ko je dež pregnal udeležence tradicionalnega ptujskega karnevala, je dež tudi včeraj ponagajal prirediteljem nove velike prireditve v najstarejSem slovenskem mestu. A kljub temu je bila, razen nekoliko manjšega obiska, včerajšnja velika mednarodna ocenjevalna razstava pasemskih mačk v dvorani srednješolskega centra zelo uspešna. Kar 250 mačjih lepotic in lepotcev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Švice, Madžarske, Poljske, Češke, Nemčije in Sloveni- je se je potegovalo za še višje naslove in nazive. Lastniki mačk iz omenjenih držav so pripeljali svoje ljubimce skoraj vseh pasem, največ pa je bilo dolgodlakih - perzijskih, ki so po velikosti spominjale na manjše kužke. Sodniki iz Belgije, Češke, Avstrije, Italije in prva sodnica iz Slovenije (Tatjana Malgaj-Peccari iz Celja) so imeli res težko nalogo pri določanju najlepših muc, saj so bile vse tako lepe, da so hib obiskovalci, predvsem otroci, navdušeni. Oste Bakal KRONIKA (N NAPOVEDAN ■ KRIZE ■MnpMgi * Italija ni Mehika. Kolikokrat je bilo v zadnjih dveh tednih slišati i° trditev, ki je velikokrat zazvenela tudi kot golo upanje. Da bi padanje vrednosti italijanskega bankovca, izgube Oa borzi, beg tujih investitorjev in domačih ka-pitalov primerjali s tistim, kar se dogaja v Mehiki? To vendar ni mogoče! Res je Italija ena od Oajrazvitejših držav na svetu. Res je, da je njeno realno gospodarstvo živahno, podjetniški razred z dozorelo tradicijo, iz-v°z v prekipevanju. Vendar je žal prav tako res, da država zaostaja na mnogih področjih. Predvsem v "skrbi za ravnovesje Oied tistim, kar zasluži, in tistim, kar porabi. Potem na področju privatizacijskega procesa, ki kljub dvajsetletni zamudi glede na ostale evropske partnerje nikakor ne more iz faze otroških bolezni. Pa pri javnih storitvah, infrastrukturah, ki Italija ni Mehika sodoben gospodarski razvoj neobhodno pomembne. Da ne govorimo o državni upravi, birokraciji, neurejenem davčnem sistemu. Predvsem pa na kreditnem področju, ki ga težko omejuje nerazvitost italijanskega finančnega in delniškega trga. Vsaka represivna poteza monetarne politike je zaradi te nerazvitosti kazen za podjetja, saj morajo zvišanje obrestnih mer plačevati z omejevanjem sredstev, ki bi jih sicer namenila vlaganju v svoj razvoj. Toda vrnimo se k dogajanjem zadnjih dni, v katerih se je kot na televizijskem zaslonu zvrstila nanizanka finančnih grozljivk. Nekatere so pljusnile v Italijo iz tujine, za druge je »dežela sonca« poskrbela kar z lastnimi močmi. In glej, zgodba se začenja prav v Mehiki, v eksotični deželi, ki je v Italiji tačas najbrž najbolj priljubljena država. Vlasta Bernard Združene države Amerike oziroma bankirji z Wall Steeta so se pod tamkajšnjim žgočim soncem kar pošteno opekli in si nakopali križe, ki jim jih zdaj morajo pomagajo nositi vsi svetovni partnerji, z edino izjemo Nemčije, za katero se je v istem hipu začela velika epopeja marke. Liro je porušenje običajnega razmerja med obema močnima bankovcema presenetilo prav v trenutku, ko je morala že plačevati zasoljen davek domačim tegobam: neurejeni javni financi, nejasni usodi prepotrebnega dodatnega manevra in prerekanju o datumu novih političnih volitev. V takih razmerah se seveda pritisk, ki je na liro prišel z mednarodnih trgov, ni mogel spremeniti v nič drugega, kot v pravo katastrofo. In kot da smrtonosni objem dolarja ne bi zadostoval, so se mu prav tistega dne, ko se je z vso silo pojavil, pridružile še projekcije, ki so oznanjale polodstotni poskok inflacijske krivulje. V rimskih palačah je očitno zavladala panika. Časa za razmislek ni bilo, treba uk- repati in Banka Italije ni našla boljše rešitve kot podražitev denarja. Tričetrt odstotka se pri ceni denarja na terenu javnega dolga spremeni v vsaj 15 tisoč milijard dodatnih lir, ki jih bo morala država izplačati svojim upnikom. Dini pa je že dokonča-val manever, ki velja nekaj več kot 20 milijard lir. Bo moral svoje račune popraviti? Za kaj podobnega seveda ni bilo časa in niti pogojev, treba je bilo pohiteti, preskočiti etape in trge pomiriti z dejstvi. Le dobrih 24 ur je potreboval ta resni »tehnični« premier, da je ponudil svoj recept za krpanje državne bilance in za začetek zdravljenja javne finance, trgi pa so se vsaj na videz pomirili. Toda nevarnost je ostala na preži, dolar si ni opomogel, svetovne trge pa je pretresla vest o neumnem krahu banke angleške kraljice. Spet kriza, ki je prišla iz eksotičnih daljav in se kot poletna ploha zlila na evropske finančne trge. Na liro je imela le obrobni vpliv, koristiti pa ji seveda ni mogla. Zadnji teden se je začel z novo katastrofo, ko si je lira že v ponedeljek nabrala celo zbirko novih negativnih rekordov v razmerju do marke. Ta je sicer spravila v krizo pol sveta, vendar je italijan-ski bankovec zraven tr-^ pel še čisto svoje muke in se zato razvrednotil tudi do padajočega dolarja. Sredi tedna mu je del- politična razjasnitev pomagala do premirja, konec tedna pa ga je dolar spet prisilil k umiku. Da bi bila katastrofa še večja, je poskrbel sam bivši premier Berlusconi s svojim odklonilnim stališčem do Dinijevih prizadevanj in lira se je morala do ponedeljka posloviti z »vrednostjo«, ki jo je v petek zvečer v razmerju do marke dosegla na Wall Streetu: 1.180 lir. In že smo pri kroniki današnjega dne, ko se ponavlja obrabljeno vprašanje: kaj bo jutri? Ekonomisti se ga izogibajo kot kuge, raje se posvečajo dolgoročnejšim napovedim, pri katerih je zmota po pravilu manj pogosta. Hvalijo rast italijanskega realnega gospodarstva, dobrodušno svetujejo strogost pri sanaciji javnih financ in čimprejšnjo izvedbo privatizacij, za liro pa zagotavljajo, da je »super podcenjena«. Nekateri »izvedenci«, kot na primer gospod Lutvvak, nekdaj svetovalec ameriškega predsednika Ronalda Reagana, zvračajo krivdo na šefa italijanske države, češ da je ukinil demokracijo. Drugi, kot nobelovec Paul Samuelson, pravijo, da trpi lira »krizo zaupanja«, torej zaradi nezaupanja v »sistem Italija«. Tretji prisegajo, da imajo notranji vzroki minimalno težo in da je globalizacija svetovnih trgov že na taki stopnji, da morebitnih valutnih pretresov ne more več obvladati nobena.monetarna oblast. Resnica bo najbrž nekje vmes. Lira je skupaj z drugimi šibkejšimi valutami nedvomno občutljivejša za dogajanja na mednarodnih trgih, vendar prav tako velja, da so mednarodni trgi neobčutljivi za liro. Italija bo res peta med industrijsko razvitimi državami, toda njen gospodarski potencial je vendarle komaj ladjica v oceanu, po katerem plovejo težki tankerji. Šibkosti italijanskega gospodarskega sistema, ki smo jih nanizali na začetku, pa kronična politična nestabilnost je tisto, kar liri zapira pot za vrnitev v evropski denarni sistem (tam namreč ne bi smela nihati za več kot 15 odstotkov!), ki bi moral biti njen prvi in -najbrž tudi edini cilj. To bi bilo že veliko, saj bi tudi skeptike prepričalo, da Italija ni Mehika. /I ^ Nedelja, 5. marca 1995 NEDELJSKE TEME PONATIS DOPISA BORUTA RUTARJA NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. marca 1995 15 danes nadvse aktualni temi Borut Rutar iz Tolmina je poslal ljubljanskemu dnevniku Republiki v objavo zapis o aktualni temi italijansko-slovenskih odnosov. Zapis je ljubljanski dnevnik objavil v nadaljevanjih, mi pa ga v celoti povzemamo na teh straneh. Kako je fašizem avnal s Slovenci ^ s° bili Sl • •_ rtnclnl lin ZdlltOV© ODtOIltOV »Združena Slovenija«. pu fašizma leta 1922 - so nasilne no) v njegovem stanovanj j dn6 SQ °venci ali Hrvatje. Istega skamo in prostore uredništva Go- V nekaterih že navedenih FOŠlstiČliCI 26. Leopold Čopi, obsoje unu pusiui lju- kFtfirziii-i irr Po italijanskem vojaškem - po- smrti zaradi divjanja fašističnih predalih omar med P6«10Jgj do^ v p^ju zažgali kulturni riške straže v Gorici. Leta 1925 so krajih so razgrajaske horde . . _ decembra leta 1941 na 30 lel publiki V objavo ne izvirajo B razu, na Soški fronti, 24. oktobra hord umrli: Nazarij Franc, v Izoli, tikali orožje, pištole m r, Up^ ^azmu pa do temeljev zapečatili in zaplenili gledališko naenkrat vdrle v naselje in med neSiipnOSt 5© po kapitulaciji Itabje je dor jansko-slovenskih sodobnih načel dežiriKob^ZTeTeSam' stuTiunSlS^žam'k teTda ™ "aŠSafoTemu s«; £> no^mbra 1$^°' ' r u,strahovanie™ snele V ČOSU »mllU « posledicami muCenjumrl ' dež pn KoDanaii«, se je njena ar- stu, 4. junija itiZJ, KozarnK teK, aa ga arenrajo. v|if bl0šilinamJ mDra so opu- Leta 1926 so rasistične oblasti ske napise s trgovin, gostiln, de- 27. Andrej Manfreda iz ] skl dnevnik ob j a- zaruzene cvrope mada vkopala približno sto kilo- Franc, v Izoli, 23. junija 1923. izognil z ilegalnim urnikom pri ^ ^oni dom pri Sv. Ivanu prepovedale Zvezo učiteljskih lavnic... q • rida, umrl v nepojasnjenih rr« rmrm. metrov v notranjosti Italije ob Fašistično apokalipso prego- goslavijo. - „ nfl ^kn Ju’.,27' januarja leta 1921 društev, slovenske revije in Caso- Druga metoda ie bila davčna _V>.e:^a™„ r0Y?nlC?V’ 8012liscinah 7. iuliia leta 1943 Pred leti, Se v Času Jugoslavije, so se italijanski ribici polakomni-li rib v Kvarnerju in ob istrski obali. Zdaj so iz naplavin Časa vstali optanti, ki zahtevajo primorsko zemljo. V noveli Gosenica, v kateri opisuje samoto v jet-niški celici rimskega zapora Regina Coeli, kamor ga je leta 1930 zaprlo faSistiCno sodišče za zaščito države, Ciril KosmaC pravi: »Življenje žre življenje.« Skozi prizmo Časa, skozi zgodovino spoznamo, da državne diktature padajo. Daljša obdobja jih ne prenesejo. Komunizem je bil zmagovalec proti fašizmu in nacizmu v drugi svetovni vojni in je zato užival ugled in krojil svetovni red. Bil je tudi dovolj brezkompromisen, da kakršnimkoli nedemokratičnim ostankom ducejevih ideoloških simpatizerjev ni prišlo niti na misel, da bi zahtevah nekaj, kar bi izviralo iz enaindvajsetletnega Mussolinijevega absolutizma. Zdaj je diktatura na vzhodu padla, zrušila se je vase, nekje žal krvavo, drugje hvala bogu razumno. Njeni ideologi niso iskali krivca zunaj sebe, v standardnih ideoloških sovražniških kapitalistih, kot sta jih našla fašizem in nacizem. Med brisanjem prahu zaostalosti in neučinkovitosti diktatur se je tisti liberalni del partije, ki se ni boril zgolj za ohranitev položaja, celo nadejal transformacije v demokracijo, kjer bi bili »odrešeni« svojih dogmatičnih, ideoloških, absolutističnih spon, v katere je bil vklenjen režim. V demokraciji so zaslutili nadaljnji razvoj. Tistim narodom, ki so to zmogli, ne da bi se za to prelevitev morali okopati v lastni krvi, je uspel zgodovinski civilizacijski preobrat. Niso namreč zdrknili v srednjeveške preobrazbe sistemov in postavljanja novih ljudi na tron ob kotaljenju nekdanjih »cesarskih« glav. Ce je Slovenija kljub mučnemu prehodu v demokracijo vložila vse sile v to, da se postavi ob bok svobodomiselnemu, bogatemu zahodnemu svetu (tudi Italiji), seveda ni predvidevala, da so v njej še vedno ostanki nedemokratičnih režimov in da se bodo ti ostanki, ko ne bodo veC postavljeni pred absolutistični zid komunizma, v imenu demokracije dvigniti in zahtevali nekaj, kar so dosegli pod fašističnim režimom. Na osnovi splošne, obojestranske demokracije naj se zdaj pohlepnim optantom vrne zemlja, ki so jo zasedli kot kolonisti na osnovi Mussolinijeve poita-lijančevalske politike? To je ravno tako, kot bi Slovenci od demokratične Italije zahtevati, naj nam zdaj, ko živimo tudi mi v demokraciji, vrnejo Trst in Gorico, ki ju je osvobodila fašizma in vrnila na pota demokracije partizanska vojska. Italija je nekoC, v letih od 1918 do 1923, že bila na tleh Primorske, takrat imenovane Julijske Krajine. Raztezala se je od Rateč, prek bohinjskih gora in Notranjske do Postojne, Snežnika in Reke. Skupaj tretjina slovenskega ozemlja. Kako smo Primorci živeli pod Italijo, kakšen je bil od- nos fašistične oblasti do Primorcev, ko so Primorsko naselili predniki optantov? Tistim, ki ne poznajo takratnih razmer na Primorskem, ki so bile veliko hujše in v sodobnosti samo približno primerljive s pokanjem bomb in streljanjem pištol na Irskem, navajam opis preteklosti teh optantov. Pod Italijo so stotisoCi Slovencev izkusiti zločinsko fašistično raznorodovalno politiko. To je bilo obdobje pred drugo svetovno vojno, in Ce je fanatizem nacizma dosegel tolikšno človeško slepoto, da je Židom namenil fizično iztrebljanje, je italijanski fašizem obsodil Slovence v Julijski Krajini na narodni izbris. Moto je bil: Ta šibka, drugorazredna rasa Slovencev se bo počasi asimilirala, raztopila v večjem in močnejšem italijanskem narodu. Zato je fašizem izvedel jezikovni, kulturi, duhovni, etnični, mentatitetni in narod-nozavestni genocid nad Primorci. Ti nedolžni oktanti, skriti pod tančico apolitičnosti, pravijo, da s fašizmom pravzaprav niso imeli ničesar, saj so bili le vsakdanji smrtniki, zavedeni od fašizma. To ne drži. Bili so orodje Mussolinijeve raznarodovalne politike, s katerim je poselil slovenske in hrvaške kraje, iz katerih je prej nagnal Slovence. Duce je priseljencem iz notranjosti Italije podelil vrsto privilegijev: poceni jim je prodal slovensko zemljo in hiše (nepremičnine) in jih vtaknil v državne službe, kamor Primorci prav tako niso imeli veC vstopa. Fašizem je te priseljence imenoval pilastri della patria - stebri domovine. Z njimi je poselil deželo. Pilastri della patria naj bi se zdaj, v demokraciji, vrnili? Ne, hvala lepa. Primorsko zemljo naj bi vrnili njim, okrvavljenim s krvjo tisoCev ’ nedolžnih civilistov, mož, žena, otrok, padlih v drugi svetovni vojni, ki je niti niso začeli oni, zatirani, temveč pohlep tiranov? Sklicujejo se na zapise v sedemdeset let stari zemljiški knjigi, da je bila Primorska nekoč njihova Pa saj zahteve, požrešnost teh kmetičev, ki hočejo obdelovati primorsko zemljo, pelje svet nazaj. Po njihovih »malih« kmečkih željah, kot si oni predstavljajo načela svobodne demokracije, lahko nastanejo »velike« želje: Avstrija bi na osnovi preteklosti, na osnovi cesarske Avstro-Ogrske lahko zahtevala obnovitev cesarstva, Francija bi zahtevala obnovitev Napoleonovih provinc, Turki vrnitev Balkana, Beneška republika obnovitev trgovskega imperija, pogani bi zahtevati zaton krščanstva, Rimljani obnovitev imperija, Grki svojo omiko, Egipt faraone in Perzijci Babilonski stolp! Civilizacija naj bi se skratka odvrtela nazaj, k svojim začetkom. Izničili bi vse tisto, kar smo se naučili v preteklosti. Hujskaškim napadom optantov je žal pritegnila italijanska vlada, ki mora sicer po poslanstvu zastopati interese svojih državljanov, vendar ne njihove, sicer občečloveške lakomnosti. Izvor te lakomnosti je prej sad temnih Človeških slabosti kot legitimnosti. Zahteve optantov ne izvirajo iz sodobnih načel združene Evrope Pod drobnogledom poteka sedanjih tokov evropskih integracij zahteve optantov ne izvirajo iz sodobnih naCel Združene Evrope. Ati nekoliko bolj grozljivo povedano; zahteve optantov se sklicujejo na kubične metre trupel iz »fojb« na tražaškem, hkrati pa pozabljajo, da so bili ravno oni vzrok za tone pepela iz krematorijev, za kubične metre moških in ženskih las v skladiščih koncentracijskih taborišč, iz katerih so nacisti tkali odeje. Zločinci, ki so petindvajset let ustrahovali s fanatično, od vsega sveta obsojeno in vojaško poraženo politiko, in si jih nazadnje nagnal, bodo sedaj prišli po svoje »judeževo nagrabljene groše«, ka da mu pripadajo, ker jih je pustil tam, na Primorskem, med tisoči pobitih slovenskih dedov, babic, bratov, sester, mož, žena, otrok? Potomcem teh političnih kriminalcev, fašističnih barbarov, ubijalcem in poražencem naj sedaj vrnemo nekaj, kar je bilo izmerjeno in zapisano od - ducejevih zemljemercev pred drugo svetovno vojno? V vseh svetovalnih enciklopedijah je zabeleženo, da je ameriška vojska pregazila Italijo in je fašizem padel 25. julija leta 1943 in da je italijanska armada kapi-tulirala 8. setpembra leta 1943. Po vojni so bile z Jugoslavijo določene nove, mednarodno priznane meje. Ti datumi in te meje niso le številke na koledarjih in na zemljevidih vijugaste Črte. So začetek nastajanja miru, ki je zdržal petdeset let in ga je potrebno po novih evropskih integracijskih prizadevanjih vzdrževati naprej. Fašizem je doživel polom, državni vojaški in ideološki. 350 tisoC italijanskih ubežnikov, kolikor trdi italijanska stran, da jih je bilo, je bil del te fašistične naselitvene politike na Primorskem. Bežali so hkrati s polomom fašizma. Kot Italijani so biti na Primorskem prviligirana rasa in cel svet jim je dokazal, da je njihova ideologija zločinska. Niso bežali pred redeCo armado, bežati so pred svojo slabo vestjo, kar so dvajset let (!) zatirali, poniževali, preganjati in izseljevali Slovence in Hrvate. Sedaj je tu - Slovenija Tam je in bo - Italija, kateri vladam (!) spodmikajo prestol moCne - Ciste roke. Ko bo tem »Rokam« uspelo, da bo Italija doživela moralno očiščenje od gigantskih dimenzij maiijaštva, ko-rumpizma... - sistemski preporod, bo tudi sama stopila na pot evropsko določenih civilizacijskih norm obnašanja v mednarodnih odnosih do Slovenije. Osnovna ugotovitev 25-letne prisotnosti Italije na Primorskem je, da je Italija stopnjo narodnega razvoja Slovencev na Primorskem iz leta 1918 pahnila za 70 let nazaj, nekako v leto 1848, v dobo Metternichovega režima. Italija ni le zaustavila narodnega razvoja tukajšnjih Slovencev. Začeti so morati s Prešernom, z bojem za uveljavitev slovenskega jezika v šolah in uradnih ustanovah, vendar pod fašizmom - zaman. In tako vse obdobje, od konca prve svetovne vojne do konca druge svetovne vojne, ko je ostali del Slovenije že bil »Združena Slovenija«. Po italijanskem vojaškem - porazu, na Soški fronti, 24. oktobra leta 1917, imenovanem tudi »Čudež pri Kobaridu«, se je njena armada vkopala približno sto kilometrov v notranjosti Italije ob bregovih reke Piave. Po koncu vojne, novembra leta 1918, je ta ista armada prirožljala nazaj in zasedla slovensko in hrvaško ozemlje po določbah londonskega sporazuma iz leta 1915; vendar je bila ta zasedba neobranjenoga ozemlja od umaknjene avstrijske vojske - nasilna do Slovencev. Vojaška zasedbena oblast ni mogla odkrito nastopati proti civilistom, Slovencem, ki so se nadejati, da bodo prišli pod okrilje nove države - Jugoslavijo. Zato so se poslužili političnih dejavnikov, fašistov, ki so že 4. aprila leta 1919 ustanovili v Trstu drugi »Fascio« v vsej Italiji. Prvi je bil ustanovljen v Milanu le nekaj dni prej, 23. marca leta 1919. Orodje vojaških oblasti pri ustrahovanju in pokoravanju Slovencev so bile »- squadre d’assal-to«, oborožene fašistične napadalne enote. Te so začele sejati strah in trepet med Slovenci v tistih dveh letih do leta 1921, ko ni bil razjasnjen status Primorske, kateri državi bo pripadla, novo nastali Jugoslaviji ali Italiji. Fašistične enote so izvajale, sodobno rečeno, etnično Čiščenje. Te fašistične »- squadre d’assalto«, v črne srajce oblečene tolpe pomilošCenih kriminalcev, propalic so surovo napadati Slovence, vsiljevati piti ricinus, požigati slovenska društva, ustanove in osebno lastnino. Varnostni organi so dopuščali zločine nad Slovenci, saj so s tem izkazovati svojo silo, moč. Iz virov, s katerimi razpolagam, so bili na teh ustrahovalnih pohodih fašističnega divjaštva ubiti: Ingolič Anton, pred Narodnim domom v Trstu, oktober leta 1918. Grlica Ivan, pred Narodnim domom v Trstu, leta 1918, Trstenjak Ivan, v Sv. Križu pri Trstu, 30. marca leta 1919, Primožič, v Trstu, 11. septembra leta 1920, Femetic Slavko iz Roga-na, leta 1920, Hugon Roblek, lekarnar z Bleda, ob požigu Narodnega doma v Trstu, 13. junija leta 1920. Nasilje rjavosrajčnikov nad slovenskimi intelektualci 15. maja 1921 so bile prve italijanske povojne volitve za rim-ski parlament. Fašistične oborožene skupine so po vsej Primorski divjaško z orožjem napadle volišča in iz njih izganjale slovenske volilce, da ne bi volili svojih zakonitih narodnih manjšinskih predstavnikov. Fašistične škvadre so organizirano divjale po mestih, trgih in vaseh, volitve so bile prelite s krvjo in smrtnimi žrtvami, ki naj bi utišale glas Slovencev. 15. maja leta 1921 je bilo ubitih deset volilcev, slovenskih fantov in mož: Ivan Sabaden iz Sabadinov, Anton Strancar iz Zapuž pri Ajdovščini, Jožef Špacapan iz Ozeljana, Andrej Žerjal iz Gabro-vice, Viktor Smatlak iz MaCko-velj, Ivan RubeniC iz Krnice. Anton PorenCan iz Krapna, Josip Ba-nina iz Cežarjev, Ivan Babic iz Burij in Jakob Cvek iz Krnice. V naslednjem letu - po nasto- pu fašizma leta 1922 - so nasilne smrti zaradi divjanja fašističnih hord umrli: Nazarij Franc, v Izoli, 23. junija 1923; Berce Marij, v Trstu, 4. junija 1923; Kozarnk Franc, v Izoli, 23. junija 1923. Fašistično apokalipso pregona, premestitev, internacij in konfinacij je v treh letih, od 1918 do 1921, doživelo 233 slovenskih duhovnikov in redovnikov. Po odloku vojaškega guvernerja z dne 29. novembra 1918 so internirali 35 slovensko govorečih duhovnikov. Preganjani so bili tudi predstavniki najvišjih cerkvenih oblasti; tržaškem škofu Andreju Karlinu so opustošiti stanovanje in škofovski urad ter ga izgnali v državo SHS. Tržaškega škofa Antona Mahniča so z zvijačo zvabili na bojno ladjo in potem internirali v gore v bližini Rima. 11. februarja leta 1920 je bil premeščen Cez demarkacijsko mejo -14. decembra je v Zagrebu umrl za posledicami mučenja. Deset tisoče Slovencev je bilo pregnanih z namenom, da se kar najbolj množično odselijo s svoje zemlje v novonastalo državo južnih Slovanov, Kraljevino Jugoslavijo. Za to so bile uporabljene kar najbolj brutalne, fašistične metode. Kako mračnjaške razmere so tedaj vladale v Trstu, nam izpričuje pobeg zdravnika dr. Jože Volavška. Dal se je zapečatiti v vinski sod, da so ga s kamionom prepeljali do vzhodne italijanske meje, ki jo je s pomočjo VenCeta Žnidaršiča ilegalno prestopil. Repertoar fašističnega nasilja se je nadaljeval nad slovenskimi učitelji: predčasna upokojitev starejših učiteljev, odpusti mlajših učiteljev, službena premestitev v notranjost Italije, izselitev odpuščenih, preganjanih ati premeščenih učiteljev v Jugoslavijo, odklonitev italijanskega državljanstva in s tem izguba delovnega mesta učiteljev, rojenih zunaj meja rapalske pogodbe, v drugih slovenskih deželah. Štajerci, Gorenjci, Korošci so se na Primorsko priseliti še v Času Avstro-ogrske monarhije, vendar jim kasnejša italijanska oblast ni dovolila ostati na Primorskem. S številkami je mogoče dodatno ponazoriti ta srhljiv odnos italijanske oblasti do slovenskega izobraženstva. Po pronicljivem dokumentu, knjigi Minke Lo-vrenCiC-Pahor Primorski učitelji, navajam: Po italijanski vojaški zasedbi leta 1918 je v Jugoslavijo emigriralo 355 slovenskih učiteljev! Po Gentilejevi šolski reformi iz leta 1923 so biti z dekretom odpuščeni slovenski učitelji, ki niso ustrezati fašistični raznarodovalni politiki. Število - 168. Odpuščeni učitelji, ki jim kljub opciji za Italijo ni bilo dodeljeno italijansko državljanstvo: 15. Predčasno upokojeni učitelji - 20 Učitelji, premeščeni iz Primorske v notranjost Italije - 402. Od teh jih je kasneje emigriralo v Jugoslavijo 87, v Italiji jih je za stalno ostalo 64, ostali so se vrnili domov na Primorsko ati se izselili v druge države, Argentino, Francijo, Belgijo... Nekaterim primorskim učiteljem v Italiji se je službovanje spremenilo dobesedno v kalvarijo z več postajami. Niso uCi-teljevati v enem kraju, pač pa so jih že po Primorski vsakih nekaj let premeščali iz kraja v kraj, nato pa so jih preselili v notranjost Italije, kjer so biti nadzirani. Učitelju Francu Sivcu, ki je služboval v Čezsoči pri Bovcu, so po premestitvi v Piombino (Livo- Pti Trsj^0^ dom pri Sv. Ivanu n s*sk0 rtt’, . januarja leta 1921 Slovenske učitelje so f ca i6ta “‘Unico v Trstu; 21. mar-mešCali v revne predele 1 : (W ^21 upepelili prosvetno Italije, ker italijanski uCiteipj Oio,]^.. °poda v Renčah z opre-zaradi nerazvitosti in zaosta* . uznico, klavirjem in drugi-niso hoteli sprejeti služb® j, ig^ humenti; 16. maja leta mesta. Veliko naših učitelj®, 0patilj “Pustošili PD Danica v zaradi slabih higienskih ra^ dejajpA?0' junija leta 1921 raz-umrlo med epidemijami tu®6 tei^u “/bra v Opatiji; 8. sep- “ico v p6 .a "^21 uničili telovad-2aPleniT]anu: 6' maja leta 1921 : sekUj 2q ““rodni dom na Pro-Upepejii.'novembra leta 1921 l2' Uovemhi3110 PD v Rojanu- “arom. , ^ra leta 1921 razdejali I Ovijaj, dom Adrija v Ba-.Jj “PUstrJi-, novembra leta 1921 Desetine učiteljev je bilo C diSCll Slu kulturni dom v Gra-niranih in zaprtih ter obsojj up ’ f- novembra leta 1921 na 1. tržaškem procesu leta . Masero!7,80sPodarsko poslopje in pozneje na 2. tržaškem P ni p^/m v Kobaridu po konca- su leta 1941. j srp)^ „ vt 15. obletnice smrti pe- Vzporedno s čistkami p° n, ■ “'fegorcica otekale t m, “ teta Dolg seznam požganih slovenskih društev venskih šolah, so pc 1918 do polovice leta mestitve, upokojitve, odpU^I tisjjjn taisti sedemkrat razbiti slovenskih obcinskh madi^; . Unevnika Edinost, 4. železničarjev, cestarjev; vsen ^ (J0r . a19lQii™Q„„ni; j„i_. izmuarjev, cesiarjev, ,, uoin s krč uPepetili delavski venskih državnih službence'. ^pžnico Ljudski oder, 22. sankcije proti Slovencem sp0 1922 so fašisti razbili tekale sistematično, naCt ,f vayQl skladatelja Hrabrosla-splošno in po pravilu; celo ^ ^Ca v Kobaridu, 22. junija me je težko najti. . J stjj^ ^zažgali župnišče in go- Stevilni posamezniki i» J 1922 vd j^^uci, 22. junija leta družine so se po pregonu % in urp v župnišče v Kobaridu lije znašle v Jugoslaviji na10i g) ® ^dejali; - - - ‘Tj. jj); Savo s Župnik si je rešil preživetja, tisoči so iskusili da se je skril v zaboj, večjo bedo. Za množice Pp j a^j. m so ga odpeljali v drugo nikov ni bilo zaposlitve to® ge,Vnul se je šele Cez nekaj vanj. , trs1 k 192» etnuidvajsetega junija le- FašistiCna oblast je t>%: SvofaJ 50 razdejali prostore PD pravno izrinjala institucion , ]jv “ v Starem selu in napad-oblike združevanja Slovel 2upy^e med mašnim obredom, hranilnice, zadruge, zveze, »J pQ Ce^ J^ca so vlekli za noge va, domove, slovenske za® . $6^ /1- da si ni več opomogel, šole, njihove materialne se Za^J^ega avgusta leta 1922 so pa fizično, s požigi, uničevanj (^ JUdski dom v Izoli, 10. fe-Angelo Tosca navaja vjm, nQ n'*6« 1921 razdejali tiskar- Zgodovina fašizma, da so ta® itiaja U Plsa Delo v Trstu, 15. treh letih od 1918 do 1921 m ZarnJ^ 1921 so med volitvami H na Primorskem 134 p°slJ slov *“ parlament poleg ubojev sto kulturnih društev, dvaC . do^. ^Uvolicev požgali veC na doma, 21 delavskih drus> leta lQJ v Črnem Kalu, 22. junija tri zadruge. ,J drug^ i s° zažgali v Vasi Volarje Nepopolna, vendar dovop j novemb°rathistvo s knjižnico, 2. voma je osmrtnica upepejU roduj d ra leta 1921 zažgali na-slovenskih in hrvaških dru®1 j, od te ora pri Sv. Ivanu v Trstu, Trinajstega junija leta V . dr^ i°0 sedežev prosvetnih bil požgan narodni dom v 1 ? • V petnadstropni palači|| tisk-*92^ 80 Štirikrat razdejali nahajale prosvetna in gle^, Bdjn slovenskega Časopisa dvorana ter dvorana za kuj J pa SQ ’ 2. novembra leta 1925 tografske projekcije, uradiu fi jj m kamo popolnoma unici-stori Tržaške posojilnice UJ .I So f sega novembra leta 1926 nilnice z denarjem in arbJ f Gorici “^ucili kulturni dom v uradi uprave Sokolskega sQ , Vla S. Giovanni. V njem z 270 podružnicami, dijaSk%. dr^ 6 8edež Zveza prosvetnih demsko društvo Balkan, V J Tel0 ’ Ul)aško društvo Adrija, na matica, Planinsko dru podp Qno društvo, Delavsko Slovenska čitalnica z b® , v0 ^ b“° društvo, Zensko društ-knjižnico, Delavsko poClP ^ hor(j . knjižnica. Podivjana d’'r'-' iC .sknzi okna zmetala na L ‘uventar društev, arhiv, društvo, restavracija, kav‘ hotel z več sobami in pjs^j, ji dok umrlo veliko ljudi. V b°tehj Ob)^8!*6 m vse skupaj zažgala, sobah so bili nastanjeni tu* j iut m Policija sta ostati pred nekateri iz Amerike. Kdor J ZašpL^m^ov, naj premoženje pokazal na oknu, so nanj suh'i piislaeJ°’ gluhi. Sele zveCer je Fašisti so gasilcem rezali cev - ^ jota vojakov (?), ki pa je s niso moeti easiti. Lelcarnar n. U kurila, da sn qo r,m-0n v Roblek z Bleda in njegova JU jept Je bila dijaška kuhinja, ki sta skočila z drugega na‘JtU):( DrmA“bmtovati. Roblek je obležal mrtev, sQ nm®®8a.,n°vembra leta 1926 so težko ranjeno odnesli v b° Ui^Jsili katoliško knjigarno, co- . Sovskj Goriške straže in Tr- Istega dne se je fašisjji ubCo J°m. Iz slednjega so na divjaštvo po uticah Trsta SJ. Vj?ejab pisalne stroje, inš- drapop ’ “ojlge, note in različne slike, kiT)LP.reiPmete’ me, vaze, ., 0 '“Uueut m P1S£ nad poslovnimi prostorij J dragoj knjige, note in različne ske banke, podružnice l.j-' jjfi ^ ___, sko kredime banke, Hrvaše® t ZauJ*?06 m vse skupaj ob bi-dionice, Splošne hranilu®j, proCe].Kein rjovenju zažgali. S ^ 1 % J* Zgradbe so sneli napis skarno Edinosti in srbsko invenK ^,7 _________________„astilu^lsai0 vamah in barih, katerih laS Razbiti so stekla in inventjU- žas^J8^ don ______________ _____ številnih trgovinah, gostilu^ ga jj ^JJvaško lobanjo. Iste- onr« rn izobesiti Cmo So Tazdejali katoliško ti- skamo in prostore uredništva Goriške straže v Gorici. Leta 1925 so zapečatili in zapleniti gledališko dvorano pri Sv. Jakobu v Trstu. Leta 1926 so fašistične oblasti prepovedale Zvezo učiteljskih društev, slovenske revije in Časopise, ki so izhajali v Gorici: »Učiteljski list«, »Za naše Čase«, »Vez«, »Cuk na pal’ci«. Obenem so urednika, pisatelja Franceta Bevka, zaprli za štiri mesece. V devetih mesecih so oblasti prepovedale veC kot 50 slovenskih prireditev na Tržaškem. Izkopavanje korenin slovenstva na Primorskem Fašistične tolpe so v slogu ro-parskh band z nenadnimi vpadi v vasi terorizirale nedolžno prebivalstvo v okolici Pivke in Postojne. Na tovornjakih so se nenadoma pripeljali iz Trsta, Gorice in TržiCa in zaceli pretepati vaščane, jih silili piti ricinus, trgali s hiš slovenske napise, razbijali okenska stekla, streljali s pištolami v zrak in huronsko rjoveli. Ljudje so se razbežali po stanovanjih. Takšni vpadi so bili 20. avgusta in 7. oktobra 1922,12. julija in 9. septembra 1924 ter 25. marca in 31. maja 1925. 31. julija 1925 so fašisti pridivjali v Razdrto, da razženejo izletnike s proslave na Nanosu. Slavje je bilo odpovedano, da so se izogniti nasilju. Kljub temu se Črnosrajčniki niso odpovedali svoji nameri: kmetom so prevrnili vleko z voza, porezali konju stegna in se zaganjali v kogarkoli, Id se je znašel na ulici. Od leta 1918 do 1928 se je zaradi fašistične politike in italijanskih državnih interesov na Primorsko priselilo 129 tisoč Italijanov. V odnosih med priseljenci in domačini so biti prvi od oblasti skrajno zaščiteni, nedotakljivi. Slovence so prijavljali oblastem zaradi povsem osebnih zamer. Oblast je Primorce politično preganjala. Slovenci so bili izrinjeni iz mest. Hudo se je godilo slovenskim dekletom, ki so se kot ponižne služkinje udinjale po vseh italijanskih mestih... Enostranski, totalitaristični zakoni fašističnega mesijanstva oziroma terorja so brisali prvine, izpodjedali korenine slovenstva na Primorskem v naslednjem zaporedju: Marca 1923 je prefekt Julijske krajine obvestil vse župane in javne uslužbence, da je na osnovi ministrske odločbe prepovedana raba slovenskega in hrvaškega jezika in da je uradni jezik italijanščina. S to odločbo se je končalo voljenje županov in za občinske predstojnike, podestaje, so zaceli imenovati Italijane. Aprila 1922 je bila slovenščina s sklepom okrajnega sodišča v Trstu izrinjena s sodišč Julijske krajine. 26. decembra 1922 je prefektura v Trstu izdala odlok o odstranjevanju tabel s slovenskimi napisi. Veljal je za občinske urade, društva, trgovine, gostilne in delavnice. Odredb prefekture Slovenci niso v celoti upoštevali in boj za narodne pravice se je preselil v politično sfero, kjer so slovenski poslanci v rimskem parlamentu branili pravice manjšine. Metod, ki so jih uporabljali Italijani, da bi v primorskih mestih izbrisati podobo slovenstva, je bilo veC: V nekaterih že navedenih krajih so razgrajaske horde naenkrat vdrle v naselje in med ustrahovanjem snele vse slovenske napise s tigovin, gostiln, delavnic... Druga metoda je bila davčna politika: odlok 21. januarja 1923 je namreč predpisal štirikraten davek za napise v neitatijanskem jeziku. Slovenski poslanci so se odločbi uprli in dosegli razveljavitev, toda novembra 1931 se je davek na slovenske napise povišal na petkratni znesek. Tretja metoda je bilo izsiljevanje obrtnikov, gostilničarjev in trgovcev, ki so morali obnavljati koncesijo oziroma dovoljenje za odprtje lokala. Pri izdaji dovoljenj so kot pogoj kratko malo zahtevali tablo z napisom v italijanščini. Zaradi političnih razlogov zakonskih odredb niso izvedli celovito in so na nekaterih mestih celo pustili dvojezične napise tistim lastnikom, ki so bili naklonjeni Italijanom, a le zaradi argumenta v diplomatskih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo, ki je teh nekaj primerov vrgla na pogajalsko mizo kot izgovor, Ceš da slovenski napisi vendarle obstajajo in Italija torej ne uporablja nasilja. Enako je bilo izigravanje slovenskih tiskam v Trstu in Gorici. Vsi politični Časopisi so biti prepovedani, tiskarne pa večkrat razbite. Dovoljeno je bilo tiskanje katoliških revij, vendar je bila kasnejša distribucija otežena. Lokalne oblasti so na pošti zaplenile celotne pošiljke periodičnega tiska. Neuspeh ideologije fašističnih funkcionarjev na političnih ko-misarijatih in stanje na terenu je treba pripisati klenemu narodnjaštvu Slovencev, ki pod pritiski niso podlegli, veliko po zaslugi organizacije T. I. G. R., ki se je neposredno borila proti fašizmu in raznarodovanju. 7. aprila 1923 je bil izdan odlok o poitalijančenju slovenskih osebnih imen in priimkov in bil postopoma, s stotinami dopolnilnih odlokov, izvršen v naslednjih letih. 27. aprila 1923 je izšel zakon o odpravi večstoletnih slovenskih imen krajev, rek, gora. Raznarodovanje najmlajših, šoloobveznih otrok se je začelo s sprejetjem tako imenovane Genti-lejeve šolske reforme 1. oktobra 1923, hkrati s tem pa se je začelo preganjanje slovenskih učiteljev. Zakon št. 2300 24. decembra 1924 je prepuščal odpust slovenskih uradnikov politični presoji. Tendenca rasističnega režima je bila oblikovati kar najbolj razvejan sistem privržencev v vseh družbenih porah. Zato so se tisoči Slovencev v državnih službah še iz Časov avstroogrske monarhije ali iz prvih let italijanske države znašli pred odločitvijo, ali naj zapustijo Primorsko. Nekateri so bili premeščeni v notranjost države. Ti zakoni so bili predmet političnega boja med poslanci slovenske manjšine in fašistično vlado. Fašizem je dosegel svoj namen. 28. novembra 1925 je izšel zakon o društvih, ki je bil v bistvu zakon o ukinjenju slovenskih društev. Ta so postopoma ukinjali do leta 1927, ko so imeti fašistični tajniki po neposrednem Mussolinijevem posredovanju proste roke pri zapiranju slovenskih društev. V petih mesecih, od 29. junija 1927 do začetka leta 1928, je bilo razpuščenih štiristo kulturnih in športnih slovenskih društev. Fašistična nestrpnost še v času »mira« Seznam Slovencev, ki so iz ro-doljubja in fašističnega nasilja umrli za posledicami muCenj v zaporu in ki so jih ubiti zaradi fašistične nestrpnosti na Primorskem še v Času »miru«, med prvo in drugo svetovno vojno: 1. Gradnik Avgust, umrl leta 1922 za posledicami pretepa karabinjerjev v Ročinju 2. Jug Lovro, umrl leta 1923 za posledicami pretepa karabinjerjev v Ročinju 3. Josip Kerševan, umrl v noči med 30. septembrom in 1. okto-rom leta 1927; z udarcem s kolom po glavi ga je ubil postaje-načelnik v Volčji Dragi 4. Bajc Drago, umrl 15. oktobra leta 1928 med zasledovanjem policije v Biljah 5. Josip Filipič, umrl 29. decembra leta 1929 v internaciji na otoku Lipari 6. Josip Kukec, fašisti so ga 2. septembra leta 1930 ubiti na meji v Škocjanu 7. Anton Gropajc, iz Trsta, umrl 16. julija leta 1930 za posledicami muCenj v zaporu v Rimu 8. Viktor Repulus, umrl 16. aprila leta 1931 v internaciji na otoku Lipari 9. Venceslav Kocijančič iz Me-rezig, umrl 24. oktobra leta 1931 za posledicami mučenj v zaporu v Rimu 10. Mirko Brezavšček, iz Zgornjega Cerova, umrl 21. februarja leta 1931 kot 14-leten deček za posledicami muCenj v jeci v Gorici 11. Nazarij Košuta, umrl 15. aprila leta 1932 za posledicami muCenj v tržaškem zaporu 12. Bogomil BerbuC, umrl leta 1932 zaradi muCenj v Goriških zaporih 13. Ivan Juriševic, umrl 22. oktobra leta 1933 za posledicami muCenj v tržaškem zaporu 14. Franc Bajt iz Zelš (Cerknica), ubit na meji 18. oktobra leta 1933 15. Valentin Eržen, ubit 19. junija leta 1933 v Jesenicah pri Bukovem iz fašistične zasede 16. Marjan Cotar, iz Trsta, ubit 11. maja leta 1934, mu C en in pahnjen iz 3. nadstropja kvesture v Trstu 17. Andrejana Fiti, učiteljica v provinci Bari, umrla za tifusom 27. avgusta leta 1934, za posledicami obupnih higijenskih razmer 18. Karl Selak, iz Cepleza (Cerkno), pretepen s puškinimi kopiti, naslednjega dne za posledicami umrl (datum neznan) 19. Alojz Bratuž, pevovodja in skladatelj, zastrupljen, umrl 16. februarja leta 1937 20. Adolf Uršič iz Trsta, umrl leta 1940 za posledicami muCenj v tržaških zaporih 21. Slavko Skemperle iz Trsta, umrl leta 1940 za posledicami muCenj v tržaškem zaporu 22. Mihael Eržen, invalid, umrl leta 1940 v konfinaciji na Sardiniji 23. Jakob Semec iz Zej, obsojen 14. decembra leta 1941 na 2. tržaškem procesu na 30 let zapora, za posledicami mučenja pri zaslišanjih v Trstu umrl med prestajanjem kazni na otoku Pianosa 24. Andrej Čok, učitelj, obsojen v Trstu 14. decembra leta 1941, umrl v jeci 25. Edvard Mlekuž iz Bovca, umrl 7. februarja leta 1942 za posledicami »znanstvenega« (s kemičnimi preparati) mučenja v Trstu 26. Leopold Čopi, obsojen 14. decembra leta 1941 na 30 let jeCe; po kapitulaciji Italije je doma za posledicami muCenj umrl 27. Andrej Manfreda iz Kobarida, umrl v nepojasnjenih okoliščinah 7. julija leta 1943 med prestajanjem kazni v jeci S. Ge-miniano Žrtve prvega tržaškega procesa leta 1930: 28. Zvonimir Miloš 29. Ferdo Bidovec 30. Fran Marušič 31. Alojz Valencie Žrtve drugega tržaškega procesa leta 1941: 32. Ivan Ivančič 33. Finko Tomažič 34. Ivan Vandal 35. Viktor Bobek 36. Simon Kos Seznam ni popoln in naj služi kot gradivo k dodatnim virom. Reprint temne preteklosti Podobo zatiranja Primorcev kažejo tudi socialne razmere in standard. Italija ni zgradila na podeželju, Gornjem Posočju, Vipavski dolini in na Krasu niti ene tovarne. Večina domačinov se je preživljala s kmetijstvom in gozdarstvom, le posamezniki so imeti koncesije za obrt, gostilno in trgovino. Kmete z visokogorskih kmetij so pestili visoki davki, ki se niso razlikovali od plodnih ravnic v Padski nižini. Navidezna nedoslednost, ki je bila morebiti namenoma izvedena zaradi prevare, se je pripetila že aprila leta 1919, ko je v tržaškem listu Osservatore Trie-stino izšel odlok o 15 (!) dnevnem roku zamenjave avstrijskih kron v - Lire. Odlok je bil objavljen samo v Italijanščini in z njim je bilo prebivalstvo na podeželju seznanjeno mnogo prepozno, tako da je približno 20 milijonov kron prihrankov Primorcev izgubilo vrednost. Po rimskem paktu iz leta 1924 je bila dovoljena kasnejša zamenjava, toda brez obresti petih let. Goljufije so se dogajale med obnovo po prvi svetovni vojni porušene Primorske. Italijanski zavodi za obnovo vasi so prejeti denar od države. Pri gradnji so špekulirali in prikazovati višje stroške od dejanskih, z razliko so se okoristiti, toda celotno vrednost je moral z leti odplačati domačin. Ta je moral po povratku iz begunstva na porušeni domačiji začeti povsem od začetka. Za industrijske potrebe Trsta in Gorice so Italijani zgraditi dve hidrocentrali na SoCi, nadaljna elektrifikacija po vaseh pa ni bila izvedena. Široko omrežje cest je bilo speljano tudi zaradi strateškega, obmejnega položaja in za vojaške potrebe - obrambo pred morebitnim napadom Jugoslavije. Na Bovškem in na Postojnskem so novodošti italijanski gospodarji posekali na tisoCe kubičnih metrov lesa. Iz malih trgovčičev so postali milijonarji, ki so se po poseku primorskih gozdov s polnimi žepi vrnili v bolj svetovljanska mesta Italije. Na Bovškem so tovrstni milionarji postali: (žal samo priimki) Sarto-ri, Rossi in Valenti. Celotno ozemlje Primorske je bilo gosto posejano z postojankami različnih varnostnih enot, fašistične milice, vojsko karabinjerji, obmejno milico, finančno stražo. Poleg teh rednih enot T je potekalo vključevanje slovenske mladine v fašistične, militaristične, oblike združevanja mladine, ki so delovale pod mentorstvom režimskih ideologov. Cicibani so biti po spolu vključeni v predšolske skupine - Hčere ati Sinovi Volkulje, Figlie ati Figli della Lupa. Fantje od 6. do 14. leta so biti - Balila, deklice pa -Male Italijanke, Piccole Italiane. Od 14. do 18. leta so fantje postali - Avantgardisti, Avanguar-disti, dekleta Mlade Italijanke, Giovani italiane. Med 18. in 21. letom so biti fantje - Mladi fašisti, Giovani fascisti, dekleta, Primorke, - Mlade fašistke, Giovani fasciste... Primorce je raznorodovanja rešil tudi Simon Gregorčič, ki je zapisal: Krasna si bistra hči planin, brhka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin, nevihte temne srd ne moti; krasna si hči planin. Pesem je v srcih Primorcev odzvanjala dolga leta fašističnega terorja, Četudi je bil italijanski - jezik, v javni rabi. Kdo so torej - optanti, na zemljo v Slovenskem Primorju? PešCica sebiCnežev, ki z vplivi pritiska na uradne ustanove države Italije in jih ta ni znala odbiti z razlogom, da so njihove zahteve nesprejemljive, zaostale, v današnjih mednarodnih političnih razmerah. Primorska pripada Primorskim Slovencem, ki so desetletji dolgo živeti pod raznorodovalni-mi pritiski in so se boriti in poraziti fašizem. Sramota je, da se v Trstu oglašajo, tisti, ki so si ob polomu fašizma z begom rešiti življenje. Sedaj naj bi pod plaščem vstale demokracije izpolniti starofašistične zahteve? Tudi nedaven pretep v mestnem avtobusu, v februarju 1995 (!), zakonitega predstavnika slovenske manjšine Sama Pahorja, je žal reprint zgoraj navedene temne preteklosti. To mora demokratična Italija preprečiti! Cenimo in spoštujemo Italijo po njenih naravnih lepotah, Čudovitih mestih, morjih, velikih gospodarsJdh in znanstvenih dosežkih, svetovni tradiciji na področju umetnosti; njihove vrednote smo sprejeti v občečloveško zavest, umetnine Michelangela, Da Vincija, Botticellija, Rafaela, Giorgia De Girica, Modiglianija, Maria Marinija, Carla Carra, Al-binonija, Monteverdija, Vivaldija, Verdija, Donizettija, Danteja, Leopardija, Alberta Mora-vije, Marcela Manstroianija, Fe-derica Felinija... Nepozabni so obiski Gallerie degli Uffizi, Sca-le, Benetk, katedral, Coloseuma, aren, samostanov, opernih hiš in gledališč, vinogradov, otokov in morij. Pravljično pomirjujoči so bogato inscenirani, bleščeči programi, RAIUNO, RAIDUE, RAI-TRE, IT AHA 1, RETE 4, CANA-LE 5. Smo za integracijske evropske procese, vendar na podlagi sodobnih evropskih načel prostega pretoka dobrin, blaga, storitev, kapitala, kulture in medsebojnih pravic. Mariji Magdaleni je Jezus rekel, ko je vstal iz groba: »Noti mi tangere«, Ne dotikaj se me. Isto velja za optante, radožive kmetice, ki bi radi po Primorskem saditi paradižnike: občudujte tisto, kar mi občudujemo v Italiji; pustite zemljo, njena preteklost je zakopana in miruje v grobu, zemlje. Borut Rutar UVODNE MISLI Vloga znanosti FAiuar - mesec zabave, Sal in lajanja. Tudi nas je pust spravil v veselo razpoloženje tako, da smo kar pozabile na svoje novinarske dolžnosti. Sedaj smo spet prijele pero v roke in se letie zahtevne tematike. Današnja Številka je namreč posvečena znanosti. Čeprav doživlja Trst hudo gospodarsko krizo - navedemo naj le nekaj pomenljivih primerov, kot so problem železarne, ladjedelnice Sv. Mada, visoke nezaposlenosti - predstavlja svetio točko potencial tukajšnjih znanstvenih ustanov. Miramarski center za teoretsko fiziko nudi znanstvenikom iz tretjega sveta možnosti za podiplomsko izpopolnjevanje. Med sprehodom po Miramar-skem drevoredu bomo z lahkoto srečali znanstvenike najmzlinnajsih narodnosti in barv polti To daje človeku občutek odprtosti mesta do drugačnega, čeprav hoCejo števiM zadušiti mesto s pretiranim nario-naliTmnrrt- Pred kratkim se je razširila vest, da so v padriskem raziskovalnem centru izdelali teleskop, ki ^ bo ameriška ladja Shutie ponesla v vesolje z naslednjim poletom. Tržaški znanstveni centri dajejo torej mestu ugled in sloves v svetu. Vsi priznavamo pozitiv- no vlogo tem ustanovam, vendar želimo izraziti se nekaj misli o tem, kar se sk-riva za bleščečo zunanjo-stjo. Marsikdo se spominja Številnih demonstracij proti razlaščanju bazovske in padriske zenfije za gradnjo sinhrotrona. Pri tam so tili največkrat oškodovani slovenski posestniki. Spra-šujemo se, zakaj sinhtro-tran prav na Krasu, ah je tudi znanost pretveza za kratenje pravic slovenski manjšini. Mimo vsakega filozofiranja se nam zdi skorajda nujno, da se vprašamo, katera je vloga znanosti Alije znanost zvesti spremljevalec Človeka in pripomoček za dosego boljših življenjskih razmer, ali pa gola racionalnost, ki gre mimo vsake etične problematike? Genialni Leonardo je pravil, da mora človek izkoriščati naravo v svoj prid Verjetno ti Leonardo v današnjih razmerah spremenil svoj pogled na pot, ki jo je prehodila znanost Vemo, da je nepremišljeno izkoriščanje narave privedlo do usodnih posledic (onesnaževanje, pojav tople grede). Moralna obveza znanstvenikov, ki se lahko bahajo z izrednimi znanstvenimi dosežki, naj bo razrešiti napake, ki jih je neodgovoren razvoj znanosti v preteklosti zagešil Možnosti zaposlitve mkx&i pri hžaškSi mziskovalnfri uskmovah Sinhrotron Dobre možnosti za zaposlitev in znanstveno raziskovanje nudi tudi družba Sin-crotrone Trieste, ki upravlja svetlobni pospeševalnik Elet-tra. Dr. Deliso, odgovorni za stike z javnostjo, nam je orisal položaj te znanstvene ustanove. Sinhrotron ni namenjen izključno raziskovanju, ampak deluje tudi v povezavi z industrijo. V strogo raziskovalnem sektorju so zaposleni predvsem diplomiranci s področja fizike in inženirstva; med temi je znatno število Tržačanov. Ker deluje ustanova šele nekaj let, je tudi povprečna starost zaposlenih razmeroma nizka. V pomožnih sektorjih raziskovalnega sre- dišča (uprava, stiki z javnostjo) so zaposleni tudi diplomiranci z drugih področij, tudi iz humanističnih ved. Doslej je pri tem raziskovalnem središču zaposlitev dobilo približno dvesto ljudi. Uprava sinhrotrona ne nudi štipendij za izpopolnjevalni študij, saj se s tem ukvarjajo predvsem v padriskem raziskovalnem centru. Kot smo takoj na začetku omenili, so raziskovanja na sinhrotronu namenjena tudi Širši uporabi, predvsem v industriji. Odgovorni so sklenili že nekaj ugodnih pogodb z znanimi italijanskimi in tujimi industrijami; prav to sodelovanje bo omogočilo nastanek novih delovnih mest. Observotori »Mladi, ki bi se želeli zaposliti pri naši ustanovi, imajo dejansko v tem trenutku malo možnosti,« nam je povedal astronom Pavel Zlobec. Tržaški observatorij razpiše vsaki dve ali tri leta javni natečaj za eno delovno mesto. Na razpis pa ponavadi odgovori kakih trideset mladih diplomirancev iz vse Italije, med temi je tudi veliko takih, ki so bili ze prej zaposleni pri tržaškem observatoriju kot tehniki in ki imajo torej pri natečajih večje možnosti. Konkurenca je torej zelo ostra. Ker sta bila pred kratkim dva uradna natečaja, bo naslednji verjetno Sele Cez nekaj let. Prof. Pavel Zlobec je tudi povedal, da tržaški observatorij ne razpisuje natečajev za Studijske podpore, ki bi študentom zadnjih letnikov ali diplomirancem na področju astronomije omogočile raziskovalno delo pri ustanovi sami. Preko javnega natečaja, ki ga razpisuje tržaška univerza, pa je mogoče v okviru observatorija nadaljevati podiplomsko izpopolnjevanje za dosego doktorata. Na tržaškem vseučilišču je študij astronomije mogoC le na pristojnem oddelku znotraj Fakultete za matematične, fizikalne in naravoslovne vede; samostojni fakulteti za astronomijo delujeta doslej le na univerzah v Padovi in Bologni. Raziskovalni center Raziskovalni center pri Pa-dricah je konzorcij, ki združuje in upravlja več zavodov za znanstveno raziskovanje in manjših tvrdk, ki delujejo na tem področju. Direkcija raziskovalnega centra zato nima točnega vpogleda v načrte in zaposlitvene možnosti v okviru posameznih institutov. Dr. Gatti, direktor pristojnega sektorja pri konzorciju razi-skovalcnega centra, nam je vsekakor povedal, da ima center že kakih Sest ali sedem let zelo pester program usposabljanja: v podporo mladim raziskovalcem razpišejo vsako leto kakih petnajst natečajev za študijske štipendije. Te so namenjene predvsem mladim diplomirancem (predvsem iz znanstvenih ved ali nekaterih pomožnih sektorjev), katerim omogočajo takojšnjo vključitev v enega od laboratorijev pa-driškega raziskovalnega centra. Stipendije so večinoma enoletne, mladi razskovalci pa imajo ponavadi možnost, da jih podaljšajo še za dodatnih nekaj mesecev. Odkar je pri znanstvenem konzorciju stekel projekt za usposabljanje mladih diplomirancev, se je v laboratorijih srediSCa zvrstilo približno 150 dobitnikov štipendij, kakih 75 odstotkov le-teh pa se je po eno- ali dveletni Stipendiji zaposlilo kar pri inštitutih, ki delujejo na PachiCah. Znanstveni konzorcij je javna ustanova, zato so možnosti takojšnje zaposlitve pri konzorciju samem omejene. Odgovorni pa vsekakor računajo, da se bo znanstveni park nadalje razvijal, tako da bodo k obširnemu raziskovalnemu projektu pristopile nova podjetja, ki se sicer ne ukvarjajo neposredno z znanstvenim raziskovanjem akademskega tipa, kljub temu pa potrebujejo visoko kvalificirano delavno silo. Stipendije razpisuje padriski raziskovalni center po javnem natečaju. Razpis objavijo vsako leto na uradnem listu in v krajev- nem ali strokovnem Časopisju; plakate razobesijo tudi na nekaterih fakultetah univerz in sorodnih institutov. Prav v tem času se izteka izobraževalni projekt za leto 1994, ki je predvideval dvanajst studijskih podpor in tri štipendije za podiplomske doktorate oz. izpopolnjevanja. Pristojni predvidevajo, da bo v najkrajšem Času stekel Studijski projekt za leto 1995, ki naj bi (v glavnih obrisih) predvideval kakih petnajst študijskih podpor s področja biotehnologije, elektronike, fizike. Za toCnejše podatke pa bo treba vsekakor počakati na objavo javnega razpisa. Miramarski center Institut za teoretsko fiziko pri Miramaru za-posljuje samo specializirane znanstvenike iz držav tretjega sveta in ima to posebnost, da sodeluje izključno s temi državami. Tuji izvedenci v fiziki delajo na institutu samo začasno in sicer vodijo izpopolnjevalne tečaje. Stalno je nameščeno samo tajniško in upravno osebje. Kdor diplomira na tržaški fakulteti za fiziko, nima torej možnosti zaposlitve v tem inštitutu. Oddelek za fiziko tržaške univerze nudi mladim diplomirancem italijanskih univerz štipendije za udeležbo na izpopolnjevalnih tečajih v tujini. Podobne možnosti kot pristojni univerzitetni oddelek nudi tudi SISSA -Visoka Sola za podiplomsko izpopolnjevanje (Scuola su-periore di studi avanza-ti). Studentom, ki so že diplomirali v fiziki, omogoča, da nadaljujejo z raziskovanjem. V ta namen je uvedla tečaj Ph.D. (Physical Doctora-te), kar ustreza doktoratu italijanskih univerz. Doseči Stipendijo za podiplomski Studij pa je precej težavno, ker je treba najprej polagati vstopni izpit (rok za oddajo prošenj zapade 9. oktobra), število razpoložljivih mest pa je omejeno. Izpit je predviden za drugo polovico oktobra in obsega pisni in ustni del. Udeležijo se ga lahko tudi fiziki iz dragih držav. Oba dela izpita kot tudi nadaljni Studij potekajo izključno v italijanščini. Po zaključenem Ph.D-ju lahko najbolj nadarjeni raziskovalci še dodatno izpopolnijo svoje znanje, vendar je na natečaju take stopnje izredno močna konkurenca . Večina fizikov najprej poskusi nastopiti univerzitetno kariero (tudi tu so možnosti zelo omejene), veliko se jih odloči za poučevanje, poredkoma pa se zaposlijo na industrijskem področju. IMuniverza vloga, meje ter perspektive dejavnosti na Tržaškem Kje so meje znanosti? Margherita Hack: »Etika je spoštovanje človeka in okolja« Bliskovit napredek zna-n°sti in tehnologije je po etli strani pripeljal Clovešt-Vo do neslutenih dosežkov, P° drugi pa pokazal nujno Potrebo po etičnem zaledju raziskovalnega dela in Praktičnih aplikacij le-tega. pa tudi znanost znanost - narava. žival in etika vsakdana. V ta namen so po vsem sve- u nastali prav v zadnjih dasetletjih (ponekod prej, orugod pa pozneje) odbori Za etična vprašanja, ki jih nenehno zastavlja razvoj znanosti. Vztrajno rase tudi Potreba po jasni zakono-nnji, ki bi dokončno (ali Vsai zadovoljivo) razrešila Problem praktičnih aplika-Cl) nekaterih znanstvenih nnCel. Znanost je torej v zadnjih desetletjih ne samo presegla meje, ki so se zde-6 trdne kot granit, paC pa odi samo sebe, saj zahteva nanes poleg teoretične obravnave svojih notranjih zakonitosti in podstavk tu- 1 otiCne in politične norme. O teh mejnih problemih znanosti smo se pogovorili z astronomom Margherito rtack, ki se že zaradi svoje-§a poklica neprenehno sreCuje in spopada z vpra-Sanji znanstvene etike. V Trstu deluje sekcija Ita-rjanskega instituta za bioe-p °’ ki je bil ustanovljen v Benovi. Inštitut se ukvarja s ®PloSnimi problemi bioe-rke, se pravi ne samo z odnosi znanost - človek, paC Bioetika je danes že vsesplošno rabljena beseda, tako da se o njenem dejanskem pomenu že skoraj nihče veC ne spraSuje. Toda kaj bioetika ali Širše etika kot pojma sploh pomenita? Etika je razumevanje, sprejemanje in spoštovanje vsega drugačnega. Etika je nasprotje rasizma, ki se danes prebuja. NekoC je veljalo, da Italijani niso rasisti: veljelo je vse dotlej, ko so se zaceli na italijansko ozemlje preseljevati Črnci oziroma tujci. Danes je potrebno razširiti etiko in vzgajati k etničnemu odnosu do drugačnih, predvsem do Šibkejših. Včasih srečamo v avtobusih stare ženice, ki komaj stojijo pokonci in pobaline, ki mirno sedijo na svojih prostorih. Pa ne, da bi kaj takega počeli iz nespoštovanja ali celo hudobije. Zenice enostavno ne opazijo, ker jim primanjkuje etične senzibilnosti. Zato je tovrstna vzgoja tako pomembna. Obstajajo v ta namen stotice na univerzah ati vsaj na nekaterih fakultetah? O tem sicer nisem poučena. Predmet “etika” bi lahko vsekakor bil uspešen, seveda pa to ne bi smela biti in ostati filozofska etika, paC pa praktična etika, celo Predvsem na znanstvenih fakultetah? Ne. Etika mora kriti vsa področja človeškega udejstvovanja. Kateri so danes neprehodni prelazi znanosti? Znanost si ne postavlja nobenih neprehodnih prelazov, saj je v nenehnem razvoju. Obstajajo pa seveda izredno sporna vprašanja, ki zadevajo prav področje bioetike. Eno od teh vprašanj, ki jim doslej Se nismo našli zadovoljive rešitve, je preskok iz ne-življenja v življenje. Danes vemo, da organske molekule z zelo kompleksno strukturo nastajajo v okoliščinah, ki bi se na prvi pogled zdele nemogoče za preživetje organskih snovi. Take molekule so odkriti recimo v medzvezdnem prostoru, kjer je materija tako razredčena, radiaktivno sevanje zvezd pa tako močno, da so se zdeli do pred kratkim taki pojavi nemogoči. V laboratorijih so medtem umetno ustvarili pogoje, ki so vladati na Zemlji, preden se je tu pojavilo življenje. Dejansko so raziskovalci dokazali, da v tem okolju nastajajo celo molekule proteinov. Kljub temu pa ostaja še vedno nerazčiščen preskok od še tako kompleksne molekule do najosnovnejše oblike življenja. Drugi tak problematičen preskok je razkorak med šimpanzem in pračlovekom. Kako znanstveno razložiti dejstvo, da se je ravno človek, ki je glede na strukturo DNA zelo podoben opici, skozi Cas razvijal “od ognja do jedrske energije”, opice pa so obstale na isti toCki kot pred tisoči leti? Kaj pa odgovori, ki jih nudi nauk katoliške cerkve? Vera seveda nudi odgovor na ta vprašanja, odgovor, ki je zelo preprost: razliko med človekom in živalmi je želel in ustvaril bog. To pa ni znanost, to je vera posameznika. Se lahko v določeni točki krščanski nauk in znanost vendarle sreCata? Vzemimo za primer vprašanje splava in kontracepcije. Cerkev nasprotuje splavu. Znanost lahko k padcu števila splavov pripomore (in je že pripomogla) tako, da danes omogoči ženskam prav s kontracepcijskimi sredstvi nadzor nad spočetjem otrok. Zato se mi zdi, da dela Cerkev veliko napako, ko prepoveduje uporabo kontracepcijskih sredstev, saj na tak naCin spodbuja zatekanje k krutim rešitvam, kot je na primer splav, in širjenje aidsa. Mislite, da se mladi (denimo diplomiranci znanstvenih fakultet), bolj zanimajo za vprašanja bioetike kot pa njihovi nekoliko starejši kolegi? Posploševati je v vsakem primeru zelo težko. Na zadnjem kongresu bioetike, ki smo ga prirediti v Trstu novembra, je bilo mladih zelo veliko, tako univerzitetnih študentov kot višješolcev. Mnogi so aktivno sodelovali pri debatah, kar je nedvomen dokaz, da jih tema zanima. Luko in Silvia raziskujeta s sinhrotronom jedrsko energijo v medicinske namene Današnja intervjuvanca sta jika Gregori in Silvia Piegzmu, >. ia Prijatelji za šalo imenujejo arie jn pjerre Curig Luka in rina sta že več mesecev zapo-® ena s pripravo teze, ki predvi-pSi? študij uporabe aparature BT. Njuno raziskovanje se od-VlJa prav v Trstu, v padriskem P^akovalnem centru. V prija-e jakem pogovom sta nam pripovedovala o njuni študijski po-m Pisanju diplomske naloge. Na katero fakulteto sta se vpi-^ Po opravljeni višji šoli? Luka: Po dokončanem štu-ju na tehničnem zavodu Volta v Trstu, sem se vpisal na Poli-ecnico v Milanu in sem izbral etalsko in vesoljsko inženirstvo. tretjem letniku sem se odločil Za ^1)161' nuklearnega inženirst-Va. ki preučuje liziko in inženir-^^.fisijskih sistemov. Silvia: dokončala sem znanstveni licej, nato sem se vpisala na oniverzo v Bologni; takoj sem 12 rala smer nuklearnega inže-nirstva; V Četrtem letniku sem se Prepisala na milanski Politec-nico. Ati to smer obiskuje veliko študentov? Studentov je sicer malo, saj število vpisanih ne presega petsto ljudi. Število študentov se po bieniju zniža. V zadnjem letniku smo tečajem sledili samo v treh. Kot primer naj vam povem, da sem kemijo sevanja in radioi-zotopične aplikacije obiskival kar sam, profesor pa je predaval skupaj z dvema asistentoma. Zakaj sta se odločila za študij na Politecnicu? Diploma Politecnica je pre-stižnejša od diplom na drugih italijanskih univerzah, ker jo priznavajo v vseh tujih državah in zato ni pohebno polagati habilitacijskega izpita. Poleg tega lahko na Politecnicu izbiraš med šestimi smermi, ki predstavljajo bogato paleto možnosti v primerjavi z drugimi univerza- Gre to prestižnost pripisati predavateljem milanske univerze? Pripravljenost profesorjev je nedvomno izredna, saj so prav oni začetniki italijanskih atomskih central. Prva generacija znanstvenikov je centrale načr- tovala, najini profesorji, ki predstavljajo drugo generacijo, so nacrte uresničili. Midva pa se že uvrščava v tretjo generacijo atomskih inženirjev. Kakšne so možnosti za zaposlitev? V Italiji je doba atomskih central že mimo, perspektive za zaposlitev so torej precej skromne. Centrale zahtevajo vlaganje izrednih denarnih vsot; med italijanskimi gospodarskimi krogi ni nikoli vladalo zanimanje za to znanstveno področje. Katastrofalne posledice incidenta v Černobilu so privedle do odtujitve od raziskovanja aplikacij jederske energije. Najina smer je namenjena prav gradnji central in njihovi postavitvi, zato imava možnosti za zaposlitev le v tujini. Optimalno rešitev predstavlja Kanada, ki je na atomskem področju zelo napredna. Prav v zadnjih letih sem na univerzi odkril, da ta smer odpira še druge možnosti, kot na primer v prehrambeni industriji pri ohranjevanju živil ali v bolnicah pri postavitvi aparatur za rentgenske žarke. Kaj pa ko sta se vidva vpisala na univerzo? Na to smer sva se vpisala prav v letu, ko so v Italiji uvedli moratorij, torej prav takrat, ko so z referendumom ukinili delovanje atomskih central. Zato sva v najino izbiro trdno prepričana. Kako bi ocenila študij na Politecnicu? Ambient je v Politecnicu zelo kompetitiven, vendar te pripravlja na delovanje v znanstvenem svetu, ki je svet ambicij in žrtvovanja. Studij je zelo zahteven, tako da te moralno izniči. Po drugi strani profesorji cenijo študente, ki se bavijo samo s študijem in izključijo vsako iz-venštudijsko zanimanje. Le s težavo mi je uspelo uvesti v študijski naCrt izpita iz filozofije znanosti in sociologije dela, ki sta posredno povezana z znanstvenim študijem. Sami profesorji ustvarjajo pregrade pri podajanju snovi, ker predstavijo svojo interpretacijo kot edine možno in izključujejo povezave z drugimi predmeti. Tako podajanje snovi pa vodi v strogo specializacijo. Ali bi nam lahko predstavila svojo diplomsko nalogo? Tezo pripravljava skupaj. Želela sva izbrati argument, na podlagi katerega bi si pridobila izkušnje praktične narave in ne zgolj teoretske. Najinemu mentorju sva že pred dvema letoma zaupala, da bi tezo rada pisala v Sinhrotronu, družba, ki upravlja sinhrotron, je prošnjo sprejela. Tezo sva začela pisati septembra leta 1994 in predvidevava, da jo bova dokončala pred koncem leta 1995. Najin cilj je zgraditi aparaturo, ki jo navadno uporabljajo v bolnišnicah. V Italiji delujeta že dve taki aparaturi -njuna sigla je PET- in sicer v bolnicah San Raffaele v Milanu in Federico II. v Neaplju. Obenem želiva izkoristiti tehnologijo, ki so jo razvili v pa-driškem raziskovalnem centru, na primer detektor kozmičnega sevanja. Funkcija PETa je razkrivanje delovanja posameznih organov v človeškem telesu. Naj navedem primer: Ce želimo opazovati delovanje možganov, moramo postopati takole: najprej vbrizgnemo majhno količino radioaktivnega sladkorja v krvni obtok (sladkor je namreč snov, ki se razkraja v možganih), na monitorju se osvetli tisti del možganov, ki je hitreje vsrkal sladkor, to pomeni, da normalno deluje. Slabo razsvetljeni ali popolnoma neosvetljeni del je znak bolezenskega stanja. Ta aparatura je koristna pri odkrivanju mehanizma zaznavanja bolečine, funkcije spomina in sprejemanja podatkov. Midva želiva študirati celoten proces delovanja PETa in ustvariti aparaturo, ki ne bo zastarela, ko jo bova dogradila. Ob teh ambicijoznih načrtih vama voščimo dobro delo in veliko uspehov. Prilogo urejajo: Matejka Grgič Luana Grilanc Valentina Repini Nadja Roncelli Kje bodo 23. aprila v Italiji volitve Vlada je sklenila, da bodo 23. aprila v Italiji deželne volitve, istega dne pa bodo tudi pokrajinske in občinske volitve v vseh občinah, katerim zapade mandat letos spomladi ali katerih sveti so bili razpuščeni do 5. marca 1995. Volitve deželnih svetov bodo potekale po novem volilnem zakonu, ki ga je pred kratkim odobril parlament, pokrajinske in občinske volitve pa po zakonu, ki je že nekaj let v veljavi. Ce bo vlada pravočasno odobrila novi volilni zakon, ki ga je sprejel deželni svet Furlanije - Julijske krajine, bodo občinske volitve v tej deželi potekale po novem zakonu. - ^ Koliko deželnih, pokrajinskih in občinskih svetov je treba obnoviti: a> .X Vi DEŽELA 0) C — o o « o .E > >o.tr 5 o D > a. > Piemont DA 8 1.033 Dolina Aoste NE - 70 Lombardija DA 8 1.210 Trident. - J. Tirolska NE - 321 Veneto DA 7 444 Furlanija - J.Krajina NE 2 149 Ligurija DA 2 181 Emilija-Romagna DA 8 293 Toskana DA 8 229 Umbrija DA 2 75 Marke DA 3 199 Lacij DA 4 227 Abruci DA 4 185 Molise DA 2 80 Apulija DA 4 91 Kampanija DA 4 231 Basilikata DA 2 74 Kalabrija DA 4 186 Sicilija NE 0 12 Sardinija NE 4 196 EEfl Deželne volitve Nova zakonodaja določa, da bo vsak volivec prejel dve glasovnici. Na eni bo oddal glas za kandidate v pokrajini, na drugi pa glas za deželno listo. Pokrajinske in deželne liste iste stranke so med seboj povezane. Nosilec deželne liste je kandidat za predsednika deželne vlade. Na pokrajinskih listah bodo po proporčnem sistemu izvolili 80 odstotkov svetovalcev. Na teh listah je dovoljen en preferenčni glas. Deželna lista, ki bo prejela največ glasov, bo izvolila preostalih 20 odstotkov svetovalcev. Preferenčnih glasov na deželni listi ni. Ce po tako seštetih glasovih nobena lista ne prejme večine glasov, se zmagoviti deželni listi dodeli še toliko svetovalskih mest, da prejme 55 ali 60 odstotkov vseh svetovalskih mest. Ce deželna vlada odstopi v prvih dveh letih mandata, ne more priti do zamenjave večine, ampak samo do novih volitev. Po koncu prvih dveh let mandata lahko pride tudi do zamenjave večine. Pokrajinske volitve Volivec prejme eno samo glasovnico. Na njej so imena kandidatov za predsednike in znaki list, ki podpirajo kandidata. Ob znaku liste je tudi kandidat za svetovalca. Ce v prvem krogu nihče izmed predsedniških kandidatov ne prejme več kot 50 odstotkov glasov, se v drugem krogu 14 dni kasneje pomerita kandidata, ki sta prejela največ glasov. Izvoljen je kandidat, ki je prejel več glasov, stranke, ki so ga podpirale, pa prejmejo 60 odstotkov svetovalskih mest. Ostale stranke prejmejo po proporčnem sistemu preostala mesta v pokrajinskem svetu. Ce predsednik odstopi se volitve ponovijo. Občinske volitve V občinah z manj kot 15.000 prebivalci potekajo volitve v enem samem krogu. Volivec prejme glasovnico, na kateri so označeni kandidati za župana, z vsakim kandidatom pa je povezana ena sama lista. Kandidat, ki prejme največ glasov, je izvoljen za župana, njegova lista prejme dve tretjini svetovalskih mest, preostala mesta pa si razdelijo ostale liste. V deželi Furlaniji - Julijski krajini novi volilni zakon omejuje ta postopek na občine z manj kot 5.000 prebivalci. Tudi v ostalih občinah prejme volivec eno samo glasovnico. Na njej so imena kandidatov za župana in znaki list, ki podpirajo kandidata. Volivec lahko glasuje za župana in za katerokoli listo, ne glede na to, ali je z županom povezana ali ne. Lahko tudi odda dva preferenčna glasova. Ce v prvem krogu nihče izmed županskih kandidatov ne prejme več kot 50 odstotkov glasov, se v drugem krogu 14 dni kasneje pomerita kandidata, ki sta prejela največ glasov. Izvoljen je kandidat, ki je prejel več glasov, stranke, ki so ga podpirale, pa prejmejo 60 odstotkov svetovalskih mest. Ostale stranke prejmejo po proporčnem sistemu preostala mesta v obnčinskem svetu. Ce župan odstopi se volitve ponovijo. NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. marca 1995 ____MANJ OBČINSKIH SVETOVALCEV IN TUDI OBČINSKIH ODBORNIKOV_ Tudi v Zgoniku cela vrsta novosti in velikih sprememb SPREHOD PO OBČINAH: ZGONIK Tudi v zgoniški obci-i bodo na spomladan-stih volitvah občani pr-^lc neposredno izvolili npana. Izvoljen bo andidat, ki bo v prvem °gu dobil največ gla-0v (tudi enega veC kot jIugi kandidati), tako a ne bo balotaže oziro-, a drugega volilnega £°ga. Novoizvoljena Cinska skupščina bo P° novem stela trinajst Vetovalcev, dvanajst »navadnih« in od ljudi ^Posredno izvoljenega Do velikih sprememb P Prišlo tudi v občinam odboru, ki bo po -pvem zakonu Stel tri ,ane (župana in dva nbornika) ter bo imel e9 Pristojnosti kot se-al'Občinska odbornika J bosta morala biti t 0Casn° občinska sve-In .Ca" Zmagoviti vo-ni koaliciji bo slo Sam občinskih sveto-aicev (devet z župa-j0p}}* opozicija pa bo obila štiri svetovalske Pndate. Opozicijski . eži bodo porazdelje-1 Po dosedanjem pro-Porcnem sistemu. Z ® im volilnim siste-pm bo v tržaški pok-aPni izvoljen tudi re-Pentabrski občinski svet. Tamara Blazina je bi-a zb Zupana izvoljena ta 'Oporja lanskega le-n;,Prei je bila občinska bornica, v občinski Kupseini pa sedi od le-1980. Izvoljena je bi-na Napredni listi, sa-a Pa je Članica Demokratične stranke le- me. Na 2upails]!:;ein i ®stP je nasledila Mi-n/Bndina, ki je ohra- svetScf obCinskega D ^aPredna lista je sad i Q .cnega sodelovanja npn1jarskih strank in odvisnih predstav-s °V‘ Po razkroju PSI koaUclŠ!1"0 danaSPip DS! v ° zast0Pniki > Komunistične pre- on 6 neodvisni. V Vfln^P ie stranka Sionske skupnosti. POGOVOR S TAMARO BLAŽINO_ »Sem na razpolago za novo kandidaturo« Gospa Županja (ona ima sicer rajši naziv Zupan) kako ocenjujete nekaj veC kot enoletno delo na krmilu zgoniške občinske uprave? V občini oziroma javni upravi, kjer so termini in časi za izvajanje progra- predne liste. Pri tem pa je treba upoštevati tudi nekatere hude težave, ki izvirajo iz kroničnega pomanjkanja osebja, iz birokratskih zapletov, iz dneva v dan vse bolj zapletene zakonodaje ter nenazadnje tu- / F h* mov žal zelo počasni -kot sicer v vsem javnem sektorju - se ni dalo v enem letu velikega narediti. Kljub temu - tudi z izrednim sodelovanjem celotnega občinskega odbora - pa smo le uspeli doseči zadovoljive rezultate, predvsem v smeri doslednega izvajanja upravnega programa Na- di zaradi zadržanja deželnih nadzornih oblasti. Kljub temu sem prepričana, da je obračun dela odbora in občinskega sveta Se kar zadovoljiv. Kakšni so bili odnosi odbora oziroma Napredne liste s svetovalsko opozicijo? Odnosi s svetovalsko opozicijo Slovenske sku- Izidi občinskih volitev v letu 1990 pnosti so bili in so zelo konstruktivni. Svetovalsko manjšino si sploh ne zamišljam kot opozicijo, zato, ker smo ob vseh pomembnejših odločitvah in smernicah občinske uprave vedno našli skupni jezik. Skušali smo tudi vedno dajati skupne odgovore na večja vprašanja in na razne težave, ki so se pojavljale na Občini. Pri določenih stvareh smo se tudi ločevali in razhajali, kar je seveda povsem naravno. Prepričana pa sem, da je bila petletna izkušnja v občinski skupščini pozitivna, tako za nas, kot za Slovensko skupnost. Kakšne volilne koalicije se obetajo v zgoniški občini? Nič Se ni definiranega in odločenega. Kot je bilo že objavljeno v dnevnem tisku, je Demokratična stranka levice, kateri pripadam, pokazala pripravljenost in vsestransko razpoložljivost za oblikovanje Širše koalicije, ki bi celo presegla Napredno listo v sedanji sestavi. Morebitna nova koalicija naj bi se odprla tudi do drugih političnih, a ne samo političnih komponent. Mislim, da moramo po v naSih občinah stremeti po kandidatnih listah z najbolj uglednimi in sposobnimi občani. Vsi pa si moramo tudi aktivno prizadevati, da bi ne prišlo do volilne konfrontacije na narodnostni ravni. Moramo preprečiti, da bi na eni strani imeli samo slovenske kandidate, na drugi strani pa, da bi glas italijansko govorečih občanov prepustili nacionalistični desnici. To bi bilo za našo občinsko stvarnost - kot sicer za vse narodnostno mešane stvarnosti - zelo škodljivo. Boste spet kandidirali za župana? To ni odvisno od mene, čeprav sem na razpolago za ponovno kandidaturo. Županska kandidatura mora biti v prvi vrsti sad političnega oziroma volilnega dogovora znotraj volilne koalicije. Kandidat za župana torej ne sme biti kandidat samo ene stranke, ampak celotne koalicije. Sandor Tence MNENJE NAČELNIKA SSK JOŠKA GRUDNA »Odnosi z Napredno listo so bili kar dobri« Vlogo svetovalske manjšine v zgoniški občini opravlja stranka Slovenske skupnosti, ki Šteje tri občinske svetovalce, medtem ko jih ima večinska Napredna lista dvanajst. Načelnika svetovalske opozicije Joška Grudna (na sliki), ki je tudi elan pokrajinskega vodstva stranke lipove vejice in istočasno odbornik Kraške gorske skupnosti, smo zaprosili za oceno iztekajoče se mandatne dobe zgoniskega obCinskega sveta. To je bilo predvsem prehodno obdobje, v znamenju številnih novosti na državni ravni. Spremenila se je volilna zakonodaja in izvajanje zakona o reformi krajevnih uprav (Štev. 142), ki naj bi krajevnim upravam zagotovil večjo avtonomijo. Vse skupaj pa ni slo ravno v smer, ki je bila v začetku nakazana. Na vse te novosti verjetno vsi skupaj nismo bili dovolj pripravljeni, pa tudi zakon, v taksni formulaciji, ni bil izvedljiv, tako da smo se morah sproti prilagajati novonastalim razmeram. Kako kot načelnik svetovalske opozicije presojate upravne prijeme na krajevni ravni? Vsekakor pozitivno ocenjujem ustanavljanje konzorcijev in vse tesnejše sodelovanje z repentabrsko občino, s katero smo skupaj zaceli upravljati smetarsko službo in Šolske prevoze. To zagotavlja obema upravama racionalnejše izkoriščanje sredstev in izboljšanje storitev. V tem okviru .so tudi perspektive za prihodnost dobre, saj se vse bolj uveljavlja težnja po soupravljanju služb in teritorija na celotnem območju tržaške pokrajine, pri Čemer moramo navezati Se tesnejše stike zlasti s sosednjima občinama Trst in De-vin-Nabrežina. Kakšni so bili v teh letih odnosi z občinsko upravo oziroma z vladajočo Napredno listo? Mnenja sem, da je bilo to sodelovanje na sploSno Se kar konstruktivno. Obe strani nista v celoti uspeli izpeljati zastavljenih programov, ki jih je paC treba v praksi prilagajati zlasti finančnim razpoložljivo- stim. Medsebojno sodelovanje je bilo na dobri ravni in pri veliki večini upravnih zadev smo skupaj iskali primerno rešitev, zlasti v komisijah, čeprav so se naši pogledi včasih razhajali. Menim, da je bilo v mejah možnosti opravljenega veliko dela in v teh zadnjih dneh moramo izpeljati se nekatere pobude. Pri tem mislim posebno na izdelavo delne variante obCinskega regulacijskega načrta, ki jo otežkocajo tolikšne birokratske obveznosti in druge vinkula-cije. Izdelava hidrogeološke študije se mi za kraški teritorij zdi res nepotrebna ali vsaj vprašljiva. Občinske vohtve že takorekoC trkajo na vrata. Kakšne poglede ima SSk v zgoniški občini glede političnega nastopanja posameznih skupin in glede oblikovanja razvojnih načrtov? Vsaka izmed skupin, ki se bodo predstavile na volitvah, bo morala sestaviti predvsem dober program in pa ekipo, ki ga bo sposobna dosledno izvesti. Ker bodo veljala nova volilna pravila, bo župan imel večje pristojnosti in bo imel pravico, da sam imenuje dva odbornika (Število odbornikov se bo od sedanjih štirih skrčilo le na dve enoti - op. ur.). Obstajajo možnosti tudi za oblikovanja novih koalicij in razširitve političnega sodelovanja, kar bodo posamezne skupine preverile in ocenile na politični ravni. Vsekakor moramo pri tem biti previdni, ker bi se lahko sirSe povezovanje izkazalo za negativno. Zelo verjetno se bo namreč spremenila sestava občinskega sveta in svoje predstavništvo utegnejo izvoliti tudi nove skupine, saj volilna reforma priznava opoziciji štiri svetovalske sedeže ne le drugi stranki na volitvah, temveč pro-porcno s številom prejetih glasov. Tudi v zgoniški občini bomo najbrž torej zgodovinskim novostim za naše kraje in na te spremenjene razmere se moramo skrbno pripraviti, vendar pa brez vsakršne panike. Boris Simoneta VODOPIVEC GIOVANNI & FIGLI S. N.C. PRODAJA AVTOMOBILOV, NADOMESTNIH DELOV, AVTORADIJEV, GUM TER MONTAŽA KLIMATIZERJEV DIAVIA. Pričakujemo vas na preizkus novega AUDI A4 Popravila avtomobilov vseh znamk - Zgonik 50/A - Tel. 040/229122 servis - 040/229595 skladišče - 040/2296000 prodaja SPREHOD PO OBČINAH: ZGONIK 2 0 Nedelja, 5. marca 1995 OBČINA ZGONIK Zgodovinski prerez in naravoslovne značilnosti Občina Zgonik je ozemeljsko sorazmerno obsežna krajevna enota z dokaj razpršenimi vasmi in zaselki, naseljenost pa je sorazmerno nizka. Meri 31, 31 kv. km, kar je skoraj 15 odstotkov celotnega ozemlja tržaške pokrajine. Nadmorska višina se suCe med 278 m in 546 m (najvišja vzpetina je Volnik). To je tipično kraško okolje, ki je posejano predvsem s krednim apnencem, številne so vrtače in drugi kraški pojavi. Veliko je bolj ali manj raziskanih jam: najpomembnejša je Je-pavkna jama pri Samatorci, večjih dimenzij je Gabrovska pečina. Dobršen del ozemlja zajemajo gozdnate površine, v katerih pravladujejo hrast, Crni gaber in mali jesen. Zgodovinski opis Zgonik (dobesedno Suoni-ch) je v pisanih virih prvič omenjen leta 1275. Leta 1494 je bil središče župe, v katero je spadal Se Salež in od leta 1524 tudi Repnic. Z določbo guvernerja Ilirskih provinc je leta 1811 nastala zelo obsežna zgoniška občina, ki je do leta 1850 obsegala tudi katastrske občine Brje, Nabrežina, Slivno in Sempolaj, leta 1867 pa sta se odcepili še katastrski občini Repen in Voglje. Tedaj je občina ostala v sedanjih dimenzijah in sestoji iz 12-ih vasi oziroma zaselkov: Božje polje, Brišče, Brisciki, DevinšCina, Gabrovec, Koludrovca, Proseška postaja, Repnic, Salež, Sama-torca, Zagradec in Zgonik. Prebivalstvo Konec leta 1994 so v zgo-niški občini živele 2.203 osebe in to število je v zadnjih letih ustaljeno, brez večjih nihanj (ob štetju leta 1991 je bilo prijavljenih 2.207 oseb). Prevladuje ženska komponenta (1.117 enot), medtem ko število moške populacije znaša 1.086 enot. Prijavljenih družin je 806, 4 pa so bivanjske skupnosti. Volilnih upravičencev je 1.867, od katerih 913 moškega in 954 ženskega spola. Po narodnostni pripadnosti je to mešano območje, pri Čemer je prevladujoča slovensko govoreča komponenta, ki znaša približno 2/3 celotnega prebivalstva. Tudi struktura prebivalstva se spreminja. Dobršen del je ostal zvest kmečki dejavnosti, Čeprav večji del le ob prostem Času, največ je zaposlenih v terciarnem in industrijskem sektorju, zanimanje pa je tudi za obrtništvo in trgovino. Starostni »prerez« prebivalstva izkazuje naslednja razmerja: mladoletnih je 15 odstotkov, 34% v pasu med 18 in 40, 32% med 41 in 60, 10, 3% med 61 in 70, 5, 7% med 71 in 80, 3% med 81 in 90, 6 oseb pa je prekoračilo 90 let (»dekan« je dopolnil 94 let). GradišCa Območje zgoniske občine je zelo bogato z arheološkimi najdišči, še zlasti iz prazgodovinske dobe. Vsaj delno so se ohranile 4 utrjene naselbi-ne-gradišCa: Sv. Lenart nad Samatorco, na katerem je bilo v srednjem veku svetišče in romarska pot, Leskovec nad Saležem, Gradišče pri Saležu in Gradec nad RepniCem, katerega obzidje je bilo pred dvema desetletjema očiščeno in delno popravljeno. Cerkveni poslopji Zgoniška župnija*spada pod goriško nadškofijo. Cerkev v Zgoniku je bila zgrajena pred letom 1500, župnija sv. Mihaela pa obstaja od leta 1863. Korenine cerkvice sv. Urha v Samatorci segajo v 16. stoletje. Sole V zgoniški občini trenutno »delujejo« slovenski osnovni šoli v Saležu in Zgoniku, prav v tekoCem letu pa so zaradi prenizkega števila vpisov zaCasno zaprli šoli v Gabrovcu in pri BrišCikih. Solo v Zgoniku, ki so jo odprli leta 1805 na pobudo vikarja, so leta 1980 poimenovali »1. maj 1945«. Sola v Saležu je nastala leta 1912 in so jo leta 1980 poimenovali po partizanskem učitelju Lojzetu Kokoravcu-Gorazdu. Gabrovska šola nosi od leta 1979 ime narodnega heroja Jožeta Srebrnica: v tem poslopju je namešCen otroški vrtec. V Zgoniku ima svoj sedež tudi italijanska osnovna šola Emi-lio Gornici. Fašistična oblast je v 30-ih letih ukinila slovensko šolsko dejavnost, ki se je obnovila v zimskem Času leta 1943 z ustanovitvijo partizanskih šol v Samatorci, Saležu, Zgoniku, RepniCu in BrišCikih. NOB Prebivalci zgoniške občine so prispevali pomemben delež s plebiscitarno opredelitvijo za NOB. Območno enoto OF so ustanovili v zimi 1941/42, prvo partizansko akcijo so izpeljali junija 1942, ko so v Gabrovcu uničili železniški tir in električni daljnovod. Ozemlje zgoniške občine je 29. aprila 1945 osvobodila Gregorčičeva brigada. Omenimo naj dva tragična dogodka: februarja 1944 so internirali vse moške iz Gabrovca, marca 1944 pa so zažgali Zagradec. Aktivnih partizanov je bilo 172, 110 oseb je bilo v internaciji, 56 občanov pa je padlo na oltarju svobode pri partizanih oziroma v taboriščih (Brišče 2, BrišCiki 5, DevinšCina 3, Gabrovec 9, Koludrovca 4, Repnic 7, Salež 9, Samatorca 7, Zagradec 2 in Zgonik 8). Hvaležni vaščani so padlim postavili spominska obeležja v Zgoniku, Saležu, Samatorci in Gabrovcu, pri BrišCikih pa dokončujejo stavbo-spomenik za družbene potrebe vasi. Leta 1969 je uprava postavila občinski spomenik padlim. Kultura in Sport Kulturna dejavnost, ki je«uradno« zamrla v fašističnem obdobju z nasilnim razpustom društva Venček iz Gabrovca in društva Bratska sloga iz Saleža, je doživela pravcati razcvet takoj po osvoboditvi leta 1945. Po vaseh so kot gobe po dežju nastajala prosvetna društva, večina katerih je imela le nekaj let življenja. Tako je pri BrišCikih delovalo PD Heroj Vojko, v RepniCu PD Volga, v Zgoniku PD Volnik, v Gabrovcu PD Drago-Bojan, v Samatorci pevsko društvo in ansambel Gorazd, v Saležu pa PD Rdeča zvezda, ki je edina »preživela« (kulturni delokrog je razširila na celotno zgoniško občino) in bo prav letos proslavila 50-letni-co obstoja. V Saležu je v začetku 50-ih let nekaj Časa deloval prosvetni krožek Salež. V sklopu zgoniške župnije je nekaj let bil dejaven Mladinski krožek.Športna tradicija se je zaCela leta 1961 z ustanovitvijo športnega krožka Kras, ki je v vseh teh letih »pokrival« zgoniško in repentabrsko občino. V Gabrovcu je nekaj let obstajal nogometni klub Olimpija. Objekti Kronično pomanjkanje primernih prostorov za razvijanje športne, kulturne in sploh družbene dejavnosti je bilo rešeno leta 1985, ko je zgoniška občinska uprava dogradila v Zgoniku večnamenski športno-kulturni center. Leta 1987 je uprava odprla občinsko knjižnico v Saležu in uredila lepo dvorano ter sedež KD RdeCa zvezda. V preurejenem poslopju bivšega otroškega vrtca v Zgoniku so dobile svoj sedež zdravstvene in socialne strukture. Naravoslovne zanimivosti Briškovska jama - Najzanimivejši objekt naravoslovnega značaja je veličastna jama pri BrišCikih, najvecja na tržaškem Krasu, ki letno privabi preko 100.000 obiskovalcev od vsepovsod. Podzemna dvorana, ki je ena najvecjih na svetu, je dolga 130 metrov, široka 65 m in visoka 107 m. Prvič so jo raziskali leta 1840, obiskovalcem pa so jo odprli leta 1908. Lastnica in upraviteljica jame je ustanova Societa alpina delle Giulie. V Briškovski jami so nameščene naprave za preučevanje kraških pojavov in podzemne mikroklime, za merjenje plimovanja in za zaznavanje potresnih sunkov prek seizmološke naprave, katere nihala so dolga 80 metrov in so najdaljša na svetu. Pred vhodom v jamo je speleo- loški muzej, v vasi pa ima svoj sedež Tržaški geofi' zikalni observatorij. Botanični vrt Carsiana -Tik ob pokrajinski cesti Ga-brovec-Zgonik je botanični vrt Carsiana, ki pomladi in poleti privabi na tisoče obiskovalcev, še zlasti šolarjev in dijakov. Na kakih 6.000 metrih površine, ki se razprostira v naravni kraški dolini, je skrbno zbrana najbolj značilna kraška flora in pa vegetacijske vrste, ki uspevajo v svojem naravnem habitatu. Glavni pobudnik je bil dr. Poldini, ki je dal na razpolago sredstva za nakup zemljišča, nakar so uredili botanični vrt po znanstvnih kriterijih. Pri tej pobudi je od vsega začetka sodeloval tudi domačin dr. Stanko Budin. Vrt je prevzela v upravljanje tržaška pokrajinska uprava in ga je leta 1978 odprla za javnost. Carsiana, ki je zelo cenjena naravo-slovno-turistiCna atrakcija, se idealno povezuje z botaničnim vrtom Juliana v dolini Trente. Tako se ohranja drobec kraškega ozemlja, ki obsega njegove glavne značilnosti in najpomemb-nejpše kraške rastlinske vrste. Ta naravni rastlinjak stalno dopolnjujejo z novimi vrstami, osnovnih primerkov pa je kakih 370. V precejšnjem razvoju je oddelek želišC oziroma zdravilnih rastlin, kar velja tudi za medi-teransko-ilirske rastline. Zgoniška občina je izdelala načrt in bo v kratkem uresničila naravoslovno pešpot, ki bo preko Riselc povezovala Carsiano in gradišče nad RepniCem. Boris Simoneta HOTEL RESTAVRACIJA PICERIJA o c/ /cta /6\S\8 BRISCIKI 10 GOSTILNA^,^ Gostilna AVTOKAROSERIJA Grilanc GUSTIM Colja - Kante /r^ Paola in Tamara SAMATORCA 53 Salež, 59 - Tel. 229113 ZGONIK - Tel. 229123 Grilanc Aleksander in Elizabeta DomaCa kuhinja • pizze iz krušne peci Telefon 229377 Pavel Hrovatinu ?/metna o6/t BRIŠCIKI St. 9/1 Tel. 040/327077 OGLASE ffitt ZBRAL PUBLIESTsri Ul. dei Montecchi 6 34137 TRST TEL. 040 - 7606529 FAX 040 - 768697 SONJA MILIC O NAMIZNEM TENISU IN ŠE O MARSIČEM »Šport je pomembna šola za vsesplošno rast« SPREHOD PO OBČINAH: ZGONIK Sonja Milič, dolgoletna Prva dama slovenskega Spor-,v fJK, ki je z namiznote-ruskim loparjem v roki kot Učinkovita ambasadorka ponesla po celem svetu glas in soves matičnega društva SK zgoniske občine in slo-vunske narodnostne skupno-su v Italiji je tudi po opustit-1 tekmovalne dejavnosti °stala zvesta in v celoti predana Športni dejavnosti. revzela je zelo zahtevno Predsedniško funkcijo Sport-nega krožka Kras, pri katerem je tudi pomožna tre-a?r^a namiznega tenisa, v sklopu namiznoteniške zve-Ze je državna svetovalka za re^voj mladinske dejavnosti, Slcer pa tudi službeni čas Preživi v športni areni kot Profesorica telesne vzgoje, minentna osebnost, torej, Za katero je telesna kultura f vdenjski čredo, izziv in in-resna sfera osebne predanosti. “Za vsakega Športnika po-j^erti nastopanje na katerem 0 * nivoju stalno premago-v®nje ovir, doživljanje 0 Cutkov in zasledovanje ^ničije, da hoče nekaj do-seci. Imela sem veliko pri-nznosti, da sem spoznala ”1C koliko krajev in ljudi. kontakt z najrazlicnejsi-1111 ljudmi, s katerimi sem se Spnscala v pogovor, me je najbolj privlačeval. Imela sem dober odnos s sodniki, Cesar npr. ne zasledim pri naši mladini: vsi mislijo, da sodnik ne sme zgrešiti, ker s® enostavno niso nikoli skušali postaviti v njegovo p***——'—.............. Tl 1 tl gačnem ambientu: ker sem po značaju precej prilagodljiva, sem se veliko naučila, in konec koncev se človek lahko privadi na vsako stvar, Čeprav se na prvi pogled zdi težka ali nemogoča. Prav zato npr. skuSam ta nauk posredovati in vcepiti otrokom v Soli, Čeprav mi vedno to ne uspe.« Ste kot ženska imeli težave, da ste se uveljavili v športnem svetu? »Sploh ni bilo ovir! Ze tedaj so se v Italiji začele spreminjati razmere in miselnost, v drugih evropskih državah, Se zlasti severnih, je že v »mojih Časih« ženska bila povsem enakovredna v vseh pogledih, bodisi v Športni areni kot na delovnem mestu. To se je poznalo predvsem pri Skandinavcih, pri Nemcih in vzhodnih narodih, kjer so si ženske in bilo malo«. Kaj pa danes? Kako je ženska uveljavljena v športnem okolju v širšem državnem merilu in v manjšinskem prostoru? »Rekla bi, da je v vseh pogledih enakovredna, Čeprav ženska večkrat tudi iz objektivnih razlogov - prej prekine Športno kariero in nato se ne vrača oziroma vključi v organizirano Športno dejavnost kot rekreativka ali odbornica. Zenska bi morala biti aktivnejša, bolj kot moški se zapira v družinski krog, premalo je aktivna tako na športnem področju kot pri družbenem delovanju, tako da nastaja taka družba, v kateri se skoraj veC ne prepoznamo.« Sedaj imate pri SK Kras drugačne zadolžitve. Je težko biti danes predsednik športnega društva? Športni krožek Kras je osrednje Športno društvo v zgoniški občini, ^6. avgusta pa bo praznovalo svoj 34. “rojstni dan«. V okviru društva delu-1® pet odsekov s popolno organizacij-sko samostojnostjo. Namiznoteniški °dsek, po katerem je društvo pozna-n° sirom po Italiji in tudi zunaj drža-vrhh meja šteje trenutno 54 tekmovalcev, ki nastopajo v vseh starostnih kategorijah in osmih Članskih prven-stvih (od ženske Al lige do promocij-skih lig), z rokometom se ukvarja Preko 50 tekmovalcev in tekmovalk, p s,°delujejo v moški oziroma Zenski ^ ligi. Balinarski odsek šteje pribli-žno 30 elanov, ki nastopajo predv-®em v poletnem obdobju na različnih turnirjih pri nas in v Sloveniji. Od le- ta 1978 je aktiven tudi odsek otroške telovadbe s 35 malčki, ki so razdeljeni v dve skupini (predšolska in osnovnošolska telovadba). V dveh rekreativnih skupinah vadi 47 elanov. Od leta 1985 deluje v občini tudi Shinkai karate klub s sedežem v Bri-SCikih. Nastal je na pobudo skupine ljubiteljev karateja, njegova »duša« pa je učitelj karateja Sergij Stoka. Pri Shinkaiu se ukvarjajo s karatejem in samoobrambo, v prejšnjih letih pa sta delovala tudi odseka joge in rekreacijske telovadbe. Ta čas šteje klub okoli 70 aktivnih elanov. Člani trenutno vadijo v dvorani Silvestri na Proseku, v zgoniškem športnem centru pa Shinkai karate klub prireja vsa svoja tekmovanja in seminarje. ?2° iu iskali sodelovanje v ° °iestransko korist. Veliko Portnikov je muhastih in izpadejo kot posebneži, ki 1 .Cei° za vsako ceno uvelja-^av, kar ima tudi negativni pnzvok« šport je bil torej za vas Pomemben tudi s človeške-8a vidika in je pripomogel k Vseshanskemu dozorevanju. “Športne preizkušnje omogočajo, da postaneš zrel Pm] kot sicer, ker stalno premaguješ neke težave: od napornih tekmovanj, zgodnjega jutranjega vstajanja, inten-21 vnega treniranja in uži-vanja najrazličnejše hrane v im krajih. Dobila sem vtis, a smo premalo strpni tako “o sebe kot do drugih in olja. Biti bi morah sposob-m Pdlagoditi se tudi v dru- moški skušali utirati pot predvsem v športnem ambientu, da so doživeli afirmacijo - ne le kot športni ugled, ampak izboritev boljših pogojev za življenje, kar v tistih Časih in okolju ni »Naloga je zelo težka. Ne morem reci v večji meri kot pred leti, ko je bilo težko sploh začeti, ker je obstajala drugačna mentaliteta in z njo povezane težave. Sedaj so problemi drugačni, zlasti Zlata knjiga Sonje Milič Med 21-letno zelo uspeSno tekmovalno kariero (od leta 1969 do 1990] je Sonja Milič dosegla vse ,kar si športnik lahko zaželi. 15 let je nastopala v A ligi; osvojila je dva ekipna državna naslova; v absolutni kategoriji si je izborila deset državnih naslovov (dvakrat kot posameznica); v desetih letih je preko 50-krat oblekla dres državne reprezentance in je neštetokrat nastopila tudi v mednarodni areni: 3-krat se je udeležila svetovnega namiznoteniškega prvenstva (Sarajevo, Birmingham in Pjong-jang) in 4-kmt se je preizkusila na evropskem prvenstvu (Ostende, Novi Sad, Praga in Dortmud); je dobitnica Bloudkove nagrade, najvišjega Športnega priznanja Republike Slovenije, petkrat je bila izbmna za najboljšo zamejsko Športnico. (B) organizacijske in birokratske narave, pa vprašanje finančnih sredstev za razvijanje športa kot gibanja velikega socialnega pomena. Vse skupaj bi moralo biti bolj poenostavljeno, da bi manjša društva imela olajšano delo. Brez dvakrat tedenske prisotnosti tajnice in doprinosa drugih odbornikov ne bi zmogla teh obveznosti. Sedaj je moje delo morda nevidno, vendar si s sodelavci prizadevam, da ustvarjamo Cim-boljše pogoje za udejstvovanje mladine, pa tudi starejših clanov-rekreativcev.« Mislite, da ste dosegli vse, do Cesar vam je bilo? Katere cilje si še postavljate? »To je zelo težko vprašanje. Nikoli se človek ne sme ustaviti, vedno mora iskati nekaj novega. Prej sem imela izredne izkušnje kot igralka, nato kot trener, profesorica telesne vzgoje na Soli in kot vodstveni kader pri društvu. V tem trenutku, ko sem tako zasičena s tolikimi problemi, ne vem, kaj bi si lahko obetala. Ne zanima me udejstvovanje v višjih forumih kot npr. v sklopu federacije, še marsikaj pa lahko nudim društvu. Letos pa bom nastopila na evropskem veteranskem prvenstvu, kjer se bom lahko Se vedno zabavala in se srečala s sovrstni-cami«. Se vam kdaj zgodi, da ste zasičeni s športom do vrha glave? »Zgodi se mi, da sem zasičena s celokupnim delom, z vsem, kar me obdaja, vse pogosteje mine dan ah celo teden, da ne najdem trenutka zase npr. za branje knjige ah da bi se posvetila nečemu, Cesar ne počenjam običajno. Poleti zelo rada igram tenis in pozimi grem na smučanje z družino: ti sta edini mirnejši obdobji«. Družina pa vas dejansko ne pogreša, saj ste vsi skupaj v telovadnici. »Najdemo se večkrat v telovadnici in si izmenjamo mnenja glede treningov, življenja, šole, vseh problemov. Ker nimamo toliko kontaktov na domu, pa to nadoknadimo na sedežu društva«. Svoje izkušnje sedaj prenašate na svoji hčeri... »Pri društvu imamo idealne pogoje dela: dobrega trenerja, primerno dvorano za namizni tenis, ki je odprta 24 ur na 24. Tako lahko igralke kvalitetno delajo in vsestransko napredujejo«. Boris Simoneta Pol stoletja društva Rdeča zvezda V zgoniški občini je (tudi z ozirom na omejene dimenzije) kulturno-prosvetni resor dejansko »eksluzivna« domena kulturnega društva Rdeča zvezda iz Saleža. Po strtju nacifašitičnega režima je društvo nastalo iz potrebe po utrjevanju kulturne in narodne idetitete le nekaj mesecev potem, ko je zasijala zarja svobode (ustanovljeno je bilo 24. avgusta 1945) in se bo torej letos srečalo z Abrahamom. Kot Čvrsta kulturna utrdba je bilo vseskozi dejavno in je brez večjih travm znalo premostiti trenutne težave ob kadrovskih spremembah, ki so nastale ob menjavi generacij. Voditelji KD RdeCa zvezda so se v vseh teh letih z raznoraznimi pobudami in dejavnostmi znali prilagoditi razmeram, potrebam in pričakovanjem prebivalcev zgoniske občine, tako da lahko zapišemo, da so bili vselej kos svojemu poslanstvu. Kot nekaka rdeča nit, ki je vseskozi oz- bah in sestavih (moški, ženski, mešani, mladinski in otroški) bilo vselej prava vizitka KD Rdeča zvezda. Trenutno redno vadi in nastopa moški zbor, ki ga vodi Rado Milic. V okviru društva sta nekaj Časa delovali mladinska folklorna skupina in tamburaški orkester (prav sedaj je v teku tamburaški tečaj), nic koliko pa je bilo glasbenih, literarnih in filmskih večerov, fotografski tečaj, najrazličnejše razstave in druge prireditve. V tesnem sodelovanju s SK Kras društvo vsako leto obeležuje praznik slovenske kulture, prireja mik-lavževanje in druge otroške prireditve, tudi v povezavi s šolo. Skoraj štiri desetletja je KD RdeCa zvezda zaradi pomanjkanja primernega prireditvenega prostora delovalo v skoraj nemogočih razmerah, tako da so z velikem olajšanjem dočakali najprej izgradnjo športno-kulturnega središča v Zgoniku, leta 1989 pa je bilo obnovljeno in adaptirano poslopje v Saležu, v katerem so odprli občinsko knjižnico, v pritličnem delu pa je bila usposobljena lepa prireditvena dvorana z odrom in upravnimi prostori, kjer ima KD RdeCa zvezda sedež in dejansko idealne pogoje delovanja. Občinska uprava je kupila popolno videoopremo. KD Rdeča zvezda bo letos z nizom prireditev primemo proslavilo svojo 50-let-nico. V prvi vrsti se prizadevna predsednica Jasna Jurečič trudi, da bi k pobudi kroga ljudi, ki naj bi z idejami in vsestransko pomočjo obogatili to praznovanje. »Zamislili smo si niz prireditev. Prva pobuda je bil praznik slovenske kulture, v prihodnjih mesecih pa načrtujemo še razstavo mesnatic-kaktusov, razstavo ”iz domaCe peci” tik pred veliko nočjo, otroški pevski festival ”vsi smo prijatelji” v sodelovanju s šempolajskim društvom Vigred, nakar bomo sodelovali na občinski razstavi vin. Odmevno osrednjo proslavo bomo priredili na začetku jeseni. Zamišljam si, da bi tedaj povabili vse dosedanje predsednike društva. Sicer se bomo o vsebini prireditve in dragih pobudah pogovorili na javnem sestanku, priložnost za poglobitev te tematike pa bo tudi na bližnjem izrednem obenem zboru, na katerem bomo morali prilagoditi statut novim pravilom.« Velikega pomena za razvoj kulture in spoznavanje pisane besede je občinska knjižnica v Saležu, ki so jo odprli leta 1989. Odprta je dvakrat tedensko - ob torkih (15-18) in ob petkih (16-19). Izbor knjig je sorazmerno bogat: med preko 2.001 ' scev, ce, enciklopedije, leksikoni in priročniki, poleg seveda raznih revij, časopisov in publikacij. Zbirko knjig stalno dopolnjujejo s pomočjo letnega prispevka iz občinskega proračuna. Veliko knjig sa posebno v prvi fazi darovale sorodne knjižnice in ustanove (Tržaška knjigama, koroška in sežanska knjigama, knjižnica Finko Tomažič z Opčin in tržaška pokrajina). Zadnje čase vse veC posameznikov poklanja knjige. Upraviteljica knjižnice Aleksandra Milic ocenjuje, da med prebivalstvom stalno narašča zanimanje in število obiskovalcev, ki si redno sposojajo knjige, v prostorih pa se zadržujejo zlasti srednješolci. Knjižnica je tudi pobudnica raznih prireditev, predstavitev in m pravljic za najmlajse. Enkrat tedensko je v dvorani tečaj klavirja za gojence proseške podružnice Glasbene matice. V sklop kulturnega delovanja lahko uvrstimo tudi neprekinjeno dejavnost mešanega pevskega zbora sv. Mihaela iz Zgonika, ki ga vodi organist Tone Kost-napfel in dejansko ima vsako nedeljo nastop med bogoslužjem. (B) ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA f¥()pja c/omača 6a///a Tel: (040) 21491 Sedež: Opčine - ul. Ricreatorio 2 Podružnice TRST - Trg Libertč, 5 NABREŽINA-Trg Sv. Roka, 106 SESLJAN, 44 BAZOVICA - Ul. Gruden, 23 Nedelja, 5. marca 1995 NEDELJSKE TEME SPREHOD RAZGOVOR S PODŽUPANOM IN ODBORNIKOM ZA KMETIJSTVO RADOM MILIČEM PO OBČINAH: ZGONIK Velika večina prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom Zgoniška občina je Se v precejšnji meri ohranila ruralno gospodarsko strukturo in usmeritev. Kmetijstvo je globoko zakoreninjeno kot primarni proizvodni sektor, s katerim se poklicno ali ljubiteljsko (part time) ukvaja približno polovica družin. Vinogradništvo je vsekakor paradna panoga, ki doživlja spodbuden kakovostni razvoj. Je pa tudi veliko privržencev drugih žlahtnih kultur, v prvi vrsti cvetličarstva, medtem ko je živinoreja v nepovratnem zatonu. Vse večji je interes za kmečki turizem, kateremu se je zapisalo že 6 kmetijski gospodinjstev. Od ostalih gospodarskih dejavnosti je dobro razvito gostinstvo, po posameznih vaseh je tudi nekaj je trgovin in obrtnih obratov, medtem ko so industrijske dejavnosti in mala obrnta podjetja koncentrirana v proizvodni coni pri Proseški postaji, kjer so tudi špediter-ska podjetja in predstavništva za uvoz živine. Na tem območju načrtujejo tudi obrtno cono. ZgoniSki podžupan Rado Milič (Foto Ferrari/KROMA) O gospodarski problematiki smo se pogovorili s podžupanom Radom Miličem, ki je tudi odbornik za kmetijstvo, zavzet vinogradnik (čeprav samo part-time, ker je po poklicu bolničar) in član Konzorcija kraških vin z zaščitenim poreklom. Tik pred lansko trgatvijo je zgoniška občinska uprava v sodelovanju s sosednjima občinama De-vin-Nabrežina in Re-pentabor prvič opravila popis vinogradov (preglednico objavljamo posebej). Prav z razčlenitvijo te akcije se je začel pogovor. »Popis je bil zelo koristen inštrument, na podlagi katerega smo lahko izdelali pravilnik za direktno prodajo vina. Tako smo hoteli ovrednotiti in zaščititi obenem ta tipični domači pridelek. Ugotovili smo obdelano površino, število in rodnost trt in količino prijavljenega vina. Po obdelavi podatkov smo se prepričali, da naši vinogradniki dejansko dobro opravljajo to dejavnost, saj je povprečna proizvodnja dva litra na trto pokazatelj dobrega dela.« Na ta način lahko uprava lažje izvaja tudi nadzor nad prodajo vina, da ne pride do zlorab. »Namen uprave ni bil, da bi prevzela vlogo Zaudarja, ampak da preveri dejanski potencial tako glede proizvodnje kot komercializacije.« Vse več vinograd- nikov se usmerja v kakovostnejšo proizvodnjo in prilagaja način obdelovanja in kletarjenja novim metodam. Ubrali smo torej novo pot. Kakšne so možnosti razvoja? »Možnosti bodočega razvoja so realne in prej ali slej se bodo morali (skoraj) vsi temu prilagoditi, saj je tako trud bolje poplačan, vino pa se lepše predstavi na trgu. Prav prejšnji teden smo na radijski okrogli mizi gostinci in vinogradniki dokaj uglašeno ugotavljali, da linija ustekleničevanja vin ustreza domačim gostincem in želja po izboljšanju pridelka sovpada z boljšo ponudbo gostom, ki pridejo na Kras in cenijo pristno domačo kapljico.« Interesi so torej skupni, cilj pa naj bi bil, da ponudba in povpraševanje ujameta skupni koraki »To je tržna zakonitost in eden izmed ciljev Konzorcija. Vino moramo valorizirati, vendar ne zato, ker bi želeli spodbujati alkoholizem, ampak da izboljšamo kulturo pitja. Prekomerno uživanje vina je seveda škodljivo, je pa v zmernih količinah pomemben enogastronom-ski “pripomoček" in ima tudi svojo funkcijo pri obedu.« Manjša količina in boljša kakovost naj bi torej postalo vodilo. S to metodo vinogradnik najbrž tudi iztrži boljši zaslužek. »Ce pridelaš veliko količino, je cena nižja; če pridelaš manjšo količino vina, bolj neguješ trto in pravilno kletariš, pridelaš boljšo kapljico, ki jo lahko ustekleničiš in tudi cena se primerno poveča.« Vinogradništvo bi lahko v zgoniški občini navdušilo še kakega mlajšega kmetovalca. Kakšne so možnosti, da se razširijo s trto zaseje-ne kmečke površine? »Deželni zakon, ki je usklajen z evropskim normativom, trenutno ne dopušča širjenja vinogradov, ker je v Italiji vinska proizvodnja prevelika.« Obstaja tudi zahteva, da bi razširili paleto kraških vin, ki imajo priznano zaščiteno poreklo. »Za to se poteguje Konzorcij, da bi postala DOC poleg terana in malvazije tudi vitovska, ki je avtohtona sorta, gljera, pa tudi sauvi-gnon in chardonnay. V Brdih ima na primer status DOC kar 16 sort vina. Na Krasu je dobra lega in idealna klima, tako da imajo na tem teritoriju vina večjo karakteristiko tudi z ozirom na posebnost naših tal.« Koliko vingoradnikov iz zgoniške občine se je včlanilo v Konzorcij? »V Konzorcij je stopilo devet vinogradnikov iz naše občine, torej polovica vseh članov. Predvidevam, da se nam bo še kdo pridružil, saj se je nekaj mladih fantov usmerilo prav v vinogradništvo, na primer na Koludrov-ci, in se ravnajo po novih kriterijih. Prepričan sem, da se bodo morali prej ali slej tudi ostali preusmeriti v večjo kvaliteto, tudi zato, da bi povečali proizvodnjo vina z zaščitenim poreklom in tako plasirali večje zaloge na tržišče, na katerem je še premalo našega ustekleničenega vina.« Ce bi se vsi odločili za stekleničenje vina, bi morda zaradi tega trpelo osmičarstvo, ta tradicionalna in priljubljena oblika komercializacije vina? »Ne vidim te nevarnosti. Zdaj stekelničimo malvazijo in teran, ki imata zaščiteno poreklo, ostale sorte so uvrščene med namizna vina, njihovo stekleničenje pa ni tako donosno. Po mojem bi vsak kmetovalec moral razmisliti o dveh “linijah vin": eno za stekleničenje na osnovi strožjih kriterijev za gostinstvo, drugo - bolj pitno - pa za osmico, ki je prodajna enota, katero moramo ohraniti in negovati tudi v imenu kulturne dediščine.« Agroturistična dejavnost se vse bolj uveljavlja tudi na območju zgo-niške občine. Kakšne so razvojne perspektive? »Občina nima veliko pristojnosti, ker agroturi-zem urejuje državna in deželna zakonodaja. Sedaj prilagajajo deželni zakon in upajmo, da ga bodo izboljšali. Kmečki turizem je dejansko vmesna stopnja ponudbe: v osmici gost dobi vino in narezek, na agroturistični domačiji pa bi mu morali zagotoviti tipično in rustično ponudbo, ki lahko zaobjema tudi kuhane jedi in slaščice. Treba bo k babicam in poiskati stare recepte, ker je bila kraška kuhinja zelo bogata: zakaj ne bi na primer vpisali na jedilnik “bleke", tipično kraško testenino, pa tudi “žvecet", ki je bil obvezen na svatbi. To dejavnost je treba primerno reklamizirati (tudi z brošuro) in zadruga Zeleni Kras, ki ima sedež v naši občini, si zastavlja prav ta cilj.« Kako skrbi Občina za razvoj kmetijstva? »Ker je vinogradništvo najbolj priljubljeno in razvito, je prav, da nadaljujemo s politiko spodbujanja in valorizacije te panoge. Nadaljevali bomo (oziroma bo za to poklicana nova uprava) s prirejanjem občinske razstave vin, proučujemo pa tudi uvedbo izboljševalnih variant. Vsekakor upam, da bo tudi nova uprava namenjala veliko pozornost kmetijski problematiki. Zelo pozitivno ocenjujem sodelovanje s sosednjima občinama in tudi z obema stanovskima organizacijama -Kmečko zvezo in Zvezo neposrednih obdelovalcev. Se pred nekaj leti je bil med kmetovalci zakoreninjen individualizem, zdaj pa z zadovoljstvom opažam, da postaja pravilo skupno nastopanje in iskanje zadovoljivih rešitev. In to je prava pot, kajti le s skupnimi prizadevanji bo mogoč obstoj in tudi razvoj kmetijstva na Krasu.« Razgovor zapisal Boris Simoneta PREGLEDNICA VINOGRADOV IN PROIZVODNJE V OBČINI ZGONIK O Ul o < CE O < M O z Q_ Lil CE SĆ z o o M O Ul > o CE CD < O < Z o Ul o Ul to o CE CL Ul O CE CD o CE O E> —1 O E Ul o 5 O. => CD število vinogradnikov 2 5 12 1 3 2 1 5 20 10 1 62 skupna površina vinogradov 32.730 15.637 76.725 3.182 3.645 2.718 11.900 36.679 59.581 60.342 3.255 306.394 specifična količina vina (hl/ha) po površini 48 76 59 61 106 76 47 50 81 69 138 65 skupna količina trt 8.882 5.650 22.087 1.179 2.214 1.199 7.214 10.877 21.014 17.919 1.233 99.463 skupna količina vina 167 118 456 19 38 20 56 185 484 416 45 2.010 specifična količina vina po trti (liter/trta) 1,9 2,1 2,1 1,7 1,8 1,7 0,8 1,7 2,3 2,3 3,6 2,0 Opombe: Navedeni so tudi vinogradi na Proseku in v Devinu, ki so last zgoniških vinogradnikov. Letna proizvodnja vina v zgoniški občini je povprečno 2.000 hektolitrov letno. Leta 1994 so pridelali 1.202,95 N belega vina in 383,59 hi terana. Od tega je bilo 134,97 hi terana in 91,79 hi malvazije z zaščitenim poreklom. VIDIZ & KESSLER s.r.l -čaji in napitki -peciva -kava brez kofeina -od 1948- Proseška postaja 5/b tel. 251300-fax 251291 Društvena gostilna (i r> ef/(ča/ssfo o Gabrovec Najemnici SAVINA in ANA Tel. 229168 - enoletnice - trajnice AVTO ODPAD - sobne rastline Adriano Vignes Devinščina 6 Pmseška postaja 5/d Tel. 225149 Tol. ČE5357 BENVENUTI DARIO D.C. 202 km 18+945 ZGONIK Tel. 040/229141 -Fax 040/229580 BENCINSKI SERVIS BAR TOBAČNI IZDELKI »Svojboda al frajost, de lahko vsak stori, kar se mu spolubi...« Puntarji so leta 1848 »skrunili domači mir in drzno teptali cesarske postave« PRVI VELIKI EKSODUS SLOVENCEV »Severna Amerika - nova Slovenija« je bil naslov danka, ki 8a je v Danici objavil misijonar Franc Pirc, doma iz Godiča, ki f c*elt>val med Indijanci v Severni Ameriki, od leta 1851 pa v ržavni Minnesota, kjer je ustanovil deset misijonskih postaj, kranjska dežela je severni Ameriki v novejših Časih dala mar-k Katerega misijonarja; al malokdo drug se je preselil v Ameri-> poslednja leta pa so se jeli po latinskem pregovoru 'kjer gre °veku dobro, tam je dom njegov’ preseljevati tudi kmetiske Uružuie v to deželo,« je med drugim zapisal. pKev članek, ki so ga 31. maja 1885 povzele tudi Blehveisove No- ce> Se zdaleč ni dal slutiti, da se je g veliki eksodus Slovencev. Ca-tuki so bili pac vraščeni v tedaj adajoco konservativno smer, po-111 ko je »lepa pesem o ustavnih voboscinah žalostno utihnila«, ^netonr so priporoCah potrpežlji-.,st’ spoštovanje cesarja in njego-Postav. Ker so bili veseli, da je ® vihar revolucije (»razvujdano-N mimo, so se izogibah vsemu, bi utegnilo razburjati revne Iju-• Marčno revolucijo in Se zlasti ave dogodke na Dunaju so pri-azovali kot »svojbodo alj frajost, Pa ne tako, kot Kristus uCi«, ampak i110 hudičevo, »de lahko vsak stori, >af^e mu spolubi...«. Puntarji so ’skrumli domači mir in drzno te-Plali cesarske postave z nogami«. vstrijo so idealizirali kot prostor, Ner narodi »dmg dmgega pospešil-1®)°«, kjer »Nemec v Avstrii zvonec 081 P° svoji izurjenosti v material-nem delu«, kjer je »prvak v ume-m'jah Lah«, kjer je »Madžar prvak armadi« in kjer pridenejo bisere 86 slovanski narodi (Novice, 9.11. 64). Predlog nekega nemškega j.^hka, da bi vzeli cerkvi njena ze-, 1'SCa, so prikazovah kot krivično . to je rop, ki »nikdar nikoh ne tekne nikomur«. Nuja podi Slovence z doma Sele dramatik, pesnik in zgo-ovmar A. T. Linhart je v pismu °zofu M. Kuraltu leta 1781 pri-al, da Slovenci odhajajo na tuje “uie.. ker »je bolje, Ce ima Clo-ek svoj kruh v Ameriki, ko da cr-va od lakote v domovini«. Izse-lavanje Slovencev od leta 1850 aprej je nainreC p0Spegila zemlji-, a ohveza leta 1848. Velike odri dnine so vplivale na propad metij in izseljevanje je postalo gospodarska nuja. Kmečka odveza torej ni bila za-onj. Podložniki so res dobih mo-Qb^. odkupiti posestva, ki so jih Oelovali, vendar so morali v vajsetih letnih obrokih plačati eno t]ino odkupnine, poleg tega pa Se »m ?^st°tkov obresti, kar je bila k t n ^esetma«. Nad njimi pa je j. ^ Damoklejev meC visela Se hipo-o xTn.a neplaCani preostanek dol-sV N?jhu)Se °d vsega so bile odera-6 obresti. Gestrin in Melik v zgo- dovinski knjižici iz leta 1950 med drugim pišeta, da se je zadolženost kmeta, ki se je v večji meri zaCela po letu 1848, nenehno večala. Ker kmet ni dobil posojila drugje, ga je iskal in tudi dobil pri vaškem oderuhu, veleposestniku ali meščanu, da je zemljiškemu gospodu, tudi cerkvi, lahko plačal obrok za odkupljeno posestvo ali da je z nakupom hrane prebrodil lakoto. Obresti so znašale tudi do 200 odstotkov in so bile v tem Času zelo važen vir kopičenja slovenskega kapitala. Okoli leta 1890, ko je bila kmečka kriza pri nas na visku, je bilo samo vložnih dolgov na kmečkih posestvih za približno 120 milijonov goldinarjev. Zemljiška odveza je poleg tega sovpadala z zaporednimi slabimi letinami, epidemijami nalezljivih bolezni, požari in drugimi nadlogami. Predkapitalistični Cas je povzročil tudi odpiranje Škarij cen v korist obrti ter v škodo kmetijstva in živinoreje. Agrarna kriza, naravne katastrofe in lakota so povzročili, kot beremo v Enciklopediji Slovenije (dr. B. Grafenauer), beg z dežele in opuscenost kmetij. Novice so 10. maja 1865 pisale o lakoti na Notranjskem. To je bil torej glavni razlog, da so slovenski misijonarji zaceli »usmerjati« izseljevanje, da bi preprečili slabe vplive in negativne posledice stihijskega toka. Ze omenjeni misijonar Franc Pirc je sveto- V vasi Grad pri Bledu je požar leta 1908 uničil kar 35 hiš. Požari, poplave, epidemije in suše so le še poglabljale že tako hudo agrarno krizo Pot stane dvesto goldinarjev »Popotovanje za odraslega človeka stane nekaj Cez 200 goldinarjev, za otroke pod dvanajstim letom pol manj, dojenci so pa prosti na železnici in parabrodu,« so Časniki obveščali potencialne emigrante. »Lepa država Minnesota ima Se veliko praznih okraj in z dobro in prav rodovitno ze- V članku za Novice je dr. Janez PodlišCekov zapisal, da so »srbske pisarnice za Činovnike (uradnike), mesta advokatov in srbske šole tako polne uCeCe se mladeži, da Srbija kmali ne bo bo vedela kam s tacimi ljudmi, ako se Cez Drino, Timok in Kosovo polje ne razširi...«. val ljudem, ki so se odpravljali s trebuhom za kruhom, kaj morajo storiti, da si najdejo zaposlitev. »Ce se pri okrožnem uradu precej naznani za državljna,« je pisal, »zamore 160 oralov zemlje za vec let dobiti v najem, in pozneje plačevati po poldrugi dolar za oral...« Izjemoma je izseljenec lahko dobil 80 oralov dobre zemlje brezplačno, a samo, Ce je postal državljan države, v katero se je naselil. mljo...« Misijonar jim je svetoval, da bi tam, kamor bodo prišli, lahko napravili »slovensko duhovni-jo s slovenskim duhovnim pastirjem... Ako naselci pred koncem rožnika semkaj pridejo, si zamo-rejo Se raznih sadežev nasejati in v kimovcu žeti...« Misijonarji so preroško napovedovati nastanek velikih slovenskih naselij na ameriški celini. »Naj se držijo skupaj, koliko je le moč, ter naj ohranijo svojo domačo besedo, kakor drugi narodi, ki se ondi naseljujejo,« so svetovali. »Deželico, kjer bodo, naj bi imenovati 'novo Slovenijo’,... prvo vas ali mestece, ki ga utegnejo sčasoma ustanoviti, naj kličejo 'novo Ljubljano’...« Avtor članka je na koncu še izrazil Zeljo, da bi ljudje, ko pridejo v Ameriko, ostali dobri katoličani; ohranijo naj lepe navade, »zanikr-nost pa naj popotovaje v morje potope«. Osem mesecev kasneje, natančneje 3. januarja 1866, se je dr. Janez PodlišCekov v Novicah razpisal o možnosti naselitve v Srbiji, potem ko je srbska vlada sprejela ustrezne zakone. »Zemlje in posestev je po Srbii povsod in zmirom dosti na prodaj..., kmalu bodo prodajali kuce in posestva izteranih Turkov,« je pisal. »Dober mlinar, usnjar in klobučar bi pri teh mestih živel kakor v raji...« Bralce je obveščal, da v Srbiji ob Moravi in drugih rekah, kjer se snujejo parobrodne družbe in koder bo sla železica, »ne bi bilo napačno po rodovitni zemlji imenovanih ... rekah naseliti se ... marljivi Slovenci bi bili precej lenim Sr- bom lep izgled po delu in trudo-Ijubivosti...«. Dokler je Avstrija preprečevala selitve iz kraja v kraj, so se izseljevati večinoma izgnanci in ubežniki, predvsem vojaški beguni, saj je vojaška služba od leta 1867 »trpela« sedem let. V Času protireformacije okoli leta 1600 so protestantski Slovenci zbežati v Nemčijo, od tam pa so se nekateri njihovi potomci, skupaj z nemškimi protestanti, izselili v Georgio, kjer so ustanovili svojo naselbino. Izseljevanje se je nadaljevalo v 17. in 18. stoletju, o Čemer pričajo slovenski priimki v vojski G. VVashingtona in kasneje v vojski mehiškega cesarja Maksimilijana. Tokovi emigracije ekonomske in socialne narave so šli v več smeri. Prvi tok je sel v dežele avstrijske monarhije zunaj slovenskega etničnega ozemlja, predvsem v mesta Dunaj, Gradec, Judenburg, Leoben, Voitsberg... Drugi tok se je usmeril v Porurje oziroma Vestfalijo v Nemčiji, kamor so se izseljevali ljudje iz revnejših delov Kranjske in slovenske Štajerske; tam naj bi pred 1914 Start for New-York Pension Austro-Americana ^eliko Slovencev je v svet odšlo iz tržaškega pristanišča. Na sliki množica čakajočih na ladjo leta 1905. živelo približno 70 tisoč Jugoslovanov, večinoma Slovencev. Tretji tok se je v Času gradnje Sueškega prekopa odločil za Egipt. Izseljevale so se predvsem ženske iz Primorske; družine bogatih evropskih priseljencev so rade zaposlovale slovenske priseljenke kot služkinje, dojilje in pestunje, saj so veljale za dobre, poštene in pridne delavke. V Egiptu je bilo pred 2. svetovno vojno približno 7 tisoC Slovenk, od tega v Aleksandriji 4500 in Kairu 1500. Najvecja in najširša emigracijska reka je stekla na ameriško celino. Tam je že v 17. stoletju deloval misijonar M. Kapus iz Kamne Gorice. V prvi polovici devetnajstega stoletja mu je sledil misijonar F. I. Baraga iz Male vasi pri Dobrniču, ki je moCno vplival na razvoj verskega življenja med Slovenci v 19. stoletju. Pokristjanil je vedno Indijancev rodu Otava in Ocipva (Cipeva), učil jih je brati in pisati, navajal jih je k delavnosti in abstinenci ter jim pomagal, da so se izučili raznih obrti. Za Indijance je napisal šest knjig ter slovar in slovnico oCipvej-SCine. Na njegovo pobudo in pobudo kasnejših sodelavcev je prihajalo v Ameriko Čedalje vec slovenskih misijonarjev; do leta 1912 jih je v ZDA delovalo že 127, od katerih jih je pet zasedlo škofovska mesta. Friderik Baraga omenja, da je bil Slovenec Andrej Ceširek kar trikrat izvoljen za poslanca. Slovend so do leta 1914 ustanovili naselbine v 34 državah ZDA in treh kanadskih provincah. Izseljenci so biti večinoma kmečkega porekla, zaposlovati pa so se predvsem v rudnikih in premogovnikih, železarnah in jeklarnah, kasneje tudi kot iskalci zlata; le redki so se odločiti za poljedelstvo, zlasti v rodovitni Minnesoti. Po podatkih J. Trunka je bilo leta 1910 na ameriški celini ze približno 100 tisoč Slovencev. Izseljenski koledar za leto 1937 navaja 300 tisoč slovenskih izseljencev; verjetno je všteta tudi druga generacija. Druga veliki eksodus Slovencev se je začel v Času po drugi svetovni vojni in ga označuje pojav'politične emigracije, toda o tem kdaj drugič. France Trebča n 2 4 Nedelja, 5. marca 1995 NEDELJSKE TEME Ob stoletnici svetovnega tudi 90-letnica slovenskega filma Obeležili jo bomo z retrospektivami knjižnimi izdajami, razsfavami in gala večerom na katerem bo svetovna predpremiera pri nas odkritega filma Ernsta Lubitscha Ob letošnji stoletnici filma je preko foruma Sveta Evrope za obeležitev jubileja vključena tudi Slovenija, ki je Svetu Evrope predložila svoj program. Na žalost je forum, v katerem so predstavniki vseh Članic sveta, samo usklajevalne narave in financira le stroške koordinacije skupnih projektov vseh Članic, ne pa tudi posameznih nacionalnih programov, tako da je finančno breme izpeljave predvidenega programa v celoti na ramenih Slovenije. Zato nam je Silvan Furlan, programski vodja Kinoteke in nacionalni koordinator za Slovenijo v Svetu Evrope v okviru foruma, v pogovoru ob predvidenem programu večkrat omenil, da je izvedba večine načrtovanih projektov zaradi finančnih ah organizacijskih težav še negotova. Osrednji projekt in naloga, ki si jo je v letošnjem letu zadal Slovenski gledališki in filmski muzej (SGFM), pa je vsekakor dejanska oživitev slovenske Kinoteke, ki se žal sooča s staro boleznijo - pomanjkanjem denarja za nakup filmov, s katerimi bi obogatila svoj fond, ki so za vsako nacionalno kinoteko nujni in za kar bi potrebovala pomoč sponzorjev. Sicer bo edini nakup letos, dragocen, a vendar premajhen, nakup dveh kopij iz začetkov zgodovine filma, ki bi jih Kinoteka vsekakor morala imeti več. Vrnimo se k programu ob stoti obletnici izuma filmske tehnologije. Specifičnost slovenskega programa je, da bodo v njegovem okviru obeležili tudi 90-letnico obstoja slovenske kinematografije. Pri sestavi programa je sodelovalo več slovenskih institucij - ob Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju tudi Arhiv Republike Slovenije, AGRFT in Cankarjev dom. Prvi projekt iz tega programa - obeležitev stote obletnice filma se je namreč začela že lansko jesen, trajala pa bo do pomladi 1996 - so izvedli že v lanskem letu z izdajo Filmografije slovenskih celovečernih filmov 1931-1991, za katero so avtorji Silvan Furlan, Bojan Kavčič, Lilijana Nedič in Zdenko Vrdlovec dobili tudi nagrado Janko Traven na letošnjem slovenskem filmskem maratonu v Portorožu. Za letošnje leto načrtujejo ponatis knjige o Karolu Grossmanu in ponovno postavitev razstave njegovih fotografij (postavljena že ob njegovi 80-letnici) ob tej priložnosti pa naj bi natisnili tudi plakat. AGRFT je predlagal Se restavriranje vseh njegovih filmov s 17, 5 mm filmskega traku na 35 mm, arhiv pa že pripravlja razstavo o Metodu in Milki Badjuri v Cankarje- vem domu. Eden največjih projektov je vsekakor priprava gala večera, na katerem bo svetovna predpremiera restavrirane kopije celovečernega filma Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev (Als ich tot war, 1916), ki so jo lani odkrili pri Lojzki Stekar v Novi Gorici (za posladek - prejšnji teden jo je kustosinja SGFM Lilijana Nedič odnesla na Haghefihn na Nizozemsko, kjer jo bodo restavrirali, Carl Davis pa uglasbil). Pripravljajo tudi dve retrospektivi, ob njima pa še izdaji monografij - režiserja in scenarista Matjaža Klopčiča (avtor monografije Renzo Kodelli) in igralke Ite Rine (avtor monografije Silvan Furlan); slednja je predvidena za leto 1996. Ob tem pa je za prihodnje leto predvidena tudi izdaja filmografije slovenskih televizijskih celovečernih filmov. V okviru dejavnosti foruma Sveta Evrope se bo Slovenija udeležila tudi skupnih projektov. Eden je žal že propadel (projekt Ita Rina - filmska zvezda slovenskega rodu, ki je zaslovela v Erotikonu evropskega filmskega vlaka), predvidevajo pa izvedbo še dveh -projekta Flagship films in Treasu-res of the Century (Zakladi stoletja). V okviru prvega naj bi vsaka večja država v poseben fond prispevala dva, manjše pa en film iz zgodovine svoje nacionalne kinematografije, ki so imeli določen trzni uspeh. Filme pa bi predvajali v kinematografih evropskih metropol. Drugi projekt Zakladi stoletja je usmerjen v oblikovanje fonda evropskega umetniškega filma, v katerega naj bi države po enakem principu kot pri prvem projektu prispevale filme, vendar manj tržnega in bolj umetniškega značaja, predvajali pa bi jih izključno v kinotekah ali na posebnih projekcijah. Izvedba obeh projektov pa je Se negotova, saj zaradi razlik med državami glede varovanja avtorskih pravic, gospodarskih razmer in pravnih sistemov prihaja do težav pri izbiri filmov. Vesna Rojko Karol Grossman (1864-1929), pionir slovenskega filma Ohranitev svetovne filmske dediščine prednostna naloga Unesco ugotavlja, da je več kot tri četrtine filmov, posnetih pred letom 1950, izginilo, podobna usoda pa čaka tudi druge Za približevanje in ohranitev evropskega filma Svet Evrope se v stoletnico filma vključuje s sekretariatom Eurimages, ki skrbi za koordinacijo in pretok pobud članic 28. decembra leta 1885 so tisti, ki so plačali vstopnino, lahko prvič videli novost: Lumiere kinematograf. Louis Lumiere, ki je s svojim bratom razvil novo tehniko, je zanjo tudi izjavil, da »ta izum nima nobene prihodnosti«. Sto let pozneje, ko so posneli in prikazali na stotisoče celovečernih filmov, smo končno pripravljeni, da proslavimo stoletnico tega dogodka. Brez filma bi bilo nase stoletje zagotovo drugačno. In nemara ga zaradi filma bolje razumemo. Pred letom dni se je Svet Evrope odločil, da bo sodeloval pri obeležitvi stote obletnice filma. Bilo bi namreč sramotno, če bi to stoletnico prepustili le posameznim državam, zato je Svet Evrope prevzel vodstvo za koordiniranje in pretok številnih pobud. Svojo nalogo je prevzel v imenu 41 držav podpisnic Konvencije o kulturi in 24 članic EURIMAGES. S partnerskim Medtem ko svet filma letos praznuje stoletnico prve utripajoče slike, veselje dusi strah, da svetovni filmski zapuščini grozi počasna smrt. In prav Unesco je ohranitev svetovne filmske dediščine uvrstil v sam vrh seznama svojih prizadevanj. V ta namen je v posebnem fondu doslej zbral sto tisoč dolarjev, s katerimi namerava državam v razvoju pomagati pri ohranitvi njihove filmske zapuščine. Vodja Unesca Federico Mayor namreč z grozo ugotavlja, da številnim filmskim zapisom grozi propad in ob tem poudarja, da je film skrbnik spomina na dvajseto stoletje. Na lanskem filmskem festivalu v Cannesu je Federico Mayor ameriškega zvezdnika Clinta Eastvrooda in francosko igralko Catbe-rine Deneuve imenoval za ambasadorja dobre volje in jima dodelil vodstvo kampanje za varovanje filmske dediščine. »Delovati moramo, še preden bo prepozno,« je Eastvrood dejal ob imenovanju, Cat-herine Deneuve pa je dodala: »Kinu veliko dolgujem, saj je obogatil moje življenje.« Unesco ugotavlja, da je več kot tri četrtine svetovnih filmov, posnetih pred letom 1950, že izginilo. Do leta 1955 so filme snemali na filmski trak iz lahko vnetljivih nitratnih snovi, ki imajo življenjsko dobo petdeset let. Več kot polovica filmov, ki so jih posneli po letu 1950, bo brez primernega shranjevanja bržkone postopno zbledela. Catherine Deneuve in italijanska igralka Claudia Cardinale sta bili vodilni zvezdnici festivala »rešenih filmov«, ki je bil v Parizu v januarju, na katerem se je Mayor zavzel za dodatne prispevke v fond, ki so ga osnovali za izdelavo kataloga filmov in izbiro tistih, ki so najbolj ogroženi. John Follain/Reuter Produkcije, ki jih v letu 1995 financira EURIMAGES Igrani filmi: Jane Eyre, Franko Zeffirelli (Italija, Velika Britanija in Francija) Virus (The Virus), Jan Kidawa-Blounski, (Poljska, Francija, Velika Britanija) Znova priča (Temoin a nouve-au), Peter Bacso, (Madžarska, Nemčija, Italija) Surovost (Gradite), Armando Manni, (Italija, Belgija, Bolgarija) Pozabljena dežela (Heranga de Pedra), Ricardo Costa, (Portugalska, Francija, Španija) Popolno izginotje (Total eclipse), Agnieszka Holland, (Francija, Velika Britanija, Belgija) Novice ljubega boga ( Des nou-velles du Bon Dieu), Didier le Pecheur, (Francija, Portugalska, Italija) Tajfun (Typhoon), Pierre Schoen-doerffer, (Francija, Poljska, Belgija) Popoln krog (Cercle parfait), Ademir Kenovič, (Francija, Madžarska, Nizozemska, Bosna in Hercegovina) Pot krivde (Guiltrip) Gerry Stembridge, (Irska, Italija, Francija) Muhavost reke" (Les caprices d‘un fleuve), Bernard Giraudeau, (Francija, Italija, Nemčija) Tri zvezde (Tres estrellas), Juan Garcia, Paco Mir, Charles Sans, (Španija, Belgija, Nizozemska) Eleatis Xenos, Demosthenes The-os, (Grčija, Turčija, Madžarska) Prehod v paradiž (Passagio per il Paradiso), Antonio Baiocco, (Italija, Francija, Velika Britanija) Subvencionirali bodo tudi dokumentarec: Shohei Imamura, Paulo Rocha (Francija, Portugalska). sporazumom, ki ga je Svet Evrope sklenil s Thomson Consumer Electronics, je združil svoje moči s ključnim proizvajalcem novih tehnologij, ki je omogočil proučevanje, kako bi lahko to tehnologijo uporabiti v filmu. V tem okvira so načrtovani številni projekti. Posamezne države so že izbrale svoje filme, ki jih bodo prikazale v letu 1995 in 1996 po evropskih kinematografih ter z njimi opozoriti občinstvo na znamenita dela, med katera spadajo tudi Prekleti M., Viridiana, Stella, Pločevinasti boben, ki so samo nekateri od napovedanih naslovov. Babelsberg, Cinecitta in Pinevvood bodo 30. junija 1995 skupaj obeležiti stoletnico evropskega filma. Na pobudo Haralda Szeeman-na bo Beneški festival poleti opozoril na številne povezave sedme umetnosti z drugimi vizualnimi umetnostmi. Svet Evrope bo izdal tudi knjigo o zgodovini filma v zadnjih stotih letih. Evropske filmske Sole pripravljajo Številne kratke filme, ki so namenjeni predvajanju na evropskih televizijskih postajah. Poleg tega se bo zvrstila Se vrsta drugih dogodkov, saj se datum stoletnice približuje vse hitreje, številni filmski delavci pa vsak dan prihajajo z novimi zamislimi in predlogi. Poglaviten cilj sekretariata EURIMAGES je približati evropski film Evropejcem. Za tem ciljem pa je Se pomembnejši - ustvariti taksne pogoje, v katerih bi evropski film lahko znova zavzel mesto, ki mu gre. V skladu z evropsko konvencijo o kinematografski koprodukciji, Svet Evrope zaključuje besedilo konvencije o zaščiti audiovizualne dediščine, ki bo zagotovil okvir za shranjevanje filmskih kopij ter spodbudil razvoj arhivov in kinotek. Poglavitno skrb pa bo Svet Evrope namenil tudi položaju filma v srednji in vzhodni Evropi z vrsto konkretnih ukrepov. Letos bo znova srečanje v okviru AUDIOVISU-AL EUREKA, A IDA in EURO-MEDIA GARANTIE, ki bodo določiti okvire za jamstveni sklad za podporo filmskih ustvarjalcev s tega območja. Nadalje bo Svet Evrope pripravil tudi simpozij skupaj s Thompsonom, na katerem bodo udeležence seznaniti z novimi tehnikami restavriranja filmskega traku. Končno potekajo tudi obsežne priprave na 8. konferenco ministrov za kulturo članic Sveta Evrope, ki bo v Budimpešti v začetku leta 1996, z namenom, da tesneje poveže filmske delavce in tiste, ki se ukvarjajo s filmsko politiko, ter da bi se vsi skupaj odločiti o tem, katere praktične ukrepe velja sprejeti za okrepitev evropskega filma. Svet Evrope si s številnimi dejavnostmi na filmskem področju prizadeva, da bi pri članicah čim bolj poglobil zavest o nujnosti večjega zagotavljanja podpore evropskemu filmu. Kajti ta film ne kot umetnost, ne kot zabava, ne kot pomembna vez med kulturo in gospodarstvom, v Evropi ne more obstajati brez javnih skladov. Tudi tam, kjer ti skladi že obstajajo, bi lahko delovati bolj učinkovito. Tesnejše sodelovanje, ki ga je nakazal tudi EURIMAGES, je samo eden od poskusov, da bi ustvariti tista filmska dela, ki jih filmsko občinstvo pričakuje. Ce v letih, ki bodo sledila proslavam stoletnice filma, ne bomo videti nobenega pomembnega filma evropskih proizvajalcev, bomo lahko rekli, da svoje naloge nismo opraviti. Christian Zeender, svetovalec pri obeležitvi Stoletnice filma NEDELJSKE TEME Rojeni morilci (Natural Born Killers) Oliverja Stonea velja za najspornejši film, posnet v preteklem letu. In kakšen je glavni igralec Woody Harrelson? FILMSKA MOJSTROVINA 0 NASILJU Steklenico dragocenega chardonneya nama v italijan-i’ res ne najelitnejši restavraciji v Malibuju odpre pri-yiačno svetlolaso dekle. Woody Harrelson se spomni, da poldne, vendar je življenje tako kratko, da ga je rreba izkoristiti: »Danes ne bom počel ničesar pametnega-« Z Woodyjem naj bi se sicer srečala v neki japonski restavraciji, a je zaprta in zato sva se odločila za italijansko kuhinjo. Čeprav je mladenič oblečen v ponošene avbojke in majico polo, neobrit in v supergah, ga gostje ^aj prepoznajo. Seveda, junak zadnje, čeprav sporne in 29 arnoge nesprejemljive uspešnice - Rojeni morilci. WoQ(ly je zagrizen vegetarija-6c’ Poglablja se v hinduizem in eriško miselnost, najbolj pa se Posveča življenjskim užitkom. adenic, ki je zaslovel z vlogo Jpajenega ljubosumnega arhite-a v Redfordovem filmu Nespo-sa]] 'O Pova^^0 (Indecent Propo-I- ie opozoril nase že v nada-Javanki Cheers in v »koSaikar-l ern<< filmu White Man Can‘t Juinp, igral pa je tudi v filmih oc Hollywood in The Cowboy ay- Gledalci se bodo njegove , °§e v Rojenih morilcih, za-n)em filmu Oliverja Stona, v terem z ženo Mallory (igra jo JUiette Lewis) psihopatsko ubi-H š? ^olg0 spominjali. Film je 'agnil toliko prahu in bil toliko-at obravnavan, da ga mnogi Poznajo že po kratici NBK. Gre ^ film, ki naj bi bil s prikazova-®jam nasilja kritika nasilja in kri-a medijev, ki s svojim poroca-?lem o nasilju negativno vplivalo na človeka. V filmu »nastopa« Woodyjev oče dopuščajo paradoksalno Razlago, po kateri naj bi svet po-orel zaradi dveh serijskih mo-cev- Stone se z izrazom »skrajno nasilje« sicer ne strinja, Čeprav naj bi bil film, posnet v bar-nn in Crno-beli tehniki na 16- in 8-milimetrskem filmskem traku, zapis najhujSega nasilja našega Časa. Oliver Stone se je pri pisanju scenarija filma JFK večkrat obrnil na Woodyjevega oCeta Charlesa, ki je zelo podoben enemu od treh potepuhov, ki naj bi bili vpleteni v Kennedyjev umor. Mož je že dalj Časa v zaporu v Atlanti, kjer prestaja dvakratno dosmrtno zaporno kazen, ker je umoril zveznega sodnika Johna VVooda. O Charlesu Harrelsonu mnogi novinarji pravijo, da je prijeten sogovornik. Woody se s Stoneovo izjavo, da v filmu NBK igra svojega očeta, ne strinja. Igralec se Se spominja svojega otroštva in dogodka, ko sta z očetom z barvo namazala pet avtomobilov. Takrat je bil star pet let. 2e dve leti kasneje je oCe zapustil družino. Leta 1968 je bil obsojen zaradi uboja razpečevalca mamil Sama Degelie, ker mu ni hotel izplačati dva tisoč dolarjev za opravljen posel. Woodyjevega brata Tracyja, ki se je pogosto pretepal s sošolci, so premestili v Solo za invalidno mladino. Zdravniki so mu predpisali tudi zdravilo ritalin, ki večkrat povzroči nervozo in izpade nasilja. »Spomnim se, da sem bil pogosto osamljen. Nisem imel veliko prijateljev, ljudje so me vedno gledali postrani, ker naj bi bil Čuden. To besedo sem pogosto slišal.« Priznanje zločina kot pot do zaslužka Mama Diane, vestna tajnica, je bila verna. Da bi sina obvarovala pred teksaškim peklom, se je preselila v Lebanon v državi Ohio. Ze prvi dan se je Woody spoprijateljil z deklico, ki je bila zaradi kemoterapije povsem plešasta in je nosila lasuljo. »Med kosilom sem sedel s Cbarlotte, Čeprav so se vsi presedli k drugim mizam. Dolgo sva se pogovarjala. Potem ko sem šel z njo večkrat na sprehod, so se me vsi zaceli izogibati,« se spominja. Woody je materi obljubil, da ne bo nikoli jemal mamil. Dobil je prezbiterijansko Stipendijo za študij na kolidžu v Hanovru blizu Indiane in kmalu postal elan šolske navijaške ekipe. Leto kasneje je odkril alkohol, potem je postal pomembna šolska osebnost. Poleti 1978 je bil oCe izpuščen iz zapora v Leavenvvorthu, vendar bil zaradi posesti orožja in kokaina kmalu spet obsojen. Po umoru sodnika VVooda je bil obsojen na dosmrtno ječo. Dogodek je navdihnil ustvarjalce filma Dirty Dealing, v katerem je Woodyjev oCe prikazan kot uglajen, izčrpan, podkupljiv gizdalin, ki je živel od pobiranja dolgov. Bil je nepoboljšljiv ženskar, saj naj bi imel v drugem zakonu razmerje s svojo 23-letno pastorko. Woody priznava, da je oCe večkrat kršil zakone, vendar je prepričan, da je nedolžen. Charles Harrelson je med sojenjem izjavil, da je umor priznal le zaradi velike denarne nagrade, ki naj bi bila izplačana njegovim trem sinovom. Woody pravi, da ne pozna srečnega družinskega življenja in da je v sebi vedno čutil nekakšen bojevit nagon. Za režiserja, scenarista in producenta Oliverja Stona se zdi, da nje-j a domovina, Združene države Amerike, pred ameriško intervenci-i Vietnamu sploh ne obstaja. Ta vietnamski veteran bolj kot kateri-u režiser na svetu v svojih filmih razgalja svetle in predvsem temne jtiu Amerike predvsem v luci vietnamske vojne. V Platoonu nam je k Kazal vzdušje, psiho in dogajanja (trenja) med ameriškimi vojaki v etnamu, v Rojen četrtega julija je osvetlil usodo vietnamskih vetera-v po vrnitvi domov. V Nebo in zemlja, edinem večjem neuspehu, pa , P°kukal za sovražnikove Crte in skozi ženske oci (prvič je glavno in08° zaupal ženski, Vietnamki Hiep Thi Li) orisal Vietnam pred, med I10 ameriški intervenciji v Vietnamu.The Doors ni glasbeni film o 1 Hi?nU ne^e skupine. Je Slonova psihadelicna fantazija o Šestdesetih ■u1, o Ameriki v Času vietnamske vojne, o vratih v druge realnosti in 0 8enialni blaznosti Jima Morrisona. Od Vietnama se je najbolj od-aijil v Wall streetu (film je do-esedno sovpadal s Crnim pone-aljkom na newyorški borzi) in alk Radiu (slonovsko neznalicu neepski komorni drami o ra-'jskem d.j. - ju). Iz ameriške Polpretekle zgodovine izstopa še ®u dogodek: atentat na Johna fegeralda Kennedyja, tema fil-? JFK. Stone je v filmu, kot so i. uokateri, plesal z dejstvi (-p0t )e glavni igralec JFK-ja Kevin ostner plesal z volkovi v istoi-2^en filmu). Ne glede na to je dih vzemajoCo montažo kljub jurnemu filmu prikazal videle dogodkov, ki so pripeljali do •sodnega 22. novembra 1963 v allasu, tako da gledalcu ni pu-Pocivati niti minute. . Otonovi filmi imajo še eno za-im-IIi*V0 zuacilnost: iz mladih palcev zna izvabiti največ, kar lahko kot igralci dajo: to velja za Charlieja Sheena v Platoonu, Toma Cruisa v Rojen Četrtega julija (prislužil si je celo nominacijo za oscarja, a ga je dobil Daniel Day - Levvis za Mojo levo nogo), Vala Kilmerja alias Jima Morrisona v The Doors in še posebej za Roberta Downeya Jr. v Slonovi najnovejši ekstravaganci Rojena morilca. Izvrstna montaža, prepletanje različnih snemalnih tehnik, celo hardkorovsko-stripovske animacije, so značilnosti Rojenih morilcev. »Ce ga boste razumeli, vam bo všeC, Ce ga ne boste, vam ne bo,« pravi Stone. Prvič je v svojih filmih kot enega od elementov filmsega jezika moCno izpostavil glasbo. Prizore podčrtujejo skladbe od Leona Cohena, vložkov klasične glasbe do darkerskih kultnih Nine inch nails. Slonova jasnovidnost je v Rojenih morilcih presegla vse meje: ko je snemal film leta 1992, je bila Amerika v zatišju pred viharjem, imenovanim medijsko-množicna obsedenost z (domnevnimi in dokazanimi) kriminalci, morilci in nasiljem nasploh. Zaradi zahtevne produkcije je potem film prišel v kinematografe šele sredi lanskega leta, ko je razviti svet z zasvojenostjo narkomanskih razsežnosti spremljal novice o Tonyji Harding, bratih Mendez, Loreni Bobitt in seveda O. J. Simpsonu. Film je dejansko postal realnost: Mickey (Woody Harleson) in Mallory (Juliette Levvis), podivjana morilca, sta ljubljenca publike in medijev, kot ljudje iz sveta zabave. »Saj spoštujem življenje. Ampak Ce bi že bil serijski morilec, bi bil Mickey in Mallory,« nam zaupajo v množici. Serijski morilci -od Carla Pansrama, Charlesa Mansona do Teda Bundyja in Charlesa VVhitmana - so že dolgo vznemirjali Ameriko. Nenazadnje, mar ni na vse pretege hvaljeni film Ko jagenjčki obmolknejo slavil briljantno deviantnost uma Hannibala Lecterja? Stone sicer ne bi bil Stone, Ce ne bi poiskal nekaterih vzrokov za takšno obnašanje medijev in množic, predvsem pa je vprašal »Ali ste pripravljeni?«. Irena Pirman Nasilnost, podedovana po materi? »Zamudil sem 23 minut,« se opraviči Woody v Benetkah, kjer se srečava v majhni restavraciji. Woody si naroči korenčkov sok. Prizna, da je veliko besed, ki jih izgovori Mickey, tudi sam nekoč pogosto uporabljal. Glavni junak filma NBK na primer prizna, da ima nasilje v krvi. Woody nerad govori o očetu in vloge ni sprejel, ker naj bi bil glavni junak podoben očetu, Čeprav priznava, da se je ob prizorih, posnetih v zaporu Joliette, spomnil oCeta. »Med snemanjem nekaterih prizorov mi je Oliver rekel: ‘Spomni se očeta in si predstavljaj, s kakšnimi mislimi se ukvarja.' Odgovoril sem mu, da je moj odnos do oCeta povsem drugačen. Ko se pogovarjava, mi svetuje. Ne morem reci, da sem nasilnost podedoval po očetu; menim, da je name bolj vplival moj odnos z materjo.« Woody se spominja, da je za prvo očetovo obsodbo izvedel ob poslušanju radia. Ker sinovi v svojih oCetih nočejo videti zlobnežev, se je Woody prav zato odločil braniti očetovo nedolžnost. Spominja se fantovskih pretepov; večkrat si je želel, da bi imel orožje, s katerim bi svojega sovražnika ubil. Kasneje se je naučil brzdati svojo ognjevitost. »-Kot sem lahko neznansko besen, sem spet drugič brezmejno ljubeč,« se pohvali. »Bil sem reven in želel sem si bogastvo.« Zdaj ima veliko pod palcem. (Za vlogo Mickeya naj bi dobil 1, 5 milijona dolarjev, za vlogo v filmu The Cowboy Way pa 2, 5 milijona.) Ena njegovih želja je že izpolnjena. »Zmore« večkrat v eni noči Ce se z Woodyjem pogovarjate o spolnosti, bo priznal, prav- zaprav se bo pohvalil, da »zmore« večkrat v eni noCi. V intervjuju za Playboy je dejal, da je imel po uspehu nanizanke Cheers tudi po tri randije na dan. Na listi hollywoodskih zvezd, s katerimi se je videval, so Glenn Glose, Moon Zappa, Ally Sheedy, Carol Kane, Brooke Shi-elds in druge. V njegovi beneški hiši so gosti vedno dobrodošli, zato lahko tam srečate različne glasbenike in igralce. Ze kar nenavadno gostoljubje preseneča celo njegove najbližje prijatelje. Njegov soigralec v seriji Cheers Ted Danson pravi, da Woodyju sploh ni bilo nerodno, ker je redno zamujal na snemanja, Rosie Perez, soigralka v filmu White Men Can‘t Jump, pa ga je na kratko opisala s stavkom: »Podlež je, kar naprej me je otipaval.« Ce bi se v sobi znašla vsa dekleta, s katerimi je imel opravka, kako bi ga opisala? »Da sem pošten,« je prepričan Woody. »Nobeni nisem obljubil zvestobe, tudi Lau-rie (s katero ima majhno hčerko) ne. Prepričan sem, da - s staliSCa spolnosti - ne moremo biti vse življenje vezani na eno osebo.« S svojo energijo je med snemanjem skrbno varčeval, zato je med spolnim odnosom pazil, da ni doživel orgazma, kar mu je uspelo po večmesečnem poglabljanju v neke vrste jogo, katere rezultat je orgazem brez izliva semena. »Nikoli ne obupaj« Stone in Harrelson dmg drugega spoštujeta, Čeprav se po temperamentu precej razlikujeta - tako vsaj pravi Woodyjeva soigralka v filmu NBK Juliette Levvis. Woody včasih rad pretirava in pred snemanjem jo je spravil v bes z opazko, da je zasvojena, čeprav si je privoščila le kavo in cigareto. Mladenič vse- kakor pretirava s svojo vegetarijansko dieto in... še marsičem, meni Juliette. Zaveda se, da je zvezda, zato je seveda pripravljen odgovoriti tudi na malce provokativna novinarska vprašanja: »Ali glede na lastne izkušnje verjamete, da je Brooke Shields devica?« (smeb) »Težko bi odgovoril.« »Ali obstaja ženska, ki bi ji plačali milijon dolarjev, da bi z vami preživela noc?« »Ne, ker ne verjamem v kupljeno ljubezen.« »Kakšen je vaš moto?« »Nikoli ne obupaj.« »S katerimi pridevniki vas ljudje, ki vas dobro poznajo, ne bi nikoli opisali?« »Samozadovoljen... nepošten... dolgočasen... vzvišen.« Prepričan je, da moramo biti soCutni do ljudi z dna družbene lestvice. Seveda mu vsi novinarji postavljajo vprašanje, povezano z oCetom. »Veliko ljudi meni, da je le morilec. Ce bi ga srečali in se z njim pogovarjali, bi takoj spoznali, da je imeniten sogovornik, zato bi se mnogi vprašali, kako se je ta človek sploh znašel za rešetkami.« Bo prišel iz zapora? Woody je seveda v skladu s svojo življenjsko filozofijo prepričan, da ne kaže obupati. Nerad se odpove stvarem, ki jih ima rad. Seveda je navdušen košarkar, in Čeprav je že odigral tekmo, se hitro preoblekel, da ne bi zamudil večerje z Laurie, se ne obotavlja, ko ga povabijo na igrišče. Izbira med obveznostjo in zabavo ni težka, saj je vendar svoboden: »O. K., še eno igro.« Tudi ta stavek bi bil lahko njegov življenjski moto. Rob Tannenbaum The Face Juliette Lewis, Oliver Stone In Woody Harrelson v navzkrižnem ognju (foto: The Face) NEDELJSKE TEME UUDJE, ODNOSI, LETA 2 ^ Nedelja, 5. marca 1995 Miti o moških Moške radi hitro obsodimo, da so krivi za vse grehe, ki so jih pripadniki njihove vrste kdajkoli zagrešili, in ki jih omejujeta posmehljivost in ravnodušnost, nismo pa pripravljeni prisluhniti zagovoru. A bodimo poštene in pri sodobnem moškem priznajmo, da ni tak, kakršnega imamo zapisanega v »zgodovinski« zavesti ali podzavesti. Strokovnjaki ne bi bili strokovnjaki, če se ne bi lotili tudi zgrešenih mitov o moškem. Če je treba kaj dodati ali odvzeti, presodite sami. Od nekdaj je veljalo, da so moški: nezvesti, neobčutljivi, nori na delo, obsedeni z ženskimi prsmi, niso pripravljeni ničesar priznati, nočejo se pogovarjati, kadar jim ne paše, vedno hočejo nekaj narediti po svoje, niso sposobni pretanjenih občutkov... Najnovejše raziskave pa kažejo ravno nasprotno: sodobni moški naj bi bil bolj skrben, prijateljski, razumevajoč, ranljiv..., s čimer podirajo stare mite. Moški ne zdržijo samo z eno hkrati Zvestoba je v dobri zvezi pomembnejša od dobrega seksualnega odnosa, gmotne varnosti in otrok. Zensko videnje stvari? Morda, ne pa Cisto. S takim gledanjem se namreč strinja kar precej moških. Čeprav številni teoretiki pravijo, da je monogamija bolj karakteristika žensk, to pobijajo odgovori pet tisoč moških, od katerih jih je samo enajst odstotkov »usmerjenih« v fantazijsko številčnejše hkratne odnose. Gallupov inštitut pa je odkril pravo epidemijo zvestobe: 89 odstotkov mož je v anketi izjavilo, da so zvesti svoji ženi. Moški se boji priznati Napačno. To naj bi veljalo zlasti takrat, ko se zave, da utegne njegova zveza prerasti v nekaj globljega in trajnega. Najbolj zabavno pri tem je (kot ugotavlja ameriška raziskava), da da je ravno obratno in da si zaobljube pred ljudmi in bogom želi več pripadnikov močnejšega spola kot žensk, veC moških kot žensk pa se tudi znova in hitreje poroči, ko vdo-vijo. Mit o nasprotnem pa še ostaja zato, ker se nekateri zaradi boleCe prekinitve odnosa ah ločitve bojijo ponovno zvezati. Moški so obsedeni z Zenskimi prsmi Klasika: večje ko so prsi, bolj je moški navdušen. Ni res. Raziskava kaže, da pri privlačnosti za moške velikost prsi sploh ne igrajo tako pomembne vloge. In kakor po eni strani nekateri za takim okrasjem radi zažvižgajo, pa drugi zaradi tega tako rekoč izgubijo korajžo. Moškim ni mar za njihov videz Ženskam se zmeša, Ce imajo kilogram preveč, moškim pa zase sploh ni mar. Narobe, na- robe, narobe. Prav nasprotno: zelo se sekirajo, in kar 94 odstotkov moških bi rado na sebi kaj spremenilo. Ideal je skladno mišičasto telo; vsaj eden od treh si Zeli, da bi bil višje rasti; večina pa bi jih rada imela veC las. Moški ne marajo razdorov Medtem ko po razhodu ženska porabi na kupe papirnatih robčkov za brisanje solza, gre on mimo v bistro na pijačo z drugo lepotico. Ce mislite, da se tako hitreje pobere, se motite. Zenske menda ne razumemo moških Čustev. Moški prav tako trpi, le drugače kot ženska. Hiter zmenek z drugo je pravzaprav nemi čustveni krik. Ker ne jokajo, se jim zgodi, da imajo težave z impotenco in želodcem, več pijejo in povzročajo prometne nesreče. Poznavalci se tudi sprašujejo, kdo globlje doživlja bolečino ob pretrganju ljubezenske zveze - moški ali ženska. Moški niso nikoli osamljeni Čeprav redkeje govorijo o osamljenosti, to še ne pomeni, da niso osamljeni. Pravijo, da so celo bolj osamljeni kot ženske, le da te to pogosteje priznajo. Res pa je, da ljudje bolj »normalno« sprejemajo osamljenost ženske. Raziskave tudi potrjujejo, da na primer poročeni moški živijo dlje in bolj zdravo kot neporočeni, ločeni ah vdovci. Za moške je delo pomembnejše od ljubezni V obilici vsakodnevnih opravil in dolžnosti Zenska ve- dno najde Cas, da gre s svojim dragim na primer v kino. Pri njem pa ni vedno tako. Ce se mora odločiti med delom in ljubeznijo, se bo moški odločil za prvo. Ne bo čisto držalo. Ko so v ameriški anketi povpraša-h dva tisoč moških, kaj naj bi bilo najpomembnejše za srečno in zadovoljno življenje, jih je velika večina odgovorila, da je to ljubezen, pred njo bi eventualno postavili le dobro zdravje. Tudi biti mož ali oče jim je veliko bolj pomembno kot služba. Res pa je tudi, da veliko moških svojo ljubezen do žene ali družine izkazuje ravno s tem, da zagotovi gmotno varnost. Moški niso romantični Cisto mimo. Lahko bi celo rekli, da so moški pravi zasvojenci z ljubeznijo. Zaljubijo se veliko hitreje kot ženske. Neka raziskava je pokazala, da se mladi moški večinoma »na smrt« in globoko zaljubijo še pred četrtim zmenkom, kar se na primer zgodi samo petnajstim odstotkom žensk oziroma deklet. Za Zenske psihologinja Joyce Brothers celo dokazuje, da si še pri dvajsetem zmenku niso Cisto na jasnem, ah so res zaljubljene ali ne. Moški tudi praviloma prvi izrečejo Čarobne besedice »ljubim te«. Pa še ena ilustracija: ameriška študija dokazuje, da bi se kar 87 odstotkov poročenih moških znova poročilo s svojimi Zenaki, medtem ko bi se za istega soproga odločilo le 76 odstotkov žensk. Zakaj torej ženske tarnajo, da moški niso romantični? Morda zato, pravijo izve- Radi ga pijemo... Slovenija je nedvomno tradicionalna vinogradniška država. Podatki o porabi vina kažejo, da z okoli 58 Utri popitega vina na prebivalca v letu 1992 spada med razmeroma največje potrošnike vina v Evropi. Povprečni Slovenec popije največ namiznih odprtih vin (55 odstotkov), sledijo kakovostna vina (35 odstotkov) in vrhunska vina (10 odstotkov). Kakovost slovenskih vin pa je v samem svetovnem vrhu. Pri nas dobrih 42 odstotkov ljudi meni, da je pametno piti vino vsak dan, in le okoli pet odstotkov jih meni, da nikoli. Sploh pa 74 odstotkov Slovencev pije vino, čeprav le nekajkrat na leto. Ce si ogledamo porabo vina, piva in žganih pijač za dvanajstletno obdobje, lahko ugotovimo, da Slovenec v povprečju popije polovice vsega alkohola v obliki vina, drugo polovico pa v pivu in žganih pijačah. Povprečni prebivalec Slovenije, star nad 15 let, popije okoli 365 gramov alkohola na dan. Primerjava popitih pijaC z drugimi državami pa kaže očitno razliko. Tako je v letu 1990 Slovenec v povprečju popil 10, 2 litra Čistega alkohola na leto v obliki različnih alkoholnih pijaC, Francoz pa 12, 7 litra na leto; Slovenec je to leto popil 44, 4 litra vina in 4, 9 litra žganih pijaC, Francoz pa 73,1 litra vina in samo 2, 5 litra žganih pijač. Količina popitega piva je bila v letu 1990 prav tako očitno nižja pri Francozih (41, 5 1 na osebo na leto) v primerjavi z nami (60 1 na osebo na leto). Kljub večji potrošnji čistega alkohola je umrljivost zaradi kroničnih jetrnih bolezni in ciroz na sto tisoč prebivalcev pri Francozih skoraj za polovico nižja, kar kaže na to, da razmeroma visoka potrošnja vina pri nas verjetno ne more biti glavni dejavnik tveganja pri nastanku kronične'jetrne ciroze in tudi pri drugih civilizacijskih boleznih. Ce primerjamo stopnjo hospitalizacije zaradi bolezni stalnih prebivalcev Slovenije, po regijah prebivališča glede na vinorodne rajone: primorski, posavski, podravski z nevinorodnimi rajoni oziroma povprečjem za republiko, lahko opazimo, da je stopnja hospitalizacije z novotvorbami, boleznimi srca in ožilja, prebavil in poškodb večja v vinorodnih predelih v primerjavi s povprečjem v Sloveniji in z nevinorodnimi rajoni. Vzroka za ta pojav pa ne moremo iskati le v preveliki količini popitega vina oziroma alkoholnih pijač nasploh, temveč tudi v slabem stilu življenja: slabi prehrani, kajenju, telesnih neaktivnostih in drugem. IshemiCna bolezen srca v mediteranskih državah je izredno nizka, medtem ko v državah severne in zahodne Evrope že več kot 20 let očitno pada. Tega pa ne moremo trditi za Slovenijo, kejr bolezni srca in ožilja še vedno naraščajo oziroma njihov trend upadanja vsaj zadnjih par let še ni očiten. Eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja pri nastanku bolezni srca in ožilja so prav nasičene maščobne kisline, predvsem v obliki masla. Statistika 18 držav, ki potrošijo tudi veliko vina, kaže, da je povezava med količino zaužite nasičene maščobe in umrljivostjo zaradi bolezni srca in ožilja razmeroma zelo tesna, todna ne za vse države, kot na primer za Francijo in Slovenijo. Francoski paradoks je očiten, prav tako pa tudi slovenski, le s to razliko, da je povprečna potrošnja masla pri nas zelo majhna v primerjavi s Francozi, Švicarji in drugimi, umrljivost za boleznimi srca in ožilja pa zelo visoka. To kaže, da so .vzroki za tako visoko umrljivost pri nas verjetno tudi v drugih dejavnikih tveganja. Dejavniki tveganja, kot na primer celokupni plazemski holesterol, krvni tlak, odstotek pokajenih cigaret, bistveno ne odstopa od povprečij drugih držav in mest; tega pa ne moremo trditi za količino zaužite zelenjave in/ah sadja ter popitega vina, ki je pri nas očitno nižja kot pri Francozih. Ce si ogledamo še povprečno potrošnjo sadja in zelenjave v Sloveniji v primerjavi z evropskim povprečjem, lahko vidimo, da Slovenec v povprečju zaužije pol manj zelenjave in celo trikrat manj sadja kot povprečni Evropejec. Dražigost Pokom Sploh me ne poznaš - v resnici sem čisto drugačen denci, ker preveč pričakujejo verbalno izražanje Čustev. Moškim pa besede niso potrebne, dovolj jim je, da so v bližini ljubljene. Moški niso sočutni Zgodbica: ženska ima v službi težave z nerazumevajočim šefom. Potoži se prijateljici, ki jo razume, zveCer pa se hoče doma o tem pogovoriti še z možem. Ta ji pravi, naj je ne skrbi, saj vendar ve, kako dobra je, sicer pa si lahko brez težav dobi drugo službo, Ce hoče. Posledica: solze in tarnanje, da se z njim ne more ničesar pogovoriti in da je ne razume. Problem ne tiči v tem, da moški ne bi bili do- volj občutljivi, temveč gre za to, da imajo moški in ženske različne načine pogovarjanja. Za žensko je to približno tako kot »raport«, medtem ko se večini moških menda zdi, da so poklicani za reševanje težav, zaradi Cesar so pritoževanja za njih izziv za to, da začnejo takoj misliti na rešitev. Zato so ženske razočarane, ko je reakcija »le« to, da namesto sočutja dobijo nasvet. Moški pa so frustrirani, ko njihova pripravljenost na pomoč naleti na jezo. Zanimivo bi bilo slišati, kaj o tem mislijo moški. Do takrat pa lahko rečemo - živele razlike! (KaN) ONKOLOGIJA uredil A.P. FRAS Teden boja proti raku Radovljiška založba Didatka je ob tednu boja proti raku izdala knjigo Onkologija, ki sta jo skupaj pripravila Katedra za onkologijo in radioterapijo in Onkološki institut. Smrtnost zaradi raka je v Sloveniji na drugem mestu, povprečno pa je pri nas sedemnajst novih rakavih bolnikov na dan. Torej obstaja zelo velika verjetnost, da se bodo sedanji študentje - bodoči zdravniki pri svojem delu soočili s problematiko onkološkega bolnika. Zbir zapisov, ki ga je pripravilo 44 avtorjev in povezano prikazuje onkologijo v celoti, je namenjen prav študentom. Rak je sicer skupni naziv za več kot dvesto različnih bolezni, za katere je značilna okvara regulacije rasti, ki omogoCa tumorju, da vrašča v okolna tkiva ter metastazira po organizmu. Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem programu Zdravje za vse do leta 2000 za cilj zadala 15-odstotno zmanjšanje umrljivosti za rakom do 65. leta starosti. Tudi pri nas že peto leto teče program Slovenija 2000 in rak, ki povzema nasvete WHO. Čeprav nam do leta 2000 ostaja le še malo Časa za dosego tega cilja, pa optimisti vendar menijo, da vseeno ni tako nemogoč. (KaN) Delovati »za« življenje Redko nas prešine, da bo vsega enkrat konec S Cim se ukvarjamo kot s svojo smrtjo? renasiceni z bremeni Vsakdanjih opravil ter Prezaposleni s problemi ^resničevanja velikih 1 jljenjskih ciljev le poredko in zgolj bledo po-jttislimo na to, da bo ne-j °c vsega tega konec, e poredko nas prešine, a nas lahko zaradi ne-PrjCakovanega pojava nekega x faktorja že na-slednji trenutek lahko sPodseka kosa smrti... Nekoliko pogosteje pomisli-0 nanjo pred ali med vožnjo avtomobilom ali letalom, kjer v'lri1 lahko iznenada in proti -'^cuuo« z n)o v tre dar smo hudo bolni, ali kadar opazujer aloCega ali že umrlega 8a- Tedaj se ideja smrti aso zavest nehote, ka aksen vsiljiv nebodij j0,.,kanj prepričljiv in t °nko bolj zato, ker se ^0, da ni nikakršen pc neobvezen »štos«, marv Presneto kruta in resr" nodnost. f tzavednih prebliski arnrt kaže kot popoln. °t resničnost, ki na dno vztrajno čaka in e °rno morali slejko ^onkretno soočiti, ] jeni višji moči, pri; P°raz in se predati mnitvi.. nuuza 5liak°v o smrti, in akor je polzaveder ulni obstoj na ot casovno-prostorsl slere, enako ali še ^adne in nehotene katerimi se na I £thlkLrnavad kakšen Povsem nezaznat Podobo smrti k; Prestreže in spodi i ®r nadomesti ; ^.oolj življenjs Pvim in znosn 6 zlasti kadar je i nekoliko vztrajnej r neukinljiva s obrambnim refle' obiCajn- - - . uc, Katerih ,e Pnkazati sm , puuzaves kajpak drugt zmanjšati strah nljivo podobo. Kakorkoli ; anirti boh, ker Vredrintnin -ubdmo z nje da na hitro oj da se pojavlja ijeno ■ • 1°. temveč p, oanasnikde kakršen kom ti naših ljubljenih, niti tal po katerih hodimo niti predmetov, ki jih ustvarjamo. Smiselno je torej kopičiti dobrine na način in v stilu, kakor da jih bomo neskončno dolgo uživali; se odpravljati na potovanja k ciljem, kakor da bomo nanje zagotovo prispeli; uresničevati kratkoročne in dolgoročne nacrte, katerih končni učinek kakor da nam je že na dlani. Skratka, živim je smiselno delovati edinole za večno življenje, mimo, zoper in navkljub vsem možnim smrtnim koncem... V našem življenju pa kajpak obstajajo tudi trenutki, ko se s smrtjo ukvarjamo zavestno in hote. Morda takrat, kadar stojimo ob smrtni postelji bližnjega ter skušamo izkoristiti vzdušje in priložnost, ki nam jo bolj ah manj vsiljivo ponuja misel na to, da bo nekaj podobnega nekoč v prihodnosti doletelo tudi nas. A ko tedaj razmišljamo o smrti, razmišljamo o njej dosti lažje s stališča nekoga, ki nas opazuje ležečega tam, kjer sedaj leži bližnji, in neskončno težje s stališča, kakor da tamkaj ležimo sami ter opazujemo sebe in okolne, za nami žalujoče. Vživljanje v umrlega kakor da nam nekako ne gre od rok; z ni-Cem, kamor smo položih dušo umrlega, še namreč nimamo izkustva, in o niCu vendar ni ničesar za misliti. Ostane nam kot uganka, skrivnost, v katero bomo prodrli šele tedaj, ko bo prišla naša ura. Zavestno in kot po nekaki obveznosti pa se s smrtjo ubadamo najbrž šele tedaj, kadar pod težo kakšne bolezni že očitno hiramo ali kadar obnemogli ugašamo na lastni smrtni postelji. Takrat idejo o smrti kaj radi sprejmemo kot nekakšno domačo nalogo, kot intelektualni in emocionalni popravni izpit v zvezi z nečim, kar je že Ker ideja o smrti boli, ker zanika in razvrednoti naša smiselna prizadevanja, usmerjena k ohranjanju in olepševanju življenja, skušamo z njo ponavadi karseda na hitro opraviti - vsaj tako nanaglo in grobo, kakor iznenada se pojavlja in kakor neusmiljeno vztraja in straši. občutno aktualno in kar smo dotlej preveč zanemarjali, saj nam nikdar ni bilo dovolj zanimivo; bližajočo smrt sprejmemo kot izpit, ki ga želimo, dokler imamo še Cas in bistro glavo, če že ne dokončno opraviti, pa ga vsaj malce načeti. Kajti to - ne dokončna rešitev, marveč reševanje samo, je naš dolg življenju, poslednja zares smiselna dejavnost in potrditev življenjskih moči, poslednja priložnost za dokaz prevlade mislečega življenja nad nemisle-Cim in neumnim ničem - je skratka izziv, pred katerim zlepa ne smemo kloniti, kajti s tem bi Čakajočemu sovražniku pokazali ne le to, da smo že napol v njegovem objemu, temveč še bolj to, da smo nared za popolno predajo. Bojan Rauter Kosič Otrok in knjiga »Vse najlepše, kar imam, sem dobil iz knjig,« je zapisal Maksim Gorki. Toda knjigo je treba znati uporabljati in zato moramo navajati otroka nanjo že v zgodnjem otroštvu, v predbralni dobi, skratka takoj, ko je otrok sposoben pokazati zanimanje za leporečje, to je kartonske zapognjenke, ki pomenijo otroku nekaj med igračo in knjigo. O pomenu knjige za zgodnje otroštvo smo za razlago naprosili Tilko Jamnik, vodjo enote Pionirske knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani. Tilka Jamnik je tudi avtorica priročnika Knjižna vzgoja otrok od predbralnega obdobja do 9. leta starosti, ki je izšel lani. Priročnik je nastal »iz prakse za prakso« in je obogaten še z dvema avdio kasetama. Knjiga lahko vstopa v otroški svet že v najneznejsi dobi, otrok rad gleda prepognjenko, Id mu je bolj igrača kot knjiga. Toda tu je že treba začeti, kajne? Mati, ki uporablja knjige in bere literaturo, pove prve pesmi in pravljice svojemu otroku že ko ga nosi. Komunikacija v prena-talnem obdobju je pomembna za otrokov razvoj. Ko mama neguje novorojenčka in ga ljubkuje, mu pri tem govori, poje mu uspavanke in kmalu mu pove kakšno nežno pravljico. Otrok ob fizičnem in psihičnem ugodju tako doživi Se estetsko ugodje. Ta estetski pradoživljaj nanj močno vpliva in je skoraj pogoj za poznejšo otrokovo literamoestetsko dojemljivost. S pripovedovanjem pravljic v zgodnjem otroštvu je otrok kot »zaznamovan« za sprejemanje literature v življenju. So trenutki, ki jih bodoča mamica in matere ne bi smele zamuditi... Tako je. Ko otrok jemlje v roke ropotuljico, mehko igračo in žlico, prav tako vzame v roke knjige, če mu jih damo. Seveda so to »knjige igrače«, kartonke, ali pa so iz blaga, polivinila ah lesa, da so pralne in bolj obstojne. Na njih so slike posameznih predmetov, Živah itd., tako da otrok postopoma osvaja posamezne besede in pojme. Pogosto so te »knjige igrače« tudi izrezane v obliki živah, prometnih vozil, v knjigi je lahko npr. kakšna žival, ki cvili itd. Kdaj ponuditi otroku slikanico in kako izbrati pravšnjo? Pri enem letu otrokove staro-sh, poleg kartonk, otroku že lahko ponudimo prave knjige. To so preproste slikanice, ki prikazujejo posamezne osebe, predmete, pojme in situacije iz otrokovega vsakodnevnega življenja, preproste odnose in zveze med njimi, vse pa v privlačnih oblikah in barvah. Pomembno je, da že v tem obdobju ponudimo otroku kvalitetne slikanice. Pomembno je, da slikanice prelistavamo skupaj z otrokom, mu govorimo in ga sprašujemo, skratka, se pogovarjamo z njim ob knjigi. Kdaj pa se zaCne tisto pravljično obdobje, ko je otrok že dovolj zrel, da mu iz knjig začnemo prebirati pravljice? Pri treh letih je otrok razvojno psihološko zrel, da mu ob ilustracijah iz knjige pripovedujemo in beremo pravljice. To je začetek »pravljičnega« obdobja, ki traja pravzaprav vse do 9. leta starosh oziroma vso razredno stopnjo osnovne šole. V tem obdobju so pravljice, pa tudi zgodbe, basni, pesmi in uganke otroku najprimernejša literatura. Mlajši je otrok, več sporočila sprejema preko ilustracij in raje ima pripovedno besedo. Starejši otrok bolj razume sporočilo preko teksta in razume tudi, Ce mu beremo. Nekateri oroci že v zelo ranem otroštvu radi poslušajo, Ce jim beremo. Otroci do tretjega leta pa ne razumejo teksta, ampak čutijo njegovo melodijo, ritem, lepoto besede in literature. V tem obdobju ni pomembna le otrokovi starosh primerna kakovostna knjiga, ampak je enako pomembna Čustvena bližina z osebo, ki je ob otroku s knjigo. Čustva torej prihajajo do izraza tudi pri posredovanju knjige, saj se otrok skozi vse zgodnje otroštvo zgleduje in posnema. Vloga staršev je tu pomembna, izbrah morajo dobro knjigo in jo tudi lepo posredovati, zato pa je potrebna priprava. Kaj pa pozneje, ko se otrok začne zanima-h za stvari okoli sebe? Nekje pri Četrtem, petem letu starosh se otrok začne zanimah za realni svet, zato mu ponudimo primemo poučno literaturo. Mnogo je otroških knjig z različnih področij znanja. Odgovore na številna otrokova vprašanja in interese pa lahko skupaj z njimi iščemo v knjigah, npr. enciklopedijah, ki so pravzapraY za odrasle, pri tem ga prav dobro navajamo na iskanje informacij v tiskanih virih. Pri tem je zelo pomembna tudi ustrezna periodika za otroke, napr. Ciciban: revija namreč prinaša literarno branje, inforamcije z različnih področij znanja, ideje in predloge za izlete ter opozarja na knjige in druge vire informacij. Pomembno je, da otroku nudimo kakovostno literaturo, tako leposlovno kot pouCno. O njej se lahko poučimo v »knjižnih« kotičkih, v otroških in družinskih revijah ah pa vprašajmo knjižničarje v otroških oddelkih splošnoizobraževalnih knjižnic. (se nadaljuje) Vaje v slogu in ptice, ki imajo dokazano najbolj zakrnele možgane Ko je Raymond Queneau napisal svoj nadrealistični traktat Vaje v slogu o realisticenm doživljanju vožnje s tramvajem nekaj potnikov, ki vsak s svojega vidika, pozicije potnika v tramvaju in svojega družbenega statusa, ki ga je vnesel v tramvaj (gospodinja, klošar, mladenič, žena, itd.), opisuje posmezno sceno v tramvaju, je samo želel - kot Kurosawa v Sedmih samurajih - opisati isti dogodek z očmi različnih udeležencev, ki so v enaki poziciji, vendar pa v različnih vlogah - realnih, ne igranih. Poanta ni bila v vožnji s tramvajem ali (v Kurosawinem primeru) posilstvu kot travmatičnem doživljaju, temveC v načinu, kako je lahko v določenem družbenem sistemu in pravni ureditvi, v situaciji, ki je družbeno normirana in urejena, položaj posameznika različen: gledan in ocenjevan od strani, od drugih udeležencev v dogodku, ki razmišljajo in ocenjujejo v skladu s svojim družbenim statusom, je lahko nosilec glavne vloge, lahko spreminja družbene predpise in obnašanje, lahko je žrtev tistih, ki ustvarjajo te predpise in obnašanje, ki trdijo, da to delajo vimenu družbe, lahko je žrtev teh predpisov ali njihov tvorec, lahko je tudi vse to, v različnih situacijah. Pred več kot mesecem dni smo na teh straneh objavili Vaje v slogu, pri katerih smo izhajali iz kategoričnega silogizma, da so vsi ljudje enaki, končali pa smo ga z dokazovanjem, da to ni resnica, kot tudi ni resnica niti kategorični silogizem, s katerim danes mahajo prvoborci za varstvo »ogroženih Slovencev« in ki bi ga lahko formulirali takole: »Vsi ekstremisti, kriminalci in nasilneži so po poreklu tujci, noben lojalen državljan ni ekstremist, kriminalec in nasilnež, noben lojalen državljan ni tujec oziroma noben človek, po poreklu tujec, ni lojalen.« V kratkem silogizmu o (ne) enakosti ljudi smo pred mesecem dni za primer navedli včlanjevanje v »eno od ljubljanskih knjižnic«. Namesto da bi se, Ce se že kdo mora ali Čuti potrebo, da bi se moral, oglasil tisti, ki producira nesmiselne predpise, omejitve ljudem, ki gredo tako daleke, da se določa, kdo lahko in kdo ne sme vzeti knjige, oziroma neposredno vphva na neenakost ljudi na podlagi njihovega papirnatega »pedigrea«, kot da gre za kinološko ocenjevanje psov, so se piscu tehle vrstic oglasili tisti, ki so najmanj krivi - knjižničarji. Primer iz knjižnice je pmvzapmv Cisto nebistven, saj je samo indikator veliko Širše družbene situacije (in patologije) in neformalne distribucije družbene mod. LogiCno bi bilo da o takih, Četudi posameznih pojavih, razpmvljajo tisti, ki proizvajajo in vplivajo na »papirnato« in dejansko neenakost ljudi, vendar to ni slučaj. Namesto vseh njih, in veliko jih je, ki živijo dobro s tem, da na papirju branijo Človekove pravice, so pri vmCanju in jemanju novih knjig v knjižnicah, v katerih je elan pisec prejšnjih in teh vrstic, knjižničarji, bolj žalostno kot užaljeno, spraševali, se pogovarjali, dokazovali, da tega niso naredili oni niti se niso tako obnašali. V »eni od ljubljanskih knjižnic«, kjer takih dogodkov ni bilo, so celo imeli nekaj sestankov kolegija, ker so Zeleh ugotoviti, Ce ni kdo na lastno pest začel krojiti predpise; v tisti, za katero so mi rekli, da »ni ena od ljubljanskih knjižnic«, Čeprav je v Ljubljani, takega absurdnega navodila ni več. Pmvzapmv mi je bilo žal prijateljev, ki mi dajejo knjige, saj so se (z razlogom) Čutili užaljene zamdi vtisa, da delijo ljudi po nečloveških (kinoloških) medlih, Cepmv so tako oni kot pisec in ljudje, ki berejo in pišejo knjige ter skušajo živeti kot ljudje, samo (nepmstovoljni) mzlagalci vlog, za katere scenarij, kot v številnih dmgjh kategoričnih silogizmih, piše nek anonimnež, ki gleda na svet z višine. Z višine pa gledajo samo ptice. In ptice so živa bitja z dokazano najbolj zakrnelimi možgani. Zoran OdiC LJUDJE, ODNOSI, LETA Pljučni rak pri ženskah Britanska raziskava je pokazala, da je pri ženskah, ki kadijo, večji rizik za razvoj pljučnega raka kot pri moških. Na inštitutu za raziskovanje raka v Royal Marsden Hospital so pri merjenjih odkrili, da je poškodovanih vec cehe DNA v pljučih žensk kot pri moških. Ni še jasno, zakaj so ženske bolj dojemljive za poškodbe pljuC, ki so posledica kajenja. Strokovnjaki predvidevajo, da bo pljučni rak pri ženskah v prihodnosti celo prerasel številčnost pljučnih rakov pri moških, Ce se trend kajenja pri ženskah ne bo obrnil. Najnovejša statistika registriranja raka v Angliji in VValesu je pokazala, da je pljučni rak pri ženskah od leta 1979 do 1989 narasel za 35 odstotkov, medtem ko je pri moških v istem obdobju padel za petnajst odstotkov. (Ash Bulletin) Kitajci in tobak Kitajska namreva prepovedati reklamiranje cigaret v medijih in v javnih prostorih. Novi zakon je bil objavljen v Časopisju že lani, v veljavo pa je stopil pretekli mesec. Prepoveduje reklamiranje tobaka v filmih, na televiziji, v Časopisih in revijah, v Čakalnicah, kinematografih, konferenčnih in športnih dvoranah. (Financial Times) Nikotinska zasvojenost Ameriški Medicinski inštitut je izdal knjigo o tem, kako preprečiti zastrupljanje z nikotinom pri otrokih in mladostnikih. V knjigi lahko preberemo razlago o nikotinskem učinku na telo in o procesu zasvojitve. Avtorji išCejo učinkovite pristope k preprečevanju uporabe cigaret ter žvečenja in njuhanja tobaka. Knjiga odkriva uspešnost ameriških prizadevanj pri omejevanju dostopa mladih ljudi do tobaka in razglablja o pristopih do kontrole oziroma prepovedi prodaje tobaka mladim ter argumente za in proti obdavčenju kot o preventivni strategiji proti uporabi tobaka. (Ash Bulletin) OTROCI JO PofREBUJEt'l01 PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101 •654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. KRATKOČASJE ZA KRATKOHLAČNIKE PRIREDITVE ZA NAJMLAJŠE LJUBLJANA LGL, VELIKI ODER Danes, 5. marca, ob 11. uri: ŽOGICA MAROGICA. V soboto, 11. marca, ob 11. in 17. uri: M. Loboda - PEPELKA, za izven. KULTURNICA, Zidovska steza 1 V četrtek, 9. marca, ob 17. uri: S. Makarovič - SAPRAMISKA, za izven. KUD FRANCE PREŠEREN, V soboto, 11. marca, ob 17. uri: predstava TRIC TRAČ v izvedbi lutkovnega gledališča ERU FRU. KOPER GLEDALIŠČE KOPER, V soboto, 11. marca, ob 10. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za lutkovni abonma in MARIBOR LGM, tel: 062/ 26-748 . Danes, 5. marca, ob 11. uri: F. Lainšček - REGRATOVA ROZA. V nedeljo, 12. marca, ob 11. uri: J. Malik - ŽOGICA MAROGICA. V gozdovih je veliko zanimivega Pred 400 milijoni let so rastline prvič zapustile vodo Knjiga Gozdovi in drevesa, ki je izšla pri Založbi Mladinska knjiga (v zbirki Korenine znanja), nam odkriva vse, kar se zanimivega dogaja v gozdu in zlasti na drevesih. Nekatere strani lahko razgrnemo in pred nami se pokaže še bolj raznoliko življenje v džungli, pod lubjem in mahom. Spremembe gozda v letnih časih so predstavljene s prosojnico, vrste lubja pa so odtisnjena reliefno, da z otipom spoznamo razlike v ustroju. Pojav dreves Na začetku sveta ni bilo ne rastlin ne živali. Življenje se je pojavilo" pred približno tremi mi-Ijardami let. Njegovo zgodovino lahko spoznamo s pomočjo okamnin ah fosilov. Prve rastline so bile alge, ki so živele v vodi. Potrebovale so veliko let, da so se naselile tudi na kopnem in razvile korenine, s katerimi se pritrjujejo v tla ter vsrkavajo vodo in rudninske snovi. Razvile so tudi steblo, ki prevaja vodo, in liste, ki sprejemajo sončno energijo. Pozneje so se pojavila še semena, ki rastlinam omogočajo uspešnejše razmnoževanje. Nazadnje Severnoameriški Indijanci so nekdaj živeli v popolnem sožitju z gozdom so se razvile cvetnice, ki so danes najštevilčnejše. Od semena do drevesa Drevo je Živo bitje, ki diha in se prehranjuje, ki se na istem mestu rodi, živi in umre. Je rastlina z deblom, vejami in listjem, pod zemljo pa ima korenine, ki črpajo hrano. Drevo vzkhje iz semena. Hrastovo seme je v njegovem plodu želodu. Želod jeseni odpade, ko je spomladi dovolj toplo in vlažno, pa vzkk-je. Vpija vodo in nabrekne, nato njegova ovojnica poči. Iz nje pogleda korenina in se zarije v tla. Leto pozneje mali hrast meri že dvajset centimetrov. V petih letih ima Ze za svinčik debelo steblo. Raste brez prestanka in lahko doseže visoko starost. Do tisoč let! Med nebom in zemljo Gozd je vedno dajal zavetje razbojnikom, puščavnikom in izobčencem, kakršen je bil Robin Hood. V pravljicah je gozd domovanje vil, palčkov, škratov in drugih bajeslovnih bitij, ki plešejo v nočeh, ko sije polna luna. V času Galcev je bil gozd za druide (Druid je svečenik Galcev in Keltov. Druidi so vsako leto rezali svetlo belo omelo z zlatim srpom.) svet kraj. Domala po vsej Afriki imajo še vedno svete gozdove, kjer prebivajo bogovi. Gozd je neukrotljiv. Ce ga ne motimo, raste nezadržno. Gozd je vztrajen. Raste počasi. Drevesa so najstarejša živeča bitja na svetu: nekatera so stara več kot štiri tisoč let! Največje so sekvoje. Največja živeča sekvoja je visoka kar 112 metrov. Ta drevesa so dobila ime po Sekvoju, Indijancu iz ljudstva Cherokeejev, ki je iznašel pisavo za svoje rojake,-Sekvoje so iglavci. Gozdna ljudstva V knjigi boste izvedeli tudi marsikaj o gozdnih ljudstvih. Nekatera ljudstva še vedno prebivajo v osrčju ozdov. Preživljajo se z lovom in nabiralništvom. Pi-gmejci že tisočletja bivajo v tropskih gozdovih Afrike. Severnoameriški Indijanci Siomd in Iroke-zi so nekdaj živeli v popolnem sožitju z gozdom. Bih so oboroženi z loki, puščicami in lesenimi kopji. Živeli so v vigvamih, ■ bivališčih z lesenim ogrodjem, pokritih z brezovim lubjem. Njihovi kanuji so bili tudi izdelani iz drevesne skorje. Bik so lažji in hibejši od drevakov. Indijanci so lovih karibuje, bobre in medved^ in nabirali gozdno jagodičevje. Pigmejci živijo v majhnih rodbinskih skupinah, ki štejejo nekaj deset ljudi. Spoštujejo naravo, saj jim njihovo izročilo nalaga, da jo varujejo. Toda v novejšem času jih ogroža uničevanje gozdov. Danes je še 150 ljudstev, ki živijo v tropskih gozdovih Azije, Afrike in Amerike. Orjaško sekvoja Joga baba, čarovnica iz pravljic, prebiva globoko v temnem gozdu SKRITA PREDMETA Ugotovi, katera polja je risčr izrezal Iz zgornje risbe! KMETIJSTVO Nedelja, 5. marca 1995 ŽIVINOREJA / PO KRATKEM PREMORU ZAKONODAJA / DE2ELA FJK Službo za osemenjevanje goveda spet opravljata dr. Malalan in Kocjančič Vabilo za predhodno napoved potreb ^ začetku leta smo se ukvarjali z vprašanjem oziroma problemom osemenjevalne službe v tržaški pokrajini j1 smo o tem objavili tudi razgovor s p 0Venskima živinozdravnikoma dr. gonom Malalanom in dr. Davidom ocijancicem, ki sta to službo oprav-!. a do konca leta 1994 in ki imata tu-1 zasebno veterinarsko kliniko v Ulici '~,°ttiinerciale. njima je osemenjevalno službo Prevzel živinozdravnik dr. Mauro Zac-aaria iz Milj, ki pa se je po kratki Preizkušnji odločil, da s to dejavnostjo Preneha. Združenje rejcev tržaške pokrajine, )e zdaj v sklopu deželnega združenja operativnim sedežem v Gorici, je posredovalo za zagotovitev nadevanja te službe, ki je za živinorej-Ce izredno pomembna. Po vrsti nefor- malnih razgovorov je bilo opravljanje umetnega osemenjevanja ponovno zaupano živinozdravnikoma dr. Egonu Malalanu in dr. Davidu Kocijančiču, ki sta z delom ponovno začela 1. marca. S tako rešitvijo problema bodo naši govedorejci gotovo zadovoljni, saj imata imenovana živinozdravnika s tem opravilom bogate izkušnje. Da bi osemenjevalna služba lahko kar najbolj racionalno delovala in da bi bili njeni posegi pravočasni, so živinorejci vabljeni, naj potrebo po umetnem osemenjevanju goveda predhodno sporočijo na telefonsko številko 0337-538703 ali na številko 0337-535284, in sicer najkasneje do 9. ure vsakega dne, tudi ob praznikih. Le Ce bo prošnja prispela do navedene ure, bo izvršitev posega zajamčena. J.K. Deželni zakon uvaja prispevke za lansko uporabo vode iz mestnega vodovoda Ukrep se nanaša na lansko poletje V deželnem uradnem listu št. 7 je bil 16. februarja objavljen deželni zakon št. 8 z dne 14. februarja 1995 z navodili za sestavo deželnega proračuna, večletnega in za leto 1995. V 107. členu zakon določa, da je deželna uprava pooblaščena dodeljevati prispevke kmetom na Krasu, ki so v poletju 1994 morali uporabljati vodo iz mestnega vodovoda za namakanje kmetijskih kultur, ker se niso mogli posluževati drugih vodnih virov. Zakon predvideva v ta namen 200 milijonov lir. Gre za izredni prispevek za delno kritje povečanih stroškov za vodenje kmetij. Interesenti bodo morali prošnje vložiti v teku enega meseca od veljavnosti zakona, torek do 17. marca letos, in jih nasloviti na deželno ravnateljstvo za kmetijstvo potom krajevnega kmetijskega nadzomištva. Deželna uprava bo morala nato s posebnim odlokom določiti kriterije, naCin in teritorialni obseg za izvajanje ustreznih norm. Prispevek vsekakor ne bo smel preseči 80 odstotkov dopustnih stroškov. Kmečka zveza bo pravočasno objavila datum, kdaj bo začela sprejemati oziroma izpolnjevati prošnje. Furlanski gostje na Krasu in v Bregu Prejšnji teden je nekaj kmetijskih obratov na Krasu obiskala skupina strokovnjakov in kmetovalcev iz videmske pokrajine. V spremstvu odgovornega za strokovno službo pri Kmečki zvezi, dr. Maria Gregoriča, so si ogledali Kraljičev obrat ne-snic na Prebenegu, zelenjadarski obrat Marcela De-belisa in Sonje Gregorič na Kolonkovcu, Lupince-vo klet v Praprotu, kjer so imeli na njegovi agrotu-ristični domačiji kosilo, nato pa v Zgoniku še Zigo-novo vinarsko kmetijo in kmetijo Stanka Milica. Gostje iz Furlanije so bili presenečeni nad tem, je v tako težkih pogojih mogoča tako uspešna kmetijska dejavnost. Predvsem sta jih presenetili ^ajdljivost in organiziranost naših kmetov, laskavo pa so se izrazili tudi o kakovosti kraških vin. Na koncu ogledov in sprotnih razgovorov in Pojasnil o pogojih kmetovanja na tržaškem Krasu m v Bregu, so se dogovorili za povratni obisk skupine naših kmetovalcev v Furlaniji, saj so taki stiki Pomembni za medsebojno obogatitev in za nova ^manja. (-en) ______INAC / SOCIALNI KOTIČEK Dohodkovni pogoji za upravičenost do družinske doklade zavoda INPS Po uvedbi doklade za družinsko skupnost, do katere imajo pravico odvisni delavci in upokojeni bivši uslužbenci, pripada tradicionalna družinska doklada le (nekdanjim) samostojnim zavarovancem. Od aktivnih samostojnih delavcev imajo le kmetje pravico do doklade za elane v breme, ki niso ekonomsko neodvisni, medtem ko lahko uveljavijo družinsko doklado na pokojnini tako bivši kmetje kot trgovci in obrtniki. Zavod INPS vsako leto prilagodi višino dohodka družinskih elanov v breme, na osnovi katerega doklada pripada ali ne. Za leto 1995 so določili, da se bo meja dohodka povišala za 3,5 odstotka, in to na osnovi načrtovane stopnje inflacije v minulem letu. Pri ugotavljanju ekonomske odvisnosti enot v breme veljajo letos naslednji mesečni dohodki: 882.300 lir za zakonca, enega od staršev in vsakega otroka; 1.543.950 lir za oba starša. Ce kdo od upokojenih samostojnih delavcev ugotovi, da kateri izmed navedenih družinskih elanov nima tako visokega dohodka, kot ga doloCa zakon, lahko vloži na skrbstveni zavod INPS zadevno prošnjo z ustrezno dokumentacijo. Pravico do družinske doklade lahko upokojenec ali aktivni kmet uveljavi tudi retroaktivno v mejah 5-letnega zastaranja. Ce imajo zakonec ali starši le minimalno pokojnino (v letu 1995 po 626.250 lir za mesec), je njihov dohodek nižji od obstoječe meje dohodka in zato mož (ali pa žena za moža) lahko uveljavi sicer simbolično (20.000 lir) mesečno družinsko doklado. (B) NOVICE Kmečka zveza in Kmetijska zadruga vabita na ogled kmetijskega sejma v Veroni Kot smo že poročali, organizirata Kmečka zve za in Kmetijska zadruga v petek, 11. marca tradicionalni izlet na mednarodni kmetijski sejem v Verono. Na strokovni ekskurziji si bodo izletniki poleg sejma ogledali tudi agroturistično kmetijo, kjer bodo imeli tipično večerjo. Skupna cena izleta (torej prevoz, vstopnica in večerja) je 55.000 lir. Vpisujejo v uradu Kmetijske zadruge v industrijski coni (tel. 382555) in v uradu Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8 (tel. 362941). SDZPI pripravlja strokovni tečaj o boleznih rastlin V kratkem bo v organizaciji Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobaževanje stekel teCaj o boleznih rastlin. VeCerni teCaj bo obsegal 40 ur, glavni predavatelj na njem pa bo magister Gabrijel Seljak, ki je našim kmetom že dobro znan, saj že vrsto let predava na tečajih SDZPI. Obiskal je že veC naših kmetij, strokovna služba Kmečke zveze pa se nanj obrača zaradi njegove visoke specializacije. Za pravilno in uspešno zatiranje bolezni in škodljivcev je nujno poznati predvsem povzročitelje. V ta namen bo teCaj obogaten tudi s prikazom diapozitivov tako škodljivcev samih kot znakov bolezni in škode, ki jo povzročajo. Prav zato so taki tečaji najbolj primeren naCin, da si pridobimo vsaj osnovno znanje s tega področja, to je s področja bolezni rastlin. Zato priporočamo vsem, ki se ukvarjajo z gojenjem rastlin, da se teCaja udeležijo in se zanj Cim-prej prijavijo, saj je število udeležencev omejeno. Prijaviti se je mogoče naravnost na Zavodu ali v uradih Kmečke zveze. KMETIJSKA OPRAVILA / NA POLJU, V VINOGRADU, SADOVNJAKU, VRTU IN V KLETI Mesec marec zahteva veliko dela in pozornosti I Opravil je v tem mesecu to-da se moramo omejiti le n,a važnejše. Naš kratek pre-Sled kmečkega dela v marcu, ar velja seveda v večji ali tanjši meri tudi za ostale me-Seae, je strnjen prikaz meseč- nih posegov. Za izerpnejša in Podrobnejša strokovna navo-je seveda treba seči po specializirani strokovni litera-uri in se po možnosti, vsaj za Zahtevnejša opravila, kot so ?a Primer sajenje, rez, gnojenje itd., posvetovati s strokovnjakom. Začnimo pri vinogradu. pas je primeren za sajenje trt. jjazimo, da so cepljenke dobro dozorele in moCno okore-binjene. Velik pomen dajemo ustrezni izbiri podlage. Zal uirnamo podlage, ki bi bila Primerna za vse sorte in rastišča in ki bi torej zadostila razlicnim zahtevam vinske trte. Podlage različno vplivajo Ua bujnost in trajnost trte, na odpornost proti pozebi in fusi, klorozi in podobno, zato bodimo pri njihovi izbiri zelo Pozorni. Tako bomo na pri-U'ar za ne pretežka in ne presuha tla izbrali podlago Ber-andieri x Riparia (S04), za ua, ki niso plitva in suha Ber-andieri x Riparia Kober 5 BB, Za suha in prepustna z rela- tivno visoko vsebnostjo kalija pa Berlandieri x Riparia 4 20 A itd. Vinograd gnojimo z dušičnimi gnojili in tako dopolnimo jesensko ali zimsko gnojenje. Ce tega nismo že storili, še vedno lahko gnojimo tudi z ostalimi elementi. Odmerke gnojila smo navedli v navodilih za mesec februar. Z dušikom gnojimo v rodnih vinogradih glede na bujnost trt, velikost nastavka in glede na želeno kakovost. Predvideno količino dušika razdelimo na dva obroka. Prvi obrok (dve tretjini potrebne količine) damo trtam v tem obdobju, drugega pa neposredno pred cvetenjem. Dokončamo zimsko rez. S tem opravilom ne zavlačujemo. S prepozno rezjo, ki jo zavlečemo vse do solzenja, se namreč poveCa izguba hranilnih snovi. K dobri rezi sledi tudi pravilna vez. Sparone vežemo zato, da očesa (ki jih ne sme biti preveč!) razporedimo na oporu in da povečamo njihovo enakomerno obrast in rodnost. NaCin upogibanja je odvisen od vzgojne oblike. V kleti preverjamo obstojnost vina. Vino mora biti stabilno, še posebej, Ce ga nameravamo stekleničiti. Zelo važ- no je, da dosežemo mikrobiološko stabilnost. Vzroke te nestabilnosti, ki so predvsem majhna količina žveplaste kisline (S02), nizka količina skupnih kislin vina in večje količine nepotrebnega sladkorja (veC kot 2 g/l), moramo odpraviti s pravilnimi posegi. Pri tem se posvetujemo s strokovnjakom, še posebno, ce nameravamo stekleničiti večje količine vina, ki bo ostalo v steklenicah za daljši Cas. Pohitimo s sajenjem sadnih dreves in jagodičja. Bolje je, da to opravimo do prve polovice meseca. Ce smo jeseni ali pozimi sadno drevje že gnojili s fosfatnimi in kalijevimi gnojili, gnojimo samo z dušičnimi. Za določanje odmerkov gnojil se držimo navodil, ki so bila dana v prejšnjih mesecih. V tem mesecu cepimo s cepiCem. V zaCetku meseca, ko se brsti napenjajo, zatiramo kaparja na hruškah in jablanah (kalcijev polisulfid 32 Be - 30 kg/hl ali methidation 19 -Brution, Datiocid idr. 300 g/hl vode). To škropljenje opravimo le, Ce je škodljivec prisoten. Škropimo proti škr-lupu teh dveh sadnih vrst z mankozeb (Dithane 45, Man-zeb, Kor idr. - 200 do 250 g/hl). To škropljenje opravi- mo v fazi mišjega ušesa. Ce tega nismo opravili v prejšnjem mesecu, je skrajni Cas, da škropimo breskve in nektarinke proti kodravosti, luknjičavosti in breskovem škrlupu. Uporabljamo bakrene pripravke (npr. Rame Caf-faro 600 do 800 g/hl) ali sredstva, ki vsebujejo ziram (Me-zene - Ziramit 500 do 600 g/hl). Ob zaCetku cvetenja škropimo to sadno vrsto tudi proti moniliji (gnilobi) z Be-nomilom (Benlate 60 do 80 g/hl) ali Vinklozonilom (Ro-milan - 100 do 150 g/hl) ali z Procydonom (Sumisclex 100 g/hl). To škropljenje je izredno pomembno, Ce je vreme v Času cvetenja deževno. Izogniti se moramo posegom med cvetenjem, da ne bi škodili Čebelam ali ostalim žuželkam, ki oplajajo sadno drevje. Na oljki zatiramo oljeno kodravost (Ciklocomium oleoginum), ki napada predvsem listje, vendar pa se lahko razvije tudi na pecljih plodov, na plodovih in redkeje na poganjkih. V začetni fazi opazimo na listih o kroglaste madeže sivkaste barve, ki se kasneje razširijo in dobijo rumenkast obroč. Poudariti pa velja, da so pri nas razširjene sorte (istrska belica in lecino) dobro odporne proti tej bolez- ni, zato je treba škropiti le v letih, ko so pogoji optimalni za širjenje te bolezni (visoka temperatura in visoka vlaga). Proti kozavosti se uspešno borimo z bakrenimi pripravki. V tem obdobju pride lahko do glivičnih obolenj tudi na brezah, lešnikih in nekaterih okrasnih drevesih. Zavarujemo jih lahko z bakrenimi pripravki v odmerkih, ki smo jih navedli za sadno drevje. Vrtnice škropimo proti stebelnemu ožigu in trohnobi s sredstvi na osnovi bakra in proti pepelasti plesni z Benlate ali Karathane. V tem pregledu smo se omejili le na škodljivce in bolezni, ki utegnejo povzročiti večjo škodo. Nismo omenili tistih, ki se ponavadi ne pojavljajo v zaskrbljujočem obsegu in jih zato - razen v izjemnih primerih - ne zatiramo. Prav tako smo izpustili za mesec marec iz škropilnega koledarja Češnje, višnje, slive in Češplje, ker bolezni in škodljivci na teh sadnih vrstah v tem mesecu ne povzročajo take škode, da bi zahtevala škropljenje. V vrtu je Cas setve. V zaprte grede ali zaprte tople grede sejemo razne sorte cvetaCe, baziliko, zelje, kumare, jajčevce, paradižnike, bučke, pa- priko in zdravilne rastline. Na prosto sejemo jedilno peso, blitev, razne sorte cvetaCe, korenček, ohrovt, kolerabo, cikorijo rezilko, zeleni radie, fižol, redkivce, špinačo ipd., 'sadimo pa šparglje. V okrasnem vrtu sejemo v zaprte ali tople grede: agerat, veliki odolin, astre, begonje, krizanteme, dalije, plamenice, nageljne, portulake, vrtne vijolice, verbene. V okrasnem vrtu sadimo grmovnice (hortenzijo, majni-co, Cesnico, lovorikovec, rododendron, dojcijo, forsitijo, črno kosteniko, dren itd.) in tudi zimzeleno drevje (tiso, razne sorte brina, razne sorte mecesna, ruševje, kosterjevo smreko ipd.). Oskrbovati je treba trato. Skrajni Cas je, da jo pognojimo z mineralnimi gnojili. Ustrezno je na primer kompleksno gnojilo z vsebnostjo dušika, fosforja in kalija 15-5-10, ki ga uporabljamo v presledkih 20 dni v odmerku 0, 7 do 1 kg na 100 kv. metrov trate. Odmerek lahko podvojimo, Ce želimo omejiti gnojenje na dva posega v presledku 2 mesecev. Ko začne trava rasti, jo kosimo 3-4 cm visoko. dr. Mario Gregorič strokovna služba KZ Nedelja, 5. marca 1995 TV SPORED fr* SLOVENIJA 1 S Koper OtD Hrvaška 1 6 RAI 1 g? RETE 4 SE NBC Živ žav, pon. Žepni nož, pon. 2/7 dela nizozemske nad. Za TV kamero, pon. Nedeljska masa, prenos iz ljubljanske Stolnice Vrtiljak, pon. Domače obrti na Slovenskem, 9. oddaja Slovenski ljudski plesi G. Rossini - V. Dedovič: Tatinska sraka, balet Obzorja duha Biblija, 8. oddaja, pon. Ljudje in zemlja Poročila Neprimerna Zenska, pon. 4., zadjega dela am. nad. Bosa v parku, am. film Zlate gosli, 4. zadnji del avstralske nadaljevanke Podarim - dobim, pon. TV dnevnik 1 Po domače Hugo, igrica Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Presodite Kamniti svet, 3/4 del dokumentarne serije Ščepec Sirnega sveta: Piment, 12/13 del angl. do-kum. nadaljevanke Ozare TV dnevnik 3, vreme šport Sova: Poirot Agathe Cristie, 3/4 del angl. nadaljevanke 16.00 16.15 17.00 17.30 18.00 19.00 19.30 20.00 20.25 22.30 22.20 22.35 Luronevvs Po meri človeka - popotovanje skozi ljudsko glasbo med starimi in novimi koreninami »Folke-st' 94« - soočanje izkušenj, 3. del Acbtung baby! - oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci »II piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Slovenski program: Kam vodijo naše stezice Vsedanes »Canale 27« - tedenski TV spored Euronevvs Žrebanje lota Oliver Tvvist - angleški film, 1948 Igrajo: Alec Guinnes, Robert Nevvton; režija: David Lean Vsedanes Globus IT SLOVENIJA 2 tniSSF Avstrija 1 Euronevvs Koncert simfonikov RTV Slovenija, pon. Saalbach: Supervelesla- lom (Z), prenos Teater Paradižnik, pon. Sova, pon. Umor, je napisala, 14/21 Mesečeva pricesa, balet NBA: Chicago Bulls - Or- lando Magic, posnetek DP v nogometu: Maribor Branik - SCT Olimpija, posnetek iz Maribora EP v smučarskih tekih, z Rogle Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Tantadruj, slovenski film Biblija, 9. oddaja Športni pregled 23.15 >X KANALA 09.05 10.00 10.30 Tom Sawyer, risanka Videoigralnica Male živali 00.40 Cas v sliki Crna vrtnica, pon. Pogovor s tiskom Tednik Orientacija Cas v sliki Zlata deklica, pon. Zelnata juha, franc. kom. Rdeče - belo - rdeči humor Hiša v Jeruzalemu Otroški program Parker Lewis Mini čas v sliki Melrose Place Cas v sliki Baywatch Naš hrupni dom Za vse čase Za vse čase Cas v sliki, šport Glas Islama Michael Heltau: Se enkrat gospod direktor Nasedli so sleparju, angleški film, 1991 Igrajo: Bill Paterson, Sin-nead Cusak, Rebecca Edvvards in drugi Režija: Ross Cramer Bela Bartok: Čudežni mandarin 11.05 12.00 12.15 Splošna praksa, pon. Epikurejske zgodbe Čestitke 01.05 Video strani 13.00 13.05 Spot tedna Video strani DMFAvstrija 2 16.45 Spot tedna ras Lou Reed, pon. Dannijeve zvezde, v živo Alpsko smučanje, super- Živeti danes veleslam (Z), iz Saalbac- B Vreme ha Tropska vročica III Pogledi od strani Kino, kino, kino [Hii Dober dan, Koroška Ameriških deset, glasba jfcfS Slike iz Avstrije Vreme Inter City 5*| Izgubljena deklica, pon. Športno popoldne Spot tedna [HEl Gozd Bambutijev jnj | klub za seniorje [Emi Soljudje mrvMMTv Slika Avstrije ” (62. kanal) Kristjan v času Avstrija danes Cas v sliki, vreme Vesela nedela Zakladnica Avstrije " Domači zdravnik Mesto zločina Vrtnarjenje za vsakogar Brenda in moški, am. Popotnik kom., 1990 Risanke Igrajo: Donna Mills, Bri- MMTV shop am Vimmer, in drugi America Rickshaw, film Cas v sliki False Identity, film Stepping Out, am. kome- MMTV shop dija, 1991 z Lizo Minnel- Video strani li Deutsche Wellvv Video strani Poročila Zajčkove zgodbe, risana serija Dežela Nikoli, am. film Poročila Malavizija Narodna glasba Mir in dobro 14.05 14.10 14.15 15.05 15.35 16.25 17.10 17.20 18.50 19.30 20.02 20.10 21.55 22.45 Duhovni klic Poročila Plodovi zemlje Opera Box Miti, misteriji in misticizem, dokumentarna oddaja Beverly Hills, 2/30 del Poročila Duh v Monte Carlu, angleški film,1990 Mojster Fantaz, risana serija Dnevnik, vreme Sport Sedma noč Dr. Quinn., 6/17 ddel ameriške nanizanke Slika na sliko 23.25 23.45 Sport Poročila 23.25 Sanje brez meja 6.00 6.45 7.30 10.00 10.55 11.55 12.15 13.30 14.00 18.00 18.10 18.40 19.50 20.40 22.35 0.05 0.15 0.45 1.00 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Zelena linija Maša Nabožna oddaja Zelena linija v živo iz narave Dnevnik Variete: Domenica in (vodita Mara Venier, Ste-fano Masciarelli), vmes (15.50, 16.50) športni oddaji Cambio di campo in Solo p er i finali) Dnevnik Sport: 90. minuta Variete: Domenica in Vreme, dnevnik in šport TV film: La piovra 7 - In-dagine sulla morte del commissario Cattani (dram-, It. '94, i. R. Bova, P. Millardet, F. Solkan) Športna nedelja, vmes (23.25) dnevnik Dnevnik in vreme Aktualno: TGR Sredozemlje Prvaki: Lancia HF Nad.: I promessi sposi (’67, i. N. Castelnuovo, P. Pitagora, T. Carraro) Hrvaška 2 14.40 14.50 15.35 16.25 17.50 18.10 18.45 19.15 19.30 20.10 TV koledar Cro Pop Rock Svet narave, 4/10 del dokumentarne serije Prvenstvo v namiznem tenisu (M+Ž) Risani filmi Košarka: NBA Tenis: ATP magazin Risanka Dnevnik Crno - belo v barvah: Doktor Živago, ameriški film, 1965 Igrajo: Omar Sharif, Julie Christie, Rod Steiger, Alec Guinness, Geraldine Chaplin, Ralph Richar-son in drugi; režija: David Lean Zdenka Kovačiček Cmo - bela noč: Roy Orbison in prijatelji RAI 2 6.55 10.05 10.40 11.30 12.00 13.00 13.40 14.25 16.30 18.55 19.45 20.00 21.00 22.40 23.30 23.50 0.20 0.50 1.20 Variete: In famiglia, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Disneyeve risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Variete: In famiglia (2.) Dnevnik in vreme Variete: Italiaride (vodi G. Go verni, 4. del) Film: II seme del tama-rindo (krim., ZDA ’74) Domenica Disney, vmes (17.20) film Zanna gialla (pust., ZDA '57, i. D. Mc-Guire, F. Parker), vreme SP v smučanju: moški ssuperveleslalom Dnevnik Sport: Domenica sprint Film Perry Mason: Partitura mortale (krim., ZDA '89, i. R. Burr, B. Hale) Aktualno: TG 2 dosje Dnevnik in vreme Zidovska kultura Nogomet it. A lige Sport: biljard Dok. Videosapere: Modi-gliani v Benetkah, 2.05 Sto let kinematografije 55 Madžarska ^ RAI 3 Za otroke, risanka Variete: Fuori orario Biblija Dok.: Nasvidenje v Tira- Računalništvo ni, 10.35 Pred 20 leti Leporelo, nedeljski maga- SP v smučanju: žženski zin superveleslalom Pogled domov Film: 11 tempo si 6 feram- Glasba to (krim., ZDA ’31) Zvon Deželni dnevnik Program za otroke Popoldanski dnevnik Gospodična Sport: Quelli che aspet- Delta, znanstveni poroče- tano..., 14.55 Quelli che valec il calcio... Evangeličanski verski Film: Le ali delle aquile program (vojni, ZDA ’57) Disneyeve risanke Sport: Domenica gol Napisne table pripovedu- Vreme, dnevnik, deželne jejo vesti, šport Madžarska s kamero, po- Variete: BlobCartoon deželski magazin Film: Časa dolce časa? Kolo sreče (kom., ZDA ’86, i. Tom Teden Hanks, S. Long) Deklamacija, I. Simon: Dnevnik in vreme Zvončki Variete: 11 laureato (vodi- Rocky Marciano, am. tv ta Piero Chiambretti in film Paolo Rossi) Nemogoče, magazin Pregled tiska in vreme Cole Porter. filmski por- Film v originalu: Libeled tret Lady (kom., ZDA ’36) 7.45 9.30 10.00 11.00 11.30 12.00 13.30 14.00 16.00 17.50 20.30 22.30 23.30 23.45 Film: Mia nonna poli-ziotto (kom., It. '58) Teleprodaja: Affare fatto Nedeljski koncert Aktualno: Ceravamo tan-to amati story Dnevnik TG 4 Aktualno: Medicine a confronto Dnevnik Risanke Film: L’avventura del Grande Nord (ZDA ’72) Film: Ispettore Brannigan la morte segue la tua om-bra (’75, i. J. Wayne), vmes (19.00) dnevnik Film: La vedova allegra (kom., ZDA '52, i. L. Turner, F. Lamaš, T. Gomez) Nan.: I časi di Rosie O’Neill Dnevnik Film: Zucchero, miele e peperoncino (kom., ’80) US CANALE 5 6.30 9.00 9.45 12.00 12.30 13.30 18.15 18.45 20.00 20.30 22.35 0.10 0.25 0.55 Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: 5 celin, 10.30 La compagnia dei viaggiato-ri (vodi Licia Colo) Risanke: Simpsonovi Glasba: Superclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Varieteja: Gommapiuma, 13.45 Buona domenica (vodijo G. Scotti, G. Car-lucci, C. Pistarino) Nan.: Normo Felice Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 Film: Mamma, ho perso 1’aereo (kom., ZDA ’90) Aktualno: Rotocalco, 23.05 zanimivosti o filmu Nightmare, 23.40 Knjižne novosti Dnevnik Kulturni tednik: L’angelo Sgarbi settimanali ITALIA 1 6.30 10.25 12.25 13.00 14.00 14.30 16.30 17.30 19.30 20.00 20.30 22.30 24.00 1.10 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Sport: Vodič nogometnega prvenstva Odprti studio Film: I due para (kom., It. '66, i. Franchi-Ingrassia) Nan.: Paradise (i. Lee Horsley) Film: II ragazzo dal kimono đ’ro 3 (It. '91, i. R. VVilliams, D .D. Field) Odprti studio, vreme Variete: Karaoke TV film: L’angelo della vendetta (pust., ZDA '92. i. C. Rothrock, B. Drago) Športni odd.: Pressing (vodi R. Vianello), 23.45 Mai dire gol - Pillole Italia 1 šport Film: Notte di stelle (dram., It. ’91, i. F. Bus-sotti, N. Martelli) # TELE 4 22.10 Dogodki in odmevi Nad.: Kalifornija, 21.20 nan. Le spie Film: II diavolo in corpo ® MONTECARLO 19.15 20.30 23.15 14.00 10.40 12.15 14.10 16.10 18.45, 20.25, 22.30 TG 19.00 SP v smučanju Verde Fazzuoli Film: Quella fantastica, pazza ferrovia (kom., 74) Film: Delitti senza casti- go, 23.00Doppio negative Ushuaia Okoli sveta Bellamy na vrhu Danes ITN novice Spoznajte tisk Evropa 2000 ITN novice McLaughhlinova skupina Evropa 2000 ITN novice Smučanje Konji v akciji Govoreči jazz ITN Smučanje Košarka NBC večerna poročila Frontalno McLaughlinova skupina Showbiz Today Science And Technology Headline Nevvs The Big Story Pinnacle VVorld Bussiness This Week Larry King VVeekeend Shovvbiz Today Style With Elsa Klensch Earth Matters Inside Business VVorld Report Your Money Reliable Sources Travel Guide NFL Previevv VVorld Business This Week International Correspon-dents Futurevvatch Moneyweek The VVeek in Revievv VVorld Report Headline Nevvs K This VVeek in NBA TO Headline Nevvs B VVorld Nevvs DISCOVERV V nebo, film o reaktivnih motorjih Narava opazuje, film o boju za ohranitev slonov v Afriki Afriško potovanje, film o Botsvvani Nova, koralni grebeni Jura, dinozavri Skrivnosti zgodovine, skrinja zaveze Povezave, film o čevljarskih strojih Potnik, film o letenju z vulkana Plenilci, o morskih psih Discovery poroča, oddaja o britanski policiji, prehranjevanje živali Srake, film o avstralskih srakah Svet pustolovščin Po letu 2000, oddaja o najhitrejših kamerah ij|i SKY NEWS Sky Nevvs Dayline Week in Review UK Sky Nevvs At Noon Critical Earth Sky Nevvs At One The Reporters Sky Nevvs At Tvvo Travel Destinations M Sky Nevvs At Three 17.00 17.30 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 48 Hours Sky Nevvs At Four Fashion TV Live at Five Sky Nevvs At Six Week in Revievv Uk Sky Nevvs At Seven Sportsline Sky VVorld Nevvs Tonight Sky VVorld Nevvs Tonight TV SLOVENIJA 2 21.35 m BIBLIJA 9, Osvajanje obljubljene dežele Mojzes, ki je svoje ljudstvo kar štiri dese-tetja vodil po zavitih poteh sinajskih puščav in gora ni nikoli stopil v obljubljeno de-^elo; tja je svoje rojake popeljal njegov nasle-dcik Jozue, bolj vojak kot duhovni voditelj. 0 je bilo navsezadnje tudi potrebno, saj ro-°vitnih dolin v povodju Jordana ni bilo ®°C posehti brez orožja. Za naše mirovni-Sko razmišljanje dokaj Čuden način. »Vse te pripovedi, oziroma vse to, kar šoti Pisarji, učenjaki zbrali in uredili, je bilo Pravzaprav napisano in razlagano z name-norn, da bi ljudje psoznah, da Bog deluje v Zgodovini«, pravi v oddaji prof. Marko Ur- TV SLOVENIJA 1 17.10 PO DOMAČE, narodno ■ zabavna glasba Ali veste, kako se skuha bujta repa? Prika-^ vam bomo pripravo te okusne prekmur-fk® iedi, voditeljica Smilja Baranja bo Smijala s Tonetom Gaberškom, piscem besedil za polke in valčke. Zapela bo Jelka vetežar, zaigral ansambel Slavček, nasmejal vas bo Dodo in Se marsikaj. m*0* HTV 1 17.20 DUH V MONTE CARLU, angleški film, 1990 Rezija: John Hough igrajo: Sarah Miles, Oliver Reed, Christo-pher Plumer in drugi Preteklost se ne da pozabiti. To na lastni oži občuti Emile Bluet, ki po zaprtju javne .mse v Parizu, poiskuša s svojo mlado neca-p)'0 Mistral začeti novo življenje v Monte ^arlu. Poročiti jo hoče s princem Nichola-s°rn Aleksadrovim, toda usoda določi, da se dekle zaljubi v mladega lorda Roberta tanlorda. V Monte Carlo pride moški, ki Pozna Emilijino preteklost in jo izsiljuje... TV SLOVENIJA 1 14.15 i\ BOSA V PARKU, ameriški film, 1967 Rezija: Gene Sacks Scenarij: Neil Simon po lastni drami Fotografija: Joseph LaShelle Glasba: Neal Hefti Igrajo: Robert Redford, Jane Fonda, Charles Boyer, Mildred Natwick, Herb Edelmann in drugi Lahko bi se zgodilo tudi vam. Par, ki sreCno zaljubljen načrtuje življenje, toda nepredvidljive situacije lahko vse skupaj postavijo na glavo. Kaj hitro se vam lahko zgodi, da se z kovčkom in morda celo bosi znajdete v parku. To se je zgodilo Robertu Redfordu. Najprej na gledaliških deskah in potem v filmu z Jane Fonda ob strani. Z to vlogo je postal eden najbolj priljubljenih igralcev Hol-lywooda. Jane Fonda in Robert Redford OO TV SLOVENIJA 1 20.10 PRESODITE, razvedrilna oddaja Presodite je nova interaktivna oddaja Razvedrilnega programa. O usodi glavnega junaka Tonyja, la se znajde v hudi finančni stiski, boste odločali gledalci doma prek telefonov in v studiu. Tony preživi dan na konjskih dirkah in tam »najde« denar. Ali naj ta denar vme? V studiu mu bodo pomagali odgovoriti trije znani Slovenci. Zgodba o Toniju je sposojena pri BBC, povezovalec v studiu bo Janko Petrovec. vs LE ALI DELLA AQUILE, r/z/ ameriški film, 1956 Rezija: John Ford Igrajo: John Wayne, Maureen O'Hara in drugi Zgodba o ameriškem letalcu Franku »Spigu« VVeadu, ki je zaradi posledic letalske nesreče moral zapustiti vojsko malo pred začetkom druge svetovne vojne. Toda življenje ima več obrazov, tako je postal uspešen pisatelj in scenarist v Hol-lywoodu. Le kdo bi bil bolj primeren za upodobitev glavnega junaka, ki ga nesreče ne zlomijo, kot John Wayne? ORF 2 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA Ob mednarodnem dnevu žena: Iz stiske se je rodila učinkovita organizacija. Prijateljstvo v snegu: Učenci iz Celovca in iz Portoroža so se sankah v Podnu. Teater Trotamora pripravlja »Peklensko pomarančo«: O svobodni odločitvi za dobro ali zlo. Učinek umetnosti na delovnem mestu: Helmut Blažej razstavlja v tovarni Knecht. »Žogica Marogica«, sedaj tudi med otroci vrtcev in šol na južnem Koroškem. Slovansko - bizantinska liturgija v izvedbi moških pevskih zborov iz Podjune. A KANAL 10.30 MALE ŽIVALI oddaja o hišnih ljubljencih Male živali boste tokrat lahko gledali v živo, saj bo v studiu veterinar, ki bo odslej enkrat mesečno odgovarjal na vaša vprašanja v zvezi z pravilno prehrano vaših ljubljencev. Povabili vas bomo k sodelovanju v nagradni igri in s svojimi vprašanji boste lahko krojili potek pogovora v studiu. Pogledali si boste tudi tretji del šole agilityja. as s [L n u© y MUŠIC TEL£VISION J8'30 Nori mračni vikend; 10.30 MTV novice; 11.00 Veli-ka slika; 11.30 Angleški top 20; 13.30 Prvi pogled; 14.30 ori mračni vikend; 17.30 Država; 18.00 Resnični svet lil; 18.30 MTV novice; 19.00 Amriški Top 20; 21.00 120 mi-nut; 28'tt) Beavis & Butlhead; 23.30 Headbangers bali SKVONE 4 00 Paradise Beach, nad; 15.00 Zabava ta teden; 6.00 Vesoljske steze; 17.00 Coca - Colin miks hrtov; 8TM VVrestling; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Beverly Mills J®'0; 21,00 Melrose Race; 22.00 Vesoljske steze; 23.00 Renegade; 24.00 Zabava ta teden; 01.00 S.I.B.S.; 01.40 Na vrhu kupa; 02.00 Nedeljski komiki; 00.30 Hit mix Long Play •45 Stan in Olio; 12.15 Primer za profesorja Chasea; Ben Cropp; 14.15 Emmeran; 14.15 Ameriška hi-rnna" vse za zmago, am. šport,, film; 16.20 Aligator, it. Orozljivka; 17.55 Matlock; 18.55 Viper; 19.55 Poročila; '15 Gremlini 2 - vrnitev malih pošasti; 22.15 Palm Be-ach Duo; 23.15 Vojak. am. akc. film, 1981; 00.55 Dva Peti ena, talk show; 01.25 Vesoljski plenilci, am. film, 986; 03.1 o Ponovitve do 04,30 PREMIERE 4.30 Hokej, nemška liga; 18.00 Vrnitev domov: Neve-Oetno potovanje, am. pustot film; 19.30 Premiere; 20.15 ®liko hrupa za nič, angleška komedija; 22.05 Kalkofov zaslon; 22.15 Divje orhideje 3, am. erotični film; 00,00 etkr film; 00.30 Enakonočje, am. film 1992; 02.20 Spe-^ttrap, am. erot. film 1992; 04.40 Medeni mesec v Las vegasu.am. film, 1992 SATI P 45 Jezdec proti Sedečemu biku, am. vestem, 1951; U-05 Ne pozabi me, nem. rt. ljubezenski film, 1958; 14.50 Viharna vožnja Blue Fin, avstralski pustofovski film, 1987; 16,33 Podajajo smrt; it. franc. nem. špan, vestem, 1973; 'V-15 Nogomet; 20.15 Duhovnik in dekle, nemški ljubezenski film, 1995; 22.15 Pogovor v stolpu; 23.30 Novinarji Poročajo; 00.05 Mute. ameriški triler, 1970; 02.10 Ponovitve EUROSPORT 08.30 Tenis, Scotlsdale, polfinale; 10.30 Smučanje, su-Per veleslalom (2), Saalbach, prenos; 13.00 Hitrostno Pršenje, svetovno prvenstvo; 17.00 Smučanje; 17.30 Brnučanje, super veleslalom (M), Aspen prenos; 19,30 ^čanje; 20.00 Golf; 20.00 Golf; 21.00 lndy dirke, Mia-mi, prenos; 23.00 Maraton, Los Angeles; 24.00 Tenis, Scottsdale, finale KIL 1,30 Nazaj v preteklost; 12.30 Tropska vročica; 03.25 Vdo i® tu šef?; 14.00 Čudežni tenis; 14.30 Job Busters, ameriška komedija; 16.50 Thunder In Paradise; 17.45 Burkov zakon; 18.45 Aktualno; 20,15 Hudson Hawk: Mojstrski tat; 22,10 Spiegel TV magazine; 23.20 Ure ljubezni; 00.20 Kanal 4: gesto; 01.35 Kojak; 02.30 Umor je njen konjiček; 03.25 llona Christen; 04.15 Hans Meister; Eksplozivno RTL2 11.30 Annina mati. nemški film, 1983; 13.15 Bravo Tv; 15.25 California Highschool; 17.00 Polje, film; 19.05 Acapulco H.E.A.T. 20.15 Dr. Ouinn; 21.15 Cobra; 22.10 18 ur do večnosti, ameriški film, 1977; 00.15 Dobrodošli v Los Angelesu, ameriški film, 1974; 02.05 Ponovitve SKY MOVIES 15.00 The Retum Of Ironside; 17.00 Ci1y Boy; 19.00 Dig-ger; 21.00 Mr. Baseball; 23.00 Bram Stoker's Dracuia; 01.10 The Movie Show; 01.40The Vemon Johns Story; 03.15 Glengary Glen Rose; 04.55 I Bought A Vampire Motocycle MOVIE CHANNEL 15.00 Guinevere; 17.00 A Mice And A Man; 19.00 The Babe; 21.00 Last Action Hero; 23.10 Solar Crisis; 01.05 Folk's; 02.55 Schod Ties; 04.45 Chrome Soldiers FILMNET + 14.00 Bonkers; 14.25 Tretji mož na gori, film; 16.15 VVhoopi Goldberg Show; 16.50 Nogomet - angleška liga: Chelsea - Crystal Palače; 19.00 5000 Nations, dokumentarec; 21.30 E! News; 22.00 Vojna sreča, film; 23.50 Up - data SUPER CHANNEL 05.30 Poročila; Gospodarstvo: Danes; Super Shop; 15.00 Srečanje s tiskom; 18.00 Konjeništvo; 19.00 Poročila; 19.30 S prvim razredom okoli sveta; 20.30 Za tujce; 21.30 govorimo o jazzu; 22.00 Poročila; 22.30 Šport; 00.30 Novice DSF 08.00 Življenje v divjini, 09.00 Monster Ttucks; 10.00 Kaskaderji; 10.45 Monster Trucks; 11.45 Klasični športi; 12.00 Normalno; 13.00 Boks; 16.00 Atletika, Berlin; 19.00 Umetnostno drsanje; 21.00 Boks; 21.45 Športna poročila; 21.50 Nogomet, nemška liga; 22.45 Nogomet, italijanska liga: 23.45 Biljard; 01.00 Boks; 01.45 Biljard vox 08.00 Dominijon; 08.20 Regal Shop; 09.50 Format NZZ; 10.30 Spiegel TV Special; 12,45 Tovarna oficirjev, nemški film. 1984; 14.15 Maigret in hotelska klet, francoski film, 1992; 18.30 Voxtour: Portugalska. Azori; 19.15 Airwolf; 20.10 Vse je le teater, angleški film, 1989; 22.00 Božja oboževalka, ameriški film, 1989; 23.45 Prava ljubezen; 0.40 Nastajanje filma; 01.00 Pasolinijeve drzne zgodbe TNT 20.00 Manpower; 22.00 The Little Hut; 00.00 Between Two VVomen; 01.40 We Are Dancing; 03.30 Slim 3-SAT 11.05 Zlata jama, ameriški nemi (CB) film; 12.35 Antonio Salieri: Koncert za klavir v C - duru; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Tednik 14,15 Čudež , preživela sem Auschvvite' 15.30 Prerez Baselske nad; 17.00 S poti po Švici; 19.00 Danes; 19.10 Talkshow; 20.00 Dnevnik; 20.15 Podelitev nemške nagrade za malo umetnost 1994; 22.55 Policijski klic 110; 00.00 Šport; 00. 20 Charles Bukovvski Tapes; 00.25 Eartha Kitt; Gledališče Stuttgart ZDF 12.00 Nedeljski koncert; 12.47 Vidiki; 12,50 Kukalo; 13.30 Izpoved prevaranta Felixa Krulla; 15.10 Srečanje v naravi; 15.40 Reka brez vrnitve: 17.10 Danes; 17.15 Športna reportaža; 18.15 Mana Lisa; 19.00 Danes, vreme; 19.10 Bonn direktno; 19.30 Čudoviti svet; 20.15 Glasba v zraku; 22,10 Prekleta vojna; 22.55 Šport v nedeljo; 23.05 Sovraštvo v glavi; 00.45 Taxi Blues FILMNET 14.00 Tuji zvoki, drama. 1987; 16.00 Njegovo dekle Petek, komedija 1940; 18.00 Otoci drugih žensk, drama, 1993; 20.25 Italijanski nogomet v živo; 22.25 Cherry 2000, znanstvena fantastika 1987; 24.00 Naš Richard, romantična komedija CARTOON NETVVORK 06.00 Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Svetovne risanke; 08.00 Sadežovi; 08.30 Vogijev lov za zakladom; 09.00 Vogijeva vesoljska dirka; 09.30 Jutranja ekipa; 10.30 Mladi Robin Hood; 11.00 Scoobyjeva olimpijada; 11.30 Kapitan Caveman; 12.00 Nenavadne dirke; 12.30 Na pomoč, kosmati medved; 13.00 Dust & Mutt, leteči stroj; 13.30 Glavne risanke; 14.00 Super kos; 16.00 Močni mož in & Yuk; 16.30 Ed Grimley; 17.00 Glavne risanke; 17.00 Kapitan Ranet; 18.00 Bugs & Daffy nocoj: 19.00 Top Cat; 19.30 Kremenčkovi TV 5 10.05 Glasba za srce: 12.00 Poročila: 13.052 Šola ljubiteljev;^^ Zverinjak; 14.45 Ne sanjajte; 15.45 Avtovi-zija; 16.10 Svet je vaš; 17.45 Bon VVeekend; 18.15 Korespondenca; 19.00 Trideset milijonov prijateljev; 19.30 Belgijska poročila; 20.00 Magazin; 21.00 Prijetne urice na Montpamassu; 22.45 Varuh Teles, film; 01.15 Ponovitve Slovenija 1 5.00. 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Stergo ergo; 10.00 Uganka: 10.40 Gost; 11.00 Smučanje; 13.00 Šport, vmes glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock under-ground; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Zabavna igra; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.30 Orgelska glasba; 22.55 Vokalno-instru-mentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8- 100,3- 100,6-104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKO obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, 10.50, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30-23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Cali-mero in otroci; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža;; 14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Javna razsvetljava; 17.15 Hollywood; 18.00 Mi smo od tam doma; 19.00 American Top 40; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12,00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 14.00 Gorenjska danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 018.55 Teden Slovenke drame; 19.30 Večerni pr. - Lestvica RK. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Filmska festivala v Rotterdamu in Berlinu 17.00 Technomanija; 18.00 Koncertne napovedi; 19.00 TB: Pretenders; 20.00 Ciklus De Sade v tekstu; 21.00 Oldies-Gol-dies Chart; 23.00 Koncert; Linton Kvvesi Johnson. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Dečki Pavlove ulice (r. M. Sosič, 4.); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo, 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: 22. leto ob zori - Poslednji izlet (L. Turk, 4.); 14.40 Potpuri; 15.00 Krajevne stvarnosti, nato Soft mušic; 16.00 Šport in glasbai; 17.30 Krajevne stvarnosti: Iz naših prireditev, nato Potpuri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (dr, Andrej Kajžnik); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. / NAGRADNA KRIŽANKA Nedelja, 5. marca 1995 AVTOR: SIMON BIZJAK IVODJANARO- ONOZABAV. ANSAMBLA (LOJZE! BREZKUZ- NOSI AMERIŠKA ROCK PEVKA SADEŽ S TRDNO LUPINO UPODOBITEV SORTAMI NAJVECJI LEVI PRITOK VOLGE ZMES PLIONOV, KI JO DIHAMO VUAKPRI SADNI STISKALNICI 100 KRALJEVIČ IZMAHABH. AM. IGRALEC (WARREN) KRUH IZ MEŠANEGA ŽITA TETA. UJNA OCET VERGILOV JUNAK SETEV SPANSKI KOŠARKAR NETRDNA SPRUETOST IZTOK TORV RUDNINA KALCIJEV SULFAT Z VODO DELEC MEZONOV PRIVRŽENKA VERIZMA KOŽNA BOLEZEN, PSORIAZA SURREALIZEM KRATEK CUD, ZNAČAJ KRADLJIVEC, ZMIKAVT BIVŠI KUB. MINISTER (RAUL1 PIZMOVKA IT. PIŠATE-UICA (MATILDE) TONE KRAU ZNAN- STVENA RAZPRAVA -- ! t V. v A TIPALKA PRI ŽUŽELKAH REŽISERKA ZETTERLING ATENSKI DRŽAVNIK IN VOJSKOVODJA Z5.STPR.N.S. VRSTA ANTILOPE (IZCRK LIANA) RELIGIJA UPAD MORJA SLABOKRV- NEZ KRAVICA TIBETANSKO Pl GOVEDO RAVOSLAVNI SKOP INDUSKI FIZIK, NOBELOVEC LETA 1930 KOZAŠKI POGLAVAR MOŠKI POTOMEC ZELENJAVA KRONIKA LETOPIS RIMSKA DVE DEBELA PALICA SEVERNO- AMERIŠKO INDIJANSKO PLEME PENEČE SE VINO NEIMENOVANA OSEBA NORV. PESNI (PETTER) LADAZEI / VELEPOS- UNISTVO ZOLAJEV ROMAN RICHARD STRAUSS MESTO V OKLAHOMI POKLEKO- VANJE UVAN LENDL VAS PRI VODICAH SL. SLOVNI-CAR (FRANC) OBRAT ZA PRIDOB.OUA SKUPNO IME ZA JUŽNO SADJE ENCIM TREBUŠNE SLINAVKE RESNOST MAKEDONSKO! MOŠKO IME MEŠANEC BELIH IN INDIJANSKIH STARSEV OMARICA ZA DARGOCE-NOSTI MORSKA RIBA, TUNA ORANJE SL PISATELJ (IVAN) IND. BOGINJA. ZENA SIVE M) LUDOLFOVO ŠTEVILO VODNA ŽIVAL S ŠKARJAMI BRANE RONČEL LETOVIŠČE PRI OPATIJI IND. DRŽAVA RAVNOTEŽNI KAMENČEK V USESU PAUL ANKA VODNI VRTINEC BOS. PESNIK SARAUIC MALAJSKA BLAZNOST MED VRSTA FRANCOSKIH PREPROG USPESNA POPEVKA NEHOTENO MOKRENJE HOMERJEV EP ČETRTI RIM-SKI KRALJ GOROVJE V BURMI MLEČNI IZDELEK OTOK OB VZHODNI OBALI AZIJE POJAVNA VODI MOZAMB. OSV. GIBANJE ZGOŠČENA DUHOVNA MISEL JUŽNOAME- RIŠKA KUKAVICA SL BENEŠKI PESNIK (IVAN?-ZAMEJSKII SLAB PESNIK SL PISATELJ (VITAN) FR. MESTO BLIZU BEL-GUSKEMEJE RENU STARORIM. NARAVO- SLOVEC BENGALSKI PESNIK BIVŠI KOŠARKAR RADOVA- NOVIČ OROŽJE ZA SEKANJE IN VBADANJE TUJE ZENSKO IME (IZCRK SATIRA) SKOPLJE- NEC, EVNIH KRILO RIMSKE KONJENICE DONNA SUMMER TONE ROP RUSKO MOŠKO IME PREBIVALKA IGA DALMATINSKO] Z. IME INDIJSKI VELETOK ANGLEŠKI ESEJIST (RICHARD 1672-1729) BIUARDNA PALICA KARLI ARHAR ENOTA ZA ELMOC PRIMOŽ KOZAK . TITANOV MINERAL HRIB NAD BEOGRADOM CH4 NAJSTAREJ-SA VERSKA BESEDILA INDIJCEV ANT. IME REKE GUADIANA MUSLIMANSKO M. IME 24 UR BIKOBORSKI - VZKLIK STOLETJE VEK VARJENO MESTO GLASOVALEC, VOLIVEC CAS GONJE-NJAJELENOV TUJE ZENSKO IME SODOBNI CRNOGORSKI KNJIŽEVNIK BRKOVIC TRAČNICA RUMENO RJAVA BARVA FRANCOSKI PISATEU SIMON PRISTANIŠČE V IZRAELU AMERIŠKA VESOUSKA USTANOVA / HRVAŠKA PEVKA (KSENIJA) TVORBA V PANJU Gesla prejšnje križanke Dobrepolje - mačkore; Cerkno - lavfarji; 7- Ptujsko polje - kurenti; 2 - Brkini - škoromati Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: spremenljivost, trigonometrija, aes, Rab, Kaiser, Rzav, kes, jen, Dobrepolje, IB, Miki, Lino, lopica, sari, namot, ulov, Istran, vriskač, PE, roža, nauk, IR, eliksir, Nen, N jasa, neoroman-tika, Callas, ET, Espen, Ranjina, Gea, kapa, cer, ego, samorodnost, ona, askarida, diptih, sado-lin, tir, Ned, Zorko, tratina, karat, alea, EA, red, spaka, brnja, Brkini škoromati, oje, km, Laon, Rilke, kas, mekina, Otta, Adil, skrak, ulje, Cerkno lavfarji, Kalan, Leone, žs, Ado, ion, inlet, Nip- pon, čistina, Jaka Daneu, inje, Enare, iks, del. GLEDALIŠČA Lslovenija ODARJEV DOM, tel.: 061/222-815 LETNI 6- marca, ob 20. uri: BA- PETtocmm ' BALETNO GLEDALIŠČE SANKT son riui’)B1UR9- ,Nedelja: P-1- Čajkovski - Possede par Kihni -i. e ' v uveh dejanjih. Ponedeljek: Don (GD) v 11?0lrCava fantazija - balet v dveh dejanjih gledali*!16™’10’ m v soboto, 11. marca, ob 20. uri: jL^alisce VR - GERTRUDA STHN (LD). V^^MA-teL: 061/221-511 GGANVa 6' marca’ ob 19.30: D. Jovanovič -izven vV , PAJŽE, za abonma dijaški 7 večerni in Kadha ■ 7- marca, ob 19.30: T. Stoppard - AR- tnarra n’vf? aboi?ma dijaški 6 večerni. V soboto, 11. Ven ’ ° t™- Shakespeare - HAMLET, za iz- ^ALA DRAMA, tel.: 061/221-511 n Zair16,’6' marca, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBI-sredo, 8. marca, ob 20. uri: G. Tabori -Savsnhnf ^ RDEČE LICE, za izven. Predstava bo V Detel i 'D'marca. ob isti uri, za izven. Hami marca, ob 20. uri: V. Modemdorfer -c.. IN OFELIJA, za izven. Danl°?EM'‘ek: 061/331-950 CICA „h®?1’®3’ ob H- uri: B. Adamič - SNEGULJ- v sezoni. ROVT p, LPjama, ob 19. uri: BALETNI VEČER - PI-Mn R’ HIMERA, ORFEJ, za red torek. ^MeLoei/ziMsz Pmmie« marca' ob 20- mi: F. Mitterer - SIBIRIJA, ra, za izven. tel.: 061/314-789 Predstav mama, ob 20. uri: plesni projekt TRIO. a bo se v četrtek, 9. marca, ob isti uri. gKlODER T,™!!’5' marca, ob 11. uri: ŽOGICA MAROGICA. tunel KONcn tptdv”2, ob I®-30: P- Ouignard - IME NA ob Ig -jg 'LAIKA. Predstava bo še v sredo, 8. marca, $®|xoBSi5,,«6RAt,.,^A',nkra' ■ S {SfiTrl",; marca, ob 17. uri: J. Graham - TEŽAVE 11 . za izven. Predstava bo se v soboto, V nXa'obl9-30, za izven. UBIL ZMaJa' m^rca’ ob 16- mi: D- Muck - KDO JE KRIŽANKE, tel: 061/ 226-544 V četrtek, 9. marca, Viteška dvorana ob 20. uri: M. Kmecl - ANDREJ SMOLE - ZNAMENITI SLOVENEC KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 5. marca, ob 20. uri: gledališka improvizacija PILOTI: MASH. KOPER GLEDALIŠČE KOPER, tel.: 066/21-027 V sredo, 8. marca, ob 20. uri: A. Nikolaj - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA, za abonma in izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 SLOVANSKE DRAME Danes, 5. marca, ob 16. uri: A. Rozman - LENUH POŽERUH, za izven (Gledališče Ane Monro). Ob 19.30: E. Car - POREDUSEV JANOS, za izven (izvaja Evgen Car). V ponedeljek, 6. marca, ob 19.30: F. Milčinski -ZVED1CA ZASPANKA, za izven. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 5. marca, stari oder ob 20. uri: Rade Serbedži-ja z gosti Juretom Ivanušičem in Danilom Serbedzijo - SE NISMO ŽE NEKJE SREČAL? V torek, 7. marca, minoritska cerkev ob 20. uri: Ser-ling-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven. V sredo, 8. marca, stara dvorana ob 19.30, E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? za abonente in izven. OPERA, tel.: 062/221-206 Danes, 5. marca, ob 16. uri: velika dvorana G. Doni-zetti - LUGA Dl LAMMERMOOR, za red upokojenci, nedelja in izven. LGM, tel.: 062/26-748 Danes, 5. marca, ob 11. uri: F. Lainscek - REGRATOVA ROZA. V nedeljo, 12. marca, ob 11. uri: J. Malik -ŽOGICA MAROGICA. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 5. marca, ob 17. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma nedelja in izven. Predstava bo se v petek, 10. marca, ob 20. uri, za abonma petek A, izven in v soboto, 11. marca, ob isti uri, za abonma sobota A in izven. rpURLAh NIJA-JULIJSKA KRAJINA I8§t Dant^f! Rosset‘i zad,.-’ b L m-> ob 16.00 (red druga nedelja) Ferro J)r®dstava »Servo di scena«. Rezija G.' va st 4V Sravni vlogi nastopa T. Ferro. Predsta- L m., ob 20.30 (red premiera) go-kouipri - ° Stedalisce iz Bočna z Goldonijevo nardi p >>ba locandiera«. Rezija Marco Ber-abon redstava v abonmaju 8A (modro), za UrmkK,ep°Pust- 19 0n “ragajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-v p . Glavnikih (tel. 54331) in pri blagajni 16.00-19 Ogr0tti ^tel' 630063b 8.30-12.30 in Uristallo - La Contrada ta c S|' ' L m'> ob 16.30 zadnja ponovitev »Vi-Reziia p?dre<< H. Lindsaya in R. Crouseja. na«fi "let0 Maccarinelli. V glavnih vlogah Pata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Od petka, 10. t. m. do nedelje. 12. t. m. gostovanje gledališča italijanske manjšine z Reke z Molierovim »II malato immaginario«. Režija Francesco Randazo. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 8. in v četrtek, 9. t. m., ob 20.30 gostovanje stalnega gledališča iz Neaplja s Shakespearovo dramo »Sen kresne noči«. Režija Tato Russo. VIDEM Gledališče Contatto Danes, 5. t. m., ob 21. uri »Zingari« v izvedbi Teatri Uniti. Do 4. junija »Orfejev labirint« Pietra Faielle v izvedbi Me’ o Matt. Contatto comico (Kino Cristallo); v ponedeljek, 10. t. m., ob 21. uri »Sesso con Luttaz-zi«. rosil ®*a.sbe: danes, 5. t. m., ob 14.30 »Ko-T Ka poje«. Eieber«^^' *utrb 6- t. m., ob 20. uri »Das SgAKčBVRožu Arih, s. 5. t. OVo pec. m., ob 9. uri zimski pohod na ŽFIF7NA KAPI A Hotel Obir: v sredo, 8. t. m., ob 14.00 - Praznovanje Mednarodnega dneva žena. Govor bo imela Katarina Lavs. TINJE V Domu: jutri, 6. t. m., ob 19.30 koncert »Pesmi vere-pesmi življenja«. RAZNE prireditve SLOVENIJA njp i, voščilnice za 8. marec po ki hrv-,. .n9 vse’ ki ste se naveli: V cnSf i m Enate kaj povedati (Sl DEi Atrsn^’’ v Petek, 10. man ZrAVNiCA marka pogacni iSjski sistemi krajine in clove! S®SISSTER- nmf ■ marca, ob 19. uri: pre ^&koANDRA2ASALAfV V(|,DNiIK0VA DOMAČIJA, Vo< STRpc ’ 7’ paarca, ob 19.30: ’ POVODNI MOŽ. V sredo, 8. marca, ob 20. uri: predavanje VERE KOZMIK in DANICE SIMČIČ - Enake možnosti žensk in moških. V četrtek, 9. marca, ob 20. uri: literani večer UROŠA ZUPANA (predstavitev knjige ODPIRANJE DELTE). ISH, Beethovnova 2/m Od ponedeljlca, 6., do petka, 10. marca, od 18. do 20. ure: predavanja dr. VVOLFGANGA U. DRESSLERJA z naslovom Uvod v izbrane probleme besediloslovja. MARIBOR MALI ODER SNG DRAMA, tel.: 062/224-421 V četrtek, 9. marca, ob 17. uri: kabiten prof. Sedmaka. Gosta: KSENIJA MIŠIC in BRANE ŠTURBEJ. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V Četrtek, 9. marca, ob 19. uri: kulturni veCer - s prvo damo slovenske televizije MISO MOLK se bo pogovarjal Marjan Marinšek. Gostja večera bo DARJA ŠVAJGER. furlanija-julijska KRAJINA ob 20.30 s koncertom Španske baročne gla-Obcinskn „i i i- sbe. Nastopala bo sopranistka Montserrat Fi- 09 14 i ° e,3 1866 gueras pod vodstvom Jordija Savalla. narod' ,m' d° 6' >uniia bo na sporedu med- Primorska poje Otvo n* tesiival »Ecco mormorar Fonde«. Otvoritveni koncert bo v Podnanosu (Kultur-l ev manifestacije bo v torek, 14. t. m., ni dom) v soboto, 11. t. m., ob 20. uri. V torek, 7. marca, bo v Modemi galeriji v Ljubljani ob 20. uri otvoritev pregledne razstave ZDENKA HUZJANA Huzjan Zdenko: Naselitev, 1986 SLOVENIJA - LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V Sprejemni dvorani je do 26. marca na ogled mednarodna razstava ilustracij za otroke PODOBE DOMIŠLJIJE. Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 V ponedeljek, 6. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave Zimski salon. Predstavljata se umetnici ALMIRA SADAR in MARIJA STARIČ JENKO. Razstava bo na ogled do 26. marca. MODERNA GALERIJA; Slovenska 35 V torek, 7. marca, bo ob 20. uri otvoritev pregledne razstave ZDENKA HUZJANA. Razstava bo na ogled do 9. aprila. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava VVILLIAMA HENRVJA FOX TALBOTA. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava slik BRANKA SIMČIČA je na ogled do 9. marca. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 V ponedeljek, 6. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave JIRIJA BEZLAJA GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov PETRA KOZINA je na ogled do 10. marca. GALERIJA ILIRIJA, T ržaška 40 Razstava risb METKE KRAŠOVEC je na ogled do 23. marca. GALERIJA KAPELICA SOU Razstava del ROBERTA SIMRAKA je na ogled do 10. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila. GALERIJA LAJA, Zidovska ulica 5 Razstava grafik, risb in gvaSev BRUNA RICHARDA je na ogled do 10. marca. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Razstava olj PETERNELJ - MAUSER je na ogled do 17. marca. GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57 V ponedeljek, 6. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik BERNARDE ŠMID. Razstava bo na ogled do 5. aprila. GALERIJA TIVOLI, Pod I urnom 3 Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 V torek, 7. marca, bo ob 15. uri otvoritev razstave del LUCIJANA BRATUŠA. Razstava bo na ogled do 17. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava grafik BOJANA KLANČARJA je na ogled do 4. aprila. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava ANTONA HERMANA - Objekti je na ogled do 14. aprila. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Razstava oblikovalke ALENKE GLOBOČNIK je na ogled do 21. marca. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava slik NIKA SLOVENCA. CELJE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. KRANJ GALERIJA ŠENK, Britof 23 Razstava slik slovenskega ZVESTA APOLLONI-JA. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6 Razstava grafik MARINO MARIN1JA. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava GENERACIJA 1982 je na ogled do 3. aprila. PTUJ MIHELIČEVA GALERIJA Razstava MITOLOGIJA ZOHARJEVEGA KURENTA je na ogled do 28. maja. SEŽANA KG SREČKA KOSOVELA Razstava del DAMJANA SVARE je na ogled do 15. marca. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK Razstava del VOJKA POGAČARJA je na ogled do 22. marca. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castellani - »Carte 1994«. v________________________/ Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Galerija Le Caveau (Ul. Sv. Frančiška 51/A): do 11.3. je na ogled razstava Livia Rosignana. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 20. t. m. bo na ogled razstava »Idrijske Čipke«, ki jo prirejajo Kulturni dom Gorica,občina Idrija in Mestni muzej - Idrija. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30. aprila razstavlja Marie Lassnig. TINJE Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča »Hrepenenja«. ROŽEK Galerija Sikoronja: Na ogled je razstava »Tihožitja iz narave« VVernerja Neuvvirtha. ŠMIHEL NAD PUBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Klazeja. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V torek, 7. marca, ob 19.30: večer ob 120-letnici rojstva MAURI-CEA RAVELA (SD). V sredo, 8. marca, ob 19.30: AMSTERDAMSKI BAROČNI ORKESTER. Program: G. F. Handel, Bach, Biber, Vejvanovski, Handel. V četrtek, 9., in v petek, 10. marca, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, ■za oranžni abonma I in II. Program: Škerl, Schumann, Sibelius. KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 V Četrtek, 9., in v petek, 10. marca, ob 20. uri: TEMATSKI GLASBENI VEČER. V soboto, 11. marca, ob 21. uri: PAUL F. COVVLAN (kantavtor in pesnik) SLOVENSKA FILHARMONIJA V torek, 7. marca, velika dvorana ob 19.30: koncert KOMORNEGA ORKESTRA STUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. Program: Pergolesi, Šostakovič, Cimarosa, Mozart. KRIŽANKE, tel.: 061/226-544 V sredo, 8. marca, Viteška dvorana ob 19.30: koncert GREGORJA MARINKA - violončelo in MOJCE PUCELJ - klavir. K4, Kersnikova 4 V ponedeljek, 6. marca, ob 21. uri: koncert skupine INTERCE-PTOR. V ponedeljek, 13. marca, ob 21. uri: koncert skupine AFTERHO-URS. IDRSKA BISTRICA MKNZ V petek, 10. marca, ob 22.30: koncert skupin PORCICOMODI in CARD1NALS. MARIBOR OPERA, tel.: 062/221-206 V petek, 10. marca, Unionska dvorana ob 19.30: koncert MARIBORSKE FILHARMONIJE, za abonente in izven. VRHNIKA CANKARJEV DOM, tel.: 061/753-648 V petek, 10. marca, ob 20. uri: koncert NEW SIfflNG KVARTE- FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V četrtek, 23. t. m., ob 20.30 koncert CAMERATA LIBA-CENSIS. Dirigent Stojan Kuret. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V Četrtek, 9 t. m., ob 20.30 (red A) premierska predstava »El amor brujo« (L’amore stregone) Manuela De Falle. Glavni interpreti: M. Gime-nes, A. Noya, I. Yerba, T. Rojo in V. Ullate Ballet. Dirigent A. Gil Ordonez. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob pone- deljkih). Gledališče Rossetti V torek, 14. t. m., ob 21. uri koncert Enrica Ruggierija. Predstava izven abonmaja. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti in v Pasaži Protti. Tržaško koncertno društvo: jutri, 6. t. m., ob 20.30 nastop G. Shahama in A. Egu-chi. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek: V torek, 7. t. m., ob 20.30 nastop Brother Jack Mc Duff. Športna palaca pri Carboli V ponedeljek, 13. t. m. ob 21. uri koncert ansambla Lit-fiba. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. e GORICA SCGV E. Komel Koncertna sezona 1994-95 V nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri bo v stolni cerkvi koncert sakralne glasbe 20. stoletja. Izvajajo Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Sceka. Kulturni dom V sredo, 22. t. m., bo na sporedu KONCERT CAMERA-TE LABACENSIS. domači šport Danes Nedelja, 5. marca 1995 KOLESARSTVO TROFEJA ZSSDI 12.40 v Lonjerju in 13.00 v Barkovljah: Start dirke, prihod v Lonjerju predvidoma okrog 16.35. NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Standrežu: Juventina - Sangiorgina 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Villanovi Judrio: Villanova - Sovodnje; 15.00 v Bazovici: Zarja - Bearzi; 15.00 v Križu: Vesna - Mereto Don Bosco; 15.00 v Basaldelli Campoformido: Basaldella -Primorje 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku: Gaja - Kras, 15.00 v Poggiu: Poggio - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu: Mladost - Vermegliano; 10.30 v Dolini: Dolina - San Vito; 15.00 v Dolini: Breg - Pieris NARAŠČAJNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Mossa; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Esperia NAJMLAJSI 12.00 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana - Bor Farco ZAČETNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra ODBOJKA 2. ZENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Strada vecchia dell’Istria: Nuova Pallavolo - Sokol NARASCAJNICE 9.30 v Repnu: Sloga A - Oma NAMIZNI TENIS MOŠKA B2 LIGA 10.00 v Bologni, Ul. Tovaglie: Nettuno - Kras Activa KOŠARKA DEČKI 16.00 v Brisckih, dom Ervatti: Sokol - Don Bosco B PROPAGANDA 11.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor Autocarrozze-ria Boris A - Libertas A Jutri Ponedeljek, 6. marca 1995 KOŠARKA MLADINCI 18.30 v Brisckih, dom Ervatti: Jadran TKB - Vil-lesse; 20.30 v BriSCih, dom Ervatti: Bor Radenska - Intermuggia Obvestila TPK SIRENA sporoča, da je tajništvo na razpolago elanom vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure. Tel. št. 422696. SK BRDINA obveSCa, da je vpisovanje za tržaško prvenstvo, ki bo v Sappadi v nedeljo, 12. in za avtobusni izlet v Trbiž, ki bo v nedeljo. 19. t. m. v ponedeljek od 19. do 21. ure na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah.. MEDDEŽELNA LIGA / ZA TRIESTINO Po slabi igri dragocena točka Zadetek v 78. minuti dosegel Jacono Izključeni Pezzato, Conte in Marži Rovereto - Triestina 0:1 (0:0) Strelec: v 78.min. Jacono TRIESTINA: Scrignar (v l.min.Azzalini), Birtig, Incitti, Zanvettor, Zocchi, Tiberio, Liguori (v 52.min.Pavanel), Polmo-nari, Brescini (v 83.min.Marži), Jacono, Marsich. Redke snežinke ter ledeno mrzel zrak so oči-vidno “ohladili" mišice ter zameglili ideje igralcem Triestine, ki so v prvem polčasu igrali letos daleC najslabše. Proti zadnjeuvršCenemu Rove-retu so namreč Pezzatovi varovanci zaigrali dekoncentrirano, brez vsakršne iniciative ter dovolili nasprotniku, da je obdržal pobudo v svojih rokah. Čeprav nevarnosti za Az-zalinija ni bilo. Tržaška vezna vrsta ni v prvem delu niti enkrat založila napad z uporabnimi žogami, tako, da sta bila Marsich in Brescini popolnoma osamljena ter seveda povsem brez moči proti domači obrambi. Popolnoma sta na desni strani odpovedala Birtig in Liguori, pa tudi solidni Pol-monari ni dal ekipi običajnega doprinosa. Polčas se je tako iztekel brez ene same omembe vredne akcije, Čemur je botrovalo tudi razmočeno in skorajda neuporabno igrišče. V nadaljevanju je po treh mesecih odsotnosti spet zaigral Pavanel, ključni mož tržaške vezne vrste, ki je nekoliko poživil anemično igro svoje ekipe. Prvi strel na vrata zabeležimo šele v 60. minuti, ko je Brescini z osebno akcijo lepo streljal ter resneje zaposlil domačega vratarja Zomerja. Trener Pezzato je ob robu igrišča nekoliko preglasno “bodril" svoje fante, tako da mu je sodnik v 70. minuti pokazal pot v slačilnico. Po tem dogodku so se domačini dobesedno zaprli v svojo polovico igrišča, Triestina pa je zaCela izvajati vse močnejši pressing, ki je v 78.minuti obrodil sadove: žoge se je na sredini igrišča polastil Pavanel, toCno podal do Jacona, ta pa je zvabil Zomerja iz vrat ter ga z diagonalnim steelom premagal. Na valu navdušenja je kmalu zatem Marsich z dobro izvedenim prostim stoelom prisilil domačega vratarja na izreden poseg, prav ob izteku srečanja pa sta bila, zaradi medsebojnega obračunavanja, izključena Conte in Marži. Edina pozitivna nota včerajšnje tekme je odličen nastop Pavanela, ki bi utegnil v bodoče postati pravi voditelj igre v tacaš sterilni tržaški vezni vrsti. Omenili bi še dober nastop v drugem polčasu Pobnonarija in Jacona, sicer pa velja gostovanje v Roveretu Cimprej pozabiti. VVALTER BET Ostali včerajšnji izidi: Arzignano - Caerano 1:0, Bolzano - Pro Gorizia 1:0 Donada - Bassano 1:1, Lu-parense - Schio 1:0, Mon-tebelluna - Miranese 1:0, Sanvitese - Arco 2:1 Seve-gliano - Pievigina 1:1. Danes: Legnago - Trevi- PROMOCIJSKA LIGA Za Juvenlino se nadaljuje niz težkih tekem Tokrat se bodo v Standrežu pomerili s Sangiorgino Za Juventino se nadaljuje niz izredno težkih in skoraj odločilnih tekem za napredovanje v višjo ligo. Standreško moštvo, ki je v nedeljo igralo v gosteh proti vodilnemu Staranza-nu in povsem zasluženo iztržila točko (zaslužila pa bi si še kaj veC), bo danes gostilo tretjeuvršCeno Sangiorgino. Današnji Jvuentinin tekmec ima točko manj od naSega moštva, toda tudi tekmo manj, to pa pomeni, da morajo štandreški nogoemtaši danes nujno zmagati. »Končno bi bil cas, da bi se 'tudi nam sreCa nasmehnila. Na zadnjih treh tekmah smo dosegli tri neodločene izide, Čeprav bi si zaslužili vsaj dve točki več. Proti San-giorgini nas Caka zelo težka tekma, saj je to zelo solidna in nevarna ekipa, proti kateri bo beba igrati zelo pametno in odločno od prve do zadnje minute,« je pred današnjo tekmo dejal Danilo Nanut, odgovorni za člansko ekipo Juventi-ne. Standreško moštvo bo igralo brez izključenega Pizzija, ostali nogometaši pa so vsi nared. Naj omenimo, da sta se ekipi v prvem delu prvenstva razšli pri neodločenem izidu 1:1. 2. AMATERSKA LIGA / DERBI NA PROSEKU Deveta zmaga Gaje ali uspeh Krasa po 12 letih? Delitev točk bi obojim škodila - Priložnost za Primorec Zaradi slabega stanja pa-driškega pravokotnika bodo 16. prvenstveni derbi med Gajo in Krasom odigrali na Proseku. Ekipi sta se doslej srečali desetkrat v okvim 3. AL in petkrat v 2. AL. Skupni obračun dosedanjih derbijev je osem zmag za Gajo, štiri uspehe je dosegel Kras, trikrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu. Pri tem bi dodali, da se je le deveti derbi na Padricah (29.9.85) končal brez gola. V vseh ostalih dvobojih je padlo precej zadetkov. Skupno smo jih doslej videli 48. Gaja jih je dala 28, Kras pa 20. Za ljubi- telje statistik bi dodali, da smo zadnji uspeh Krasa nad Gajo zabeležili v osmem derbiju (17.4.1983) v Trebčah (0:3), kar pomeni, da Krasu že skoraj 12 let ne uspe premagati Gajo. Tudi v v zadnjem derbiju (Repen 6.11.1994) so gajev-ci prepričljivo zmagali (4:2). Kako pa bo šlo danes, je težko predvidevati, tudi zaradi kočljivega položaja na lestvici obeh ekip (delita si predzadnje mesto). Voditelje društev smo vprašali za mnenje o derbiju . Stani Kalc (Gaja): »Večjih problemov s postavo mislim, da ne bo, Če- prav 1. AMATERSKA LIGA / ZARJA IN VESNA DOMA, SOVODNJE IN PRIMORJE V GOSTEH Nasprotnik Sovodenj je ranljiv v obrambi, Vesnin pa v napadu Za Zarjo je zmaga spet imperativ - Težka tekma tudi za Primorje Villanova - Sovodnje »Verjetno se bom ponavljal, toda moram pred tekmo spet poudariti iste misli kot pred številnimi tekmami, pred katerimi smo bili favoriti za zmago. Tokrat nas Caka ekipa Villanove, ki je že v prvem delu pokazala, da je solidna ekipa, saj nas je prisilila na neodločen rezultat brez gola. Villanova je sedaj na 11. mestu in še ni na varnem pred izpadom. Zato bo naša naloga na tem gostovanju še težja. Zato moramo igrati pametno, požrtvovalno in brez vsakega podcenjevanja,« nam je pred srečanjem z ViUanovo dejal predsednik Sovodenj Gianni Marson. Sovodnje bodo igrale brez izključenih Bastianija in Caporaleja, ki pa bodo trenerju spet na razpolago že v sredo na zaostali domači tekmi proti Pro Romansu. Današnji nasprotnik Villanova je zlasti »ranljiv« v obrambi, saj je doslej na 21 tekmah prejel kar 32 točk. Slabše se je odrezala le obramba zadnjeuvršCenega Portualeja, ki je dobila kar 40 golov. Basaldella - Primorje Nasprotnik Primorja je kljub nedeljskemu porazu z Rivignanom ostal na tretjem mestu lestvice v družbi Zarje, ki v nedeljo ni igrala. Dvojici pa se je pridružila še Muggesana. Basaldella je letos slabo zaCela. V prvih štirih tekmah je zbrala le tri točke in zato je vodstvo takoj odstavilo trenerja Momzzija in ga zamenjalo s Serettijem. Rezultati so se takoj izboljšali. Pod njegovim vodstvom je ekipa doživela le štiri poraze, od teh tri na domačih tleh. Kot vidimo Basaldella igra bolj uspešno v gosteh, saj od 26 zbranih točk, jih je doma osvojila le deset. Prav to daje upanje Primorju, ki ima še vedno probleme zaradi številnih poškodb (Savarin, Mi-slej, Auber, Digovich). Peter Stoka pa je izključen. Zaradi okrnjene postave bo moralo Primorje igrati še bolj zbrano in motivirano, ker bi domačini gotovo izkoristili vsako napako rdece-rumenih. Ti bi se danes zadovoljili tudi z neodločenim rezultatom. Vesna - Mereto Kot že prejšnjo nedeljo bodo tudi danes Križani stopili na igrišče v precej okrnjeni zasedbi. Ce je po eni strani res, da bodo vratar Zemanek, Venturini in Ricci po diskvalifikaciji spet na razpolago trenerju Nonisu, so bili ta teden po drugi strani kaznovani Krisciak, Malusa (na sliki) in Peter Sedmak. Na srečo Križanom pride v goste novinec lige, ki je sicer odlično startal (šest tekem, devet točk), nato pa je precej razočaral, sa je Mereto v prvem delu skupno zbral 15 točk. V povratnem delu pa igra še slabše. Do prve točke je prišel šele prejšnjo nedeljo, ko je doma igral neodločeno 1:1 z Buiese. Prav v tej tekmi je Mereto privic tudi dosegel gol v povratnem delu. Neprodomost napadalnih vrst gostov je vsem dobro znana, saj so v 22 tekmah dali le deset golov. Čeprav bodo igrali v okrnjeni postavi, naj bi bili torej Križani favoriti, vendar pod pogojem, da ne podcenjujejo nasprotnika. Previdnost v takih primerih ni odveC. Zarja-Bearzi Zarjanom pride v goste nevaren nasprotnik, pa Čeprav je prvi del prvenstva končal na 14. mestu lestvice. V povratnem delu igra Bearzi res zanesljivo. V šestih tekmah je zbral devet točk in se povzpel na sredino lestvice. Serijo štirih zaporednih zmag mu je prejšnjo nedeljo prekinila Vesna, ki je prisilila VidemCane na dehtev točk. Ker gostje trenutno nimajo problemov z lestvico, bodo v Bazovici gotovi igrali sproščeno, torej popolnoma obratno od Zarje, ki mora igrati na vse ah niC, ker se vodilni Rivignano vedno bolj oddaljuje. S tekmo veC ima že šest točk prednosti nad Zarjo. To pomeni, da je za Bazovce danes zmaga obvezna, saj bi bila usoda Zarje v nasprotnem primem verjetno zapečatena. Kar se tiče postave mislimo, da trener Bidussi ne bi smel imeti večjih problemov. Kaznovan je le DizdarjeviC. se bo odsotnost IOZ- rov naše ekipe. Z nami igra že veC let (prip. ur., doslej je igral že 174 prvenstvenih tekem). Zaradi kočljivega položaja na lestvici, tako kot mi, tudi Kras računa na zmago, ker z neodločenim rezultatom si ne bi opomo-gli. Zato mislim, da bo derbi zelo napet, ker poraza si ne moreta privoščiti ne ena ne draga eldpa. Po derbiju ostaja samo še o$pm kol in zamujeno, je vse težje nadoknaditi.« Vinko Gregoretti (Kras): »Ce upoštevamo, da neodločen rezultat ne bi spremenil položaja moštev, je razumljivo, da oboji ciljamo na celotni izkupiček. Komu bo uspelo, je težko predvidevati, ker v derbiju-končni rezultat je vedno velika neznanka. Mi upamo na zmago, tudi zaradi tega ker nimamo problemov s postavo. Gotovo ne bo igral Spazzapan, ki po tekmi z Isonzom (13. koto) ne zahaja veC na treninge. Danes mislim, da bo igral tudi naš »bomber« Lacala-mita, ki je prejšnjo nedeljo zaradi poškodbe sedel med rezervami. Za nas je njegov nastop važen. Doslej je dal že 10 golov in upam, da bo tudi danes uspešen.« Poggio - Primorec Trebenci gredo v goste ekipi, ki je do 9. kola bila na vrhu lestvice. V desetem kolu je moštvo iz ZdravšCine dohitel Maria-no. sedaj pa je Poggio s 25 točkami na petem mestu ' lestvice. S telono veC ima štiri točke manj od vodilne Costalunge. V zadnjih štirih tekmah so se morali zadovoljiti s štirimi neodločenimi rezultati. Zadnjega so dosegli prejšnjo nedeljo proti zadnjouvršCe-nemu Foglianu. Zato se Trebencem nudi lepa prilika, da nadaljujejo s serijo pozitivnih rezultatov, Čeprav danes v Zdravšcini zaradi poškodb in izključitev ne oodo igrali v polni postavi. 3. AL Mladost Veimealiano tudi »derbi« navijačev Mladost - Vermegliano Po spodbudnem nedeljskem nastopu v Tržiču in zmagi z 1:0 proti Romani bo doberdob-ska Mladost danes gostila ekipo Vermegliana, ki ima enako število toCk (12) kot Doberdobci. Za doberdobsko moštvo bo to skoraj »krajevni derbi«, saj je Vremljan oddaljen od Doberdoba le nekaj kilomtrov. Zato je tudi pričakovati precejšnje število navijačev tudi iz Vremljana. Mladost bo igrala skoraj v popolni postavi, saj je odsoten le izključeni Morris Brissi. Po nedeljski lepi predstavi v TržiCu v taboru Mladosti upajo tudi na podporo svojih številnih navijačev. Breg - Pieris Obetajočo pozitivno serijo Pierisa (pet tekem, devet toCk) so v začetnem delu prvenstva prekinili prav Brežani, ki so nadigrali domačine z zgovornim 2:0. Po tem porazu se je pri Pierisu nekaj zataknilo, ker do konca prvega dela (sedem tekem) je ekipa slavila le proti povprečnemu Venusu. V drugem delu prvenstva pa Pieris spet igra s polno paro. V štirih tekmah ni še prejel gola in je zbral kar osem točk. Bodo tudi tokrat Brežani prekinili serijo pozitivnin nastopov Pierisa? Dolina - San Vito Čeprav so Tržačani na osmem mestu lestvice (20 točk) bodo trd oreh za Dolincane, ki že devet tekem zaporedoma poraženi zapuščajo igrišče. Prav zaradi tega je Dolina osmaljena na repu lestvice. Kljub temu navijači niso še zgubili vseh upanj, ker so prepričani, da ekipa lahko doseže še kakšen dober rezultat. Ce upoštevamo, da so Do-linCani v zadnjih tekmah precej razočarali, mislimo da bi danes zanje tudi osvojitev točke predstavljala lep uspeh ŠPORT Nedelja, 5. marca 1995 'CP SMUČANJE / SMUK ODBOJKA / EVROPSKI POKALI NOVICE Danes bosta v Saalbachu kar dve tekmi! Milanski Tally izločen iz finala Zaradi megle in snega prestavili tudi smuk v Aspnu V polfinalu pokala CEV Milančnai izgubili proti Orestiadi - Naprej Daytona in Cariparma SAALB ACH-HIN-JERGLEMM, aspen -Prireditelji tekem za svetovni smučarski Pokal res nimajo-sreče, faradi močnega sneženja je ženski smuk v Saalbach-Hinterglem-ki bi se moral začeti včeraj ob 11. uri, odpovedan in prestavljen na oanes. Danes bosta tako v istem dnevu tako smuk kot tudi superve-reslalom, so sporočili °rganizatorji. Start smuka je napovedan za ''iO uro, superveleslaloma pa za 13.30 uro. To )e prvič v zgodovini Ruskih tekem za svetovni pokal, da bodo smuk in superveleslaom lzpeljali na isti dan. Or-ganizatorji so imeli zara-i novega snega obilo ežav pri pripravi proge; Bo Inter ustavil Juventus? Interjevc poskus, c ustavi vse bolj nezadrZi gventus, dvoboj med m tekmi Lazia Proti Fiorentini obstanek v A lige. Saje^S Eo d VeC do 11 hudi časi Predsednik nJ! Zaupanji Prihodnost in Vu sn o-- ^ašanje pj j168 dovolj ^es celo Pnnos Rot ua verjetni nak lansk P^enstva za rezerve. -uzion tlnO mORC faCunati n v vrhnjem delu je nasulo 25, v spodnjem pa deset centimetrov novega snega. Ker so nov sneg poskus ati odstraniti s proge, so začetke tekmovanja prestavil na 14. uro, vendar jim smuka ni uspelo zagotoviti. Odpadel je tudi moški smuk v Aspnu. 2e v petek ni bilo mo-goCe izvesti drugega treninga, včeraj pa je zgornji del proge prekrivala gosta megla, nakar je obmoCje Aspna zajel pravi snežni metež, ki je prisilil organizatorje, da odpovejo tekmo. Smuk naj bi izvedli danes namesto superveleslaloma, ki bo konec prihodnjega tedna v Kvittfjellu na Norveškem. ŽENEVA, PARMA -Pred finalnimi nastopi v pokalih prvakov in prvakinj, ki bodo konec prihodnjega tedna na Dunaju in v Bariju, se v teh dneh odvijajo finalne tekme v ostalih moških in ženskih mednarodnih odbojkarskih pokalih. Prvi finalist moškega pokala pokalnih zmagovalcev v Ženevi je Day-tona iz Modene, ki je s 3:0 premagala belgijski Knack Roeselare, Čeprav s svojim nastopom ni zadovoljila trenerja Bagno-lija. Proti resnično skromnemu nasprotniku (najslabšemu med finalisti) sta zadovoljivo igrala le podajalec Vullo in ruski center Olikver. Luca Cantagalli ni stopil na igrišče, ker je med ogrevanjem dobil močan udarec z žogo v glavo, a danes bo bržkone na svojem mestu. Polfinalni rezultat Daytona - Knack 3:0 (15:5; 17:16; 15:11) Modena: Babini 4+9, Olikver 7+20, Vullo 5+4, Bracci 6+6, Van De Goor 3+12, Cuminetti 9+18; Peccagnella 0+1, DalVOlio. Roeselare: KovaC 2+5, Tanghe 0+1, Radu 4+27, Engelen 5+14, Paddock 6+8, Vermelen 1+7; Ler-no, Evens. SODNIKA Evard (Svi) in Ozarboy (Tur). Drugi polfinale: Soria - Solun večerna tekma V Parmi je na sporedu pokal CEV, kjer je v prvem polfinalu prišlo do velikega presenečenja, saj je grški Orestiada po KROS / NA TEKU PETIH MLINOV V ITALIJI Fifa Bayesa četrtič zapored • Pred ciljem prehitel favorita na blžnjem svetovnem prvenstvo Tergata SAN VITTORE OTONA - Trofeja Petih mlinov v italijanskem kraju San Vittore Olona pri Va-reseju je ena zadnjih pomembnejših mednarodnih preizkušnjah pred svetovnim prvenstvom v krosu 25. marca v Durha-mu na Angleškem, na njej pa se je že CetrtiC zapored uveljavil etijopski tekaC Fita Bayesa. Na 10 km dolgi progi je premagal mladega Kenijca Paula Tergata, ki velja za glavnega favorita na bližnjem svetovnem prvenstvu. Tergat je vodil tri kroge, vendar ga je Bayesa dohitel 200 metrov pred ciljem in ga prepričljivo premagal. Bayesa se je letos udeležil le enega teka za svetovni pokal v krosu v Bruslju in ga tudi osvojil. Med ženskami je drugič zapored zmagala Portugalka Albertina Dias. Vrstni red, moški: 1. Fita Bayesa (Eti) 34:26; 2. Paul Tergat (Ken) 34:28; 3. Šalah Hissou (Mar) 34:35; 4. Larbi El Khatta-bi (Mar) 34:38; 5. Umber-to Pusterla (Ita) 35:04; 6) Andrea Arlati (Ita) 35:10; 9. Angelo Carosi (Ita) 35:34; 10. Gianni Crepal-di (Ita) 35:45. Ženske: 1. Albertina Dias (Por) 20:15; 2. Katherine Kimi (Ken) 20:20; 3. Martha Emstdottir (Isl) 20:41; 4. Rosanna Martin (Ita) 20:52; 5. Margareta Mam-sova (Rus) 20:59; 6. Silvia Sommaggio (Ita) 20:59; 10. Nives Curti (Ita) 21:28. Svetovni pokal IAAF, moški: 1. Paulo Guerra (Por) 100 točk; 2. Ismael Kimi (Ken) 91, 3. Šalah Hissou (Mar) 79, 4. James Kariuki (Ken) 72, 5. Um-berto Pusterla (Ita) 60, 6. Domingos Castro (Por) 57, 7. Shem Kororia (Ken) 56, 8. Ondoro Oso-ro (Ken) 52, 9. Fita Baye-sa (Eti) 50. Zenske: 1. Rose Chemiyot (Ken) 100, 2. Catherina McKiernan (Irs) 91, 3. Catherine Kirni (Ken) 80, 4. Elena Fi-datov (Rom) 77, 5. Gabriela Szabo (Rom) 75. petih setih igre premagal milanski Tally. Grki se bodo v finalu pomerili z gostiteljem pokala, moštvom Cari-parme, ki je v slabi uri igre nadigrala ruski Sa-motlor. Najboljši pri gostiteljih so bili Botti, Gi-retto in nizozemski podajalec Balnge. Orestiada - Tally Milan 3:2 (12:15, 13:15, 15:12,15:11,18:16) TALLV: H. Zlatanov, Bedino (1 + 5), Egeste (0 + 3), Vergnaghi (10+12), Conte (11+21), Gallia (13 + 20), Stork (5+5), Posthuma (7+1). ORESTIADA: DjuriC (2+6), Bozidis (7+6), Amaxopoulos, Samaras (19+17), Tsakiropoulos (9+23), Moschofidis, Gramatikopoulos (7+12), M.Stoev (9+21). SODNIKA: Končnik (Slo) e Casanova (Por). Cariparma - Samotlor 3:0 (15:4,15:6,15:3) Cariparma: Giretto (8 + 2), Gravina (3+8), Giani (4+18), Farina, Ri-naldi (7+3), Botti (7+3), Blange (2+1). Samotlor: Rukov, Ser-ditov (2+3), Tschoukine (4+4), Gorbatkov (2+1), Voronkov (0+9), Nikolt-chenko, Kovalenko (2+3), Bedouline (0+14). SODNIKA: Hobor (Madž) e Gimenez (Spa). Današnji spored: tekma za 3. mesto Tally -Samotlor (13.30, finale za 1. mesto: Cariparma -Orestiada Pokal pokalnih zmagovalk Polfinalna izida: Anthesis Modena -Brummel Ancona 3:2 (15:7, 15:7, 12:15, 11:15, 15:12); Muenster - Pa-nathinaikos Atene 3:0 (15:2, 15:10, 15:3) ODBOJKA / ZR JUGOSLAVIJA ZMAGALA NA KVALIFIKACIJAH Uspešna vrnitev na evropsko sceno ne sme presenetiti BEOGRAD - Po skoraj treh letih »izgnanstva« iz mednarodnih aren se je odbojkarska reprezentanca ZR Jugoslavije uspešno vrnila na evropska športna prizorišča, saj je v Ko-benhavnu v prvi tekmi kvalifikacijske skupine C za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo septembra v Grčiji, premagala Dansko s 3:1. Za številne, ki ne poznajo odbojkarskih razmer v ZR Jugoslaviji, je bila zmaga v Kobenhavnu veliko presenečenje. Vendar je bilo takšen razplet vsekakor lahko pričakovati, saj reprezentanca Danske spada v srednji razred evropske odbojke, reprezentanco ZR Jugoslavije pa sestavljajo igralci, ki nastopajo za vrhunske evropske klube, tako da v Času sankcij niso biti prikrajšani za nastope na mednarodnih prizorišč. Vsi igralci prve Sesterke, ki je na srečanju v Kobenhavnu tudi nosila največje breme, nastopa v grški oziroma italijanski ligi: KrdževiC in TanackoviC (Ktisifon, Grčija), Petrovič (Aris, Grčija), Nikola GrbiC (Ga- beca Galatron, Italija), Vladimir GrbiC (Ignis, Italija) in Slobodan KovaC (Ventaglio Gioia del Colle, Italija). Najverjetneje pa se jim bosta poleti pridružila Se VujeviC in Vitez, najboljša igralca Partizana oziroma Vojvodine. . »Najbolj pomembno je, da smo uspešno Startali v kvalifikacijah. Poznalo se je, da naši reprezentant) e niso biti dovolj uigrani, a so biti izjemno motivirani za srečanje z Danci. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih tekmah se bolj prepričljivi,« je po zmagi v Kobenhavnu povedal Lazar GrozdanoviC, direktor strokovnega štaba »modrih«, v katerem so poleg njega Se trenerja dveh najboljših klubov Partizana in Vojvodine, Zoran GajiC in Bogdan SretenoviC. Zmaga nad Danci je dobesedno opila ljubitelje odbojke v ZR Jugoslaviji, tako da so zdaj vsi prepričani, da si »modri« lahko izborijo mesto na evropskem prvenstvu. Toda prava vrednost reprezentance se bo videla Sele v tekmi s Švedsko. »Potrudili se bomo, da bomo imeti pred odločilnimi dvoboji proti Švedski krajše priprave, da se Cim bolje uigramo,« načrtuje GrozdanoviC. Vsekakor pa je največji problem, s katerim se srečujejo vodilni možje jugoslovanskega moštva, da ne vedo, ali lahko računajo na najboljše odbojkarje v najtežjih tekmah. Igralci v svojih pogodbah s klubi v tujini nimajo klavzule o nastopu za državno reprezentanco. Tako se lahko zgodi, da najboljši ne bodo igrali (KrdževiC, Petrovič, KovaC...) prav takrat, ko bo najbolj potrebno. Slobodan KovaC je dan pred tekmo v Kobenhavnu nastopil v Bariju na zelo močni tekmi italijanske lige. Naslednjo kvalifikacijsko tekmo za nastop na EP bo reprezentanca ZR Jugoslavije odigrala 18. marca proti Danski. Srečanje bo najverjetneje v Novem Sadu, pričakujejo pa, da se bo na tribunah zbralo okoli 7000 gledalcev. Maja MaršiCeviC V NHL razmišljajo o spremembah pravil NEW YORK (STA/AP) - Vodilni možje severnoameriške poklicne hokejske lige NHL razmišljajo o spremembi nekaterih pravil, s katerimi bi dosegli hitrejšo, lepšo in učinkovitejšo igro. Spremeniti nameravamo pravilo prepovedanega položaja in omejiti možnosti oviranja igralcev, s Čemer bi nadarjeni igralci dobiti veC možnosti za igro, je dejal podpredsednik NHL Brian Burke. Ostra igra naj bi »dušila hitrost in estetsko vrednost hokejske igre,« meni Burke. Nova pravila bodo po mnenju strokovnjakov, ki jih pripravljajo, omejila strogo obrambni sistem igre nekaterih klubov, posebej očitno Floride Panthers v zadnjih dveh letih, saj bodo imeti po Burkovih besedah obrambni igralci, posebej tisti s slabim vodenjem in slabo kontrolo ploščka, veliko manj možnosti za uveljavitev. Nova pravila še niso dokončno oblikovana. Rezultati: N.Y. Rangers - Philadelphia 5:3, Dallas - Anaheim 4:0, Chicago - Edmonton 5:2; vrstni red: vzhodna konferenca - atlantska divizija: N.Y. Rangers 25, Tampa Bay 20, N.Y. Islanders 19, Philadelphia 19, New Jersey 18, Florida 17, VVashington 13; severovzhodna divizija: Pittsburgh 30, Quebec 30, Boston 24, Buffalo 19, Montreal 18, Hartford 17, Ot-tavva 7; zahodna konferenca - centralna divizija: Detroit 27, Chicago 27, St. Louis 25, Toronto 21, Dallas 17, VVinnipeg 15; pacifiška divizija: Calgary 24, San Jose 20, Vancouver 17, Edmonton 16, Los Angeles 14, Anaheim 13. Brazilija vodi, Slovenija nazaduje ZURICH (STA/AP) - Svetovna mednarodna nogometna zveza (FIFA) je 21. februarja objavila najno-vejšo lestvico reprezentanc. Na vrhu so še vedno aktualni svetovni prvaki Brazilci, drugi so Spanci in tretji Italijani, ki so napredovati za eno mesto in tako nh četrtega potisniti Svede. Slovenska reprezentanca je sedaj na 89. mestu, kar je za osem mest slabše kot so biti uvrščeni na zadnji lestvici, ki jo je objavila FIFA decembra preteklo leto. Med prvo petnajsterico sta najveCji preskok napravila Argentina in Mehika. Slednji so s 15. mesta napredovati na 10., nekdanji svetovni prvaki pa so se z roba deseterice preseliti na sedmo mesto. Na drugi strani so največ izgubiti Nizozemci in Švicarji, ki so s sedmega mesta padli na enajsto. Reprezentantje iz dežele tulipanov so biti šesti, sedaj pa so osmi. Lestvica (21. februar): 1. Brazilija 66.54 točk (1), 2. Španija 61.70 (2), 3. Italija 61.57 (4), 4. Švedska 61.12 (3), 5. Nemčija 60.96 (5), 6. Norveška 59.99 (8), 7. Argentina 59.45 (10), 8. Nizozemska 59.91 (6), 9. Mehika 58.94 (15), 10. Irska 57.20 (9).89. Slovenija 21.53 (81). Teniški turnirji po svetu INDIAN VVELLS: Četrtfinalni izidi: Arantica San-chez Vicario (Spa/1) - Chanda Rubin (ZDA) 7:6 (7:5), 6:2, Nataša Zvereva (Blr/4) - Elena lihovceva (Rus) 6:4, 6:0, Mary Joe Femandez (ZDA/8) - Con-chita Martinez (Spa/2) 7:6 (7:3), 6:2, Naoko Sawa-matsu (Jap/5) - Lindsay Davenport (ZDA/3) 4:6, 6:4, 7:6 (7:4). MENICO CnY: Četrtfinalni izidi: Thomas Muster (Avt/2) - Oscar Martinez (Spa/8) 7:6 (8:6), 6:1, Alex Corretja (Spa/3) - Jordi Burillo (Spa) 7:5, 3:6, 7:6 (7:5), Femando Meligeni (Bra) - Mark Petchey (VB) 3:6, 6:2, 7:6 (7:3), Francisco Clavet (Spa/6) - Mauri-cio Hadad (Kol) 6:4, 6:1. ROTTERDAM: Četrtfinalni izidi: Richard Krajicek (Niz/5) - Andrej Medvedjev (Ukr/4) 7:6 (7:5), 6:4, Omar Camporese (Ita) - Sjeng Schalken (Niz) 6:2, 6:3, Jevgenij Kafelnikov (Rus/2) - Martin Damm (Ceš) 6:0, 7:6 (8:6), Paul Haarhuis (Niz) - Jeff Taran-go (ZDA) 6:4, 6:4; polfinale: Haarhuis (Niz) - Kafelnikov (Rus) 3:6, 6:3, 7:6 (7:5). SCOTTSDALE: Četrtfinalni izidi: Todd Martin (ZDA/l) - Carsten Arriens (Nem) 7:5, 7:6 (7:1), Jim Courier (ZDA/2) - Mark VVoodford (Avs/8) 6:3, 6:3, Mark Philippoussis (Avs) - Jonas Bjorkman (Sve) 3:6, 6:4, 6:4, Stefan Edberg (Sve) - Brett Števen (NZL) 6.3, 6:2. NBA: Nov presenetljiv poraz Houstona SAN ANTONIO - Spursi so v NBA s košem Rod-mana tri sekunde pred koncem premagali Orlando, Phoenbc pa je šele po podaljšku zlomil odpor Seattla. Kar dva podaljška sta bila potrebna Laker-som za uspeh s Kingsi (zadnje odločilne 4 točke je dosegel Vlade Divac), praznih rok pa je spet ostal lanski prvak Houston Rockets, ki je moral priznati premoč skromne Minnesote. IZIDI - petek: Phoenbc - Seattle 122:118* (Barkley 33, K.Johnson 25; Schrempf 31), San Antonio -Orlando 112:111 (D.Robinson 24; O’Neal 36), Lakers - Sacramento 109:104** (A.Miller 18), Gol-den State - Charlotte 86:116 (Alexander 18; Mour-ning 22, Curry 21), Boston - Mihvaukee 103:91 (Radja 24, Douglas 23; Day 23), Minnesota - Houston 108:105 (Gugliotta 21, Laettner 18; Olajuvron 28), VVashington - Indiana 111:106 (Hovvard 20, MacLean 19; Smits 24, Miller 21), Denver - Miami 100:98 (Rauf 22; Rice 24), Atlanta - Detroit 94:78 (Augmon 19, Blaylock 18), New Jersey - Philadelphia 98:102 (Barros 24). Na Vzhodu vodi Orlando (44-14), pred New Yorkom (36-19), Charlot-tom (37-21), Indiano (34-22) in Clevelandom (33-23), na Zahodu pa je Phoenix (44-14) pred Utahom (41-16), San Antoniom (38-16), Seattlom (38-17) in Lakersi (35-20). (VJ) KOŠARKA / SINOČI V C1 LIGI Jadranovci uspešno igrali tudi v Gradišču Zanesljivo so premagali Italo - Pregare »počival« Itala Gradišča - Jadran TKB 64:88 (26:39) ITALA: Toneatto 14 (2:4), Baslini 4 (2:2), Cri-sma 1 (1:4), Paduan 12 (6:6), Merlin 17, Pellizzon 12, Cabas 4, Zorba, Simonini n.v., trener Čehovin. PM 11:16. PON: Cabas (24), Toneatto (38). 3T: Pellizzon 4, Merlin 3, Toneatto 2. JADRAN: Arena 18 (7:16 met za 2, - met za 3, 4:5 pm), Oberdan 21 (4:6, 1:3, 10:11), Pregare n.v., Emili 2 (1:1, -, -), Vitez 20 (10:12, -, 0:1), Samec, Rauber 17 (2:7, 4:7, 1:2), Hmeljak 2 (1:4, -, -), Grbec 8 (0:1, 1:2, 5:6), Klabjan, trener Vatovec. Met za 2: 25/47, met za 3: 6/12, skupno 31/59, pm 20:25, 3T: Rauber 4, Grbec 1, Oberdan 1. SON: 15. PON: Samec (20). GRADIŠČE - Jadranovci so sinoCi premostili Se oviro iz Gradišča in tako Se naprej zanesljivo vodijo na lestvici Gl lige. Bojazen pred tem gostovanjem je bila očitno odveč. Naša ekipa si je celo privoščila to, da je dala Davidu Pregarcu možnost »počitka« (gleženj še vedno malce nagaja), ki je sicer sedel na klopi, ni pa vstopil na igriSCe. Kljub temu je naša združena ekipa brez težav zmagala. Vsakič, ko so jadranovci nekoliko bolje zaigrali v obrambi, so spravili v velike težave gostitelje, ki so v glavnem skušali presenetiti naše z meti za tri točke. Po izenačenih uvodnih potezah so si jadranovci priigrali rahlo prednost, ki so jo ob polčasu povečali na 13 točk. V nadaljevanju so se sicer gostitelji približali našim na samih šest točk, več pa niso zmogli. Ob odlični »režiji« Deana Oberdana, ki je dal tudi 21 točk, ter doprinosu v napadu Viteza, Rauberja in Arene, so jadranovci zlahka premagovali nasprotnikovo obrambo in razlika se je skokovito večala in zaensljiva zmaga naše združene ekipe je bila tu. Naj omenimo še dobro igro Michela Grbca, ki se vraCa v najboljšo formo. Poleg 8 točk je Michel imel še 4 skoke in celo eno blokado nad visokim Paduanom. Oba bivša jadranovca, ki nastopata za Italo, sta tokrat slabše igrala. Cri-sma je dal samo eno točko, Merlin je sicer dosegel večji izkupiček točk, imel pa je slab odstotek pri metu. (Kaf) Dean Oberdan (22 točk) KOŠARKA / ITALIJANSKA Al LIGA Tržaški lllycaffe danes v Pistoii Včeraj je v anticipirani tekmi v Bologni Filodoro premagal Buckler s točko razlike BOLOGNA - Na včerajšnjem mestnem derbiju košarkarske Al lige v Bologni je po zelo izenačenem in ogorčenem boju Filodoro premagal vodilni Buckler s 84:83 (47:45). Esposito (28 točk) in DjordjeviC (24) sta bila najboljša strelca pri Filodoru, DaniloviC (25) pa je bil najuspešnejši pri Bucklerju. V zadnjem kolu prve faze tega prvenstva bo tržaški Illycaffe, ki je na finalnem turnirju za italijanski pokal poskrbel za veliko presenečenje, saj je osvojil drugo mesto za Benettonom, danes gostoval v Pistoii, kjer ga Caka izredno težka naloga, srečanje z Madiganom. Bati se je predvsem, da bi danes tržaški košarkarji v Pistoii igrali preveč »sproščeno«, Ceš, v Četrtek in petek smo že dosegli svoj cilj, tako da si lahko poslej tudi oddahnemo. Sicer pa je Illycaffe na »final-ofuru« dokazal, da se lahko kosa tudi z boljšimi italijanskimi ekipami, zato bi lahko Burtt in soigralci danes spet poskrbeli za prijetno presenečenje. Derbi današnjega sporeda bovsekakor v Trevisu, kjer bo domači Benetton igral pro- ti Scavoliniju. Moštvo iz Pesara se bo hotelo na vse viže oddolžiti za porazna nastopa na italijanskem pokalu. Kaže, da se celo stolček trenerja Bianchinija precej maje. DANAŠNJI SPORED (18.30): Birex - Co-merson, Cagiva - Pfizer, Madigan - Illy' caffe, Metasystem - Panapesca, Sterfenel -Teorematour, Benetton - Scavolini. VRSTNI RED: Buckler Bologna in Filodoro bologna 38, Scavolini Pesaro 36, Cagiva Varese 34, Stefanel Milan 32, Benetton Treviso, Birex VErona in Teorematour 30, Comerson Siena 22, Pfizer Reggio Calabria 18, Ulycaffe Trst in Madigan Pistoia 10, Panapesca Montecatini in Metasystem 6. Danes goriški Bresdalat prati Teamsystemu Goriški Brescialat bo danes v Vidmu igral proti Teamsystemu, ki se je v prejšnjem kolu celo privoščil neverjetni spodrsljaj, domači poraz z Aurigo iz Trapa-nija. Carlton Myers in ostali bodo danes zato dopotovali v Videm izredno motivirani-Po drugi strani pa goriški navijači pričakujejo od svoje ekipe po tolikih razočaranjih uspešen nastop. KOŠARKA / SINOCI V MOŠKI C2 LIGI Borov presing se je obrestoval Fagagna premočna za Dom Manzano - Bor Radenska 69:77 (38:33) BOR: Susani 7 (3:6 met za 2, 0:2 met za 3, 1:1 pm), Perčič 9 (4:8, -, 1:3), De-beljuh 13 (3:9, 2:6,1:2), Batini 21 (6:11, 0:1, 6:10), Smotlak 18 (4:9, 0:1,10:10), Bosser (0:2, -, -), Rasman (0:2, -, -), Rustja 5 (1:4,1:1, -), Pettirosso (0:1, -, -), R. Simonič 4 (2:3, -, -), trener Sancin. Met za 2: 23/55, met za 3: 3/11, skupno 26/66, PM 19:26. 3T: Debeljuh 2, Rustja 1. SON: 22. Borovci so v Manzanu dosegli lepo zmago, Čeprav do 31. minute nič ni kazalo, da jim bo uspelo. Tedaj ROKOMET / MOŠKA C LIGA Na razmočenem igrišču Kras Trimac boljši od Vigarana Kras Trimac - Vigarano 28:16 (12:4) KRAS TRIMAC: Granzotto, Glavina, Cebulec 2, Sardoč 3, Pertot 7, Oberdan, Costanzo 3, Najt 4, Vremec 5, Milic 1, Raseni 1, Colja 2. Krasovi rokometaši so v 11. kolu C fige na (razmočenih) domačih tleh brez težav premagah Pepelko v figi, moštvo Vigarana. Tekma se je pričela s tricetrtumo zamudo, ker je bilo potrebno počakati na umiritev padavin. Ko je deževalo z manjšo močjo, se je tekma pričela, Čeprav je bilo na obeh straneh veliko napak, nerodnosti in korakov zaradi spolzke žoge. Tudi zaradi tega se je prvi polčas končal z razmeroma nizkim rezultatom in vodstvo krasovcev »le« z osmini goli prednosti. V drugem delu srečanja so se igralci Krasa Trimac končno privadih razmeram na igrišču in s sproščeno igro popolnoma nadigrah skromnega nasprotnika. Posebno dobro je bilo podajanje pivotom, ki sta uspešno polnila nasprotnikovo mrežo, Pertot, ki je v zadnjih Časih igral bolj malo, pa je dokazal, kaj resnično zmore. Krašovci so izvedli tudi veliko število protinapadov, tako da so v drugem polčasu dosegli maksimalno prednost trinajstih golov, srečanje koncah pa z razliko +12. Večina Krasovih rokometašev se je vpisala med strelce. (I.C.) Ženska C liga Albatros Malo - Kras Trimac 19:19 (8:11) so zaostajah za 11 točk. Naši košarkarji so uspešno zaceh in po 5 minutah vodili z 10:5. Tudi po 10 minutah so bili boorvci v prednosti, toda le za 4 točke, že pet minut kasneje so gostitleji izid izenacih na 21:21 ter ob koncu polčasa vodih s 5 točkami razlike. V drugem polčasu so borovci pričeli z agresivnim presingom, ki v uvodnih minutah ni dal sadov. Nasprotno: v 25. minuti so že zaostajali za 10 točk (33:43), 5 minut pozneje pa za 11 (45:56). Agresivna obramba borovcev pa je očitno zdelala domaCe košarkarje, saj so borovci z delnim izidom 27:6 zasluženo zmagah. Za to pomembno zmago je treba pohvaliti vse Borove košarkarje, ki so v drugem polčasu »garali« v obrambi in skupno s trenerjem tudi verjeli, da bo »pressing« prej ali slej obrodil sadove. Tako je tudi bilo. Posebno pohvalo pa si zaslužita David Barini (ki se je lažje poškodoval) in visoki Giancarlo Bosser, ki je v ključnih trenutkih ulovil štiri pomembne odbite žoge v napadu. Dom Agorest - Peressini 93:117 (40:60) DOM: Košuta 14 (3:7 met za 2, 0:1 met za 3, 8:10 pm), Jarc 14 (5:8, -, 4:6), Corsi 12 (3:4, 2:5, -), Pod-bersig 16 (7:10, - 2:3), Am-brosi (0:1, -, -), Battello 1 (-, -, 1:2), Kocjančič (0:1, -, -), Silič (0:1, -, -), trener Miani. Met za 2: 23/52, met za 3: 2/6, skupno 25/58. 3T: Corsi 2; pm 27:36. SON: 25. PON: Corsi (25), Košuta (40). PERESSINI: Rosa 9, Ro-vere 26, Gregoris 2, Cossio, D’ Angelo 17, Pascolo 11, Rosso 39, Rijavec, Gattolini 11, trener Bardini. SODNIKA: Goiy in Geli-crisio (oba Trst). Domovci so visoki izgu-bili proti zares dobri postavi iz Fagagne, ki razpolaga s popolno in kakovostno ekipo. Ze od samega začetka srečanja so gostje visoko povedli (25:8 v 5’), ne da bi zgrešili niti enega meta. V nadaljevanju so se belor-deCi bolje upirali iz zmanjšah zaostanek na 10 točk (41:31 v 15’), predvsem po zaslugi učinkovitega Podbersiga. Pred koncem polčasa pa so gostje z neustavljivo dvojico Rovere in Rosso spet visoko povedli in dejansko zapeCatih srečanje v svojo korist. V drugem delu tekme ni bilo večjih sprememb, saj so bili belordeCi nemočni, predvsem pri kritju visokih centrov, ki so pobrah veliko število odbitih žog tako v napadu kot tudi v obrambi. Vsekakor Mianovi varovanci niso popustili in se zagrizeno borili do konca srečanja, tako da je bil delni izid drugega polčasa le 55:53 za goste. Poleg običajnega Di Cecca si tokrat zasluži pohvalo tudi Dušan Košuta, ki se je izkazal predvsem v drugem delu tekme. Moška D liga Goriziana - Sokol Warm 83:63 (40:35) Acli - Kontovel 59:81 (27:34) JADRANJE / V ALASSIU Za Bogatčevo se jutri začenja »lov« na Atlanto 1996 Arianna Bogateč, naša najboljša jadralka, je že v petek odpotovala v Alassio, kjer bo od jutri do soboto prva predolimpijska preizkušnja v vseh olimpijskih razredih. Tekmovanje je odprte vrste, to se pravi, da smejo na njem tekmovati tudi tujke in tujci, boj pa se bo odvijal zlasti med elani italijanske jadralne zveze, saj je nagrada nastop na olimpijskih igrah. Za v Itahji že dolgo Časa nepremagano BogatCevo se torej jutri začenja lov na Atlanto 1996. KOŠARKA / PROMOCIJSKO PRVENSTVO Poletovci zasluženo dobili slovenski deibi z Brežani Polet Metra - Breg 107:92 (50:39) POLET: Bogateč 10 (2:2), Berdon 7 (1:4), Klanjšček 28 (2:4), BrišCik 4 (0:1), Vremec 27 (3:4), M.Pertot 17 (6:6), Doles, Franco 8 (0:1), G.Bajc 6 (4:4). PM 18:26. SON: 26. PON: Berdon (33), G.Bajc (37), Klanjšček (39). 3T: Vremec 4, M.Pertot 3. BREG: Pavhca 22 (2:2), O.Pregarc 12 (6:6), P.Bandi 4 (2:4), Filipčič 23 (4:7), M.Bandi 2, M.Barini 10 (3:4), M.Salvi 19 (5:6), Krevatin, I.Malalan. PM 22:29. SON: Breg 29. PON: Filipčič (32), M.Salvi (35), Krevatin (39), M.Barini (40). 3T: Pavhca 2, M.Barini 1. Sodnika: Bernobich in Scudiero (oba Ts) Poletovci so osvojih že tretjo zaporedno zmago. Tokrat so v slovenskem derbiju zasluženo premagali Brežane. Opensko moštvo je zelo dobro začelo, saj je že po 5. minuti vodilo kar z 21 točkami razlike (31:10). Nato je Brežanom le uspelo deloma zaustaviti razigrane Poletove strelce, tako da so ob koncu polčasa zaostajali »le« za 11 točk. Gostje so v drugem polčasu odločno bolje zaigrah in celo povedli za dve točki (66:68 v 26’)-Poletovci pa so nato spet strnili vrste, poostrili so tempo igre in povedli za 10 točk. Prednost so nato stalno večali, tako da je bo koncu srečanja znašala 15 točk. Pri Poletovem moštvu so vsi zaslužni za zmago, posebno pa Klanjšček in Vremec. Pri gostih pa, kot je sam Bregov trener Denis Salvi po tekmi dejal, so visoki igralci povsem odpovedali.. Izkazala sta se le Pavhca in Filipčič, ki sta se skozi vso tekmo enakovredno upirala gostiteljem. (G.Bajc) ^ NAMIZNI TENIS / ZENSKA Al LIGA_ Kraševke osvojile zlota vredni točki ^ Verzuolu (2:6) lažje od pričakovanega r KOLESARSTVO / TROFEJA ZSŠDI ^4 Verzuolo - Kras Adriacaravan 2:6 v calboni - Wang 0:2 (4:21, 10:21), Carosso -anja Milic 0:2 (20:22,10:21), Alberto - Bersan (2i-i Szymanelis - Katja Milic 2:0 V:19> 21:12), Alberto - Wang 0:2 (8:21, 3:21), gS^elis - Vanja Milic 2:0 (21:11, 21:10), i/;'1'®' " Bersan 0:2 (17:21, 14:21), Carosso - Milic 0:2 (10:21,15:21). oa V38 Adriacaravan je v prvem delu ekipne-Prv ns'ce8a prvoligaškega namiznoteniškega nji nstva prešel nevarno oviro, ko je v Zgo-gjj. postavo A4 Verzuolo iz Cunea. S PralcH ° ^113^0 v gosteh pri isti ekipi pa si je Prirv10 Ugotovil obstanek v ligi. Proti vsem treti , vanjem je bila zmaga lahka. Po izjavah igralk1 3 Matiaža Šercerja so bile Krasove niemb V zat':eti Patuzzi (3+4), (2+o) 13+4T Valdisteno 0re8ori (9+6), Až-p (4+2), Gruden (1+0), M o8000 (12+13), Benevol 3+3) V Jle8° (2+3)’ Cok ^Vodopivec (0+0), Fai- (0+0), Zadnik n ervis (tocke/napake): 9/18; Orna 11/10. 24 i?® ?etov: 25, 27, 17, ll Orrte11111 P°r Koimpex Pordenone 1:3 „ Moška Gl liga: ^oimpex - Pordenone 1:3 (15:9, 8:15, 9-15, 9:15) Mogka C2 liga: f oča Sobema - San Vdo 3;q (15:7, 15:7, 15-6), 01ympia CDR - raedis 2:3 (9:15, 19:10, 15:6, 13:15, 10:15), Como - Bor 1 ortrade 3:0 (15:3, 15;12,15:10). Zenska C2 liga: Cafte Rufo - Sokol teSt68 1:3 (15:11, 13:15,14:16, 10:15), breg - Codroipo 0:3 (13:15, 10:15, 3:15), O-meters - Kmečka nauka 3:0 (15:12, 15:5,15:4) Moška D liga: S. Andrea - Espego 3:1 (127:16, 15:6, 7:15, 15:9) Ženska D liga: h'nipia Cerimpex ' Povoletto 3:1 13:15, 15:6, 15:9, 15:6). Borovke so uspešno spravile pod streho tudi drugi zaporedni mestni derbi, vendar pa so se sinoči proti Omi izredno namučile, preden so po petih setih strle odpor tokrat zelo dobrih nasprotnic. Varovanke Sabrine Patuzzi so z izvrstno obrambo in presenetljivo dobrim blokom velikokrat spravile v težave napad bo-rovk, ki je bil na trenutke izredno prodoren Pitaccova in Benevolova), na trenutke pa povsem nenevaren. Srečanje je bilo zato izredno izenačeno in večkrat tudi razburljivo. Peti set pa bi bil vreden Hitchcockove srhljivke, borovke pa so uspele visok zaostanek nadoknaditi in v končnici zmagah. Ce bi bil v odbojki možen neodločen rezultat, bi bil ta sinoči najbolj pravičen, čeprav tudi zmaga Orne ne bi bila nezaslužena. Pri borovkah je po poškodbi prvič v štartni še-sterki začela Ažmanova. Tekma se je začela v znamenju izenačenosh, čeprav je Oma vodila vse do osmice. Nato sta se ekipi do 12:12 izmenjavali v vodstvu, blok in udarec Astrid Vide pa sta tehtnico prevesila na stran domačink. V drugem setu so imele igro v rokah borovke, ki so vodile s 5:2, 9:5 in 10:6, nato pa je Oma spet s pomočjo Vide, ki je igrala zelo dobro v obrambi in v napadu, izenačila na 13:13. Toda v končnici so bile plave bolj prisebne in stanje v nizih izenačile. Tretji set so borovke začele s štirimi bloki in dvema asoma, nato pa so se po vodstvu s 5:0 ustavile, tako da se je Oma približala na 5:6. Sledilo je obdobje najboljše igre borovk, ki so povsem zagospodarile na igrišču in brez težav dobile set. Ko je že kazalo, da je glavno delo za plave opravljeno, pa je v 4. setu prišlo do preobrata. Pri Omi, ki je imela na razpolago le sedem igralk, ker sta Zimmerman in Losito zbo-leh, se je razigrala Vatta, bo-rovkam pa ni uspevalo prav ničesar. Tako si je Oma priborila tie-break, ki se je za borovke začel katastrofalno. Oma je namreč stalno vodila, in ko je trener Kalc pri stanju 11:6 za domačinke vzel drugo minuto odmora, so bili najbrž vsi že prepričani, da je šel derbi po vodi. Takega mnenja pa očitno niso bile borovke. Izid so najprej uspele ize-nacih, Oma je še povedla s 13:12. Plave so nato prve prišle do zaključne žoge, vendar tekme Se ni bilo konec. Domačinke so se dvakrat izenačile izid, pri 16:15 pa je udarec Benevolove (na sliki) odločil srečanje. Sabrina Patuzzi (Oma): »Igrale smo zelo dobro, na koncu pa je pač slavila srečnejša ekipa. Upam, da bomo imele na tekmah, ki nas še čakajo, več sreče.« Marko Kalc (Bor): »Svojim igralkam čestitam za preobrat v tie-breaku, istočasno pa obžalujem, da nismo tekme zaključili v četrtem setu. Namesto tega smo Omi, ki me je izredno pozitivno presenetila, omo-gocili igranje 5. seta, v katerem smo bili na robu poraza. Zadovoljen sem z zmago, glede na naš položaj na lestvici pa moramo predvsem igrati bolj odločno in ne čakati na napake nasprotnika, kot je bil to primer prod Omi pri tem četrtem setu.« (Rado Gruden) Koimpex - Vivil 1:3 (16:14,11:15, 9:15,10:15) KOIMPEX: Brumat (6+10), D. Ciocchi (1+0), S. Ciocchi, Fabrizi (4+7), Mihe (0+0), Pertot (7+6), Pithoni (7+2), Sosič, Skerk, Vidah (6+6). Servis, točke, napake: Koimpex 15:11, Vivil 12:9. Koimpex je včeraj doživel svoj tretji zaporedni poraz. Vivil na lestvici sicer zaostaja za našo ekipo, dober del prvega dela prvenstva se je celo zdelo, da je eden glavnih kandidatov za izpad, potem pa mu je cela serija izrednih rezultatov omogočila, da se je povzpel na sredino lestvice. Ekipo sestavljajo zelo visoke igralke, katerih glavna aduta sta napad in blok. V normalnih pogojih pa vse to Koimpexu ne bi povzročalo težav, normalnih pogojev pa žal niti v tej tekmi ni bilo. Slogašicam so manjkale tri standardne igralke (poleg Gregorijeve še Sosiceva in Skerkova, ki sta tekmi prisostvovah le s klopi) in malokatera ekipa si lahko privošči tako odsotnost brez posledic. Poleg vsega pa igralke Koimpexa tokrat v igri niso blestele. Dobro so zaigrale le občasno in bile takrat absolutno boljše od goshnj, vse preveč pa je bilo podarjenih žog. Vivil pa nikakor ni ekipa, prod kateri lahko improviziraš in vsako Slogino napako so furlanske igralke obrnile v svojo korist. Pri Koimpexu smo tokrat še najbolj pogrešah borbenost in temperamentnost, ki sta že tolikokrat letos odlikovali naše igralke. Ce seštejemo vse to, je povsem jasno, da do drugačnega izida na Opčinah ni moglo priti. Upajmo le, da bo trener Sain čimprej lahko računal na sirsi izbor igralk, preden bi trenutni negativni trend načel moralo ekipe, ki je zaenkrat Se dobra. (INKA) ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA- Časten poraz Vodilnemu Lugu so valovci iztrgali tretji set Lugo - Imsa Kmečka banka 3:1 (15:2, 15:9, 13:15,15:10) Trajanje setov: 16’, 22’, 29’, 25’. IMSA: Feri (3 + 7), Stabile (2+13), Flore-nin (0+1), Koršič (2+5), Princi (5+2), Marchesi-ni (2+0), Populini (8+6), Graunar (1+3), Visintin (1+5), Paoletti (0:0.), S. Černič (0:0). Servis (točke/napake): Imsa 3/12, Lugo 6:16. Napake: Imsa 16, Lugo 13. Blok: Imsa 9, Lugo 14. Kot je bilo pričakovati, je trener Stera proti vodilnemu v ligi na začetku poslal na igrišče isto šesterko, ki je prejšnji teden proti drugouvrščenemu Bussolengo poskrbela za nepričakovan podvig. Temna telovadnica je povzročala Goričanom precej težav že v sprejemu, tako, da je trener proti koncu precej enosmernega seta poslal na igrišče Po-pulinija namesto Flo-renina. Stanje na igrišču pa se ni spremenilo in prvi set se je končal, ne dabi valovci dosegli še kakšno točko. V drugem nizu so se gostje končno vživeli v igro. Do stanja 5:3 v korist Luga, je bila igra precej izenačena, potem pa je prišla na dan izrazita premoč domačinov v bloku. Čeprav so Goričani precej dobro branili, so v protinapadu naleteli na domač blok, tako da je Lugo povečal svojo prednost do 11:3. Valovci niso popustili in njihova reakcija jim je prinesla štiri zaporedne točke. Kjub temu, da so gostje igrali zadovoljivo do konca seta, je bila prednost domačinov prevelika, da bi lahko zaostanek nadoknadili. Vsekakor so Goričani v tem delu tekme dosegli takšno stopnjo uigranosti da so se odtlej precej enakovredno kosali z najboljšo ekipo v ligi. Stera se je moral v naslednjem setu takoj odpovedati Feriju zaradi poškodbe (že od vsega začetka pa je manjkal tudi Buzzinel-li) in je moral na njegovo mesto poslati mladega Graunarja. Kljub odsotnosti kapetana moštvo ni popustilo. Goričani so celo povedli in svojo prednost tudi polagoma večali. Pri rezultatu 9:5 v njihovo korist pa je na igrišču spet za las prevladal Lugo. Domača moč pa ni bila takšna, da bi lahko Lugo nadoknadil ves zaostanek. Približal se je sicer do rezultata 14:13, a plavordeči so stisnili zobe in uspeli iztrgati domačinom en set. Ce bi na začetku naslednjega seta ne popustil sprejem Goričanov, pa bi po vseh verjetnosti lahko gledali še tie-break. Na žalost je Lugo zaradi slabega sprejema gostov takoj povedel z 12:4, Goričani so reagirali in zaostanek zmanjšali vse do 13:10, nato pa so izmučeni klonili pred nasprotnikom, ki se je pa moral pošteno namučiti, preden se je znebil »nadležnih« Goričanov. (A&D) Ostali izid: Sprem Faenza - Cessalto 1:3 NOGOMET / MLADINSKO PRVENSTVO Juventina iztrgala točko na gostovanju v Krminu Visok poraz proseškega Primorja proti Chiarboli DEŽELNO PRVENSTVO Connonese - Juventina 2:2 (1:1) STRELCA ZA JUVENTINO: Ballaben 1, G. Trampuš 1. JUVENTINA: Zanier, Romano, G. Trampuš, Ferro, D. Trampuš, Serem, Macuzzi, Gallo (Pibiri), Ballaben, Padovani, Gambi-no. Na zelo razmočenem igrišču v Krminu je Juventina včeraj domačemu moštvu povsem zasluženo iztržila točko. Srečanje je bilo, kljub skoraj nemogočemu igrišču, dokaj lepo in izenačeno. Nogometaše obeh ekip pa je treba pohvahti za zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti. Najprej so povedli domačini z avtogolom: v gneči se je žoga odbila od Romanovega kolena in ugnala vratarja Zaniera. Juventina je izenačila z Ballabenom: Gambi-no je prodrl v kazenski prostor, streljal proti vratom, domači vratar je žogo le odbil do Gambina, ki jo je potisnil v mrežo. Ze v 5. minuti drugega polčasa so naši nogometaši povedh. Daniele Trampuš je s krasnim prostim strelom izven kazenskega prostora premagal domačega vratarja. Juventina je imela r-1---------J' *---1 ' ’ ^ sti za : na so šli mimo vrat. Proti koncu srečanja so gostitelji izenačili: Juventinin vratar Zanier ni zadržal žoge, za nasprotnikovega napadalca pa je ni bilo težko preusmeriti v prazna vrata. POKRAJINSKO PRVENSTVO Chiarbola - Primorje 8:1 (2:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Emili (Primorje) PRIMORJE: Husu, Ferfolja, Luxa, Braini, Lovrečič, Franzot (d.p. Guštin), Turk, Kuk, Valente, Emih, Ostrouška. Izključen Valente (90). Mladinci Primorja so v tem kolu visoko izgubiti. Naši so igrali zadovoljivo le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so popolnoma popustili. To pa zato, ker neredno trenirajo in to se na tekmah seveda maščuje. V prvih 45 minutah so naši stalno imeli pobudo v rokahin tudi nekaj priložnosti za gol. Toda domači so se dobro branili in dvakrat zatresli mrežo. V nadaljevanju so Prosečani po tretjem zadetku povsem odpovedali, tako da so gostitelji Se petkrat zatresi mrežo našega moštva. Častni zadetek za Primorje je dosegel Emih s prostega strela, v zadnji minuti pa je bil izključen Valente. (Gorazd) ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO 38 Nedelja, 5. marca 1995 Kombinacijska križanka s števili KRIŽANKA Spodnja Števila je treba s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v lik tako, da boste na označenih poljih dobili Števili, sestavljeni iz samih enakih Številk. Vodoravno: 1. začetnici slovenske kemičarke Komhauser, 3. francoski pisatelj s pravim imenom Romain Gary (Emile), 7. slovenski politik (DuSan), 9. škotski ovčar, 10. spreminjanje smeri, 12. slap v Logarski dolini, 13. način konjskega teka, 14. ime slovenskega telovadca Hodžiča, 15. vrsta, 16. ime japonskega filmskega režiserja Kurosave, 18. plat, 21. cent, 24. ud, 26. veliko tursko jezero, 27. keltski praprebivalci Škotske, 28. ime in priimek nekdanje ameriške filmske igralke in pevke, 30. tekmovalna skupina, 31. latinsko ime za janež, 32. glavno mesto Jordanije, 33. sosednji črki. Navpično: 1. ženska oblika imena Albin, 2. prostor za kure, 3. luka v Izraelu, 4. prebivalka Jonije v Grčiji, 5. pionir slovenskega planinstva (Jakob), 6. mesto ob reki Labi v Nemčiji, 7. luknjice v koži, 8. najet voznik z avtomobilom, 11. začetnici priimka in imena ruskega književnika Čehova, 15. majhno plovilo, 17. konec polotoka, 19. nasičeni ogljikovodiki, 20. sestavina kuhinjske soli, 21. bleščeča, fina in mehka tkanina, 22. največja reka Notranje Azije, 23. jezero v Evropskem delu Rusije, 25. otok ob Sumatri v Indoneziji (iz črk sani), 27. začetnici kenijskega atleta Erenga, 29. izvirni krak reke Menam v Indokini. 51749930 654210 94150 1861 514 48990850 617060 76210 1629 434 5433218 582088 27379 921 371 4565689 548879 24410 812 257 4271658 472090 21987 722 206 2016080 458232 21345 700 187 886547 432120 8995 656 135 886000 343501 6245 654 88 736716 248570 3241 622 42 0809X03 ‘Oim ‘689S9St- ‘SfrEIZ ‘000988 ‘OlčfrSg 'ZZL ‘lOSEt-E ‘Z8X ‘6666 ‘903 ‘frS9 ‘6666 ‘IZE ‘6Z88frS ‘ZS3 ‘03X381- ‘Zf-S988 ‘0I39Z ‘8X3££t-S ‘Z86X3 ‘8S9XZ3t- mtiABiopOA AI4.T.TSTH VESELA N E D E L' A NA M M T V Vesela nedel'a na MMTV Ime in priimek:____________________ Naslov: ___________________________ 'A ZELJA: JAM SE ZA KARAOKE: DA NE njavmcn pošljite (na dopisnici) na naslov: Pioneer Boudy d.o.o., Linhartova 7,61000 Ljubljana Oddaja »Vesela nedela« je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim-kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih. 13 NAJ NAJ 1. Nicki French / Total Eclipse Of The Heart 2. Aswad / You’re No Good 3. M People / Open Your Heart 4. The Human League / Tell Me When 5. The Real McCoy / Gali It Love 6. Mark Oh / Tears Doni Lie 7. Annie Lenox / No More »I Love Yous« 8. Secret Life / Love So Strong 9. Rio + Mars / Boy I Gotta Have You 10. Dance / Gali It Love 11. China Black / Aknost See You 12. Slanim / Gani Get By 13. Simple Minds / She’s A River Pionner - Generalni zastopnik za laserske video sisteme in karaoke za Slovenijo, Boudy d.o.o. Ljubljana, Linhartova 7. Izposojamo in prodajamo videolaserske plošče (filme, glasbo in karaoke z licenco za javno predvajanje). Lestvica največ izposojanih videolaserskih plošč: The Mask, Time cop, VVolf, Clear and present danger, Trne lies, Terminal velocity (Charlie Sheen & Nastassja KinskiJ.Tel.: (061) 327 762. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 •Ji ‘UBtnv ‘spre ‘eSp ‘BIB3 au -ap ‘ppij ‘uba ‘unp ‘)0)s ‘ubjis ‘bjd[v ‘B?Bq ‘srag ‘SBq ‘B^uig ‘a(uBpBjqo ‘qoq ‘injj ‘relv ‘gV :oiiABiopoA Aausaa Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4.: Kljub tečnemu direndaju vas bo vseskozi krasilo vedro razpoloženje. Z vso starševsko pozornostjo se boste posvečali tudi tistim, ki bi vam lahko bili dvakrat starši. BIK 21. 4. - 20. 5.: Se dobro, da so trgovine danes zaprte, kajti sicer bi vaša denarnica suho zajokala. Nocoj sanjajte o nakupovalnem sprehodu po veleblagovnici, pa bo preživela se jutri. DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Stare, ze preizkušene prijeme boste zmetali med staro šaro in se podali novim izzivom naproti. Ce boste odločnosti dodali še zadostno mero pameti, se vam dobro piše. RAK 22.6. - 22. 7.: Vaši pravi prijatelji se bodo znova izkazali, saj vam bodo sami od sebe ponudili pomoč pri stvari, za katero ste bili prepričani, da je sploh ne poznajo. Kdo pa ne ve? LEV 23.7. - 23.8.: Razposajeni boste kot neodgovoren otročiček; v mislih boste skakali čez plotove in skrbeli za svoj užitek. A pred notranjimi očitki , si ni mogoče zatiskati ušes. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Spoznali boste, da je skrajni čas za dokončanje zanimivega projekta, ki ste ga opustili brez pravega razlega. Namesto buljenja v televizijski ekran toste izdelali nov načrt. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Obstaja velika verjetnost, da se boste danes zapletli v medosebno mrežo, M bo usodno krojila vaše prihodnje zivlje-njenje. Ne bojte se; mreža bo nežna kot pub. ŠKORPIJON 23. 10. ■ 22. 11,: Na zunaj boste močni in ponosni, v notranjosti pa boste bili boj z emocionalnimi plazovi. Ne brzdajte se, kajti ob morebitni eksploziji bo več mrtvih kot rešenih. STRELEC 23.11.-21.12.: Nekdo, M mu bodo v žepu cingljali zadnji cekinčki, vam bo pripovedoval o skrivnostih srečnega življenja. Zares; skromen žep, mir v srcu in luč v glavi! To je to! KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Če ste med osamljenimi, se danes brez omahovanja podajte v družbo. Ker ste sladki kot med, vas bo obkrožil roj brenčečih čebel; med njimi to tudi »ta prava«. VODNAR 21.1.-19. 2.: Se enkrat boste premleli svojo najnovejšo odločitev, čeprav vam je jasno, da ji boste jutri prižgali zeleno luč. Nordruje-jo, pametni snujejo, modri delujejo. RIBI 20.2. - 20.3.: Notranja nevihta se bo polegla, zato se boste mirnega srca sončili Iztegnili boste svoje ude na vse strani neba in se počutili kot kralj vesolja. Kar tudi ste. SKANDINAVIJA Na Švedsko nas vabijo lepote narodnih parkov Potepanje po skandinavskih deželah ni nujno drago Obisk Skandinavskega polotoka ni nujno povezan tudi z velikimi stroški, čeprav so dežele na severu Evrope med najdražjimi na svetu. Agencijske ponudbe ne sodijo med najugodnejše, zato je najbolje, če se na pot podate z avtomobilom. Avstrijo, Nemčijo in Dansko lahko prevozite v nekaj dneh in že so pred vami dežele hladnega severa, ki so v poletnih mesecih nadvse primerne za oddih v slikoviti naravi. Trajektna povezava med Skandinavskim polotokom in Dansko poteka na več koncih tekoče, med nekaj minutnim čakanjem in urejanjem carinskih formalnosti pa te Švedi založijo z obsežnim kupom brošur, zemljevidov in prospektov. Tako se lahko med polurno plovbo čez morsko ožino vsaj na hitro seznaniš z deželo širnih gozdov, rek in tisočerih jezer. Seveda je pametneje, če se z osnovnimi informacijami oborožiš že doma, toda tudi potepanje na slepo ima svoje čare. Švedska velja za eno naj dražjih držav na svetu, k sreči pa se ponaša s čudovito naravo. 1500 kilometrov dolgo deželo pokrivajo neskončni gozdovi, sredi katerih se zrcalijo Številna jezera in ni čudno, da so ravno na Švedskem začeli med pr- vimi razglaševati narodne parke. Danes jih je že približno dvajset, najlepši pa so na daljnem severu, na Laponskem. Med najlepšimi je narodni park Sarek, ki se ponaša z jezeri, desetinami ledenikov in kopico gorskih vrhov, med katerimi jih nekaj presega nadmorsko višino 2000 metrov. Nič manj pa niso zanimivi Kungsleden, S aren. Štora SjoMlet, Abisko ... Safari po hladnem severu Poleg naravnih lepot turistični prospekti ponujajo tudi celo vrsto zabaviščnih parkov: od mesteca z Divjega zahoda, kjer lahko izpirate zlato, pa do safarija, kjer se lahko z avtom zapeljete (vsaj poleti) med leve, medvede, žirafe LABIRINT ram j a Ime in priimek:. Telefon in naslov:. Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA in druge bolj ali manj eksotične živali. Park Kolin arden, kot se imenuje, •boste našli kakih 30 kilometrov severno od večjega mesta Norkopping. Kolmarden je menda največji tovrstni park v Evropi, v njem pa je več kot 1000 vrst živali iz vseh koncev sveta. Tu je klasični živalski vrt, tropska hiša, safari park in delfinarij. Živali si lahko ogledate tudi iz zraka, iz nekakšne kabinske žičnice, toda mnogo bolj zabavno je, če se med leve, medvede, žirafe, lose ... zapeljete kar z avtomobilom. Nekatere živali pridejo čisto do avtomobilov, toda večina se jih raje drži v ozadju, stran od smrdljivih vsiljivcev. Na Švedskem je za ljubitelje kampiranja pravi raj, saj lahko kampiraš do- mala kjerkoli, samo da nisi nikomur napoti. Tako lahko postaviš šotor na prijetnem kotičku ob reki ali jezeru, ne da bi se bal tečnih policajev, ki ti drugod tako radi zagrenijo življenje v naravi. Ce se odločiš za prenočevanje v bližini kakšne hiše ali kmetije, je seveda lepo, da lastnike zemljišča poprosiš za dovoljenje. Igor Fabjan kriminalistika Odločilni testi DNK ko/o oz za očetovstvo oli umor da o T „amRnska leg, k lmpson obto5 le ’ b“ morda odvis trak nekaj zamazar nekik i ; CG(ialje Ste skSniminalnih P tes«DNK07w SVetU i0 s katerimi i mljenIeZavo med 0 gradi? em in dokaz, fct?0mz mesta zloc za toTikt0novem Proc S^tvo odločilni. novni^3110*’ 80 SI iiislf ,rce deoksiribc Vj, 6 ^sline (DNK), vi ° kujejo kron no?r organizmox Zli*«™«-. CeiCRto i«' izvJi Dlagnost teste DNK L1n krvi v r" šla/J — mm z^ž,k' letonarascm?< kellmark i2 2?m0lab°rat . jenih testir, l^jih baz v r’F6?0811)3’ i ZSem svetu. soc , 6?10; od trg ^kjonovdol? Testiranje DNK temelji na dejstvu, da razen enojajčnih dvojčkov nobena dva Človeka v svojih celicah nimata enakega genetskega zapisa DNK. Pri tej tehniki uporabljajo radioaktivne sonde, s katerimi v vzorcih krvi, sperme, sline ali tkiva prepoznavajo ključne značilnosti genetskega zapisa. Izid raziskave je paliCasti kodi podoben izpis na rentgenskem filmu. Ce se značilnosti vzorca pokrivajo z osumljenčevim, je to že močan dokaz, da je vzorec njegov. Postopek so prvič upo-rabili leta 1987 pri obtožbi britanskega morilca otrok. Odtlej so ga uporabili v številnih drugih primerov umorov in posilstev ter očetovstva in priseljevanja. Rejci konjev in psov ga uporabljajo za dokazovanje rodovnika. Ker pri Simpsonovem procesu ni prič umora Simpsonove žene Nicole Brovvn in njenega prijatelja Ronalda Goldmana, je uporaba te tehnike nujna. Tožilstvo trdi, da testi DNK dokazujejo, da so bile kapljice krvi na mestu zločina Simpsonove in da so v njegovi hiši in avtomobilu našli kri obeh žrtev. Obramba nasprotuje načinu ravnanja z vzorci in tudi razlagi izidov. Pri zagovarjanju testiranja DNK bo imela najtežjo nalogo Cellmarkova znanstvenica Cottonova, ki je s sodelavci v Germantovvnu testirala vzorce. Cottonova pričakuje, da jo bodo kot strokovnjakinjo navzkrižno zaslišali proti koncu procesa. Kljub imenu »prstni odtisi DNK« pa ti morda le niso tako nezmotljivi kot navadni prstni odtisi. Z dobrimi izpisi lahko dosežejo verjetnostno vrednost »milijarda:!« Ugotavljanje identitete s pomočjo DNK je leta 1984 razvil profesor Alec Jeffreys z Leicesterske univerze v Veliki Britaniji. Njegovo odkritje so razglasili za eno od najpomembnejših prelomnic v sodni medicini. Molekulo ribonukleinske kisline (DNK), ki vsebuje kromosome, v katerih so zapisane unikatne genetske informacije, razbijejo, fragmente pa raziščejo.^gj Molekulo DNK izločijo iz vzorca krvi s posebnim encimom, ki velikansko molekulo razcepi na posamezne delce (nukleotide), te pa shranijo v posebnem gelu. Raziskava z radioaktivnimi ______ snovmi Delce izpostavijo radioaktivnemu žarčenju. Tako lahko določijo, značilne proteine, ki jih s posebnim postopkom prilepijo na membrano iz umetne mase. . — ^ Membrana iz umetne mas Membrano položijo na rentgenski film, ki se zaradi sevanja proteinov na membrani osvetli. Film razvijejo in pokažejo se značilni vzorci. Rentgenski film <§> Sliko neznanega vzorca DNK nato primerjajo s sliko znanega vzorca. Ker je genetski zapis vsakega živega bitja unikaten? so napake pri ugotavljanju istovetnosti praktično nemogoče. Razvijalec & v prid identifikaciji. Kljub temu je primerjava zamazanih rentgenskih trakov lahko zelo zapletena in že oceno verjetnosti je mogoče spodbijati, saj temelji na izračunih populacijski pogostosti določenih genetskih zapisov. Za podjetje Cellmark pa je DNK testiranje v sodnih primerih in primerih očetovstva le korak do večjih ciljev. Dolgoročno se podjetje, v katerem je po vsem svetu zaposlenih le 85 ljudi, namerava lotiti področja medicinske dia- gnoze. Po Webbovih besedah so že razvili test za prenašatelje bacilov cistne fibroze, dedne pljučne bolezni, v roku enega ali dveh let pa jih bodo predstavili še nekaj. Cellmark predvsem raziskuje možnost preverjanja sprememb v DNK, ki napovedujejo začetek rakastih obolenj. S takšnim preverjanjem bi lahko dosegli hitrejše posredovanje, ko bi bilo zdravljenje še možno. Ben Hirschler, Reuter NEW YORK Združeni kadilci kljubujejo večini Najostrejši protikadilski odlok - Klubi kadilcev Newyorškim kadilcem odloki o čistem zraku že dolgo ne dišijo veC. Po 10. aprilu naj bi se stanje še poslabšalo. Odtlej se bo v večini restavracij lahko kadilo le še pri šanku ali pa še to ne. Celo na apri-reditvah na prostem bodo kadilci cigarete morali pustiti doma. Medtem ko so nekadilci nad zakonom navdušeni, se prizadeti poskušajo upreti. Zaceli so prirejati zabave »samo za kadilce«, odpirati klube kadilcev cigar in opremljati restavracije s prefinjenimi triki proti okovom zakonodajalcev. »Doživeli bomo še eno prohibicijo,« se jezi Peter Baratta, lastnik restavracije Mary Lou’s, ki med svoje redne goste šteje tudi hol-lywoodskega zvezdnika in kadilca Jacka Nicholsona. Gastronom že razmišlja o nezakonitih tobačnih tovarnah in skrivnih kletnih gostilnah. V Času prepovedi alkohola so se te tajne beznice imenovale »spe-ak-easies« (tajna mesta, kjer so ilegalno prodajali alkoholne pijace). »Mi se bomo kmalu srečevali v ’smoke-easiesi Ljudje se bodo tepli za priložnost vstopa v naše klube pregnancev,« sanja Baratta. V najvecjem ameriškem mestu je spet moderno, da s cigareto kljubuješ okusu večine. Se posebej pa so med »yuppieji« priljubljene ročno zvite cigarete. Kdor se za nekaj ima, po službi zavije še v enega novih cigarnih barov, ki se spretno izmikajo grozečemu odloku. Tako so v plesnem lokalu Tatou prvo nadstropje preleviti v zasebni klub z imenom Le Cigar. Zakonito loCeni od glavne jedilnice kadilci tukaj najdejo zatočišče pred nergaškimi sosedi pri mizi. Nekateri lokali, kot je na primer Lucky Strike, so javno napovedali, da zakona ne bodo spoštovali. Nekdo, ki mu je znano tamkajšnje dogajanje, nam je prišepnil, da v primeru racije skupino ljudi v gostilni enostavno proglasijo za zaprto družbo, kjer je kajenje seveda dovoljeno. Ce ratificiranega predloga ne bodo spodnesti z vnovično pritožbo, bodo v restavracijah z več kot 35 sedeži pepelnike lahko deliti samo pri šanku. Ce pa bo točilna miza od prve mize oddaljena manj kot dva metra, bo modri dim tudi tam prepovedan. Majhna gostišča so v odloku, ki velja za enega najostrejših v Združenih državah Amerike, izvzeta. Restavracija, kjer sta igralca Johnny Depp in Mickey Rourke praznovala rojstni dan, je že naročila veliko število dodatnih barskih stolčkov. Lastnik Robert Perrera se trdno zanaša na to, da kadilci raje jedo na kolenih, samo da se jim ni treba odpovedati cigareti. »Ob prepovedi kajenja si cigareto še raje prižgem,« jezno pravi NewyorCanka Claire 0’Connor. Ob koncu tedna se odločni kadilci, kot je Claire, zbirajo v solidarnostnih skupnostih. Na zakajene in razvpite zabave povabijo le tiste, ki se za somišljenike lahko izkažejo s cigaretnimi škatlicami. Nasprotno pa zahteva glasbenikov o prepovedi kajenja v slavnem jazz baru Blue Note izzove velik aplavz. Prepad med zagovorniki kajenja in zaničevalci cigaret je globok. Nacionalna zveza kadilcev je ob pripravah na sprejetje zakona zaznala povečano socialno napetost. »Številni moški žensk, ki kadijo, sploh več nočejo nagovoriti,« je Peter Baratta opazil v svoji restavraciji. Zaradi kajenja pregnani neporočeni so zdaj ustanovili linijo za »kadeče neporočene«. Pripadnost in tolažbo pa lahko nikotinski odvi-sneži najdejo tudi pred pisarniškimi kompleksi. Potem ko jih sodelavci preženejo iz pisarn, se na pločniku tresoči se kadilci v zimskih mesecih pri minus petnajst stopinjah zbirajo na skupinskih kadilskih odmorih. Na ulici je kajenje kljub vsemu še vedno dovoljeno. Claudia Hamboch, dpa Margery AHingham Starec pri Vam *ak° nesmiselno, kot s kot rih’ moj.” Oates se je ved' q . obr°hoten stric. “Ce bi se bi Mar ?? '^arren poročila z Arthurje] nihče m j?16 ^ staremu Rosemaryj vF0?P°d Campion se je zastrmi nadaljeval^1 inSpektor ie zadovolje Sva 86 Tinjate kosila, s kateri] proslavila moje napredovanje?” stp a.še kako. Bili ste precej naliti i “Kri? ?ba sPraviIina slab glas.” “Sa ^kor ne!” Oates je bil ogorče: Va ,° opazoval sem in nekaj sei je on °tel Povedati. Videl sem, kak ko 7 ?£°, Cna VVarren pretrgala zar nn„i VaiP nekaj povedati, pa me nis PovpH ^ sP°nhnjate, da sem va deist ? ^aa^Bi zberete prema o0v e.Y’ S® spominjate, da sem va zbali?” ° Popisih o poslovnih dr klalo že,” je priznal Campion. Višji inšpektor se je omečil. “Ati ste vedeli, da si imajo majhne družbe navado priskrbeti denar na temelju visokih življenjskih zavarovanj kakega elana družbe, ki so sklenjena prav s tem namenom?” “Da, slišal sem že za to. Toda ponavadi življenjsko zavarovanje sklene eden od partnerjev, mar ne?” “Ni nujno. Prav to je tisto.” Oates je kar žarel. “Ce noben od partnerjev ni dovolj mlad in zdrav, da bi zavarovalnica ponudila visoko vsoto, pogosto zavarujejo kakega mlajšega člana družbe, včasih pa celo človeka, ki sploh ni član družbe, vendar pomeni za zavarovalnico le majhno tveganje. Poglejte, Campion ...” Oates se je naslonil čez pisalno mizo. “Ko je bila pred dobrimi šestdesetimi leti družba Allan March in sin - sin je bil takrat še prvi sir Joshua - v denarni stiski, je hotela skleniti življenjsko zavarovanje za vsoto šestdeset tisoč funtov; seveda zato, da bi bila zavarovalna polica jamstvo za posojilo. Allan March je bil že star, Joshua pa ni imel zdravega srca. Potrebovali so mladega in zdravega človeka, ker je bila vsota tako visoka, da so morali doseči cim nižje letne premije. Rosemary in Joshua sta bila prijatelja, in že tiste čase je bil Rosemary nekaj posebnega. Bil je popolnoma zdrav, ni imel nobene nezmerne navade pa še znan je bil, kar je pomenilo brezplačno reklamo.” Premolknil je, in Campion je prikimal. “Nadaljujte, saj vam sledim.” “No, družba March in sin je stopila v stik z zavarovalnico Mutual Or-dered Life Endovvment, ki je bila takrat še mlada, ena prvih, ki so si začele delati bučno reklamo. Zavarovalnica je prevzela tveganje in pristala na zelo nizke premije, seveda zaradi reklame in zato, ker se je Rose-maryju obetalo dolgo življenje. Rose-mary je pristal, da so bo dal zavarovati, ker sta bila z Joshuo paC prijatelja in ker sta bila Marcha resnično v oknu cioi težavah. Toda bolj za šalo kot za res je postavil pogoj: ‘Ce doživim devetdeset let, bo zavarovalna vsota izplačana meni.’ Takrat je bilo to šaljivo, kajti ljudje viktorijanske dobe zlepa niso doživeli take starosti, sploh pa je šlo predvsem za možnost takojšnjega posojila s potico kot jamstvom. Vsi so se strinjali, in papirji so bili podpisani in opremljeni s pečati.” “Ati je družba March in sin ves ta Cas plačevala premije?” “O, da.” Višji inšpektor je opazoval Campionov obraz. “Najbrž jim ni ustrezalo, da bi izplačati posojilo, ki so ga dobiti na to potico, vrh tega pa je bila premija res nizka. Ampak zdaj vidite, kako je. Vse to bi vam bil povedal že poleti, pa me niste poslušali. Jasen primer, mar ne?” Gospod Campion je trenil z očmi. “Ce bi torej stari Rosemary umrl pred svojim devetdesetim rojstnim dnem,” je končno rekel, “bi ostanek tistih šestdeset tisoč funtov dobila družba March in sin; toda Ce bo pre- živel jutrišnji dan, bo denar izplačan njemu, in nazadnje ga bo dobila Denise VVarren.” “Jutri ima devetdeseti rojstni dan, kajne?” je rekel Oates. “March je čakal do zadnjega. Najbrž je upal, da se bo dekle vrnilo k njemu, in da bo prek nje prišel do denarja. No, fant moj, kaj boste pa zdaj rekli?” “Nič,” je priljudno rekel gospod Campion. “NiC, samo to, da ne gre za predpise o poslovnih družbah. Meni se sliši bolj kot zavarovalništvo.” Oates je skomignil z rameni. “Morda imate prav,” je lahkotno odvrnil. “Saj nisem slovar in tudi v večerno šolo nisem hodil. Vendar,” se je za-hahljal, “profesionalci radi vidimo, da tudi mi nekaj znamo. Vi amaterji ste tu pa tam že za rabo, ampak ko gre za temeljito delo, vas vsakič posekamo.” Gospod Campion se mu je zarežal. “Res se mi zdi, da to celo verjamete, vi grešnik stari,” je rekel. (Konec) ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA HLADNA FRONTA FRONTA OKLUZ1JA JMM^IIa PLIMOVANJE Danes: ob 5.24 najnižje - 3 cm, ob 11.15 najvisje 24 cm, ob 17.03 najnižje ■ 30 cm, ob 23.25 najvisje 39 cm. lutri: ob 5.56 najnižje -30 cm, ob 11.46 najvisje 15 cm, ob 17.18 najnižje -22 cm, ob 23.46 Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo. Tekaške proge so urejene na Rogli, Soriški Planini, na Voglu in v Kranjski Gori. Na Mariborskem Pohorju jih Se urejajo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Koblo, Vogel, med Gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu ter iz Cerknega. Dostop na smuCiSCa Mariborsko Pohorje, Kope, Roglo je možen samo z zimsko opremo. ONESN) Konc. SOit mg/m14.03. med 6 in 7 uro L J Bežigrad 13 Maribor 28 Trbovlje 81 Velenje 28 Celje 26 Hrastnik 27 UMAG V Sloveniji: V ponedeljek b° od zahoda novo poslabšanje vremena. V noči na torek bo ponekod snežilo. Obeti: V torek bo sneženje od zahoda postopno ponehalo. Na Primorskem bo pihala burja. V v v v v J| Prerivanje za Naomi v vlogi pisateljice Protestantski pastor zadavil par starostnikov VVASHINGTON - V Sebringu na Floridi so aretirali patra Johna Canninga pod obtožbo, da je zadavil par devetdese-tletnikov, ki mu je zaupal upravljanje svojih prihrankov. Canning je na pogrebu celo dejal, da je imel umrla tako rad, da ju je celo klical “očka” in “mamica”. Obtožen je, da je starostnika umoril v njunem stanovanju 2. januarja, potem ko sta se Leo in Hazel Gleese zavedla, da jima je pastor že ukradel več deset tisočev dolarjev prihrankov. Onesposobili tolpo roparjev preoblečenih v policaje TEHERAN - Iranske varnostne sile so onesposobile tolpo roparjev, ki je preoblečena v pohcaje in s ponarejenimi pooblastili za preiskovanje “delovala” po vsej državi. Osem oseb so aretirale v Sirazu v okviru operacije, v kateri so zaplenili tudi orožje, sprejemnike in oddajnike, policijske uniforme in ponarejena pooblastila za preiskovanje. Tolpa je ropala v Teheranu, Isfahanu, Karaju, Chalusu in Rashtu, od severa do juga Irana. VVASHINGTON - Pleme rdečekožcev iz Idaha je izzvalo ameriško loterijo: takoimenovani “Coeur d’Alene” bodo namreč organizirah igro na srečo, pri kateri bodo lahko sodelovali prebivalci 36 od 50 držav, torej vseh tistih držav, kjer so trenutno stave dovoljene. “Bojno sekiro” so pa zato odkopale oblasti, ki upravljajo državne in pokrajinske loterije, ker so le-te važen vir dohodkov za krajevne uprave. Velik uspeh »pustnega torka« homoseksualcev in lezbijk SIDNEV (Avstralija) - Med najbolj dali organizatorji, se je letošnjega odmevne pustne prireditve v medna- »pustnega torka« (sprevod je sicer bu rodnem okviru je treba nedvomno na soboto, 4. marca) udeležilo nad Str uvrstiti tudi tradicionalni sprevod ho- ri tisoč dokaj pisano ošemljenih oseb moseksualcev in lezbijk. Kot so pove- (telefoto AP). MILAN - Pred začetkom prikazov italijanske ženske mode si je ena izmed najbolj slavnih modelov in manekenk Naomi Campbell sama prislužila uro viharnega navdušenja. Podjetna lepotica je namreč napisala knjigo Labod (II Ci-gno), ki jo je v italijanščini izdala založniška hiša Mondadori. V petek zvečer so knjigo z avtorico predstavih v milanski knjigarni založbe, vendar je zaradi navala foto-, reporterjev morala poseči policija. Ko so fotografi in snemalci le opravili svoje, so lahko v knjigarno vstopih kupci, katerim je temnopolta Naomi smehljale se podpisovala knjigo (telefoto AP). V Nemčiji kot v filmu Hitchcocka POTSDAM - Prizori spominjajo na Hitchcockov film »Ptiči«: v mestu Havel, na zahodu Berlina, prave jate vran divje napadajo in ubijajo domače živali, prejšnji mesec so se lotile celo neke krave. Kot je povedal Norbert Droese, poljedelec iz Kienberga, vrane nekaj dni letijo nad čredo, nakar se nenadoma spustijo na žrtev: izbirajo si bolj osamljene Živali, starejše, bolne. Najprej ji izkljujejo oči, tako da ne more pobegniti. Funkcionarji ministrstva za kmetijstvo pripisujejo pojav, ki med prebivalstvom zbuja precejšnjo zaskrbljenost, različnim vzrokom, kot npr. razvoju ekstenzivnega poljedelstva (kar pomeni, da so živali manj varovane), ter hudim zimam, v katerih je pomanjkanje hrane bolj občuteno. Vran pa ne morejo pobijati, saj so zaščitene. anska jadrnica Henry Homblovver e izgubila v južnoameriških vodah MONTEVIDEO (Urugvaj) - Sodniki, ki nadzoruje]0 potek regate BDC okrog sve-ta - udeležujejo se je jadral' ci-samotarji - so v peteK sporočih, da nimajo več radijske zveze s 70-letnim britanskim jadralcem Hej1' ryjem Mitchellom. Zadnjij’ ko so govorili z njim, se ) jadralec s svojo bark0 »Henry Homblovver« P®' lefoto AP) nahajal približa0 1.450 milj zahodno od Rfa Horn. Udeleženci mora]0 skupno prejadrati 27 tis° milj, svojo krožno pot s° začeli 17. septembra lan1 v Charlestonu (ZDA), kani°r naj bi se vrnili maja.