51 šteuilko. v soboto, 10. marca 1906. XXXIX. leto. izhaia vsak ttau zvečer, iziraši nedelje i" praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta a K, za četrt leta H K c-0 h, za en mesec ti K ao h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vae leti 24 K, za pol leta 12 K, z;* četrt leta rj K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam poxy, plača za vae leto K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K &o h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na naroebe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole t'rankovati. — Pokopisi se ne vračaio. Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. Pred shodom zaupnikov naroilnonapredne stranke. Splošna in enaka volilna pravica se da pošteno in pravično izvesti samo na en način, da se namreč r a z de 1 e mandati zgolj in edino p o š t e v i I u v o 1 i l c e v , tako, da pride vselej na gotovo enako število volilcev en mandat. Ko bi se volilna reforma tako izvedla, bi sicer klerikalci in agrarci imeli večino v parlamenta in ta večina bi bila slo-vanska in bi se torej taki volilni reformi s slovanskega narodnega stališča ne moglo ugovarjati. Tudi dr. Tavčar je pričakoval take reforme, ko je v deželnem zboru glasoval za do-03 predlog, kajti rekel je izrecno, da se ukloni splošni in enaki volilni pravici samo zaradi tega, ker upa, da pomore Slovanom do vladanja v državi. Gautselieva reforma pa je krivična in pristranska. V narodnostnem oziru p r o t e ž i r a X e m c e na škodo Slovanov. Z njo se pač hoče uvesti splošna, ne pa tudi enaka volilna pravi c a. Gantsch hoče p o -". :■ * : c n i vpliv enostransko razdeliti ne samo vobče. nego tudi specialno med Slovenci. Na Štajerskem in na Koroškem hoče s pomočjo izdajalskih kranjskih klerikalcev oropati slovenski narod za primerno zastopstvo, na Kranjskem pa je poteptal tiste principe, katerih se je v drugih krono vili ah krčevito držal, kajti dočim Žrugod rešuje z najzvijačnejšimi sred-stvi nemško meščanstvo — glej celjske mestno skupino — je na Kranjskem vse izvenljubljansko meščanstvo in vse industrij a 1 n o delavstvo vrgel klerikalcem pod nož. Drugod se je postavil na ^tališče, da mora tudi meščanstvo in delavstvo imeti primeren zastop. na Kranjskem pa je pohodil ta princip in si je na ta način kupil pomoč kranjskih klerikalcev za oro- pan je koroških in štajerskih Slovencev. Ali se bo mogel shod zaupnikov izreči za tako reformo? Sodimo da ne. Zaupniki bodo morali zahtevati od poslancev nar.-napredne stranke, naj se zavzemo za pravično zastopstvo koroških in štajerskih Slovencev ter kranjskih mest in i n d u s t r i j a 1 n i h k r a j e v ; ako tega ne bo doseči, pa bodo morali napeti vse strune, da podero Gautscha in pokopljejo njegov načrt. Socialni demokratje in klerika K i upajo, da bo splošni in enaki volilni pravici za državni zbor sledila tudi splošna in enaka volilna pravica za deželne zbore in občinske z as tope. Marsikomu se bo to zdelo logično in konsekventno, v istini pa to ni, in sicer zategadelj ne, ker je delokrog deželnih zborov in občinskih zastopovves drugačen kakor delokrog državnega zbora. Dočim spadajo v delokrog državnega zbora zadeve, ki se tičejo skupnosti, ker so na delovanju državnega zbora vsi sloji enako interesiram in ker nosijo vsi sloji državna bremena v tej ali oni obliki, je to pri deželnih zborih in občinskih zastopih vse drugače. V delokrog deželnih zborov in občinskih zastopov spadajo skoro same take stvari, pri katerih ni masa prebivalstva prav nič interesi-rana. Tudi se mora upoštevati, d a masa ne nosi nikakih deželnih in občinskih bremen, ker daje krvni davek ter indirektne davke 1 e državi, ne pa tudi deželi in občini. Masa je pač v veliki meri deležna dobrot, ki jih daje dežela in občina vsemu prebivalstvu, dolžnosti in bremen pa nima nobenih. Vzlic temu nismo za to. da naj bo masa izključena iz deželnih in občinskih zastopov. Ker pa so dež. zbori in obč. zastopi v prvi vrsti gospodarske korporacije in ne gre, da bi tu odločevali tisti, kinenosijo nika- kih bremen in niso interesi-rani, zato sodimo, da je pri dež. zborih in obč. zastopih popolnoma upravičeno zastupstvo interesov, in sicer na ta način, da dobe primerno zastopstvo tudi tisti sloji, ki ga doslej nimajo. Priporočali bi zategadelj shodu zaupnikov, naj se izreče za volilno reformo tudi za deželni zbor ali le na sledeči podlagi: 1 Zastopstvo se razdeli po interesih, in sicer upoštevaje visokost davka, ki ga plačujejo posamezne skupine. 2. V skupini veleposestnikov naj imajo volilno pravico ne le tisti, ki so vpisani v dež. desko, marveč vsi posestniki, ki p 1 a č u j e j o 200 K direktnega davka. Na ta način bi postala ta kurija res zastopnica velikih zemljiških posestnikov. .'5. Mestom in trgom naj se da visočini plačanih davkov primerno število mandatov. 4. ) Kmetskim občinam, v katerih bi volili le manjši kmetovalci, naj se določi število zastopnikov, oziraje se na število volilcev in na davek, ki ga plačujejo. 5. ) Vsi ostali volilci naj se združijo v novo splošno kurijo, kateri se da številu volilcev primerno število mandatov 6. ) Odpravi naj se privilegij ljubljanskega škofa in trgovske in obrtniške zbornice. Ko bi se po teh načelih preuredil deželni zbor, bi po našem, a površnem računu prišlo na velike posestnike 8 mandatov, na mesta in trge in ž njimi združene industrij alne kraje 1*2 mandatov, na male posestnike 12 mandatov ter na splošno kurijo 4 mandati. Analogno bi se moral preurediti tudi občinski red, namreč v tem smislu, da bi se ustanovil nov splošen volilni razred za tiste vo-lilce, ki nimajo v nobenem drugem razredu volilne pravice. Pismo iz Hrvatske. (Splošna situvacija. -- Reformni katoliki. — Politični procesi. — Mestne volitve.) V Zagrebu, e predstaviteljj hrvatskega in madjarakega naroda sporazume o skupni akciji v obrambo ustave in svobode, so jeli pri nas zopet drzneje dvigati glave združeni protivniki narodne politike. V enem taboru so se našli služabniki dina-stične politike vladna stranka z našimi državnopravnimi radikal« i, ki so vsekdar radikalni samo proti opoziciji, in s klerikalci, ki takisto nosijo državnopravno radikalno obiležje. Mislili so, da je napočil čas, ko lahko proglase bankerot politike novega kurza. Organi poštene opozicije so parirali ta napad in ga uspešno odbili. Novi kurz. so pisali, ne more bankrotirati niti v slučaju, ako bi se reška konferenca vršila in se končala z neuspehom, zakaj Hrvati in Srbi so storili svoje, stopili so na plan kot enoten, zaveden faktor ter izrazili svojo pripravljenost, da podpirajo one Madjare v njihovi bori}i za ostavnosl in neodvisnost, ki nam zajamčijo svobodni razvitek v vseh področjih našega javnega življenja. Ako Mad-jari na to ne pristanejo, ali smo mi kaj zgubili od tega. kar smo že imeli? Na naši strani se bo povečal moralni prestiž v borbi za naše narodne pravice. Združeni naši nazadujaki so hoteli izrabiti proti novemu kurzu napade gotovih madjarskih politikov in listov. .V ti napadi so se končno okre-nili proti njim samim. O žalitvah, ki nam jih je prizadejal Tisza, sem že govoril v svojem zadnjem pismu. rPesti Hirlap-. list, ki se smatra za organ barona KantVvja, tega političnega kameleona in štreberja. je imenoval reško konferenco „komedijo**. Ker je bil Bantiv v onem odboru, ki se je imel pogajati z našimi delegat;, so nato trije naši delegati dr. Me- daković, dr. Harambašić iti Zagorac pisali Fr. Ko-suthu odločno pismo, v katerem zahtevajo od njega i adi tega pojasnila in izjavljajo, da bi z Bannyjem ne hoteli stopiti v dotiko, ako ima take nazore. Nato j*> F r. Kossuth odgovoril v dolgem pismu, v katerem v prvi vrsti izjavlja, da so hrvaški poslanci upravičeno obsodili tako pisanje „Pesti Hirlapa-, nato pravi, da je takoj zahteval od Banrfvja pojasnila in da mu je lc-ra odgovoril, da dotičnega Članka ni pisal in da tudi ni odgovoren za pisavo „Pesti Hirlapa-, kije popolnoma neodvisno glasilo. Kos>uth priznava, da je on sprožil misel r, >porazumu med Hrvati in Madjari in vrlo toplo zagotavlja hrvatske in mbrfu 1. legate o svojih simpatijah. Svoj.- plimo končuje, da nas despotija razdružuje, dočim nas more ujediniti samo svoboda. — To je bilo povsem drugačno pismo, kakor ono bahatega grofa Tisze. S tem je bil Fr. Kossuth povsem jasno izpovedal, da Madjari ne-čejo in nemorejo proti nam nastopati, kakor dosedaj z nasilstvom in despo-tizmom. ker bi nas to moral«« naravno le razdruziti. S tem pismom je dobil novi kurz zadoščenja in pokazalo se je, da najmočnejša niadjar-ka stranka vendarle resno misli na pravično sporazum ljenje s Hrvati. Žalitvam grofa Tisze in „Pesti Hirlapa** se je pridruži! tudi glavni organ liberalna stranke „Az Ljsag-. Ta list je proglasil reško konferenco za „jugoslovansko konspiracijo- in M roga elementarnim težnjam Hrvatov — zahtevi zazedinjenje z halmacijo,, za hrvatski komando in za uvedbo' hrvatskega jezika na železnicah v Hrvatski. j Končno se je zaletel tudi v tutto vladajočo stranko, ki smatra v svoji resoluciji suspendacijo ustave *na Ogrskem za »najpotrebnejšo posledico-.' Do padca liberalne stranke >o bili. naši madjaroni kot hrvatska delegat cija popolnoma stopljeni s to stranko in so jo v vsakem oziru brezpogojno podpirali, dasi je gazila vsako locbo nagodbe nam v škoda A • \ , , LISTEK. Mo] jouor, Ko bom kandidiral u obč. svet dež. stolnega mesta Ljubljane. Priobčil Janez Neprošen.*) Cenjeni gospodje volilci! Olavni vir nezadovoljnosti, jeze in sovraštva v našem Lepem mesta so občinske i oklade. Ko bi teh ne bilo, bi se živelo prijetno v Ljubljani, a doklade more in tlačijo uboge davkoplačevalce. Ta krivica pa je tem hujša, če ima človek prepričanje, da so doklade *) Ker se je vsled energične pisave „Slovenca" žu^an Ivan Hribar vendarle odločil, da predloži obč. svetu ljubljanskemu nov volilni red, se bodo prihodnje volitve gotovo že vršile v znamenju četrte kurije in treba hode novih kandidatov. Tu pa je nevarnost velika, da bode manjkalo mož z velikimi idejami. Jaz imam take ideje in zato bodem nastopil kot kandidat. Ker pa se je pri hudem lovu po novih idejah — pri „Slovencu" in „Našem Listu" zvedo vse! — bati, da se kdo drugi polasti mojih idej, sem se odločil, da jih že sedaj objavim v izvlečku. Na volilnem shodu bodem predmet seveda obširneje, jasneje in uničevalnejše razvijal. J. N. nepotrebne, če ima dokaze v rokah, da se lahko odpravijo vsako uro! Jaz imam take dokaze v rokah in zato stopam pred vas, velmožni gospodje volilci, s parolo: Proč z občinskimi dokladami! Za doklade je odgovoren občinski svet. Daje naš sedanji mestni zastop nezmožen, propal in degeneriran, to je znana stvar, dokazana že čestokrat v „Slovencu** in v „Našem Listu.** Oba pišeta gotovo resnico, kajti prvega priporočajo sami duhovni gospodje kot najboljše čtivo za naše dobro ljudstvo, drugega pa pišejo možje, ki vsako stvar najbolje vedo. Riba pa smrdi pri glavi in zategadelj se koncentrijo vse imenovane slabe lastnost i starih liberalcev, ki sede v občinskem svetu, v njih glavi, V županu Ivanu Hribarju! On je v prvi vrsti kriv, da imamo mestne doklade in davščine, zato hočem danes ž njim temeljito obračunati! Jaz se principialno ne bodem vtikal v županove privatne razmere ; kar ima v tem oziru na vesti, naj obračuna s svojim Bogom. Zato tu ne bodem pogreval govorice, ki se v zadnjih dneh širijo po mestu, da j« že neštevilnokrat po krivem pričal; tudi ne bodem reagiral na razne gla- sove, ki švigajo okoli, da ima tudi več z a v r a t n i h um o rov na duši: ignorirati hočem celo neko zadevo, ki je mene osebno najhujše dirnila, namreč sumnjo, da ima v zadnjem času ljubavno razmerje z znano P a n g a n e t-L o j z i k o in sicer skupaj z dr. Tavčarjem —*) Kaka propalost. Če pomislimo, da so širši sloji našega prebivalstva trdno prepričani, da je omenjena ženska rodna hči obeh imenovanih prvakov . . . Jaz se principialno ne vtikam v rodbinske in privatne razmere in niti na misel mi ne pride, prijemati župana s tega stališča, čeravno bi bil to hvaležen posel, kakor ste lahko posneli iz mojih skromnih in nedolžnih namigljajev. Jaz se borim z javnega stališča, s stališča mestne uprave ! Ulijte torej moje argumente! Pred tremi leti je dal mestni magistrat po vseh javnih hišah, uradih, prodajalnicah, kavarnah in gostilnah nabiti modre tablice z nastopno vsebino : *) V svojem govoru bodem tu napravil veliko, mučno pavzo. V tiskanem govoru pa postavim dolg pomišljaj. Bralec naj si pod tem pomišljajem predstavlja razsežno zofo; na tej zofi so se vršili oni dogodki, katerih tu ne opišem, kajti jaz se ne vtikam v privatne zadeve. Prepovedano je pljuvati na tia. Prestopki Kaznujejo se z giobo 10-400 kron oziroma z zaporom. V Ljubljani imamo gostiln in kavarn, poleg teh pa 700 javnih uradov, prodajalni*- in lokalov, za katere veljajo navedene stroge določU Da se v naši Ljubljani veliko in temeljito pljuje, tega ne bode menda nihče tajil, to je obče priznana stvar, ker je nadalje naša policija jako zanesljiva, vestna in izvežbana, je pač sigurno, da redno naznanja V8£ pro- stopke te vrste in ravno tako sigurno je, da magistrat izvršuje svoje dol« žuosti ter kaznuje vsakega, kdor deponira obrabljene produkte svojih notranjih organov na prepovedanem kraju. Zdaj pa računajmo ! Rekel sem, da je v Ljubljani 100O lokalov, kateri stoje pod pljuvalnim zakonom. Jaz sem nalašč že leto in dan pohajal take prostore in si notiral statistične podatke: da postopam še sigurneje, sem se zglasil pri magistrat nem tajniku Lahu, priznanem specijalistu v statističnih zadevah, in ta mi je pritrdil, da je moj račun pravi. Jaz namreč trdim, da se v vsakem lokalu najmanj l<*i krat. na dan pljune to je najnižja številka. V-ak tak čin se kaznuje s. gluho od 10 U M * K ali pa z zaporom: ker so pa Labacnjeiu objekti po razsežm»ti in kvantiteti jako različni in se težko natanko klasificirajo, je treba za vsak postopek vzeti nel^o srednjo mero kazni Menda mi ne bod«> nihče oporekal, 5e nastavim za eno prepovedano dejanje vsoto 2<> K kot povprečni metek; toliko ie gotovo dobi »eden k drugemu- od vsakega delinkventa, kateri tako tjavendan pušča dale svojega »jaza- na nedopustnem mestu. keV s«' mi je na policijskem uradu izrecno povedalo, da v zapor dosedaj le nihče ni bil obsojen zaradi pljuvanja, je dokazano, da se pobirajo le denarne, globe. Koliko pa znašajo globe na dan? Navadno množenje nam to po\e; 1*HH> x l(X> X *2<> = BJOOOUOOO, tor.-j 2 milijona kron! Pa bodimo nrpe-\ idni. Recimo, da uide naši bistrogl-di policiji vsak drugi slučaj s tem nočem nikakor žalni slavne policijo potem znašajo kazni vsak dan vendar še 1,000.000 K. Ce končno pri naših okostenelih birokratskih odno-šajih vzamemo, da odpade na dne\ u 16 sedaj nam prihajajo baš s te strani takšna sporočila. Sedaj se vidi Še jasneje, kaki stranki BO služili naši madjaroni in kako jim le ta vrača hvaležnost. Kot reakcija proti našemu črnemu klerikalizmu so stopili tudi pri nas tiho in prikrito na plan takozvani reform ni k a t o 1 i k i. ki imajo svoje pristaše med mlajšim katoliškim du-hovništvom. Njihov vodja je neki župni upravitelj, mlad in vrlo inteligenten duhovnik. K tej struji pripada več kaplanov, poštenih duš, ki so, od okolnosti prisiljeni, zablodili v duhovniško kasto. Ker ne morejo uravnati svojega prepričanja s tolikimi nazori in uredbami službene cerkve, hočejo cerkev -reformirati**. Složiti hočejo ono, kar se složiti ne da: moderno znanost s katolicizmom. Ali neglede na to lahko ti možje vendarle v nekem oziru tdužijo splošnemu napredku, ako se iz okrilja cerkve same oglase ugledni poedinci. ki se ojunačijo s prstom pokazati na razne srednjeveške okamenine v katoliški cerkvi. Ker je pri nas vsegamogočna ultramon-tanska jezuitska struja, niso ti idealisti niti združeni niti organizovani. Ker se boje. da bi jih ne zadela težka roka hijerarhije, pišejo v češki organ „ katoliške moderne" rNovv Život-. Tam je pisal nedavno neki hrv. .reformirani katolik**, ki se je hudo zaletel v naš klerikalizem ter je pokazal naše klerikalce kot popolnoma omejene in fanatične pope. Oni s svojim postopanjem pač največ škodujejo veri Izmed teh ..reformatorjev- jih pripada največ „kmečki stranki-, toda ne Radičevemu vodstvu, ki odvrača od sebe vsakega inteligenta, a dvojica, trojica pa celo simpatizuje z naprednjak] ter je nedavno v -,Po-kretu" izšel oster članek o kaplanskem vprašanju, kjer se zadostno osvetljuje pravica v edinozveličalni cerkvi. Naši klerikalci seveda besnijo proti takim odpadnikom, ker slabijo železno, despotsko disciplino in klerikalne udarce proti svobodomiselnim elementom. Kakor znano je grof Khuen po svojih mamelukih v saboru v viharnem letu 1903 odpravil poroto za tiskovne pravde. Od tistega časa. dasi je nastalo popolnoma mirno razpoloženje, ni se Pejačevicevi vladi zdelo potrebno, tla obnovi poroto, da bi tako vsaj nekoliko zasigurala svobodo tisku, temuč se celo še prav izdatno poslužuje te khuenovščine. Ne samo. da na ta način drži na uzdi vse opo-zicijonalne časnikarje, ker visi nad njimi vedno Damoklejev meč. ker so naša sodišča popolnoma odvisna od vlade, temuč tudi tira urednike časnik« »v na obtožno klop, a od tam se mora brezpogojno potovati v zapor. Samo ta mesec bodete d v e razpravi pred tukajšnjim sodnim stolom proti dvojici urednikov zaradi zločinstva motenja javnega miru g 65 k z. Dne 14. t. m. bo sojen urednik socialisti- čnega glasila „Svobodna riječu, a 29. t. m. urednik „Pokreta** g. Wilder. Postopanje proti „Pokretuu se splošno tolmači kot osveta klerikalcev za ostro pisanje tega lista, ker so klerikalci vsemogočni pri današnji naši vladi. t Prihodnji teden 15., 16. in 17. se vrše pri nas mestne volitve. Voliti se mora vseh 50 mestnih zastopnikov. £e nikoli ni bilo toliko zanimanja med meščanstvom za mestne volitve, kakor to pot. Dasi je volilni red najskandaloznejši, kar jih je na celem, svetu ter je v 1. in 2. volilnem razredu zagotovljen velikanski vpliv birokraciji, vendar se spušča opozici-jonalno meščanstvo v borbo, da preceni svojo moč. Ker se voli z glasovnicami, je upanje, da pritisek vlade na uradništvo ne bo mogel biti tako močan. Toda to pot bodo imele mestne volitve odkrito politično barvo. Madjaroni so izjavili, tla hočejo samostalno kandidirati v 1 in 2. volilnem redu, da rešijo Amruša, ki je padel kot župan baš zategadelj, ker je postal madjaron. Njihova čast je tedaj tukaj zastavljena. Proti njim bo kandidiralo opozicijonaluo neodvisno meščanstvo. Svoje kandidate pa postavijo tudi frankovci, da tako samo škodujejo opoziciji, ker nimajo uikake nade v l. in 2. volilnem razredu. V volilnem razredu bo vsekakor najhujši boj. ram se zgrabijo naprednjak! s frankovci, ki so dosedaj 10 let zastopali ta razred. Naprednjake bodo podpirali socijalisti, ki imajo mnogo interesa, da zrušijo to nazadnjaško kliko. A- Uolilna reforma pred parlamentom. Na D u u a j u , 9. marca. Na današnji seji je kot prvi govoril italijanski poslanec P i t a c c o. V svojem govoru je obširno kritiko-val vladno predlogo in se pritoževal, da so Italijani tako na Tirolskem, kakor na Primorskem na mandatih prikrajšani ter zahteval, da se pri razdelitvi in določitvi mandatov v italijanskih pokrajinah ozira ne samo na število prebivalstva, marveč tudi na kulturni in gospodarski razvoj in na davčno silo. Tako pa znači predložena volilna reforma za Italijane največjo krivico in ima zgolj ta namen, da Italijanom uniči njihovo narodno in politično eksistenco. Goriški poslanec Verzegnassi je v svojem govoru priznal, da odgovarja splošna, enaka in tajna volilna pravica modernim svobodoumnim idejam in pravičnosti. Toda vladna volilna reforma je krivična zaradi tega, ker krivično razdeljuje mandate. Zlasti na Goriškem in Gradiščanskem se vlada pri razdelitvi mandatov ni držala načela pravičnosti, marveč je mandate razdelila zgolj po številu prebivalstva, ne da bi se ozirala na davčno moč, gospodarsko potenco in kulturo. Enakosti se ne sme iskati v mehaničnih številkah. (Posi. H i a n-kini: V številkah je samo enakost!) To lahko trdi te o živinski čredi, ne pa o ljudeh. Italijani plačujejo dve tretjini vseh davkov v deželi, Slovenci pa samo eno tretjino, a vendar dobe Slovenci več mandatov, kakor Lahi. Govornik je koncem svojega govora zahteval, da se da Italijanom na Goriškem in Gradiščanskom še tri mandate in sicer mestu Gorici enega, Gradiški in Korminu enega in Červinjanu in Devinu enega. Lahi so Verzegnassiju navdušeno ploskali, jugoslovanski poslanci so se mu pa ironično smejali. Češki poslanec Formanek je odločno protestoval proti temu, da bi se povečalo število nemških mandatov, ter pozival volilnoreformni odsek, naj volilno reformo izvede ne po vladnem načrtu, ampak zgolj po načelu pravičnosti, obenem pa naj vzame v pretres vprašanje, ako bi ne kazalo dati volilne pravice tudi ženskam, zakaj baš o ženskah se lahko upravičeno trdi, da so državo vzdržujoč element, i Živahna veselost. Nato je govoril član češkega konservativnega veleposestva grof S y 1 v a-T a r o u c a. Iz njegovega govora je donela dostojanstvena resig-nacija in tiha melanholija moža, ki je uvidel, da po novi volilni reformi izgine njegova stranka iz parlamenta in da v bodočem parlamentu ne bo več mesta priviligiranim stanovom. Grof S y 1 v a-T aronca je naglasak da so fevdalni veleposestniki vselej pošteno služili cesarju in državi in da je sedaj napočil čas, ko se jim pravi, da je zamorec storil svojo dolžnost in da lahko odstopi s pozorišČa. To je gorjupo spoznanje, kar pa čeških veleposestnikov ne moti. da bi ne razpravljali o predloženi volilni reformi sine ira et studio. Govornik je nato slikal zasluge, ki so si jih pridobili plemiči na polju ustavnega življenja, in zatrjeval, da ni splošna in enaka volilna pravica najpravičnejša, marveč da je najbolj pravična ona splošna volilna pravica, ki sloni na zastopstvu raznih interesov. 0 rezultatih volilne reforme še ni nikdo na jasnem. Toliko je pa gotovo, da se bo slovanska večina, čim se sestane nova zbornica, izvoljena na podlagi nove volilne reforme, jela boriti za nove volilne probleme. Preje ali sleje se bo morala uvesti dejansko splošna in enaka volilna pravica, v tem slučaju pa pretežna slovanska večina ne bo več iskala nobene aliance iz enostavnega vzroka, ker je ne bo več potrebovala. Govornik je koncem svojega govora zahteval, da se zaeno z volilno reformo mora tudi ustava podvreči potrebni reviziji. Državni zbor se mora razbremeniti in iz njega odstraniti vse, kar razburja narodno občutljivost. Predvsem se pa mora parlamentu zagotoviti večji vplivna z u n a n j o politiko. Za grofom Sylvo-Tarouco je go- voril vodja avstrijske socijalne demokracije dr. A d 1 e r. V svojem govoru je naglašal, da bodo socijalni demokrati nadaljevali boj, da se da volilna pravica tudi ženskam, ter se izrekel proti t a j-nemu skrutiniju, ki ga določa vladni načrt. Nato je polemizoval proti drju. (rrabmayerju in grofu Dzieduszvckemu. Volilna reforma znači specijalno za Galicijo kolosalen napredek. To je dobro znano tako poljskemu, kakor ruskemu narodu. Govornik je potem pojasnjeval razmerje socijalnih demokratov k državi in narodnosti in rekel: Mi prav tako spadamo k svojemu narodu, kakor vsakdo izmed vas. Kakor je poslanec Daszvnski izjavil, da je Poljak, tako tudi jaz lahko rečem, da sem Nemec in sicer boljši Nemec, kakor marsikdo drugi. Socijalno - demokratska stranka reprezentuje razum, nasprotne stranke pa neumnost. Socijalna demokracija si je nadela nalogo, da zagotovi vsakemu narodu njegove pravice. Poleg skupnih proletarskih interesov stoje narodni interesi. Proletarijat priznava narodne interese, zametuje pa one narodne interese, ki bi se opirali na krivico in nasilstvo ali na gospodstvo. V tem tiči razloček med proletarijatom in meščanstvom. Razpravljajoč o volilni reformi je rekel govornik: Ako volilni reformi zares ničesar drugega ne nedostaja, kakor diferenca nekoliko mandatov, ki jih si ranke zahtevajo za-se, potem je pravzaprav volilna reforma docela dobra stvar. rioda jaz govorim Nemcem, Slovanom bo govoril slovanski tovariš: Ne prenapenjajte svojih želja, ne prena-penjajte medsebojnih narodnih interesov. Pravo izpolnjevanje narodnih dolžnosti ni zarobljenje drugih in nasilstvo, marveč požrtvovalne* delo v zavesti, da so vsi narodi solidarni. V kolu samostojnih narodov naj se porodi nova Avstrija. Narodi hočejo nastopiti svojo dedščino. zato se mora v grob položiti krivica. To je predpogoj tega, po čemer mi vsi koprnimo in hrepenimo, to je predpogoj narodnega miru. Navdaja nas prepričanje, daje volilna reforma zmagala v tej zbornici. Dr. Grab-maver je izjavil, da je Gautscheva volilna reforma mrtva. Komur se prezgodaj napoveduje smrt. ta navadno živi dolgo. V tej zbornici vidim samo enega mrtveca: mrtvi so privilegiji in k n o v e m u ž i v 1 j e n j u se je zbudila sveta stara pravda vseh narodov. Ko je dr. Adler končal. >o mu socialni demokratje priredili navdušeno ovacijo. Za Adlerjem je govoril grof Sternberg, ki je polemizoval s socialnodemokratskimi govorniki in ljuto napadal vlado in Oautscha ter branil Poljake pred napadi dr. Adlerja. Razprava seje zaključila z g -vorom Romuna dr. Onciula. ki je zahteval, da se mora ustvariti ravnotežje med slovanskimi in neslovan-skimi mandati. Volilna reforma. Dunaj, 9. marca. Vlada se že bavi s kompromisom na ta način, da zviša število mandatov od 155 na 17"» do 475 Poljakom v Galiciji da 5 mandatov več. tako da bodo imeli skupno 96 mandatov. Nemci, ki pa še niso svojih zahte\ oficijalno formulirali, dobe baje devet novih m aru lato v, in sicer 5 na Nižjeavstrijskem. 1 za Kočevje, t za Šlezijo. 1 za Line in 1 za mest. Dunaj. Tudi Italijanom se vrnet i dva mandata. Slovan o ni se zviša število mandatov od 230 na236, tako da so Nemci napram prvotni voldn: reformi za štiri mandate na boljŠV pred Slovani Odsek, ki se mu izroči voli hi k reforma v nadaljno posvetovanje, b< sestavljen sledeče: Poljski klub 7 članov. Mladočehi 7 enega odstopijo češkim radikalcem), nemška ljudski stranka 6, nemška napredna strank. 4, ustavoverni 3, centrum 3, J 0 g;o slovani 4, nemški konzervativci 2 Italijani 2. Schonererjanci 2, krš. ski socijalisti i. Vsenemci z divja 3, soc. demokratje. Malorusi in Rn muni po enega člana. .1 u g o s 1 ovan* bodo zastopali dr. Ferjančič z naprednjake , tir. 1 v č e v i č. dr. P I o j in dr. Šusteršić. Ministrska kriza in carinski spor v Avstriji. Belgrad. 9. marca. V političnih krogih se govori, da je Pasić, ki ga je kralj poklical k >ebi. da prevzame vlado, izjavil, da je i svojo skupino vred za sporazumljenje z Avstrijo. Na carinsko vojno sploh ni misliti. Dunaj, 9. marca. Srbski d e-legatje so bili danes brzojavne« poklicani domov, obenem se je pričela pravcata carinska vojna Srbske carinske oblasti postopajo s pošiljat vami iz Avstii -Ogrske po avtonomnem carinskem tarifu, vsled česar je u voz si adk o r j a i n p lete ni u ue-m o g o č. Avstriji preti nevarnost iz Črne gore? Zagreb. & marca Iz Kotor* je došla vest. da je od tam pobegnil neki t o pni carski Častnik v Orno goro ter postal tam poveljnik novega črnogorskega topništva in topov ki jih je p o s 1 a 1 a 11 a 1 i j a. Top v se nastavijo tako. da bodo u sir.« ho v al i ve> kotorski zaliv i h njegove utrdbe. V vojaških krogih je ta afera, ki so jo skušali prikriti, v z b u d i 1 a v e 1 i k o razi j en je Tudi uradno ^e priznava, d.< je res iz Kotora neznano kam izginil neki častnik. Absolutizem na Ogrskem. Budimpešta, 9. marca. P»u dapeštanske banke ao ponudile vladi Dalje v prilogi. stroške pri pobiranju glob (to ^<> nagrade policiji, knjigovodstvo, oskrbovanje novcev itd.) celih 100 K, kar je gotovo jako visoko računano, rezultira nazadnje kot dnevni čisti dohodek pljuvalne&a fonda skoraj še vedno vsota 1.000.000 K, reci milijon kron! Ker ima leto 5*65 dni. se nabere t enem letu 365.000.000 K - ogromna, strmoglava vsota, ki pa je tako previdno preliminirana. da njenim številkam pač nihče ne more ugovarjati. Zdaj pa primerjajmo to vsoto z mestnimi potrebščinami. Te so pro-računjene za leto l'.HHi z zneskom 948.869 K ali okroglo vsoto 1,000.000 K — tedaj za celih 364,000.000 K manj, kakor znašajo naši pljuvalni dohodki. S temi dohodki bi se lahko vsako leto pokrile vse mestne potrebščine, ogromni ostanek 364,000.000 K pa bi se razdelil med ljubljanske stanovaiee. Će odštejemo ženske, ki itak ne pljujejo in torej nimajo nobene pravice do užitka tega fonda, in če odračunamo še otroke, pride na vsakega polnoletnega mož-kega državljana, katerih je nas okolu 10.000 v mestu, vsota 36.400 K. In to potem, ko so poplačene vse mestne davščine, vse mestne potrebščine! Tn vendar pobira občinski svet leto za letom mestne davke in nas tlači v bedo in obup, povišuje doklade in najema posojila ! Zakaj se pljuvalni fond ne uporablja za občni blagor, kje je sliranjen ta fond?? V proračunu mestne občine ni zabilježen, v občinskih javnih sejah se ni nikdar račun polagal o njem. Zvedel sem vselej Še tisti večer za vse obravnave tajnih sej, ki ostanejo tri leta skrivne, zvedel sem zmeraj že pet minut pozneje za najtajnejše sklepe in najtajnejše debate tajnih sej kluba občinskih svetnikov, a o ni o j e m* i menda smem to s ponosom redi) pljuvalnem fondu ni bilo nikdar govora ! Jasno je torej, da ga župan prikriva občinskemu svetu in celemu ljubljanskemu prebivalstvu. Jaz ne trdim, da ga je defravdiral; tudi se ne bodem mudil pri govoricah, katere sem zadnje dni cul, da ima namreč župan pljuvalni fond naložen pri raznih inozemskih bankah z namenom, da ob ugodni priliki pobegne čez veliko lužo v Ameriko s prej imenovano Panganet-Lojziko jaz se, kakor rečeno, ne vtikam v družinske razmere. Zame *) Obesi se, Štefe, ker nisi prej izvohal te idejel J. N. stoji le dejstvo, da je ta ogromni denar nekje skrit in da župan sedi na njem kakor zakleta deklica v ajdovskem gradu. Zato moram na ves glas. da se bode čido širom slovenske zemlje, klicati: kje je naš pljuvalni fond ! ? Ak«> me izvblite v občinski svet, čestita gospoda, bodem skrbel, da se pride resnici na sled. Tedaj pa napoči Ljubljani zlati veti, tedaj se nehajo davki in doklade. Zato hodi naša parola: Kje je pljuvalni fond? Proč z mestnimi dokladami !* U hiši žalosti Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) Ko je stari Toniaj, prišedši domov, stopil v sobo in zagledal Pro-sena, se je silno prestrašil, kakor vselej, če je prišel k njemu kak tuj človek, kajti vedno je mislil, da ima opraviti s kakim upnikom. In upnikov ga je bilo bolj strah, kakor več- *) Slovenski časniki, katerim je blagor Ljubljane, središča vsega Slovenskega naroda, na srcu, se prosijo, da ponatisnejo moj govor. J. N. nega pogubljenja. Ada je to vedela in zato je očetu hitro predstavila svojega gosta „Gospod Prosen — naš sosed stanuje namreč v tej hiši. Našel je na stopnicah tiste liste iz tvoje knjige, ki si jih včeraj pozabil ~ Tomaj je bil hipoma ves spremenjen. Kdor ni od njega terjal denarja, temu je hotel vedno imponirati. „VTeseli me, gospod eh, kako se že pišete eh, Prosen, da. Prav veseli me, da sem vas osebno spoznal. Zdi se mi, da sva se že večkrat srečala na stopnicah ali na hodniku - „O, da,- je rekel Prosen. rNašel sem te liste, in ker menim, da ste jih vi izgubili--u ^Že mogoče,- mu je segel Tomaj zopet oblastno v besedo. rDa, zdaj se spominjam. Prinesel sem srioči ve-lezanimivo knjigo o kemiji, da jo preštudirani Ker me je zanimala, sem jo začel že spotoma pregledovati in pri tej priliki je padlo nekaj listov iz knjige. Hvala vam lepa, da ste mi jih prinesli.- Tomaj je sedel zdaj za mizo in z vso grandezzo začel igrati običajno svojo vlogo. ^Oprostite mi, mladi mož. če tejn vas v prvem trenutku malo hladno in nezaupno sprejel Jaz sem izumitelj in vedno me zalezujejo vohuni in zavistniki, ki bi ->e radi polastili sadov mojega duševnega dela in si / njim pomagali do bogastva Zato et mi zde neznani ljudje v prvem tre-notku vedro sumljivi No. vas sem prav vesel, da ste me obiskali; zdaj sem si vas bolje ogledal, se prav dobro spominjam. Ua vas že davno poznani in da sem že tudi slišal o va- govoriti. * Ker ni Prosen ničesar odgovonl. je dobil Toniaj pogum, da je sprožil vse svoje tirade, kai jih je imel v zalogi in ki so že tolikrat Ado pa hali v obup Hvalil je svoje izume n. hvalil samega sebe kot velikega izu-mitelja in učenjaka, ki ga je lakomu: in sleparski svet pripravil ob imetje in ga skuša spraviti tudi ob mat - -jalne uspehe njegovih izumov Tomaj je krivično pr^ganjenega in izkorišče nega ženijalnega izumitelja igral tako ttaravno, daje za nekaj časa premotil celo hladnokritičuega Prosena Seveda je ta kmalu spoznal, da je Tomaj švadrouer ali ni mu ugovarjal. „Potrebujem ga, naj torej misli da mu verujem.** je sam pri sebi rekel Prosen in mirno poslu&al Tonaa-jeve fantazije 1. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št 57. dne 10. marca 1906. kontokorentnega kredita IGO milijonov kron proti zmernim pogojem. Opozicija pa upa, da bo vlada v kljub temu kmalu zabredla v velike rinančue težkoče in da bo dosledna odpoved davkov prisilila vlado, da odstopi. Mesto Kečkemet je sklenilo protest proti imenovanju vladnega komisarja. Minister notranjih zadev je sklep razveljavil. Tudi kongregacija velikih županij Szoln ok-Dobok je sklenila, da ne vzame na znanje imenovanja kraljevega komisarja in da ga ne bo podpirala. Baron Fejervarv bi rad spravil barona Banffvja v svoje ministrstvo na mesto ministra Kristorfvja. Ko se je namera naznanila cesarju, je rekel: „Njegov program bi ■ e dal sprejeti, oseba barona Banffyja pa nikoli41. Vlada je izdala razglas, v katerem pravi, da ji je znano, da imajo politiki in časnikarji z raznimi narodi inozemstva zveze, ki so naperjene proti interesom države, pred vsem s Srbijo in Bolgarijo. Vlada se'bo v tem •žiru oprijela najstrožjih sredstev. Afera škofa Bonomellija. Rim, 9. marca. Vse italijansko »asopisje se bavi s pastirskim pismom kremonskega škofa Bonomellija in z ostro grajo, ki mu jo je izrekel papež. Sedaj šele je znano, da se je Bonomelli v svojem pismu izrekel za ločitev cerkve od države tadi v Italiji, a to ravno v istem času, ko je papež preklel tak zakon za Francosko. Škof Bonomelli je osebni prijatelj kraljice-vdove Margarite ter ima sploh veliko pristaše%\ ki vidijo v škofu nekakega apostola zasporazum-ljenje med italijansko državo in cerkvijo. To je tudi vzrok, da je Bonomelli odpotoval iz Uima, kamor ga je bil poklical papež, ne da bi bil papeža videl. Pač pa mu je papež naznauil. damu vhrani svojo naklonjenost ter da je potlačil inkvizicijski proces proti njemu. Dogodki na Ruskem. Odesa, 9. marca. Pri vasi Ali-athe so Tatarji napadli oddelek ruskega vojaštva. Vnel se je triurni boj ter so morali končno Tatarji bežati. Mnogo jih je obležalo na bojišču. Vojaki so razstrelili tri vasi, iz katerih so bili napadalci. Kijev, 9. marca. V Čudnovu je kakih 30 mož napadlo poštno poslopje. Ubili so nekega poštnega uradnika., a preden so se mogli polastiti blagajne, jih je policija z revolverji pregnala. Ministrska kriza na Francoskem. Pariz 9. marca. Kriza se čim-dalje bolj poostruje. Burgeois je Ko je Tomaj končno ponehal, je napeljal Prosen pogovor na svoj namen, zaradi katerega je bil prišel. „Prinesel bi vam bd najdene liste že snoči," je rekel, rali bilo je že kasno in odkrito rečeno, me je stvar zelo zanimala. Prečit al sem te liste večkrat, toda žal, nisem jih razumel. Ne morete si misliti, gospod Tomaj, kako hudo mi je, da sem v kemiji tako slabo poučen." Tomaj je bil sila vesel, daje dobil zopet priliko, hvaliti svojo učenost. S sladkim usmevom, ki pa je izražal izredno samozavest, se je obrnil k Prosenu. „Ljubi mladi prijatelj — jaz se nič ne čudim, da tega spisa niste razumeli. Predno zamore kdo take 'tvari razumeti, se mora dolgo časa baviti z znanostjo. Za to treba časa, treba predznanja in treba vztrajnosti. Jaz namreč čitam samo knjige, ki podajajo zadnje rezultate dotične danosti. Dovolite, da omenim neko ^lano anekdoto. Star muzik je vprašal preprostega fanta, če zna igrati a gosli. Ne vem, je odgovoril fant, er nisem še nikdar poskusil. Vidite, ruadi prijatelj, taki so vsi ljudje. sak, kdor zna čitati, pa že misli, da e dovolj, da vzame knjigo o kemiji roke in že jo bo razumel." (Dalje prih.) odklonil sestavo ministrstva. Zbornični predsednik D oumer je predlagal Milleranda za ministrskega predsednika, a F a 11 i e r e s je predlog odklonil, češ, da ne sme priti v ministrstvo noben politik, ki je pomagal C e m b e s a vreči. — V senatu je močna struja za ministrstvo Clemeneeau. Ameiško-turški spor. Carigrad, 9. marca. Turška vlada ni izpolnila zahteve Ze-d i n j e n i h držav glede zakonitega priznanja vseh misijonskih postaj. Tozadevni spor se je vsled tega poostril. Zedinjene države tudi izjavljajo, da ne pritrdijo 3 odstotnemu zvišanju carine. Nadalje zahtevajo, naj se odstavi mufti Jusuf-beg v Bejrutu, ker je izdal knjigo proti ameriškim misij o-nom. Amerika ne pozove svojega brodovja poprej iz turškega morja, dokler se ne ugodi vsem njenim zahtevam. Vseh ameriških misijonskih postaj na turških tleh je 381, izmed katerih jih je Turčija dosedaj priznala le 87. Obrtni uestnik. Ženski rokodelski obrti. Avstrijski obrtni red navaja razen tovarniških obrtov proste rokodelske in koncesijonirane obrte. Med rokodelskimi zavzemajo posebno vrsto oni rokodelski obrti, ki jih običavaj o izvrševati ženske. Taki obrti so na pr. žensko krojaštvo, modistovski obrt, izdelovanje žimnic itd. Dočim se za. samostojno izvrševanje rokodelskih obrtov v splošnem zahteva sposob-nostni dokaz, ki se ga donese z učnim izpriČevalom in delavskim izpričeva-lom, določa obrtni red za rokodelske obrte, ki jih običavaj o izvrševati ženske, da smejo in morejo sposobnost dokazati tudi na drug način. Obrtno oblastv o prihaja tako v položaj, da po svojem preudarku razsoja o strokovni sposobnosti prosilk. Ob taki ureditvi seveda ni moč misliti na enotno postopanje. Oblastva se zadovoljuje tudi le s potrdili zasebnih strank, da so jim osebe, ki zglašajo obrt, opravljale v oglašeni ollrt spadajoča dela. Ker pa gre dandanes tendenca v obrtnih slojih na strožjo obrambo stanu in torej na poostritev sposobnostnege dokaza, se tudi glede rokodelskih obrtov, ki jih navadno izvršujejo ženske, oglašajo želje in zahteve, da se v zakonu samem določi za te obrte način spo-sobnostnega dokaza. Zahteve so tem intenzivnejše, čimbolj se utrja stanovska zavednost in čim številnejša je kaka obrtna vrsta. V tem pogledu se opažajo posledice najlažje pri šiviljah, oziroma krojačicah. Ni še dolgo tega, kar se nihče ni menil za to, ali imajo šivilje obrtni list. Strožje postopanje so povzročile obrtne zadruge, ki reklamirajo tudi žensko obrt za svoje Članstvo. S tem pa, da so se tudi šivilje pritegnile krojaškim zadrugam, šivilje, ki so članice obrtnih zadrug, tudi same skrbe za to, da se nastopa proti zakotnemu delu. Čim naprednejša je kje kaka obrtna vrsta, tem odločnejše stopa na plan za obrambo svojih obrtnih pravic. ('lede ženskega krojaštva, oziroma glede šivilj se je s tem vprašanjem pečal tudi obrtni odsek državnega zbora ob razpravljanju vladne obrtne predloge. Že vlada se je glede ženskih rokodelskih obrtov, ustrezajoč mnogostranski želji, postavila na stališče, ki se bistveno razlikuje od onega, ki je izraženo v sedanjem obrtnem redu. Predvsem je rečeno v vladni predlogi, da izda trgovinski minister v smislu poročil trgovskih in obrtniških zbornic ter prizadetih obrtnih zadrug seznam onih obrtov, ki jih običajno izvršujejo ženske. S tako določbo se hoče sedanja neenotnost in samovoljnost odpraviti in natanko določiti, katere obrte je šteti med ženske rokodelske obrte. Obrtni odsek je v tem pogledu pritrdil vladni predlogi in sklenil staviti enake predloge plenumu državnega zbora. Nadalje se je obrtni odsek glede ženskih obrtnih odsekov postavil na stališče, ki odgovarja zahtevam obrtnikov, da mora obrtno obiastvo vprašati prizadeto obrtno zadrugo za njeno mnenje glede sposobnosti onih žensk, ki zglase ženski rokodelski obrt. Za obrt ženskega krojaštva, kateremu je gotovo prištevati tudi šivilje, pa se vprašanje sposobnostnega dokaza tako po predlogu vlade kakor po sklepih obrtnega odseka uredi v bodoče v obrtnem redu samem. Za žensko krojaštvo je po teh predlogih in sklepih treba, da ženske, ki zglase obrt žen- . skega krojaštva, dokažejo pravilno dovršeno učno dobo z učnim izpriČevalom. Tako izpričevalo, izdano od upravičenih krojačic, more nadomestiti izpričevalo o obisku kake strokovne šole. Tako je pravilo, le v izrednih slučajih sme obrtno obiastvo izpregledati tako izpričevalo. Vendar pa je v vseh takih primerili vprašati obrtno zadrugo za njeno mnenje. S tem je dana obrtnim zadrugam prilika, da kontrolirajo, ali se obrtna oblastva ne poslužujejo v izredni meri te izjemne pravice. Premembe, ki se nameravajo v obstoječem obrtnem redu, so z ozirom na premenjene razmere v ženskih rokodelskih obrtih vsekakor umestne. Tako, kakor sedaj razmere stoje, obstoječega položaja itak ne bi bilo vzdržati. Krojaške obrtne zadruge štejejo med svoje člane tudi krojačice in šivilje ter imajo v svojih pravilih tudi glede vajenk pri šiviljah posebna določila glede učne dobe in glede učnih izpričeval. Teh določb praktična vrednost pa je kaj majhna, ako se upošteva okolnost, da obrtna oblastva po veljavnih določbah smejo pri osebah, ki zglase žensko krojaštvo ali obrt šivilje, po svojem preudarku in lastni razsodnosti končno odločati, ali je njihova strokovna sposobnost zadostna ali ne. Inkongruenca, ki nastane v takih razmerah zopet in zopet, je prav potrebna, da izgine. Trgovina s pivom v zaprtih steklenicah. Prodaja piva v zaprtih steklenicah je sedaj svoboden obrt, ki ga more proti obrtni oglasit vi izvrševati vsakdo. Vsled zahtev gostilničarjev je obrtni odsek državnega zbora sklenil, predlagati državnemu zboru, da se sedanja svobod-nost v prodaji piva v zaprtih steklenicah utesni, in sicer na ta način, da se prodaja piva v zaprtih steklenicah uvrsti med koncesij onirane obrte. Koncesije za take obrte se bodo izdajale le po potrebi dotičnih krajev. Imetnik koncesije za prodajo piva v zaprtih steklenicah ne bo smel sam polniti steklenic iz sodčkov. Zato bo treba posebne koncesije. Proti temu sklepu obrtnega odseka so se mali trgovci in branjevci na Dunaju, kjer je prodaja piva v steklenicah kaj važnega pomeriti za malo trgovino, z vso odločnostjo uprli. Carina na opeko. Doslej se je uvažala v Avstro-Ogrsko navadna, pregorljiva opeka tako strešna kakor stavbna, ne da bi bilo plačevati carino. Za nepregorljivo opeko pa se je ob uvozu v našo državo plačevala prav neznatna carina po l"79Kinll9K od 100 kg. Od prvega marca tekočega leta dalje, ko je stopila v veljavnost nova carinska tarifa in nove trgovin-ske pogodbe z Italijo, Nemčijo in Rusijo, pa se položaj znatno izpre-meni. Avstrijska carinska tarifa določa znatno carino za vse vrste opeke, za navadno blago nižjo, za boljše blago višjo carino. Potem trgovinske pogodbe z Italijo, ki pride za naše kraje glede opeke edino v poštev, so se carinske postavke naše avstrijske carinske tarife sicer znatno znižale, popolnoma odpravile pa ne za nobene vrste opeke. Carino od opeke je za vsakih 10.000 kg plačevati ob uvozu v našo državo v sledeči izmeri: za navadno stavbno opeko, žgano ali nežgano iz ilovice G kron, za strešno opeko 18 K, za fasonirano opeko pa 2-1 K. Za nepregorno opeko se ni dovolilo popustov in ostanejo v veljavi carinski določeni v avstrijski avtonomni tarifi: za 1(30 kg ne-pregorne opeke iz magneita, bav-ksita in grafita po 2 K, ako posamezni kos ne tehta čez 5 kg, po 3 krone, ako posamezni kos tehta nad 5 kg. Za vse druge vrste opeke, ki je nepregorna, od 100 kg 1 2 K, če posamezni kos ne tehta čez 10 kg, sicer pa 24 K. Za naše opekarne, ki izdelujejo strešno in stavbno opeko, so carinske postavke, dogovorjene z Italijo, večinoma preneznatne, da bi ji omogočale uspešno konkurenco z laško opeko na tržaškem trgu. Laške opekarne delajo z manjšimi stroški in imajo po morju dokaj cenejši prevoz na razpolago, kakor naše opekarne, ki morajo plačevati do Trsta raz-merno visoko voznino železnici. Koncesije, ki jih je dala Avstrija Italiji pri carini od opeke, je šteti med kompenzacije, dovoljene Italiji kot povračilo za to, da je dovolila carine prosti uvoz našega lesa, dasi je izgubila vse ugodnosti pri importu svojega vina v Avstrijo. Ntie čipkarstuo. Spisal Dragotin Lapajne. II. V svojem dosedanjem poročilu se nisem oziral na različne dopise posebej, temveč sem hotel podati samo stvarni razvoj našega čipkarstva ter dokazati, kako malo se je naša slavna vlada za to industrijo do najnovejšega časa zanimala. Sedaj pa hočem odgovoriti posebej še na tisti pošteni dopis v „Slovencu", na njegova sumni-čenja in obrekovanja. Naj si je pisal tisti članek blagoslovljeni dopisnik ali pa kurator Čipkarske šole sam, to je gotovo, da niti prvi niti drugi ni poročal resnice in da je Članek tako tendencijozno zavit, da se iz vsake besede razvidi samo sovraštvo do poštenih trgovcev in pa samohvalje sedanjega kuratorja. Če rečem, da iz vsake besede veje tista znana katoliška čednost, ne pretiravam prav nič in bojim se le, da bi ne bil moj odgovor predolg, ako naj v tisti luči popišem, kakor sem se namenil. Dopisnik v „Slovencu" imenuje vse, kar je bilo pisano v „Narodu", samo budalost, Kojo zamore prebavljati le „Narodovu želodec. Kak želodec pa morajo imeti tisti, ki prebavajo tiste otrobe in laži, ki so bila napisane v imenovanem Članku, nam ne pove in mislim, da bi ga niti najslavnejši naravoslovec ne mogel opisati. Edini resnični stavek je prvi. v , katerem pravi, da se je jelo čipkar-stvo širiti pred sto leti. Iz vseh naslednjih pa se pokaže že v tisti obliki, v kateri smo ga navajeni gledati. Kajti prav previdno zamolči vsako letnico in ostane v celem svojem poročilu vedno le v začetku razvoja, katerega slika potem kot neizpremenjenega do slavne Vogelni -kove dobe. Komur so bile razmere nepoznane, mu je v resnici moralo segati to poročilo do srca, kdor pa ve, kako se je cela stvar razvijala, se res ne more načuditi, s kako drznim čelom si upajo nekateri ljudje v javnost. Skoraj celih 50 let je preskočil, in kar se je godilo takrat, to j e prenesel v sedanjost, samo, da je lahko^ malo obrekoval. Čisto navadna laž je torej, ako trdi dopisnik, da je šele šola raznim nedostatkom odpomogla. Ako pomislimo, da se je šola šele leta 187*». ustanovila in da je bila ista v letu 1894., ko je prevzel sedanji kurator vodstvo te šole, po njegovih lastnih izjavah v takem stanju, da nikakor ni ustrezala potrebam: ako nasprotno pogledamo nazaj, na kakem stališču pa je bila naša industrija že 1. 1894.. potem se moramo pač vprašati, kaj je šola storila, kakim nedostatkom je odpomogla? V letu 1894. je bilo naše čipkarstvo že tako razvito, da se od tistega časa pa do danes ni drugega spremenilo kakor produkcija. Tehnika je ostala ista, cene izdelkom so ostale, v primeri s sedanjimi časovnimi razmerami, iste ali pa še slabše, torej ni drugega napredka, kakor nekaj novih uzorcev, ki pa nikakor niso šolski. Ker navaja dopisnik „Slovenca" ravno uzorce kot argument »visokega" stališča naše industrije, mu moram tudi tukaj natančneje odgovoriti. Omenil sem že v prvem dopisu, kako težko je bilo dobiti dobrih uzorce v, ki naj bi našli pot v svet, ki naj bi obenem dopadli odjemalcem in pa ustrezali glede plačila delavkam. Inče omenja dopisnik, rda izdelki niso bili nikakor prikrojeni po posameznih razmerah, temveč se je eden in isti uzoreo prodajal za najrazličnejša oblačila", pokaže s tem samo, kako neutemeljeno in nestrokovno je poročal. Ali so mar idrijski trgovci odločevali, kam naj se prišijejo razne Čipke? Ali so mar idrijski trgovci izdelovali konfekcij onirano blago? Ali si prišije katehet Os\vald k svoji mašni srajci take Čipke, ki mu jih ponuja trgovec, ali take, ki si jih izbere sam? Ak<> on kot strokovnjak pozna, da Čipke ne pristojajo • mašni srajci, ampak ženskim hlačam, čemu jih torej kupi? Saj vendar ni nihče primoran kupiti blaga, »ki nima umetniške podlage-, ki ne prija kupovalcem. Kako pa to, da so se eni in i-ri uzorci čira dalje bolj širili, da so pridobivale naše čipke vedno več veljave, da je postajalo vprašanje po naših izdelkih vedno večje, dasiravno so bili brez vsake umetniške podlage? Zakaj so dobivale naše čipke na vseh razstavah največja odlikovanja? In to še pred'Vogelnikovim „plodonosnim -delovanjem ? Koliko odlikovanj pa so si pridobili dosedaj Vogelni kovi uzorci? Nadalje trdi „Slovenčev- dopisnik, da so popolnoma nevešči ljudje izdelovali uzorce ter jih s svoje visoke strokovne izobrazbe nekako za-ničljivo zasmehuje. Jaz pa trdim, da je vsak tistih ljudi, ki je svoje čase izdeloval ali pa še danes izdeluje uzorce, gotovo desetkrat večji veščak v Čipkarstvu nego pa sta Os\vald in Vogelnik. Seveda, ti ljudje gotovo ne poznajo gosp. Feliksa Stegnarja, ki je izdelal marsikak uzorec, ki je prinesel že tisoče in tisoče kronic našim delavkam. Oni gotovo ne poznajo nestrokovnjakinje ge. Kende, ki je napravila že toliko uzorcev, ki se drže leta in leta v trgovini. Oni gotovo ne poznajo g. Pečirarja, ki seveda ni kurator šole, ki pa ima, kar se uzorcev tiče, gotovo toliko v peti, kakor marsikak „strokovnjak" v glavi, čegavi uzorci pa so dvignili industrijo do te višine, ali morebiti uzorci čipkarske šole ? Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. marca. — Imenovanje novih predsednikov pri graškem in tržaškem nadsodiŠČU. Današnja ., \Viener Ztg." je prinesla imenovanje ministrskega svetnika dr. Avg. viteza Pitreicha za predsednika graškemu nadsodišču in dr. Adalberta Gertscherja, dosedanjega predsednika nadsodiŠča v Zadru, za predsednika tržaškemu nadsodišču, kjer je sel dosedanji predsednik dr. Kdv. Kindinger v pokoj. (O imenovanju vit. Pitreicha je bil naš list obveščen že pred dvema dnevoma, a „Slovenec" se je še snoči . skušal nekako norčevati iz naše vesti, Češ, da so take kombinacije prenagljene.; Novi predsednik graškega. nadsodiŠča je bil rojen leta 1855. ter' je v justični službi 30 let, a večinoma je služboval le v ministrstvu. Or. Adal-bert Gertscher je v 60. letu, nenavadno sposoben sodni uradnik, ki je slovenščine, hrvaščine in italijanščine popolnoma zmožen ter strogo objektiven. Služboval je kot okrajni sodnik v Mariboru, državni pravdnik in predsednik okrožnega sodišča v Celju in višji sodni svetnik v Ljubljani. Potem je bil višji državni pravdnik v Trstu, ministrski svetnik v justič-nem ministrstvu, a od leta 1898. predsednik nadsodiŠča v Zadru. Gertscher. je vitez Franc Jožefovega reda, tajni svetnik in ima še več drugih redov. — Lepa tolažba za koroške in štajerske Slovence.Dični „Slovence", govoreč o volilni preo-snovi, pravi: „Našemu rodu se godi na Štajerskem in Koroškem trpka krivica. A če ne stopamo v prve bojne vrste zoper preosnovo, nas navdaja upanje, da se bode dala popraviti ta krivica ob — novi statistiki, za katero se bodo morali ljudski zastopniki slovanski v novem parlamentu z vso silo potegniti, da postane pravična^ Tako „Slovenec", glasilo klerikalne stranke. Suho in lakonično naznanja «,Slovenec- s temi vrstami, da njegova stranka ne pojde v boj za pravice koroških in štajerskih Slo ven cev proti Gau-tschevemu načrtu. Sicer pravi, da se koroškim in štajerskim Slovencem godi trpka in kričeča krivica, ali pomagati klerikalci nočejo, da se ta krivica odpravi, v boj ne pojdejo. Kako tudi. ko so isti klerikalci izdali in prodali koroške in štajerske Slovence. Izdajalci sedaj ne smejo iti v boj za pravico, ker so obljubili vladi, da tega ne store in ker jih je vlada za to izdajstvo bogato plačala. Ali lepa je tolažba za bodočnost, s katero skušajo klerikalci pomiriti koroške in štajersko Slovence. Klerikalci upajo, da se bo dala popraviti krivica. Kadar bo krivica izvedena po Gautsche-vem volilnem redu, kadar bo na podlagi tega krivičnega volilnega reda izvoljen novi parlament/ tedaj se bodo klerikalci začeli po* togo vati za — novo Statistiko in ako jo bodo dosegli, potem upajo/ da se bo dala popraviti koroškim in štajerskim Slovencem storjena krivica. Kar uganja „Slovenec*, t<» je n a j-nesramno j le zasmehovanje koroških in štajerskih Slovencev. Ti ostudni izdajedci se še zdaj norca delajo iz koroških in štajerskih bratov, ki so jih prodali, zakaj to je gotovo: če po* stane G a u t s c h e v načrt zakon, potem ga 100 let ne bo premen i t i. Ali ne zaslužijo ti klerikalni izdajalci, da se jih postavi ob steno in po vrsti fisilira? „Mir11 proti izdajalskim klerikalcem. ..Mir- piše: „Ne zamerimo, če se „Slovenec" in „Domoljub- veselita prirastka, ki bi ga po volilni reformi dobila slovenska drža vnozborska delegacija, toda od tistih osmih mandatov, ki jih baje Slovenci več dobimo, sta vsaj dva popolnoma nesigurna, tako da se dobiček najbrž skrči na samo >e>t novih mandatov, dočim bi jih v slučaju [» r a vične razdelitve okrajev morali p r i d o bi t i 12 do 18! V pričo teh dejstev pa res ne uvidevamo, zakaj bi tej volilni reformi ne smeli nasprotovati. Votle fraze, kakor sovražnik ljudstva je, kdor bi zdaj nasprotoval", nas ne morejo prepričati o dalekovidnosti in zrelosti „Donio-ljubove" politike, ki brez ovinkov izjavlja, da bi bila neizrekljiva škoda, če bi se popravljanje vladnega načrta tako vodilo, da bi pri tem cela pre- osnova prišla v nevarnost! „Doiuo-Ijubov" Člankar pač vidi samo učinke vladnega načrta na Kranjskem in se jih veseli, pozablja pa, da tudi zu-n a j K r an j s k e živi Še mnogo mnogo slovenskega ljudstva, ki je svobode in pravice še v veči meri potrebno kakor kranjsko. In sovražnik tega ljudstva je, kdor sprejme volilno reformo, ki na nepregleden čas to ljudstvo izroča na milost in nemilost njegovim sovražnikom — dobro vedoč, da mora to povzročiti njegovo narodno in politično smrt« To je dejstvo, ki ga nobene zveneče tirade s sveta ne spravijo. Tega vseslovenskega stališča ne moremo zapustiti, celo za ceno ne, da nas mečete s kranjskimi liberalci in štajarskimi advokati v en koš. Ge smatrate naše stališče za „n e u>m n o st", svobodno vam: dokazali s tem niste drugega, nego da je resničen nemški rek: rWer den Schaden hat. braucht far den Spott nicht zu sorgen-. Kljub temu natolcevanju bomo ohranili mirno kri in se ne bomo dali zbegati in v kako neplodno in razburljivo polemiko speljati, ki Iji znala potem biti povod, da v usodnem trenotku ostanemo sami -— na cedilu! Še enkrat: s takim pi-sarjenjein, kakor je „Domoljubovo", poderenio še zadnje šance za popravo krivic, ki jih volilna reforma zavdaja nam obmejnim Slovencem, če vlada ve. da sprejmejo Slovenci volilno reformo eventuelno tudi tako, kakoršna je. in če to iz naših lastnih glasil izvedo tudi Nemci, potem bi morali biti tepci, Če bi nam kaj prijenjali." — Ljubljanske tercijalke imajo v nedeljo ob 5. popoldne v veliki dvorani hotela „Union" shod, na katerem bodo protestovale proti reformi zakonskega prava in proti svobodni šoli. Pridigovala v* bodeta dr. Susteršičin dr. S c h \v e i-tzer. Zaradi previdnosti vstop dovoljen samo ženskam. Aranžer celega shoda je dr. Krek. ki je bil pred nekaj dnevi sklical svoje amaconke in jim priporočal ta shod. Kaj ko bi dr. Krek konštatiral, koliko nezakonskih otrok imajo te njegove prista-šice iz tobačne tovarne. To bi bilo na vsak način merilo za pričanje teb žensk o potrebi svetega zakona vobče in specialno o potrebi, da ostane ne-razdružljiv. Kakor smo že zgoraj povedali, je vstop na ta shod dovoljen samo ženskam. To se pravi: ženskam sploh in tistim klerikalnim moškim, ki jim hočejo klerikalci dovoliti vstop, kakor dr. Kreku. dr. Susteršiču. dr. Sch\veitzerju itd. To je čisto nekaj novega in kaže, kaj si že vse dovoljujeta g g. Schwarz in Chorinski. Veljavni zakon ne pozna takih shodov, kakršen je ta. Zakon pozna samo shode z omejitvijo na izrecno povabljene goste in javne shode, na katere je vsakomur dovoljen pristop. Javnih shodov samo za ženske ne pozna postava. Omenjeni shod je v zmislu zakona javen ljudski shod, kajti sklicatelji niso povabili udeležnic,shod ni omejen na povabljene goste, nego se hoče vsaki ženski dovoliti vstop. Kako pa je mogla vlada kaj takega dovoliti? Ali sta gg. Sch\varz in Chorinski že pozabila, dasta s prisego obljubila, izpolnjevati zakone vestno in nepristransko. Ker pa ni treba, da bi deželna vlada klerikalcem na ljubo svojevoljno spreminjala postave, opozarjamo občinstvo, da ima po postavi vsakdo, kdor hoče, pravico udeležiti se tega shoda, tudi vsak moški in da imajo oblastveni organi prokleto dolžnost, da vsakemu udeležbo omogočijo, tudi če bi se klerikalci ustavljali. Klerikalci bi radi grmeli proti reformi zakonskega prava in svobodni šoli in se bahali z uspehi, a ker se ljudstva boje, bi radi z zvijačo zabranili moškim vstop, kajti da jim ženske ne bodo ugovarjale, to vedo dobro in na to se tudi zanašajo. — Boj za Jesenice. Uspehi i z- dajalske zveze župnika Zabukovca s strastno nemško stranko na Jesenicah se že kažejo. Tretji razred imajo že v roki nemško misleči in od nem-štva odvisni kimovci Luckmannovi. Drugi razred je bil po zaslugi komisarja Schittnigga že izpočetka popolnoma izročen nemškutarjem in sedaj se gre le Še za I. razred. Ako propade slovenska stranka tudi v prvem razredu, potem bode občinska uprava na Jesenicah popolnoma v nemškutarskih rokah. Vsled tega poživljamo v zadnjem trenotku vse narodne volilce I. razreda, in posebno tudi Častne občane, da se zanesljivo udeleže volitve in volijo narodne kandidate. To velja vsem volilcem, ki imajo še količkaj čuta do slovenske narodnosti v sebi. Slišimo, da se pojavljajo različni vplivi na posamezne volilce, toda nadejamo se, da se ne bodo našli v vrstah častnih občanov izdajalci, saj gre za požar, ki žuga popolnoma uničiti Jesenice. Torej „Na pomoč"! — Vera je v nevarnosti. Tako kriče zdaj klerikalci, ko se misli vpeljati zakonska reforma, da ločeni zakonci ne bodo več živeli v konkubinatu, ampak jim bo dovoljeno se poročiti. V naši deželi letajo cerkovniki, kaplani in cehmoštri ter drugi podrepniki Črne stranke vsak s svojo polo po vaseh ter nabirajo protestnih podpisov. Kakor se nam od več stani poroča, tega letanja ni konec ne podnevi ne ponoči in komaj so se ljudje odkrižali enega sitneža in nadležneža, že pride drugi, ki zopet zahteva toliko Časa podpis, dokler ga ne dobi. Na ta način se marsikdo podpiše po petkrat, a pride še šesti borilec zoper ločitev zakona. Podpisujejo se pa vsi, tudi šolski otroci, kateri so jako veseli, ko zvedo, da pride njihovo ime do cesarja, kakor jim je katehet vtepel v glavo v šoli, kjer se o zakonski reformi pretolče najmanj polovi« o vsake ure, ki je odločena sicer za veronauk. Ker vrh tega razni nabiralci podpisov tudi sami kujejo podpise, smemo pričakovati, da pride iz Kranjske najmanj par milijonov podpisov na Dunaj, kar bo vsekakor imelo silen vpliv, ali se bo ta reforma zakona sprejela ali ne. , — Reforma katoliškega zakona. Piše se nam iz Lesec: Minole dni je izvršil g. župnik Seigerschmied od zgoraj dano mu nalogo, tikajočo se nabiranja podpisov proti reformi katoliškega zakona. Polovico fare je prečastiti oblazil z lastno osebo od hiše do hiše, ostalo polovico pa je prepustil svojelnu oprodu Brencetu, bratu znanega Brenceta v Preski. Ta smešna oseba se danes prišteva liberalcem, jutri pa opravlja službo li-guorjancem: kot izšolano momče bi vsaj moral vedeti, za kaj se pravzaprav gre pri ti reformi, a se predrzne na tako zvit način zapeljevati ljudstvo; gotovo je moral imeti obljubljeno mastno plačo. Pri pobiranju podpisov je nalete] na >ivega starčka na smrtni postelji, popolnoma slepega in gluhega, a t tuli tega ime je v svoji modrosti podpisal na določeni kraj. Se bolj značilen pa je slučaj, da je neka nad vse brumna ovčica v svoji vdanosti hrepeneče dovolila prišlecu svoje ime postaviti med „ izvoljene", akoravno že leta in leta živi zasebno ločena od svojega cerkveno poročenega zakonskega družexta. Ali si moremo misliti kaj bolj smešnega? Ljudstvo je v tej zadevi strašansko nevedno; izmed sto je težko enega dobiti, ki umeje, kaj se namerava s to reformo in med temi so tudi taki, ki se prištevajo izobražencem; potem je samoumevno farjem lahka stvar, ljudstvo nafarbati. Ko bi se ta reforma občinstvu pošteno pojasnila, bi bile farške pole gotovo vse prazne. — Učeno pastirsko pismo ljubljanskega Škofa. Piše se nam iz Preske pri Medvodah: Kakor že več nedelj tako je tudi prvo postno prišel na našo prižnico iz škofovih zavodov neki Knific, ki nosi ponosno ime „ profesor" v svojem naslovu. Vzel je v roke škofov pastirski list. ga nekaj časa čital, potem pa naenkrat prenehal, češ da je tu tako učeno pisano, da se ne da razumeti (menda Knific ni razumel!), zato je začel bolj „po domače" praviti to, kar je v pastirskem pismu, namreč o kraljestvu satanovem. Dejal je: Kraljestvo satanovo na zemlji so liberalci. To kraljestvo se je začelo v raju takrat, ko je veliki angel j Lucifer odpovedal Bogu pokorščino ter se delal njemu enakega. To hočejo dandanes tudi liberalci, ki pravijo, da ni treba hoditi v cerkev, ne k spo- vedi, da ni treba nobene reči verovati, kar nas uče škofje in duhovniki itd. Taka pridiga se v Preski kaj lepo poda, saj je znano da iz nje zajemajo naši klerikalci najlepše nauke, kako je treba s kolom in nožem nastopiti proti liberalcem. Da se črni gospodi cede sline po inkviziciji, je povedal Knitic, ki je pravil sledeče. V starih časih so bile države še bolj katoliške; kdor je kaj napačnega storil, so ga kaznovali in vrgli v ječo; tega dandanes žalibog ni več, zato se pa kraljestvo satanovo tako lahko širi. Svetovali bi škofu naj ne piše svojih pastirskih listov tako učeno, da jih morajo novopečeni profesorji po svoji omejeni pameti razlagati prav tako omejeno. Župnika Brenceta pa prosimo, naj ne širi božjega kraljestva v preški fari, tako kot ga. Klerikalci so surovi, njih otroci podivjani, kakšno življenje pa žive ženske, kojih možje so v Ameriki, o tem ni govoriti. Vse to je posledica vednega hujskanja proti liberalcem ter hvaljenje, kako vzorni katoličani se klerikalci. Zato mislijo klerikalci, da so najbolj ljubi Bogu, pa magari naj začno liberalce pobijati ob belem dnevu. kar se menda še prav lahko zgodi, če bodo klerikalna drevesa rasla nemoteno vedno višje. — Razgnan klerikalni shod. Pred kratkim sta slaboglasni župnik Hrvat in dobrepoljski Jaklič sklicala v Turjaku shod. Turjak je bd časih tako klerikalen, da so ljudje klerikalizma kar brenčali. A tudi tu se je začelo svetiti, tudi tu se dani. Župnik pozna položaj in zato se ni upal domačinov povabiti na shod. Doma ni ničesar povedal o tem shodu, nego je šel skrivaj v drugo faro klicat ljudi, naj pridejo na shod. A ko so domačini izvedeli, kaj se pripravlja, so šli na shod in so ta shod razgnali. Kakor bi pihnil, so se klerikalci razgubili. Župnik je zabavljal, Kar se je dalo. Nekemu možaku je rekel, da je neumen. „Takrat pa nisem bil neumen, ko sem bero dajal," mu je odgovoril mož in župnik se je potuhnil. Vihar je bil tako velik, da je župnik naposled ušel in se skr il v farovž. Se toliko ni utegnil, da bi se bil od Jakliča poslovil. In ves zelen je bil, posebno ko je videl moža, ki je na shodu „Oso" bral. Tudi Jaklič je dosti osoljenih slišal. Naposled je prosil, naj se dogodek n e spravi v j a v u o s t, Češ, da bi bilo prehudo, če bi prišlo v „Slov. Narod", da je bil zdaj že v Turjuku klerikalni shod razgnan. Možje so se domenili, da store tako in Jaklič je dal častno besedo, da tudi „Slovence" ne bo ničesar pisal. Toda vzlic tej častni besedi je „Slovenec" le nekaj zabavljal. Kaj je resnica, se vidi iz gorenjih vrst. Fajmoštru Hrvatu pa svetujemo, naj bo previden, tudi kadar prireja shoda in ne le kadar zalezuje dekleta. Občinske volitve v Šmar-tnem pri Litiji. PiSe se nam od tam: nSlovenec" je o naših občinskih volitvah prinesel jadikavo poročilee, v katerem se bere, da je samo osem njegovih pristašev izvoljenih, desei pa naših. Poštenjak seje seveda moral zlagati, ko je v resnic i ji aŠ i h 11 i z-voljenih, klerikalnih pa le 7. Dalje pravi, da so se vršile v tretjem razredu nepravilnosti in da bi v slučaju rekurza volitve v tem razredu gotovo bile razveljavljene. Vprašamo: Kje so se godile nepravilnosti, ali pri županovi ali pri dekanovi stranki, kjer so nekateri volili po trikrat z enim pooblastilom? Sicer pa vemo, da bi bilo vse pravilno, samo da bi bil tretji razred vaš. V drugem razredu so zato zmagali klerikalci, ker je 7 naših volilcev odšlo domov in so klerikalci na to zmagali le z enim glasom večine. Nam bi bilo jako po godu, če bi se volitve razveljavile. Sicer se pa bo-demo še bavili s temi volitvami. Iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Kakor smo svoječasno že poročali, so izpadle tukajšnje občinske volitve dne 24. svečana vsled groznega pritiska in silovitega terorizma naših duhovnikov v prvem in drugem razredu na korist klerikalnemu županu, znanemu izkoriščevalstvu tukajšnjega ljudstva, očetu Kerinu. V tretjem raz- redu so zmagali neodvisni in svobodni kmetje, kateri se niso strašili žuga-jočih besed župnikovih in se niso vdali miiodonečim prošnjam Kerinovih sinov. „N e p o z a bt e n a š e h a t e t a •• tako in enako so prosili in zopet rotili nadebudni K eri novi fantje. Zraven pa je pridno pomagala farovška slu-žinČad s kaplanom na čelu. Pritisk je bil tako velikanski, da so se mnogi naši vdali, boječ se velike samodržn«' moči Kerinove. In samo na ta način je bdo mogoče, da so padli neodvisni kandidatje naše stranke v 1. in 2. razredu. Da je šlo našim mogočnikom „za nohte", je dokaz, ko so najeti klerikalni agitatorji letali na dom volilcev ter s silo pritirali na volišče celo tiste, ki se volitve sploh udeležiti niso mislili. Glavni aparat pri vsem tem nepoštenem početju pa je bila z dragocenim vincem poze gnan a po soj il niča botra Kerina. „0e ne boš volil naših, gorje ti!~ tako so grozdi vsakemu, ki je količkaj odvisen od te posojilnice. In res se je zgodilo, da se je marsikateremu neubogljivemu volilen odpovedalo posojilo, in sedaj preganja mogočni Kerin vse nnezasljivett, ki ><» oddali svoj glas naprednim kandidatom. Da se otresejo te odvisnosti, takega brutalnega ravnanja in noto-ričnega oderuštva, so se zbrali zavedni kmetje pretečeno nedeljo v družbi vrlih naprednih mož gg. l'u-perja, nadučitelja Malnariča. Kodriča, Colariča in drugih za blagor kmet-.skega stanu vnetih možakarjev ter si ustanovili lastno -Kmet. s k o posojilnico-. Bil je zbran res c\ • : kmetskega naroda križevske občine. Samo veljavni in značajni možje, — bilo jih je okoli 50 na številu so zborovali v složnem in neustrašenem nastopu na osno valnom shodu te \ nepotrebne -Kmetske posojdnice-. Burno pozdravljen prebere gosp. nadučitelj Malnarič predstoječa pravda, na kar se je začelo vpisovanje zadružnikov. Takoj prvi dan se je priglasdo črez 40 članov. V upravni odbor so se izvolili enoglasno g, Ivan Ruper načelnikom, g. Josip Kodrič nač. namestnikom in g. Ivan Malnarič tajnikom. Za predsednika v nadzorstvo se je izvolil g. nadučitelj Kocjančič. Vsi odločni, napredni in požrtvovalni možje, ki so nam porok, da bodo s svojim neumornim delom veliko dosegli v korist novega denarnega zavoda in s tem tudi koristili pravični kmetski stvari. Klin je zabit in vspehi se pokažejo v najkrajšem času. Pogumno naprej, zavedni posestniki , bodočnost je vaša. — Neodvisen k in e t. — Že zopet denuncirajo. K8e se nam iz K n e ž a k a: Klerikalci bi radi na vsak način prišli kneškemu županu g. Dragotinu Česniku do živega. , Ker vidijo, da jim vsaka izpodleti, začeli so sedaj z denuncija-cijami. „Slovenec" je dne 2o. febr. priobčil dopis iz Knežaka. v katerem med drugim tudi pravi, da je gosp. nadučitelj Dragotin Česnik učiteljskemu osobju tukajšnje šole „kategorično" prepovedal občevati z gdč. učiteljico Fr. Valenčič, zato ker ni hotela dati pri zadnjih obč. volitvah pooblastila za narodno-napredno stranko. — Ti ubogi klerikalci ti! Vi to veste? Čudno, da tukajšnje učiteljstvo o tem nič ne ve, ampak pravi, daje to čisto navadna, nesramna klerikalna laž. — Tukajšnje učiteljsko oso oje je prenehalo, kakor samo pove, zato občevati z gdč. Valenčič, ker njenega postopanja napram g. nadučitelju Časnika nikakor ne more odobravati. In ne samo učiteljstvo, ampak tudi preprosti kmetje obsojajo njeuo postopanje. Ali naj izobražen človek, kakor je učitelj ali učiteljica, občuje z osebo, ki v lastno skledo pljuje? Ne. nikakor ne! Tu preneha vsaka kolegijalnost. Obžalovanja vredno je, da se da učiteljica hujskati od takih ljudi, kakršni so kneški klerikalci. — Trgovskega javnega shoda, I ki se vrši jutri ob 1 /.,4. uri popoldne v Postojni se udeleži tudi trgovsko in obrtno društvo iz Coriee. Zanimanje za ta shod je splošno veliko. Ljubljanski udeležniki se zbirajo na južnem kolodvoruob */4l uri opoldne, vlak odhaja iz Ljubljane ob 12 uri 58 m. — „0sa". Osemnajsta številka „Ose" prinaša elegantno izvršeno po- dobo „Skušnjava sv. Antona4* in risbo, predstavljaj očo najimenitnejša dva reprezentanta slovenske kulture me.i dunajskimi Nemci, ki so menda komaj čakali, da priskočita ta dva čudna patrona pomagat katoliškemu „Schulvereinu-. Izmed vsebine nam ugajajo pesmi „ M ors tua, vita mea~, „Idila" in „Stric" ter bajki o šmarni gori in čarobnih jabolkih Skrivnosti I. ljubljanskega delavskega konsumnega društva morajo biti prav zanimivega značaja, kajti na "o b Č n e m zboruje bil velikanski vihar A čudno! „Slove-nec", ki >io energično-it brez ovinkov povedali, da nikormiv ne zaupajo in da morajo priti žensk* v odbor. Catar je predlagal, naj;« izžrebajo tisti odborniki, ki naj izstopijo, a članice so zahtevale, jda mora ves odbor o ds topi tu l" res je dal občni zbor odboru nezaupnico in volil nov o d b t Prejšnji odbor je hotel zgoraj one njene terjatve črtati, na občne zboru pa se je sklenilo, da se jih izterja. Nekdanji prodajalec Kotnik menda komaj čaka, da bo klican k sodišču, češ, zdaj bodo čl a n i in članice š e 1 e izvedele, kak luni parije so se godile v dru s t v ti. Odleteli odborniki se dekij sedaj silno razžaljene, najbrž, ker n dobe nič nagrade. Bivši podpre.U nik Lat ar je pred koncem obrit", zbora zbijal ob mizo in vpil: Mi sem, da sem med krščanskimi ljudan sedaj pa vidim, da ste same luna j Občni zbor je trajal skoro šes; ur razpor je še zdaj velik. Repertoir slovenskega gle dališča. Iz pisarne „Dramatične^ društva" se poroča: Pane> M pOtl Ija izvirna drama „L j u b i s 1 a v a~ Želeti je, da se občinstvo števil-n e j e u d e 1 e ž i te predstave kak zadnjič in objektivno sodi vsekak znamenito tlelo domačega pi>atcl; V torek, dne 12 marca se poje r tjič mična opereta „D o n C e / a Vlogo Mari tane poje to pot go-Irma P olako v a, ki jo je in danca pridobila z velikim trudoiii enkratni nastop Uadi tega, se tudi odredilo, da za to predstav abonirani sedeži ne veljajo in na ti način vsakomur omogoči, da so, \ leži te predstave Koncert gojencev »Glasbene Matice". Gnasoo^ubivo in muzikalno vzgojo naše mladine zanimaj oče se občinstvo opozarjamo -enkrat na koncert gojenci „Glasbene Matice-, ki bode jun 11. marca zvečer ob pol osmih v veliki dvorani „Narodnoga doma" Koncert bode nov dokaz, kak > se deluje na našem glasbenem IV Daljo v prilogi! "M 2. Priloga „Slovenskemn Narodu" St 57, dnć 10. marca 1906. vodu in kako visoko stopinjo glasbene izobrazbe je v njem možno doseči. Točke so za klavir, violino, čelo in solopetje. Vstop na sedeže in stojišča je prost, le nekaj re-aerviranih sedežev bo po 1 K v delno pokritje stroškov. — Čestiti člani pevskego zbora H Glasb ene Matice" se uljudno opozarjajo, da se vrše pevske vaje moškega zbora deljeno po glasovih ob pondeljkih in sredah in sicer ima I. in II. tenor vaje od 1 ,8.—1/29; 1. in TI. bas od l/.29—'V, 10. ure zvečer. Ker se namerava prirediti II. koncert še pred Veliko nočjo, prosi pevski odbor čestite člane, da bi prihajali redno in polnoštevilno k skušnjam! Predavanje v »Katoliškem domu . Jutri v nedeljo ob desetih dopoldne predava v ^Katoliškem domu" gospod Anton O h r a s k a o Kristovem trpljenju. Vstop je vsakomur dovoljen. Predavanje v Mestnem domu". -Splošno slovensko žensko društvo" je priredilo suoči v veliki dvorani n Mestnega doma" predavanje. Predaval je g profesor Milan Pajk o renesansi v Italiji in na Nemškem. Predavanje je bilo nadaljevanje dveh prejšnjih predavanj in se je g. predavatelj pečal z visoko renesanso v Gornji Italiji, in sicer z glavnimi deli slavnih slikarjev Cor-negia. Tiziana in Veroneseja ter označil obenem glavne poteze iz njihovega življenja. Nato je prešel na nemško renesanso, ki se bistveno razločuje od italijanske. Dočim se kaže v italijanski renesansi skozinskoz idealizovanje prirode, najdemo v nemški ženijalno pojmovanje realnega življenja. Najvažnejše mesto nemške renesanse je bil Norimberk. kjer je živel Dtirer kot glavni zastopnik te renesan>e in kije - svojimi leso in bakrorezi postal v Nemčiji čisto popularen, (J. predavatelj je s skioptikoiu kazal mnogobrojne slike gori omenjenih slikarjev. Vse slike so se odlikovale po točnosti in ostrosti. Mnogobrojno občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano in galerijo ter je ob koncu zahvalilo g. predavatelja za poučno predavanje z burnim ploskanjem. Snaženje govedi je neobhodno potrebno za vsakega kmetovalca, če hoče. da mu žival uspeva. Tako snaženje ima pri molznih kravah tudi velik vpliv na množino mleka. Ce smo pa pogledali -s. t. n>. na semnju v Ljubljani, kako zanemarjen je nekateri vol ali krava, mora se človeku smiliti žival. Leto in dan ni bila osnažena in prodajalca ni sram prignati tako živinče na semenj. Želeli bi, da bi se ljudi prisililo priganjati očejena goveda na semnje v Ljubljano, ker je že skrajna zanikarnost in lenoba, če se pol govedi ne vidi iz njegovega lastnega blata! Čitalnica v Ribnici priredi 18. t. m. v Arkotovi dvorani dramatično predstavo, v korist tamošnjemu -Olepševalnemu društvu". Igrala se bo šaloigra v 3 dejanjih -Pri belem konjičku", za katero se diletantje vestno pripravljajo na povečanem, tlel oma čisto novem odru. Za žensko bolnišnico v Novem mestu je kupil okrajni sanitetni odbor stavbišče od notarja dr. Poznika. Cev pri lokomotivi je počila predsnočnim pri večernem vlaku iz Novega mesta v Ljubljano, da so morali lokomotivo nadomestiti z drugo in da je imel vlak 35 minut zamude. Ura na novomeškem ro-tovžu bo električno razsvetlfena. Ta glas gr^ zdaj po dolenjski metropoli, vendar vest še ni potrjena. Gotovo je le, da ura že dolgo časa bije v egiptovski temi Smrt v plamenu. Neko 12-letno dekletce je v Dol. Kronovu pri Novem mestu zažgalo suho travo ob meji, oletna hčerka kočarja Malija pa je čez ogenj skakala. Otroku se je pri tem vnela obleka, da je dobil take, opekline, da je v groznih mukah umrl. Obžgano je pa po rokah tudi dekle, ki je zažgalo, ker je hotelo ponesrečenko rešiti iz plamena. Zopet šola na Muljavi. Piše se nam: Primorani smo o tej zadevi zopet odgovoriti „Slovencu". Pred rsem izjavljamo podpisani, da nismo pod nikakim vodstvom krčmarjevim, če tudi je on za šolo, kajti od njega nismo nič odvisni. Ne mislite pa, da smo tako zapuščeni, saj jih je še mnogo, ki priznajo, da je Šola jako potrebna, in to niso nikaki kričači, kakor nazivlje te na-, ampak razsodni možje. Seveda se nekateri nočejo z vami prepirati, čeprav priznavajo, da je šola potrebna. Kar se tiče vode, ki obkoljuje Muljavo, moramo pojasniti, da nam je gospod urednik v zadnjem dopisu pomotoma Črtal en stavek; kdor bo bral vaše zvijačno zasukavanje in izrabljanje naših besedi, bo nazadnje res mislil, da smo na kakem močvirju, torej vedno v vodi. Kdor se pelje po cesti skozi Muljavo, mora paČ videti, da to ni res. Ob velikem deževju se povsod dogaja, da stopi voda čez bregove za par dni, to pa še ne ovira, da bi se šole ne ustanavljale. Če torej voda le nekoliko izstopi čez breg, bi se po vašem receptu morala takoj šola podreti. Muljavsko nasilstvo nas imenujete ter menite, da vam ne sme nihče ugovarjati. Kaj vam ni znano, da je uradna preiskava dognala, da je Muljava edini najbolj pripravni kraj za šolo v tem okraju in med vsemi vasmi v novem šolskem okolišu največja vas V Poglejte dotični akt, pa boste videli, da imamo prav in ne boste mogli trditi, da je to zlagano. Kdor hoče kaj razbiti ali uničiti, temu seveda ne bode nikdar položaj jasen, kajti le v kalni vodi se ribari. Mogotce nas imenuje krški župan, ker se potegujemo za šolo. Ali bodemo imeli od šole kak drug dobiček, kakor edino ta, da se bodo naši otroci kaj naučili, kar pri sedanjih groznih razmerah ni mogoče. Ce se strinjate z dopisom, je torej vseeno, ali ste ga pisali vi ali kdo drugi po vaši informaciji. Pravite, da ste obljubili svojim volilcem, da boste delali z vsemi močmi proti šoli. Ta vaša trditev je resnična. Če bi pa tega ne bili obljubili, bi pa župan ne bili, kaj ne V Saj to vas najbolj drži na županskem stolcu. Po zakonu niste dolžni nositi bremena za našo šolo. mi pa moramo m »siti tudi vašega za vašo šolo, seveda vsak po svojem razmerju, dasi nimamo ravno sedaj uikake koristi od nje. Vedno štejete kilometre, to pa nočete priznati, kam bi bilo bližje. Ce boste nosili breme, bodete imeli tudi korist. Menda bodete priznali, da je Oslica in Potok veliko bližje Muljave kakor Krke. Nikar ne trpinčite ubogih otrok, da bi morali daleč hoditi radi vas Kadi stroškov pa vedite: če bi ne bilo toliko hujskanja, bi tri tretjine davkoplačevalcev ne vedelo, kdaj kaj plačajo. Pravite, da hočemo vse komandirati, da bi potem rekli: pa smo jih zmogli. Kavno nasprotno, v vaši stranki so taki, ki to pravijo. Trdijo tudi, da je šola potrebna, a za zmago jim je. Imate tudi take, ki pravijo: vse šole podreti in učitelje spoditi. Pri tem ne iščemo nikakega maščevanja, še celo ponižamo se pred vami, če hočete, pokleknemo pred v-s in poljubimo vaše čevlje, samo da boste preskrbeli, da bodo naši otroci imeli blizu v šolo, da si ne bodo pri dolgem potu uničili zdravja ter da se bodo kaj naučili. Nekateri imajo nazore, češ, jaz sem kmetoval, ko ne znam ne brati ne pisati, naj pa še moj sin tako. A s temi nazori se mi ne bodeino strinjali nikdar. Novi časi, nove potrebe. Da pa otroci pri vas pridno obiskujejo šolo, je pa razjasnil prav dobro zadnji dopis s Krke ter Vam očrtal vse vaše slabe razmere. Zidali boste, pravite. Kaj morda vi, župan, sami zidate šole ? Nam narekujete, da naj si jo sami sezidamo. Muljava, hočete, da naj plačuje na Krko, vi pa ne priznate, da bi morali tudi vi tako storiti. Kjer imajo otroke godne za šolo, pride marsikaka kletev iz očetovih ust nad nasprotnike šole. Otrok mora iti iz Muljave, Bojanji vrha ali Kompolja zjutraj zgodaj v šolo, še jesti ne more. Čez dan pa pride kaka nevihta, in oče ali kdo dnigi iz rodbine mora iti po otroka. Vselej mu mora dati nekaj krajcarjev, da si kupi kruha. Vprašam vas, kaj to niso stroški? Stroški so neizogibni. Ali je torej bolje, zidati štirirazrednico na Krki, na Muljavi pa nič V Menda mora vsak priznati, da je bolje več dvo-razrednic, da se otrokom da prilika, da redno obiskujejo Šolo. Znano nam je, da tudi že Vaši somišljeniki godrnjajo nad vami. Dokler niste bili župan, ste vpili in kričali nad prejšnjim županom, da Vam bode vse zapravil, dasi je veliko storil zastonj, vi pa nič. Zdaj imate vedno večjo naklado, Šola je pa raztresena po celi Krki, še v gostilni jo morate imeti! Pa dovolj tega za sedaj : z vami se ne bodemo več prepirali, ker upamo, da bode šolska oblast ukrenila, da dobimo kmalu že tako zaželjeno šolo. i g n a c i j B r e g a r in drugi mogotci. — Letošnji spomladni vinski semenj v Krškem, ki se vrši, kakor smo že poročali, prihodnjo sredo, t. j. 14. t. m., od i), ure dopoldne naprej, bo najbrže, kakor vsi prejšnji, prav dobro obiskan. Vinskih vzorcev bo v izobilju in ker potrebujejo vinogradniki ravno sedaj mnogo denarja za obdelovanje vinogradov, se utegne od marsikoga prav po *ceni kupiti. Naj toraj kupci izkoristijo to ugodno priliko! Iz Črnomlja. Ker se nam je lausko leto razbila mestna godba, sestavil se je poseben godbeni odbor, ki bo s pomočjo mestnega občinskega zastopa ustanovil zopet godbo in je v to svrho mestno županstvo že razpisalo službo kapelnika z letno plačo 1200 K. Za trdno smemo upati, da se bo mestna godba lahko stalno vzdržala, dokler ji bodo načelo val i možje, kateri so bili izvoljeni v godbeni odbor, ki sestoji iz sledečih gg. uradnikov in meščanov: Načelnik, Janko Puhek, župan in trgovec, blagajnik Rudolf Schiller, učitelj, odborniki: Alojz Fabjan, posestnik, Karol G e 1 ta r, posestnik, Ignac Kline, o. kr. davkar, Anton Kuder, c. kr. sodni pristav, Andrej L a c k n e r, veleposestnik, dr. Josip M a 1 e r i Č, okrožni zdravnik, Ignac M ii 11 e r, posestnik in trgovec, Karol Miiller, posestnik in trgovec, Leopod Seljak, c. kr. kan-celist. Ker se bodo ti gospodje odborniki brezdvomno trudili, da se godba ne samo stalno zasigura, ampak da se tudi povzpne in izpopolni v umetniškem oziru, bo tudi požrtvovalno uradništvo in meščanstvo lahko pozabilo na visoke prispevke, katere bo na vsak način treba žrtvovati, da si vzdržimo ta edini zabavni zavod v Belokrajini. In tako se bodo iz male a dične prestolnice Belokranjske daleč na okoli razlegali ubrani akordi naše godbe, ki bodo pričali, da od vsega sveta ločeni in popolnoma osamljeni Belokranjci še nismo odreveueli, marveč da z veseljem čakamo trenutka, ko se bodo naši poslanci spomnili na nas in odločno zahtevali, da se tudi v naše kraje pridrvi železni konj. ki nas bo rešil osamelosti. H Teuš. — Nova skladba gospoda E. Adamiča« Gosp. K. Adamič, učitelj v Kamniku, si je s svojimi lepimi skladbami pridobil že ugledno mesto med slovenskimi skladatelji. Sedaj je napisal novo delo „V o jaške narodne pesmi" za sopran, alt, moški zbor in orkester. Fino izvedeno, efektno skladbo bo prvič izvajala koncem tega ali začetkom prihodnjega meseca mestna realka v Idriji pri koncertu, ki ga priredi v korist podpornemu društvu za idrijske realce. Brez dvoma bodo pozneje izvajala to pristno domače delo tudi slovenska pevska društva, ki imajo na razpolago orkester. Podružnica »Slovenskega planinskega društva11 v Kranju je imela dne 6. marca t. 1. redni občin zbor. Sklenilo se je definitivno, da zgradi podružnica kočo na Stolu. Koča, za katero je že nekaj fonda nabranega, krstila se bo za „Prešer-novo kočou, ker bode stala na točki, raz katero se sme po vsej pravici vzklikniti z neumrlim pesnikom: -Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja Kot je z okol'co ta, podoba raja". Tudi se vzdiguje kralj Karavank, ponosni Stol. baš nad rojstno vasjo Prešernovo in bode s Prešernovo kočow na Stolu tudi -Slovensko planinsko društvo" postavilo slovenskemu pesniku-prvaku svoj spomenik. V odbor so bili izvoljeni sledeči: predsednikom Anton Zupan, c. kr. profesor ; podpredsednikom Ferdinand Polak. trgovec: tajnikom dr. Josip Kušar. odvetnik: blagajnikom Rudolf Kokalj, zastopnik -Dunava": odbornikom pa dr. Vladimir Herle in dr. Evg. Jarc, oba c. kr. profesorja in Fran Savnik, lekarničar — vsi v Kranju. Želeti bi bilo, da se stavba -Prešernove koče" Čimpreje oživotvori, naj bi vsi Prešernovi častilci, osobito planinci, spominjali se nameravanega spominka v planinah ob primernih prilikah s svojimi doneski. Doneski naj se pošiljajo na odbor kranjske podružnice, ki bode hvaležno bilježila vsak še tako mal dar. Rodoljub}e, spominjajte se našega velikega Prešerna tudi tam. kjer bode stal njegov planinski spomenik, kateri naj -Bi bližnji sosed varoval — svet1 Marka". Društvo Narodni dom v Tržiču bode imelo svoj redni občni zbor dne IS. marca 1906 popoldne ob 2. uri v Pernetovi gostilni v Tržiču s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti. Odbor. Iz Selc. Naš župnik Rožnik je zopet pokazal, kaj zna. Imel je kaplana, ki pa ni hotel peti njegove pesmi in Tomaž ga je vzel na mnho. Silno se je bil pregrešd kaplan s tem, da je šel v neko napredno gostilno. Na prižnici ni udrihal čez liberalce, marveč pridigo val kot se gre vsakemu katoliškemu duhovniku. To seveda župniku zopet ni ugajalo, del ga je Črtiti in je slednjič tudi dosegel svoj namen — toda le deloma. Pregnati ga je hotel iz Selc. Kaplan je bil pa pametnejši od Rožnika in jo je popihal sam. Odšel je v nedeljo teden, a se do danes še ui vrnil. Kam je šel, ne vemo; i kako pa tudi, če niti škof in župnik ne vesta zanj. Kaplanu, ki je bil splošno prdjubljen, privoščimo iz srca zlato prostost. Rožniku pa, ki meni, da je s tem vstregel svojim faranom, povemo, da godrnja vse zoper njegovo ravnanje. Tu pade ena opazka, tam druga-, toda zabeležimo samo eno. „Zato ga faj-mošter in kaplan nista mogla, ker ni hodil okrog vseh bab sale lizat". S e 1 č an. — Blejska cerkev. Na Bledu so sezidali velikansko cerkev, ki bi bila primerna za veliko in bogato mestno občino. Sprva so zahtevali, da naj občina prispeva 26.000 K, zdaj pa so poskočili s svojo zahtevo na 72.000 kron. Občina se brani, da bi prispevala tako ogromno vsoto, kar ima čisto prav; če so zdaj večje potrebščine nego so bile od začetka, naj jih plača tisti, ki jih je povzročil, ali pa naj se izplačujejo iz mastnih dohodkov, ki jih je vsako leto deležna tako zelo obiskana romarska cerkev in nad katerimi vladi t mrtva roka. Blejski župnik zdaj nadleguje in berači pri vsakem, naj bo te ah" one stranke, te ali one vere. Posebno se obrača do naprednjakov, ker so ti premožnejši ljudje, moleduje, naj bi se ga usmildi ter jih hvali in se jim prilizuje, češ, da mu je znana njihova dobrosrčnost. Tako na domovih naprednjakov. Kadar pa se blejski župnik spravi na prižnico, takrat mu je narodno-napredna stranka satanska stranka, takrat mu je vsak liberalec Človek, ki ne more storiti srečne smrti. Najlepši in najdostojnejši odgovor na take besede blejskega dušnega pastirja je, da ne da noben Blej-Čan nobenega solda za cerkev, kdor ima le še količkaj čuta ponosa v sebi. Naj da za cerkev tisti, kdor bo imel koristi od nje. Črtice iz življenja katoliškega duhovnika. V fari Špitalič pri Motniku na Gorenjskem pase ovce zgodovinsko znani župnik Anton Mezeg, vulgo L orne k. Ta božji namestnik je izreden eksemplar one vrste katoliških duhovnikov, ki so zagrizeni klerikalci, obenem pa babjeki, da ni nobena ženska, pa bodi nedolžno čisto dekle, ali zakonska žena, ali pa mlada udova, varna pred njim. Te trditve si upamo podpreti z nastopnimi dokazi. Mezgu je všeč vsaka ženska, najbolj mu je pa po godu mama Ančka, žena gostdniČarja Franceta Uša, po domače Brigla. Tam je ta črni petelin podnevi in ponoči. Mama Ančka ga radi vidijo, pa tudi mož njihov France, ki je svoji ženi menda le za parado, je vesel, da poleg Mezga dobro je in pije. Bilo je lansko leto na pustno nedeljo. Mezeg, božji oziroma Francetov namestnik je prišel ob 4. uri popoldne k Briglu. kjer so ga vlekli do 9. ure zvečer. Tu se spomni, da bi šel z mamo Ančko na bal v Motnik. In res stase peljala v vozu, kakršen je za prevažanje svinj, ker drugega voza ni bUo dobiti prvi hip. Zaradi lepšega je šel ž njima tudi France. Prišedši v Motnik na bal. je začel Mezeg kmalu kazati svoj klovnski talent in uganjal take neslane burke najbrže z ženskami!), da so ga par-krat hoteli postaviti na hladno. Posebno inteligentnejši gostje so se čudili in zgražali nadvse pohujšljivim obnašanjem pijanega tonzuriranca. Do treh zjutraj je Mezeg s svojo ljubico in njenim tovarišem ostal na balu, in šele potem se je ta lepa trojica peljala na svojem svinjskem vozu domov. Kje je župnik prenočil, ni znano. Znano pa je, da v Briglovo gostilno ne hodijo domačini, kajti Mezeg jih grdo gleda, ker bi mu vodo delali. Lanski velikonočni ponedeljek je Mezeg že ob 4. uri popoldne sedel pri Ančki. Fantje so mu pa hoteli nekoliko ponagajati, zato so bili namenjeni v Briglovo gostilno. Ko jih Mezeg ugleda skozi okno, skoči k vratom in jih tišči; fantje se pa zaženejo v vrata in božji namestnik je odletel kot muha sredi sobe. Kaj vse je moral zdaj Mezeg slišati, ne prenese bel papir. Toliko je pa gotovo, da je Mezgu postajal zrak prevroč in da jo je pri zadnjih vratih popihal v farovž Takisto se je godilo veČ dni zaporedoma, ker fantje mu niso privoščili mehke Ančkine postelje. Kakor pa je Mezgu všeč Ančka, tako je ves divji na mlade punce. NekoČ seje v družbi več fantov ob 2. uri ponoči vračal iz Motnika domov, seveda v rožcah. Kar se zmisli: „Pojdimo ljubce klicat!" In res, ko pridejo do hiše nekega posestnika, ki je imel štiri hčere, stare od 16—25 let in ki je bil v tej družbi, je ukazal fantom počakati zunaj, sam se je pa plazil v podstrešno sobo, kjer so ležala omenjena dekleta. Kaj bi bil uganjal posvečeni svinjar z njimi, si lahko mislimo. Fantje so mu pa prekrižali račun s tem, da je nekdo obvestil dekleta, kaj jim preti, nakar so te v samih srajcah zbežale v spodnje prostore, črni mrjasec pa rdeč od divje strasti za njimi. Seveda se je ta delikatna zadeva takoj raznesla po bližnjih farah. Mlajši bratec omenjenih štirih deklet je pa pravil drugi dan svojim součencem, da so prišli gospod ob 4. uri zjutraj k njim in da so imeli vso „pokozvano suknjo". Nevolja proti Mezgu postaja v njegovi fari vedno večja in fantje so mu obljubili, da ga pošteno splačajo Ker pozna Mezeg kmetske fante, da izvrše, kar so sklenili, nabavil si je samokres, ki ga vedno nosi pri sebi. Letos na pustno nedeljo pa je najel orožnika, da je patruliral okoli Briglove gostilne, v kateri sta se z AnČko šla maškare do dveh Čez polnoči. Pa tudi v župnišcu se gode čudne reči. Poštene kuharice in dekle hitro odhajajo, katera jo pa ne popiha takoj, mora pozneje rada ali nerada s kakim prirastkom. Še ni dolgo, kar je morala zadnja kuharica domov na Štajersko, seveda v blagoslovljenem stanu. Rednik je že na-prošen, vsled česar je Mezeg kajpada čisto nedolžen. Zato je pa ob novem letu na prižnici povedal samo število lunrlih in število novorojenih, o nezakonskih je pa molčal. Molčanje kri- vega. Pri vseh teh grehih je Mezeg še strasten klerikalec, poln plamtečega fanatizma. Svoje pobožne in verne farane zmerja s prižnice kot največja lopove in celo pljuval je že nanje. Da mora v takih okolščinah vera pešati, ni nič čudno in vprašamo ljubljanskega škofa, kaj misli ukreniti proti Mezgu V Ako ne bo nič ukrenil, imenovati ga smemo mutastega psa, kakor sveto pismo imenuje take duhovnike, ki se ne pobrigajo, da bi se odpravila ta ali ona pregreha, to ali ono pohujšanje. — Žrtev hujskačev. Pod tem naslovom je priobčil zadnji „Naprej" kratko poročilo glede tožbe, ki jo je vložil bivši podpredsednik obČ. kon-sumnega društva v Tdriji Anton Tre-ven proti ravnatelju A Kristanu radi razžaljenja na Časti i u proti nepravilnemu poslovanju To poročilo, ki ga je pisal prizadeti Kristan v svojo obrambo, je pač najlepši dokaz.* da zadeva vendar ni tako nedolžna, kakor jo hoče predstavljati Kristan. Že dejstvo, da je Kristan imel pravdnega za-topnika, in naj se je zgodilo bo po njegovi izjavi le radi tega, (in hi imel toži tel j Anton Tre ven ver trbš-kov, nas potrjuje v tem. Proti navadnemu rudarju bi učenemu Kristanu gotovo ne bilo treba /. a m o p u i k a.T5e bi bila zadeva tako neznatna Treven ni bil žrtva hujskačev. ampak žrtva Kristanove oholosti m maščevalnost i Stvar se j«, namreč dogodila sledeče: Trevnov tast Ignacij Uo-jjataj je posodil obč. konsumnemu društvu nekaj posojila proti o" u »»brestov tnju. Po zapadle obresti je prišel A Treven, pri tem pa je Kristan trdil, da je bilo domenjeno le 4';," t( obrestovanje; ker je A. Treven vztrajal pri ^voji zahtevi, ga je Kristan po svoji navadi pričel zmerjati, da je moral Traven oditi. Ker si je .upal Treven pri >»ji obč. konsumnega društva kritiko v.iti nerednosti v društvu, se ga j.- proglasilo za lažnjivca, in proti tej psovki je vložil tožbo Pn obravnavi j<- propadel, ker se je dokazalo, da se mu je pri seji reklo, da je lajšal in ne lažnivec Ker je Kristan imjel zagovornika, je moral rudar Treven plačati precej občutne pravdno stroške. Preje pa je Treven vložil se tožbo proti Kristanu radi nepoštenega poslovanja, in je okrajno sodišče v tej zadevi že zasliševalo priče Ker pa seje Treven ustrašil morebitnih troškov in je Kristan na občnem zboru pretil, da bo Treven zaprt od enega do dvanajstih mescev, j* umaknil to tožbo. Želel pa si je poravnave Kristan sam, ker bi sicer Tonil rekel Ig. Bogataju, naj prid« ^reven da se doseže poravnava. In Treven, je le poti pritiskom svojcev privolil v poravnavo in podpisal v rNapreju- priobčeno izjavo Stvar jo toraj malo drugačna, kakor jo je naslikal Kristan. Mesto da Kristan sam sebi hvalo piše. naj bi raje povedal obdolžitve ' revnove. in člani obč. konsumnega društva bi že sami lahko spoznali, ali so resnične ali ne Tisti najbrže še ni poštenjak, ki sam pravi da je, to priznati mu rnorajo drugi. Pri vsej zadevi pa je najlepšo to, da je Kristan vodja idrijsk« socijalne dernokrarije. po lastni sodbi največji bojevnik zatiranega m l>.finega proletarijata, izjavil, da sam o radi tega vzame /.a^ivovnika. da tma ubogi rudar, družinski oče več troškov. Pa recite, če ni to delavski prijatelj, ki zasluži neomejeno zaupanje delavstva, da - t o j i z a n j im k a -kor skala ker ve, daje poštenjak. O revež tisti, ki je primoran pisati o sebi take slavoapeve! »Narodnemu izobraževalnemu društvu" i Urnem vrl m poslali podpore c. kr notar dr Horvat 40 K. dvajsetorica odličnih Po,-stojnČanov 20 K, dež. posl sj Ivini RoŽiČ 10 K. g. Gregor Trkman IO K. Odbor izreka tem potem iskreno zahvalo zavednim in požrtv-»\ ilnini darovalcem! Vilharjev spomenik v Postojni. Na lepem in prostornem trgu pred šolo v Postojni nameravajo postaviti spomenik Miroslavu Vilharju, pesniku, skladatelju, časnikarju, pisatelju in neumornemu boritelju za pravu e >h,-\ enskega naroda Načrt.' je izvrši! notranjski rojak, arhitekt g Ivan J a-ger. Bronasti kip v dvojni naravni velikosti je mojstrsko dovršil akade"-mični kipar g. Alojzij Repič Spomenik bo stal okoli \m2 00O K Ker pa ima odbor zdaj komaj pičlo polovico te vsote, se obrača na vsa rodoljubna slovenska srca proseč radodarnih prispevkov, ki jih sprejema Li. Gregor Pikel v Potftojni. Narodno bralno društvo v Knežaku. Iz Kuežaka >e nam poroča: Da Še ni popolnoma zamrla narodna zavest v Knežaku, kakor trobi raisno klerikalno časopisje, je pokazala predpustna veselica, ki jo je priredilo naše bralno društvo na pustno nedeljo Prostori g. župana Dragotina Lesnika so bili vsi {»obu Naši vrli možje, katere smemo v resnici s no-nosom imenovati može, so pripeljali svoje družine k veselici, da tako v pošteni družbi užijejo par dobrih uric veselega predpuste. Pa tudi Marijinih hčerk nismo pogrešali.* In res prav izvrstno smo se zabavali! Prav dobro nam je igral kakor pri sporedu, tako tudi pri plesu naš domači kvartet. Ugajalo nam je tudi petje pod spretnim vodstvom g. naduČitelja R. Horvata iz Zagorja. Posebno mnogo smeha je vzbudila burka rTrije ptički". Pa saj ni čuda, saj so bili krojač, piskrovez in urar pravi originali. Tudi gostilničar, njegova žena Spela in sodnik so dobro pogodili svoje, dasi ne zelo hvaležne vloge. Po igri se je začelo sreekanje, pri katerem ni skoro nihče zastonj poskusil svoje sreče. Da se je veselica priredila, pripomogli so naši vrli, napredni sosedje Zagorci, za kar jim bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala. — Zopet nov red. V Premu pri Ilirski Bistrici se mislijo nastaniti sa-iezijanci ali pa trapisti. Kakor vidimo, bo na Kranjskem ali treba vsem iti med redovnike ali pa v Ameriko. Najbrž se pa zgodi zadnje! Dve javni ljudski knjižnici so ustanovili v St. Vidu pri Vipavi. Bralno društvo ^Slogau. je vpeljalo tudi redne tedenske sestanke, na katerih se predava in bere. Slične sestanke ima vsak drugi Četrtek tudi _ Čitalnica ~ v Podragi. Naj bi ta zgled posnemala tudi druga društva! — Predavanje, v nedeljo, 4. t, m. je predaval mlekarski nadzornik g. Legvart v Novi Sušici pri Ko-šani v ondotni zadružni mlekarni. Zbranih je bilo veliko število vrlih gospodarjev . ki so pazno poslušali g. predavatelja, ki je govoril o skupnem delovanju, o izboljšanju travnikov, o živinoreji ter o mlekarstvu Predavanje je trajalo skoro 2 uri. Gosp. predavatelju so udeležniki prav hvaležni za dobre svete in nauke Velikanski štrajk se napoveduje za 1. april v Ameriki. Okoli 650.000 delavcev v premogokopih namerava štrajkati, če jim njihovi delodajalci ne zboljšajo njihovih plač. kolikor že in če se delavni čas ne zniža na 8 ur. Delavci upajo, da vstrajajo dlje časa v štrajku in da zinagajo v njem. Fonda imajo t>0 milijonov K. Vsled tega je svariti slovenske delavce, ki so namenjeni v Amerike, naj rajši počakajo nekaj mescev še doma. ker se jim kaj lahko pripeti, da pridejo v novi svet. kjer jih bo čakala neizogibna beda Kolajna v spomin prebitja karavanskega predora. Železniško ministrstvo je dalo napraviti nekaj kolajn v spomin prebitja karavanskega predora in dobe te kolajne možje, ki so sodelovali dejansko pri tem delu ali pa so -d stekli posebne zasluge, da se je karavanski predor dovršil. Štajerski „bauernlandlerji" so razposlali na vse svobodomiselne nemške poslance spomenico, v kateri zahtevajo, naj se volilni okraji na Štajerskem razdele tako, da dobijo Slovenci samo 5 mandatov. V ta namen naj se kmetske občine razdele v sledeče volilne okraje: 18. Ivnica-Marenberg-Maribor desni breg Drave. 19. Lipnica-Arvež-Maribor levi breg Drave ; 2(). Kehring (?) - Cmurek-Rad-gona: '1A. Slov. Gradec-Soštanj-Gornji grad-Vransko-Konjice; 25. Celje-Laško: 26. Šmarje - Rogatec - Kozje-Brežke-Sevnica; 27. Ptuj-Slov. Bistrica ; 28. Ormož-Ljutomer-Gor. Rad-gona-St. Lenart. Preveč se brigajo za nas! Arogantni davčni uradnik]. K davkariji v Laško pri Celju je prišel pred kratkim neki slovenski kmet plačat davke. Nobene druge stranke ni bilo V uradu, vendar se noben uradnik ni hotel zmeniti zanj, kaj da •želi. Ker je bilo kmetu Čakanja že preveč, je poprosil, naj ga odpravijo. Ali sedaj je bil ogenj v strehi. Divje žareče oči so ga hotele predreti, iz ust vsemogočnih nemškutarskih uradnikov so se pa čule besede, da mora kmet čakati ves dan, če Hočejo tako davčni ura.ciniki ! Kajpak : kmet je plačan od teh ljudi! Vestni nemški železniški Uradniki. V Laškem pri Celju so na kolodvoru nastavljeni najzagrizenejši nemški hajlači, ki se žive od slovenskega kruhu, a bi naj raj še vsakega Slovenca spremenili v prah, če zahteva po slovensko vozni listek. Ti slavni junaki so na pustno nedeljo tako strašansko uživali alkoholne pijače, da so pozabili drugi dan, katerega je v mesecu in da so. izdajali vozne listke z dne 6 5. februarja. Vsa čast taki vestnosti! „Brat Sokol" v Ptuju. V nedeljo 18. t m. bodo igrali v ptujski čitalnici to izvirno slovensko šaloigro. Letošnje spomladanske Orožne vaje pri 8. (graškem) voju bodo za peli o to in lovce od 7. do 19. maja, od 21. maja do 2. junija in od 6. do 17. junija; pri topništvu 7. divizije 20dnevne vaje od 17. aprila, od 7. do 27. maja in od 16. junija naprej: 13dnevne vaje pa bodo od 18. aprila, l., 14. in 28. maja in od 11. do 25. junija. Pri 8. diviz. polku gd 7. do 21. mapi. 5 in 18 junija ter 2: julija Grozna nesreča. Tovarniški hlapec Janez Že tko je vozil premog z divaške postaje v Senožeče z več drugimi vozniki. V Gabrčah so se v pondeljek možje nekoliko preveč napili. Imenovani Žetko je bil med vozniki zadnji, zato jih je hotel prehiteti. Pognal je konje vprežene v težko obložen voz. Komaj pa je dospel do voza voznika Andrej a Šturma, butnil je s tako silo vanj, da je padel Štur m ua tla, da sta ga konja pohodila in da sta šla oba voza čezenj. Vsega zmečkane^a so prenesli v Senožeče, kjer je umrl po 86urnih groznih bolečinah. Imel je zdrobljenih 6 reber in ranjen ves drob Bil je star 61 let. Tatvina na Ulici. Aleksandru Mikroniju v Trstu je včeraj popoldne na Corsn neznan tat potegnil iz žepa knjižico kreditne banke „Unionu. Na knjižico je vloženih 6000 K. Seveda si tat ne bo nič opomogel s knjižico, ker je banka že obveščena o tatvini. Prva socijalnodemokraška občina na Primorskem. V Vižmadi v Istri so vsled kompromisa s Slovani zmagali pri občinskih volitvah socijalni demokrat]e. Vsi odborniki z županom dr. Rittossom vred so socijalni demokratje. Deset bratov VOJakOV. Posestnik Al. Burlini v Poreču ima deset sinov, izmed katerih jih je devet že služilo vojake. Sedaj so potrdili še desetega sina. Nesreča v puljskem ar- zenalu. Pretekli teden sta se dogodili v puljskem arzenalu bojne mornaric* dve veliki nesreči. Na bojni ladji ^Kaiserin Elizabet hu je padel delavec Puh ar 14 metrov globoko in bil na mestu mrtev. Na bojni ladji ,Krzherzog Kari* je pa počila veriga pri sidru in težko ranila več ljudi. Nekemu delavcu je zlomilo obe nogi. Ranjeni so vsi očetje mnogobrojne dece. Dopolnilna okraja za brambovska polka št. 5 (Pulj) in Št. 27. (Ljubljana) sta se sledeče uredila: Dopolnilni okraj puljskega polka bo v bodoče obsegal naborne okraje rVst, Sežana, Postojna, Koper, Poreč, Voloska, Pulj, Pazin, Rovinj, Lušinj in Krk; dopolnilni okraj ljubljanskega brambovskega polka pa bo obsegal okraje Ljubljana, Litija, Kamnik. Logatec, Gorica. Gradiška, Krško. Novo mesto, Kočevje in Črnomelj. — Srbska himna. Iz Bel grada poročajo: Na predlog strokovnega odbora, ki je bil postavljen, da oceni predložene himne, je ministrski svet sklenil, da se sprejme za srbsko narodno himno pesem, ki jo je zložil srbski pesnik A1 e k s a S a n t i ć. Tekst srbske himne obstoji iz štirih kitic, ki obsegajo 24 vrst. Ta tekst se najprvo objavi v uradnih Srbskih No-vinah"*, na to se pa takoj razpiše natečaj in nagrada za komponiranje. Prememba posesti. G. Leopold Simončič je prodal svojo hišo Pred škofijo št. 19 dežnikarju g. Josipu Vidmarju za 60.000 K. — Utopil se je včeraj popoldne v Malem grabnu 371etni zlatar v Židovskih ulicah g. Karel Januš. Ko so ga našli, se je držal za neko vejo in j a imel glavo zunaj vode. Povod dozdevnemu samomoru so najbrže slabe financijelne razmere in se (dozdeva, da se mu je tudi otemnel um. Na lice mesta došli policijski zdravnik je mogel konštatovati le še smrt in je odredil, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Znaki kakega zločina se na truplu niso opazili, sklepa se pa, da se ta res ni zgodil, že potem, ker je imel utopljenec pri sebi Se srebrno žepno uro in zlato verižico. Nesrečnež je zapustil vdovo in 6 nepreskrbljenih otrok. — Ustrelil se je danes zjutraj ob pol 6. uri na mostovžu Šentpe-terske vojašnice prostak c. in kr. 17. pešpolka ITI. stotnije Anton Krištof. Zadel se je v desno stran prsi, a ni bil takoj mrtev. Prepeljali so ga v tukajšnjo garoissijsko bolnišnico, kjer pa najbrže ne bo okreval. Vzrok po-skušenega samomora je neznan. — Mazinec si je poškodoval snoči na levi nogi v I. dejanju nemške predstave igralec gosp. Kdvard Mayerhofer, ko se je zadel v neko železo. Ko ga je g dr. Illner obvezal, ni mogel dalje igrati, marveč se je podal takoj domov. Konj ae je splaŠU snoči lijak ar j u Francetu Ljubicu pred južnim kolodvorom ter dirjal po Kolodvorskih ulicah do Štrukljevega hotela, kjer ga je ustavil kočijaž Alojzij Božič na ta način, da je skočil na voz in zgrabil za jermena. Konj se je bil ustrašil dveh psov, ki sta pod vozom lajala. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Glandorf 16 slovenskih tesačev. 75 Hrvatov je šlo na Prusko, HH v Bre-genc, 85 pa v Solnograd. — Izgubljen je bil mošnjiček, v katerem je bilo nekaj čez 21 kron denarja. „Ljubljanska društvena godba11 priredi danes zvečer koncert v „Narodni kavarni" (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Jutri zvečer je koncert v hotelu „11 ir i j a* (Kolodvorske alice). Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin. — H6ram0lM-kvart0t koncertuje jutri, v nedeljo zvečer ob 7. uri v salonu restavracije „pri Levu" na Marije Terezije cesti. Vstopnina 15 kr. — Popoldne ob 4. uri koncert ua „D r e n i k o v e m v r h uu. Vstop prost. —• Umor v Polešnikn. t z Zadra se nam poroča: Nedavno tega sem vam sporočil, da je na smrt obsojeni morilec Ane Rančigaj, Širne Kovačevih dal poklicati k sebi sodnika, češ da hoče dati na zapisnik važna razkritja. Vsled te vesti je nastala govorica, da bo prišlo do revizije procesa. To govorico je registriral tudi vaš list. Kakor sem se pa poučil, za sedaj še ne more biti govora o kakšni reviziji procesa, ker se je izkazalo, da Kovače viceva razkritja ne odgovarjajo resnici. Pripominjam, da Kovačevič še vedno taji, da bi bila župnik Tomaševič in Antonijeta Oštrić kakorkoli vdeležena pri umoru. Da-li to odgovarja resnici, je zelo dvomljivo, zakaj vedno bolj se kaže, da je bil umor Ane Rančigaj naročen. V tem oziru je veleznačilno to-le: oinie Kovačevič je takoj po obsodbi vprašal svojega zagovornika: Gospod branitelj, ali bo župnik Tomaševič sedaj podedoval premoženje Ane Rančigaj? Ko mu je odvetnik odgovoril, da to ni izključeno, je radostno vzkliknil: ,No, potem pa župnik Pran nebo zapustil moje rodbine!" Najnovejše novice. Jezuit — slepar. V Crnovicah so zaprli prijorja jezuitskega samostana, Slominskega, ker je ponarejal javne listine Ruski r e v o l u c i j o n a r na Dunaju. Na Dunaju so prijeli nekega M a r k o v s k e g a , ki je baje član ruske revolucijonarne propagande V njegovem stanovanju so našli vec* i azstreljiva. — Dobrodošla hčerka r i m-sko-katoliški cerkvi je pač bodoča španska kraljica, princezinja Ena Battenberška. Ob svojem prestopu je namreč poslala papežu 2 milijona frankov za katoliško cerkev na Francoskem * Kaj je žaloigra? V neki višji dekliški šoli je razlagal profesor pojme drama, burka, veseloigra, žaloigra itd. Vsaka učenka je morala imenovati kak gledališčni komad ter določiti, v katero kategorijo spada. Neka izmed manjših učenk je povedala, da pozna igro „Deset žensk brez moškega - Na profesorjevo vprašanje, kani je igro uvrstiti, je odgovorila zamišljeno: „Gospod profosor! Deset žensk brez moškega to je vendar žaloigra." General Nyiri Žid. Posl. Toth je razglasil po časopisih, da je bivši kraljevi komisar in ministrski predsednik in spe general Nviri po rojstvu Žid. Imenoval se je Samuel Weiss ter je z dovoljenjem ministrstva prevzel sedanje ime, in sicer po rodnem mestu Nyiregykaza. * Johann Orth - živi. Kakor znano, je avstrijski nadvojvoda Johann prišel svoječasno na carskem dvoru v nemilost, vsled česar je svoje ime izpremenil v J. Orth ter odplul ua neki trgovski ladji po svetu. Čez nekaj časa se je raznesla vest, da je z ladjo vred utonil. Sedaj pa se v Curihu govori, da je bivši nadvojvoda Leopold, sedaj \Volfling, dobil nedavno od svojega strica J. Ortha pismo z Balearskih otokov, kjer Orth že več let živi popolnoma neznan. Njegov brat nadvojvoda Ludvik Sal-vator živi že dalje časa pri njem na omenjenih otokih. * Števila dijakov na avstrijskih vseučiliščih. Naučno ministrstvo je izdalo statistični izkaz dijakov, ki obiskujejo avstrijska vseučilišča v tekočem polletju. Na dunajskem vseučilišču je bilo 78.-17 dijakov. Slkupno število vseh dijakov avstrijskih vseučilišč znaša 22.749. Ženskih slušaieljic je bilo na vseh 8 avstrijskih vseučiliščih 1323. * Tiskarski škrat Ta izraz si je izmislil leta 1561. neki „pisatelj", ki je izdal nemško knjigo o „pregroz-nera preklinjanju in pijančevanju vojakov". Knjiga je imela samo 172 strani, a seznamek tiskovnih napak je obsegal celih 15 strani. K temu se-znamku je pisec napisal pregovor, v katerem dolži peklenščka, da je nalašč zakrivil toliko napak, ker mu je bila knjiga skrajno zoprna. Leta 1653. tiskano sv. pismo izkazuje blizu 6000 tiskovnih uapak. ki jih je gotovo zopet zakrivil hudič. * Z nabiranjem runo travo in CVetliC Za taj se je bavila starka Ana Komova**, ki je nedavno umrla v Eggenburgu. Vsi so jo imeli za veliko revo ter so ji dobri ljudje radi prepuščali ostanke svojega kosila Po njeni smrti pa je našla komisija med raznimi cunjami 12.350 K gotovine in 700 starih loterijskih listov. Edini sin je pred leti baje od-išel v Ameriko, a ni nikdar ničesar več slišala o njem. Ako ga oblasti ne najdejo, pripade starki ne premoženje v državno blagajno * Spomeniki Živim. Razen nekaterih rimskih cesarjev sta dobila dosedaj le Bismarck in Ibsen spomenika še za svojega življenja. Sedaj pa so postavili v Španiji spomenik še živi pisateljici Kmiliji Pardo-Bazan. Dobro ohranjena in zdrava pisateljica je odkritku prisostvovala v krogu svojih staršev in otrok. * Bogata knjižnica. P<> »rti slovečega turškega dostojanstvenika rahmetlija Mustafa Fadil paše Misir-lije našlo se je v njegovi knjižnici nad 100.000 raznih knjig, med njimi nad 200 z roko pisanih musati-šerifa Samo ti musah - šerifa se cenijo nad 46.000 K. Knjižnico imajo sedaj njegovi sinovi. Bik za 77.000 K. N<> letošnji kmetijski razstavi v Londonu je kupil Viktor Dergis iz Argentinje bika, ki je dobil na razstavi prvo darilo ter plačal zanj 77.000 K * Skupni pouk na srednjih Šolah. Višjo gimnazijo v Heidelbergu obiskuje skupno z dečki tudi 12 deklic, a v realko liodi z dečki vred cel,, >9 deklic. * Od dobrega najboljše. Kako se Singer Co. dem. družba za šivalne stroje v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 4, vedno prizadeva, nuditi najboljše in se glede popolnosti izkazati vsekdar mojstra, o tem pričajo nje razstave v prodajalnici. ki naj bi si jih ogledal vsakdo, ki mu je treba šivalnega stroja. Da so Singerjevi šivalni stroji prav posebne zmožnosti za delo ter jako pripravni, da nudijo vsaki dami možnost, da izdeluje na njih one prekrasno umetne vezenine, ki so povsod, kjer so jih doslej javno razstavili, zbujale največje presenečenje, je že zadosti znano. Zanimanje zbuja vest, da je na željo dobiti salonsko leseno opremo prikladno k vsakemu pohištvu, da postane tako šivalni stroj drugim dekoracijam primerno kras sobe v pravem slogu. Ta vtisk pa še povečajo stroji s pogrez-ljivim gornjim delom, torej brez pokrova, ki večkrat kaže nerodno lice. Ko se pogrezne gornji del, rabimo lahko take šivalne stroje, kakor vsako drugo Šivalno mizo. 800 Rnližeunost.- — „Slovenski Sokol" ima v 2. štev naslednjo vsebino. 1. Sokolski koledar. 2. Vestnik slov. sokolstva. 3. Poslano. „Učiteljski Tovariš". Št 10. Vsebina: Panika v cerkvi. — Naš denarni zavod. Kakšna bo učiteljska pasivna rezi Atenca. — Kršenje zakonov v Istri. — Iz naše organizacije. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. Inserati. f elefonsKo in brzojauno poročila. Jesenice 10 marca Jese niče so rešene. V drugem razredu smo prodrli z dvema kandidatoma, v prvem so vsi naši. Navdušenje nepopisno. Jesenice 10 marca Proti koaliciji ž »d a Lovva, protestantov, nemškutarskih katoličanov in slovenskih katoliških duhovnikov je danes pri volitvi v I. razredu na vsi črti zmagala narodno-napredna stranka. V 11 razredu si je narodno napredna stranka priborila dva odbornika. Jesenice 10 marca Raz merje strank v novem občinskem odboru je naslednje; narodno napredna stranka ima devet odbornikov in dva podžupana* (Hrušica in Plavški rovt), torej enajst zastopnikov; klerikalna stranka ima sedem odbornikov in dva podžupana (Sava in Planina) torej devet zastopnikov; nemška stranka ima pet odbornikov. Narodnonapredna stranka je torej najmočnejša v obč. odboru, a si je to priborila, doČim so klerikalci svoje zastopnike priberaČili. Slava, gromovita slava volilcem! Jesenice 10 marca. Jesenice so v zastavah Navdušenje je velikansko. Naredni izdajice so poraženi! Zmago praznujoči naprednja k i Pariz 10. marca Poročila iz Algecirasa javljajo, da se je nasprotje med Francijo in Nemčijo zopet znatno po ostrilo. Dunaj 10 marca. V torkovi seji poslanske zbornice pri dejo pri debati o velilni reformi do besede tudi jugoslovanski poslanci. Pariz 10 marca. Novo mini strstvo Se ni sestavljeno Stranke, ki imajo večino v zbornici, zahtevajo, naj se ustanovi ministrstvo, ki bo brezobzirno izvedlo zakone o ločitvi cerkve od države Gospodarstuo. Trtno poročilo. Izredno lepo vreme v tekočem tednu je oplašilo spočetka tudi imetelje blaga, ki so jMisrali parkrat voljni 5 do lO vin H cenah popustiti. Vendar pa se je M*t1 »eni h- včeraj spremenila v prilog prodn-centov. Nekoliko (Vrnemo vreme, mahe boljše zanimanje in pa zopet na ho* za oves so uspešno učinkovali tudi na glavno žit«» patnica, Ot izven teh momentov upoštevamo, da se je iz Srbije U*ta 11*04 pri carinski tarifi 1 K h za pšenico, BO h M koruzo i u 1 K U b /m ove* navozilo \ Avstro-« »grško ">087 vagonov pšenice, I93€ vagonov koruze in "u»3 va-govov ovsa. od v<'eraj naprej pa, ker se ni doseglo *poraznuiljenje glede carinskega provizorija med Srbijo in našo državo, bo veljavna zi uvoz iz Srbije avtonomna carinska tarifa, tedaj za: pšenico . 7 K ">'» b za 100 kg koruzo . . 4 m — . m 100 . ov*.....*i . — „ „ 100 , potem nam tega deJHtva nikakor ni podcenjevati pri učinkovanju na < ene žitnega trga. t-m manj. k»r sporazumljenja v do glednem čhsu na podlagi gotovih p<»runi pričakovati. Pšenica je bila prvo polovico tedna, nekam mlačna, kurzi so se polahko krhali, včeraj pa se je zopet povzpela ua nivo prejšnjega tedna hovo/.i i/, ogrske pusie do posta) so skrajno nezadovoljivi, to pa se utegne še poslabšati, čim bodo kmetje pričeli z intenzivnim obdelovanjem polja. Koruza je namignila začetkom tedna. <1a se bo iz svoje višine *pu.->tila nekoliko v nižave, premislita pa ae je koncem tedna zopet in notira znova visoke piedtederjske < ene (i ves je ravno tako skušal malo odnehav.t i. krenil [»a je hipoma drugo pot in tendira sedaj trdneje nego kedaj poprej Jedilno olje. Visoka - arina K 40— za IOO kg. ki se je uveljavila -1 marcem, m učinkovala na aadaljui po-vi-ek cen Deloma prevladuje mnenje, da bodo ogromne množine, katere cenijo celo višje nego je celoletni kos za m Avstrije, znatno pritiskale na tene, na drugi strani pa nikakor nočejo verjeti, da bi se ta visoka carina trajno vzdrževala, (istvarila se je ta carina \>!ed alijance z Nemčijo, da bi imela Nemčija s svojimi carinskimi pogodbami /. Ameriko toliko več podpore Nadejajo se tedaj da >e bo carina za koton-oljc reducirala, čim se završi carinsko pogajanje med Nemčijo in Ameriko Amerika je pri ogromnih nakupih pred po.iškom carine veliko zaslužila, zato pa je povišek 5 kron pri 100 kg sedaj zopet popustila (V bi se tedaj v kratkem ca rina dejansko znižala na l»4 krou, je ogromem polom pri olju neizogibe«. Sladkor nima ničesar novega" naznaniti: rafinerije so s cenami trdne R i ž Nameravjtvana ran na ra riz se ni uveljavila, zato so luščilnice klavzulo o eventualnem povišku cen za 1 K pri sklepnih nakmpih črtale K a v a naznanja trdneje .rac Petrolej notira nei/inremenjeno. Barell-cene odnehujejo znatno, o«6, da imajo ratinerije znatne zaloge Špirit tendira trdno Narodovo zdravilo, iiku ae sme imeuo m boibsii utefiujoCe, mifiico in živce ferep CujoCe, kot mazilo dobro znano i?Mo11oyo francosko žganje in hoI", katero ae eplo&no in uspe&no porablja pri trganja po a dih in pri dragih nasledkih prehiajenja. Cena ste klonici K 1*90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ l, Tuch-lauben 0. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan e varstveno znamko in podpisom. z 31—* NajodliCnejše zdravniške avtoritete porabljajo rogaški „;tyria-vrelec" za bronhialne in kronične Se dobi covsod! neobhodno potrebna zobna Creme Lzdržuje zobe čiste, bele In zdrave. j Pred ponare an e.n se hrani z vzorcem in znamko. Solzaželodec Zahtevajte ilustrovan cenik podjetja za žarnic ..Ideal" Hugo Pollak DUNAJ, VI, Waltae 34. Cena lepa svetloba brez instalacije in nevarnosti. Poraba 1\4 kr. na uro. 2*52 35 Obutev kakor znano najbolje in po zmernih cenah kupnje |v prvi in največji zalogi čevljev na Kranjskem FRAN SZANTNER ' v Ljubljani katera čevljarska trgovina bo v teku meseca povodom 30letnega obstanka izdata velik ilustrovan, krasen katalog, na kar se vsi interesenti opozarjajo že vnaprej. 771 S«. :ot ljub: k&kao ta SotčpUulo, Umu bodi priporočen: Ivana J-loff a h najmanj rolđć« t sebi. jo torej najlaže i ven. nt* provzroća nikoli zaprtosti in j« -b najboljšem okusu izredno poceni. o h imenom Ivan Hoff in t levju varstveno znamko 7-atoii po i>* kg 90 vinarjev Dobiva - Vi - BO ~^ » aa povol. Postio no larov no UhI-leg novozgrajenega Fran J o zetovega rabil, mostu. 48- 10 Darila. UpravniŠtvu našega lista 'so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Jenčič, tehn. v Pragi, 13 K 40 h, nabrala pri svatbi mengeškega pivovarja g. Oldfich Rouseka gospodična Vera Bujar-kova. — Gospod Miško Reicher v Mariboru 6 K io h, nabrala gospica Roza Sark v Mariboru ob priliki gledališke predstave »Županova Micika". - Gospod Ivan Pogo-relec, c. kr. poštni pristav v p. v Sodražici *° K. Drugi prispevek igralcev pri gosp. FaJdigi v Sodražici. - Gospod Pavel Lozar v Ljubljani 18 K kot preostanek med prijatelji nabrane vsote za venec pokojnemu no-^rju gospodu Gregorčiču. Skupaj 47 K 50 h. Lepa hvala. Živeli! Zahvala. Slavni komite veselice, ki so jo bili dne 18. febr. 11. priredili cerkniški gg. rokodelci, podaril je čisti dohodek veselice, 2334 K, odboru obrtne nadaljevalne šole v šolske namene. Za ta velikodušni dar se slavnemu, veseliškemu odboru presrčno zahvaljujeva. Odbor obrt nadaljevalne šole v Cerknici dne 7. marca 1906. Andrej Sest __Pr. Serkoj šol. vodja. """ * predsednik. 694-2 iTullIa aichaumanna deželnega lekarnarju v »torl*era%l. Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prenavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja. Dobiva se v vseh renom. le kar- Pen« I Čkotl llPO M l'7R ''"P0''1^ i'" P°4tn 56 — 60 71- 77 | 527-— 536 124 90 125 9<» 674 — 675 1632 — 1643 — j 672 - 673 794 — 794 75 245 50 246-50 1 655 — 660- 540-50 541 50 2654 — 2674 - 538 40 53940 270 — 274 — 565 — 567 — 156- 158-— 1135 11-39 1912 19 15 2349 2357 2396 2404 ( 117-42 117 62 9575 9595 250 50 251 50 4-84 5- Žitm cene v Budimpešti. Dne 10. marca 1906. Termin. Pšenica za april . » oktober za Rž „ april . . . „ „ oktober . . Koruza „ maj. . . . » • julij . . . Oves „ april . . . „ „ oktober . . Neizpremenjeno. 100 100 100 100 100 100 100 100 kg K 1660 1650 13 62 13-32 13-72 1390 15 58 12 58 MeteorolosKno poročilo. Vikina nad morjem "306-2. Srednji zračni tlak 736.0 mm. Stanje , baro-* opazo-i metra vai^a v mm „ Čas So j g«> Vetrovi h5 Nebo 86 j bi. jug oblačno 5-1 j hI. sever jdel. oblač. 12 1 ;p. m. svzh. del. oblač. 9. 9. bv. I 729 2 10. 7. aj. I 728 8 „ |2. pop j 731 3 Srednja včerajšnja temperatura: 8 7°, nor male: 25J. — Padavina v mm 0 0. t Potrtim srcem naznanjam v svojem ter v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je moj preljub-Ijeni soprog oziroma oče, gospod Karel Januš zlatar 914 včeraj ob 4. uri popoldne v starosti 38 let nenadoma preminul. Pogreb dragega rajnika se vrši jutri v nedeljo, dne 11. marca t. L ob polu 4. uri popoldne iz mrtvašnice. V Ljubljani, dne 10. marca 1906. Frančiška Januš. Zahvata« Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bridke smrti naše ljubljene matere oziroma stare matere, gospe Terezije Suša roj. Delak kakor tudi za tolažilne obiske in obilno spremstvo k večnemu počitku izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo 911 žalujoči ostali, Senožeče, dne 8. marca 1900. Zahvala. V težkih ur:»h bolezni in smrti Balega najboljNega soproga in očeta, gosp. w Franca Sega; dohajalo nam je obilo odkritosrčnih tolažil, ki so nam lajšala bridkosti. Predvsem pa se mo'atno kar najiskre-nejše zahvaliti velecenjenemu gospodu dr. Ivanu Jenku, ki se ni strašil nobenega truda, da je lajšal dragemu rajniku bolečine, čast gospodu kaplanu Potokarju, kije dragemu pokojniku dal poslednje tolažilo sv. vere ter ga okrepčal za poslednjo pot v lepšo bodočnost, blagorodnemu gospodu E. Guttmanu, viš. nadzorniku in načelniku postaje južne železnice iz-k:izauo naklonjenost. Našo najsrčnejšo zahvalo pa naj sprejmejo tudi vsi gg. uradniki, železničarji in vsi, ki so se s krasnimi venci spomnili rajnika in pa vsi oni, ki so od daleč in blizu prihiteli ter ga spremili k večnemu počitku V L in bij a ni, 10. marca 1906. 913 Žalujoči ostali. '.»4 1 Priporoča s*\ paziti na to /nameni** ažgano v probek. in na etiketo z rndeciiii orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe I Mattoni-eve Giesshubler slatine. | V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih špeceriiah, vinskih in delikatesnih trgovinah Na Starem trgu št. 13 se odda lep, velik prostor - - -.....zo trjouino. Ta se more razdeliti tudi na dva manjša lokala. Vprašanja istotam II. nadstropje. 892 KnjipTOija trgovsko izurjena, ki ima veselje do trgovine se takoj sprejme. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda*. 907—1 905 Šivilje dobro izurjene, se sprejmejo takoj pri A. Singer, Gospodske ul 4. Veliko silaiče pripravno tudi za vinsko klet, se odda v najem. Več se izve v gostilni na Bregu st 2 v Ljubljani. 899—1 mešane stroke, vojaščine prost, želi koncem tekočega meseea sedanjo -lu-Žbo premeniti. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 903-1 Za skupno gospodinjstvo išče brhke, samostojne B97—1 pspice ali lokne lm (tudi s penzijo; z urejeno trgovino ali gostilno 301etni prikupen moški v dobri službi z nekoliko premoženjem. Ponudbe v nemškem jeziku pod MGIUcklichas Heim 1 upravu. „Slov. Narodau. Za boljšo hišo v manjšem mestu na Kranjskem se išče gospodično ki ima veselje do otrok, je popolno zmožna slovenskega in nemškega iezika in zna nekoliko šivati oblekee Otroka sta dva, dekliei 6 in 7 let stari. Pri j. ponudbe pod >fDr. R." na upravništvo tega lista. 909—1 Gostilna ,pri guru' Spodnja Šiška št. 205 o o o o Vsako nedelio in oraznik dopoldne in popoldne 0J«C£R7 brez vstopnine. Postrežba točna. Gene zmerne. K obilni udeležbi vabita najvljudneje 806-3 F. in T. Vodišek Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. Razstavljeno od 11. marca do 17. marca 1906: 8s^ Zanimivo potovanje po vzhodni Aziji od Bajkalskega jezera na Japonsko. MMMMMU že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in siužeh G. PLUX Gosposke ulico št 6 900 I namf no i fino sobarico v odlično hišo, 15 fl. plače; več preprostih in boljftih kuhano za Ljubljano in za zunaj; dve plačilni nataka-kanol za Gorenjsko, znano dober zaslužek; otenjenega portirja, ki se razume malo na vrtnarijo (žena dobi postranski zaslužek), 60 K plače, prosto stanovanje, razsvetljavo, kurjavo; Kočijaia za Gorenjsko na graščino itd. Več se izve v pisarni. Zunanjim vprašanjem naj ae priloži zmmka za odgovor. Prosim franko zahtevajte 908—1 c. kr. dvorni prospekte in vzon-f n«y-bojjšejra štajerskega moškega in ženskega lodna za lovce, gozdarje in turiste kakor tudi vse modno blago za moške in deške obleke, površnike, nlsterje od najcenejše do najfinejše kakovosti od prve izvozne firme za loden Viocenc Oblack. zi sukno, Gradec, Murgasse l/?5. Kuharica ki je tadi vajena v gospodinjstvu, se takoj sprejme. wi—* Ponndbe na upr. „Slov. Naroda-. 8 Sprejmem takoj Ponndbe na Franc Civha, mizar Trebnje, Dolenjsko. 859—2 Trgovski pomoćnik špecerijske in železninake stroke se sprejme. Kje pove upravništvo „Slov. Naroda". 888-2 Sprotne vi v sprejme tvrdka 895—1 M KUNC v Ljubljani Iščem službe komptoarista, magacinerja ali potovalea. Govorim in pišem slovensko, nemško in italijansko. Vajen sem tudi risanja. Božidar Brau, Spodnja Šiška 119. ^Prij azno ^golnčnot*47'- stanovanje z dvema sobama, kuhinjo, shrambo in drvarnico se odda za majnik na Do* lenjski cesti št. 4,%,pri ribčn". Službo delavca, bodisi karkoli, išče dosln/.eu vojak. — Kdo. pove upravništvo „Slo venskega Naroda". 894—1 Krasnega, 1 in pol leta starega in pol leta staro psico iste pasme, proda po ugodni ceni J. Černe na Sv. Petra cesti št 87. - 1 Učenca 14—15 let starega sprejmem s 1. aprilom v trgovino z mešanim blagom. — Prednost ima oni, ki je dovršil par razredov srednje šole ter je zmoten nemškega jezika. Ponudbe na naslov: A. Prirroiić V Idriji. 876—^ llia \9\A1; se razpisuje v mestu Črnomelj Letna plača 1200 K. Zabteva se igranje na I. krilni rog in I. violino ter znanje slovenskega ali vsaj slovanskega jezika. Prošnje do 20. suica 1906. Nastop službe s 1. aprilom 190(>. Mestno županstvo u Črnomlju. »1 Proda se iz proste rake hiša v Črnomlju stoječa na lepem prostoru na glavnem trga. Kapni pogoji ugodni. 901—1 Pojasnila daje posestnica Karolina Hočevar v Kočevju. Trlaško podporno in bralno društvo v Trstu razpisuje službo uradnika. Prosilci morajo znati deželne jezike, posebno pa pravilno slovensko v govoru in pisavi; zahteva se tudi znanje glav nih računov in enostavno knjigovodstvo. Drnštveni uradnik posluje vsak dan zjutraj in popoldne. Plača znaša letnih 1200 K. Zahteva se kavcija 800 K. SluŽho je nastopiti takoj. Natančneje podatke daje vodstvo „Trzaškega podpornega in bralnega društva", ulica Stadion 19, I. v Trstu. 887-i Vodstva. CH7X D8++^^C 151 Učenca 30 14—16 let starega, s primerno iz obra zbo, močnega in poštenih staršev sprejme Petrovčlč trgovec z mešanim blagom v Trebnje Ceno čenko posteljno perje! 5 kg novega ukubljenega K 91>0, boljšega K 12—; belega, jako mehkega sknb{jenega» K18-—; K 24*— snežno belega, mehkega, skublj enega K 30 —, K 36—. Pošilja se franko proti povzetja. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroSkov., 787—2 Benedikt Sachsel, Lobts 35. pošta Platen na Češkem. Dobro] upeljana trgovina z 1 se zaradi posebnih razmer take) odda. 863-2 Več v upravništvn. pod Jjrtjjjta kavarno" Od 11. marca do 17. marca 1906: Primorsko. 875-2 V sredo, dne 14. t. m. ob 9 ari dopoldne se ho Za^radcem, županstvo Slivnica pri Grosupljem obstoječe iz hiše, gozda, njiv in travnikov. P"goji se zvedo pri dražbi Samo za zasebne ljudi! Kdor bi sukneno in modno blago za moške in deške obleke rad knpil dobro in ceno, naj se zaupuo obrne na razpošiljalnico sukna IVI. Kretschmer a m Dunaju I 1. Vzorci na izbiro franko. Odmeri se poljubno blaga. — Zastopniki se sprejemajo. 880-1 13 Sramel". kvartet (fcoflces. GorjiUlC). Jutri v nedeljo, dne II. marca v solonu restauracije pri „Lecu" (prej Kofeninn). Točilo se bode izborno puntisamsko „Bock" ptoo. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 15 krajcarjev. 912 na Orenlkooem urhu. Vstop prost. Jutri v nedeljo, dne II koiicer Popoludne ob 4. uri KONCEM Najcenejša vožnja v Ameriko! Boulogne-New York najhitrejša vožnja Nizozemsko-ameriške črte Bazel-Pariz-Doulcgne-Amerika S 1 ~ fT£a Vozne liste preskrbi in dan brez-425 plačna pojasnila G edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Edvard Kricfan v Liub|iani = E-U VctrU IVrl^Idn Kolodvorske ulice41 na dvorišču v vili med prvo in drugo hiSo na desno Ces. kr. avstrijske P državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Szvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno tez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klcm-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Murau, Mauterndorf, franzensfeste, Ljubno, Dunaj cez Selzta! v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Jlodnitz, Ljubno, Selzt?l, Solnograd, Bud Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, /eneva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v 3 oyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v 'rago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči »sebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktni z 1. in II. razr.) — Proga v Novo mesto In Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m j rtraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. ' b /. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jiiž. kol. Proga * t 'ivj!\-\. Ob W. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mo- takovo-1 rst direkt. voz 1. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Išl, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prage direktni voz I. in II. razreda),, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen Budejevice, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, tfad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, tnomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja. Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osebni vlaki • Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod is Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. I JAVGUSTREPIĆ J sodar 10 J Ljubljana, Kolezijsks ulloe 16 izdeluje prodaj« in popravlja vsakovrstna jsode Dvorski trg it. 3 po nsjnlijlti eeamftv \ KAREL JANUŠ ^•eli in zlatar priporoča svojo veliko zalogo brlljantov in diamantov, zlatnine, srebrnine, zlatih In srebrnih ur, verliic itd. itd. popravila in nova dola izvršuje točno in ceno v lastni delavnici v Rožnih ulicah štev. 21. Su nth osfanKov taliko t zaiogi. Za pomladno in poletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, platnenim In manufakturnim blagom HUGO IHL Ljubljana. Šoitalske ulice il 4. Vzorci na zahtevanje ooštnins prosto 1 Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke nnjnovejflr ffceone po najnižji ceni. Optični zavod F, P. Za] nLif**Mf~—av Pomagajo hitro in zanesljivo za kašelj, hri-pavostin za slezenje. Izvrstne slasti ter brez slabega vpliva rw'»H!/^ na tek. 1 Kartoni po I K In 2 K. Poizkusnl kart. 50 vin. Naprodaj po vseh avstrij skih lekarnah M hotel .UNIOh" u Ljubljani Ravnateljstvo A. Kamposch. ; V veliki dvorani — u nedeljo, dne 11. moren veliki vojaški tari 910 Začetek ob 8 zvečer. Vsako soboto io nedeljo se toči salvatorsko pivo (mpnakovo) ItcL \ Za obilni obisk se priporoča Josip Schrev, Št 60/Pr. Razpis služb. reatavrster. 90* Pri mestnem magistrata ljubljaoskem je stalno popolniti službo mnsistrntnegfl pisarniškega oficijala s prejemki V., eventualno tudi službo majistratnesa pisarniška kanceiisto s prejemki VI. činovnega razreda magistratnih uradnikov, to je z letno plat 1760 K, z dejalnostno doklado letnih 360 K in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 160 K, oziroma z letno plačo 13.~>0 K, i dejalnostno dc klado 300 K in s pravico do dveh v pokojnino vštevnib petletnic po 150 K, eventualno tudi službo masistratnego pisarniškega praktikanta z letnim adjutom 960 K. Za podelitev zgoraj omenjenih slnžb so merodajni predpisi g 12. službene pragmatike, ki se glasi: „Za namestitev v pisarniški slnžbi se od prosilca zahteva, da je c dobrim uspehom dovršil nižjo gimnazijo, nižjo realko ali kak drug zavod iste vrste, in pa, da si je splošno usposobljenost za ta poklic zadobil z večletno prakso v kaki državni, deželni, občinski ali kaki zasebni pomožni pisarni, in da te o tem izkaže z ugodnimi izpričevali.44 Prednost Re daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelosuiim vi-pričevalom ali pa zrelostnim izpričovalom kaoega druzega zavoda iste vrste Prosilcem je njib pravilno opremljene prošnje vlagati pri predsedstvu mt stnega magistrata najpozneje do 25. marca t. I. Zakasnele ali pa nedostatne prošnje se pri podelitvi ne bodo vpoštevalc Mestni magistrat ljubljanski dne 7. marca 190*i. I Novo! Novo! „ A. B. C." gorivec je najcenejša in najlepša razsvetljava! Prednosti tega gorivca so: 1. Prihranjenje petroleja; 2. Snaženje in privijanje odpade; 3. Gorivec se lahko pritrdi na vsako svetiljko. Cen 8 kroni Glavna zaloga na Kranjskem ANTON ACHTSCHIN, tttolfoue ulice iteu. 8. V zalogi imajo tudi: V Ljubljani: Valentin Golob, Fran Kaiser, Fran Kollmann, Avgust Agnola. V Postojni: Matija Petric. — V Kočevju: Fran ?r Kraus in Fran Engele. — V Krškem: Herman Klobučar. — V Idriji. Fihp Poljanšek. — V No vem mestn: Adolf Gustin. 702 I ur ^35681 83 77 99999 87 14 koli 150.000 konjskih sil imamo v napravahK sesalneja plina V Ne oh 2t>*5- 89 no x ] ».-in lit !-»*- dohtvajo v y» rlmorn« 111 roku. našega sistema v prometu. Zelo majhna poraba goriva. Ma|cenejal obrat Langen & VVolf tounrna za motorje na Dunaju, X., Laxenbnrgerstrasse 53. vence in trakove priporoča 10 Benedikt, Ljubljana. >;x xx xx Varat, znamka: Sidro. *** *** XX XX XX Varst. znamka: Sidro. Llniment. Cnpsici comp. nadomestilo *m» ?399-24 Pa$n-Expel!er s sidrom priznano ieborno , bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob pre-hlajenju Itd.; po HO h. Ki 4< ii K 2 — se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega splošno rriljubtjenega domaČega zdravila naj ae jemljejo le originalne steklenice v ftkatljicah z naSo varstveno mam ko „sidro" uotem je vtsakrlo preoriCan i a ia lobil orig. izdelek Dr. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. El ščina c. b nova. M Razpošiljanje v«ak diui □ Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na lil, dunajski midni razstavi 1. maja 1904 pod pokrovit. Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe nadvojvodinje Marija Jusiplne. Izvrstna prilika za potovanje v Ameriko Je danes arez krojaška obrt v Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 3 se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor t udi vseh avstr. uniform po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerne cene Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi. Hamburg I ^asžs^p^BBŽ 1 z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolnejša in sEibanfe parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo Številke glede obsežnosti novih par nikov, katera se imenujeta: „AMERIKA" 690 Srevljev dolg, 74 širok, 53 globok, nosi 22250 ton, drugi: „KAISERIN AUGUSTA VICTORIA" u ^ 25000 ton. torej vsak še enkrat večji kot danes veliki pamiki, ki obsegajo samo po 8—12.000 ton Vožnja preko oceana samo cc«. 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. zastopnik Hamburg-Amerika Lin e "HiSf ™- SEUNIG v Ljubljani na Dunajski cesti stev. 31. Fr. Čuden S anir In Irgover z zlatnino 4& In Hrebrnlno v Ljubljani, Q glavna zaloga v Prcsernoi ih u • I- jg^ esali nasproti frančiškanske cerkve, fili-jalka na Tl«*Mtfi^m trjcu. Naznanjam si. občinstvu, da imam, kakor ^Ck obče zuano. najlioffrttfjHO in n»J- |9r %«*c*J«» zaluico, vse v najnovejšem p* in najmodernejšem slo?u, a vkljub tema po nHjnižji ceni, zlasti priporočam 4Qh tir<*. j m % **l •*, arehrnliio in Ur IU a nle. Posebno iz lastnega pre-pričanja priporočam najfinejše in najza- 4^ neslivejše ure: zlate, »rrtircie. jeiilenuNir in iilbelnaMte, oso- " bito .,1 11I011", ,,«eliari"hauN«-n-9k«»-, ,.€^l»»iiuit«»", .,NrKllclik in uaJfinejMe budilke. " Najbogatejšo zalogo in naj-raznovrstnejšo izbiro Klnuirieu In harmonijev ima Alojzij Kraczmer izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedenec Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Vedno so v zalogi preis;ran 1 pa brezhibni klavirji. Pra«za-iiieiu ubiranje In u o prav-ljnnje vweb »i«lemo». piavno 1* zastopstvo dvornih firm it«i**e«- jI dorfir na Dunaju. Ciebriider bj Stlnarl «*a l»una|u, A»zui*t ]| lorNler v Kolnu * 11. 'I'li. M»nn- J iM.rjr v EJpinUem. Za vsak, pri I meni kupljen klavir docela Janielm. JI — Najnižja Iz »»osojen alnlna. — ftj Delna plaella. !*»tev. okler traja xalou;a Srebrna ejilnder reni. j? u ru 99 w s 802-2 arld. *•*€». 4**a>« 450. S 90. 99 99 99 i eyIInder ura «ooooo«ooooooooooooo«aoftooaoo FRANC STUPICA v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1 = zraven Figovca ===== Trgovina z železni no, poljedelskimi stroji io špecerijskim blagom JOSIP STUPICA Jermen ar In aedlar i Ljubljani, Kolodvorski ulica štu. 6, Priporočam svojo zalogo najrazličnejših Isoa&JsIsili oprav katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine. m « Cene nizke. ■ m priporoča Mili is hm cement, zeleiniške sine io traverze za obcke štorjo za strope, stresni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, 8amokoInice, nagrobne križe, tehtnice in Uteži. Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in ključavničarje. Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, Železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode. ROCke Za mlekO, Stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava. Velika zaloga SianiOrezniC, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. 92&—52 Vedno sveže špecerijsko blago in rasne rudninske vode/ Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti .Tifleija-. osiaia Veliko zalogo \ rokavic gospode kravat za gospode toaletnega blaga dalje iCetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd. iz najbolje renomiranih tovarn priporoča Alojzij Persche IO ubijana Pred škofijo št. 21. Najznamenitejši kemiki in priznani zdravniki bo označili „lasno vodo Katne" ali pomado kot edino in najzaneslivejše sredstvo krepke in bit e rasti brade, las in obrvi. V prav kratkem času presenetljiv učinek. Steklenica ali lonček K 2'—, K 3' , poskusni steklenica K'1'40 Po povzetju poSilJa samo gospa Katke Mrnzel, Dunsj, XVIII. Schulgasse 3, 1 8tock, Tur 11. 387* 12 JULIJA STOR v Ljubljani □ Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 1100-49 Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah. SUHOST Edino izvrstno sredstvo za okrepitev in ojačenje, ki ga mnogi zdravniki, kakor govore zahvalna pisma, rabijo v svoji lastni rodovini z izvrstnim uspehom je Demotogen krepilna in živilna moka za izpolnitev telesnih oblik vrlo uspešna. V 6 tednih 30 funtov konstatiranih. 11 najvišjih odlik tudi Grand Pnx. Dokazano, da presega vsa druga živila. Originalni zavitek okoli 250 gr K 2*50. Dobiva se v lekarnah in drugerijah. Pazite na ime Demotogen, drugo zavrnite. Razpošilja centrala: 3659-14 BALZAR, Dunaj III., Hauptstrasse 50. V JD^ignbl|ani g»■-! M. Kancu, droge f ia. \%a J* X JU -A- -l jfiiii = na Starem trgu št. 9 Poštna hranilnica ček. štev. 849.086. Glavna slovenska hranilnica m posojil registrovana zadruga z neomejeno zavezo :| plnariia: f Telefon štev.35 In Najcenejša pot za zdaj!! deča saesda * na Sv. Petra cesti št. 31 priporoča svojo tovarniško zalogo suknenega, platnenega in perilnega blaga po Izredno nizkih cenoh. Potrebščine *. krojače in šivilje. nommod U £)n)eril(6! ss&|g|><«»» aerk snažni po- -strežbi. Natančen zanesljiv pouk in veljavne listke nt mi novimi brz o parni ki te solidne pF>iledclpt)ia dobite v Bi— 10 Kolodvorskih ulicah št. 41 = od Južnega kolodvora na desno. = ^a zastopstvo „Rdeče zvezde" Franc Dolenc. V našo pisarno pridite ca gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje. ~ Največja izbira najboljših in najcenejših duokoies in * šivalnih strojen za rodbino in obrt. Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. # Vezenje poučujemo brezplačno. # Lastna delavnica za poprave. 256_10 IVAN JAX ,„ SIN o Ljubljani, Dunajska cesta ll 17. X X , XX X. . KXX1 6. ČADEŽ v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbanćeve manufakturne trgovine priporoča 10 XXX XXX • XJ .. -X XXX b-<>-<> restavracija in kavarna : TRST Podpisana naznanjata, da sta prevzela 21 januarja zgoraj omenjeni hotel. Poslovanje le popolnoma reorganizirano. Balkan Dvigalo, kopeli, električna razsvetljava, na j točnej§a postrežba. Izvrstna kuhinja, izbrana vina. 452 e Za mnogobrojni obisk se priporočata Počkaj & Kogl. Za. parkete in liuolej! _ Voščilo za pod, ki se briše mokro! proizvaja svetel blesk brez glajenja! Obrani lesa naravno svetlo barvo! IMislea % I* putile« l, kijr. K I-S5. Ed na izdelovalca; Finster & Meisner, tvornica za Lke, Monakovo. Prodaja samo A. Jjeghenghl, tvornica za parkete i. 2606-8 Tovarna pohištva J. J. NAGLAS f Ljubljana, Turjaški trg št. 7. Največja zaloga »g pohištva za spalne In Jedilno sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modrool na vzmeti, ilmnatl modrool, otroški vozlokl Itd. XaJnflzJ** eene. \i«Jwolliiiirj^f blajro. s cesarskimi brzoparniki „KAISER VVILHELM II.■», „KRONPRlNZ VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. GROSSE". Prekomorski woinja traja »ari o 5 — 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navede- Vape nega parobrodnega druStva kakor tudi listke za vse proge ameriških želea- JJ^ nic dobite "V L.|ubl|anl edino le pri w EDTARDH TAYCARJD, Kolodvorske oJice št.351 nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko. Califor-nijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Wa«hington nudi nafte društvu posebno ngodno in izredno ce"no čraz Galveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. 2626- 90 Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baitimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, BnenosAires, Colombo, Singapore v A vstral i jo itd. Y6 2978 OMU l|*< 638 - 5 SELLE iV KARY--je BaT«afa»rff mm čistilno sredstvo za vsako boljše obuvalo rumeno in črno. Posebno priporočljivo za čevlje ti boacalfs, oscaria-, cheureaiuc-in lakovega usn;a DUNAJ XII.I1. «3i 10.000 lepih 3 korporacija v proda lelos spomladi 866_., 3000 lepili 3- borovih sadik. Istotam se sprejme takoj gozdni praktikant brez plače. Mulo rabljen landaver za enega ali za dva konja se kupi po ugodni ceni pri izdelovalcu vozov Francu Stare v Kamniku izdelujejo se tudi vseh vrst najfinejši popolnoma in napol kriti vozovi, za katere se uporablja najtrpežnejši jesenovi les. 747—4 OUNARD LINE. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja .V M J v W I KO! 3106-2:> P^T Vsakih 14 dni cenijo ""^S parniki, opremljeni s po dvema vijakoma in brezžičnim brzojavom, noseči po 10.000 ton v smeri TRST- NEW-YORK, Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik: ANDREJ 0DLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: Pannoniau v ponedeljek, 12. marca 1906 . J arpathia* v nedeljo, 25. marca 1906; „Aitonia" v ponedeljek, 9. aprila 1906; pilipa Jjeusteina POSLi! NE odvajalne kroglice i! €5» f !Veu§telnove Elizabeti preizkušene že več let in od različnih zdravnikov priporočene kot lahko odvajajoče, razkrajajoče sredstvo, ne motijo prebave in so popolnoma neškodljive, ker so oslajene, zauživajo te kroglice radi tudi otroci. Škatljica s 15 kroglicami stane 30 h, zvitek z 8 škat-Ijicami, torej I20 kroglicami stane 2 K av. velj. Če se pošlje denar K 246 naprej, se pošlje franko 1 zvitek kroglic. Zahtevajte == „Filipa Neusteina ===== od vaj a1 ne kro*;llee" Samo pristne, če ima vsaka škatlja na zadnji strani našo obl. zav varstveno znamko »Sv. Leopold- v rdeče-čroem tisku Nafie registrirane Skatlje, naročila in embalaže morajo nositi podpis Filip VeuMtrln. lekarna. Filipa Neusteina lekarna „Pri sv. Leopoldu" na Dunaju, I., Plankengasse štev. 6. 339l — lC lloblra tie v meh lekarnah. Prirodna rudninskaEuoda , ii ■ ~n * VITA 3 1 TMajoiščl natronski vrelec. Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri: obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalnični kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 7—2 1 St. 237. ia postelje in puh priporoča po najnižjih cenah i\ siti 3Pre<3. škofijo št. 20. Zunanja naroČila se točno izvršujejo. <^aaavaaavmva«avavavavavavare> I «tano t IJeiio Telefon leta 18SO. šlev. 1». Hodna trgovina J. S. BENEDIKT „ Ljubljana. Prešernove ulice v novi zgradbi Mestne hranilnice" priporoča lepe moške in ženske klobuke fino perilo, kravate, kakor tudi vse v modno trgovino spadajoče predmete. Pri nabavi perila za opreme 0V~ |»oneben rabat. - 9 0 •rl to a. O O co KO o ira i i r H H t 'I A « m Najkoristnejša darila so SINGERJEVI šivalni stroji. Naprodaj so v < <>eh prodajalnicah s tem polrgsto et im kazalom. 53-m SlNGER Co., delniška družba šivalnih strojev Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Filijaikc: Postojna, Kočevje, Kranj, Novo mesto. Razglas. Posredovalnica za službe zndruge gostilničarjev, Rauar-narjeu, hrčmarjeu in žsanje-točnikou u Ljubljani se nahaja v Gradišču št. 7 I. nadstropje na levo. Ljubljana, 9. marca 1906. 873—- Načelnik: Tosti. Otvoritev vrtnarstva._ Slav. p. n. občinstva v Ljubljani in na deželi si dovoljujem najvljudneje naznaniti, ============ «ft 2& sem c* t v €» ril na Rimski cesti št. 5 umetno in trgovsko vrtnarstvo Izdelujem vsakovrstne šopke in vence p<> najnovejši obliki, kakor tudi vsa v vrtnarsko stroko spadajoča del solidno in jak<< i en< V nadi, da me bo slav. občinstvo po9ečalo z mnogimi nar i-čili, se najvdaneje priporočam z vele spoštovanjem Viktor Korsika miajsi 825—3 umetni in trgovski vrtnar. Tvornica in zaloga vseh vrst oljnatih barv, tirnežev in lakov. J* Dobavitelj zveze c kr. avstr. drž. uradnikov. Stavbni in pohištveni pleskar. 4\ 2) oavorsKe u ice si o se priporoča slavnemu p. n. občinstvu za izvršitev vseh v svojo stroko spadajočih .-. .'. del. .'. \ Zmerne cene. Strogo solidno delo. -M* I JZ, Filialka u Opatiji. 19 Specialist za fladra&je lesne imitacije in moderno slikanje sob. % Slikar in pleskar e. kr. držav, železnic. % Najzanesljivejša izvršitev vseh del te stroke. 78G 2 Filialka u Opatiji. Knjižna novost! ft. Aškerc: jKučeniki. Slike iz nr-še ptireformacije. Cena: broš. z izvirno risbo na naslovni strani 3 K, eleg. vez. 4 K 50 h, po pošti 2;t h več Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga obsegu petdeset epskih pesnitev iz zgodovine slovanske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantizem se je bila ufala že za Trubarja. Ko pa je zasedel ljubljansko škofijsko stolico Tomaž Hren, so se začeli hudi časi za slovenske protestante. To reakcijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njenem duhu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega naroda, torej tudi za slov. protestante, ki so po dolgem npi-ranju podlegli kot pravi mnčeniki za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in flpoštovanje vsak napreden Slovenec 54- 25 Knjiga je izšla v založbi Lav. ScliwentiKTJa v Ljubljani. Za spinMitfl in mleti a. čadež ______ •*. t v Ljubljani Mestnih šteu. 14 (poleg Urbanćeve manufakturne trgovine). "4 896-1 £jubljatia, Prešernove ulice št. 9. priporočata svojo velikansko^ zalogo konfekcijskega blaga za gospe in gospode, deklice in dečke. - - - - • • * ffajvečja izbira novosti za pomlad in poletje........ Ceniki na zahtevo zastonj, poštnine prosto. Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"*. D-C