St. 261. V Ljubljani, četrtek dne 14. novembra 1918. Leto II, NAPREJ OlasDo Mnub socialne Malt m\i Izhaja razen nedelj in praznikov rssk dan popoldne. Cr*ropala tekom vojne Belgijo skoro vsega železniškega 'Materiala, vzela Rusiji in Rurriuniji ogromne množine tc-Ka in drugega blaga. Težja pa je izguba Alzacije-Lorene in izpraznitev vzhodne Afrike. Nova Nemčija bo imela dovelj moči in moralne sile, da preboli te bridke izgube ’ Ui* sP''ejrno nase te pogoje. .T svet°vnc revolucije, izišle iz Petrograda in Ru-• ne 1 ob bregovih Rena in na Brennerju, ne prizanese zmavn,i„ . .. KUsiavnemu kapitalizmu ententmh držav, temveč se ustavi tem naj se.sklene in razglasi nekaj gotovega, kar bo naša prva ustava. VVilson nam ie priznal pravo samoodločbe. O svoji bodočnosti ukrepamo torej sami. Po določbah mednarodnega prava pridejo na mirovno konferenco vpjujoče države. Avstrije ni; zato je' naša dolžnost, da se priklopimo Srbiji kot voiujoča država, kot odrešeni del, da bomo imeli pristop k mirovnim pogajanjem. Čeho - Slovaki so pristopili kot zavezniki en-tente. Imeli bodi pristop k pogajanjam, ne pa nemška Avstrija in Ogrska. Tudi mi torej nimamo pravice .dostopa na konierenco. Nosili bomo samo bremena. Zato je potrebno, da začnemo pravo politiko in se izjavimo v zmislu razglasa z dne 18. oktobra 1918. kot podrejenci londonskega odbora. To pravico moramo izrabiti, potem tudi Italija ne bo trgala delov naše zemlje. Nato prečita in pojasnjuje sodr. dr. Leme/, resolucije, ki smo jih objavili v ponedeljek. Sodrug Tokan priporoča, da shod sprejme resolucije. Dalje izraža veselje nad velikim zanimanjem delavstva za dogodke. Britka vojna nam ie prinesla nekaj svobode. S predgovorniki se strinjamo, toda zanašati se moremo le na svojo moč, na svoje delo. Ce gremo paralelno, vendar ne smemo pozabiti na svoj delavski program, naše gibanje ostane rdeče. Tudi po deželi moramo agitirati za socializem. Nikakor ne sme vlada delati proti nam. K predlagani resoluciji dostavlja sodr. Petejan še odstavka, da bodi Jugoslavija republika in pa apel na mednarodni socialistični odbor, da skliče ob priliki mirovnih pogajanj mednarodno socialistično konferenco, kjer bo mirovni kongres. V svojem nagovoru omenja tudi, da je srbska vlada prepovedala vrnitev v domovino sodr. Kacleroviču, ker je bil proti vojni. Mi zahtevamo svobodo za socialiste. Nato sta bili resolucije soglasno sprejeti, nakar je predsednik izjavil, da izroči resoluciji izvrševalnemu odboru, ki jih pošlje Narodnemu Vječu v Zagreb. S tem je bil lepo uspeli shod končan in delavstvo je obljubilo, da hoče boj do zmage. Politični pregled. Mobilizacija jugoslovanske armade. Iz Zagreba se brzojavno poroča- Danes je izšel poziv ministra za Narodno obrano dr. Drinkoviča, s katerim se poživlja pet najmlajših le mikov v aktivno službovanje. — Vprašanje jugoslovanske zastave rešeno. Italijanski admiral Reiner je sporočil velikemu županu reške županije dr. Lencu, da je vprašanje razobešanja jugoslovanske zastave na parnikih rešeno v popolnem skladu z jugoslovanskimi zahtevami. Namesto dosedanje avstrijske-ogrske zastave se razobesi na prvi jambor jugoslovanska, na drugi pa bela zastava. Italijanska zastava se sploh ne razobeša. — Srbska podpora Slovencem in Hrvatom. Regent Aleksander je prispel v petek v Belgrad Vršile so se velikanske manifestacije in prišlo je do nepopisnih prizorov navdušenja. V soboto je regent sprejel odposlanstvo Narodnsga vjeca v Zagrebu ter slovesno obljubil, da je Srbija, ki se čuti zdiuženo in jedno s Hrvati in Slovenci, pripravljena stor.ti vse, da se čim najpreje v naših krajih obnovo notmalne razmere in da bodo srbske čete popolnoma na razpolago Narodnemu vječu v Zagrebu. Ameriška misija v Pulju. Poveljnik jugoslovanskega brodovja, admiral Priča, je poslal Narodnemu vječu tole brzojavko: Danes dopoldne je prispela semkaj ameriška misija, kateri poveljuje podadmiral Poularda. Misija je posetila poveljnika jugoslovanskega brodovja in admiral Poularda je tem povodom izjavil, da ima od vlade Zedinjenih držav ameriških nalog, da umiri jugoslovansko prebivalstvo in moštvo mornarice SHS in da jih opominja na potrpljenje, z opazko, nai popolnoma zaupajo zaveznikom do končne rešitve jugoslovanskega vprašanja na mirovni konferenci. Ameriški admiral se je os.»bito zanimal za vprašanje, na kakšen način bi se mogli s prehrano pomagati jugoslovanskemu prebivalstvu. Admiral Koch je ameriškega admirala predvsem opozoril, da se pomaga bolnikom in ranjencem v Boki Kotorski in da bi bilo umestno, da se le-tem naj prvo nudi potrebna pomoč. Tej želji bo ameriška vlada ustregla na ta način, da pošlje ameriški Rdeči križ pomožno ekspedicijo v Trst, in sicer v najkrajšem času. Napovedan jj prihod ameriške vojne mornarice v Puli. — Srbske čete hite na pomoč. Srbska vlada je odredih, da pridejo srbske čete, čim se razvije razvrstitev srbske annade, čim najpreje v Ljubljano. Srbske čete, dolečene za Reko, so že na potu. Vozijo se na en-tntnih .ladjah. — Iz češkoslovaške države. »Narodny Listy« javljajo iz Curiha: Češki minister zunanjih del dr. Beneš ?e v Ženevi izjavil, da so v Parizu priznali in sprejeli vse politične 'm gospodarske zahteve čeho-slovaškega naroda. -— Profesorski kolegij češke tehnike je izvolil predsednika Združenih držav ameriških VVilsona, Masa-ryka in znanega francoskega pisatelja Denisa za častne profesorje, češkega ministra zunanjih del dr. Beneša pa za častnega doktorja češke tehnike v Pragi. V aclav Klofač je imenovan za ministra za narodno obrambo, Jiri Stribrny za ministra pošto in brzojava. Ceho-slovaška vlada je odredila vpoklic letnikov 1894 do 1898. Ker je v krog vpoklicancev pritegnila tudi nekaterih obmejnih okoliših na Moravskem in v Šleziji nastanjeno Nemce, je nemško-avstrijski državni urad za zunanje zadeve češko-slovaškemu poslaniku Tušarju vročil svoj najostrejši protest proti temu kršenju mednarodnega prava, ter odklonil odgovornost za vse posledice, ki bi jih utegnilo imeti nadaljevanje takega postopanja. — Proglasitev nemško-avstrljske republike. Z Dunaja se nam z dne 12. novembra poroča: Ves današnji dan je stal pod vtisom prolasitve Nemške Avstrije za republiko. 2e na vse zgodaj se je to pokazalo v splošnem napetem prepričanju napovedanega dogodka. O posebnosti dneva je pričalo na zunaj dejstvo, da je mirovalo skoro vse delo — izvzeti so bili le prehranjevalni obrati, elektrarne, plinarne in prometni zavodi, ki so z delom prenehali samo za kratek čas — in da je mnogo trgovin bilo zaprtih. Kmalu po opoldanski uri so sc v posameznih okrajih začeli zbirati udeležniki slavnostnega obhoda ki je bil določen za popoldan. Potem so odkorakali pred parlament. Točno ob 4. uri popoldne so se na ramp, pred parlamentom prikazal, vsi trije predsednik, narodne skupščine. Predsednik dr. Dinghofer ,e velikanski množici ljudstva naznanil sklep narodne skupščine, da se Nemška Avstrija proglasi za republiko. Po tega trenotka se je vse razvijalo po načrtu in demonstracijski obhod je z zastavami počasi clefiliral mimo parlamenta. Predsednik Dinghofer je dal znamenje, da naj se pred parlamentom razvije novi rdeče-belo-rdeči nemškoavstrijski državni prapor. Crez čas je na dogu pred parlamentom plapolala raztrgana rdeča zastava. Nekdo je bil namreč iz prapora iztrgal beli pas. Ta čin, ki je meščanske narodne svetovalce močno osupnil, v splošnem ni vzbudil posebnega zanimanja. Nato sta govorila državni kancler dr. Renner in predsednik Seitz. Potem so predsednik in člani narodne skupščine zopet odšli v zborovalnico. Da se nepoklicanim osebam zabrani vstop v parlament, so sluge zaprli parlamentna glavna vrata. Naenkrat so se začuli krepki udarci na vrata in takoj na to streli, ki so padali v sredino zunanjega in notranjega stebrišča. Vseh navzočih se j-.;. polastila panika. Kmalu so v stranski prostor v parlamentu prinesli prve ranjence. Zakaj se je streljalo, še ni docela pojasneno. Končno je prihitela mest'a vuim.st;ia straža ter ie izpraznila rampo in trg pred parlamentom. -- Aliiranci preskrbe živila za centralne države. »Agence Havas« poioča, da se je Clemenceau v nagovoru rrt časnikarje izrazil, da je Nemčija svojo kapitulacijo odlašala do svoje popolne onemoglosti. Zdaj je nezmožna napolnili svoja skladišča za živila. Ker je položaj v Nunčiji in na Avstro-Ogrskem obupen, bodo ali-irauu osrednjima silama pomagali, kolikor le morejo, ker se bore za človeštvo in ne zoper njega. VVilson o položaju. Brezžično javljajo: Predsednik VVilsou je v kongresu imel govor, v katerem je na-znan I pogoje za premirje in izvajal: Namen te vojne je dose;.en. Oboroženi imperializem, kakor so ga umevali možj\ ki so še včeraj bili gospodarji Nemčije, je zatrt. Nasilna samovoljnost vojaške kasto je uničena. Doseženo je, da se veliki narodi, ki so se bili zvezali, da jo uničijo sedaj enkrat za vselej združijo v dosego skupnega cilja, utešitve hrepenenja vsega sveta po nesebični pravičnosti. Zastopniki v vrhovnem vojnem svetu v Versaillesu so po soglasnem sklepu zastopnikom osrednjih sil zagotovili, da se zgodi vse, karkoli je mogoče, da se osrelnje sile preskrbe z živili in se olajša beda. Storili se bodo neposredni koraki, da se te podporne odredbe organizirajo po načrtu, kakor se je zgodilo v Bolgij-i. Najbrž bo že kmalu mogoče rešiti zatirane narode pred popolno bedo in v njih vzbuditi zmisel za velike naloge političnega preustroja. ki jih sedaj čakajo. Nemalo skrbi povzreča vprašanje, s katerimi vladami in avtoritetami naj se sklene mir. Na to vprašanje sedaj ni mogoče takoj dati zadovoljivega odgovora. Upati pa ie, da bo odgovor kmalu mogoč. Kažejo se znaki, da zatirani narodi poznajo pota samoodločevanja in mirne prilagoditve ter da bodo po njih tudi res hodili. Ce to store, jih bodemo podpirali na vsak možen način. Ce pa tega ne store, moramo ohraniti potrpljenje in naklonjenost ter počakati njihovega ozdravljenja. Saj je gotovo, da bodo končno okrevali. —• Pogoji pi emirja deloma premenjeni. VVolfiov urad javlja: Kakor je včeraj z Eifflovega stolpa brezžično naznanil nemški pooblašečnec nemškemu vrhovnemu vodstvu, so se v pogojih za premirje izvršile nekatere izpremembe. Nevtralni pas na desnem bregu Rena raj so od reke razteza v širino samo 10, ne pa 30-^10 kilometro. Avtomobilov nai Nemčija odda 5000 ne pa 10.000. Glede izpraznitve vzhodnega ozemlja se je določilo. da mora Nemčija takoj izprazniti Avstro-Ogrsko, Rumurijo in Turčijo, ozemlja, ki so prod vojno pripadala Rusiji, pa šele tedaj, ko to določijo aliiranci. Vzhod m Afriko morajo vse nemške čete zapustiti tekom enega meseca. Glede podmornikov se je določilo: Nemčija mora izročiti vse podmornike s potapljalnimi križarkami in polagalkami min vred. Glede blokade pravijo izpremerijeni pogoji: Aliiranci so mnenja, da nadaljevanje blokade po sklepu premirja preskrbe z živili iib bftde preprečevala v večji meri, nego se bode aliiran-cem zdelo potrebno. Aliiranci in Zedinjene države se pečajo z vprašanjem prehranjevanja Nemčije v dobi premirja. Premirje bo trajalo 35 dni z 48urnlm odpovednim rokom. — Angleške delavske strokovne organizacije proti auekslonlstom. Angleške strokovne organizacije so priredile v Londonu shod, na katerem so razpravljale o vprašanju udeležbe delavstva na mirovnih konferencah. Glavni govornik je bil Thomas, predsednik železničarske strokovne oigamzacije. Opozarjal je vse nasilnike, naj ne nadaljujejo vojne iz osebnih, političnih ali mašče-valniih motivov ter izjavil, da se strinja z znanimi vele-poteznimi izjavami lorda Milnerja, obenem pa obsojal škandalozno hujskanje proti lordu Milnerju, ki ga uprizarja northcliifeovo časopisje. Shod je protestiral proti teritorialnemu aneksionizmu Anglije. V resoluciji so zborovalci zahtevali končno obnovitev državljanskih svoboščin in odstranitev splošne brambne dolžnosti. — Nemška grozovlada. Švicarski časopisi popisuje po francoskih listih kraje, ki so tali zasedem v Francu? od Nemcev in ki so bili sedaj izpraznjeni- »- ■ bilo živllenic pod neinSko »Mol <**»• . ... hilo na dnevnem redu. in oni, bučne, rekvizici e: vse je ono ki se je upal kje le malo upirati, je bil takoj kaznovan s smrtjo' Mesto Lille je plačalo v času. ko je bilo zasedeno od Nemcev, »le« 250 milijonov frankov kontnbu- cije. Hčerke uglednih meščanov so vzeli za častniške strežkinje: Posebno mnogo je izkusilo prebivalstvo La-oua. O tem pripoveduje jx>ročevalec »Basler Nacli-richten« naslednje: »Nemci so sicer pobirali kontribu-cije, a za mestno upravo se niso niti zmenili. Laon je moral plačevati globe tudi za-druga mesta in vasi. Vse prebivalstvo je bilo kaznovano za prestopek posameznika, tudi za vojne čine francoske armade. Tako je moralo plačati mesto enkrat za to. ker so metali ententni letalci na mesto bombe, 100.000 ir., drugič 150.000 frankov, in to pri kurzu 125, Ko je napisal nekdo na zid besede »Les AUcmatids« sont les satyres (Nemci so satiri pol bogovi, ki so spremljali pri Rimljanih vinskega boga Bacha in uganjali pri tem razne burke), je moralo plačati laonsko prebivalstvo 3750 frankov v zlatu«. Počasi bomo zvedeli o »kulturnih« Nemcih še marsikaj. Duh srednjega veka. »Ceskobratrskč Listy« pišejo: K nekemu posestniku je prišel meščan, oficial in rodbinski oče, ter je prosil, da naj mu prodajo nckai kilogramov krompirja, kar ni danes nič novega. In da sta ga gospodar in gospodinja odpodila, češ, da še zase nimata dovolj jedil — tudi ni nič novega, lako se godi danes povsodi. Kupovalec je prosil, opozarjajoč na to, kako da čakajo doma stradajoči otroci nepotrpežljivo na očeta, da jim prinese kaj za pod zobe. Rad plača tudi 2 K za kg. Gdspodar se je dal končno ganiti in bi žekajpro-. dal... Pa, kaj mu to koristi? Nič, le denar ima. Iti to ni nič, za denar ne proda sploh ničesar. —• Kupovalec se sedaj razjezi in zakliče: »Torej, taki kristjani ste!? Koncem vasi stoji križ, sedaj grem k njemu in mojil bom eno uro pred njim, da ne bodete imeli v svojih podjetjih sreče, da vam živina oboli in pogine, da vam zgori letina -----------------------------------------------!« Sedaj so šele začeli prositi prestrašeni gospodarji, da------------------------------------naj ne gre nikamor, da dobi krompirja, kolikor ga bo--------------------------------------mogel nesti i>o maksimalnih cenah, samo da jim obljubi, da ne bo gorenjega molil. Zgodilo se je to v bližini Dunaja v letu 1918 po Kr. —- Nekaj drugega: Vozit sem se po slovaškem delu Moravske. Bila je nedelja, in srečavali smo na cesti vaščane v njihovih slikovitih narodnih krojih, ko so šli v cerkev. Neka žena mi je pripovedovala: »To so vam tu pobožni ljudje, verjamejo na Gospoda Boga in zato jim tudi Gospod Bog vse blagoslovi«. Cez nekaj časa se je pa pritožila, da ji je izkopal nekdo na polju zgodnji krompir. In sedaj je pa začela kazati svojo zgovornost: da bi onemu ohromela roka. da bi dobil raka, da bi ne mogel umreti itd., kot je to pravila menda že večkrat. — Pa vendar je tako, kot je rekel ap. Jakob: jezik je majhen ud; pa vendar: kaj vse zamoro! Zato pa ne Klein,o na jezik. kaj ta govori; ampak na to, kaj je v srcu! ; Iz Nemške češke. Na podstavi izvršilnega določila Nemškoavstrijskega državnega sveta se za Nemško Češko ustanovi višje deželno sodišče s sedežem v Ll-bercu. Po nadaljnjem izvršilnem določilu se pokrajina »Sudetska dežela« prideli okolišu višje deželne sodnije v Libercu, nemški del južne češke in južne Moravske pa okolišu višje deželne sodnije na Dunaju. = Žrtve dunajskih demonstracij. Z Dunaja se nam poroča: Včerajšnja panika pred parlamentom je, kakor se je kasneje dognalo, žal, terjala tudi dvoje smrtnih žrtev: starejši mož in deček, ki so ju prenesli v bolnišnico, bila sta skoro da razhojena. Ob početku današnje seje državnega sveta se je predsednik Hau-ser spominjal dogodkov včerajšnjega dne. Dejal je: Te dogodke obžaluje pač vsakuo najgloblje. Obžalovanja vredni so tembolj, ker je bil pri njih težko poškodovan vodja tiskovnega urada Ludovik Briigel, eden izmed prvoname-ščenih uradnikov nemško-avstrijske republike. Na predlog predsednika Hauserja je državni svet vodji tiskovnega urada Bruglu ter njegovi rodbini izrazil najiskrenejše sožalje — Izgredi nemških vojakov v Varšavi. Predvčerajšnjim ob 8. uri zjutraj so v varšavsko citadelo vdrli nem ški vojaki in sc. osvobodili 18 tamfkai zaradi atentata n» nemškega akcijskega komisarja zaprtih članov revolucijske frakcije pr Ijske socialistične stranke iti neka. nemških vojakov. x. . = Švedski socialisti za republiko, Švedski mladosocialistovski list »Politiken« čuje program za veliko akeno, ki jo 'iajosmlje žica izvede v svrho da se Šyedska preosnuje v socialistično republiko. Cc bi se splo§nc_ potreba, naj se republika «ftP,va: Republi-ga štrajka. V pr°^[^j'tev Prve zbornice, ta-kanska ustava, °ust.lVOtvorne narodne sktip- SJ1 takojšnja obustavitev vojaških vaj, iz-rlatno zvišanje vseh delavskih mest In uradniških plač, uvedba osemurnega delavnika ter nadziranje veleobrti potom delavstva. = Nova rumunska vlada. Bukarešta. 13. nov. (K. u.) Nova rumunska vlada je sestavljena tako-le: predsedstvo in zunanje zadeve: general Coanda; vojna in začasno vina: general Grigorescu; notranje za^ začasno justica: general Valtoanu.. posbnsk i da se je zbornicama že: predgta zbornica in senat sta odgo = Švica izgnala ruskega poslanika, Švicarska brzojavna agentura poroča: Danes popoldne se je izvršil izgon poslaništva ruske boljševiške vlade, ki je doslej še vedno bilo tukaj. Poslaništveni člani so bili v avtomobilih, vojaško zastraženi, spravljeni na dežtSlno mejo. Shodi. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« v Ljubljani, vabi vse svoje člane in članice na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. t. in. ob 3. uri popoldne v vrtni dvorani hotela »Ilirija«. Dnevni red: 1. Otvoritev zbora. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Volitev odbora. 5. Razgovor o nadaljnem delu društva. Ker je zborovanje za nadaljuj razvoj društva zelo važno, vabimo vse sodruge in sodružice, ki se zanimajo za izobrazbo delavstva, da se ga zanesljivo udeleže. — Odbor. Na Zidanem mostu sc vrši v nedeljo dne 17. novembra 1918 ob 2. popoldne shod v hotelu g. Juvančiča. Na dnevnem redu je ustanovitev politične organizacije in volitev delavskega sveta. Udeležite se važnega shoda! Pripravimo se za na boj za svoje pravice! Dnevne vesti. Osebni promet na državni železnici. Od včeraj naprej je dovoljen vstop v gorenjske in dolenjske vlake tudi na državnem in dolenjskem kolodvoru. Narodne straže razpuščene. Narodne straže na Kranjskem so izvršile svojo dolžnost; velika nevarnost Pred razkrajajočo se soško armado je minila. Zato je Narodna vlada sporazumno z Narodnim svetom v Ljubljani sklenila, da se najkasneje do 20. listopada 1918 razpuste vse narodne straže oziroma obrano in vse vojaško orožje in strelivo izroči Narodni vladi, ker je nujno potrebujejo za vpoklicano vojaštvo in za oborožitev koroških in štajerskih Slovencev. Vse orožje, predvsem Puške in rmtmcija, naj se takoj odda pri najbližji orožniški Postaji. — Narodna vlada. Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani naznanja, da je prejelo večjo množino čevljev. Člani, ki so čevlje naročili, naj se zglase jutri, v petek 15. in v soboto, dne 16. t. m. med 1. in 3. uro popoludne v društveni pisarni in se naprošajo, da prineso denar s seboj. Iz mestno aprovizaclje ljubljanske. V ponedeljek dopoldne se je poslovil oddelili načelnik aprovizačnega urada mestni tržni nadzornik g. Adolt Ribnikar, ki je dodeljen v službovanje v Zagreb. Ob tej priliki so se tudi uslužbenci poslovili od njega in v nagovoru se je magistrami asistent g. Ivan Tavčar spominjal Ribnikarjevih zaslug za aprovizacijo. G. Ribnikar se je zahvalil uslužbencem- za pomoč in omenjal, kako težavno je delo v aprovizaciji. Delo v aprovizaciji se mora opravljati po liaiboljši moči v splošni ljudski blagor. Vsem ustreči pa tli mogoče. Ko minejo vojne razmere, bo tudi javnost Priznala uspešno delo v teh najhujšili časih. __ Tobačna tovarna. Poverjeništvo za trgovino in industrijo je odredilo, da se ustanovi začasno tajništvo za Prehodno gospodarstvo, čigar delokrog bo v prvi vrsti ta, da vse potrebno pripravi za pravočasno preskrbo z inozemskim tobakom in da išče -v tem zmislu Potrebnega stika zlasti tudi z ostalimi tovarnami na jugoslovanskem ozemlju. - Vodstvo tajništva se je poverilo inšpektorju Josipu Mandeljnu. Vojni poškodovanci. Vse stvari skrbstva za vojne Poškodovance, kolikor spadajo v področje tega poverjeništva, so poverjene ravnatelju državne obrtne šole Ivanu Šubicu. — Poverjeništvo za socialno skrbstvo. -Anto," Kristan. Vsi begunci iz Primorja se s tem poživljajo, da sj .• žad*' >. ah vojaških podpor obračajo naravnost i;a dov»|nc> komisijo za preživljanje v Ljubljani, Bleiveiso-cesta. Oprostitev mobiliziranih zdravnikov. Pristojne °biasti se poživljajo, da stavijo poverjeništvu za narodno brambo predloge za oprostitve mobiliziranih zdravnikov, ki so v civilni službi nujno potrebni. — Dr. 1 r,vro Pogačnik. — Poziv občinskim predstojnikom. Izmed konj, ki so klatijo ; a okolo, jih je zadnje dni mnogo poginilo in leže sedaj ob cestah, na polju in v potokih. Da se preprečijo bolezni, poživljam občinska predstojništva, da jih dado Pokopat, .ljudem pa, ki izvrše ta posel, v plačilo izplako iz občinske blagajne po 5 K nagrade za vsakega ^onia in jim vrhutega prepuste kožo odrte mrhovine. •Plačane zneske povrne svoj čas občinam »Narodna ' ada SHS«. — Dr. Lovro Pogačnik. - Nesreča na železnici. Na progi med Brezovico in Preserjem se je zgodila predsnočnjem železniška nesre-da' Nukcmu vagonu je odpadlo kolo, kar je povzročilo, i | ,S° trije sosedni vagoni s tira, pri čemer so ' ?i Sl!" °,!iebo mrtve, več oseb pa se jo težko ali lažje pos vo ova o. Na ijcc nlcsta so poslali Iz Ljubljane zdravniško in tehnično pomoč ■ Boroevleev sin. s. t. m, so na llekem dravskem °toku našli naplavljeno truplo 28. septembra t. 1. ponesrečenega sina maršala Boroeviča ter so je po naredbi Poveljstva vojaške višje mariborske realke začasno po- kopali na pokopališču v Ptuju. Ponesrečenec je bil gojenec mariborske vojaške višje realko in je na nočnem povratku domov v Dravo strmoglavil s starega, trhlega, zaprtega državnega dravskega mostu. — Izpiti na zagrebškem vseučilišču. Ker tvorimo s Hrvati in Srbi eno državo, je samoobsebi umevno, da veljajo izpiti, položeni na zagrebških visokih šolah, tudi v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Veljavni so pa seveda začasno tudi vsi izpiti, položeni na dosedanjih avstrijskih visokih šolali. — Zenske — pravniki. Narodno vječe je odredilo, da se na zagrebškem vseučilišču morejo vpisati tudi ženske kot slušateljice prava. — Kupovanje vojaških konj. S kupovanjem vojaških konj, ki prihajajo z bojišč, se lahko zaneso kužne bolezni, kakor smrkavost, garje itd. Vsled tega se naroča vsem onim strankam, ki stanujejo v mestnem okrožju ljubljanskem in kmetovalcem, posestnikom itd., ki bi kupili vojaške konje ali jih vzeli v najem, da takoj naznanijo mestnemu magistratu dan nakupa ali prevzema,- V ostalem se dotičnim kupcem naznanja, da morajo 1. imeti nakupljene konje skozi 60 dni ločene od drugih konj; 2. paziti na njih zdravstveno stanje; 3. naznaniti mestnemu magistratu vsako sumljivo obolenje; 4. da smejo te konje skozi 60 dni rabiti za delo z omejitvijo, da ne pridejo z drugimi konji v nobeno dotiko. • Italijansko gospodstvo v Gorici. Italijani so prevzeli vse javne urade razen glavarstva, vsa prometna sredstva so v njihovih rokah. Lahi pravijo, da so prišli kot zmagovalci v Gorico in njihov general je dejal, da ostane Gorica vedno laška. Magistrat je izdal ukaz na prebivalstvo, da mora vsak, ki ni pristojen v Gorice mesto takoj zapustiti. To zahtevo pa so po intervenciji Narodnega odbora v Gorici opustili. Na glavarstvu plapola še vedno slovenska zastava. Včeraj so Italijani zahtevali, da se mora takoj sneti jugoslovanska zastava. Dr. Podgornik jih je zavrnil, da se zastava ne sname, dokler ne prinesejo pismenega ukaza od italijanskega poveljstva. Govorijo, da pride 13. ali 14. t. m. laški kralj iz Trsta v Gorico. Magistrat z vso naglico dela laške napise za ulice. Od jugoslovanskih vojaških oblasti oz. poveljstev obstoja zdaj samo še štacijsko poveljstvo, ker reprezentira jugoslovansko armado v Gorici. Glede štacijskega poveljstva kot reprezentatorja jugoslovanske armade v Gorici so določili, da sme obstojati tam samo še pet dni. Med italijanskim vojaštvom sicer ni videti nobenega navdušenja, nasprotno vlada med njimi velika potrtost, s seboj nimajo niti živeža niti denarja, tako da sami stradajo. Živež rekvirirajo ter so tamošnji aprovizaciji vzeli edo skladišče živil. Od Gorice in Trsta marširajo italijanske čete v smeri na Postojno; v Št. Vidu je stala cela italijanska divizija. Naše ljudstvo je silno razburjeno in nestrpno pričakuje pomoči od Narodne vlade v Zagrebu. — Italijani v Gorici zaračunavajo našo krono za 33 centezimov. — Italijani v Postojni. Včeraj dopoldne je došel oddelek italijanskih vojakov v Postojno. Italijanski poveljnik je poklical k sebi okrajnega glavarja in druge zastopnike ter naznanil, da se imajo pokoravati njegovemu povelju. Narodna straža je bila razorožena. Tudi na Vrhniko pride italijanski vojaški oddelek. — Za Narodno vječe je darovnl Andrej Jakil, vele-industrijalec v Kariovcu 100.0C0 kron. — Vojaški boj na graškem kolodvoru. Včerajšnjo noč je prišlo na kolodvoru v Gradcu do boja med če-ško-poljskimi in nemškimi vojaki. Nemci so hoteli razorožiti češko-poljski vojaški transport, ki se jo temu uprl. Vsa pogajanja med poveljstvi so bila brezuspešna. Nastal je boj, ki je zahteval pri Čehih in Poljakih osem mrtvh i-i 22 ranjenih. Vlak so nato razorožili, poveljnika in častnike pa pozaprli. — Uvedba osemurnega delavnika v kladenskem revirju na Češkem. V danes sem dospelih čeških listih beremo, da so uvedli z dnem 4. novembra t. 1. v vseh ! zavodih v kladenskem revirju osemurni delavnik. — Odpustitev delavcev iz Krupove tovarne. Iz Ber- j lina pišejo: Krupova tovarna v Essenu je odpustila iz j službe 10.000 delavcev. Ker so postavljeni delavci zara-ditega takorekoč na cesto, vlada med njimi veliko razburjenje. Upamo, da bo nov sistem v Nemčiji odpuščenim delavcem odpomogel. — Bakreni kotli. Stranke, katere so svoje bakrene kotle iz kopalnic oddale in niso dobile nadomestila, naj se zglaso v mestnem stavbnem uradu. — Crknjene konjo pobirajo od občine najeti možje, katerim je dalo vojno štacijsko poveljstvo na razpolago vprežene vozove. Kje leži mrhovina, je pa naznanjati policijskemu ravnateljstvu na Bleiueisovi cesti, oziroma na policijskih stražnicah. — Znižane krušno cene v Beljaku. Nove maksi- j malne cene za meso znašajo 2 krom za kilogram govedine. Krušna cena jo od 1 krone 1- vinarjev znižana na 90 vinarjev. Zadnje vesti. Jugoslovanska država ustanovljena. Pariz, 13. novembra. Zastopniki srbske vlade in Narodnega vječa v Zagrebu, in sicer ministrski predsed- i nik Pašlč kot pooblaščenec za Srbijo in pooblaščenci Narodnega vječa v Zagrebu dr. Korošec, Čingrija in dr. Žerjav, so podpisali dokument, s katerim se zagotavlja ustanovitev jugoslovanske države s 13 miljoni prebivalcev. Ententni parlamenterji v Ljubljani. L j u b 1 j a n a, 14. novembra. (Ljubljanski korespondenčni urad.) Včeraj ponoči so se skozi Ljubljano vozili ententni parlamenterji. V zastopstvu Narodne vlade so jih pozdravili predsednik Josip Pogačnik, dr. Brejc, dr. Lovro Pogačnik ter inženjer Vladimir Remec. Razgovor se je vršil tudi o perečih dnevnih vprašanjih. Zastopniki entente so se živahno zanimali za pereča vprašanja glede države SHS. Zagotavljali so naklonjenost Angležev, Francozov in Američanov napram zahtevam Jugoslovanov. Ustanovitev vojaškega sveta v Celovcu. Celovec, 13. novembra. (K. u.) Na zborovanju, ki se ga je udeležilo približno ‘3000 vojakov, so sklenili ustanoviti vojaški svet. Za odposlanca tega vojaškega sveta v deželno skupščino je bil izvoljen Errath. Nadalje se je sklenila tudi ustanovitev žendarmerijskega sveta. — Danes ob štirih popoldne se je vrnil domači pešpolk štev. 7. Lord Cecil o zvezi narodov. London, 13. novembra. (K. u.) V nagovoru, ki ga je lord Robert Cecil včeraj imel na univerzi v Birminghamu, se je bavil z vprašanjem o zvezi narodov in govoril o tem, v koliko bi bila taka zveza mogla preprečiti sedanjo vojno. Lord Cecil je dejal: Na vojsko smo šli z dvojnim namenom: prvič, da brezuspešimo poizkus Prusov, zagotoviti si svetovno vlado, in drugič, da tak poizkus onemogočimo za vso bodočnost. Sicer je res, da je eden bistvenih pogojev za vsako bodočo uredbo ta, da se osrednje sile zavedajo svojega poraza; zakaj le tako se bo nemški narod dal prepričati o tem, da je sledil krivim bogovom. Več kot negotovo je, ali je trajen mir sploh mogoč na temelju svetovne vlade entente ali katerekoli druge skupine sil. Svetovno gospodstvo je samo drugačna beseda za mednarodni despotizem in če bi bil tak despotizem še tako dobrotljiv, bi se vendarle ne zlagal s tisto svobodo, brez katere učinkujejo vsi ostali politični dobički, kakor da so jalovi in brez katere se kaj rad vzbudi čustvo degradiranosti. Da se zagotovi mir, ni drugega sredstva nego zveza narodov. Ako je zveza narodov, kakor trdi ta ali oni, samo sen, potem je težko,, ne obupavati. Absolutno potrebno je, da zveza narodov ni zgolj skupina gotovih narodov, da je marveč pristop odprt vsem narodom, kateri člani zvezi zaupajo, da se bodo iz duše držali načel in temeljev take družbe. Takšna družba bi bila nepopolna in bi imela premalo moči, ako bi ji ue pristopili vsi civilizirani narodi. Treba celo poudariti, ali ne bi kazalo, tistih, ki nočejo pristopiti, k pristopu prisiliti z gospodarskim in drugačnim pritiskom. Pod pritiskom vojne so ententne-države ustvarile skrbno gospodarsko organizacijo za nadziranje plovstva, financ, nakupa in razdeljevanja surovin za aliirance. Dobro urejena organizacija te vrste bi se dala, zlasti če bi k njej pristopili narodi, ki jih doslej ni v njej, porabiti v to, da se prisilijo vsi narod: k pristopu k predlagani zvezi, da s pospeševanjem mednarodnega sodelovanja po svoje pripomorejo do izločitve nekaterih glavnih vzrokov za mednarodne spore. Če se morejo narodi na ta način združevati v drugačne namene, je pač upati, da se ustanovi združba za pospeševanje najvišje blagote, namreč miru. Za odločitev v \ prašanjih, ki bi sedaj mogla dovesti do vojne, potrebujemo instrument dosti večje avtoritete nego jo more imeti mednarodno razsodišče. Tak instrument bi- se po mojem mnenju našel v organizaciji osredotočenega javnega mnenja. Najvažnejši korak, ki ga moremo storiti sedaj, je ta, da zasnujemo inašinerijo, ki bi v slučaju mednarodnega spora izbruh vojne vsaj zavlekla in zagotovila odkrit razgovor o vzrokih spora. Predvsem bi bila potrebna pogodba, po kateri bi bili tisti, ki so jo podpisali, dolžni, da se nikoli ne vojskujejo in nikdar ne dopuste, da sc drugi vojskujejo, predno se ni izvršila formalna konferenca narodov, ki preišče položaj, in, če lo mogoče izda razsodbo. Pogodba bi od vsakega naroda zahtevala, da porabi vso svojo gospodarsko in vojaško moč zoper vsak drug narod, ki bi vojno izsilil, predno se je izvršila konferenca. Posebno važnost polagam na gospodarsko orožje te vojne, ki je pokazalo, da je mednarodni bojkot, ako ga izvaja proti enemu grešniku ves svet, izredno učinkovit. Načrt splošne razorožitve je težaven. Doslej še nisem videl programa, ki bi bil zanesljiv in izvedljiv. Navzlic temu smemo upati, da bodo narodi polagoma odpravili oboroževanje, čim preneha potreba po mednarodnem oboroženju, nekako tako, kakor so moški nehali pri sebi nositi pištole, ko je bita njihova dežela civilizovaiia. Zveza narodov bi si mogla staviti nalogo, da od časa do časa revidira tiste pogodbene obveznosti, ki so vsled izpremenjenih okol-nosti postale nadležne ali krivične. Nadalje naj bi sodelovala pri nadziranju zaostalih plemen in se pečala ?. gotovimi vprašanji socialne važnosti. Lord Cecil je končal z opominom: Tudi če bi se zveza narodov oži-votvorila v mirovni pogodbi, nas taka zveza ne sme storiti brezskrbne glede ostalih mirovnih pogojev, kajti za eksperiment nimamo pravice, lahkomiselno se zanašati na njegovo uspešnost. Nasprotno, gledati nam je na to, da zajamčimo dober mir in da s tem zvezi narodov zagotovimo začetek. Za v.sako resnično skupnost narodov je treba na naravno pravičnost uprte teritorialne uredbe. Potrebno je, da sc obnovi svetost pogodeb, in da se zatre duh nemškega militarizma. Ko bi poizkusili zvezo narodov zgraditi na drugačnem temelju, bi gradili na pesek. AIzacija-Lorena zopet francoska. Pariz, 13. nov. (Agence Havas.) Poslanska zbornica se je včeraj sestala na sejo. Navzoči so bili vsi poslanci, tribune so bile prenapolnjene. Ministrskemu predsedniku C 1 e -ut e n c e a u j u prirejajo ob njegovem vstopu v zbornico viharne ovacije. Ko se te poležejo, začne Clemenceau svoj govor, rekoč: Sklenimo, da bodemo za javno blaginjo zastavili vse svoje sile. (Živahno odobravanje.) Nato je Clemenceau prečitai pogoje za premirje. Citanje so mnogokdaj prekinjali viharji odobravanja. Ob sklepu je zbornica ministrskemu predsedniku zopet priredila ovacije. Nato je Clemenceau pripomnil: Naj samo še izjavim, da raz to tribuno ne bom prečital nobene listine, ki bi vsebovala ugovor zoper trdote tega premirja. Reči moram, da je razgovor o pogoju za premirje vodila velika ustrežnost. Nato je ministrski predsednik v imenu francoskega naroda in vlade francoske republike izročal pozdrav Francije Alzaciji in Loreni ter vsem onim, ki so padli v boju za domovino. Poslanci so sc dvignili globoko ganjeni. Ministrski predsednik je končal: Francija je osvobojena po sili orožja. Podajmo svoje roke junakom, ki stopajo po cesti k loku zmagoslavja. Naj nam bodejo v naprej pozdravljeni! Ko je Clemenceau zapuščal tribuno, so mu čestitali mnogoštevilni poslanci, tudi socialistični. Zbornični predsednik Deschanel je opozarjal, da sta Alzacija in Lorena sveto zastavilo narodne in moralične enotnosti Francije, ter je Francoze pozval, da naj se spoštljivo priklonijo slavnim staviteljem velike zgradbe pravičnosti. — V senatu je ob otvoritvi seje senatni predsednik Dubost imel nagovor, v katerem je proslavljal zmago francoskega orožja in Francoze pozival, da naj ostanejo močni in edini za veliko bodočnost. Francija slavi zmagovalce. Pariz, 13. nov. (K. u.) Potem ko je bila seja nekaj časa prekinjena, je zbornica^ sklenila, da vzame v pretres zakon o počeščenju armade, vlade, republike, Clemenceauja in Focha. — V senatu so Clemenceauju priredili živahno ovacijo. Na splošno zahtevo je povzel besedo in je podal iste izjave kakor v poslanski zbornici. Njegovi tovariši na ministrski klopi in mnogi senatorji so mu čestitali. Senatni predsednik Dubost je naznanil predlog senatorja Rattiera, da naj se v zbornici postavi Clemenceauju doprsni kip. Senat je temu predlogu enodušno pritrdil. Dogodki v Nemčiji. Berlin, 13. novembra. (Kor. ur.) Vlada .ie ukrenila zasego pruskega kronskega fidejkomisnega premoženja. Zasebna imovina prejšnjega kralja in kraljeve rodovine se ne zaseže. Monako v o, 13. novembra. (Kor. ur.) Korespondenca Hoffmanu poroča: Ministrstvo Bavarske ljudske države je prejelo nastopno izjavo: Ker vsled dogodkov zadnjih dni nisem več v položaju še nadalje izvrševati vladanje, izrekam s tem spričo razmer uradnikom, častnikom in vojakom odpust ter jih odvezujem meni dane zvestobne prisege. Ludvik. — Na to izjavo se je odgovorilo tako-le: Ministrski svet Bavarske ljudske države ie odpoved Ludvika 111. prestolu vzel na znanje. Bivšemu kralju ter njegovi rodovini je na prosto dano, da se svobodno in varno giblje po Bavarskem, ako zajamči, da on in njegova rodovina ne podvzamejo ničesar zopet obstoj bavarske ljudske države. Branting posreduje pri ententi. Stockholm, 13. novembra. Švedski korespondenčni urad poroča: Na brzojavno prošnjo nemških socialističnih voditeljev ie Branting že danes brzojavno posredoval v Parizu, Havru in Londonu, naj bi se pogoji za premirje omilili. Branting sodi, da so se pogoji zložili v dobi pred odstopom cesarja Viljema. Položaj ocenjuje optimistično in meni, da uspeli nemškega apela ni nemogoč. Slovaški tiskovni urad. Praga, 13. novembra. (K. u.) Kakor poroča češkoslovaški tiskovni urad. se je v ogrskih'Skalicah ustanovil Slovaški tiskovni urad, čegar vodstvo ie prevzel dr. Kcntccky ml. Obenem sc je na Slovaškem ustanovil slovaški list »Svoboda« kot glasilo češko-slovašku vlade na Slovaškem. Preobrat v Nemčiji. Berlin, 13. nov. (K. u.) Wolffov urad javlja: Oklic sveta ljudskih poverjenikov razglaša z močjo zakona odpravo oblegovalnega stanja, odpravo vseh utesnitev društvenega in zborovalnega prava tudi za državne uradnike in delavec, odpravo cenzure, nadalje svobodo v izjavljanju mnenja, svobodo v izvrševanju verstva, politično amnestijo, odpravo zakona o domovinski pomožni službi, odpravo občinskega reda, odpravo izjemnega zakona za kmetijske delavce ter zopetno uvedbo določb o varstvu delavstva. Najkasneje o novem letu stopi osemurni maksimalni delavnik v moč. Ogrska armada ustanovljena. Budimpešta, 13. novembia. (Kor. ur.) Danes se je ustanovila ogrska državna armada pod poveljstvom pehotnega generala Adolfa Kornhaberja. Njena naloga bo, nastanjati vračajoče se vojake to stran demarkacijske črte, ki jo je določila ententa, ter odločati o njihovi nadaljnji usodi. Rumuni vdrli na Ogrsko. Budimpešta, 13. nov. (Kor. ur.) O vojaškem položaju je »Pester Lloyd« izvedel s poučene strani. Regularne čete rumunskega kraljestva so, prišedše črez prelaze Bekas, Ojtoz, Tolgyes in Gyimes, stopile na ogrska tla. V bistvu so to prednje straže, dočim glavne čete še niso na ogrskem ozemlju. Prodirajoči rumunski kontingenti štejejo vsega skupaj kakih 8 divizij. — Vesti, da so srbske čete ogrsko ozemlje zapustile, niso resnične. Francosko čete zasedejo Budimpešto. Budimpešta. 13. novembra. (K. u.) Vojni minister je prestolnemu mestu Budimpešti sporočil, da prispe v nekaterih dneh pet francoskih častnikov in 1000 mož, ki zasedejo Budimpešto. Cesar Viljem naj so izroči aliiranceiu. Amsterdam, 13. novembra. (K. u.) Listu »Al-gcmeen Mandelblad« poroča njegov londonski dopisnik, da se z mnogih strani, tudi z zelo zmernih, oglašajo odločili protesti proti bivanju cesarja Viljema na Nizozemskem. Zahteva, da naj se cesar izroči aliirancem, ie splošna. Nemiri v Belgiji. Belgija, 13. novembra. (K. u.) Tukaj se je ustanovil vojaški svet, ki ie prevzel varstvo mesta ter preskrbo provianta in odvoz vojaštva s fronte. — Ponoči so se dogodili nemiri Belgijcev. Ponekodi se ie streljalo. Mir se je vzpostavil. Belgjski socialisti pozivajo k miru. Gospodar v mestu je vojaški svet. Položaj se presoja zaupljivo. Črnogorski minister Vesovič zopet na svobodi. Praga, 13. novembra. (Kor. ur.) Češko-slovaški tiskovni urad poroča: Včeraj je semkaj prispel črnogorski vojni minister Vesovič, ki ie bil interniran v nekem taboru za vojne vjetnike na Nižjem Avstrijskem. _________ Aprovizacija. Kislo zelje za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo kislo zelie na zelena nakazila za krompir v soboto, dne 16. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: Od 8. do 9. ure dopoldne št. I do 300, od 9. do 10. št. 301 do 600, od 10. do 11. št. bOl do 900, popoldne od 2. do 3. št. 901 do 1200, od 3. do -1. št. 1201 do 1500, od 4. do 5. št. 1501 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kišlega zelja, kg stane 1 K 50 vin. Kislo zelje za Vlil. okraj. Stranke Vlil. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir za Mir ji* pri Jakopiču v petek, dne 15. t. m. dopoldne. Določen ie ta-le red: Od 8, do 9. št. I do 250. od 9. do 10. št. 251 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 2 kg kisleg3 zelja, kg stane 1 K 50 vin. Kislo zelje za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v petek, dne 15. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju, in sicer od 10. do 11. ure dopoldne. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg zelja, kg stane I K 50 vin. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. e Lilijano id naznanja, da se vrši člansko zborovanje za okrožje Ljubljana (Trnovo-Kolodvor. okraj) v nedeljo, 17. novembra, ob 2. uri popoldne v gostilni Novakovič, Sodna ulica, za okrožje Udmat-Zelena jama v nedeljo, 17. novembra, ob 5. uri popoldne pri Pavšku na Martinovi cesti. Načelstvo. Nadzorstvo. Št. 15.372. Poziv Meso za gostilničarje in zavode. Gostilničarji in zavodi prejmejo goveje meso v petek, dne 15. t. m. od 1. do 3. ure popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Goveje meso na zelene izkaznice B štev. I do 1000. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 1000 prejmejo goveje meso v petek, dne 15. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 3. do pol 4. štev. 1 do 200. od pol 4. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800. od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. Krušne komisije uradujejo jutri, v petek, šele od 9. do pol ene ure popoldne. Od 8. do 9. ure dop. imajo vsi gg. komisarji notranje delo. I. krušna komisija uraduje jutri zopet v veliki dvorani Mestnega doma. Krompir za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo krompir v petek, dne 15. t. m. in v soboto, dne 16. t. ni. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V petek, dne 15. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 125, od 9. do 10. št. 125 do 250, od 10. do 11. št. 251 do 375, popoldne od 2. do 3. št. 376 do 500, od 3. do 4. št. 501 do 625, od 4. do 5. št. 626 do 750, v soboto, dne 16 t. m. od 8. do 9. št. 751 do 875, od 9. do 10. št. 876 do 1000, od 10. do U. št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stane 80 vinarjev. Krompir za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo krompir v soboto, dne 16. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: Od 2. do 3. št. 1 do 120, od 3. do 4. št. 121 do 240, od 4. do 5. št. 241 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 80 vinarjev. VII. in VIII. okraj prei-meta krompir začetkom prihodnjega ledna. Kislo zelje za I. okraj. Stranke L okraja premici, kislo zelje na zelene izkaznice za krompir v pe e . nc 15. t. m. pri Jakopiču na Miriu. Določen ic ■- . i pol 2. do pol 3. št. 1 do 300, od po. 3. do pol 4 st 301 do 600. od pol 4. do pol 5. št. 601 do 900. od pol 5. do 5. st. 901 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kg stane 1 K 50 vin. primorskim beguncem! Razmere v Vaših domačih krajih so se docela izpremenile. Ni več nobene vojne nevarnosti, odpadla je skrb, da bi Vam čete re-kvirirale Vaša dontovja in Vaše vsakdanje potrebščine. Razmere glede prehrane pa so na Goriškem, v Trstu itd. sedaj postale neprimerno boljše, nego so v Ljubljani, in cene živilom so padle in še padajo vsled italijanskega uvoza nad vse pričakovanje. Ljubljana Vam je v teli krutih vojnih letih pomagala, kar je bilo v njenih močeh, sprejela Vas je, ne oziraje sc na Vašo narodno pripadnost, kakor brate in ni delala razločka med svojim starim prebivalstvom in med Vami. Poživljamo, oziroma prosimo Vas torej, ne krčite sedaj več domačemu prebivalstvu živilskih zalog, ne odjemajte mu v Ljubljani stanovanj, ki jih je zvrhano premalo, in vrnite se na narodno grudo, katera Vas, stare gospodarje, kliče, da jo dovedete k novemu življenju. Mestni magistrat ljubljanski, dne 12. novembra 1918. Mag. ravnatelj: Dr. Zarnik. št. 36.804. Razglas. prehranjevalnega urada Narodne vlade SHS. v Ljubljani. Preskrbovanje in razdeljevanje premoga in drv za civilno prebivalstvo je odslej izročeno poverjeniku za javna dela in obrt, preskrbovanje in razdeljevanje obleke in obutev pa poverjeniku za socialno skrb. _ Vsi ti posli so zanaprej izločeni iz- področja prehranjevalnega urada. V Ljubljani* dne 13. novembra 191 K. Poverjenik za prehrano. Dr. Ivan Tavčar s. r. št. 3«.a)B. Razglas. prehranjevalnega urada Narodne vlade SHS. v Ljubljani. Vsi predpisi prejšnjih upravnih oblastcv. ki uravnavajo promet z zelcnjadjo, in ki določujejo najvišje, prevzemne, oziroma vodilne-cene za zelenjad, sc razveljavljajo. • V Ljubljani, dne 13. novembra 1918. Poverjenik za prehrano: Dr. Ivan Tavčar s. r.